¥?rajdopoldne je bila v vojašnici Staneta Žagarja v Kranju proslava v počastitev 30. obletnice osvoboditve. Ob tej priložnosti so v vojašnici odprli nov sodoben objekt, ambulanto in moderno v<>jaško restavracijo. V kulturnem programu so sodelovali folkloristi pionirskega kultarnoumetniškega društva Matija Valjavec iz Preddvora in učenci osnovne šole iz Šenčurja. Slavnostna f&vt)rnika sta bila komandant vojašnice Staneta Žagar/a podpolkovnik Momčilo Marjanac in pomočnik komandanta ljubljanskega armadnega področja gen era/podpolkovnik Milan Daljevič. ™a slovesnosti so prebrali nismo predsedniku Titu. (jk) - Foto: F. Pen' ' prebrali pism o pr Leto XXVIII. Številka 35 Ustanovitelji: obe. konference SZDL in S-*6' K,ranj' Radovljica, Škofja Loka uV/ -,č T Izdaja ĆP Glas Kranj. Glavni »rednik Anton Miklavčič - Odgovorni urednik Albin Učakar "dan Kranj. 1975 petek, 9. V. Cena: 1 din List izhaja od oktobra 1947 kot tednik, od januarja 1958 kot poltednik, od januarja 1960 trikrat tedensko, od januarja 1964 kot poltednik ob sredah in sobotah, od julija 1974 pa ob torkih in petkih. GORENJ Bled, pred tridesetimi leti, v prvih dneh tako težko pričakovane svobode SPOMENIK REVOLUCIJE — Vzpon in množičnost vstaje do svobode po zamisli kiparja Draga Tršarja. Deset metrov visok in IS ton letak. Veliko truda so vložili vanj tudi livarji in delavci v zadnjih dneh. Od jutri naprej bo prihodnjim rodovom spomin na zgodovinski trenutek naroda. — Foto: A. U. Praznična Ljubljana ^AgCOSKt INTERNI RANCI IN ŠPANSKI BORCI To /' NA LJUBELJU - Francoski interni-ki v',/" spanci, udeleženci španske državljanske vojne, '>or'" Srbi-'"o/(/0 '(^°'s '' Počastitev 30. obletnice zmage nad fašiz-V n '" nacizmom zloglasna koncentracijska taborišča. ktjl( ■ l°l'caju s tržiškim odborom ZB in komisijo ia ^''f''r odboru ZZB NOV je 350 članov Anucala v torek foprf P'išlo na Ljubelj.' Med njimi so bili tudi ljudje. ?>,/ '"/"o zaprti v ljubeljski podružnici Muuthuusnu. «f delu aktiva mladih komunistov, oceni političnega položaja v občini in o delu družbenopolitičnega zbora občinske skupščine. Razen tega so na torkovi seji razpravljali o političnem položaju v občini, pripravah na Teden komunista i" kadrovskih vprašanjih. -jk uporno vztrajale štiri administracije zapored: Eisenhowerje-va, Kennedvjeva, Johnsonova in Nixonova. Še bolj nedvoumno samokritičen do ravnanja svojih predhodnikov je minister Kissinger, ki prek televizije odkrito graja nekoč zveličavne ukrepe Pentagona. »Usodno napako smo storili sredi šestdesetih let,« pravi. »Ni pametno, da smo se direktno vmešali v državljansko vojno. Navzočnost naših ljudi je naravnost izzivala direktno angažiranje zunanjih podpornikov Vietkonga,« pristavlja in tako priznava tisto, česar ni bil do nedavna pripravljen uvideti niti najbolj napreden ameriški senator: intervencija ZDA v Vietnamu pomeni neposreden poseg v notranje zadeve tuje države, v razredni konflikt. Štorije o marincih, ki v Indokini zaustavljajo agresijo s Severa, so rabile samo kot opravičilo. Kissingerjevo »razodetje« je brez dvoma izjemen dogodek. Upajmo le, da bo obrodilo tudi izjemno pozitivne praktične posledice, kajti prav togi, okosteneli mccartovski prijemi Amerike v odnosu do obrobnih, »lokalnih« vprašanj so hudo zavirali razvoj obetavnega procesa popuščanja na »glavni« liniji, na liniji Vzhod — Zahod, SZ — ZDA. Približno pol leta je v sosednji Italiji vladal relativen mir, za približno šest mesecev so si desničarski teroristi in nasil-niki »vzeli dopust«. Nalašč smo zapisali »dopust«, saj je pomladna odjuga znova razplam- tela zločinske strasti: ubiti demonstrant v Milanu in fašistična ofenziva v Rimu sta nazoren dokaz v prid gornji ugotovitvi. In kako je reagirala vlada oziroma vladajoča krščansko-demokratska stranka? Po starem. Vztrajno poziva k redu, ki naj bi Italijane čez noč rešil težav. Red in disciplina za politike predstavljata ključ do izhoda iz gospodarskih zagat ter iz socialnega kaosa. Res so na ekonomskem področju dosegli določene uspehe, zmanjšali negativno izvozno-uvozno bilanco in znižali odstotek brezposelnih, toda osnovni vzroki italijanskih »sedmih črnih let« ostajajo nedotaknjeni. Nanje opozarjajo socialisti in komunisti, vendar svarilom odgovorni funkcionarji ne marajo prisluhniti, kajti temeljita družbena reforma, uperjena zoper nepravično pretakanje nacionalnega dohodka v žepe priviligiranih slojev, bi predvsem omajala pozicije krščanskih demokratov. Slednji pa seveda ne želijo izgubiti oblasti. V srž problema jim zato sploh ne godi zagristi — čeprav ni jasno, kako bodo sicer potešili nezadovoljstvo revnih predmestnih množic, stanujočih v barakah in zavrženih avtomobilskih prikolicah; »Red in disciplina« sta zgolj pomožni alternativi; če je z njima moč obrzdati drobne žepar-je, tatice in kriminalce, še ni rečeno, da bosta prišli do živega organiziranim desničarsko-ekstremističnim tolpam in fašističnim morilcem, ki znajo odlično ribariti v kalnem ter izkoriščati zmedo in revolt obupa* nega ljudstva. I. Guzelj Vsestranska skrb za delovnega človeka Program dela občinskega sindikalnega sveta Kranj za leto 1975 opredeljujejo sklepi 8. kongresa ZSS in 7. kongresa ZSJ ter sklepi in naloge sprejete na 11. občnem zboru ObSS Kranj. Letni delovni načrt je razdeljen na več področij in je Ustavni del nalog sindikatov in Zveze sindikatov v občini. Občinski sindikalni svet bo sodeloval pri pripravljanju in izdelavi analize o uresničevanju samoupravljanja v temeljnih organizacijah združenega dela, spremljal bo izvajanje delegatskega sistema in kadrovsko politiko pri volitvah članov skupščin samoupravnih interesnih skupnosti. Prek gospodarske komisije in komisije za življenjske^ in delovne pogoje pa bo sodeloval "pri sprejemanju in financiranju progra-m°v posameznih samoupravnih interesnih skupnosti. Skupaj s komisijo za samoupravljanje in občinsko komisijo za uresničevanje ustave pa bo pripravil analizo o delovanju delavske kontrole v organizacijah združenega dela in oceno razmer, v katerih delajo člani delavske kontrole. Občinski sindikalni svet bo spremljal razvoj medsebojnih odnosov delavcev v združenem delu, posebno še v tistih delovnih organizacijah, v katerih prihaja in bo prihajalo do Razpisna komisija Triglav konfekcije Kranj . razpisuje prosto vodilno delovno mesto vodje računovodske službe (ni reelekcija) Za razpisano vodilno delovno mesto mora kandidat izpolnjevati naslednje pogoje: ~~ da ima visoko strokovno izobrazbo ekonomske ali organizacijske smeri ter 1 leto prakse na vodilnem delovnem mestu v računovodstvu, ~* da ima višjo strokovno izobrazbo ekonomske ali organizacijske smeri ter 4 leta prakse na vodilnem delovnem mestu v računovodstvu, — da ima srednjo strokovno izobrazbo, 10 let delovnih izkušenj, od tega najmanj 6 let na odgovornih mestih v računovodstvu gospodarskih organizacij. Vloge sprejema razpisna komisija Triglav konfekcije, Kranj do 23. maja 1975. o ^< ugodno ugodno X ugodno Primskovo — kupon — izrežite in kupili boste 5 % ceneje največja izbira pohištva na Gorenjskem 25 različnih spalnic 30 različnih regalov za dnevno sobo 40 različnih sedežnih garnitur 12 različnih kuhinj jedilnice, samske sobe, predsobe, preproge, hladilniki televizorji, štedilniki — dostava brezplačna , — posojilo brez porokov do 20.000 din — za nekatere artikle tudi preko 20.000 din za nakup se priporoča Lesnina Kranj Kranj, 9 maja 1975 kupon volja 8 dni Graditelji! Kmetijsko živilski kombinat Kranj TOZD Komercialni servis z n. sol. o. obvešča vse graditelje, da prodajamo v skladišču gradbenega materiala Hrastje po konkurenčnih cenah: stavbno pohištvo — okna, vrata parket hidrirano apno cement betonsko železo betonske mešalce — 100 1 Do 25. maja 1975 vam pri nakupu stavbnega pohištva (okna, vrata) •Inles • nudimo 5 % popusta Izkoristite ugoden nakup! Informacije dobite na tel. 21-611. raznih problemov ali celo do prekinitev dela. Zavzemal se bo za dobre odnose med posameznimi TOZD, TOZD in skupnimi službami, za uresničevanje resolucije o družbeno ekonomskem razvoju občine, za uresničevanje stabilizacijskega programa v občini in za dosledno izvajanje integracijskih programov. Njegova dejavnost pa se ne bo omejevala le na temeljne organizacije, samoupravljanje v njih in na medsebojne odnose. V sodelovanju s Centrom za socialno delo Kranj bodo strokovne službe pri občinskem sindikalnem svetu izdelale analize 6 materialnem stanju družin v kranjski občini s posebnim poudarkom* na pregledu dela socialnih ustanov, organizacij združenega dela in krajevnih skupnosti pri reševanju socialnih problemov. Sindikat bo dajal moralno in politično podporo organizacijam združenega dela, ki bodo podpirale no-vatorstvo med delavci. Začel bo akcijo za to, da se določila o pravičnem nagrajevanju racionaliza-torjev tehnološkega procesa in izumiteljev vključijo v samoupravne sporazume o delitvi dohodka in osebnih dohodkov. Ker podatki o letovanju delovnih ljudi kažejo, da jih še vedno veliko preživi dopust doma, se bo občinski svet zavzemal za boljšo organizacijo letovanj. Hkrati pa bo začel akcijo za gradnjo novih počitniških domov, v katerih bodo delovni ljudje lahko po zmernih cenah preživeli dopust. Poleg teh, so v programu dela za letos, tudi naloge sindikatov pri organiziranju razvedrila in rekreacije, prizadevanja za boljše obveščanje, naloge v kadrovski politiki, družbenem izobraževanju in na drugih področjih, ki so pomembna za delovnega človeka in občana. L.B. Letošnje prireditve v radovljiški občini Y radovljiški občini je poseben odbor za proslave in prireditve ob letošnji 30-lethici osvoboditve že izdelal obširen program. Prireditve ob tem pomembnem jubileju so se v občini začele že konec marca s komemoracijo ob smrti Staneta Žagarja. V začetku aprila so v občini sprejeli zvezno štafeto. Minulo soboto pa so na proslavi na Bledu podelili letošnja občinska priznanja OF. V nedeljo je bilo v Bohinju orientacijsko tekmovanje mladinskih ekip od spomenika do spomenika, v petek pa so sprejeli prek sto mladih v zvezo komunistov. Maja bo več proslav in prireditev. 1. maja je bilo na Šobcu tradicionalno srečanje delavcev, 4. maja pa proslava ob osvoboditvi zapornikov iz begunjskih zaporov. Razen tega bo ta mesec v občini več športnih in drugih mladinskih prireditev. Za dan mladosti pa bodo pripravili tudi kviz, na katerem bodo mladi iz občine odgovarjali na vprašanja 30 let socialistične osvoboditve. V drugi polovici junija bo v Zasipu srečanje pevskih zborov v okviru praznovanja 50-letnice KPD Zasip. Na Sobcu pa bo srečanje godb na pihala ob 20-letnici godbe na pihala Lesce. 22. junija bodo številni Ra-dovljičani odšli na zbor aktivistov v Domžale. Osrednja gorenjska proslava v okviru 30-letnice osvoboditve bo v Begunjah 4. julija. 20. julija bodo proslavili 90. obletnico gasilskega društva Bled, 22. julija pa bo proslava v Dražgošah, kjer bodo položili temeljni kamen za spomenik. Številne prireditve bodo tudi 5. avgusta ob občinskem prazniku. Takrat bo slovensko prvenstvo v veleslalomu na Kredarici, organizirali bodo spominsko svečanost ob 30. obletnici požiga Radovne in 80. obletnici planinskega društva Radovljica. Odprli naj bi tudi prenovljen Hoblekov dom na Begunjščici. 20. avgusta pa je predvideno, da bo občinska delovna brigada gradila cesto na Podjetje. 9. septembra nameravajo Radov-Ijičani pripraviti komemoracijo na Vodiški planini ob smrti Jožeta Gregorčiča, za dan mrtvih pa bodo komemoracije ob spomenikih padlih DO vsej občini. Za dan republike bodo v občini pripravili osrednjo proslavo, 22. decembra pa bo v počastitev dneva -JLA svečana akademija. A. Z. JANEZ BARBORIČ GOVORIL ISKRAŠEM - V okviru tedna Iskre, 30. obletnice osvoboditve in 25. obletnice delavskega samoupravljanja v Iskri je bilo včeraj opoldne zborovanje delavcev Iskrine temeljne organizacije združenega dela Elektromehanika, s katerega so poslali pozdravno pismo predsedniku Titu in mu zaželeli vse najboljše za rojstni dan. V kulturnem programu so sodelovali Iskrin pevski zbor in recitatorji. Iskrašem je govoril ^predsednik republiškega sveta Zveze sindikatov Slovenije inž. Janez Barborič. Omenil je pomen zmage nad fašizmom in poudaril velik prispevek NOV k temu ter opozoril na povojne dosežke socialistične in samoupravne Jugoslavije pod vodstvom KPJ oziroma ZKJ in predsednika Tita. Iskra je v pravem pomenu besede otrok te dobe, je dejal inž. Janez Barborič. Nato je govoril o rasti tega kranjskega delovnega kolektiva, o njegovi visoki tehnološki ravni in vlogi, ki jo ima Iskra pri razvoju naše elektronike. Panoga ima pri nas možnosti za nesluten razvoj, saj imamo doma potreben reprodukcijski material. Inž. Janez Barborič je nato govoril o povezovanju Iskre z deželami v razvoju in o prispevku, ki ga je dal kranjski kolektiv k integracijam v slovenskem gospodarstvu. Iskra združuje danes 80 odstotkov slovenske elektroindustrije s skoraj 28.000 zaposlenimi. Iskra je postala ena največjih združb v državi, inje kos največjim zahtevam mednarodnega trga. Predsednik slovenskih sindikatov je nato opozoril na širjenje Iskrinih obratov na manj razvita področja republike, na skrb za življenjsko raven delavcev in na ogromen kvalitetni napredek pri samoupravljanju. Inž. Janez Barborič je nato omenil pomen .temeljnih organizacij združenega dela, ki pa ne smejo ostajati zaprte, temveč morajo skrbeti za nadaljnje povezovanje dela in sredstev. Odpore proti takim stališčem je treba najostreje obsoditi, (-jk) — Foto: F. Perdan Svet delovne skupnosti Občinskega sodišča v Kranju razpisuje naslednja prosta delovna mesta: 1. dveh strojepisk Pogoj: dovršena dvorazredna administrativna šola 2. snažilke Pogoj: nekvalificirana delavka Osebni dohodki so določeni s pravilnikom o delitvi dohodka in osebnega dohodka na Občinskem sodišču v Kranju. Prijave kandidatk z dokazili o strokovnosti se sprejemajo 15 dni po objavi. Stiska v vrtcih še traja Za vse otroke ne bo prostora Že lani je bilo število odklonjenih otrok, ki so jih starši želeli vpisati v vrtce Vzgojno varstvenega zavoda Kranj, dokaj visoko — 384, letos pa kot vse kaže številka ne bo prav nič manjša. Točnih podatkov o tem, koliko otrok bo sprejetih v vrtce v jeseni, še ni, ker bodo komisije šele pričele deiati, to je izbirati otroke iz družin, kjer je predšolske varstvo najbolj potrebno. Do začetka maja so starši zaprosili za sprejem 500 predšolskih .otrok, od tega za 146 dojenčkov; vendar pa bo številka gotovo višja, saj se v novo stanovanjsko naselje Planina skoraj vsak dan vseli nova družina, ki ima tudi potrebe po otroškem varstvu. Vrtci pa bodo lahko sprejeli na novo le okoli 200 predšolskih otrok in okoli 50 dojenčkov: za toliko se namreč izpraznijo vrtci, ker gredo predšolski otroci v šolo, iz jasli pa seveda dojenčki v predšolsko varstvo. Letos bo v kranjski občini odprt le Proslava v Šenčurju Ob dnevu OF, prazniku dela in 30. obletnici osvoboditve je DPD Svoboda Šenčur 26. aprila pripravilo v šenčurskem domu kulture svečano proslavo. Sestavljena je bila iz treh delov: obdobja pred drugo svetovno vojno, med vojno in po osvoboditvi. Proslavo je režiral Silvo Ovsenk, sodelovali pa so recite'orji DPD Svoboda Šenčur in Šenčurski oktet. Navečer 1. maja pa je osnovna organizacija ZSMS Šenčur pripravila na nogometnem igrišču velik kres z recitacijami in partizanskimi pesmimi. F. Brzin en nov vrtec, in sicer v Naklem, v njem pa bodo našli varstvo predvsem otroci iz te krajevne skupnosti. Problem mestnih vrtcev pa bo kot kaže aktualen še naprej; zaradi pomanjkanja denarja je odložena na drugo leto tudi gradnja vrtca v Preddvoru — letos bodo narejeni le načrti za gradnjo. Ze lani se je pokazalo, da v hitro haStsiajočem naselju Planina sedanja dva vriCS, od tega je Čebelica nov lansko leto, ne bo aovSiJ prostora za otroke tega naselja, še manj pa za nove otroke družin, ki se bodo sem šele priselile. Lani je bilo na primer odklonjeno na Planini 143 predšolskih otrok, letos pa je samo za vrtec Čebelica že 130 prijav, nove pa še prihajajo, prav tako za vrtec Tatjane Odrove. Trenutno se sicer za problem varstva na Planini kaže zasilna rešitev, in sicer v nakupu stanovanjske hiše, ki bi jo do zgraditve novega vrtca na Planini uporabljali za varstvo okoli 50 otrok. Trenutno se ta rešitev še proučuje. Drugega izhoda iz te stiske trenutno ni; vrtec Čebelica je prenatrpan, saj so sprejeli 25 otrok čez normo, v jeseni pa bo v tem vrtcu praznih le 10 mest — kolikšne so potrebe po varstvu, pa je znano. Zato so na seji izvršnega odbora skupnosti otroškega varstva Kranj sklenili, da bo vendarle treba poiskati za otroke tudi varuške, ki bi pod strokovnim usmerjanjem in nadzorstvom lahko varovale po dva, tri ali več otrok na svojih domovih, pri VVZ pa bi bile v delovnem razmerju. Preden pa bi speljali to zamisel, bo potrebno seveda rešiti še nekaj problemov, med njimi finančni ni na zadnjem mestu. L. M. Zemeljski plazovi: za 2,659.500 dinarjev škode Na Jesenicah ocenili škodo nedavnih poplav na območju jeseniške občine — Največje škode ob zemeljskem plazu na Blejski Dobravi še niso ocenili, ker plaz še vedno grozi in je še vedno 28 ljudi izseljenih Komisija za ocenjevanje škode, nastale po poplavah na območju jeseniške občine v dneh od 5. aprila do 9. aprila, je ocenila škodo na območju Planine pod Golico, na območju Plavškega Rovta, Koroške Bele, Javorniškega Rovta, Jesenic in deloma Blejske Dobrave. Cesta v Planino pod Golico je bila precej poškodovana: v dolžini 90 metrov se je zamašila kanalizacija, voda je odnašala blato in kamenje in nanesla okoli 20 kubičnih metrov materiala. Popravilo bo veljalo okoli 150.000 dinarjev. Nad jeseniško bolnico je zdrsnil del hriba v širini 15 metrov s sadnim drevjem v dolžini 150 metrov. Skupaj z ureditvijo poti do hiše nad bolnice bo za ureditev tega območja treba prispevati 66.000 dinarjev. Pod Erlahom je bil makadamski del ceste popolnoma uničen, na cesto v Rovte se je pri drugi serpentini vsul zemeljski plaz, uničena je bila pot na Pejce ter več odsekov na cesti v Rovte, na katero so zgrmeli zemeljski plazovi, ki so s seboj nosili drevje, blato in kamenje. Pri spodnji postaji žičnice je bil uničen tudi parkirni prostor ter več jaškov. Škoda na tem območju Jesenic: 216.500 dinarjev. Najprej je tajnica trikrat zaplahutala s težkimi vekami, si nadela mučeniški obraz in malomarno skomignila z rameni, kar je pomenilo, da je prošnja dveh novinarjev, da bi vstopila v tovarno, nemogoča, neuresničljiva, če že ne nesramno vsiljiva. Vsiljivca sta na mah precenila dano situacijo in začela z navadno učinkovitimi prijemi: kako krasno vreme in kako nedopustna svetovna sramota, da takšna lepota vseh lepot ni deležna ogrevajočega sončka tam zunaj, ki bi se mimogrede skrilo od sramu ob tako vidni, naravnost sevajoči lepoti njenega obraza. Že sta jo hotela za vse večne čase ovekovečiti na filmu, ko se je za hladno lepoto zganilo srce in lepa ročica je zavrtela številčnico, glasek pa je pozval pomočnika direktorja, kajti sam glavni je bil pravkar na velevažnem strokovnem sestanku z inozemskimi partnerji. Pomočnik je obiskovalca premeril od zgoraj navzdol in obratno, zahteval novinarski izkaznici, kiju je potem z rastočim zanimanjem prebiral od prve do zadnje strani, ker ju pač še nikoli ni videl. Nato je z velikodušno prizanesljivostjo kakega generala, ki preklicuje smrtno obsodbo, velel Mimici, da napiše vstopni list. Nato sta bila novinarja drugič deležna vsesplošnega občudovanja pri samem vratarju, ki je celih deset minut pretelefoniral, da si je končno zagotovil čisto vest. Nakar so veljavnost vstopnega lista z rentgensko natančnostjo pregledovali še člani varnostne službe in določili dva spremljevalca, ki so ju poprej na tiho posvarili, naj budno opazujeta, kdaj bo novinar dvignil svoj »škljoc«, »škljoc«. Nobene svobodne izbire, nobenega tekočega traku, le gole portrete zaposlenih .. . Varnost in servilnost V tem času je direktor Tonček, ki so ga v njegovo neznansko veselje inozemski partnerji oslavljali s »Touny«, sklepal kupčije. Ker je šlo vse kot po maslu, si je natihem vse bolj očital, da partnerjev ni sprejel na letališču s celo »pleh muzko« in še s tretjim črnim mercede-som. Zdaj je bil že pozabil, da je lani na obisku pri njih spal v cenenem hotelu in si tudi vse hotelske storitve plačeval sam. Ko se je sestanek z odobravajočimi O.K. in gut bližal vsesplošno srečnemu in poslovno uspešnemu koncu, si je »Herr Hans« dovolil zastaviti še nekaj obrobnih vprašanj, na katera je »Touny« odgovarjal jasno in glasno in nedvomno. Ce pa zares ni mogel postreči s kar najbolj natančnimi podatki, je poklical računski center ter statistični oddelek. Herr Hans in spremljevalci so tako dobili najbolj verno sliko vse proizvodnje, vsega ustvarjenega dohodka, vsega tehnološkega procesa in če bi vprašali še po varnostnih ukrepih, direktor Tony ne bi dvakrat pomišljah Enkrat je sicer malce zaslutil, da odkriva pravzaprav poslovne tajnosti, a je bil gospod Hans vendarle tako zelo prijazen, povrh vsega pa je obetal postati pravi družinski prijatelj. Da, zares, kar sram ga je bilo tako klavrnega snidenja na letališču, drugič se mora bolje pripraviti in prirediti tak sprejem in se ne izneveriti vsesplošno sloveči jugoslovanski gostoljubnosti. Še posebej, kadar se srečujejo poslovni ljudje. Nato je bila vsa delegacija vabljena na ogled Kramoexporta, na ogled vseh obratov, spremljanem z natančnimi obrazložitvami proizvodnje in njenega procesa. Zamudili so se zaradi nenehne radovednosti gospoda iz inozemstva toliko časa, da so bile kuharice v bližnjem luksuznem hotelu na kraju z živci, ker je bilo slavnostno kosilo že zdavnaj pripravljeno ... Novinarja visokih osebnosti nista srečala, ker je bil njun čas v Kramoexportu do minute odmerjen. Bila sta zadovoljna, da sta napravila nekaj pogovorov in nekaj posnetkov z delavci. Celo mrki, sovražni vratarjev zadnji pogled, stalno uperjen v »škljoc škljoc,« ju ni mogel spraviti v slabo voljo. D. S. dogovo SEJA RADOVLJIŠKE OBČINSKE SKUPŠČINE V sredo popoldne se bodo v Radovljici na deseti skupni seji sestali vsi trije zbori radovljiške občinske skupščine. Tokrat je na dnevnem redu trinajst točk. Delegati bodo med drugim obravnavali poročila o gibanju gospodarstva v občini v minulem letu, o delu Ljubljanske banke, o opravljenih pripravah na splošni ljudski odpor in sklepali o predlogu statuta skupščine gorenjskih občin. Razen tega bodo potrdili zaključni račun občine Radovljica za minulo leto in davčni zaključni račun. Odločiti pa se bodo morali tudi o potrditvi zazidalnega načrta za počitniške hišice na Goreljku na Pokljuki in zazidalnega načrta za Vrhnje. NE LE OCENA Sredino obravnavanje poročila o gibanju, gospodarstva v občini v minulem letu na seji skupščine ne bi smelo izzveneli zgolj kot predpisana formalnost. Res je, da bomo kmalu sredi novega poslovnega leta in da zato na pogled razprava 0 lanskem poslovanju izgublja na pomembnosti. Res pa je tudi, da so tako skupščina kot družbenopolitične organizacije v občini lani ves čas spremljale gibanja v občinskem gospodarstvu in sproti naslavljale nanj pripombe in stališča. Spomnimo se samo razprave na občinski konferenci zveze komunistov, ko so ocenjevali uresničevanje ustavnih stališč in samoupravno organiziranost v posameznih TOZD in OZI). Spomnimo se ugotovitev 0 neizpolnjevanju družbenih dogovorov in obveznosti, ki izhajajo i/, njih, pa razprave o težavnem položaju v obratu podjetja Tip-top v Bohinjski Bistrici. Nič kolikokrat je bilo slišati tudi ugotovitve, stališča in sklepe o povezovanju gospodarstva. Razprava o lanskem gibanju gospodarstva bi zato najbrž morala osvetliti tudi ta in podobna vprašanja. Dobrodošla bi bila takšna ocena in hkrati akcija ter napotilo za naprej. A. Zalar Hudo je voda drla rfv Plavškem Rovtu, kjer je zemeljski plaz odnašal travnike in njive ter cesto v dolžini 20 metrov. Za popravilo bodo morali odšteti kar 295.500 dinarjev. Na Koroški Beli je bila povsem uničena Partizanska pot, del Cankarjeve ceste, poškodovan most čez Javornik, v Javorniškem Rovtu pa je bilo poplavljenih nekaj travnikov, razrita makadamska pot, zemeljski plazovi pa so odnesli tudi del ceste. Stara pot v Javorniški Rovt je popolnoma uničena, prav tako tudi razgfedna pot do Kozlevčarja. Na Jesenicah je voda drla predvsem na Murovi, kjer so zemeljski plazovi drveli navzdol in odnašali del poslopij ter sadno drevje. V Logu Krivca je odneslo stanovanjsko hišo, odneslo pa je tudi most čez Jesenico. Na Jesenicah je bila hudo zamašena kanalizacija, katere čiščenje bo samo na Titovi cesti veljalo 90.000 dinarjev. Makadamske ceste so bile povsem uničene na območju krajevne skupnosti Žirovnica, Dovje-Mojstrana, Hrušica in Jesenice. Razen tega so bile povsem uničene zelenice ob cesti in na starem jeseniškem pokopališču, porušen oporni zid pri potoku Javorniku in poplavljeni travniki na Blejski Dobravi. Zemeljski plaz na zahodnem delu Blejske Dobrave v dolžini 250 metrov in v širini 60 metrov, z globino okoli 7 do 10 metrov pa se še vedno premika in so posebno ob deževju hiše na Dobravi še vedno ogrožene. Še zdaj v svojih hišah ne prebiva 11 družin, od tega 22 odraslih in 6 otrok. Začasno bivajo pri sosedih na Blejski Dobravi. Škode, ki pa je na Blejski Dobravi zaradi večkratnega drsenja zemeljskega plazu precejšnja, še niso ocenili. Sicer pa bodo morali zaradi hudega deževja na ostalih območjih jeseniške občine odšteti za popravila skupaj 2,659.500 dinarjev. D. Sedej Več denarja za krajevne skupnosti V škofjeloški občini je bil že pred leti izdelan ključ za razdeljevanje sredstev iz občinskega proračuna za vzdrževanje komunalnih naprav po posameznih krajevnih skupnostih. Seveda pa so bila ta sredstva za obsežna dela v številnih skupnostih dosti prepičla. Zato se je bilo potrebno posluževati različnih drugih načinov zbiranja denarja: bodisi, da so se sredstva iskala pri organizacijah združenega dela, da so jih prispevali občani v obliki prostovoljnih prispevkov itd. Denar, dodeljen iz občinskega proračuna, pa ni bil prispevan po nekih določenih merilih. Ker vsa povojna leta ni bil rešen sistem financiranja krajevnih skupnosti, so obnovitvena dela in gradnja novih komunalnih naprav močno zaostajala za razvojem gospodarstva, mest in vasi. Posledica tega, predvsem pa omejenih proračunov, je bila, da so občani iz posameznih krajevnih skupnosti začeli vse pogosteje prihajati v organizacije združenega dela s prošnjami, da jim le-te pomagajo pri jzpol-njevsnju" njihovih programov dela. Da bi se ta prizadevanja uskladila, je škofjeloška občinska skupščina pred časom sprejela sporazum o združevanju in uporabi sredstev za krajevne skupnosti v letošnjem letu. Novi pravilnik predvideva, da se tako zbrana sredstva namenijo za redno poslovanje in dejavnost krajevnih skupnosti, za vzdrževanje komunalnih naprav, za plačilo obveznosti, ki jih je za investicije na področjih posameznih ali večih krajevnih skupnosti občinska skupščina že sprejela, za investicije, ki bodo določene s programom razvoja krajevnih skupnosti, ter za odpravo posledio manjših elementarnih nezgod. Sporazum o združevanju in uporabi sredstev za krajevne skupnosti za leto 1975 predvideva, da bo za njihovo dejavnost namenjeno v letošnjem letu 3,661.000 din iz občinskega proračuna, 4,600.000 din iz sredstev cestnih pristojbin, 2,572.000 iz sredstev, ki jih bodo prispevale temeljne organizacije združenega dela, 152.000 din pa bo pridobljenih iz drugih virov. Čeprav bodo krajevne skupnosti imele letos na voljo precej več denarja kot lani, pa je takoj treba pripomniti, da so tudi njihove obvezno sti mnogo večje. Skratka, denarja bo v večini krajevnih skupnosti za ob sivnc načrte, ki so /ustavljeni, še vedno primanjkovalo. J, Govekar Delavci SGP Sava z Jesenic grade v Planini pod Golico nad Jesenicami novo samopostrežno trgovino trgovskega podjetja Rožca z Jesenic. Trgovino nameravajo zgraditi do letošnjega občinskega praznika Jesenic. — Koto: B. Blenkuš Posredujemo prodajo karamboliranih vozil: | 1. Osebni avto zastava 101 leto izdelave 1973; prevoženih 37.000 km. Začetna cena 18.000 din. 2. Osebni avto zastava 750 leto izdelave 1971, prevoženih 9300 km. Začetna cena 7400 din. 3. Osebni avto R 4 leto izdelave 19731, prevoženih 41.600 km. Začetna cena 14.400 din. Ogled vozil je možen vsak delovni dan od 7. do 14. ure pri Zavarovalnici Sava PE Kranj. Pismene ponudbe z 10 % pologom od začetne cene sprejemamo do srede, 14. maja 1975, do 12. ure. Telesnokulturna skupnost Kranj razpisuje prosto delovno mesto tajnika skupnosti Pogoji: višja ali srednja izobrazba s 5 oziroma 8 let delovnih izkušenj-organizacijske in vodstvene sposobnosti, ustrezne moralnopolitiČ"e kvalitete in poznavanje področja telesne kulture Pismene prijave z dokazili in s potrdilom o nekaznovanju pošljite na Telesnokulturno skupnost Kranj, Cesta S. Žagarja 27. Razpis velja 15 dni po objavi oziroma do zasedbe delovnega mesta. Komisija za medsebojna razmerja delavcev TOZD Maloprodaja Kranj, n.sol.o. y združenem delu Veletrgovine Živila Kranj, n.sol.o. objavlja naslednja prosta delovna mesta: ZA NEDOLOČEN ČAS - ZA OBMOČJE KRANJA: _ 1. poslovodje stojnice na tržnici — 1 delovno mesto 2. prodajalca stojnice na tržnici — 1 delovno mesto 3. mesarja-sekača — 1 delovno mesto ZA DOLOČEN ČAS (ZA SEZONO) ZA OBMOČJE KRANJA. 4. poslovodje bifeja na kopališču v Radovljici — 1 delovno mesto 5. PKV natakarja — 2 delovni mesti 6. prodajalca sladoleda — 2 delovni mesti ZA DOLOČEN ČAS (ZA SEZONO) NA OBMOČJU BLEDA: 7. KV ali PKV delavca - delavke za pomoč v kuhinji — več delovnih mest 8. KV ali PKV delavca - delavke za pomoč v strežbi — več delovnih mest 9. KV ali PKV delavca - delavke za pomoč v trgovini — več delovnih mest Poleg splošnih pogojev morajo kandidati izpolnjevati še naslednje posebne pogoje: pod 1.: KV delavec trgovske stroke, -i leta delovnih izkušenj, poskus* no delo 60 dni pod 2.: PKV delavci trgovske stroke, izkušnje v prodaji na tržni*-'1« poskusno delo .'50 dni pod 3.: K V delavec mesarske stroke — 1 leto delovnih izkušenj-poskusno delo 60 dni pod 4.: K V natar-ica, '{ leta delovnih izkušenj, poskusno delo 60 dflj pod 5.: PKV natar-ica — 1 leto delovnih izkušenj, poskusno dt''° 30 dni pod 6.: končana osnovna šola in veselje do dela na tem delovn''"1 mestu pod 7.: K V ali PKV delavec kuharske stroke, veselje do dela v kub1' nji, poskusno delo (>() oz. .{() dni pod 8.: KV ali PKV natakar, veselje do dela v strežbi, poskusno dd0 60 oz, 30 dni POD 9.: KV ah PKV trgovski delavec, I leto delovnih izkušeni poskusno delo 60 oz. .'!() dni Posamezne prijave z dokazili o kvalifikacijah je treba PoS'a^j v 16 dneh po objavi prostih delovnih mest — kadrovski sluz Veletrgovine Živila Kranj, Cesta JLA 6. Republiška revija dramskih skupin Kulturna skupnost Jesenice naj bi bila organizator letošnje republiške revije dramskih skupin. Revija naj bi bila v počastitev 30-letnice delovanja amaterskega gledališča Tone Cufar na Jesenicah v začetku junija. Amatersko gledališče Tone Cufar pa za organizacijo in izvedbo revije nima zagotovljenega denarja, zato je bil predlog kulturne skupnosti na Jesenicah, da se ta revija izvede v okviru kulturne akcije, v okviru dodatnega programa, ki ga nudi kulturna skupnost, financirali pa naj bi ga sindikati. Zal pa do sedaj na ta poziv še ni bilo primernega odmeva. «• D. S. Recital in premiera Člani amaterskega gledališča Tone Cufar na Jesenicah pripravljajo recital partizanskih, borbenih in delavskih pesmi. Recital bodo predstavili na jeseniškem odru navečer dneva osvoboditve, 8. maja, pb 19.30. Pri jeseniškem gledališču pa se tudi že pripravljajo na premiero dela Prvi dan svobode. Predstava bo na odru jeseniškega gledališča 9- maja zvečer in sodi v okvir občinskih prireditev ob praznovanju dneva zmage in meseca mladosti. D. S. Občinska dramska revija V dneh od 12. do 17. maja bo občinska zveza kulturno-prosvetnih organizacij jeseniške občine pripravila občinsko revijo dramskih skupin v dvorani amaterskega gledališča Tone Cufar. V teh dneh se bodo na °dru gledališča predstavili igralci-amaterji iz DPD Svobode Javornik Koroška Bela z delom Zveza za vse življenje in z mladinsko povestico Kekec in Mojca v izvedbi najmlajših igralcev javorniškega odra. Na občinski reviji dramskih skupin bodo sodelovali tudi člani DPD iz Hrušice s Pariško komuno, člani DPD Svoboda iz Zabreznice z Gosposko kmetijo in člani gledališča Tone Cufar s komedijo Hodi de Bodi ali dve vedri vode. D. S- Revija pevskih zborov Kulturna skupnost na Jesenicah je v sodelovanju z občinsko komisij" za praznovanja pripravila koledar pomembnejših kulturnih prireditev v dnevu zmage in mesecu mladosti. Pripravljajo pa tudi koledar vseh kulturnih prireditev do konca letošnjega leta. 16. maja bo na Jesenicah občinska revija pevskih zborov občine. Na reviji bo nastopilo 11 pevskih zborov od mladinskih, moških, ženskih, mešanih, gostoval pa bo tudi pevski zbor iz Trbovelj. Obenem bo ™aja tudi srečanie glasbenih šol jeseniške in radovljiške občine ter skupni nastop mladinskega pevskega zbora Blaž Amič, ki bo ob 10-letnici svojega delovanja pripravil samostojen koncert. S skupnim nastopom pevskih zborov in pihalnega orkestra jeseniških zelezarjev pa hodo vokalno-instrumentalne skupine zaključile svoje praznovanje v mesecu maju. Poleg teh prireditev pa pripravljajo kulturno-umetliška društva po krajevnih skupnostih že svoje kulturne programe. Praznični Torkarjev »Kurent« v Škof ji Loki V režiji dramatika Igorja Torkarja, ki je tudi avtor besedila, bodo drevi ob 20. uri v dvorani LG na Spodnjem trgu Zveza kulturno prosvetnih organizacij Škofja Loka in občinske družbenopolitične orga-nizcije priredile proslavo, posvečeno 30. obletnici osvoboditve. Člani Loškega odra, Komornega pevskega zbora Loka in Kulturno umetniškega društva Ivan Tavčar iz Poljan so v ta namen naštudirali recital »Kurent«. V glavnih vlogah nastopajo Matjaž Eržen, Janez Debeljak, Edi Sever, Miro Eržen, Poldka Stiglic in Franc Jesenovec, zvočno opremo pa sta prispevala Peter Jamnik ter Zlato Magdalenič. (-ig) Srednjeročni razvojni načrt Izvršni odbor kulturne skupnosti na Jesenicah je imenoval šest strokovnih komisij za pripravo srednjeročnega razvojnega programa kulturnih dejavnosti v jeseniški občini.' Ob tem so že nakazali teze ter idejno usmeritev, tako da komisije delajo po enotni metodologiji. Rok za pripravo predloga pa je izredno kratek, poleg tega pa mora biti strokovno in dobro pripravljen. Vendar Pa nekatere kulturne institucije očitno ne sodelujejo. Tako kršijo svoje delovne dolžnosti, saj kot poklicane s svojega področja nočejo nuditi pomoči za solidno osnovo nadaljnjega dogovarjanja z vsemi dejavniki v kulturi. Srednjeročni razvojni načrt morajo sprejeti do konca letošnjega leta in bo tako edina osnova nadaljnjega dogovarjanja, svobodne Gnjave dela in financiranja. D. S. Gostovanje Prešernovega gledališča V petek, 9. maja. bo Prešernovo gledališče gostovalo V Postojni z dvema predstavama Ukane, ki bo tako doživela že več kot 75 ponovitev. Po tako visokem številu ponovitev te popularne uprizoritve pa je Povpraševanje po predstavi še vedno veliko. Vabila za gostovanje prihajajo h vse Slovenije in vse predstave so dobro obiskane. Ta dramatizirana epopeja naše revolucije in NOB je torej V jubilejnem letu osvoboditve naletela na izjemen odmev pri gledalcih. M. L. Gorenjski muzej v Kranju V Mestni hiši je na ogled stalna arheološka, etnološka, kulturno-*K0dovmska in u met nost nozgodovinska zbirka. V galeriji V isti stavbi M 'e odPrta razstava slikarskih del akademskega slikarja HENRIKA MARCHLA iz Kranja V 2. nadstropju Mestne hiše pa je na ogled etnološka razstava KMEČKO GOSPODARSTVO V DOLINI. V Prešernovi hiši je odprt PREŠERNOV SPOMINSKI MUZEJ. v galeriji V isti stavbi na ie odprta razstava slikarskih del BORISA MAVRICA iz Kranja. V baročni stavbi v Tavčarjevi 43 je odprta stalna zbirka NA-K(>l)N()()SVOBODILNA BORBA NA GORENJSKEM, republiška Sklna zbirka SLOVENKA V REVOLUCIJI, v četrtek, 8. maja. ob --.......t , x . , . ,rn, » I , A 1(1-7- 8000 knjig v javorniški knjižnici Otvoritev knjižnice v delavskem domu na Javorniku je bila za občane Javornika in Koroške Bele zares lep kulturni dogodek, saj je vseh dvajset let vaška knjižnica delovala v skrajno tesnih in neprimernih prostorih. Otvoritve knjižnice se je udeležilo precej občanov, ki so po kulturnem programu z zanimanjem poslušali besede inž. Miroslava Noča, predsednika skupščine jeseniške kulturne skupnosti, ki je med drugim govoril o položaju in stanju knjižničarstva v jeseniški občini. V sedmih podružničnih knjižnicah in v matični knjižnici na Jesenicah imajo skupaj 32.000 knjig, od tega jih je v javorniški 8000. Če računamo, da je v jeseniški občini okoli 28.000 prebivalcev in če vzporedno navedemo podatek, da je na leto izposojenih 55.000 knjig, potem je jasno, da ena knjiga ni niti dvakrat na leto izposojena. Leta 1969 je bilo med občani znatno več knjig, saj so jih prebrali okoli 74.000. Zanimanje za knjigo torej upada, za kar je nedvomno več vzrokov. Eden izmed njih je prav gotovo tudi prostorska utesnjenost knjižnic, ki zaradi pre-natrpanosti ali neustreznosti prostorov bralca prej odbijajo kot privabljajo. Prav zaradi tega je otvoritev vaške knjižnice na Javorniku v novih prostorih tolikšnega pomena. Se posebej, ker ima knjižničarstvo na Javorniku dolgoletno tradicijo, saj je bila ob ustanovitvi Delavsko-prosvetnega društva na Javorniku prav knjižnica ena prvih aktivnosti tega truštva. D. S. Kviz na Javorniku štorih delavskega doma na Javorniku sestanek, ki ga je sklicala javor-niška Svoboda. Pogovorili so se o organizaciji kviza na temo o življenjski poti in o delu tovariša Tita. Kviz bodo pripravili v delavskem domu 23. maja na pobudo graničar-jev iz karavle v Javorniških Rovtih in v organizaciji javorniške Svobode. Svoje znanje bo prikazalo več ekip, in sicer pripadniki JLA, učenci osnovne šole na Koroški Beli, aktiv ZSMS na Javorniku in dramski odsek z Javornika. D. S. '•u,"ii pa boodprta razstava GORENJSKA INDUSTRIJA 1945-1975. nji, • t0Varni LSK R A- T K L K K O M U NIK AC I JE na Laborah pri Kra-ifVi4e-,?d 5. maja dalje na ogled razstava del gorenjskih likovnikov j ' NOST V DELOVNEM OKOLJU. twl i,! lZs,av|ie zbirke oz. razstave so odprte vsak dan razen ponedeljka U(l do 12. in od 17. do 19. ure. • Razstava UMETNOST V DELOVNEM OKOLJU na Laborah pa j Odprta vsak dan razen sobote in nedelje od 9. do 12. in od 16. do 1 n- u ie. i« J^KI MUZEJ v Skofji Loki in zbirke so odprte vsak dan od 9. do is- l"c m od 14. do 17. ure. V GALERIJI NA GRADU je odprta ob Zbil <* razstava slik akademskega slikarja BORISA JESI HA. '•ika v Železnikih je odprta vsak dan od 8. do 12. ure in od 15. do * l«re. Zbirka v Zireh je že zaprta. V DRA2GOŠAH bo samo v nedeljo, 11. maja, od 9. ure dalje Nat ? razstava osnutkov za SPOMENIK DRAZGOŠKI BITKI, kili (yJanez Puhar« za pripravo razstave ob tednu ZP »Iskra« ter zagotovil, da bo podjetje tudi v prihodnje podpiralo delo posameznih kulturno-umetniških skupin. Posebna žirija pa je devetim avtorjem podelila medalje in diplome za najbolj uspele kolekcije in posamezne fotografije. Razstava bo odprta do 12, maja vsak dan od 7. do 19. ure. (B. M.) — Foto: B. Malovrh Redna skupščina ZKPO Kranj Problem prostorov še ostane nerešen Iz obširnega poročila pripravljenega za redno skupščino Zveze kulturno prosvetnih organizacij Kranj in pa iz poročila predsednika Zveze Silva Ovsenka so delegati skupščine v torek, 6. maja, popoldne lahko ugotovili, da se je organizacija od zadnje skupščine pred tremi leti aktivno vključevala v samoupravni organiziranje kulture in reševanje kulturnih problemov v občini. Skupaj z družbenopolitičnimi organizacijami in kulturno skupnostjo si je ZKPO v tem obdobju prizadevala odkrivati in usmerjati kulturne interese in uveljavljati zahteve delovnih ljudi in občanov v občini. Povsod prizadevanja za uresničitev V okviru tedna Iskre industrije za telekomunikacije, elektroniko inetektra-mehaZćKrar^ so v ponedeljek popoldne v avl, tovarne ^k^n^av^ Laborah odprli razstavo likovnost v delovnem okolju. Svoja dela izstavlja 2?Ukovm9kTv ' Gorenjske. Vunenu kulturne komisije pri sindikalnem odboru f^"^W^»i^SS«t«I iRTMfiMiU* kombije inž. Lojze Možina, razstavo n eoiprldr. Cene Avguštin. V k u 11 um cm program u na otvoritvi razstave je nastopdpevski zbor Iskre. -A. Z.- Foto: b. Perdan r KANCE GUCEK-AULIN IN LADO FEJZIČ RAZSTA VLJATA V PRED DVORU - V počastitev 30. obletnice osvoboditve so na kegljišču hotela Bor v Preddvoru odprli zanimivo razstavo slikarskih amaterjev Franceta Gučka-Aulina in Lada Fejziča iz Preddvora. Umetniška samorastnika sta člana amaterske likovne skupine »Atelje lil«. Fanta se predstavljata z oljnimi slikami, ki ponazarjajo likovno usmeritev skuf)ine. Razstava bo odprta do 20. maja. (-jk) - Foto: F. Perdan kulturnega programa niso ravno uspela, saj je na primer predviden razvoj nekaterih krajevnih skupnosti v pomembnejše kulturne centre zastal na pol poti, nekaj naselij s skupaj 4800 prebivalci pa je sploh brez vseh kulturnih društev, še posebej pa je stal ob strani Golnik. V občini je lani delovalo 26 kulturno-prosvetnih društev, kar je za dva manj kot pred tremi leti, njihova dejavnost pa je bila predvsem usmerjena v gledališko dejavnost, prirejanje raznih proslav, zabavnih prireditev, manj pa je bilo predavanj, razstav, glasbenih prireditev in literarnih večerov, ponekod pa je osnovna dejavnost društev knjižničarstvo. Vsa ta dejavnost pa seveda ne ostaja zaprta v ozek krajevni okvir, pač pa se z gostovanji in pa z revijami v občinskem in medobčinskem merilu razširja v širši kulturni prostor. Razen tradicionalnih oblik amaterskega kulturnega udejstvovanja je ZKPO v zadnjem času usmerila svoje pobude tudi v bogatejše življenje in kulturno rast zaposlenih delavcev; zato se je povezala z organizacijami združenega dela. Čeprav v delovnih organizacijah skoraj nikjer ni organizatorjev kulturnega življenja, ki bi povezovali kulturne potrebe delavcev s kulturnimi izvajalci, pa je vendarle nekaj uspehov že tu, predvsem v tovarni Sava in Iskra. Tradicionalnejša pa je in ostaja usmerjenost društev v krajevne skupnosti; prav pa bi bilo, da bi se povezovanje in skupni nastopi kulturnih skupin iz delovnih organizacij in kulturnih društev na podeželju nadaljevali. Prav v takem sodelovanju so tudi možnosti izboljšanja materialnih pogojev za nadaljnje kulturno ustvarjanje. Kajti še naprej ostajajo materialni pogoji delovanja kulturnih društev in skupin problem številka ena. Posebno s. prostori so težave, ki so stare že nekaj let in tudi letos vse kaže, da denarja za popravila ali za gradnjo novih prostorov za kulturne namene ne bo. Če se bo tako stanje nadaljevalo, bodo tudi na prihodnji redni skupščini delegati spet kot že tolikokrat razpravljali o preveč slabi sliki, preslabi za današnji standard, prostorov, kjer se zbirajo — da ne govorimo niti o krajevnih skupnostih kot je na primer novo naselje Planina, kjer se prebivalstvo tudi nima kje zbirati. Zato bo ena od nalog ZKPO, ki jih je skupščina sprejela ob zaključku, še naprej iskati možnosti za ustrezne prostore. Dogaja se, da nekatere skupine komajda zmorejo za najemnino, nekaterim odpovedujejo dolgoletno gostoljubje,drugje so prostori komaj vredni svojega imena itd. Kaže pa, da ima kultura tako prekratko srajco še marsikje drugje, ne le pri nas, vsaj tako je na skupščini kot I gost omenil predstavnik slovenske prosvetne zveze iz Celovca. L. M. Petek - 9. maja 1975 Težka pot do zmage in uspehov Mošnje — Gručasta vas na nadmorski višini 483 metrov, ki seže od Spodnjega otoka do Otoškega grabna. V njem nekoliko više p"onika Do-bruša, medtem ko napajajo graben novi studenci. Peščena, precej primerna zemlja za obdelovanje. Donosno pridelovanje jabolk. Zaposlitev prebivalstva v industriji na Jesenicah, v Lescah in Begunjah. Vodovod iz Drage. Pri odcepu ceste grad Podvin, ki so ga po zadnji vojni obnovili in spremenili v hotel. Prvotno utrjeni podvinski turen je bil v 14. stoletju last Podvinskih grofov. Ko so ti izumrli leta 1397, je prešel v roke grofov Lambergov in VVagenov. Pred zadnjo vojno je bil last franco- sramotnega dejanja banditov je bilo celotno prebivalstvo izseljeno. Za ta ukrep se naj prizadeti samo in edi-nole zahvalijo brezsmiselnemu terorističnemu delovanju boljševiških podljudi in lastni zaslepljenosti, iz katere sami to podčloveštvo podpirajo . . .« 15. aprila so Nemci ponovno prišli v opuščeno vas. Z zažigalnimi in razdiralnimi bombami so požgali in porušili osem stanovanjskih hiš, devet gospodarskih poslopij, kovač-nico, mlin, senik in kaščo. Dobro leto po tem, konec aprila 1945, so se iz nemških taborišč vrnili izseljeni Mošnjani. V štirih letih vojne je bilo iz Mošenj izseljenih 168 Ko so obnovili porušene in požgane domačije, so se lotili gradnje kulturnega doma. 18.437 prostovoljnih delovnih ur so opravili in zdaj se v tej stavbi odvija bogato kulturno življenje. ske rodbine Polignac. Cerkev sv. Andreja ima v prezbiteriju in severni ladji freske iz 15. stoletja; Marijina, slika je Bergantova. Med zadnjo vojno je bilo v vasi požganih več hiš, vsi ljudje pa izseljeni v Nemčijo. Od tod so doma Anton Berce (1860 do 1922), prevajalec; Josip Berce (1883 do 1914), strokovni pisatelj in kritik, romanist; Janez Mihelič (1750 do 1792), zbiralec ljudskega blaga. MERA JE POLNA Danes upokojeni upravitelj šole v Mošnjah je v kroniki takole zapisal: »Na začetku vojne je prva žrtev v kraju postala šola. Učiteljico Julijo Maver so Nemci 2. julija 1941 odpeljali v taborišče. V Mošnje so prišli prvi nemški učitelji. Spomladi 1943 je prišel nemški priseljenec Hans War-muth z družino in rejencem. Postavljen je bil za upravitelja župnijskega posestva in za nadzorstvo Mošnjanov. Tožaril je domačine, ki so sodelovali s partizani. 19. marca 1944 je padel zadet od partizanske krogle Warmuthov sin Hans, čeprav je bila krogla takrat namenjena Warmuthu. Nemci so zato pet dni kasneje iz Mošenj izselili štiri ljudi. Danes na pokopališču v Mošnjah stoji spomenik padlim talcem in borcem, med katerimi je tudi narodni heroj Rezka Dragar; prva ženska, ki je bila ustreljena na Gorenjskem. Težka je bila pot do zmage. Mošnje so majhen kraj na Gorenjskem, vendar živ del mozaika celotnega naroda. Simbolizirajo voljo in vero v zmago ter željo in delo za boljši svobodni jutri. ČAS OBNOVE Letos 22. aprila — popoldne; sedimo v sobi za odrom kulturnega doma v Mošnjah: Franc Pavlin, upokojeni upravitelj osnovne šole v Mošnjah; Franc Bernard, tajnik krajevne skupnosti Mošnje; Niko Sok, predsednik sveta krajevne skupnosti; Cilka Mertelj, režiserka pri DPD Svoboda Mošnje; Tone Pintar, predsednik skupščine KS Mošnje, in Ciril Zupan, član sveta KS in mošnjanski novinar, kot mu pravijo domačini. Beseda teče o krajevnem prazniku, ki ga slavijo v krajevni skupnosti vsako leto konec aprila v spomin na vrnitev vaščanov iz taborišč, pa o prostovoljnih deloV nih akcijah, ki se zdijo skoraj neverjetne ter o željah in načrtih krajevne skupnosti. t* f Čudili so se železničarji in danes tudi sami skoraj ne morejo verjeti. V 35 dneh so ogradili železniško postajo Globoko. družine, katerih sinovi so bili v partizanih (Globočnikovo, Zimo-vo, Pogačarjevo, Praprotniko-vo). 3. aprila 1944 ob 17. uri: dva mlada partizana sta vstopila v Warmuthovo kuhinjo. Pozvala sta ga, naj dvigne roke. Hotela sta ga razorožiti in posvariti, naj preneha tožariti vaščane. War-muth je dvignil le eno roko. V drugi je imel pištolo in večkrat ustrelil partizana Daneta v nogo. Iz partizanske puške je počil strel in VVarmuth je obležal smrtno zadet. Partizana sta se umaknila in čeprav so ju Nemci zasledovali, sta se srečno rešila.« Nemci so zaradi tega dogodka podivjali. V razglasu so zapisali: Mera je polna. »Na temelju tega novega Drug za drugim zbrani povzemajo besedo. »14. oktobra 1945 smo v Mošnjah ustanovili obnovitveno zadrugo,« pravi Franc Pavlin. »Vas je bila opustošena in hiše je bilo treba obnoviti. Prijeli smo za delo: pionirji, mladinci, vaščani, vojaki, delavci Železarne Jesenice. V nekaj letih smo obnovili porušene stanovanjske hiše in gospodarska poslopja in zgradili nove.« Včasih v Mošnjah niso imeli kulturnega doma. Pred vojno so bile vse kulturne prireditve na farovškem skednju. Po vojni je bil najprej predviden zadružni dom. Ker pa so pogovori, kje naj bi stal (ali na Črnivcu ali na Brezjah ali v Mošnjah), predolgo trajali, so se odločili, da sami zgradijo mladinski dom. Lepa zamisel pa se nekako ni premaknila z mrtve točke, zato so se starejši odločili za gradnjo kulturnega doma. »Oktobra 1949 je bil ustanovni občni zbor kulturno-prosvetnega društva Mošnje, ki se je kasneje preimenovalo v DPD Svoboda Mošnje. Prvi predsednik društva in predsednik gradbenega odbora za gradnjo doma je bil Franc Mertelj. Leto dni kasneje sredi februarja je zapela prva lopata in za praznik republike 1951. leta sta bila dvorana in oder gotova. Se leto dni kasneje pa so bila opravljena vsa druga dela. Ko bi vedeli, kako se je takrat delalo. Star, otrdel cement smo še enkrat mleli, da smo lahko beto- tova najkasneje do 22. maja, da jo bodo še vnesli v vozni red. V 35 dneh smo jo zgradili in dan pred rokom je bila otvoritev. Železničarji se niso mogli načuditi takšni volji in zaletu in so nam za nagrado dali vagon, s katerim se lahko popeljemo kamor hočemo. Odločili smo se za izlet v Rovinj. Ko smo se vračali, smo na ljubljanski železniški postaji malo kasnili. Zato so vagon priklopili k ekspresnemu vlaku, ki je takrat na železniški postaji Globoko prvič in zadnjič ustavil. Takrat je bilo to nepopisno zadovoljstvo in veselje,« pravi Tone Pintar. Toda težav ni bilo konec. Ko so zgradili postajo, je zavod za zdravstveno varstvo ugotovil, da voda na postaji ni pitna. Spet so prebivalci stopili skupaj in 1954. leta zgradili vodovod. Šest let kasneje je dobil današnji hotel grad Podvin v upravljanje takratni okrajni sindikalni svet. Vaščani pa so se lotili gradnje nove i ceste skozi vas Mošnje. Razen tega so po vojni zgradili cesto v Globoko, jo pred leti usposobili za tovorni promet in povezali z njo Mišače, Dobravo in Kropo. Elektrika je v krajevni skupnosti zasvetila 1946. leta. Lani so jo morali obnoviti in povečati napetost. Ne da se prešteti vseh prostovoljnih delovnih ur, voženj in znoja, ki je pretekel v teh 30 letih. S prostovoljnim delom so razširili tudi pokopališče in postavili spomenik talcem in borcem Ob 30-letnici osvoboditve smo se za ta zapis odločili, ker simbolično ponazarja voljo in vero v zmago, ker kaže na zavest ljudi majhnega kraja, ki je sestavni del mozaika celotnega naroda in ker potrjuje željo in delo za boljši svobodni jutri. V krajevni skupnosti Mošnje v radovljiški občini so konec aprila slavili krajevni praznik. Obudili so spomine na dogodke pred 30 leti in prej, ko so se številni izseljeni v Mošnjah vrnili v požgano in opustošeno vas. i Pogovor za mizo v kulturnem domu: (z leve proti desni) novinar Andrej Ža-lar. upokojeni upravitelj šole Franc Pavlin, tajnik KS Franc Bernard, predsednik sveta KS Niko Sok, režiserka Cilka Mertelj, predsednik skupščine KS Tone Pintar in član sveta KS (ter mošnjanski novinar) Ciril Zupan. zacije.'Med najbolj aktivne pa s.°■„ DPD Svoboda Mošnje. Po vojnoj bilo v kulturnem domu 108 doma0'!: predstav in 105 gostovanj, " proslav, 77 predavanj in številne druge prireditve. Vseh obiskovale^' pa je bilo po vojni skoraj 55.000-Zahvala za takšno aktivnost Pra^p gre predvsem predsedniku D"^ Svoboda Ivanu Korošcu, tajniku Francu Pavlinu in dolgoletni rež'' serki Cilki Mertelj. Ko je pogovor stekel o potrebah >n željah, so najprej omenili asfal*' Radi bi ga položili skozi naselje Mošnje. »Precej bomo sami prisp?' vali; saj smo vajeni,« pravijo. ZchJ0 pa si, da bi jim pomagala tudi šir-j* skupnost. Potrebovali bi še okrog 2U starih milijonov in rešili bi se slabe ceste in prahu. In vodovod bi r« napeljali v tistih preostalih ose hiš, kjer ga še vedno ni. Še letos bodo lotili te akcije. Pa trgovina n ustreza več. Upajo, da bo knial gotov zazidalni načrt, kjer bo potei" lahko zrasla nova. nirali. 18.437 prostovoljnih delovnih ur smo opravili. Toda zgradili smo lep dom, na katerega smo še danes ponosni,« je obudila spomine Cilka Mertelj. Mošnje z okoliškimi zaselki so bile takrat nekako odrezane od javnih prometnih žil. Zato so se lotili zanimive in enkratne akcije. S predstavniki današnjih krajevnih skupnosti Brezje, Dobrava, Kamna gorica so se dogovorili, da bodo zgradili železniško postajo v Globokem. »Z zemeljskimi deli smo začeli februarja 1951. Delali smo noč in dan, ker nam je železnica postavila rok, da mora biti postaja go- Petek - 9. maja ZA BOLJŠI JUTRI Krajevna skupnost Mošnje združuje danes naselja Mošnje, Globoko, Zgornji in Spodnji Otok. Na tem področju živi okrog 530 prebivalcev in blizu 200 je zaposlenih v različnih delovnih organizacijah. Včasih so bili tu v glavnem kmetje; danes je pravih kmetovalcev le še 5. Pred vojno je bilo v Mošnjah 14 hiš, danes jih je skupaj s Podvinom 64. Imajo šolo, kulturni dom, gasilski dom in trgovino. Včasih so imeli tudi dve gostilni, zdaj ni nobene. Sicer pa je v Mošnjah fara in Brezje so le podružnica. Cerkev je menda stara že 1000 let. Aktivne so danes v krajevni skupnosti vse družbenopolitične nrgani- Če vas bo prilika ali oprav zanesel po gorenjski cesti in °* boste peljali mimo hotela gra Podvin, potem se spomnite, da sf samo streljaj daleč začenja Prl' jetna vasica Mošnje, po kateri se danes imenuje krajevna skup' nost z naselji Globoko, SpodnJ1 in Zgornji Otok. Spomnite se, o, 5(i. alkalij, 58. delanec, /sA'/// /i/opi Na prsi sem si pripela Prešernovo bralno značko Kdo je to napisal.' Pravilna rešitev prejšnje uganke se glasi: Vladimir Pavšič-Matej Bor — Jutri gremo v napad. Nagrado bo tokrat prejel Janez Meglic iz 5. a razreda osnovne šole kokrškega odreda Križe. Poslali mu bomo knjigo Pavla Kuna-verja Brezna in vrhovi, darilo GORENJSKE TURISTIČNE ZVEZE IZ KRANJA. Tokrat je odlomek iz črtice, ki pripoveduje, kako so nekoč praznovali delavski praznik. Sprašujemo po avtorju in naslovu črtice. Rešitve pošljite do 19. maja na naslov: ČP Glas, 64000 Kranj, Moše Pijadeja 1, s pripisom Kdo je to napisal. »Lenkica, daj mu nageljček, da bo tudi on vedel, daje danes prvi maj.. .« Tedaj je Lenkica, kakor je bilo deklici ime, vzela nagelj s svojih prsi in mi ga pomolila z dolgo, bleščečo roko. Njene oči so pri tem globoko žarele in se zasadile v moje oči. Počasi sem vzel njen nageljček in se pri tem dotaknil njene roke. Ta dotik mi je čisto zmešal glavo. Na mah sem izgubil prisotnost duha in sem z nageljnom v roki zdirjal v goščavo ter se tako skril dekletcu in skupini ljudi na poti. Še zahvalil se nisem za prekrasni dar. Ko sem bil v goščavi na varnem in sem vse premislil, me je skoraj postalo sram tega, kar sem storil. Toda družbi z deklico je menda to zelo ugajalo, zakaj slišal sem prešeren smeh. Nato je družba veselih ljudi začela peti neko pesem, ki je nisem razumel in ki sem ji prisluškoval z utripajočim srcem, dokler se ni izgubila visoko pod vedrim nebom tega zgodnjega dne. Potem je skupina izginila na drugo stran vrha in jaz sem ostal sam s svojimi ovcami. V samoti sem potem pretehtal vsako besedo, ki sem jo slišal na vrhu. Beseda »prvi maj« je bila posebno poudarjena in zato se mi je vtisnila v spomin posebno močno. Saj sem tudi nagelj dobil od deklice za prvi maj. Tovarišica je svečano prikorakala k staremu katedru in veselo pogledala po razredu. Z roko je segla po veliki beli kuverti in pričela govoriti: »Danes boste značkarji dobili Prešernovo bralno značko kot plačilo za ves trud in delo, ki ste ga prebili ob knjigah. Zato vam vsem čestitam in želim, da bi se prihodnje leto prijavilo še več učencev k tekmovanju.« Vsakemu značkarju je prisrčno stisnila roko ter mu dala srebrno priznanje, na katerem je upodobljen naš največji pesnik. Ponosno smo si ga pripeli na prsi in se smehljali. Nato nas je tovarišica še enkrat spodbudila k branju, saj se s knjigami izobražujemo in spoznavamo dela naših pisateljev. »Ob štirih pa pridite še na proslavo, kjer bo kot gost tudi pisatelj Ivo Zorman,« je še pristavila in nadaljevali smo s poukom. Nemirno smo učenci sedeli v polni dvorani in nestrpno pričakovali, kdaj se bo zavesa dvignila. Kakor slap vode se je spuščala izpod stropa in nam govorila: »Zakaj* ste tako neučakani? Saj se bo kmalu začelo.« N Ob štirih je prispel pisatelj Ivo Zorman, naš rojak, doma z Gore. S tovarišem ravnateljem sta sedla v sprednjo vrsto in se pomenkovala. Po pogovoru pa se je pisatelj nasmejano oziral po dvorani in opazoval učence. Slednjič se je tudi zavesa prebudila iz spanja ter se dvignila. Na odru se je zableščala slika Prešerna, poleg njega pa velika amfora s tulipani. Na odru je stala še pogrnjena miza, na kateri so lepe knjige čakale učence. Dve pionirki sta pripovedovali o tekmovanju za Prešernovo bralno značko in navedli tudi število značkarjev v prejšnjih letih. Letos smo priredili . proslavo sami, lansko leto pa je bila v Kamniku. Razpotnikova tovarišica je učencem v osmem razredu podelila lepe knjige kot priznanje za večletno tekmovanje pri bralni znački. Čestitala je vsem značkarjem in spodbudila k branju preostale pionirje, ki se še niso opogumili, da bi tekmovali za bralno značko. Nato so šestošolci zaigrali Suhadolča-novo igrico Martin in gozdni možje. Večkrat je zadonel vesel smeh po dvorani, saj smo vsi privoščili Martinu, dečku s črnimi pikami, da so se prijatelji pošalili iz njega. Potem pa so učenci spraševali pisatelja Iva Zormana o njegovih knjigah: V sedemnajstem, Na senčni strani mesta in drugih. Rekel nam je, da se vedno rad vrne v svoje domače kraje in nas pohvalil, da smo dobro pripravili prireditev. Zastavil pa nam je tudi zanimivo uganko, v kateri nas sprašuje o noju, kako bi ga hranili in kje bi ga imeli, če bi ga dobili. Pevski zbor je še zapel dve pesmi in proslave je bilo konec. Veselo smo štorkljah proti domu in v srcu smo čutili ponos in veselje in se že bahavo odločali: prihodnje leto bomo spet tekmovali . . . Monika Vrhovnik, 6. b r. osn. šole Komenda- Moste • Pozdrave Titu Tito, kako lepo zveni ta beseda, posebej še zato, ker je Tito naš voditelj, ker on vodi našo vojsko, našo domovino, on se bori za mir, hoče navezati prijateljske stike z drugimi državami. Posebno rad ima nas mlade pionirje in želi, da bi se veliko naučili, da bi nekoč z našim umom koristili naši domovini in vsem bratskim narodom. Prav na to pa nas spominja Titova štafeta, ki vsako leto odide na pot po Jugoslaviji in jo na Titov rojstni dan prinese izbran mladinec k Titu. V sredo, 2. aprila, smo štafeto sprejeli na Bledu. Pripravili smo program. Pevski zbor je zapel pesem, mladinci so recitirali in povedali veliko lepih misli in želja. Tedaj smo začuli glas sirene. Vedeli smo, da prihaja štafeta. Radovljiški mladinci in pionirji so jo prinesli k nam. Naši pionirji so jo odnesli v Gorje. Proslava se je nadaljevala. Tako potuje štafeta po Jugoslaviji in si nabira lepih želja za našega najdražjega voditelja Josipa Broza-Tita. Zato zdaj vsako leto prenašamo kurirč-kovo torbo iz kraja v kraj, polno pisem za tovariša Tita. A to je samo še lep spomin na tiste hude čase. V četrtek so prinesli kurirčkovo torbico k nam v osnovno šolo na Bledu. Pripravili smo kratek program. Izredno lepo je pripovedovala o kurirčkih, partizanka tovarišica Staretova. Torbica in štafeta zdaj potujeta, mi pa želimo Titu, da bi še dolgo, srečno, zadovoljno in mirno živel. Francka Mtilej, 5. b r. osn. šole prof. dr. Josipa Plemlja, Bled Pot k ranjenemu partizanu Moj stari oče je bil med vojno partizanski bolničar. Bil je v škofjeloškem odredu. Ranjene partizane je prevezoval. Nekega dne sta moj stari oče in partizanski kurir škofjeloškega odreda šla pre-vezat ranjenega partizana. Pot ju je vodila čez Križno goro. Hodila sta po gozdu. Ko sta prišla iz gozda, sta padla v nemško zasedo. Nemci so udarili po njiju. Zakota-lila sta se po hribu do bližnjih dreves. Hitro sta se pobrala in se skrila varno v gozd. Nahrbtnik in vse, kar je bilo v njem, je bilo preluknjano. Malo sta se odpqčila, nato pa nadaljevala pot k ranjenemu partizanu. Tjaša Dolenc, 3. b r. osn. šola Petra Kavčiča, Škofja Loka Kurirčkova pošta je v ponedeljek dopoldne prispela v škofjeloško občino. Škofjeloški pionirji so jo od svojih vrstnikov iz kranjske občine sprejeli v Žabniei. V torek zjutraj pa so učenci osnovne šole »Peter Kavčič« ob odhodu kurirčkove pošte iz Škofje Loke proti Selški dolini pred šolo v Podlubniku pripravili prisrčen kulturni program. Kurirji so nato kurirsko torbo s pozdravi in toplimi željami predsedniku Titu za njegov 83. rojstni dan odnesli proti Dražgošam, od tu pa proti Poljanski dolini. Danes je kurirčkova pošta v rokah pionirjev iz Zirov in Gorenje vasi, pionirjem iz občine Ljubljana-Šiška pa jo bodo Ločani predali v Sori pri Medvodah v torek dopoldne. Šolarji so nosilce kurirčkove pošte povsod navdušeno pozdravili. Tudi pionirji z Golnika so nam sporočili, da so njihovi kurirji vestno izpolnili vse zaupane jim naloge in kurirsko torbo s pozdrabi varno prenesli mimo vseh zased. Nosilci letošnje kurirčkove pošte bodo prehodili prek 5000 kilometrov dolgo pot. Kurirsko torbo s pozdravi pa bodo najmlajši izročili predsedniku Titu na njegov rojstni dan — 25. maja. (-jg) — Foto: F. Perdan radio gledališče gibanje prebivalstva tržni pregled sobota 10. MAJA 4.30 Dobro jutro. 8.10 Glasbena matineja. 9.05 Pionirski tednik. 9.35 Pojmo pesem srečnih ljudi, 11.00 Prenos množičnega zborovanja ob odkritju spomenika revoluciji, 13.30 Priporočajo vam, M.10 S pesmijo in plesom po Jugoslaviji. 15..'SO Glasbeni intermezzo, 15.45 Vrtiljak, 16.45 Listi iz albuma lahke glasbe, 17.20 Gremo v kino, 18.05 S knjižnega trga, 18.20 Dobimo se ob isti uri, 19.40 Minute z ansamblom Dorka Škoberneta, 19.50 Lahko noč, otroci. 20.00 Spoznavajmo svet in domovino, 21.15 Za prijetno razvedrilo, 21.30 Oddaja za naše izseljence, 23.05. Š pesmijo in plesom v novi teden Drugi program 9.00 Sobota na valu 202, 13.00 Vedri ritmi, 13.35 Vodomet melodij. 14.00 Odrasli tako, kako pa mi, 14.20 Glasbeni drobiž od tu in tam, 14.35 Od ena do pet, 15.40 Portret orkestra Herb Pomerov, 16.00 Naš podlistek, 16.10 Ritmi Latinske Amerike, 16.40 S popevkami po Jugoslaviji, 17.40 Svet in mi, 17.50 Deset minut z ansamblom Atija Sossa, 18.00 Vročih sto kilovatov, 18.40 Jaz/, na II. programu Tretji program 19.05 Znanost in družba, 19.20 Bedrich Smetana: Prodana nevesta, opera v treh dejanjih, vmes ob 20.50 Dvignjena zavesa. 22.00 Sobotni nočni koncert, 23.66 Iz slovenske poezije nedelja 11. MAJA 6.00 Dobro jutro, 8.07 Radijska igra za otroke - M. Marini-: Nenavaden polet. 8.11 Skladbe /a mladino, 9.05 Se pomnite, tovariši, 10.05 Prvi aplavz, 11.20 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo, vmes ob 11.50 Pogovor s poslušalci. 14.05 Nedeljsko popoldne: prenosi in poročila o športnih dogodkih, nedeljska reportaža, humoreska tega ledna, 18.03 Radijska igra — F. Puntar: Po pasje. 18.47 Glasbena medigra. 19.10 Glasbene razglednice, 19.50 Lahko noč, otroci, 20.00 V nedeljo zvečer, 22.20 Serenadni večer, 23.05 Literarni nokturno, 23.15 V lučeh semaforjev Drugi program 8.10 Stop-j)ops 20. 0.35 Mladina sebi in vam. 10.05 S Plesnim orkestrom RTV Ljubljana. 10.35 Naši kraji in ljudje, 10.50 Cocktail melodij. 11.35 Melodije po pošti, 13.20 Film. opereta, musical, 11.00 Pet minut humorja, 14.05 Odrske luči, 15.00 Nedelja na valu 202 Tretji program 19.05' Večerna riedeljska reportaža, 19.15 Igramo, kar ste izbrali, vmes ob 20.35 Športni dogodki dneva. 23.00 Majhen koncert Zagrebškega godalnega kvarteta, 23.55 Iz slovenske poezije ponedeljek 12. MAJA 4.30 Dobro jutro. 8.10 Glasbena matineja, 9.05 Pisan svet pravljic in zgodb, 9.20 Izberite pesmico. 9.40 Orkestri in zabavni zbori, 10.15 Za vsakogar nekaj, 11.20 Z vami doma in na poti, 12.30 Kmetijski nasveti, 12.40 S pihalnimi godbami na koncertnem odru, 13.30 Priporočajo vam. 11.10 Pojo amaterskr zbori, 14.30 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo, 15.30 Glasbeni intermezzo. 15.45 Vrtiljak. 16.45 Interna 469, 17.20 Koncert po željah poslušalcev, 18.05 Naš gost, 18.20 Ob lahki glasbi. 19.10 Minute z ansamblom Franca Flereta, 19.50 Lahko noč, otroci. 20.(M) Slovenski operni hiši od osvoboditve do danes: Ljubljanska opera — 1. oddaja, 22.20 Popevke iz jugoslovanskih studiev, 23.05 Literarni nokturno, 23.15 Za ljubitelje jazza Drugi program 9.00 Ponedeljek na valu 202, 13.00 Melodije in ritmi iz studia 14. 13.35 Z majhnimi zabavnimi ansambli, 1 1.00 Nenavadni pogovori. 11.20 Godala v ritmu, 14.35 Pop integral. 15.10 Obisk pri orkestru Kurt Edelhagen. 16.(M) Kulturni mozaik. Ki.05 Panorama slovenskih popevk. 16.40 Ti in jaz in glasba. 17.40 Besede in dejanja, 17.50 Sprehodi instrumentov. 18.(K) Glasbeni cocktail, 18.40 Zabavni zvoki za vse Tretji program 19.05 Tuja zborovska literatura. 19.30 Iz miniatur Ka-rola Pahorja. 19.50 Tuja zborovska literatura. 20.35 Fran/. Liszt: Koncert za klavir in orkester št. 2 v A-duru, 21.00 Ekonomska politika. 21.20 Večeri pri slovenskih skladateljih: Lucijan Marija Škerjanc. 23.(X) Sezimo v našo diskoteko, 23.55 Iz slovenske poezije torek 13. MAJA 4.30 Dobro jutro, 8.10 Glasbena matineja. 9.05 Radijska šola za srednjo stopnjo. 9.30 Majhni vokalni ansambli, 10.15 Promenadni koncert, 11.20 Z nami doma in na poti. 12.30 Kmetijski nasveti, 12.40 Po domače, 13.30 Priporočajo vam. 14.10 Skladbe za mladino, 14.40 Na poti s kitaro. 15.30 Glasbeni intermezzo, 15.45 Vrtiljak. 16.45 Pota sodobne medicine, 17.20 Zveneča imena, 18.05 V torek na svidenje, 18.35 Lahke note, 19.40 Minute z ansamblom Jožeta Kampiča. 19.50 Lahko noč, otroci, 20.00 Slovenska zemlja v pesmi in besedi, 20.30 Radijska igra - F. Diirenmall: Stranitzkv in narodni junak, 12.34 Zvočne kaskade. 22.20 Štirje glasbeni epitafi, 23.05 Literarni nokturno, 23.15 Popevke se vrstijo Drugi program 9.00 Torek na valu 202. 13.00 S solisti in ansambli J RT, 13.35 Lahka glasba na našem valu, 14.(X) Književnost jugoslovanskih narodov in narodnosti, 14.20 Zabaval vas lm ansambel Mojmira Šepeta, 14.35 Parada popevk, 15.40 Tipke in godala, 16.00 Pet minut humorja, 16.05 Moj spored, 16.40 Stereo jazz, 17.40 Ljudje med seboj, 17.50 S pevcem Rodom Stevvartom, 18.(X) Parada orkestrov, 18.40 Popevke slovenskih avtorjev Tretji program 19.05 Mejniki v zgodovini, 19.20 Radijski pevski leksikon. 20.00 Slovenska instrumentalna glasba, 20.35 Vidiki sodobne umetnosti, 20.55 Koncert iz Stuttgarta, 22.35 Tri baročne sonate, 22.55 Glasba za godala, 23.55 Iz slovenske poezije sreda 14. MAJA 4.30 Dobro jutro, 8.10 Glasbena matineja, 9.05 Nenavadni pogovori, 9.25 Glasba vam pripoveduje) 9.40 Temelji marksizma in socialist ično samoupravljanje, 10.15 Urednikov dnevnik, 11.20 Z nami doma in na poti, 12.30 Kmetijski nasveti, 12.40 Od vasi do vasi, 13.30 Priporočajo vam, 14.10 Pojo naši operni pevci, 14.30 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo. 15.30 Glasbeni intermezzo, 15.15 Loto vrtiljak, 16.45 Zvoki in barve orkestra Montematti, 17.20 Dvajsettisoč kilometrov muziciranja, 18.05 Naš razgovor. 18.35 Predstavljamo vam. 19.40 Minute z Ljubljanskim jaz/, ansamblom, 19.50 Lahko noč, otroci, 20.(X) Ob 30-letnici Plesnega orkestra RTV Ljubljana, 21.00 Kulturni globus, 21.15 Koncert lahke glasbe, 22.20 S festivalov jazza, 23.05 Literarni nokturno. 23.15 Revija jugoslovanskih pevcev zabavne glasbe Drugi program 9.00 Sreda na valu 202, 13.00 Danes smo izbrali, 13.35 S pevci jazza. 14.00 Radijska šola za srednjo stopnjo, 14.25 Glasbena medigra, 1 1.35 Znana imena, znane melodije, 15.10 Srečanja .melodij, 16.00 O avtomobilizmu, 16.10 Popevke tako in drugače, 16.10 Moderni odmevi, 17.40 Svetovna reportaža. 17.50 V ritmu tanga, 18.00 Progresivna glasba, 18.40 Jugoslovanski pevci zabavne glasbe Tretji program 19.05 Deseta muza, 19.15 Večerni concertino, 19.45 Za ljubitelje stare glasbe, 20.35 Poslušali boste zborovske skladbe Pavla Šivica, 21.00 Pot izobraževanja, 21.15 Predstav ljamo vam opero Pepelka G. Rossinija, 22.45 Glasbeni dnevi v Donaueschingenu 1974, 23.55 Iz slovenske poezije četrtek 15. MAJA 4.30 Dobro jutro, 8.10 Glasbena matineja, 9.05 Radijska šola za višjo stopnjo. 9.30 Iz glasbenih šol, 10.15 Po Tali-jinih poteh, 11.20 Z nami doma in na poti. 12.30 Kmetijski nasveti, 12.40 S pihalnimi godbami, 13.30 Priporočajo vam. 14.10 Naj narodi pojo, 14.40 Enajsta šola, 15.30 Glasbeni intermezzo, 15.45 Vrtiljak, 16.45 Jezikovni pogovori. 17.00 Dan radia, 17.30 Iz domačega opernega arhiva, 18.05 Kulturna kronika, 18.20 Produkcija kaset in gramofonskih plošč RTV Ljubljana, 18.35 Z Zabavnim orkestrom RTV Ljubljana, 19.40 Minute z ansamblom Jožeta Privška, 19.50 Lahko noč, otroci, 20.(X) Četrtkov večer domačih pesmi in napevov, 21.00 Literarni večer, 21.40 Lepe melodije, 22.20 iz slovenske glasbene literature /a komorne ansamble, 23.00 V gost eh pri tujih radijskih postajah, 23.30 Lado Leskovar nocojšnji gost Drugi program 9.00 Geti tek na valu 202. 13.00 Od melodije do melodije. 13..35 Zvoki orkestra Jaek VVolfe. 14.00 Temelji marksizma in socialistično samoupravljanje, 14.20 Otroci med seboj in med nami. 11.35 Radi jih poslušate. 15.40 Rezervirano za mlade. Ki.00 Okno v svet, 16.10 V svetu »operete, Iti.40 Mozaik glasov in instrumentov, 17.40 Pota našega gospodarstva, 17.50 Z Zabavnim orkestrom RTV Ljubljana, 18.00 Popevke na tekočem traku, 18.40 Non-stop ples Tretji program 19.05 Osterčevih osemdeset let, 19.50 Sodobni literarni portret. 20.10 Zbor RTV Beograd, dirigira Borivoje Simič. bo pel skladb«' Josipa Slavenskega in Rajka Maksimoviča. 20.35 Mednarodna radijska univerza, 20.45 Dubrovniške poletne igre 1974, 22.05 Antonin Dvorak: Reouiem za soliste, zbor in orkester, op. 89, 23.40 Frank Martin: Štiri kratke skladbe za kitaro, 23.55 Iz slovenske poezije petek 16. MAJA 4.30 Dobro jutro. 8.10 Glasbena matineja. 9.05 Radijska šola za nižjo stopnjo, 9.30 Jugoslovanska narodna glasba, 10.15 Uganite, pa vam zaigramo po želji, 11.20 Z nami doma in na poti, 12.30 Kmetijski nasveti. 12.40 Popevke brez besed, 13.30 Priporočajo vam, 14.10 Mladina poje, 14.30 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo. 15.30 Napotki za turiste. 15.35 Glasbeni intermezzo. 15.45 Vrtiljak. Ki.45 Glasbena medigra, 16.50 Človek in zdravje, 17.20 Iz koncertov in simfonij, 18.05 Ogledalo našega časa, 18.15 Zvočni signali, 19.40 Minute /. ansamblom Mihe Dovžana, 19.50 Lahko noč, otroci, 20.00 Top-pops 20, 21.15 Oddaja o morju in pomorščakih, 22.20 Besede in zvoki iz logov domačih, 23.05 Literarni nokturno, 23.15 Jazz pred polnočjo Drugi program 9.00 Petek na valu 202, 13.00 Glasovi v ritmu, 13.35 Iz filmov in glasbenih revij, 14.00 Radijska Šola za nižjo stopnjo, 14.25 Glasbena medigra, 14.35 Kaleidoskop popevk, 15.40 Jazz za mlade, 16.00 Filmski vrtiljak, 16.05 Z velikimi zabavnimi orkestri, 16.40 Za mladi svet, 17.40 Odmevi z gora, 17.50 Prijetni zvoki, 18.00 Izložba popevk, 18.40 Partiture lahke glasbe tržni pregled JESENICE Solata 17 do 20 din, špinača 13 din, korenček 6,50 do 7 dim česen 27,50 din, čebula 3,80 din, fižol 15,50 do 18,70 din, pesa 3,80 din, kumare 24 din, paradižnik 40 din, paprika 43 din, slive 23 din, jabolka 10 do 10,50 din, pomaranče 7,80 do 8,30 din, limone 11,60 din, ajdova moka 18,60 din, koruzna moka 5,86 din, kaša 11,34 din, surovo maslo 55,75 do 56,90 din, smetana 29,70 din, skuta 14,90 din, sladko zelje 7,20 din, kislo zelje6,5() din, k4obase 43 din, jajčka 1,05 do 1,15 din, krompir 2 din KRANJ 1 Solata 12 din, špinača 15 din, cvetača 13 din, korenček 7 din, česen 25 din, čebula 6 din, fižol 14 din, pesa 5 din, slive 20 din, jabolka 5 din, hruške 12 din, žganje 40 din, med 35 din, pomaranče 9 din, limone 11 din, ajdova moka 15 din, koruzna moka 4,50 din, kaša 14 din, surovo maslo 32 din, smetana 22 din, skuta 16 din, sladko zelje 4 din, kislo zelje 7 din, kisla repa 6 din, klobase 15 din, orehi 75 din,'jajčka 1 din, krompir 2 din TRŽIČ Solata 13 do 16 din, špinača 12 din, cvetača 13 din, korenček 7 do 8 din, česen 20 do 30 din, čebula 5 do 9 din, fižol 15 din, pesa 5 din, slive 18 din, jabolka 7 do 9,50 din, pomaranče 9 din, limone 13 din, ajdova moka 16 din, koruzna moka 6 din, surovo maslo 56 din, smetana 6 din, sladko zelje 8 din, kislo zelje 7 do 8 din, kisla repa 7 din, klobase 12 din, orehi 12 din za liter, jajčka 1 do 1,40 din, krompir 2 din gledališče TONE CUFAR JESENICE PETEK, 9. maja,, ob 19.30 premiera — Leon Krucz-kovvski: PRVI DAN SVOBODE; SOBOTA, 10. maja, ob 19.30 za izven - L. Krucz-kovvski: PRVI DAN SVOBODE; NEDELJA, 11. maja ob 15.30 - Franc Lipah: GOSPOSKA KMETIJA; predstava DPD Svoboda Breznica v okviru občinske dramske revije; ob 19.30 - H. Schubert: ZVEZA ZA VSE ŽIVLJENJE; predstava DPD Svoboda Javornik-Koroška Bela v okviru občinske dramske revije; PONEDELJEK, 12. maja, ob 19.30: ZADNJI DNEVI PARIŠKE KOMUNE; predstava DPD Svoboda Hrušica v okviru občinske dramske revije. poročili so se V KRANJU Vučkić A baz in Klobučar Dragica. Jarc Jože in Aha-čič Milena, Gajič Dušan in Pokoren Marija, Jarc Anton in Fende Jožica, Gregorc Jožef in Valjavec Frančiška, Rajgelj Janez in Porš Ljubica, Zupančič Miloš in Fende Zdenka, Podgornik Peter in Omers Marija, Šircelj Silvo in Grašič Mirjana, Zarnik Florjan in Svetelj Marija, Germovšek Ludvik in Slapar Ivana, Vidic Alojz in Brez-ničar Ana. Liberšar Ivan in Krese Silva, Šmid Viktor in Verdir Danica, Podgoršek Zvonimir in Verdir Alenka, Plahuta Bojan in Dovžan Simona, Pegam Vincencij in Pintar Marija, Ivanušič Venceslav in Dobrajc Margareta. Kovačevu' Mile in Završnik Frančiška, Brolih Jožef in Tomažič Angela, Jagodic Flori j ah in Kasunič Anka, Jarc Slavko in Vehovec Marija, Novak Andrej in Kuralt Ivana. Berčič Peter in Pekolj Ivanka, Ropret Darko in Uršič Zdenka, Klun Jože in Gašperlin Ivanka VTRŽICU Imišti Gjemalj in Gross G h) istine. Šega Alojzij in Puhan Zdenka, Šega Marijan in Hanžić Andela, Švegelj Jožef in Meglic Milka, Šober Viktor in Meglic Majda, Gašperlin Mihael in Šavs Danica, Kuzmič Stanislav in Šparovec Zdravka umrli so V KRANJU Huber Katarina, roj. 1917, Erzar Marija, roj. 1901, Toporš Angela, roj. 1911, Munih Jernej, roj. 1907, Primožič Zlata, roj. 1914, Bašelj Ivana, roj. 1903, Veble Josip, roj. 1908, Šilar Ljudmila, roj. 1904, Verhovnik Janez, roj. 1917, Raztresen Antonija, roj. 1889, Jud Andrej, roj. 19.30, Podjed Ivana, roj. 1903, Bučar Marija, roj. 1909, Erbežnik Frančiška, roj. 1911, Drofenik Jožica, roj. 1918, Semen Ivana, roj. 1899, Križaj Janez, roj. 1910 V TRŽIČU Raztresen Antonija, roj. 1889, Bergant Marija, roj. 1909, Dežan Slavko, roj. 1954 \ kino televizija Kranj CENTER 9. maja amer. barv. krim. MOČNEJŠI KOT MAFIJA ob 16. in 20. uri, sovjet, barv. IVAN VA-SILJEVIČ MENJA POKLIC ob 18. uri za Filmsko gledališče 10. maja amer. barv. krim. MOČNEJŠI KOT MAFIJA ob 16., 18. in 20. uri, premiera franc. barv. krim. »ROJENI« ZLOČINEC ob22 uri 11. maja domači barv. risani PROFESOR BALTAZAR ob 10. uri, amer. barv. krim- MOČNEJŠI KOT MAFIJA ob 15., 17. in 19. uri, premiera hongkonškega barv. pust. KARATE JONES ob2L uri 12. maja franc. barv. krim. »ROJENI« ZLOČINEC ob 16. in 18. uri, ob 20. uri ROBERT YOUNG IN NEDA UKRADENSHOW Kranj STORŽIČ 9. maja amer. barv. krim. PRISLUŠKOVANJE ob 16., 18. in 20. uri 10. maja franc. barv. komed. LE KJE JE 7. ČETA ob 16. uri, amer. barv. krim. PRISLUŠKOVANJE ob 18. uri 11. maja franc. barv. komed. LE KJE JE 7. ČETA ob 16. in 18. uri, premiera domačega barv. vohun. VARNOSTNA SLUŽBA ZAPIRA OBROČ ob 20. uri 12. maja domači barv. vohun. VARNOSTNA SLUŽBA ZAPIRA OBROČ ob 16., 18. in 20. uri Tržič 9. maja amer. barv. STRAŠILO ob 18. in 20. uri 10. maja ital. barv. vojni POVRAČILO ob 18. in 20. uri 11. maja nem. barv. ljub. LJUBEZEN JE LE BESEDA (za mladino do 15 let ni primeren) ob 17. in 19. uri 12. maja nem. barv. ljub. LJUBEZEN JE LE BESEDA (za mladino do 15 let ni primeren) ob 18. uri Kamnik DOM 9. maja ital. barv. krim. BLAZNOST ob 18. in 20. uri K), maja amer. barv. STRAŠILO ob 18. in 20. uri 11. maja ital. barv. krim. BLAZNOST ob 17. in 19. uri 12. maja ital.-franc. barv. krim. DVOBOJ PO SVETU ob 18. in 20. uri Cerklje KRVAVEC 11. maja amer. barv. vestem KOCKA JE PADLA ob 16. uri Škofja Loka SORA 9. maja franc. barv. krim. UGRABITEV V SODNI PALAČI ob 18. in 20. uri 10. maja amer. barv. krim. ŠKORPIJON UBIJA ob 18. in 20. uri 11. maja amer. barv. krim. ŠKORPIJON UBIJA ob 18. in 20. uri Železniki OBZORJE 9. maja amer. barv. krim. ŠKORPIJON UBIJA ob 20. uri 10; maja amer. barv. komed. LJUBIMEC VELIKEGA STILA ob20. uri 11. maja franc. barv. krim. UGRABITEV V SODNI PALAČI ob 18. in 20. uri Radovljica 9. maja franc. barv. krim. SANATORIJ ZA ŽENE ob 20. uri 10. maja amer. barv. fant. ZARPOS ob 18. uri, amer. barv. krim. SHAFT V AFRIKI ob20. uri 11. maja amer. barv. pust. MI SIK H M.AJKSTIK ob 16. uri, amer. barv. krim. SHAFT V AFRIKI ob 18. uri, amer. barv. fant. ZARDOSob2(). uri 12. maja franc. barv. vojni KJE JE SEDMA ČETA ob 20. uri Jesenice RADIO 9. maja ital. barv. PAST 10. maja amer. barv. MIKIJEV ROJSTNI DAN ob 15. uri, amer. barv. CS NAVARONSKA TOPOVA 11. maja amer. barv. CS NAVARONSKA TOPOVA 12. maja franc. barv. PRAVA ZGAGA Jesenice PLAVŽ 9. maja amer. barv. MIKIJEV ROJSTNI DAN 10. maja franc. barv. PRAVA ZGAGA 11. maja amer. barv. MIKIJEV ROJSTNI DAN ob 10. uri, franc. barv. PRAVA ZGAGA 12. maja amer. barv. NAVARONSKA TOPOVA Kranjska gora 10. maja amer. barv. MIKIJEV ROJSTNI DAN 11. maja ital. barv. PAST Dovje Mojstrana 10. maja amer. barv. IMENOVALI SO JO KOBILICA 11. maja amer. barv. MIKIJEV ROJSTNI DAN sobota 10. MAJA 9.45 Pomlad se je začela 9. maja, B, 10.25 To je godba — delavski pihalni orkester iz Trbovelj. 10.55 Odkritje spomenika revolucije, B, 15.20 625 — ponovitev (Lj), 15.55 Nogomet Vojvodina : Dinamo — prenos (Bg). 17.45 Obzornik, 18.10 Učiteljev dnevnik — konec nadaljevanke, 19.10 Risanka, B, 19.30 TV dnevnik. 19.50 Tedenski zunanjepolitični komentar (Lj), 20.(X) Gledališče v hiši (Bg), 20.35 Moda za vas, B, 20.50 Glasbena parada »Tri srca« — 1. del, 21.40 Past za generala — film. B, 23.15 TV dnevnik (Lj) UHF — oddajnik Krvavec 18.00 Kronika (Zg), 18.15 Zgodbe o športu (Bg), 19.30 TV dnevnik (Sa/Zg II), 20.00 Dokumentarna oddaja (Zg II), 20.45 Športna sobota, 21.00 Mednarodni koncert narodne pesmi, 21.35 Sedem dni (Bg II) r PAST ZA GENERALA - jugoslovanski film; režiser Miki Stamen kovic; Film obravnava lov na Mihajloviča, ki se je skrival v odročnih krajih Srbije in skušal ubežati roki pravice. Zal film vsebinsko ni dovolj razsežen, kajti tu ni šlo samo za lov na »kraljevskega vojnega ministra«; šlo je za končno razčiščenje okoli nekega mita, ki so ga nekateri doma, predvsem pa mnogi iz tujine umetno ustvarjali in skušali še po osvoboditvi vzdrževati. Ta notranja razsežnost filmu manjka in tako bomo gledali le dober akcijski film. nedelja 11. MAJA 8.50 Poročila, 8.55 J. Semjonov: 17 trenutkov pomladi — TV nadaljevanka. 10.10 Otroška matineja: Čevljar in njegovi pomočniki. Viking Viki. Tutankamon (Lj). 11.15 Kmetijska oddaja TV Novi Sad (Bg), 12.15 Poročila, 14.20 Veseli tobogan: Prevalje, 15.20 Morda vas zanima: Mira Svetina, 16.(K) Pisani svet, 16.35 Slovenija v letu 1941 - 4. del (Lj), 17.00 Monaco: avtomobilske dirke — prenos^ B (EVR), 17.45 Poročila, 17.50 Moda za vas, B, 18.05 Življenje Leonarda da Vincija, B, 19.10 Risanka, B, 19.30 TV dnevnik. 19.50 Tedenski gospodarski komentar, 20.05 D. Sušič: Po lastni presoji — nanizanka Odborniki, 20.50 Kratek film. 21.00 Pomlad seje začela 9. maja, B (Lj), 21.45 Športni pregled (Sa). 22.20 TV dnevnik (Lj) UHF — oddajnik Krvavec 15.00 Avtomobilske dirke — prenos (Zg). 16.00 Boks Budučnost : Slavija (Zg II-Ti), 17.30 Test (Zg II), 1,7.45 Krsto Hegedušič "— dok. oddaja, 18.30 V 80 dneh okrog sveta, 19.00 Mladina vprašuje, 19.30 TV dnevnik (Bg II), 20.00 Zabava vas Burt Bacharach (Zg II), 20.50 24 ur, 21.05 Borimo se na morju — film (Bg II), 23.15 M. Krleža: Tema z variacijami (Zg II) ponedeljek 12. MAJA 8.10 TV v šoli. ponovitev ob 14.10 (Zg). 10.00 TV v šoli, ponovitev ob 15.30, 16.35 Madžarski TVD (Bg). 17.:«) Deklica z vžigalicami — japonske lutke, B. 17.50 Obzornik, 18.05 Naši zbori: Moški pevski zbor France Prešeren iz Celja, B, 18.40 Kakovostno odmerjene diete, 19.(K) Odločamo, 19.10 Risanka, B. 19.30 TV dnevnik. 19.55 Sodobna oprema, B, 20.05 R Marinkovič: Glorija — 1. del drame TV Zagreb, 21.35 Kulturne diagonale, 22.05 Mozaik kratkega filma, 22.20 TVdnevnik (Lj) UHF — oddajnik Krvavec 17.20 Poročila (Zg), 17.30 Otroški spored (Sa). 18.00 Kronika (Zg). 18.15 Narodna glasba, 18.45 Branje (Bg). 19.30 TV dnevnik (Sa/Zg II), 20.00 Športna oddaja, 20.35 Glasba med freskami, 21.05 24 ur, 21.20 Celovečerni film (Bg II) GLORIJA je bila napisana 1955. leta in reprezentativno prikazuje najboljše lastnosti Marinko-♦ičeve literature: živ dialog, pristna atmosfera me-diterana. pretanjena psihologija dramskih likov. Kratka vsebina: v mali dalmatinski škofiji peša vera. Ambiciozni Don Jere jo hoče spodbuditi z očitnim čudežem. Najame bivšo cirkuško artistko, zdaj redovnico, Glorijo, da bi igrala tip matere božje, iti premika oči. Iz čudeža pa nastane polomija Don Jere, ki se je medtem zaljubil v Glorijo, se osramoti Glorija odide z očetom iz samostana nazaj v cirkus, kjer po obisku Don Jereta, ki je vanjo še vedno zaljubljen, pade s trapeza in se ubije Dramo je zagrebška televizija priredila po predstavi Dramskega kazališta Gavella. torek 13. MAJA 8.10 TV v šoli, ponovitev ob 14.10 (Zg), 9.35 TV v šoli, ponovitev ob 16.05 (Sa), 10.00 TV v šoli, ponovitev ob 15.35 (Bg), 11.05 TV v šoli (Sa), 16.35 Madžarski. TVD (Bg), 17.35 V. Albreht: Mala lupinica - 1. del, 17.50 Risanka. B. 18.00 Obzornik, 18.15 Egipt za časa Tutan-kamona. B. 18.45 Ne prezrite: Češko slikarstvo 19. stoletja. B. 19.10 Risanka. B, 19.30 TV dnevnik, 20.05 Diagonale — izbor iz sporeda drugih jugoslovanskih studiev. 21.05 R M. du Gart: Thibaultovi - TV nadaljevanka. B. 21.50 TVdnevnik (Lj) UHF — oddajnik Krvavec 17.15 Poročila, 17.30 Morski biseri, 18.00 Kronika Zagreba (Zg). 18.15 Tekmovanje glasbene mladine (Bg). 18.45 Trenutek spoznanja (Zg). 19.30 TV dnevnik (Bg). 20.00 Obzorje. 20.45 24 ur. 21.00 Od glave do pete. 21.50 Vojska brez vojašnice — film (Bg II). 22.20 Jure Frani-čevič-Pločar (Zg II) sreda 14. MAJA 8.10 TV v šoli (Zg). 16.:« Madžarski TVD (Bg). 17.:«) Viking Viki. B, 17.55 Obzornik. 18.10 Mladi za mlade -oddaja TV Sarajevo. 18.45 Srečanje: Miško Kranjec. 19.10 Risanka. B. 19.:«) TV dnevnik. 20.05 Film tedna: Pozor, banditi!. 21.50 TV dnevnik. 22.10 Nogomet Dinamo (Kijev) : Ferencvaroš — posnetek iz Basla. B (Lj) UHF — oddajnik Krvavec 17.15 Poročila (Zg). 17.30 Pahljača — otroška oddaja (Bg), 18.00 Kronika Osijeka (Zg). 18.15 Narodna glasba (Sk). I&3S Znanstveni studio (Bg). 19.30 TV dnevnik (Sa/Zg II). 19.55 Profesor Baltazar (Bg II). 20.10 Basel: nogomet Dinamo (Kijev) : Ferencvaroš (EVR-Zg II). 22.10 Narodni heroji v pesmi: Marko Orešković tZg II) POZOR, BANDITI! - italijanski film, 1951; režiser Carlo Lizzani. v gl. vlogah: Gina Lollo-brigida, Andrea Checchi, Vittorio Duše; Italijanski neorealizem je zaslovel po vsem svetu kot ustvarjalna smer, ki s kritičnim očesom kamere razgalja družbene anomalije, predvsem pa revščino sodobne Italije. Manj znana, a izredno pomembna dela neorealizma so tista, ki se lotevajo tem o odporniškem gibanju z izrazito naprednih stališč. Film Pozor, banditi! predstavlja zgodbo iz odporniškega gibanja v letih 1944 —45 v predmestju Genove. četrtek 15. MAJA 8.10 TV v šoli, ponovitev ob 14.10 (Zg). 9.35 TV v šoli. ponovitev ob 15.35, 16.35 Madžarski TVD (Bg). 17..«) Na črko. na črko, B. 18.00 Obzornik. 18.20 Vzpon človeka, R 19.10 Risanka, B. 19.30 TV dnevnik, 20.05 A. Ingolič: Izgon — dramska trilogija Žive vezi. B, 21.10 Kam in kako na oddih. 21.20 Četrtkovi razgledi: Celodnevna šola Zemun, 21.50 Glasl>eni magazin. 22.20 TV dnevnik (Lj) UHF — oddajnik Krvavec 17.15 Poročila. 1730 Otroški spored, 18.00 Kronika Splita (Zg). 18.15 Zabavna glasba (Sk). 18.55 Telesport, 19.0S Kulturni pregled, 19.:«) TV dnevnik (Zg), 20.00 Krog. 20.45 Profesor Baltazar, 21.00 24 ur, 21.15 Odpisani — TV nadaljevanka (Bg II) BESEDE IN GLASBA - ameriški film, 1948; režiser Norman Taurog, v gl. vlogah: Mickev Roonev, Tom Drake, Marshall Thomson, Judy G ari and. Gene Kellv, Vera Ellen; Delo je poskus filmske biografije skladatelja Rogersa in pisca tekstov Harta, precej znanih avtorjev številnih brodvvavskih glasbenih revij. Bolj kot sentimentalna zgodba je zanimiv nastop Gena Kellva in Vere Ellen. ki izvrstno igrata in plešeta in sta v kasnejših filmih - posebno Gene Kellv -zaslovela kot neprekosljiva mojstra svojega poklica. Mickev Roonev igra Harta, nesrečnega fanta, vedno zaljubljenega v dekleta, ki so višja najmanj za eno glavo. Njegova »tragika« izzveni groteskno, nič kaj prepričljivo. Sicer pa so tovrstni filmi namenjeni zgolj razvedrilu. petek 16. MAJA 8.10 TV v šoli, ponovitev ob 14.10 in 16.05 (Zg). 10.50 Angleščina, ponovitev ob 15.30, 16.35 Madžarski TVD (Bg). 17.30 Kuhinja pri violinskem ključu: Izlet v naravo, B, 18.00 Obzornik. 18.15 Ansambel Toneta Kmet-ca, 18.40 Spoznavajmo otrokov svet: Vse z igro, 19.10 Risanka. B, 19.30 TV dnevnik. 19.50 Tedenski notranjepolitični komentar. 20.10 Besede in glasba — film. B. 22.10 625. 22.45TVdnevnik (Lj) UHF — oddajnik Krvavec 17.15 Poročila (Zg). 17.30 Na črko, na črko (Bg). 18.00 Kronika Reke (Zg). 18.15 Narodna glasba (Sa). 18.45 Od zore do mraka. 19.30 TV dnevnik (Bg), 20.00 Tajni dokumenti ITT - TV drama, 21.05 24 ur (Bg II). 21.20 Gost urednik (Zg II), 22.30 Zabavna glasba (Bg II) c//v/<1///v/v /por/it ///.-t Nikjer ni rečeno, da mora otrok nositi ravno klasično krojene srajce. Iz malo debelejšega bombažnega blaga ukrojimo fantiču srajco, ki se oblači čez glavo: opleček je krojen poševno, v vratni izrez pa lahko vstavimo zadrgo. Pod tako srajco nosi otrok bombažne majice. Pomladanska »obnova« Doslej smo govorili predvsem o koži na obrazu in na telesu. Po zimskem času pa ni prizadeta le koža, pač pa so drugačni kot bi si želeli tudi lasje. Tople sapice in svetla sončna luč pa zahtevata odkrito glavo in bleščeče lase. Nič se jih ne da več skriti pod kučmo ali volneno kapo. Lepo na svetlo morajo, čisti morajo biti, zdravi in bleščeči ter seveda urejeni v primerno pričesko. ^ Vzrokov, da so lasje kaj žalostni na pogled,' je lahko veliko. Slab lak, prepogosto barvanje, beljenje, premočno tupiranje, uporaba prevročih električnih navijalk, slab glavnik, morda celo kovinski — pa še nismo našteli prav vsega, kar uničuje lase. Ce ste odkrili med temi vzroki le enega, ki se tiče tudi vas, potem kar takoj na delo. V enem popoldnevu sicer še ne bo uspeba, v mesecu dni intenzivne nege, pa se bo uspeh na laseh že pokazal. Morda bi si privoščili tudi kuro z jajčnimi rumenjaki, orehovimi jedrci ali ovseno kašo? Posebno kaša vsebuje mnogo silicija, ki ga lasje potrebujejo za zdravo rast. Seveda pa lasje ne morejo ravno blesteti, če nasploh nismo zdravi: tudi razne psihične obremenitve, razdraženost, stalna napetost, nesprečnost, ostre shujševalne kure, dolgotrajno jemanje antibiotikov vplivajo na videz naših las. Ce pa smo še slabokrvni in nam manjka vitaminov, nam bodo lasje tudi prekomerno izpadali. Osnovno pravilo nege las so vedno čisti lasje, k negi pa poleg šampona sodijo še lasna voda, utrjevalec ter razne kreme in emulzije za hitro obnovo poškodovanih las. Seveda pa lahko storimo za lase še mnogo več. Kadar perete lase, ne pozabite na masažo lasišča. Na polici pred ogledalom pa naj bo poleg glavnika tudi ščetka iz pravih ščetin, s katero zvečer izščetkamo iz las prah in pa ostanke laka. Glavnik in ščetke operemo vedno, kadar si peremo lase. Ocvrto pecivo Za ocvrto pecivo velja, da hudo redi, vendar to ne drži povsem. Redijo predvsem sestavine v testu ne pa dejstvo, da je bilo pecivo ocvrto na maščobi. Ce pravilno cvremo, maščoba sploh ne prodre v testo. Da ugotovimo, če je maščoba dovolj vroča, spustimo vanjo drobtino belega kruha, ki mora takoj porjaveti. Ce je pecivo pravilno ocvrto, vsebuje manj maščobe kot kolač, ki smo ga spekli v pomaščenem pekaču. Ce pa maščoba ni dovolj vroča, jo bo seveda pecivo vpilo in bo zato tudi težje prebavljivo in zelo kalorično. Razen tega pa ni tako okusno. Pecivo cvremo samo na rastlinski maščobi, ker se le-ta; da najbolj razgreti. Maščob za cvrenje ne smemo mešati, vedno uporabimo le eno vrsto. Tudi rabljene maščobe ne smemo mešati s še nerabljeno. Posoda, v kateri cvremo, naj bo napolnjena z maščobo do ene tretjine. V isti maščobi lahko cvremo zaporedoma petkrat ali šestkrat, nato je treba maščobo očistiti. V maščobi naj ne bo naenkrat preveč kosov. Pecivo mora v maščobi plavati, kosi se med seboj ne smejo dotikati. Maščobo po cvre-nju očistimo tako, da v sito položimo nekaj plasti mehkega papirja, na primer papirne serviete in maščobo precedimo. Maščobo hranimo na hladnem v pokriti posodi. Uporabna je kakih šest mesecev. marta odgovarja Toaletna mizica za doraščajočo hči: pod ogledalom je polica, kamor se lahko odlagajo drobnarije. Namesto predalov pa sta na steno pod polico pritrjeni dve torbi iz blaga ali slamnata cekarja. Tam bodo našle prostor navij alke, krtače, glavniki, lak za lase in seveda tudi drobnejši kozmetični pribor. Na steni ali pritrjena na polici mora stati svetilka in še marsikateri družinski član se bo poleg dekleta rad urejal v takem kotičku. Potrebujemo: 5 dkg margarine, 12,5 dkg sladkorja, 3 jajca, za noževo konico cimeta, za noževo konico naribane ga mu-škatnega oreščka, ščepec soli, 50 dkg moke, zavitek pecilnega praška, četrt litra mleka, sladkor v prahu. Dišeče kroglice Margarino penasto umešamo s sladkorjem in postopoma dodamo jajca, nato še solimo. Moko zmešamo s cimetom, muškatnim oreščkom in pecilnim praškom, vse skupaj presejemo in nato počasti po žličkah primešamo jajčni zmesi. Obenem po malem dodajamo mleko. Ko je testo gotovo, naj eno uro počiva. Z mokro žličko nato oblikujemo kroglice in jih ocvremo na vroči maščobi, da postanejo zlato rjave. Odcedimo jih in povaljamo v sladkornem prahu. Helena — sim, svetujte model jopice volne, katere rec vam v pism prilagam. Stara sem 17 let, visoka 165 cm in tehtam 60 kg. Marta — Jopi ca za vas je taka le: sega do bo ko in se zapenja n zadrgo. Rokai so vstavljena r glan in so v z pest ju stisnjen patentnim i cem. Pate vzorec je tuc pasu ter v /gor njem delu j< in sicer na p in na zadnji ni ter na ovratniku. Prehrana starejših Na splošno je znano, da starejši ljudje potrebujejo manj kalorij. Poskusimo telesu dovajati manj kalorij tako, da skrčimo količino maščobe. Maščobe imajo namreč visoko kalorično vrednost, saj ima že 1 gram maščobe 9,3 kalorije, medtem ko ima gram beljakovin le 4,1 kalorije. Maščobe so tudi zelo nasilne. Za mlade ljudi, fizične delavce, športnike je pomembno, da uživajo dovolj maščob. Za starejše ljudi pa je nasprotno manj priporočljiv jedilnik, ki vsebuje preveč maščob. Ker so maščobe zelo nasitne, se lahko zgodi, da tako starejši pojedo manj drugih koristnejši^ jedi. Seveda docela brez masti hrane ne more in ne sme bjti. Naše telo namreč sprejema vitamine A, D in E, ki so topni v maščobi le tedaj, če vsebuje hrana tudi maščobo. Zdravniki priporočajo, naj bi starejši ljudje uživali dnevno približno 55 do 65 g maščob. Vendar pa moramo vedeti, da je v nekaterih jedilih maščoba tudi skrita. V jajcu je na primer kar 6 g maščobe. Pri pustem mesu ali mastnem pa v klobasah, ribah in sirih je v eni porciji okoli 30 do 50 g maščobe. Zato velja, da je potrebno za pripravo hrane, za namaz na kruh porabiti le Še prav malo maščobe. Kadar je dieta prav stroga in dovoljuje le malenkostne maščobe ter je že tistih v sami hrani prav dovolj, pripravljamo živila v ponvah s teflon prevleko ali pečemo meso zavito v aluminijasto folijo, ker tu ni potrebno uporabiti maščobe. Pri starejših ljudeh pa ni pomembna samo količina maščobe, pač pa tudi kakovost. Strokovnjaki priporočajo maščobe,.ki vsebujejo veliko nenasičenih maščobnih kislin. Takšne kvalitete je na primer olje iz koruznih kalčkov, iz sončnic, laneno olje in bučno olje. Te maščobe imajo tudi to prednost, da so laže prebavljive od drugih maščob. izbrali smo z« ras gorenjsfti kraji POMENKI 0 GORICAH, GOLNIKU, TRSTENIKU Murkina MODA v Radovljici je svoj oddelek dekorative obogatila še z bogato izbiro tapet. Novost je kombinacija velikih vzorcev in črt. Cena: od 52,50 do 106 din Dnevi bodo vse bolj topli in kaj kmalu si bomo nataknile lahke odprte sandale. Pri PEKU imajo že naprodaj model MILA; v semišu je, podplat pa je iz korka. Cena: 249 in 269 din V radovljiški ALMIRI se dobe prijetne pletene halje; v rdeči, modri, rjasti, tirkizni in ieleni barvi jih imajo ter v velikostih od 40 do 46. Cena: 415,80 din V. Na Kokrinem oddelku ženske konfekcije v GLOBUSU lahko izredno ugodno kupite ženske hlače iz modrega, rdečega ali belega diolen lofta. Velikosti: od 38 do 48. Cena: 108,10 din tako se spet lahko vrnemo k našemu jasnemu Trsteniku. in o drugih krajih pod gorami (Babni vrt, Čadovlje, Letenice, Pangršica, Povije, Srednja vas, Tenetiše, Zalog in Žablje) (4. zapis) Tako smo mimo rahlo odmaknjene Pangršice le prispeli iz Tenetiš na Trstenik. Le stežka bi se pa odločili, kateri kraj ima bolj slikovito lego. Če primerjamo obe vaški panorami, je ta naš dvom kar upravičen (primerjaj današnjo sliko Trstenika s sliko Tenetiš v prvem zapisu!). TRSTENIK Kar brž najprej pokramljajmo o imenu te imenitne podgorske vasi, ki se kar nenehno kosa z bližnjimi Goricami. Oba kraja sta imela svoji šoli, v obeh krajih obstaja kulturno-prosvetno> društvo, v obeh je tudi sedež samostojnih fara. Prav očitno je, da izvira krajevno ime od trsta, trstike. Kajti še nedavno je na Fendetovem travniku rasla trstika (zdaj je svet melioriran, osušen). Včasih pa je bil ves kraj v globeli pod vzpetino, na kateri stoji cerkev, kar precej močviren. — Tudi nemško ime kraja — Rohrbach — se naslanja na trstiko, prav tako tudi latinsko — Arundinetum. Seveda je dopustna tudi domneva, da bi se krajevno ime naslanjalo na trs, trsje — torej na trto. Kajti znano je, da so nekoč imeli vinograde tudi v teh krajih, seveda le v prisojnih in zavetnih legah. Sicer pa je krajev z enakim imenom še več na Slovenskem: pri dolenjski Mirni peči imajo zaselek Trstenik, prav tako imajo svoj Trstenik v Slovenskih goricah (pri Sv. Benediktu), Trstenik imata tudi Ormož in Šentrupert na Dolenjskem. Celo ime Trsta je močno sorodno. Seveda pa ob izvoru imen teh Trstenikov, ki prav vsi leže v vinorodnih krajih, spet omahujemo in bi se najraje naslonili na' trs, torej vinsko trto, ne na pusto trstiko. — Pa čeprav vse učne knjige govore, da je naš Trst dobil ime po trstiki, s katero so bili zaraščene močvirne plitvine okrog zaliva. A naj bo tako ali drugače, ime kraja je lepo in slovensko. In prav nič temno in zagonetno kot so npr. imena nekaterih bližnjih zaselkov in vasic — Čadovelj, Pangršice in Tenetiš. V neki starejši zgodovinski knjigi pa sem prebral, da so domačini in okoličani pravili Trsteniku — Trstenica. Na vprašanje, kje so bili, so rekli: »na Trstenic«. Tako je zapisano tudi v nekem vizitacij-skem (škofijskem) zapisniku iz leta 1631: »Tersteniza«. Seveda pa je možno, da se je v ljudski izgovorjavi končni »k« spremenil v »c«. In VALVASORJEVA BESEDA ajbrž je dobrega starega »kranjskega zgodovinarja« očaral pogled na Storžič, ki se dviguje neposredno iznad Trstenika v višino 2132 metrov. V svoji Slavi vojvodine Kranjske pravi Valvasor, da »se Storžič vzdiguje visoko in tako ostro kvišku, kot bi hotel prebosti oblake«. Trstenik sam leži 513 m nad morsko gladino, prebivalcev pa ima že skozi sto let kar konstantno (stalno enako) število, ki se vrti okrog 150 do 160. Leta 1869 so našteli v Trsteniku 168 prebivalcev, sedaj pa jih je 169. Le eno leto (1890) je število prebivalcev padlo na 148, leta 1966 pa se je povzpelo na 171. Lega Trstenika je sončna, saj ves leži na prisojni rebri med nizkimi dobravami, dvignjen nad ravnino z njivami. Kaže, da so naši predniki zavestno postavljali svoje domove v breg, na manj rodoviten svet — polja pa varovali za setev. Zato danes kmečko čutečega človeka kar boli, kako grade tovarne in postavljajo hiše kar na sredo njiv, kot bi, zavestno ali nezavestno, zemljo zaničevali . . . Najbrž videčim očem ni treba še posebej kazati na grobe posege v naravno ravnovesje in pomanjkanje zdrave smiselnosti. In še: kaj pa varstvo okolja? STRAŽA IN STRAŽNICA Straža pravijo hribu med Storžičem in Zaloško goro (Tolsti vrh), ki je oddaleč viden zaradi velikih svetlih, peščenih udrtin. Hrib je sicer obraščen s pusto »gmajno« in z resjem. — Kot ime pove, so na tej vzpetini imeli nekoč opazovalno službo, stražo. Seveda, pred turško-nevarnostjo. Res je Straža vidna prav oddaleč. Dobre oči jo pri čistem ozračju razločijo že z ljubljanskega Grajskega hriba. Pač zaradi značilnih belih udrtin, peščenih plazov. No, zato pa" se tudi vodi, ki izvira izpod Straže, pravi Stražnica. Teče potem skozi Trstenik in se pod Tenetišami združi z goriškim (Gorice!) Sevnikom v potok, ki so mu včasih rekli Parovnica (od dveh, od para voda?). Le-ta se pozneje pri Kokrici izlije v RupdvšČico in z njo po nekaj tisoč metrih v Kokro. In z njo prav kmalu v mater gorenjskih voda, v Savo. Pogled na Trstenik (levo Storžič, v sredini Kališče, desno Zaplata) r 22 V sodelovanju s Prešernovo družbo objavljamo v nadaljevanjih kriminalko Claudea Avelina Mačje oko. Delo je izšlo v zbirki Ljudska knjiga, ki jo izdaja založba Prešernova družba. »Česa, gospod Bedat?« Gospod Bedat je živo zamahnil z rokami in pomolil dlani naprej. »Nič takega, gospod glavni inšpektor, nič! Lahko bi pomislili, da si upam kaj namigovati! Iskreno vam moram povedati vse, kar vem, ne pa sam zastavljati vprašanj!« »Ker ste brali včerajšnje vesti. . .« »V vseh časopisih! Najprej v Grand Journalu, nato pa še v vseh drugih časopisih!« » . . .poznate vsebino njegove izpovedi glede zamenjave enega izmed njegovih kovčkov.« — Gospod Bedat je sklenil roke na trebuhu in zdaj negibno strmi v Belota. — »Izjavil je, da je precej časa prežal na kak taksi, skupaj s svojim hotelirjem, medtem ko je divjala nevihta . . .« »Da povem po pravici: tako je!« » . . .In da se je komaj nekaj minut po vašem odhodu ustavil pred njim ,Američanov' avto, da sta se pogovarjala, naložila njegovo prtljago in je naposled lahko zapustil hotel.« Gospod Bedat odvrne z rezkim glasom: »Natanko tako. In vse to naj bi se zgodilo tukaj, pred hotelom, ne da bi jaz slišal! Saj imam vendar ušesa, jaz, Horace Bedat! Bedat, ki ima za seboj Verdun, ki je bil pri zvezah zaradi svojih tankih ušes! Ko sem prebral te vrstice, mi je bilo, kot da bi me kdo s pestjo udaril v želodec. K. O. me ne bi bolj prizadel.« »Gotovo so bila vrata zaprta . ..« omeni Belot. »Zdaj ne sli-šiva ničesar.« »Vi ne, gospod glavni inšpektor. Jaz pa !« Belot vztraja: »Pri tistem nalivu! Nad vhodom je steklena streha. Dež je gotovo močno bobnal po njej.« CLAUDE AVELINE MAČJE OKO Gospod Bedat popusti: »Prav imate, da tako vztrajno vrtate. Nedolžni ne sme plačati namesto krivca. Vendar pa mojega ušesa nikar ne primerjajte z ušesom gluhca.« — Nenadoma vzkrikne, nekaj se mu je posvetilo. — »Ej, dokazal vam bom, da je lagal! Pokazal vam bom, kako se je spomnil te laži! Ko sva bila zunaj, je bil tako živčen, tako v strahu, da ne bi zamudil vlaka, da je skušal ustaviti vsak avto. Ustavljal je celo nekega roll' rocvea! Rekel sem mu, dobesedno, saj je kar smešno: ;Lepo bi ga pogledali, če bi res ustavil!' No, ko ga je lvonska policija zasliševala, se je spomnil teh mojih besed! In si je rekel: ,Tisti stari bedak, Bedat! Zakaj pa ne?'« Belot si je otipal brazgotino na vratu, neprijeten spomin na neko drugo zadevo. »Težko ga obtožujete, gospod Bedat.« »Nikogar ne obtožujem,« se upre Bedat enako odločno. »Opisujem stvari, kakršne se mi zdijo. Če kdo pači dejstva, ga - popravim, to je vse.« »Je povedal še kaj netočnega?« Bedat mežika, oči so se mu zožile. »Raje bi rekel, da je kaj zamolčal.. . Rekel bi, da je pripovedoval o vsem, o svojem šolanju, delu, družini, o svoji zaročenki. Ko pa smo brali, kdo je bila ta zaročenka, kar povejte! Dvanajst let starejša od njega! Samo pet več, pa bi jih imela toliko kot gospa Bedatova! Treba je priznati, da čeden sveženj bankovcev bolje gladi gube kot zrezki! To pomeni, da lahko gre tu za veliko skrivnost in da ne bi hotel biti na vašem mestu!« »Kako je fant preživel nedeljo?« »Vidite, o tem ne vem ničesar \ Popoldne ne dajem oskrbe, za to uslugo nisem organiziran in tako smo v dobrih odnosih z bližnjimi restavracijami. Samo bolnikom, priklenjenim na posteljo, strežemo; takšnemu bolniku lahko zmeraj pripraviš zrezek ali kamilice. In to bi tudi moral napraviti gospod Jean-Marc, če bi bilo vse normalno; ostati v postelji pred potovanjem v takšnem vremenu!« »Kdaj je odšel?« Gospod Bedat vperi kazalec v Belota in ga takoj zvije, da ne bi bil videti predrzen. »Zdaj, gospod glavni inšpektor, ste se dotaknili najbolj kočljivega vprašanja. Gospa Bedatova ali jaz sva ves čas v tej mali pisarni. Tukaj urejava račune in bereva. Vrata so vedno odprta, deska s ključi je tam poleg, lahko je vidite s svojega mesta. Če slišiš korak neznanca ali novega gosta, takoj dvigneš oči, prisluhneš, pogledaš, lahko bi rekel, da si na preži. Toda če gre za starega hotelskega gosta ali za domačega, ga je uho navajeno in se ne zmeniš zanj! Enako je, če kdo sname ključ. Včasih si praviš: aha, številka pet ali štirinajst ali devet, včasih pa si nič ne rečeš, ne slišiš ga več, tako je postal del tvojega življenja. Skratka, vrnil seje, ne da bi ga opazil.« »Kdaj ste ga torej videli tisto nedeljo?« »Ne pred večerom! Vrata njegove sobe so bila priprta — sobe pet, o kateri sem vam pravkar govoril — pripravljal si je prtljago. Ponudil sem se mu celo, da bi mu pomagal! Moram reči, da je imel kaj čuden obraz ... Vse to sem pripisoval njegovemu prehladu! Malce je dišal po alkoholu.« »Je kdaj pil?« »Nikoli. Pravi svetohlinec, kakor sem že rekel.« »Je sprejemal obiske?« »Tudi nikoli. Toda v Latinski četrti ali na Montparnassu je dovolj bistrojev, da lahko vzdržuješ dvomljive stike, tudi če ne piješ! Tja — ne mislim danes, govorim o vaših navadah nasploh — bi morala policija večkrat vtakniti svoj nos.« »To tudi dela,« ga zavrne Belot, »saj to dela.« »Ne dovolj, gospod glavni inšpektor! Tu nekaj smrdi! Dvanajst let več in bogata, kot je bila! Revščina . ..« »Kdaj se je odločil, da odpotuje v Lyon?« »Vsaj dober teden prej. Dejal je, da utegne njegova stara mati, ki ni posebno obzirna, priti v Pariz! In tega se je v resnici bal! Hotel ji je pojasniti, da gre zares, da bo kmalu prišlo do poroke. Zakaj je v tem primeru ni raje sprejel tukaj, pri zaročenki'?« »In ste mu omenili ta pomislek?« »Če predstojnik omeni kak poseben vzrok, gospod glavni inšpektor, tedaj podrejeni ne more dokazovati, kako slab je ta vzrok, tega si ne more dovoliti. In hotelir je podrejen svojemu gostu. Lahko pa si misliš svoje!« »Vam je zaupal svoje stvari, ko je odhajal?« »Samo svoje slike. Oh, nič posebnega.« »Pokazali mi jih boste. In nato,« — Belot vstane — »bova šla na sestanek.« Gospod Bedat, ki je tudi vstal, ne da bi mogel skriti, kako mu je odleglo, otrpne kakor kip. »Sestanek?« »Glede kovčkov ste vi glavna priča.« »Ne razumem zakaj, gospod glavni inšpektor.« »Jeanu Marcu ste predlagali, da lahko popazite nanje, če bi šel on iskat taksi v Saint-Germain-des-Pres . ..« »Iz ustrežljivosti. Iz gole ustrežljivosti!« »Ne dvomim ... Se ju spominjate?« Gospod Bedat si dovoli nasmešek. »No! Dva kovčka, to ni tako težko!« »Nocoj boste torej prišli na Quai des Orfevres. Pokazali vam bodo kovček . ..« Nasmešek nenadoma izgine. »Okrvavljeni kovček?« »Uganili ste. Če boste v njem prepoznali enega izmed tistih dveh kovčkov, boste dokazali, da je vsa zgodba o Američanu izmišljena. Če pa se vam bo zdelo, da je kovček večji ali manjši. . .« Belot utihne. Gospod Bedat se zagleda v konice svojih copat. »To pa je kaj drugega,« pravi zamišljeno. »Ce gre za ušesa, se ne bojim nikogar! Toda oči. .. Veste, gospod glavni inšpektor, sam je odnesel kovčka dol. Sam ju je postavil za vhodna vrata. Niti enkrat ju nisem potežkal in niti enkrat si ju nisem pošteno ogledal. Pri najboljši volji...« 1 Ura je štiri popoldne. Belot je pravkar vzel svojo beležnico in napisal vanjo nekaj besed. Podržal jo je proti Truflotu, ta se je približal, da bi jih prebral, zdaj pa odkimal in se znova usedel. Picard je izpraševal Jeana Marca, začel je odgovarjati, nenadoma pa se je ustavil. Če si Belot privošči en sam korak, Jeana Marca pri priči zapusti spomin, takoj ga obide potrtost in je ves izgubljen. V vedenju tega mladeniča je nekaj pasjega. Picerd nima rad psov, razen pravih, zalsti še Hektorja, psa svoje hčerke Ginette, foksterierja s trdo dlako, godrnjavega, toda pogumnega psa, ki je pravo nasprotje temu šepetajočemu in potuhnjenemu bitju. Četrt ure že sedi pri njem in že si je ustvaril o njem svoje mnenje. Položi pest na mizo, da Jean Marc poskoči. Belot spravi beležnico v žep in vpraša: »Je gospodična Chenelongova že prišla?« V letu 1975 bo Prešernova družba izdala za svoje naročnike naslednje knjige iz redne letne zbirke: Prešernov koledar 1976, roman Bena Zupančiča Plat zvona, roman Milene Mohorič Hiša umirajočih, mladinsko povest Frana Milčinskega Ptički brez gnezda, priročnik Higiena in kozmetika. Zbirko bodo člani prejeli broširano za 70 din, vezano (koledar bo broširan) pa za 100 din. Člani, ki bodo imeli plačano članarino do 30. junija, bodo prejeli še knjigo Miška Kranjca Povest o dobrih ljudeh. Vse knjige iz te zbirke bodo prejeli člani hkrati v mesecu novembru 1975. Vpišite se v Prešernovo družbo pri vašem zaupniku ali pa naravnost na naslov: Prešernova družba, 61000 Ljubljana, Opekarska-Borsetova 27. i na letošnjem zboru kranjske podružnice Ljubljanske e so upravljavci začrtali programsko politiko banke. Vila bloki v Radovljici Gradnja nove šole v Bistrici 20 let poslovanja poslovnih bank Skoraj ni objekta na Gorenjskem, kjer današnja kranjska podružnica Ljubljanske banke ne bi v 20 letih sodelovala s krediti pri adaptacijah in novogradnjah ali z garancijo Kranjska podružnica Ljubljanske banke s poslovnimi enotami na Bledu, Jesenicah, v Kranju, Kranjski gori, Radovljici, Škofji Loki, Tržiču, Železnikih in v Žireh v teh dneh praznuje 20-letnico poslovanja. Ta jubilej se ujema tudi s 85-let-nico ustanovitve Mestne hranilnice Kranja, z 80-letnico ustanovitve Mestne hranilnice Radovljica, 30-letnico osvoboditve in s 25-letnico samoupravljanja. Današnja kranjska podružnica je bila ustanovljena 25. marca 1955. Ustanovil jo je takratni občinski ljudski odbor Kranj, pod imenom Komunalna banka Kranj pa je začela poslovati 1. aprila tega leta. Ustanovljena je bila, da bi " skrbela za terciarno in komunalno dejavnost v občini. Skrb nad takratnimi podjetji oziroma bivšimi zveznimi podjetji je imela pred 20 leti še vedno Narodna banka. Kmetijstvo in zadružništvo pa je bilo povezano v posebni zadružni hranilnici. 1- januarja 1957 je Komunalna hanka Kranj postala ena od gorenjskih podružnic Komunalne banke okraja Kranj. Pravzaprav je ta banka nastala iz prejšnje Komunalne banke Kranj. Ustanovil jo je Okrajni ljudski odbor Kranj in je imela podružnice v Kranju, na Bledu, v Tržiču, Radovljici in Skorji Loki. Podružnica na Jesenicah pa je bila ustanovljena štiri mesece kasneje. V zgodovini današnje podružnice 1. januarja 1961 spet zasledimo Komunalno banko Kranj, ki se dve leti kasneje preimenuje zaradi združitev posameznih komunalnih bank na Gorenjskem v Medobčinsko komunalno banko Kranj. Pod tem imenom posluje vse do konca Veta \%5, ko je bila na zboru banke ustanovljena Gorenjska kreditna banka Kranj. Le-ta pa se v začetku leta 1972 pripoji Ljubljanski banki |n od takrat naprej posluje kot Kranjska podružnica Ljubljanske hanke, ki ima danes svoje poslovne enote po vsej Gorenjski. Po tem bežnem in skopem pregledu napravimo zaradi celovitosti zapisa še kratek sprehod v bolj odmaknjeno zgodovino. Takšna vl<>ga kot jo imajo banke danes pri nas in v svetu, se je začela pravzaprav oblikovati po zadnji vojni. Pred tem so poznali različne oblike varčevanja in kasneje tudi kreditiranja, i/, prednjeazijskih visokih kultur recimo so se nam ohranile posode, v katere je človek hranil denar in si tako skušal zagotoviti materialno varnost. Prvi znani ohranjen hranilnik je iz 300 let pred našim štetjem. Kaže, da je edini, ki se je ohranil iz grške antike. Izkopan je bil v Prieni. Imel je obliko majhnega templja, kakršen je bil v Delfih in na Olimpu. Varčevanje pa je tudi danes velikega pomena. Ne le za materialno varnost, marveč za skupno gospodarsko moč države. V svetu so znane različne oblike organiziranega varčevanja. Pred desetletji smo bili na primer še pri nas priča različnim hranilnicam. Kot prvi denarni zavod v Kranju je začela pred 85 leti delovati Mestna hranilnica. Ustanovila jo je takratna mestna občina kranjska. Ta hranilnica je pred prvo svetovno vojno veliko pripomogla h gospodarski osamosvojitvi slovenske trgovine in obrtništva. Poleg mestne hranilnice pa je Kranj leta 1903 dobil še kreditno društvo. Pred 80 leti je bila ustanovljena Mestna hranilnica v Radovljici. Pred 75 leti je bila na primer, ustanovljena okrajna hranilnica in posojilnica v Škofji Loki in pred 70 leti v Tržiču posojilnica. Skoraj ni primerjave med nekdanjim in današnjim organiziranim varčevanjem. Službe varčevanja so se pri nas po vojni lotile banke, ki prek države jamčijo za prihranjeni denar občanov. Seveda pa vloga, pomen in razvoj bank pri nas po vojni še zdaleč niso omenjeni zgolj na varčevanje. V uvodu poslovnega poročila Gorenjske kreditne banke Kranj za leto 1968 preberemo: »Ob ustanovitvi Gorenjske kreditne banke Kranj so bila zaupana organom upravljanja in samoupravljanja pomembna sredstva, ki se uporabljajo po načelih bančnega poslovanja v skladu s splošnimi družbenimi interesi in določili zakona o bankah. Pri tem organi upravljanja in samoupravljanja morajo upoštevati smernice sprejete kreditne politike ter o opravljenem delu ustanovitelje banke tudi obveščati .. .« Gorenjsko gospodarstvo, ki je pred desetimi leti ustanovilo Gorenjsko kreditno banko Kranj, je imelo pred sabo točno določen cilj: s pomočjo banke naj bi laže dosegli boljše poslovanje, razvoj, večjo produktivnost, boljšo kupno moč — skratka boljši gospodarski. in družbeni standard vseh zaposlenih in občanov Gorenjske. Danes, po 20 letih obstoja in poslovanja kranjske podružnice Ljubljanske banke, z gotovostjo in prepričanjem lahko zapišemo, da je bila ustanovitev banke upravičena. Pristojnost poslovnih bank nasploh se je vse bolj večala in zaupana jim je bila pomembna naloga. Skrbeti so morale za nenehen družbeni razvoj. Danes smo na tem področju spet priča no- jekte. Še daljši pa bi bil, če bi naštevali garancije, ki jih je banka dajala za gradnjo le-teh. Zgolj za primerjavo smo v ta zapis vključili nekatere slikovne dokumente, ki ponazarjajo vlogo banke pri gradnji gospodarskih in družbenih objektov. Za boljšo predstavo pa dodajmo nekaj številk. Leta 1966 je imela današnja kranjska podružnica Lj ubijan- J vemu koraku. Tako kot je bilo nekdaj gospodarstvo vezano na banko, tako je danes banka vezana na dobro gospodarstvo. Z novo ustavo banka postaja nekakšen servis, za sredstva, ki jih ustvarja in razporeja gospodarstvo samo oziroma sredstva, združena v banki, razpolagajo upravljavci. Če se na pomen in vlogo današnje kranjske podružnice Ljubljanske banke, ki jo je odigrala v 20 letih obstoja ozremo z drugega zornega kota, ugotovimo, da na Gorenjskem skoraj ni objekta, kjer banka ne bi sodelovala s krediti pri adaptacijah in novogradnjah. Predolg bi bil seznam, če bi našteli vse gospodarske in družbene ob- ske banke na voljo prek 977 milijonov novih dinarjev sredstev za kreditiranje in druge obveznosti. Lani pa je znašala bilančna vsota prek 3 milijarde novih dinarjev. Za kredite za obratna sredstva, za potrošniške kredite oziroma tako imenovano kratkoročno poslovanje je imela banka 1966. leta 473 milijonov novih dinarjev, lani prek milijardo 300 milijonov. Gospodarstvo je za odobrene investicije oziroma kredite uporabilo 268 milijonov dinarjev, lani prek milijardo 200 milijonov. Vložena sredstva gospodarstva, negospodarstva in prebivalcev v banki so znašala pred desetimi leti prek 455 milijonov, lani pa prek milijardo 750 milijonov. Sredstva za investicije v osnovna in stalna obratna sredstva so se v desetih letih povečala za skoraj petkrat, za stanovanjsko gradnjo pa za skoraj petkrat in pol. Prav tako zanimivi so podatki, ki kažejo na varčevanje. V zadnjih petih letih se je vrednost hranilnih vlog povečala za trikrat in je lani znašala prek 510 milijonov novih dinarjev. Sredstva na deviznih računih so se povečala za 15-krat, na žiro računih za dvakrat in prav toliko tudi pri stanovanjskem varčevanju. Od varčevanja slehernega izmed nas je danes močno odvisen gospodarski in družbeni položaj. Pred štirimi leti je banka začela uvajati nekatere nove oblike varčevanja: izplačevanje osebnih dohodkov na hranilne knjižice, varčevanje novorojenčkov, učencev v šolskih hranilnicah in upokojencev. Kar v 93 delovnih organizacijah na Gorenjskem je konec minulega leta skoraj 50.000 delavcev dobivalo osebne dohodke na hranilne knjižice. Svojo hranilno knjižico je imelo lani skoraj 12.000 najmlajših prebivalcev Gorenjske. Prek 5000 učencev osnovnih šol pa je imelo privarčevanih okrog 500.000 novih dinarjev. Pustimo številke in končajmo z mislijo. Kranjska podružnica Ljubljanske banke s poslovnimi enotami v vseh gorenjskih občinah je v 20 letih obstoja in poslovanja odigrala pomembno vlogo. Bila je pospeševalec gospodarskega in družbenega razvoja in hkrati barometer moči, sposobnosti in usmerjanja gospodarstva. Če danes nekateri ugotavljajo, da gorenjsko gospodarsko oziroma nekatere panoge v njem nimajo povsem začrtane prihodnje poti in če po drugi strani številke to potrjujejo, si pred to pomembno ugotovitvijo ne smemo zapirati oči. Ugotovimo lahko, da je gospodarstvo napravilo velik korak. Kaže pa, da je doseglo tisti vrh, kjer se mora odločiti za pravo prihodnjo pot. Banka, ki je vse doslej pri tem prispevala pomemben delež, bo imela tudi v prihodnje na tem področju odgovorno nalogo. 305-članski kolektiv kranjske podružnice Ljubljanske banke bo prav danes proslavil 20-letnico poslovanja poslovne banke. Če smo v tem zapisu ugotavljali uspehe, ki jih je dosegla banka in celotna Gorenjska z gospodarstvom, potem je nedvomno k temu uspehu delno pripomogel tudi ta kolektiv. Z željo, da bi tudi v prihodnje dosegal uspehe na svojem področju, veljajo čestitke tudi njim. A. Z. Odeja Škofja Loka Garni hotel v Kranjski gori Pred prazniki je bilo pri osnovni šoli heroja Bračiča v Bistrici pri Tržiču 5. občinsko tekmovanje ekip prve pomoči v enotah civilne zaščite občine Tržič, ki sta ga razpisala in organizirala oddelek za ljudsko obrambo in občinski odbor Rdečega križa Tržič. Na tekmovanju je sodelovalo 13 ekip, od tega 9 iz krajevnih skupnosti in štiri iz organizacij združenega dela Peko in Bombažna predilnica in tkalnica. Vodje ekip in njihovi namestniki so opravili 80-urne tečaje iz prve pomoči, drugi člani ekip pa tečaje, ki so trajali 20 ur. Letošnje tekmovanje je bilo zanimivejše in zahtevnejše, saj je bilo preizkušeno znanje tudi iz triaže, to je določanja vrstnega reda nuđenja prve pomoči pri petih težjih poškodbah. Tekmovalce so čakala tudi testna vprašanja. Ocenjevalno komisijo je vodil dr. Tone Martinčič. Zmagala je prva ekipa Peka pred drugo in prvo ekipo Bombažne predilnice in tkalnice. Četrta pa je bila ekipa krajevne skupnosti Brezje. Sledijo Pod-ljubelj, Ravne, Peko H, Kovor, Križe, Sebenje, Leše, Tržič in Pristava. Prve tri ekipe so prejele pokale, kijih je podelil podpredsednik občinske skupščine Tržič Franc Kopač. Zmagovalna ekipa Peka se bo udeležila republiškega tekmovanja, ki bo 8. junija v Slovenski Bistrici. M. Valjavec Fluorografiranje prebivalstva v kranjski občini gre h kraju _ do srede prihodnjega tedna bo ta preventivna zdravstvena akcija zaključena. Zamudniki Se lahko še fluorografirajo v ponedeljek, 12. maja, od 7. do 12.15, v torek, 13. maja, in sredo, 14. maja, od 7. do 17. ure pred ZD Kranj in še v sredo, 14. maja, od 13. do 16. ure pred Institutom za pljučne bolezni in tuberkolozo na Golniku. — L. M. — Foto: F. Perdan Priznanja za uspehe Tudi pionirji na osnovni šoli »Peter Kavčič« v Škofji Loki so se aktivno vključili v praznovanje 30-letnice osvoboditve in zmage nad fašizmom. Že pred tedni so se priključili akciji zbiranja pomoči za vietnamske otroke. Uvrstili so se med deset najboljših pionirskih odredov v Sloveniji. Na razglasitvi rezultatov v Žužemberku so za uspeh prejeli posebno priznanje, predstavnik odreda pa je bil povabljen na obisk Kosova. Nič slabše se loški pionirji niso odrezali na VI. srečanju pionirjev zgodovinarjev, ki je bilo letos v Postojni. Tudi ti so prejeli diplomo. Za 1. maj so mladi Ločani odšli na enodnevni pohod na Planico. Učenci so bili organizirani po posameznih brigadah, enote so imele kurirje, bolničarje, vodili so jih komandanti, komisarji, politkomisarji. .. Ob spomeniku Stanetu Žagarju na Planici so nato učenci poslušali pripovedi o borbah, ki so se vodile po škofjeloških hribih. Včeraj so se učenci osmih razredov na kvizu pomerili med seboj v poznavanju zgodovine NOB. Danes ob 11. uri pa bodo šolarji z osnovne šole »Peter Kavčič« skupno z učenci in dijaki drugih loških šol v letnem gledališču na grajskem vrtu pripravili osrednjo proslavo v počastitev 30-letnice osvoboditve. Seveda ni treba posebej pripovedovati, da bodo množično sodelovali na letošnjem tradicionalnem pohodu Po poteh partizanske Ljubljane, večja skupina pa bo odšla tudi na osrednjo slovensko proslavo v naše glavno mesto. Čez nekaj dni bodo pionirjem na šoli »Peter Kavčič« podeljene tudi Prešernove bralne značke. V tekmovanje se je vključila več kot tretjina učencev. V Škofji Loki pa bodo pripravili ob 10-letnici podeljevanja Prešernovih bralnih značk posebno razstavo. Svojo predstavitev pripravljajo še člani krožka za izrazni ples in najbrž še kateri drugi od mnogoštevilnih krožkov. Pa o športnikih je potrebno spregovoriti! O članih SSD Mladi rod, ki na šoli uspešno deluje že več let. Na današnjem teku zmage v Ljubljani bo sodelovalo kar šest ekip — tri moške in tri ženske — s te loške šole. V nedeljo bo društvo pripravilo republiški košarkarski polfinale za pionirke, v ponedeljek šolsko in v sredo občinsko prvenstvo v atletiki. Dan pred dnevom mladosti bodo mladi športniki sodelovali na akademiji, ki jo pripravi);! škofjeloški TVD Partizan na sam dan mladosti pa se bodo predstavili na paradi loških športnikov. Poleg vsega naštetega so vsak dan na šoli še razna medrazredna tekmovanja v košarki, rokometu itd. Ob koncu meseca, ko bodo znani rezultati vseh teh tekmovanj, bodo pripravili slovesno razglasitev najboljše športnice, najboljšega športnika in najboljšega razreda. Da športniki na osnovni šoli »Peter Kavčič« v Škofji Loki niso od muh, dokazujejo številni pokali, diplome in medalje, ki krase vitrine v prostorih hrama učenosti. J. Govekar Uspel prvomajski pohod Zveza tabornikov občine Škofja Loka je v počastitev praznika dela, meseca mladosti in 30-letnice osvoboditve ter zmage nad fašizmom pripravila že tradicionalni prvomajski pohpd. Letos je bila ta manifestacija še posebno množična, saj se je tabornikom pridružila tudi pohodna enota iz Škofje Loke. Skupno se je pohoda udeležilo 64 mladincev. Izvedba akcije je bila tudi letos zaupana članom odreda »Svobodni Kamnitnik« iz Škofje Loke. Mladi Tekmovanje ekip prve pomoči V soboto, 17. maja, bo na nogometnem igrišču v Podmežakli tekmovanje ekip prve pomoči. Vsakoletno tekmovanje ekip iz delovnih organizacij, krajevnih- skupnosti in občinskega odreda organizira oddelek za ljudsko obrambo skupščine občine v sodelovanju z občinskim odborom Rdečega križa. Na letošnjem tekmovanju bo nastopilo okoli 180 članov ekip prve pomoči. Preizkusili se bodo v reševanju testov in v praktičnem delu. Ocenjevala jih bo tričlanska komisija. D. S. 12 G LIS Petek - 9. maja 1975 taborniki so pohod odlično pripravili. Navečer praznika dela so se vsi udeleženci zbrali v vasi Rovt pri Lenartu nad Selško dolino. Na Mitingu je predsednik krajevne organizacije ZZB NOV Lenart pripovedoval o dogodkih, ki so se med zadnjo vojno odigravali po teh krajih. Tu so se namreč stalno zadrževale partizanske enote, v Rovtu pa je bila konec leta 1941 izbojevana tudi ena prvih velikih partizanskih zmag na Gorenjskem. Naši borci so takrat uničili močno in sodobno oboroženo nemško skupino, ki je štela 56 mož. V prvomajskem jutru so taborniki in člani pohodne enote v treh skupinah krenili proti cilju prvega dne pohoda: proti Davči. Vsaka skupina .je imela svojo radijsko oddajno in sprejemno postajo, prek katere je dobivala navodila za pot. Prva skupina je ostalima dvema med potjo postavila tudi zasedo, ki pa je bila kmalu kmalu prebita. V Davči je bil zvečer spet miting s tabornim ognjem, na katerem so poleg udeležencev pohoda* sodelovali še mladinci iz osnovne organizacije ZSMS Davča.. Zadnji dan pohoda so se skupine ponovno napol ile vsaka v svojo smer. Taborniki iz Železnikov so odšli proti domu, ostali pa proti Poljanski dolini. Skof'eločani so se napotili proti Gorenji vasi in Trebiji, pohodna enota, taborniki iz Zirov in Gorenje vasi pa proti Hotavljam, kjer je bil tudi cilj pohoda. -J. M. Popravek V torek, 6. maja, smo na 18. strani objavili oglas Komunalnega, obrtnega in gradbenega podjetja Kranj za licitacijsko prodajo osnovnih sredstev. Pod 1. za kamion IMW 1600 - 3-osni smo navedli začetno ceno 500 din, pravilno pa je 5000 din. Delovna skupnost osnovne šole F. S. Finžgarja Lesce razpisuje prosto delovno mesto hišnika Pogoji: kvalificirani električar ali ključavničar, izpit za kurjača centralne kurjave bo lahko opravil kasneje. Nastop službe, takoj ali po dogovoru. Krajevna skupnost Naklo proda manjšo količino pločevinastih posod za smeti, ki so ostale od akcije za odvoz smeti v Naklem. Posode so naprodaj še po cenah iz leta 1974 zato vabimo občane, ki teh posod še nimajo, da izkoristijo priložnost za ceneni nakup.' Posode lahko kupite vsak dan razen sobote v pisarni Krajevne skupnosti (Krajevni urad) Naklo od 7. do 13. ure. Industrija bombažnih izdelkov Kranj proda večje število rabljenih elektromotorjev različnih moči, raznih ventilatorjev, stikal in transformatorjev Prodaja bo 26. maja 1975 za družbeni sektor in 27. maja 1975 za privatni sektor. Osnovna šola Cvetka Golarja Škofja Loka razpisuje za nedoločen čas prosto del. mesto socialnega delavca Kandidat za to delovno mesto mora biti moralno neoporečen, zaželeno je. da je tudi družbe-nopolit ičeh delavec. Stanovanja ni na voljo. Veletrgovina Lqka Škofja Loka, Kidričeva 54 razpisuje, 16. maja 1975, ob 8. uri v pisarni pravnega referenta javno licitacijo za prodajo tovornega avtomobila IMV 1600 super B, leto izdelave 1968, nosilnost 1 tona, v voznem stanju, lzlicna cena 5000 din. Ogled vozila bo 11. in 15. maja 1975 od 8. do 13. are na sedežu podjetja. Pravico do sodelovanja imajo vse fizične in pravne osebe, ki bodo pred pričet-kom licitacije položile 10 % polog (barirani ček) od začetne cene osnovnega sredstva. Družbeni sektor mora prinesli pol rjeno pooblastilo pod jet ja, Iz- ?k- Na podlagi sklepa zbora delavcev TOZD obraževalni center, kadrovsko splošni sek tor DO scukl kraro industrija gumijevih, usnjenih in kemičnih izdelkov zo.soi.o. razglaša prosto delovno mesto: programerja izobraževanja Pogoji: končana visoka ali višja strokovna izobrazba peda-goško-andreogoške smeri z najmanj 2-letno uspešno prakso na področju izobraževanja, sposobnost za urejanje medsebojnih razmerij delavcev v združenem delu, kandidat mora biti moralnopolitično neoporečen in imeti mora pravilen odnos do samoupravljanja, uspešno opravljen test. Nastop dela takoj ali po dogovoru. Delo se združuje za nedoločen čas s poskusnim delom 60 delovnih dni. Obenem vabimo k sodelovanju: 1. diplomirane inženirje strojništva za konstruiranje in projektiranje orodij* v strojev in naprav, 2. gradbenega inženirja oz. tehnika za investicijsko delo in naprav, 3. kemijske tehnike za delo v tehnološki pripravi proizvodnje, 4. rezkalcein obratne električar je 5. administratorke s prakso ali brez za delo v splošnem, kadrovskem in nabavnem sektorju. Kandidate vabimo, da se osebno zglasijo ali pošljejo pis-' mene ponudbe najkasneje do 19. maja 1975 na naslov Kadrovsko splošni sektor, oddelek za kadrovanje, Kranj, Škofjeloška 6. Kmetijsko živilski kombinat Kranj — z n.sol.o. Odbor za izobraževanje in socialno varnost razpisuje štipendije — za TOZD Kmetijstvo Kranj, Kranj — z n.sol.o. 1 štipendijo na šoli za živinorejsko veterinarske tehnike 1 štipendijo na tehniški kmetijski šoli 2 štipendiji na poklicni poljedelsko-živinorejski šoli 2 štipendiji na poklicni strojni kmetijski šoli 1 štipendijo na poklicni vrtnarski šoli — za TOZD Kooperacija Radovljica, Radovljica — z n.sol.o. 1 štipendijo na biotehniški fakulteti -smer agronomija 2 štipendiji na poklicni poljedelsko-živinorejski šoli — za TOZD Mlekarna Kranj, Kranj — z n.sol.o. 2 štipendiji na poklicni mlekarski šoli — za TOZD Tovarna olja Oljarica Britof — z n.sol.o. 2 štipendiji na tehniški šoli za strojno stroko — za TOZD Klavnica Kranj, Kranj — z n.sol.o. 1 štipendijo na tehniški živilski šoli animalne smeri in objavlja učna mesta — za TOZD Kmetijstvo Kranj, Kranj — z n.sol.o. 3 učna mesta za parkovne vrtnarje 2 učni mesti za cvetličarje — za TOZD Klavnica Kranj, Kranj — z n.sol.o. 4 učna mesta za mesarje proizvajalce 3 učna mesta za mesarje predelovalce 4 učna mesta za mesarje klavce Pogoji o štipendiranju so usklajeni s samoupravnim spora/O' mom o štipendiranju učencev in študentov. Kandidati za štipendije morajo prijavo vložiti na obrazcu DZS — 1,65 »Prošnja z* štipendijo« ter priložiti vsa dokazila o materialnem položaju U* učnem uspehu. | Učenci, ki se bodo priglasili za sprejem v uk, ne smejo biti starejši od let in morajo imeti končano osnovno šolo, razen za klavničarja >n predelovalca mesa, ko se lahko prijavijo učenci s 6. raz. osnovne Sol* Nagrade učencev so določene v ustreznih samoupravnih sporazumi«*' Oskrbnino /a bivanji' in prehrano v dijaških domovih v času teoretič' .nega pouka plača podjetje. Prošnje za štipendije in prijave za sprejem v uk sprejema spi«*" no kadrovski sektor KŽK Kranj, Cesta »JLA 2, do izpopolnitvi vseh razpisanih štipendij in objavljenih učnih mest. Tu lahko interesenti dobijo tudi podrobnejše informacije. mali oglasi • mali oglasi prodam VELETRGOVINA ŽIVILA KRANJ - TOZD VELEPRODAJA KRANJ ponovno RAZPISUJE javno licitacijo za tista osnovna sredstva in pod takimi pogoii, ki so bili objavljeni v Glasu 22. 4. 1975. Javna licitacija bo v petek, 16. 5. 1975, ob 8. uri na Savski c. z8, Kranj ^605 Poceni prodam dobro ohranjeno DNEVNO SOBO z dvema KAVČEMA. Šorlijeva 31, stanovanje 5, Šo-štarič Milan 2606 Prodam BIKA za dopitanje. Stra-hinj 7, Naklo 2607 Prodam 2500 kg HIDRIRANEGA APNA V VREČAH. Zg. Duplje 20 KZ Naklo — valilnica prodaja 12 tednov stare jarčke V sredo in petek od 7. do 18. ure, ostale dneve vključno 8obota od 7. do 14. ure v valilnici Naklo. Cena 30 din. KZ Naklo -Valilnica Prodam globok italijanski VOZIČEK, temno moder. Brišar, Kebeto-va 18, Kranj, tel. 22-426 2609 Prodam 100 »RIMELJNOV« za streho 30x50. Dorfarje 31, Žabnica 2610 Prodam traktorski OBRAČALNIK na kardan (pajk), motorno SLAMOREZNICO in puhalnik znamke Ultra in traktorsko ŠKROPILNICO. Pšata 32, Dol pri Ljubljani 2611 Prodam POMIVALNO MIZO z dvema koritoma, Emajl Celje. Voklo št. 13. 2612 Prodam večjo količino BUTAR. °kroglo6,Naklo 2613 Prodam BUTARE in kupim SALONIT PLOŠČE II. vrste, dolžine J25 cm. Roblek Franc, Bašelj 20, Preddvor 2614 Prodam KOSILNICO ALPINO. Mulej Anton, Dvorska vas 16, Begunje . 2615 ■ Prodam PRAŠIČA, 100 kg. Vrbnje K Radovljica 2616 Prodam dve KRAVI. Kunstelj, Boh. Bela 80 2617 n Prodam mlado KRAVO za zakol. Poženik 10, Cerklje 2618 Prodam tračne GRABLJE za pasquali. Roblek Matija, Bašelj 32, Preddvor 2619 Prodam dobro ohranjen ŠTEDILNIK (rostfrei), kombiniran z elektriko, 1000 kg SENA po 80 in KRAVO z 10 1 mleka. Ogled v nedeljo dopoldan. Cop, Hraše 5, Smlednik VALILNICA NAKLO Prodaja dnevno sveža jajca ysak dan od 7. do 15. ure Cena: 1,20 din KZ Naklo p Poceni prodam novo kombinirano *^C za kopalnico. Informacije Pe-Jernelj Tomaž, Kuratova 8, Kranj, Mokrica 2S2i ^ Prodam 5 tednov staro TELIČ-rsubrezje 106 2622 * Prodam KRAVO, 5 mesecev brejo. ^a,dež Alojz, Bodovlje 10, Škofja Loka 2623 PRAŠIČKE, težke po 20 kg, pro-£arn. Lipovec Jože, Zg. Laze 182, Zg. borJe 2624 Prodam visoko brejo KRAVO in JUNlC0.2abnica45 2625 k (/odam KOSILNICO I RUS, 3 Dobro polje 11, Brezje 2626 , Prodam KRAVO s teletom ah ffi& 10 tednov stare JARČKE in na olje EMO 8. Strahinj 38 prodam dobro ohranjeno starejše 8oK TV0 (češnjev les) za dnevno °o°- Pohištvo je primerno tudi za lkend. Jože Štular, Kovor 56, Križe i LES 2a ostrešje ca. 9,5 kub. m *UP"«, maksimalna dolžina špir 7,80 Naslov v oglasnem oddelku ah po ^fonu 064-81-439 2629 Jjdaja CP Glas, Kranj, Ulica Moie ■"»Jadeja 1. Stavek: G P Gorenjski u»k Kranj, tisk: Združeno podjetje ljudska pravica, Ljubljana, Kopitarjeva 2. — Naslov uredništva in »»Prava lista: Kranj, Mo*e Pijadeja l- — Tekoči račun pri SDK v Kranju številka 51500-601-12594 — Te-efonl: glavni urednik, odgovorni "»•ednik in uprava 21-190, urednico 21-835, novinarji 21-880, malo-°Klasni in naročniški oddelek — Naročnina: letna 90 din, Polletna 45 din, cena za 1 številko * a»nar. — Oprolčeno prometnega a*vka po pristojnem mnenju 421-1/72. Prodam KRAVO simentalko s tretjim teletom. Šolar, Sp. Dobrava I, Kropa. 2630 Prodam KRAVO, ima še 8 1 mleka, jalovo. Brezje 42, Tržič 2631 Prodam PSA ovčarja, dobrega čuvaja. Ogled vsak dan od 15. do 17. ure. Riklijeva 5, Bled 2632 Prodam LEŽALNI KAMIN. Sve-teljeva 8, Šenčur 2633 Ugodno prodam novo SKRINJO LTH v garanciji, 380 litrov. Mihelič Ivanka, Poljšica 19 a 2634 Prodam suhe smrekove PLOHE in DESKE. Šmartno 33, Cerklje na Gorenjskem Prodam mlado KRAVO v 8. mesecu brej osti. Olševek 19, Preddvor Prodam mlade PUJSKE. Zbilje 6 2638 Prodam dobro ohranjen otroški ŠPORTNI VOZIČEK. Ogled vsak dan po 15. uri. Logar, Kutinova 16, Orehek pri Kranju 2639 Prodam AVTORADIO na kasete. Dolenc, Delnice 18, Poljane 2640 Prodam 4 tedne staro TELIČKO za rejo ali za zakol. Tonejc, Sp. Otok II, Radovljica 2641 Prodam dvokrilna železna VRTNA VRATA, širina 3 m. Fajfar Franc, Bodešče 38, 64260 Bled 2642 Prodam KRAVO s teletom. Zgoša 42, Begunje 2643 Prodam SENO in OTAVO. Ješe Janez, Sp. Dobrava 9 pri Kropi 2644 Malo rabljen GRUNDIG magnetofon, ugodno prodam. Tel. 23-937 (popoldan) 2645 Prodam ugodno otroški VOZIČEK — globok. Nadižar Franc, Cesta 1. maja 8, Kranj 2646 Prodam dve KOZI, stari dve leti. Osterman Franc, Luže 5, Šenčur 2561 Prodam tri nova OKNA z roletami 120 x 120 x 30 Jelovica. Voklo 45 Prodam PUJSKE, stare 6 tednov. Selo 23, Žirovnica 2565 Prodam 10 tednov stare JARČKE - kiseks. Naklo 100 2679 Ugodno prodam KOSILNICO in čelni NAKLADALEC za FERGU-SON in težjo enoosno kiper PRIKOLICO. Poljšica 3, Podnart 2680 Poceni prodam kompletno DNEVNO SOBO. Telefon 22-361 2681 Prodam ŠOTOR, primeren za 3—4 osebe. Skalar, Moše Pijade 48, Kranj 2682 Prodam MIVKO. Hrastje 137 2683 Prodam 7 zelo lepih PUJSKOV, 8 tednov starih. Hribar Franc, Šobče-va 14, Lesce 2684 Prodam konjski OBRAČALNIK. Podbrezje 30, Duplje 2685 Prodam prekle FIŽOLOVKE, MIZO, štiri STOLE, rabljeno POHIŠTVO. Naslov v oglasnem oddelku. Prodam KRAVO s teletom ali brez. Lom 21, Tržič 2736 Prodam GRADBENO BARAKO 4X4. Melihen Alojz, Reševa 1, Kranj 2687 Prodam jedilni KROMPIR igor. Žabnica 15 2688 Prodam AVBO. Visoko 59, Šenčur Prodam TELE — čisti simentalec, 6 tednov star. Zupan Janez, Zasip 11 pri Bledu . 2690 Prodam izdelan »FABIJON«. Breg 15, Preddvor 2691 Prodam skoraj novo OKNO 280 X 140 — zastekleno z roleto ter balkonska VRATA 100 X 210. Sp. Plavž 12, Jesenice 2692 Ugodno prodam KAVČ in štiri oblazinjene STOLE, Mikšič, Zasav-skii >j2 2693 Ugodno prodam TELEVIZOR PANORAMA ISKRA, UHF in VHF. Kristan, Gubčeva 2, Planina, Kranj 2694 Prodam DESKE za »fabijon«. Lombar Franc, Nova vas 6, Preddvor 2695 Prodam mizarski REZKAR in dve OKNI 180X100 in 100x100. Rako-vec Stane, Zg. Besnica 106 2696 Prodam suho SENO po ugodni ceni. Zg. Brnik 69, Cerklje 2697 Prodam KRAVO, BANKINE, PUNTE in tristo BUTAR. Naslov v oglasnem oddelku. 2698 Prodam 7 tednov stare PRAŠIČKE. Apno 8, Cerklje 2699 Prodam mesnato SVINJO za zakol. Dvorje 41, Cerklie 2700 Ugodno prodam SPALNICO, kopalno KAD in BOJLER, 80-litrski. Perko. Cerklje 168 2701 Prodam šest tednov stare PRAŠIČKE. Poženik 15, Cerklje 2702 Prodam macesnove HLODE. Stiska vas 5, Cerklje 2703 Prodam šest tednov stare PRAŠIČKE. Cerklje 35 2704 Prodam dve klaftri suhih BUKOVIH DRV in KRAVO po prvem teletu, dva meseca brejo. Poizve se v trafiki Cerklje 2705 Prodam KRAVO, ki bo drugič telila. Šmartno 11, Cerklje 2706 Poceni prodam POMIVALNO MIZO z odcejalnikom (desni), ŠTEDILNIK GORENJE, MOPED (z izpitom) in 7 kv. m obloge za stopnice (vzorec umetni marmor). Šubic, Gorenja vas 187, Škofja Loka 2707 Prodam nove LATE za kozolec in FIŽOLOVE PREKLE. Dražgoše 53, Železniki 2708 Prodam 3 leta rabljeno kombinirano PEČ centralne kurjave. Rogelj, Škofja Loka, Tavčarjeva 11 a 2709 Prodam dve KRAVI, sivko tik pred telitvijo, simentalka bo telila konec maja. Bled, Razgledna 14 Prodam nemško vprežno dobro KOSILNICO. Drulovka 9 2711 Prodam nov TRAKTOR FIAT 300 - 28 KM. Šušteršič Rado, Šenčur, Mlakarjeva 75, (Planjava) 2712 kupim Kupim STRUŽNI AVTOMAT od premera 22 do 40 v dobrem stanju. Ponudbe pod »Stružni avtomat« Kupim globok OTROŠKI VOZIČEK. Oglasite se na tel. 60-801 2723 Kupim suhe SMREKOVE PLOHE 8 do 10 cm debeline. Krevs Anton, Grmičeva 10, Čirčiče 2665 Kupim OTROŠKI ŠPORTNI VOZIČEK. Ponudbe na tel. 72-539 Kupim SLAMOREZNICO z verigo in puhalnikom ter manjšo mla-tilnico s tresili. Pogačnik Jože, Pre-zrenje 9, Podnart vozila Prodam avto AMI 6 po delih. Je-kovec Rok, Ziganja vas 41, Tržič VVV od letnika 1970 dalje kupim. Špiler, Gradnikova 9, Radovljica, tel. 75-610 2591 Prodam ZASTAVO 650, letnik 1969. Bernik Anton, Virmaše 48, Škofja Loka 2596 Ugodno prodam ZASTAVO 750, letnik 1968. Kristan, Gubčeva 2, Planina, Kranj 2713 Prodam ZASTAVO 600, letnik 1960, za 3500 din, registriran do konca leta. Sandulovič, Zlato polje 15 a, Kranj 2714 Prodam novo, še nerabljeno PRIKOLICO, nosilnost 500 kg za osebni avto ter novo, že zastekleno OKNO JELOVICA 100 X 140 po stari ceni. Murovec Andrej, Hafnarjeva 13, Kranj 2715 Prodam ohranjen FIAT 600 z novim strojem. Predoslje 28 2716 Prodam ŠKODO 1000 MB, registrirano za leto 1975. Oblak, Zg. Bitnje 246 2717 Prodam ZASTAVO 1300 po delih. Dobre Janko, Paloviče 18, Tržič Prodam ZASTAVO 1300, letnik 1973 po delih. Ponudbe pod šifro »Ugodno« na oglasni oddelek. 2719 Prodam dvoja kompletna VRATA za BMW 1600 - 2002. Telefon v večernih urah 60-933 2720 Ugodno prodam ŠKODO 1000 MB, letnik 1968 ali zamenjam za ZASTAVO 750. Ogled dopoldan. Krničar Drako, Radovljica, Gradnikova 107 2721 VW 1300, letnik 1971, prevoženih 44.000 km, karamboliran, poceni prodam. Uršič Roman, Jermanka 33, Bled 2722 Prodam RENAULT 10, karamboliran, po delih. Informacije na telefon 26-412 od 14. do 15. ure. Prodam VW KOMBI - zaprt. Roblek Matija, Bašelj 32, Preddvor 2647 Poceni prodam ZASTAVO 750 v voznem stanju. Ogled vsak dan. Mlakar Miro, Ulica 1. avgusta 5, Kranj 2648 Prodam ZASTAVO 750, letnik 1967, tudi po delih. Zg. Duplje 20 2649 Prodam motor TOMOS V - 15. Šenčur, Beleharjeva 18 2650 Prodam dobro ohranjen MOPED V — 14. Bernik, Bukovščica 5, Selca Prodam DKW-F 12. Informacije na telefon 61-845 Poceni prodam FIAT 615 po generalni. Janič Ranko, Britof 259 2652 Ugodno prodam motorno KOLO JAVVA 50 cem ter 4 komplet kolesa MISCHELIN ZxRADIAL 145 - 12 za ZASTAVO 750. Kokrica, C. na Belo 3 2653 ZASTAVO 750, letnik 1969, prodam. Vlado Zupan, Savska 4, Lesce 2654 Prodam nov TS 150 SPORT, letnik 1975, prevoženih 700 km, po zelo ugodni ceni. Marjan Dolinšek, Breg ob Kokri 20, Preddvor 2655 Prodam avto SIMCO 1100, letnik 1970. telefon 064-22-211 2656 Prodam ZASTAVO 750, letnik 1971. Bobnar Peter, Godešič 88 2657 Za ŠKODO 1000 MB prodam razne dele. Jensterle, Šorlijeva 16, Kranj 2658 Zaradi novogradnje prodam ŠKODO 1000 MB, letnik 1967 v voznem stanju, registracija zapadla. Cena 5000 din, lahko tudi ček. Ing. Burja, Zabreznica 46, Žirovnica 2659 Prodam SPAČKA, letnik 1968. Informacije na telefon 22-578 2660 Prodam MOPED avtomatik. Baj-želj Jernej, Šempetrska 50, Kranj, Stražišče 2661 Kupim VVARTBURG, letnik 1972 naprej ali ŠKODO od letnika 1973 dalje. Naslov oddati v oglasni oddelek. 2662 Prodam TAM 2000 in rOKU TAUNUS v dobrem stanju. Cerklje 21 2663 Prodam PEUGEOT 204, letnik 1969/70. Ručigajeva 24, Kovic 2664 stanovanja STANOVANJE enosobno in pol, sončno z teraso v Stražišču, zamenjam za enakovredno v Kranju (Planina) — za garsonjero ali večjo sobo z odločbo. Poizve se na telefon 25-006 popoldan 2607 V bližini Kranja nudim poštenemu dekletu za varstvo otroka STANOVANJE in HRANO. Naslov v oglasnem oddelku. 2668 Grem za sostanovalko k družini ali osamljeni ženski, ki bi mi nudila celotno oskrbo. Ponudbe pod »Invalidna oseba« 2669 Iščem večjo sobo, po možnosti s posebnim vhodom, ali manjšo SOBO s KUHINJO. Dam nagrado 1000 din. Naslov v oglasnem oddelku - Solidnemu moškemu oddam opremljeno SOBO na Bledu. Naslov v oglasnem oddelku. 2724 posesti GOZD, 9 ha, prodam. Ponudbe pod »KO Železniki« 2671 Prodam gosto zaraščen GOZD v bližini Kranja ob glavni cesti. Vprašati »Glas«, Škofja Loka 2725 zaposlitve Iščemo PASTIRJA. Selo 45 pri Bledu 2726 Ženski za VARSTVO dveh otrok nudim HRANO in STANOVANJE. Ostalo po dogovoru. Ržen Nada, C. 1. maja 67, Planina, Kranj 2727 POŠTENEMU IN SPOSOBNEMU organizatorju gospodarstveniku (z lastnim avtomobilom) nudim za vestno vodenje in organizacijo pri gradnji hiše ter vsestransko sodelovanje visok honorar. Ponudbe pod »POŠTEN DOGOVOR« 2672 Iščem ZIDARSKEGA MOJSTRA za ureditev fasade. Levičnik Zivko, Maistrov trg 9, Kranj, tel. 25-277 HONORARNO zaposlitev v gostilni takoj dobi vestna interesentka. Naslov v oglasnem oddelku. 2674 70-letni vdovec išče zdravo, starejšo žensko za POMOČ in POSTREŽBO v bolezni. Imam svoj dom in pokojnino. Naslov v oglasnem oddelku. 2675 NATAKARJA ali NATAKARICO, priučeno ali P.K., ki ima veselje do strežbe zaposlimo takoj. Stanovanje in hrana v hiši. Gostilna »LAKNER« Kranj, Cesta na Brdo št. 33 2676 Sprejmemo VAJENCA za slaščičarsko stroko. Telefon 77-539 2677 Iščemo PASTIRJA za planino Zelenica. Interesenti naj se javijo pri Zupanu Mirku, Smokuč 110, Žirovnica 2678 DRUŠTVO UPOKOJENCEV ŽIROVNICA išče za bife v domu Selo 17 TOČAJKO. Nastop službe s 1. 6. 1975 ali po dogovoru. Prednost imajo mlajše upokojenke ali upokojenski zakonski par. Ponudbe pošljite do 26. 5. 1975 v ovitku s pripisom RAZPIS. Informacije dobite v društveni pisarni Selo 17 vsak ponedeljek od 16. do 18. ure. 2728 prireditve OO ZSMS MOŠNJE prireja vsako soboto PLES ob 20. uri. Igraio TURISTI. ~ . 2729 V nedeijo, 11. maja, ob 19.30 PLES v POLJANAH. Igrajo JEV-ŠKI. 2730 obvestila OCENJEVANJE zunanjosti PSOV bo v Škofji Loki 10. maja 1975 ob 13. uri na KOPALIŠČU v Pušta- lu. Pripeljite svoje rodovniške pse! Klub za vzrejo športnih psov Škofja Loka 2731 Popravljam vse vrste HLADILNIKOV. Oglasite se na tel. 60-801 »Bagat« tečaj krojenja in šivanja obvešča, da prične z vpisom v nov začetni in nadaljevalni tečaj 12. maja 1975 ob 15. uri ali 14. maja ob 7. uri v delavskem domu, vhod 4. Šolnina znaša 400 din. ROLETE: lesene, plastične in ža-luzije, naročite ŠPILERJU, Gradnikova 9, Radovljica, telefon 75-610 ali pišite, pridem na dom 4733 IZREDNA PRILOŽNOST -FOTO-AMATERJI. Razvijam filme in izdelujem fotografije — črno-bele v enem dnevu, barvne v treh dneh. Kvaliteta odlična, cene solidne. Filme lahko pošljete po pošti in jih sprejmete po povzetju. Fotografije za potne liste in legitimacije dobite v dveh urah. Po potrebi fotografiram na domu — samo pokličite na telefon 22-091, Kranj FOTO »MILE«, Cesta 1. avgusta 5/20, Kranj 1865 ZADNJI PLESNI TEČAJI v delavskem domu v Kranju pred počitnicami: ZA ZAČETNIKE ob sredah in petkih, SOBOTNI tečaj 10. maja, NEDELJSKI 11. maja 1975 2434 IZREDNA PRILOŽNOST - izdelke iz lastne proizvodnje lahko kupite s 5 % popustom v prodajalni pohištva LESNINA, Kranj, Titov trg 5 in Primskovo. Če pošljete ta oglas na naslov: LESNINA, SJEP, 61000 LJUBLJANA, Parmova 53 (1 M), vam bomo poslali dodatne informacije. 2554 izgubljeno V ponedeljek zjutraj pred šesto uro sem izgubila od Globusa do Stare pošte žensko ZAPESTNO URO. Poštenega najditelja lepo prosim, če jo proti nagradi vrne vratarju na Stari pošti. 2733 Ušel je mlad nemški OVČAR. Pro-sim*vrniti proti nagradi. Drašler, St. Žagarja 52, Kranj 2734 najdeno 1. maja na Begunjščici Prevalje izgubljena volnena JOPICA se dobi pri Kolmanu Janezu, Begunje, Krpin 2735 loterija Srečke s končnicami so zadele dobitek N-din 1 Srečke s končnicami so zadele dobitek N-din | 40 20 146430 081660 377260 20 40 5.000 5.000 10.000 625 6025 86565 52755 142715 255025 80 200 600 1.000 5.000 10.000 21 71 35521 58631 399391 580201 20 30 800 1.000 5.000 10.000 6 97886 73786 62716 597926 10 600 800 1.000 150.000 42 92 32 6422 53342 20 30 50 300 1.000 '•• 7 99677 01497 80747 90457 303087 • 10 800 800 800 800 10.000 13 473 20 100 88 448 848 - 30 60 80 600 600 800 800 1.000 5.000 10.000 3493 34863 75523 03423 40283 95533 086933 500 600 600 800 800 1.000 5.000 29988 81428 34628 67228 84168 212208 538138 84 63194 64354 47844 189564 20 600 600 1.000 5.000 89 919 60709 76469 38499 091669 40 60 600 800 1.000 5.000 1PAS JUGOSLAVIJA Nove možnosti vam nudi Kompasov izletniški dom v Ribnem v lepem vremenu ob sobotah in nedeljah ples Nudimo slovenske domače jedi in jugoslovanske specialitete na žaru. Priporočamo se za obisk! EKSKLUZIVNI MODELI IN IZDELKI IZ LASTNE PROIZVODNJE OSMOŠOLCI, IZTEKAJO SE DNEVI PRVE STOPNJE VAŠEGA IZOBRAŽEVANJA IN PRENEKATERI OD VAS IN VAŠIH STARŠEV IZBIRA SEDAJ TUDI BODOČI POKLIC. TRGOVSKO PODJETJE TRGOVSKO PODJETJE nama LJUBLJANA SPET VABI DEKLETA IN FANTE, KI JIH VESELI DINAMIČNO DELO V TRGOVINI, DA SE IZUČE ZA ENEGA OD NASLEDNJIH POKLICEV: PRODAJALEC (za vse stroke), MESAR PRODAJALEC, NATAKAR, KUHAR. Učna mesta so zagotovljena v naslednjih TOZD: LJUBLJANA — Veleblagovnica pri pošti, — Blagovnica s stanovanjsko opremo, — Prodajalna Elita s Sneguljčico v VELEGLABOVNICAH: Škofja Loka, Kočevje, Velenje, Slovenj Gradec PRIJAVITE PA SE LAHKO TUDI ŽE ZA NOVO VELEBLAGOVNICO V IZGRADNJI, Ravne na Koroškem Pismene prošnje sprejema KADROVSKO SOCIALNA SLUŽBA Ljubljana, Tomšičeva ul. 2/VI. Trčil v avtobus V ponedeljek, 5, maja, ob 16. uri se je na lokalni cesti med Sevljami in, Čepuljami pripetila prometna nezgoda. Voznik osebnega avtomobila Matevž Pogačnik (roj. 1943) z Bukovščice je v vasi Sevlje v desnem nepreglednem ovinku zaradi neprimerne hitrosti trčil v avtobus, ki ga je vozil Franc Kokalj (roj. 1928) iz Ševelj. V trčenju je bil voznik Pogačnik lažje ranjen in se zdravi v ljubljanski bolnišnici, škode na vozilih pa je za 8000 din. Trčenje v ovinku V sredo, 7. maja, ob 21. uri se je na Bledu na Prešernovi cesti pripetila prometna nezgoda. Voznik osebnega avtomobila Branko Burja (roj. 1947) iz Lesc je peljal proti hotelu Union in v ovinku trčil v osebni avtomobil voznice Zinke šturm (roj. 1951) iz Trbiža, ki je pripeljala iz nasprotne smeri. V trčenju je bil lažje ranjen sopotnik voznika Burje Jože Primožič, ki ga je voznik Burja, ne da bi prej dal svoje podatke voznici Šturmovi, odpeljal v zdravstveni dom. Škode na vozilih je za 9000 din. ZAHVALA V ponedeljek smo se poslovili od naše tete, sestre in svakinje Ivane Semen Iskreno se zahvaljujem sorodnikom, prijateljem in znancem, ki so ji darovali cvetje in jo spremili na njeni zadnji poti. Posebno zahvalo pa izrekam dr. Bajžlju, dr. Jadoniču, sestri Meti, strežnemu osebju bolnice Golnik za pomoč v njeni bolezni; gospodu kaplanu Znidarju za lep pogrebni obred ter pevcem upokojencem. Žalujoča Nada Belec z družino. Kranj, 9. maja 1975 veletrgovina bled razglaša prosto delovno mesto materialnega knjigovodje Pogoj: nižja strokovna izobrazba in 3 leta delovnih izkušenj Delo je za nedoločen čas s poskusnim rokom tri mesece. Prijave pošljite do 15. maja na naslov: Špecerija Bled, Kajuhova 3. Zahvala Dne 26. aprila 1975 smo pospremili v njen zadnji dom našo drago mamo, staro mamo, sestro, taščo, svakinjo in teto Marijo Hafner roj. Žagar p. d. Papirmanovo mamo Vsem, ki ste-se poslovili od nje, se prisrčno zahvaljujemo. Naša zahvala velja vsem dobrim sosedom in sovaščanom, dr. Bračkovi, pevcem KUD Ivan Cankar ter častiti duhovščini. Hvala tudi kolektivom Merkur PE Blagovnica Škofja Loka, LTH in Jelovica. Žalujoči otroci z družinami in ostalo sorodstvo. Papirnica, Škofja Loka, Kranj, Ljubljana, Medvode, Stuttgart, 9. maja 1975 Cesta JLA 6/1 nebotičnik PROJEKTIVNO PODJETJE KRANJ Izdeluje načrte za vse vrste visokih in nizkih gradenj. Razpolaga z načrti tipskih projektov stanovanjskih hiš in gospodarskih poslopij. Zahvala Ob boleči izgubi naše dobre mame, stare mame in prababice Angele Mesec Palkove mame se iskreno zahvaljujemo vsem dobrim sorodnikom, prijateljem, znancem in sosedom, ki ste nam v teh težkih dneh Stali ob strani, ji darovali cvetje in jo številno spremili na njeni poslednji poti. Posebno se zahvaljujemo dr. Bračkovi in dr. Selanovi za lajšanje bolečin, tov. Stanetu Bajt u za poslovilne besede ob odprtem grobu, praporščaku ZB, pevcem iz Škofje Loke, zvonarju, g. župniku za lepo opravljen pogrebni obred, cvetlic ar ki Šubičevi iz Škofje Loki' in vsem, ki so nam izrazili sožalje. Vsem še enkrat prisrčna hvala. Žalujoči: mož Janez, hčerke Marija, Metka, Pavla in Jelka ter sinovi Vinko, Franceij, Albin, Henko z družinami, Trojarjevi in ostalo sorodstvo Sv. Lenart nad Škofjo Loko, 3. maja 1975 Loške tovarne hladilnikov Škofja Loka razglašajo naslednja prosta delovna mesta: 1. vodje metalurškega laboratorija in razvoja (v TOZD livarna) Kandidati za to delovno mesto morajo biti dipl. inž. metalurgije s 5-letno prakso na podobnih delovnih mestih in aktivno znati nemški ali angleški jezik. Željeno je poznavanje tehnologije tlačnega litja barvnih kovin. 2. referenta za investicije Kandidati za to delovno mesto morajo imeti višješolsko izobrazbo tehnične smeri in 5 let prakse. 3. več kleparjev, ključavničarjev, orodjarjev, rezkalcev in strugarjev 4. več delovnih mest za priučitev. Kandidati naj pošljejo pismene prošnje z ustreznimi dokazili do 25. maja 1975 kadrovsko-socialni službi delovne organizacije. Dopolnilo Pri gašenju gozdnega požara, ki je izbruhnil v Udenborštu v petek, 2. maja, je poleg poklicnih kranjskih gasilcev sodelovalo še okoli 40 prostovoljnih gasilcev s Priinskovega, i/. Kokrice in Naklepa. Ogenj v cerkvi V ponedeljek, 5. maja, okoli 23.30 je začelo goreti v farni cerkvi v Za lem logu pri Železnikih. Pogorelo je celotno ostrešje 500 let si are cerkve, oprema skupaj s cerkvenimi oblačili v zakristiji, freske v notranjosti cerkve so počrnele, poškodovan je tudi oltar in pa orgle. Škoda še ni ocenjena. Vnelo se je zaradi tega, ker je po končanem cerkvenem obredu iz dotrajanega dna pločevinaste kadilnice padlo na lesena ila nekaj žarečoga oglja. Zaradi tega so se vnela tla, ogenj pa se je ra/.šinl nato na vso cerkev. Kegljaški dvoboj V ponedeljek, 5. maja, sta se v Stražišču pomerili V kegljanju ekipi mladinske organizacije iz Iskre in mladinske organizacije iz Stražišča. Zmagali so iskraši z 2417 podrtimi keglji, člani ekipe iz Stražišča pa so jih podrli 2393. V ekipi Iskre je bil najboljši Jeraj (446), drugi je bil Grmič (415), tretji Jenkole (399), četrti Hvala (398), peti Jovančič (387) in šesti Zaloker (372). Med stražiškimi mladinci pa se je najbolje odrezal Skok (425), drugi je bil Lebar F. (407), tretji Lebar Z. (401), četrti Lužan (390), peti Križnar (380) in šesti Tirmber (381). S. Lap Kolesarski TRIM na Bledu K K Bled, ZSM Bled in TKS Radovljica organizirajo v nedeljo, 11. maja, kolesarski TRIM. Start bo pred Vezenino na Bledu med 8.30 in 9.30, proga pa je speljana preko Rečjce, Zake, Mlina, Sela, Ribnega in nazaj do Meda, kar je približno 16 km. Vsi, ki imajo kolesa in so Željni športne rekreacije, vabljeni. F. J. Ekipa OŠ Simona Jenka področni prvak Pred dnevi se je na področnem prvenstvu v košarki za starejše pionirje, ki ga je letos uspešno izvedlo ŠŠD osnovne šole Simona Jenka iz Kranja, zbralo osem najboljših ekip starejših pionirjev iz petih g0' renjskih občin. Mladi košarkarji so prikazali te: vrstno igro in tako ponovno dokaza-li, da nenehna prizadevanja košarkarskih delavcev v zadnjih nekaj letih niso izguba časa, temveč trd"0 zagotovilo za uspešnost njihovih p1'1' zadevanj. Izidi predtekmovanja: P. Voranc : C. Golar 25:34 (14:iS), A. T. Linhart : L. Seljak 33:i»8 ,(12:27), A. T. Linhart : P. Voran« 27:53 (12:30), L. Seljak : C. Gola'' 42:30 (22:8), S. Jenko : OŠ Padlih prvoborcev 45:21 (22:12), OŠ Bratov Zvan : OŠ Heroja Grajzerja 22:2" (12:8), OŠ Padlih prvoborcev : Ob Bratov Zvan 33:18 (17:10), OŠ Heroja Grajzerja : S. Jenko 24:45 (13:H)- Uvrstitev v finalni del tekmovanja so si tako priborile ekipe OS C Golarja iz Škofje Loke, OS Heroja Grajzerja iz Tržiča ter ekipi OS Si-mona Jenka in Lucijana Seljaka iz Kranja. Slednji dve ekipi sta tudi sicer prikazali najboljšo igro in zasluženo osvojili prvo oziroma drugo mesto na prvenstvu, pohvalit' pa velja tudi lep uspeh mladin košarkarjev OŠ Heroja Bračiča i* Tržiča. \ Izidi finala: OŠ Heroja Grajzerja : L. Seljak 34:38 (12:19), S. Jenko : C. Golar 55:41 (27:18), C. Golar : OŠ Heroj3 Grajzerja 40:48 (21:23), S. Jenko : I* Seljak 47:37 (26:22). Končni vrstni red: 1. OŠ S. Jenko, 2. OŠ L. Seljak, * OŠ Heroja Grajzerja, 4. OŠ C. Golaj: Prvouvrščeni ekipi sta si prib°".1 pravico nastopa na republiškem P° finalu pionirskega festivala 1975. -bb- Reteče : Alpina 6:1 V 14. in 15. kolu gorenjske nogometne lij?« razred pri članih so bili doseženi nas lef. rezultati: Plamen : Trboje 1:1, Reteče ; Al]'"'. 6:1, Podbrezje : Sava B ():<», Kondor : rH«*ii 0:2. Lesce B : Kokrica 3:1, Grintavec : />l)lU 2.3. Lestvica: Alpina Kilmarji Reteče Kondor Trboje Zbilje Plamen Podbrezje Kokrica Grintavec izven konkurence Sava B 15 Lesce B 15 13 6 12 J 13 2 13 3 13 1 3 2 3 4 4 « 5 7 9 10 3 10 36:23 33:23 35:20 30:24 38:25 32:27 18:29 20:28 16:36 16:39 68:30 29:55 18 1» 17 17 n 13 H 8 7 4 •li V mladinski ligi A skupine so se tekme 1&]* , la končale takole: Triglav : Lesce 2:5, Tj* J Bohinj Alples : .Jesenice.'!:!. Bled : N**£ .'(:(). V vodstvu so Jesenice /. 2 točkama pred" st i pred Tržičem. j£ Mladinska liga B skupina: Medvode : -'r_e „ dvor 7:0, Primskovo : Britot 2:2, Šenčur : Sa , 0:4. V vodstvu je LTH /. lit točkami pred M« vodami s 17 točkami. e. Pionirska liga A skupina: Medvode A : •)("\, niče 2:2, Š-nčur : Britof :S:0, Lesce : Bohinj *•«( LTH : Alples 3:0. V vodstvu je Alples s tO« prednosti pred LTH. ,. * Pionirska liga B skupina: Sava : Naklo £•*< Tržič : Triglav 5:0, Primskovo : Podbrezje »• Na last vici vodi Primskovo, ki ima kar I t(" prednosti pred ekipo Nakla P NovhK Planinsko društvo Kranj V ponedeljek je bila v Kranju seja "P |nj, nega odl>ora Planinskega društva Kf na kateri so ugodno ocenili preteklo <• J, sprejeli nekatere, za planinsko organi'1 ^ jo pomembne odločitve, in ugotovili. ''?0|r je članstvo v primerjavi z enakim ob O j jem lani povečalo za tretjino. ^Pj^v* odbor je sklenil prevzeti pokrovitelj^ nad »mini« planinsko odpravo v Mef ^ ki je odšla na pot včeraj, ter se odloči' \ ganizirati ob letošnjem dnevu Kokrš*^ odreda, ki bo sredi junija, množične P" ,,, de na Kališčc, kjer je bil odred ustanoVUj, Vsak udeležence bo dobil spominsko * p. ko. Upravni odbor je pred bližajočo ** v sčino Planinske zveze menil, da je tre j, novo skupščino zveze vključiti več P stavnikov društev s terena, ker bo le način doseženo boljše obveščanje član- flt in večja usklajenost dela. V odprav«*^ sovjetske gore je po sodbi upravnega <> ff ra kranjskega društva treba vključi11 dem kranjskih alpinistov, za vodjo "|t» ve pa je predviden član kranjskega od dr. Matija Horvat. ^t'f Na ponedeljkovi seji so ugotovili, * ,'i za pohpd Ob žici okupirane LjU&M pJJ prijavilo 23 ekip, sestavljenih iz fl"'""^!!' Kranj, da so planinci pred 1. majem *jj^V* i ili ti kresov, pred praznikom osvob« y pa jih bodo osem in da je bil med v.!i|tt'(i'1 skimi prazniki dosežen V Domu |^<),4l.,(,st"' odreda na Kališču rekorden obisk. ^ Janko je obiskalo skoraj 2000 ljudi. r Stane Rebolj: tudi prvo mesto v SFRJ ni nedosegljivo Pred dobrim tednom dni je v krogu kranjskih kegljačev Triglava Praznoval sedemdesetletnico starosta slovenskih kegljačev Stane Rebolj. Sedemdeset let je dolga doba ali pa tudi ne. Ce se pa že od leta 1919 ukvarjaš s športom in si v njem še vedno aktiven, ti leta nikakor ne morejo do živega. Tak je tudi naš današnji sogovornik. Ko ga vsako jutro srečavaš, ko še vedno s čilimi koraki in vzravnan stopa po mestu na kegljišče, le-ta mu je drugi dom - mu ne moreš prisoditi let, ki jih nosi — pa čeprav so mu lasje že več desetletij sivi. Športno kariero je pričel leta 1919 kot nogometaš v tedaj na novo ustanovljenem Korotanu. Kar 16 let se je nato z nogometno žogo podil Po raznih igriščih Slovenije. Ko je končal z aktivno igro, se je vključil v °dborniške vrste in ob 50-letnici NZ Slovenije prejel tudi zasluženo pričanje. Leta 1950 se je v Kranju začelo organizirano kegljati in že naslednje leto sta skupaj s tedanjim prvim predsednikom Francem Jurgele-tom ustanovila kegljaški klub, ki pa je že prvo leto leta 1951 osvojil članski ekipni republiški naslov. Po petletnem predsedovanju je nato Rebolj presedlal na tehničnega sekretarja, ki mu je zvest še do danes. V letošnji republiški ligi so triglavani zasedli četrto mesto. Pred tem so bili kar devetnajstkrat zapored najboljši v Sloveniji, osemkrat Pa se ponašajo z najvišjim jugoslovanskim naslovom. Z ogorčenjem pove - čeprav so bili četrti in osmerico so dajale poškodbe (Turk in rnjon) - da je letos tekmovanje in vrstni red nerealen. Nedopustno se 0111 zdi, da KŽ Slovenije dopušča, da se igra na nepregledanih igriščih ,n da lahko ljubljanska kluba Gradiš in Ljubljana ter mariborska Konstruktor in Branik igrata kar po dvakrat na svojih kegljiščih. Seveda *ot domačin in kot gost. Za primer je navedel, kakšna so kegljišča. Ljubljana je doma v enem nastopu podrla kar 8711 kegljev, v Novi Gorici pa le 6900. Razlika 1811 kegljev je torej očitna. Pred kegljači Triglava sta jutri in v nedeljo pomembna nastopa. V Murski Soboti in Ljutomeru bodo namreč predtekmovanja za državni naslov. Le 6 najboljših ekip se bo nato 31. maja v Novem mestu potegovalo za najboljšega. Tu bodo dokazali, da so še vedno pri vrhu Jugoslovanskega kegljanja, saj je moštvo spet v stari dobri formi. Pri tem pa tudi prvo mesto ni nedosegljivo. Naslov najboljšega v državi bi bil za sedemdesetletnika Rebolja re-s najlepše darilo. Upamo, da jim bo to tudi uspelo, saj bodo tudi s tem dokazali, da je bilo četrto mesto v republiški ligi le trenutna slabost. Rebolju pa za njegov praznik tudi naše iskrene čestitke z željo, da ^> še dolgo časa ostal med svojimi kegljači. D. Humer Alples ušel za tri točke Velik uspeh Ropreta v Avstriji , V derbiju 14. kola v prvi gorenjski rokometni nK> je Alples brez težav premagal še edinega Kandidata za najvišji naslov. Tekma iz prej-snJ«W kola Gorenjski sejem : Sava je bila spet Preregistiira„a y. doseženim rezultatom, saj se 3e pokazalo, da je prvi pravočasno vplačal M*en. Tudi zapore igrišča v Cerkljah zaradi P>Padd na sodnika ne bo, le Krvavec je kaznovan z 200 dinarji. V zadnjem kolu pa je Storžič dobil tekmo s Kranjsko goro (21:19) z 10:0, ker B«dnji niso vplačili kazni zaradi zdravniških Pogledov. ALPLES : SAVA 35:18 (13:8) Železniki, igrišče OŠ Ratitovec, sodnika Hva-u- Zupan (oba (Kranj). - Le do polovice prve- *a dela igre so bili Stražišani enakovreden na-Pintnik. Nato je bila na igrišču le ena ekipa s 'Plesa, saj so z gosti počeli, kar so hoteli. Tako e Je derbi za prvaka izrodil samo zaradi slabe pr«lstave Save. ŽABNICA : RADOVLJICA 22:23 (9:11) Zaimka, igrišče §D Žabnica sodnika Rako-,n' OJuplje), Vodnov (Kranj). - V tekmi ena-*')v,'«lnih nasprotnikov so Žahničani kljub 1 ednosti domačega igrišča morali priznati pre-'1H' KOKtom. Le-1 i so se /. novimi točkami dobro usi«rali na solidnem (i. mestu. PREDDVOR : KRIŽE B 36:1« (14:9) r Preddvor, igriAce OS M. Valjavec, £u»!»n (Ki..... " ■- so v Izidi: Alples B : Šešir B 36:2:3 (16:11), Tržič B : Radovljica B 2(5:19 (11:8), Jesenice B : Alples C 20:39 (6:20). Lestvica: Tržič B 10 Alples C 10 Alples B 10 Šešir B 10 Radov. B(-l) 10 JeseniceB 10 10 8 5 4 2 1 0 284:153 20 2 277:150 16 5 255:204 10 6 222:250 8 8 160:259 3 9 134:266 2 Pfeddv ?»Pan rav so Kr,ža,li iz" ^KavtUta m re,/u,tat«m, niao zapustili sla- JTreddvor žSVljic« if*bl>ica 14 12 2 0 14 11 1 2 13 9 1 3 14 9 0 4 14 8 i 5 14 6 1 7 14 4 1 9 13 4 0 B 14 1 1 12 14 1 0 18 351:235 317:270 288:243 278:252 314:274 313:328 264:291 274:284 125:331 228:339 26 23 19 18 17 13 9 8 3 1 TRŽICB PRVAK BI REZ PORAZA je tekmovanje v drugi ligi. Tudi v Kun, n, priSlo do preaenecehj, saj so ta-,)rvak 'IV> - ,',/i,v iili točke. Brez poraza je Utehi. kl ■>*' le v Alpleau C imel dostoj-*°»VoS». ",ka Oa<«l« moštva pa so zaigrala "n 'inožnostih BESNICA : ŽABNICA B 39:25 (16:12) Tudi v občinski ligi se tekmovanje bliža koncu. V tem kolu je Besnica brez težav premagala Zabnico B, Sava B je osvojila točki z Dupljami B, Veterani pa s Stadionom. Izidi: Veterani : Stadion 25:21 (14:7), Sava B : Duplje B 23:14 (11:4), Besnica : Žabnica B 39:25 (i2:12). Zaradi tekmovanj in pohoda ter 30, obletnice osvoboditve po poteh okupirane Ljubljane bodo tekmovanje V prvi in občinski rokometni ligi nadaljevali šele naslednjo soboto in nedeljo. D. Humer Zbor sodnikov vaterpola Jutri se bodo ob 10. uri v prostorih VZ Slovenije v Kranju na redni letni konferenci sestali sodniki vaterpolske zveze Slovenije. Na konferenci bodo kritično pregledali delo minule sezone in se pogovorili o novi, ki je pred njimi. Izkoristili pa so tudi priložnost, saj so na zbor povabili tudi predsednika VZ Jugoslavije Miluna Mušketirovima, predsednika zbora' sodnikov Aleksandra Seiferta ter predsednika strokovnega zbora sodnikov VZJ Boža Grkiniča. Le-ti so v Kranju zaradi jugoslovanskega vaterpolskega pokala, ki se je včeraj pričel v novem zimskem bazenu v Ljubljani. -dh ^'>sf(.'' Htrelskih reprezentanc Celovca in Kranja. — Kranjčani so sprejeli ''^'č/i^ f<''°rrf' na stadionu Stanka Mlakar/a. Srečanje je bilo izredno *'0'Vo°' tekmovanje pa doka/ izenačeno. Na sliki: ekipi obeh mest med na predsednikov obeh strelskih zve:. - Foto: B. Malovrh Pretekli teden so se v Avstriji pomerili mladi kolesarji Evrope na tradicionalni dirki Dušika —Jugend-tour, ki se je je udeležila tudi reprezentanca Jugoslavije v postavi Rop-ret, Marinkovič in Grajzer. Na startu je bilo 75 kolesarjev iz 10 držav. V prvi preizkušnji so se pomerile ekipe v vožnji na 2 km in že tedaj je bila Jugoslavija najuspešnejša. Drugi dve etapi sta bili sicer ravninski, a že v prvi se je praktično odločilo vse. V sprintu je zmagal Danec Utby, drugi pa je bil Ropret in ta dva sta poziciji najboljših obdržala vse do konca. Možnosti Ropreta, da bi prevzel vodstvo, so bile sicer realne, toda po defektu v višinsko razgibani tretji etapi in po padcu na spolzki in mokri cesti 30 km pred ciljem zadnje etape so se vsi upi Ropreta razblinili. Danec je znal njegove nezgode dobro izkoristiti, za posebno iznajdljivega pa se je izkazal prav v zad- 100.000 na pohodu Kot vse kaže, se bo letošnjega pohoda »Po poteh partizanske Ljubljane«, ki bo danes in jutri v našem glavnem mestu, udeležilo skupaj okoli 100.000 udeležencev. Že do torka je bilo prijavljenih več nastopajočih kot lani. V dneh pred tekmovanjem pa se prijave močno množijo, tako da organizatorji računajo, da bo zabeležen rekord okoli 100.000 udeležencev. Letošnja prireditev pa pomeni hkrati uvod v številne telesnokulturne prireditve v počastitev 30. obletnice osvoboditve in s tem tudi 30-letnice telesne kulture v novi Jugoslaviji. V prihodnjih dneh bo v Ljubljani tudi vrsta ostalih kvalitetnih prireditev v raznih športnih panogah, na katerih je brezplačen vstop. J. J. Šahovski turnir v Cerkljah Šahovska sekcija Brnik je v nedeljo organizirala v Cerkljah (v domačem kraju nimajo primernih prostorov) tradicionalni prvomajski brzopotezni turnir. Nastopilo je rekordno število šahistov iz Kranja, Tržiča, Šenčurja, Komende, Visokega, Cerkelj, Kokrice, Brnika in še nekaterih krajev. Med nastopajočimi so bile tudi štiri ženske. Vrstni red: 1. Brane Deželak (Brnik), 2. Mazi, 3. Vujičič, 4. Berce in Gazvoda, 6. Lazar, Berčič in Mezeg, 9. Marko in Deželak. Ekipni prehodni pokal je osvojila ekipa Brnika. J. Jenko Prijateljstvo ne pozna meja V Kranju so se preteklo nedeljo spet srečali strelci Celovca in Kranja. Pomerili so se v streljanju s standardno zračno puško in pištolo. Tokrat so zmagali Kranjčani. Za uspeh imata veliko zaslug mladinca Jure Frelih in Franci Peter-nel. Rezultati: puška: ekipno: 1. Kranj 2823, 2. Celovec 2803; posamezno: 1. Naglic (Kranj) 367, 2. Hevsslerje-va (Celovec) 366, 3. J. Frelih (Kranj) 365; pištola: ekipno: 1. Kranj 1452, 2. Celovec 1412; posamezno: 1. Peternel st. (Kranj) 374, 2. Telsnig (Celovec) 362, 3. Peternel ml. (Kranj) 362, 4. V. Frelih (Kranj) 361. B. Malovrh nji etapi, ko je Bojan padel. Organiziral je pobeg in na koncu prišel v cilj sam kot zmagovalec etape in celotne dirke, vendar to še vedno ni zadostovalo, da bi svoji ekipi prinesel prvo mesto, tako da je ekipni zmagovalec postala Jugoslavija z Ropre-tom na drugem in Marinkovičem na osmem mestu. Rezultati: prolog — Dunaj 2 km: 1. Jugoslavija, 2. Avstrija, 3. Nizozemska; 1. etapa — Schvvechat — Kornenburg 102 km: 1. Utby (Danska), 2. Ropret (Jug.), 3. Hartunov (Bolgarija), 9.-25. Grajzer in Marinkovič; 2. etapa — Kornenburg — Krems 102 km: 1. Valentin (Nizozemska), 2. Torez (Belgija), 3. Seidel (Avstrija), 4. Marinkovič, 8. Ropret, 15. Grajzer; 3. etapa — Krems — Ma-ria Taffel 94 km: 1. Leschner (ZRN), 2.Seidel (Avst.), 3. Marinkovič, 7. Ropret, 18. Grajzer; 4. etapa — Ma-ria Taffel — Krosternburg 114 km: 1. Utby (Danska), 2. Marinkoič, 9. —32. Ropret in Grajzer. Končni vrstni red — posamezno: 1. Utby (Danska) 10.31.28, 2. Ropret 10.32.51, 8. Marinkovič 10.38.18, 23. Grajzer 10.44.21; ekipno: 1. Jugoslavija 21.11.09, 2. Danska 21.11.20, 3. Nizozemska 21.14.24. Uvrščenih je bilo 15 ekip od 25, kolikor jih je bilo na startu. F. Jelovčan Medobčinska rokometna liga — ženske Gorenjska predstavnika v tej ligi si razpore-jujeta skrajni mesti na lestvici lige po končanem 13. kolu spomladanskega prvenstva. Medtem ko se ekipa SAVE B drži konca lestvice, se prvega mesta in s tem tudi jesenskega vstopa v ljubljansko consko rokometno ligo zanesljivo lasti ekipa PREDDVORA: PREDDVOR ŠENTVID MOKERC ŠKOFLJICA SLOVAN B USNJAR B SAVAB(-l) 9 7 1 9 6 0 9 6 0 8 5 1 8 2 1 9 1 1 8 10 1 256:124 15 3 118: 82 12 3 121: 93 12 2 154:111 11 5 60:102 5 7 63:217 3 7 96:139 1 S. N. Kamničanke prevzele vodstvo Zaradi poraza rokometašic Krke v Črnomlju in zmage Kamničank v nedeljskem kolu ljubljanske conske rokometne lige so prešle v vodstvo mlade rokometašice Kamnika. Rezultati: Krka : Šešir 26:11, Alples B : Kamnik 13:24, Šešir : Radeče 11:16, Zagorje : Alples B 18:13, Kamnik : Storžič 10:0 b.b. Vrstni red: Kamnik 25, Krka 24, Črnomelj 19, Radeče 18, Olimpija B 17, Šešir 14, Zagorje 10, Iskra 7, ALp-les B 5, Storžič brez točke. J. Kuhar Vse točke ostale na Gorenjskem V 17. kolu ljubljanske conske rokometne lige so gorenjski predstavniki osvojili vse možne točke. To je nedvomno redek dosežek v letošnjem tekmovanju. Lepo zmago so zabeležili rokometaši Križev, ki so na domačem igrišču gladko premagali drugouvrščeno ekipo na lestvici Krško. Rezultati — 16. kolo: Križe : Jesenice 15:15, Duplje : Radeče 17:17, Kamnik : Krka 27:23; 17. kolo: Radeče : Kamnik 18:20, Križe : Krško 21:11, Jesenice : Duplje 21:22. Vrstni red: Dobova 31, Krško 22, Brežice 21, Krka 21, Slovan B 18, Mokerc 18, Križe 16, Kamnik 16, Olimpija 14, Radeče 12, Duplje 11, Jesenice 4. J. Kuhar Štiri zmage v gosteh V drugem kolu gorenjske članske košarkarske lige so največ uspeha imela spet gostujoča moštva, saj so od petih srečanj osvojila kar osem točk. Favoriti za najvišji gorenjski naslov sc ne dajo. Kranjski študentje Kranj 75, (iotik in Triglav B so zlahka premagali svoje nasprotnike. Kranj 75 je bil uspešen na Kokrici, Gotik v Lescah, medtem ko je Triglav B odpravil mestnega tekmeca Center. Prvi točki pa sta si priborila tudi Naklo v igri z Radvoljieo; savski Gumar pa z Gorenjo vasjo B. Izidi: Center : Triglav B 41:63 (23:32), Gorenja vas B : Gumar 71:73 (23:33), Naklo : Radovljica 71:55 (37:22), Veriga : Gotik 52:54 (23:27), Kokrica : Kranj 75 47:58 (22:22). Pari prihodnjega kola (9. maj): Kranj 75 : Center (ob 16.30 na stadionu), Gotik : Kokrica (ob 16.30 na OŠ F. Prešeren), Radovljica : Veriga (ob 17. uri). Gumar : Naklo (ob 17. uri), Triglav B : Gorenja vas B (ob 20. uri na stadionu). -dh Športniki ob 30-letnici zmage Pred 30 leti je utihnilo morilsko orožje in napočila je težko pričakovana svoboda. Živi so se začeli vračati domov — iz boja, iz taborišč in pregnanstva. Čeprav čas celi rane, je za mrtvimi ostal boleč in otožen spomin. V vojni smo zgubili očete, brate, sestre in matere. Nikoli ne bomo pozabili soborcev, rodoljubov in aktivistov, ki se jim je življenje izteklo po vojni. Naša domovina je prenehala biti bojišče, ohladila se je od bomb in granat, izstrelki so se zarili v zemljo, v skalovje, krogle so obtičale v deblih in so danes zaraščene s tridesetimi letnicami. Boj je značilnost športa in vojne. A boj v vojni se loči od boja v športu, čeprav gre v obeh primerih za preizkus tehnike, taktike in zavesti. V vojni — v boju morajo biti športne, borilne in strelske sposobnosti še prežete s patriotsko, politično in moralno trdnostjo, saj gre v vojni za obstoj posameznika in naroda. Vendar lahko le delno primerjamo boj v športu z bojem v vojni. Boj v vojni je bolj usoden, močneje odjekne v mislih in čustvih, vsa priprava nanj z vsemi spremljajočimi pojavi pa še stopnjuje moreč pritisk na zavest borcev. Kako napeti so trenutki pred bojem, polni pričakovanja, nestrpnosti, zmedenosti in negotovosti. Sovražnik je vedno bliže. Zvok granat, brnenje letal in njihovo bombardiranje ali streljanje kot uvod v boj lahko povzroča malodušje, strah ali celo paniko. V takih okoliščinah zmaguje prisebnost, tisti, ki znajo obvladati sebe, pomirjajo in bodrijo ostale. Ko se začenja smrtni nape v orožja, je čutiti moč volje, živcev in značajev. Uveljavljajo se stralske in vojaške sposobnosti. Strelske veščine so v boju neogibne. Vojak osvobodilnega boja — partizan strelja natančno — ostrostrelsko, saj mora varčevati s strelivom. Kako mirno in prisebno so merili nekateri hrabri borci, a skoraj nikoli zaman. Vojna pomeni velik preizkus patriotske zavesti, moralnih potez, politične trdnosti in osebnosti. Na pohodih se uveljavlja odpornost, neodnehljivost, posebna kondicija in zavestna trdnost. Prav neuklonljiva zavest mora večkrat zmagovati nad izčrpanim organizmom. Potrebno je stopati naprej, premagovati razdalje, strmine, prekoračiti reko ob vsakem času in v vsakem vremenu in kljubovati težavam / vsakega letnega časa. Žeja, lakota, utrujenost in izčrpanost so neprijetni sopotniki borcev v koloni. V boju in v vseh njegovih presenetljivih okoliščinah se pokaže tovarištvo, požrtvovalnost, medsebojno sodelovanje in medsebojna pomoč, prav take lastnosti, kijih gojimo v športu. Šport pa ni nadomestilo vojne ali sprostitev napadalnosti, kar trdijo nekateri zahodni filozofi. Šport je oblika sodelovanja med narodi, a športne vrline, ko človeštvo ne bo več poravnavalo sporov z vojnami, rešujejo človeka v boju z naravnimi katastrofami, ko složno ugonablja deročo vodo, besneč vihar ali grozeč ogenj. Jože Ažman Jutri Bled '75 KK Bled bo v soboto organiziral na progi Bled— Bohinj — Bled mladinsko kolesarsko dirko Bled '75. Dirka je posvečena 30. obletnici osvoboditve, start prireditve pa bo ob 9. uri na Bledu. Pričakujejo udeleži)!) vseh najboljših jugoslovanskih mladincev. F. J. 9. maja 1975 Petek N i pobudo pevcev bivših predvojnih pevskih zborov delavskega društva Vzajemnost, Narodne čitalnice in Prosvetnega društva iz Kranja je bilo konec maja 1945 ustanovljeno Pevsko društvo mesta Kranja, ki se je pozneje preimenovalo v Pevski zbor France Prešeren. To je bilo po osvoboditvi prvo kulturno društvo na Gorenjskem. Zbor se je nenehno razvijal in dosegal vedno večje uspehe. Osvojil je sedem prvih mest na tekmovanjih doma in v tujini. Nastopal je širom po domovini in ponesel borbeno, partizansko in narodno pesem V Italijo, Francijo, Holandijo Avstrijo, Anglijo in na Češkoslovaško. Napredna programska politika,Jki jo je 30 Let vodil dirigent prof. Peter Lipar, je zboru omogočila, da je ostal zvest svojemu kulturnemu poslanstvu. Predsednik republike je zbor odlikoval z redom zaslug za narod s srebrnimi žarki, kranjska občinska skupščina pa je podelila zboru nagrado mesta Kranja. Zbor je dobil tudi Gallusovo plaketo, dirigent prof. Peter Lipar in nekateri pevci pa Gallusove značke. V sredo zvečer je imel mešani pevski zbor France Prešeren v Prešernovem gledališču v Kranju jubilejni" koncert ob 30-letnici ustanovitve zbora in v počastitev 30-let-nice osvoboditve. Ob tej priliki smo se pogovarjali s tremi člani zbora. Milka Štok (58), pri zboru od 1951. leta: »Rojena sem v Trbovljah in že tam sem včasih prepevala pri pevskem zboru Slavček. V Kranju sem potem z veseljem pristopila k mešanemu pevskemu zboru France Prešeren. Pojem -drugi sopran. Prav teh glasov nam danes manjka. Mislim, da bi bilo treba zbor sploh malo pomladiti in osvežiti z novimi glasovi. Kako sem usklajevala prosti čas in družinsko življenje? Vsi skupaj smo se malo prilagodili, pa. je šlo. Še bom sodelovala pri zboru, saj me nanj vežejo nepozabni spomini, ko smo nastopali v tujini in širom po domovini. Nikdar pa ne bom pozabila nastopa, ki smo ga imeli ob 100-letnici rojstva Stevana Mokranjca v Beogradu. Mislim, da smo bili takrat na višku kvalitete in Janez Grašič (70), član zbora od ustanovitve: »Verjemite, da sem zelo težko čakal današnji jubilej. Sem eden od Ustanoviteljev tega zbora. Takrat nas je bilo 64 pevcev; sami moški smo bili. Pod neutrudnim vodstvom Petra Liparja smo kmalu začeli dosegati uspehe. Nikdar mi ni bilo žal nobene vaje. Trdo smo delali pred vsakim nastopom; tudi pozno v noč. V največjem razcvetu pa smo bili, ko je naš mešani pevski zbor štel kar 93 članov. Včasih je zaradi moje kulturne zane-senosti (sodeloval sem namreč tudi pri Prešernovem gledališču, kjer sem nazadnje igral v igri Za narodov blagor) bilo zapostavljeno družinsko življenje. Ce bi bil še enkrat mlad, bi se morda malo drugače odločal, vendar mimo kulturne dejavnosti vsekakor ne bi mogel.« Niko Bajd (65), član zbora od ustanovitve: »S sedemnajstim letom sem začel peti pri sokolskom zboru, med vojno pa sem sodeloval v ilegalnem gorenjskem kvintetu. Ko je takoj po vojni prof. Peter Lipar združil pevce štirih nekdanjih zborov, sem z veseljem nadaljeval s pet jeni V novem zboru. Ze na samem začetku smo bili dokaj izkušen in vokalno bogat zbor. Takrat smo največ prepevali partizanske in ruske partizanske, narodne in umetne pesmi. Pod skrbno programsko politiko prof. Petra Liparja pa smo naš repertoar iz leta v leto bogatili. Nič koliko vaj, generalk, nastopov je bilo. Nepozabni so spomini, ko smo morali doma in v tujini še in še ponavljati zapete pesmi. Številne ure prostega časa so tako šle in marsikdaj je bila za to prikrajšana družina. Vendar sem danes srečen, da sem dočakal jubilej ni koncert ob 30-letnici.« A. Žalar V Tržiču zaključili Invalidski teden Včeraj popoldne so se v Tržiču zaključile prireditve ob letošnjem Invalidskem tednu, ki ga je v sodelovanju z občinskimi družbenopolitičnimi organizacijami organiziralo Združenje vojaških vojnih invalidov. Teden je bil obenem osrednja trži-ška proslavitev 30. obletnice osvoboditve. Zaključna slovesnost je bila ob pol sedmih zvečer v dvorani Cankarjevega doma, kjer sta govorila predsednik pripravljalnega odbora za Invalidski teden Marjan Jaklič in predsednik občinske skupščine Tržič Milan Ogris. Po koncertu pevskega zbora Tugo Vidmar iz Kranja, vodi ga Edo Ošabnik, so dramski igralci Amaterskega gledališča Tržič in podeželskih društev predstavili enode-janko Apokalipsa. Režiral jo je domačin Sašo Perko, ki je po literarni predlogi Dobrice Čosiča delo tudi dramatiziral. V igri je sodelovalo ye£ kot 50 igralcev od starejših do otrok. -j k Proslave ob jubileju organizacije RK V slovesno praznovanje 100-lettuce delovanja organizacije Rdečega križa so se vključili tudi občani škofjeloške občine. Jutri zvečer ob 20. uri bo proslava v počastitev tega jubileja v dvorani kulturnega doma v Ratečah. Pripravila jo je krajevna organizacija RK. V petek, 16. maja, ob 12. uri pa bo v dvorani kulturnega doma v Železnikih kviz, na katerem bodo mladi člani RK odgovarjali na vprašanja »Kaj vemo o Rdečem križu«. -jg Kernjakovi pevci v Kranju V .okviru letošnjega tedna Iskre bo nastopil v soboto, 10. maja, ob pol osmih zvečer v restavraciji Iskrine tovarne telekomunikacij na Laborah mešani pevski zbor »Mojcej« iz Št. Ilja in Trebinja na Koroškem. Zbor vodi starosta slovenskih koroških harmonizatorjev in pevovo-dij Pavle Kernjak. Sobotno gostovanje Kernjakovega zbora v Kranju je prvo gostovanje tega zbora v Sloveniji sploh. Vstopnice so na voljo pri Iskrini sindikalni organizaciji, -jk Predlog sestave občinske konference SZDL Radovljica Izvršni odbor občinske konference SZDL Radovljica je potrdil predlog sklepa o sestavi bodoče občinske konference, ki se bo sestala do začetka junija. Občinska konferenca bo imela 57 delegatov. 27 delegatov bo iz 20 krajevnih konferenc SZDL v občini, osem delegatov bodo dale občinske družbenopolitične organizacije, 22 delegatov pa bodo dale druge družbene organizacije, društva in združenja delovnih ljudi. . Predlog sklepa o sestavi občinske konference so te dni dobile v obravnavo vse krajevne konference SZDL in vse druge organizacije in društva, ki volijo delegate. JR Sto let RK v Jugoslaviji Orna gora bo letos 9. in 10. junija gostitelj osrednje proslave stoletnice Rdečega križa, pokroviteljstvo nad proslavo pa je prevzel predsednik republike Josip Broz-Tito. Prvo društvo Rdečega križa v Jugoslaviji je bilo ustanovljeno na Cetinju leta 1875. Ideja o osnovanju te humanitarne organizacije, v svetu jo poznamo 111 let, je v Crni gori vzniknila v zelo burnem času — med vojno, ki je sledila hercegovski vstaji. Ubežniki iz Hercegovine so iskali pomoč in zatočišče v mali Crni gori, mnogo med njimi je bilo bolnikov in ranjencev. Zaradi tega se je ustanovil Odbor za pomoč ubežnikom, ranjencem in bolnikom. Odbor je kasneje, ko je črnogorska vlada podpisala ženevsko konvencijo, postal član Mednarodnega rdečega križa. Že leto dni kasneje je bila v Srbiji ustanovljena srbska organizacija Rdečega križa, ki je prav tako kot črnogorska kasneje postala član mednarodne humanitarne organizacije. Kasneje so se organizacije Rdečega križa osnovale tudi drugod po Jugoslaviji. Znana je vloga, ki jo je ta humanitarna organizacijaodigrala med drugo svetovno vojno in že maja 1944, ko je nacionalni komite osvoboditve v Drvaru sprejel odlok 6 obnovitvi in pa za- časna pravila Društva rdečega križa Jugoslavije. Danes je Rdeči Križ Jugoslavije množična humanitarna in samoupravna družbena organizacija, ki deluje na zdravstvenem, socialnem in izobraževalnem področju. Članstvo Rdečega križa je letos doseglo številko okoli 5 milijonov. Svoje uspehe in vse dosedanje delo pa seveda organizacija dolguje svojemu milijonskemu članstvu, široki mreži organizacij na terenu in še posebej številnim aktivistom in prost ovoljnitn sodelavcem. Najpomembnejša mani fes t a ci-ja v okviru proslave stoletnega jubileja bo zasedanje Svetovne konference Rdečega križa o miru, in sicer od 11. do 13. junija v Beogradu. Konferenca, katere pobudnik je jugoslovanski Rdeči križ, bo prva take vrste v dolgoletni zgodovini te humanitarni organizacije. Na konferenci naj bi sprejeli konkreten program akcije Rdečega križa v korist miru.* Organizatorja konference sta Liga društev Rdečega križa (svetovna federacija Rdečega križa) in Rdeči križ Jugoslavije. S tem. da je jugoslovanski Rdeči križ gostitelj prve svetovne konference RK o miru, je vsekakor dano veliko priznanje tako naši humanitarni organizaciji kot tudi vlogi, ki jo ima Jugoslavija v boju za svetovni mir. IV. srečanje kulturnih društev v tujini Letošnje četrto srečanje slovenskih kulturnih društev naših delavcev, ki so na začasnem delu v državah Zahodne Evrope, je bilo v soboto, 3. maja, v veliki športni dvorani v Kssnu v Zvezni republiki Nemčiji. Gostitelj tega največjega zborovanja naših zdomcev je bilo Slovensko kulturno-športno društvo Bled iz Ivsstia. Pokroviteljstvo nad prireditvijo pa je prevzela republiška konferenca socialistične zveze. Na srečanju se je zbralo blizu 3000 slovenskih in jugoslovanskih roja- kov iz ZR Nemčije, Francije, BelgU| Nizozemske, Švice; Avstrije in ^vt ske. Štirinajst instrumentalnih >** pin, pevskih zborov in folklorni ansamblov iz slovenskih zdoms*'-in izseljenskih društev je prip';ivl< pester kulturno-umetniški progi«01. Veseli zvoki kvinteta Slavka A v*" nika pa so potem ob petju in hun"*-ju zabavali veselo razpok'** družbo pozno v noč. Slovenskemu kulturnemu ^ športnemu društvu Bled iz Kssna -predstavniki radovljiške občine tej priliki podarili veliko sliko H't>( ' in društ veni prapor. Da je prireditev v Kssnu tako k'!'0 in prijetno potekala, gre zasluffl predsedniku društva Heinzu Siegen ju in njegovi ženi, posebno pa n . vse požrtvovalnemu rojaku z Bjej ske Dobrave inž. Vinku Pibru, ki )e bil pobudnik za ustanovitev drustv Bled. Materialno in organizacij*** so podprle to srečanje RepubllšK konferenca socialistične zveze (•» pokrovitelj), Zveza kulturno P'° svetnih organizacij Slovenije, Sl(' venska izšel jeniška matica, H l Ljubljana in nekaj zdomskih org*1 nizacij v tujini. Prihodnje peto sre j čanje bo najbrž drugo leto Zuriehu. A. % takti jm naporna (tirna tierttn — Praga — Varšava. Od leve proti desni: Dr« ga Frelih. Dušan Vidmar. Slavka Žagar in Branko Bedekovič. Trener Zvone Zanoškar. Jože Valenčič in Milenko dan/i e so odšli na dan našega obiska po opravkih V Kranj — Foto: F. Pcrdun V Preddvoru trenirali KRANJ ^ naši najboljši kolesarji Naši kolesarski reprezentantje so že stari /.nami Preddvora, saj so se doslej pred pomembnimi dirkami že nekajkrat pripravljali v preddvor-skem hotelu Bor ali v bližnjem Alp peti/ionu v Tupaličah. Tod se namreč fantom ponujajo izredna klima, mir, dobre prenočitvene in prehrambene zmogljivosti, predvsem pa ugodne cestne razmere, ki jih drugje po državi ni lahko najti. Tokrat je prišla šesterica kolesarjev v Preddvor po končani dirki Okoli Alžira, ki je potekala med 25. marcem in 6. aprilom in velja za prvo veliko amatersko dirko na startu sezone. Vidmar, Frelih, Bedekovič, Žagar, Valenčič in Janjič s<> dosegli v posameznih etapah celo uvrstitve okrog 10. mesta in nižje, spremljala pa jih je tudi smola. Slavko Žagar se je zastrupil s hrano, Milenko Janjič pa je padel in odstopil. Naš najboljši je bil Drago Frelih, ki je osvojil v generalni razvrstitvi med več kot 100 tekmovlaci 32. mesto. Preddvorske priprave naših najboljših kolesarjev so služile Dirki miru Berlin — Praga —Varšava, ki je vsako leio najkvalitetnejša kolesarska amaterska prireditev na svetu in na kateri sodeluje okrog 120 kolesar- jev. Začela se je danes in se bo po 11 etapah končata 23. maja. Kolesarji bodo morali prevoziti 1900 kilometrov. Reprezentant je in trener Zvone Zanoškar so imeli v Preddvoru srečo z vremenom. Le V ponedeljek se je vreme skazilo, kar so kolesarji izkoristili za počitek in priprave na potovanje. Sicer pa so dnevno prevozili od 120 do 130 kilometrov. Najpogosteje jih je bilo srečati na cesti Preddvor — Litija — Zagorje —Trojane — Preddvor. Seveda tudi vzponov na Jezersko in drugih vaj za vzdržljivost in boljšo psihično pripravljenost ni manjkalo. Preddvor je nudil za vse izredne pogoje!" V torek so na dolgo pot v Berlin odšli: Dušan Vidmar (Astra Ljubljana), 24 let, skladiščnik, Drago Frelih, 27 let (Rog Ljubljana), delavce v Rogu, Branko Bedekovič (Metalia commeice Zagreb), 24 let strojni tehnik in študent, Slavko Žagar (Sava Kranj), 21 let, orodjar v Savi, Jože Valenčič (Sava Kranj), 27 let, zaposlen V kranjski Savi, in Milenko Janjič (Radnički Kragujevac), 24 let, avtomehanik v tovarni Crvena zastavit. ()bilo sreče! J. Košu jek O i5 kuhinje Vega 74 z 20 % tovarniškim popustom in ocenjenega blaga bele tehnike ERE, Velenje v salonu kuhinjske opreme Dekor, Kranj