] ' / ■ f C J-4 v \ ' '. \ t ГШ O J/ г< (УШ k. . L..'-' ' (.............. St./№5 Maj/Junij - Maggio/Giugno '96 letnik/anno VI (Portoroški) vzponi in padci.. тшшшшшштшшттшшшштш& IZ VSEBINE: Naš obraz je v tej številki Vinko Detoni Trije novi predsedniki svetov KS 0 gliciniji v piranskem parku ш Ф prof. Milica Maslo: ALI JE PRIVATIZACIJA V ZDRAVSTVU SAMA SEBI NAMEN? Na to vprašanje bi najbrž težko odgovorili kljub natančnemu poznavanju sistema zdravstvenega varstva v svetu in pri nas, nekoč in danes. Povsem jasno je, da po dobrih treh letih spreminjanja zdravstva in sistema zdravstvenega varstva v Sloveniji, niti Ministrstvu za zdravstvo ni več jasno, ali je to, kar se dogaja res tisto, kar naša država potrebuje. Predvsem se je izkazalo, da spremembe niso pocenile zdravstvenega sistema, ljudje pa so manj kot kadarkoli doslej zadovoljni z zdravstvom. V dosedanjem procesu preobrazbe zdravstva v Sloveniji - s prehodom iz javnega na mešano zasebno-javno zdravstvo - se je sistem predvsem razdrobil, država pa nima nad njim učinkovitega pregleda. Z vodenjem "nobene zdravstvene politike" in z dopuščanjem razpadanja enega najboljše organiziranih zdravstvenih sistemov v Evropi (predvsem na področju varovanja zdravja otrok, šolarjev in žensk) je država dopustila predvsem drobljenje organiziranega sistema na ranljivejše enote - zdravnike s koncesijo. Mnogi med njimi so, kljub vestnemu in do zavarovancev poštenemu delu, občutili, kaj je država hotela s tako "racionalizacijo". Uporabila jih je kot orodje za strogo nadzorovanje pravic zavarovancev, ki so pač po stari navadi "nenasitni". Zato je na primer na voljo manj laboratorijskih in drugih preiskav v postopku diagnosticiranja bolezni. Čeprav hoče država na eni strani z močnimi restrikcijami zdravnike prisiliti k varčevanju, na drugi strani zavarovancev ne usposablja in vzpodbuja, da bi bolje skrbeli za svoje zdravje. Usmeritev osnovnega zdravstvenega varstva v preventivo je zgolj deklarativna. Preventivni programi so slabo financirani, zdravniki pa zanje v glavnem niti nimajo časa (preveč kurativnega dela). Zato se je potrebno vprašati, ali je privatizacija res orodje za doseganje boljšega zdravja in učinkovitega obvladovanja stroškov. Moramo vedeti, da zdravniki, ki imajo koncesijo (zasebniki) sodijo v sistem javnega zdravstva in so po tem principu financirani. Imajo pa status samostojnega podjetnika. Marsikaj lahko zato dajo kot materialni strošek, lahko si izplačajo višji osebni dohodek, ker jih Zakon o razmerjih plač v javnih zavodih in kolektivna pogodba pri tem ne omejujeta, ni nujno da zaposlijo medicinsko sestro (lahko zaposlijo npr. zakonskega partnerja ali kogarkoli drugega). Žal, z majhnimi finančnimi sredstvi, ki jih prejemajo, ne morejo nuditi bistveno kakovostnejših zdravstvenih storitev in s tem ustvarjati konkurence. Slednja je tržni pojem, ki podrazumeva tudi zakonitosti ponudbe in povpraševanja. Kdo nudi več in bolje za enako ali sprejemljivo višjo ceno? (Sem ne sodijo samoplačniške ambulante v javnem zdravstvu.) Zato se je treba vprašati, ali se je s pojavom zasebništva ponudba izboljšala. Ali sta kakovost zdravstvenih storitev in uspešnost zdravljenja boljši? V čem se odraža večja učinkovitost zdravnikov? Ali so zvarovanci občutili izboljšanje uslug? Ali je trg (zavarovanci) kritičen do nekakovosti, kar bi pomenilo, da v sistemu konkurence med zasebniki lahko brez zapletov z odstopno izjavo zavarovanec zamenja zdravnika, s katerim ni zadovoljen. Vsak kritičen bralec naj presodi sam, kaj je njemu osebno prinesla privatizacija v zdravstvu. Ali smo kot porabniki zdravstvenih storitev zadovoljni le s prijaznostjo, uslužnostjo in nasmehom, ki so vsekakor potrebni, vendar ne predstavljajo "tapravo" kakovost. Kaj je pa privatizacija prinesla sistemu javnega zdravstva - v naši občini Zdravstvenemu domu? Predvsem neobvladljivo razpadanje zdravstvenega doma in krizo medčloveških odnosov. Želja zdravnikov po zasebnem deluje povsem legitimna, vendar je legitimna tudi pravica in želja drugih zdravstvenih delavcev, da obdržijo delo ali pa dobijo zakonito ^^ Tokrat ste v Portorožanu vabljeni na sprehod v sam portoroški center - v območje Vojkovega doma. Pot pod noge torej: obljubljamo vam zanimivo doživetje! (Stran 5) NAŠI OBRAZI GLASBA JE ODRAZ NOTRANJE UBRANOSTI Urednikova beseda je zakon in ta se izpolnjuje tudi takrat, ko moraš napisati nekaj o človeku, kije po svojem delu velik, a je zaradi svoje skromnosti ostal vedno neopažen. Dogovoril sem se za zmenek in bilje točen kot vedno. stvom Vinka Detonija doseže zavidljivo tretje mesto na tekmovanju bobnarskih skupin v Slovenskih Konjicah. Tega leta zaživijo prvič tudi mažoretke - oz. bolj točno - prva generacija mažoretk. Njihovo rojevanje so spremljale težave vseh vrst, kajti mažoretke pri nas niso imele "državljanstva", češ da so "kapitalistični izum". A želja je bila močnejša od ovir... Danes smo lahko prav vsi ponosni na naše mažoretke, ki jih je kar že za nekaj generacij in boljših ni tja do Poviija pri Divači... Imamo pa jih v Občini Piran in to po zaslugi KUD-a in vztrajnosti Vinka Detonija. Vinka Detonija so sodelavci in učenci spoštovali zaradi njegove umirjenosti, spoštljivega odnosa do vseh in zagnanosti pri delu. Ob letošnjem praznovanju 35-obletnice fok-lorne skupine KUD Karol Pahor je Vinko Detoni prejel občinsko priznanje za življenjsko delo. Drugih konjičkov naš Vinko ne potrebuje, kajti družina, vrt in glasba polnijo njegovo življenje. Nasmeh, ki mu nenehno igra na ustnicah, izgine le za hip v trenutku, ko spregovoriva sproščeno o kulturi, saj ne more ignorirati strahu pred kako naprej, ki se počasi a vztrajno vsiljuje v kulturno življenje. Odnos do kulture je postal - neodnos. Da je ostal tu in živel za družino in glasbo, Vinku Detoniju ni žal. Rad ima ljudi, Istro in njeno zemljo. Živi z in za prijatelje, s katerimi nekoč zapusti površino našega planeta. Velik je ta naš drobni mož, ki umirjenega koraka počasi stopa proti Tartinijevemu trgu. Stolna cerkev je kot kiklop nad njegovo drobno postavo, ki združuje v sebi neizmerno ljubezen do družine, otrok in kulture. Zdi se mi kot kamen Istre. Njegovo delo bo - kot dela mnogo "majhnih" ljudi, vgrajeno nekoč v bodočnost naše slovenske Istre. Rudi MRAZ Drobne postave, srebrnih las in večnega, včasih skrivnostnega nasmeha na ustnicah takšnega se spominjam od nekdaj. Tak je še danes. Da, Vinka Detonija poznam od nekdaj. Še iz časov, ko je med Piranom in Lucijo vozil tramvaj. Rodil se je 28. maja leta 1925 v Koprivnici na Hrvaškem. Njegov osnovni poklic je "figaro" a ga je vojna vihra kot mladega prostovoljca leta '43 potisnila v kulturno skupino. V kulturnem poslanstvu dočaka tudi svobodo. Cela kulturna grupa (pihalni orkester) pristane v Portorožu in Vinko Detoni z njo vse do leta 1956. V Ljubljani potem sreča svojo življenjsko družico in stopi v zakonski "jarem", ki jima prinese dva sinova. Reorganizacija v armadi ga upokoji. Ker pa brez poštenega dela ne more živeti, se zaposli v ladjedelnici na Bernardinu kot arhivar. Tu sreča svojega bodočega sodelavca Umberta Radojkoviča, s katerim se dogovorita za sodelovanje v pihalnem orkestru Piran. Vinko Detoni začne redno z delom v KUD Karol Pahor leta 1957. Najprej v orkestru, nato - leta 1975 - honorarno poučuje tolkala v Centru za glasbeno vzgojo v Piranu, Izoli in Kopru. Mnogo njegovih učencev še danes pridno vrti in udarja s palčicami za bobne. To delo opravlja vse do leta 1991, ko se umakne in s pomočjo KUD Karol Pahor Piran deluje le še za skupino mažoretk, katerih idejni oče je. Svečana bobnarska skupina se "udejani" leta 1980. Že leta 1983 pa pod vod- J^f m ЛЛ PORTOROZANOVI MALI OGLASI Če imate še nevložene certifikate, jih lahko vložite in za to takoj prejmete primerno nagrado (kavni mlinček, parni likalnik ali radio kasetofon - odvisno od vrednosti certifikata - možno pa je dobiti tudi kredit). Informacije: po telefonu 066/261-250 po 14.uril vmo Polagamo, brusimo, lakiramo parket. Pokličite na telefon 74-038! vmo Želite več storiti zase, za bližnje in okolico? Ako ste dober pilot lastnega življenja, želimo slišati tudi vaše mnenje! V petek, 31. 5. v hotelu Delfin v Izoli ob 20. uri. Vstop prost. Preizkusite nas - zato pridite! vmo V Portorožanu lahko svoj mali oglas objavite brezplačno. Besedilo malega oglasa pošljite po pošti ali sporočite po telefonu (na 73-046, dopoldan, ob sredah tudi popoldan) do 20. v mesecu. Oglas bo objavljen v Portorožanu, ki bo izšel v istem mesecu. MI MED SEBOJ Čestitamo, zahvaljujemo, pozdravljamo Glasbeni šoli Piran - vsem njenim učiteljem in učencem - iskrene čestitke za njen 40. rojstni dan. Pa da ne bi predlogo čakali na dan, ko se bodo lahko iz pretesnih prostorov preselili v nove... Iskrene čestitke tudi vodji pihalnega orkestra Benjaminu MAKOVCU ob odlikovanju s plaketo občine Piran. Še veliko učnih (in drugih) uspehov želimo učencem in učiteljem osnovne šole Cirila Kosmača Piran in njene podružnične šole v Portorožu ob nizu njunih obletnic: ob 50.(!) letnici šole v Portorožu, 45. letnici piranske šole in 10. letnici, odkar je bila zgrajena nova šola v Portorožu. Nekajkrat smo že v tej naši rubriki čestitali delavkam portoroškega Centra za korekcijo sluha in govora za njihove rojstne dneve. Zdaj pa z velikim veseljem ob zares uglednem jubileju - 50. letnici Centra - čestitamo vsem, ki so se in se se trudijo, da je Center za korekcijo sluha in govora postal tako uspešen pri dajanju pomoči vsem, ki jo potrebujejo. nadaljevanje S 1. strani Odpravnino. To je mogoče doseči z organiziranim prestrukturiranjem zdravstva v občini, kjer ne bo prizadet ne interes zdravnikov, ne drugih delavcev. Konfliktnost teh interesov je že pripeljala do mnogih napetosti, kar se verjetno že kaže v kakovosti dela. Organizacijski problemi kot so: koordinacija med službami, usklajenost urnikov, dežurna služba, specializacije in strokovno izobraževanje, timsko delo in nadomeščanje, so pomembne sestavine delovanja zdravstvenega doma, ki morajo biti dorečene in usklajene, če želimo zavarovancem ponuditi čimbolj organizirano in dostopno zdravstvo v občini. Vse to trenutno ne poteka ravno najbolje. Zato je odpor Zdravstvenega doma do neorganiziranega nadaljevanja podeljevanja koncesij povsem razumljiv (kar bi morali razumeti tudi zavarovanci). Pojav precejšnjega števila presežnih delavcev zaradi sprememb v financiranju zdravstva se je s privatizacijo še poslabšal. Stroške presežnih delavcev nosi izključno Zdravstveni dom (preostali delavci). Ali je to prav? Zaradi vseh teh problemov je župan, g. F. Fičur imenoval komisijo, ki naj bi pripravila predlog bodoče organiziranosti zdravstva v naši občini. Tako so že nastali nekateri predlogi, o katerih je potrebno razpravljati, jih uskladiti in dodelati. Občinski svet pa bi potem moral najti ustrezno rešitev, s čemer bo tudi prevzel odgovornost za prihodnji razvoj zdravstva v občini. ZLSD je obravnavala to problematiko 24.4.'95. v Avditoriju na okrogli mizi "Zdravstveno varstvo v občini Piran danes in jutri". Udeleženci so podprli prizadevanja za organizirano preoblikovanje zdravstva v občini. (Že septembra 1995 so svetniki ZLSD opozorili na previdnost, kije potrebna pri podeljevanju koncesij, še posebej za dejavnosti varovanja zdravja otrok in mladostnikov.) Podprli so usmeritev v socialdemokratski model zdravstvenega varstva. Sedaj vse kaže, da zanesljivo drsimo v liberalni vzorec, ki nas bo pripeljal v vzorec pretežno tržnega delovanja zdravstva, kakršnega imajo ZDA, Švica in Japonska. Tega si zavarovanci ne bi smeli želeti, tudi najbogatejši ne, delavci in šibkejše socialne skupine pa še manj. Glas ljudi je pri zagovarjanju javnega interesa pomemben. Moral bi postati močnejši in bolj kritičeni (vendar naj ne bi prijaznosti zamenjevali s kakovostjo). Pravica bolnika, da aktivno sodeluje pri svojem zdravljenju, je zavarovana tudi z mednarodnimi akti. Zavarovanci si morajo zato izboriti tako zdravstvo, ki jim bo to nudilo. Vedeti morajo, da se lahko pritožijo (svoji zavarovalnici) zaradi neustreznega ravnanja zdravstvenih delavcev. Ravno tako lahko javno pohvalijo zdravnike in medicinske sestre, ki si tega zaslužijo. Na ta način bodo sooblikovali konkurenco, kakovost in boljše zdravstvo. Vendar je najpomembnejše negovati in varovati zdravje, da bi potrebovali čimmanj zdravljenja. BELI STAVKI NA ROB Zdravniški poklic je nedvomno tvegan, odgovoren in izjemno pomemben za ljudi. Za zdravje bi človek naredil vse ali skoraj vse. Zdravnik, reševalec človeških življenj in ranocelnik je zato vreden vsega spoštovanja. Ampak, od samega spoštovanja je bolj težko živeti - zdravniške plače do sedaj človeku z visoko izobrazbo res niso omogočale dostojnega življenja. Tako so se torej zdravniki odločili in si s tritedensko stavko uspeli zagotoviti 30% povišanje plač. Sicer še ni tako kot v Nemčiji, a vendarle«. Nekaj dni po stavki mi je končno uspelo dobiti laboratorijske izvide. Ker so le-ti kazali na določeno vnetje, sem se odločil za pogovor z lečečim zdravnikom. Za sprejem sem se dogovoril po telefonu s sestro v sprejemni pisarni. Toda... ordinacija je bila zaklenjena. "Danes doktor sploh ni delal," so mi povedale čistilke. Saj, kdo ve, kaj seje zgodilo? Morda je bila komu potrebna nujna zdravniška pomoč, ali pa... Mnogo je lahko opravičljivih razlogov za odsotnost zdravnika v službenem času, sem pobožno razmišljal. Nekaj pa mi le ne gre v račun - na vratih ambulante ali kje drugje, nikjer nobenega sporočila, pojasnila. Organizacija celotne strukture ne stoji na posebno trdnih nogah... Pacienta obvestijo o času ordiniranja zdravnika, mu določijo natančen datum, kdaj naj pride - pa je potem vse nasprotno... Vsem zapoznelim opravičilom navkljub ostaja prazen občutek... Komu zaupati? Garfield TRIJE NOVI PREDSEDNIKI TREH KRAJEVNIH SKUPNOSTI: 21. aprila so se torej "zgodile" volitve v svete krajevnih skupnosti naše občine (osem jih je: Piran, Portorož, Lucija, Strunjan, Sečovlje, Sveti Peter, Padna in Nova vas). Medtem so se novi sveti (bolj ali manj) že konstituirali in izvolili tudi svoje predsednike)-ce) ter podpredsednike(-ce). Predstavljamo vam prve tri: Janez Pečar: "Živeti s krajem in turizmom" V Krajevni skupnosti Portorož so novoizvoljeni člani sveta za predsednika izvolil Janeza PEČAR ja z Belokriške ceste 40. Janez Pečarje rojen 11.januarja 1949 v Ljubljani, doma pa je z Vrhnike. Na "naš konec" - v Piran - je prišel že leta 1964, da bi se šolal. Leta 1972 je začel živeti v Portorožu, kjer živi še dandanes. Zaključil je Višjo pomorsko šolo in si potem delovne in življenjske izkušnje nabiral na ladji Splošne plovbe, kasneje se je zaposlil v portoroški Drogi, pa v hotelskem podjetju Metropol, zdaj dela v Kopru. Poročen je in oče dveh že (skoraj) odraslih sinov. Kot predsednik sveta portoroške krajevne skupnosti si bo prizadeval zagotoviti svoji skupnosti vpliv v občini pri soodločanju o zadevah in problemih svojega kraja. Pri delovanju sveta KS Portorož pa bo njegov osnovni moto: "živeti s krajem in turizmom". Za podpredsednika sveta je bil izvoljen Boris PLIŠKO z Letoviške poti. Borut Valenač - ponovno predsednik sveta KS Lucija V Krajevni skupnosti Lucija je bil za predsednika sveta izvoljen Borut VALENČIČ, rojen 31. oktobra 1959 v Ljubljani. Po osnovni šoli je obiskoval klasično gimnazijo, nato pa doštudiral I. stopnjo na Visoki tehnični šoli v Mariboru - smer gradbeništvo. Njegove prve zaposlitve so bile v šolstvu (1982-ega na OŠ v Piranu, leta 1984 pa na OŠ Lucija - kot predmetni učitelj tehničnega pouka in fizike). Leta 1986 se je zaposlil na Občini Piran na področju komunalnega opremljanja in 1Ц urbanizma; od 1990 leta je bil prvotno Цft obrtnik, s spremembo zakonodaje pa je sedaj samostojni podjetnik. Od leta 1992 posluje pod blagovno znamko LUNA Portorož. Najbolj je prisoten v turističnem gospodarstvu. V organe krajevne skupnosti Lucija je bil prvič izvoljen leta 1990, kjer je bil vse do letošnjih volitev predsednik Sveta skupščine lucijske KS. Izvoljen je bil tudi na volitvah letos. Novoizvoljeni člani Sveta so ga tudi za tekoči mandat soglasno imenovali za predsednika Sveta. Kot prioritetne naloge v Krajevni skupnosti Lucija izpostavlja: izgradnjo višinskega vodovoda do Liminjana, Lucana in Kampolina, julija 1996 se bo pričelo s plinifikacijo prvih 17 stolpičev v spodnjem delu Lucije; javna razsvetljava na Seči, Vinjolah, Nožedu, Kampolinu itd. Vsekakor čaka lucijski Svet še mnogo nalog, od katerih jih bodo poskušali čimveč razrešiti. Podpredsednica sveta v Luciji je postala Ondina LUSA iz Vojkove ulice. Ivan Dekleva • kot občinski svetnik bo najlažje uveljavljal tudi interese svojega kraja V Krajevni skupnosti Sečovlje je postal predsednik sveta Ivan DEKLEVA, ki je bil član že v prejšnjem mandatnem obdobju. Rojenje bil 31. julija 1941 v Ilirski Bistrici, danes pa živi v Parecagu 154. Na lokalnih volitvah (1.1994) je bil izvoljen tudi v občinski svet, kjer lahko neposredno zastopa interese svojega kraja. Izšolal se je najprej za avtomehanika, vendar je šolanje nadaljeval na Tehnični srednji šoli v Ljubljani in nato še na Strojni fakulteti. Zaposlil se je na Inštitutu To-mosa, kasneje še v tedanjem podjetju Slavnik kot vodja avtoparka. Potem se je izobraževal še na nekdanji triletni Visoki šoli za sociologijo, politične vede in novinarstvo, tako da je tudi politolog. Na Upravi za notranje zadeve v Kopru je bil zatem vodja Odseka za materialne zadeve, dokler ni po očetovi smrti prevzel delavnico TESNILEC, v kateri po angleškem sistemu izdeluje tesnila za vse vrste avtomobilov. Ivan Dekleva je poročen (žena je zaposlena v računovodstvu UNZ Koper) in oče treh odraslih otrok - dveh hčera (arhitektke in ekonomistke), sin pa je še študent Fakultete za kemijsko tehnologijo. Podpredsednica sveta je Fulvia ZUDIČ, sicer uspešna akademska slikarka. borzno posredniška družba 15 PFC Interfin Primorski Finančni Center Interiin Koper, Pristaniška 8 Tel.: 066/37-100 nakupi in prodaje vrednostnih papirjev na borzi, ■ nakupi in prodaje privatizacijskih delnic, z katerimi se že lahko trguje, vpis investicijskih kuponov vzajemnega sklada PIKA, ■ poleg tega pa nudimo tudi storitve __terminskih poslov in leasing. _15 SVETOVNI DAN BREZ ТОВЛКЛ II. MAJ 1996 "i PO RT IN UMETNOST BREZ TOBAKA'' KAJENJE NI VEČ ZAŽELENA DRUŽBENA NORMA Svetovni dan brez tobaka je posebna priložnost, da s promocijo športa in kulture poudarimo povezavo nekajenja z dobrim telesnim in duševnim zdravjem. Zdrav duh v zdravem telesu je že star pregovor, ki razkriva veliko resnico. Svetovna zdravstvena organizacija seje zato letos s pomočjo športnikov in kulturnikov odločila nekajenje predstaviti kot gibanje zdravih ljudi za boljše zdravje. Športniki, glasbeniki igralci, pisatelji, so namreč vzorniki mnogim ljudem, zato lahko javnost (še posebej mlade) prepričajo, da je življenje brez tobaka odločitev za zdravje. Žal je tobačna industrija abrala enako pot Vendar pa ima za razliko od tistih, ki promovirajo zdravje - dosti več denaija. Zato lahko najde vzornike, ki za dobro plačilo prikazujejo kajenje kot način razvijanja družabnosti, "sexi" ali "macho" videza, vitke postave in še česa privlačnega. Računajo pač na slabosti mladih, ki jim je to v tem razvojnem obdobju pomembno. Naloga pozitivnih vzornikov je torej tembolj pomembna. Še bolj zato, ker so mnoge športne in kulturne prireditve, ki naj častijo dobro zdravje, telesne zmogljivosti, intelektualno svobodo in kulturno neodvisnost cinično zlorabljene kot priložnost za oglaševanje tveganih in škodljivih izdelkov med mladimi. Doseči je treba, da športne in kulturne prireditve promovirajo zdrav slog življenja bre tobaka. Zato se je vredno truditi za pridobivanje sponzorstva proizvajalcev izdelkov za negovanje zdravja, kar pa ni lahka naloga. Z davčno politiko je potrebno pridobiti čimveč denaija, ki bo usmeijen v šport in kulturo. Tudi na lokalni ravni lahko kaj storimo. 31. maja bo KUD Karol Pahor (na koncerta mandolin v piranski stolni cerkvi svetega Jurija) spomnil obiskovalce koncertana pomen teh skupnih prizadevanj. Upam, da bomo tam; da bomo s skupnimi prizadevanji nadaljevali to prakso tudi v bodoče. Na vseh piranskih osnovnih šolah bodo temu problemu posvetili nekoliko več pozornosti in poudarili pomen nekajenja za zdravje. Vsem bralcem in bralkam želim, da bi 31. maja lahko dihali čistejši zrak brez tobačnega dima Še posebej izražam svoje občudovanje vsem, ki se bodo tega dne odločili za zdravje in ne za kajenje. Srečno! Milica Maslo ARCHITECTA d.o.o./s.r.l, TARTINIJEV TRG 15, 66330 PIRAN RZZA TARTINI 15, 66330 PIRANO TEL 066/75-594. 75-982, FAX 74-562 POSREDUJEMO PRI NAKUPU. PRODAJI. MENJAVI IN NAJEMU VSEH VRST NEPREMIČNIN NA SLOVENSKI OBALI PRODAJAMO: - Hiše v Seči, Novi vasi, Piranu, Izoli - Zazidljive parcele in kmetijska zemljišča - Stanovanja različnih velikosti v Kopru, Izoli, Piranu - Poslovne prostore v Luciji in Piranu KUPIMO: - Hišo v Portorožu ali Izoli z vrtom, garažo, obvezen pogled na morje ■ Stare istrske hiše v zaledju - Enosobna in dvosobna stanovanja v Luciji. URADNE URE od POPE od 8-15 ure in SR od 8-17 ure (za naročene stranke tudi po dogovoru). ZAUPAJTE NAŠI STROKOVNOSTI IN IZKUŠNJAM. SEMTERTJA PO PORTOROŽU ČAKAJOČ NA RIMSKE IDE I .л Če se kdaj sprehajate po Portorožu, ste se zagotovo že vprašali, zakaj je tisti del, za katerega se Je že udomačilo ime Vojkov dom tako neurejen, kot daje mkogaršenj. J Nekateri se boste še spomnili - nekaj let je že od tega - da so nameravali Metropol Hoteli v tej dolini zgraditi luksuzen hotel in da so zanj že izbrali načrt. Stavbo - Vojkov dom - v kateri so začasno stanovali Metropolovi delavci, so že zdavnaj izpraznili, občinski upravni organ je Metropolovim hotelom celo že izdal odločbo za rušenje te stavbe... Po tistem pa se nič več na tem območju ne premakne. Stavba propada, park okoli nje še bolj. Poleti, ko je stiska s parkirišči, zelenice (oz. njih ostanke) okoli Vojkovega doma tlačijo parkirani avtomobili, trava neusmiljeno prerašča vse, koscev ni od nikoder, smeti se kopičijo... Skratka - videz zanemarjenosti je popoln. Kako je to mogoče? Zakaj nihče ničesar ne stori? Čigavo je to zemljišče, pa obe stavbi v parku? Vhod" v območje Vojkovega doma Kdo je dolžan vse to vzdrževati? Do kdaj bo takšno? Pa smo se namenili izvedeti, kako in kaj. Res je: Vojkov dom, stanovanjska stavba ob njem ter zeleno zemljišče okoli njiju so bili dani v upravljanje Metropol hotelom, ki so imeli s celotnim območjem velike načrte. Pa jim jih je Zakon o denacionalizaciji, ki gaje sprejela prva na svobodnih volitvah izvoljena skupščina republike Slovenije, prekrižal. Marca leta 1993 je bil namreč formalno vložen zahtevek za denacionalizacijo obeh stavb (hotela Adria (zdaj imenovan Vojkov dom) in vila Redenta (zdaj stanovanjska stavba) ter treh parcel (nekdaj oljčnih nasadov) 4466 kvadratnih metrov površine. Upravičenec do vrnitve tega premoženja je leta 1891 na Hvaru rojeni Pijo Radonič, ki se je kmalu po vojni izselil v Argentino, kjer je leta 1973 umrl. Po njem je to pravico nasledil njegov sin - Marinko (Mariano) Radonič, odvetnik, ki zdaj živi blizu Buenos Airesa in je tudi vložil zahtevek za vrnitev posesti. Nekdanjemu lastniku - Piju Radoniču - ki je bil po vojni v odsotnosti obsojen za več kaznivih dejanj (špekulacijo, saotažo, nedovoljeno tr- Razpadajoča stavba nekdanjega hotela Adria (zdaj Vojkovega doma). govino...) in mu je bilo tudi odvzeto jugoslovansko državljanstvo, je okrožno sodišče v Ljubljani leta 1948 z aktom o podržavljenju zaplenilo omenjeno premoženje. Leta '93 pa je bil akt o odvzemu državljanstva razveljavljen, s čemer so bili izpolnjeni vsi pogoji za denacionalizacijo. Občinski upravni organ je zato izdal začasno odredbo, s katero je Metropol Hotelom prepovedal razpolaganje z nepremičninami v območju Vojkovega doma. Medtem se je upravičenec do vrnitve premoženja Mariano Radonič tudi osebno oglasil na Občini Piran. Pojasnil je, da želi vrnitev premoženja v naravi. Pripravljen seje namreč vrniti v Slovenijo, stavbi v Portorožu obnoviti ter se ukvaijati s hotelirstvom (v Argentini je baje lastnik treh hotelov). Aprila '94 je bila pri občinskem upravnem organu sklicana prva obravnava, katere so se udeležili odvetnik upravičenca (odvetnik Drago Demšar) in predstavniki Metropol hotelov. Julija '94 je Občina Piran (oz. njen takratni Sekretariat za upravno pravne zadeve) z delno odločbo zavrnila zahteve stranke iz Argentine. Kot argument je navedla veljavni zazidalni načrt Vojkov dom - Obala, po katerem je to območje namenjeno turizmu. Ugoditev zahtevku po vrnitvi premoženja v naravi pa bi zavrla razvoj tega območja. Seveda se je vlagatelj zahtevka za denacionalizacijo na to odločitev pritožil. Ministrstvo za okolje in prostor je novembra '94 odločbo občine Piran odpravilo in zadevo vrnilo v ponovni postopek, češ da sprejeti zazidalni načrt ni ovira za vrnitev premoženja v naravi. Februarja leta 1995 je Upravna enota Piran Metropol hotelom izdala sklep, s katerim jim prepoveduje vsakršno razpolaganje z nepremičninami, ki so predmet denacionalizacijskega postopka ter jim s tem tudi prepove vpis lastništva v zemljiško knjigo. Na ta sklep sta se oktobra '95 pritožili obe stranki v postopku, a je Ministrstvo za okolje in prostor obe zavrnilo. Lani novembra pa je upravičenec do vrnitve nepremičnin v območju Vojkovega doma sprožil tožbo na Vrhovnem sodišču R Slovenije. Upravna enota Piran je tako na zahtevo Vrhovnega sodišča vso dokumentacijo o zahtevku za denacionalizacijo območja Vojkov dom letos dostavila temu sodišču, ki bo o zadevi odločalo, kdo ve kdaj in odločilo kdo ve kako... Medtem pa zob časa grize naprej, ne oziraje se na človeške zdrahe in ničevosti razjeda obe stavbi v zeleni dolini... Bi bil morda kdo vendarle dolžan vsaj zaustaviti to propadanje, dokler se zadeva ne razreši tako ali drugače? Morda Metropol hoteli, ki so nekoč upravljali te nepremičnine, ali država, laje sptgela zakon o denacionalizaciji in je sprožila vse to, nemara občina, ker jo je sram, da je sredi njenega najprestižnejšega letovišča tako...? Ali pa je vsem čisto vseeno?! Livija Sikur Zorman SPREHOD V RESNIČNOST Direktor Metropol hotelov nam je povedal, da je bil Vojkov dom zaradi denacionalizacijskih zahtev izvzet iz postopkov lastninjenja družbe. Zaradi tega so vse investicije, ki so jih načrtovali v območju Vojkovega doma, zastale. In najbrž se še nekaj časa (vsaj dve leti) pri urejanju tega območja ne bo nič bistvenega premaknilo. Lani so Metropol hoteli sicer vzdrževali park okoli prazne stavbe Vojkov dom in stanovanjske hiše, vendar je bil to za družbo zgolj strošek. Letos naj bi se z Občino in komunalnim podjetjem Okolje že dogovorili, da bo te zelene površine urejalo prav Okolje, na tem območju pa naj bi provizorično uredili tudi nekaj parkirišč. Stanovalci, ki živijo v bivši vili Redenta, prav tako predmeta denacionalizacijskega postopka, stanovanj niso mogli odkupiti. Stanarino plačujeo Metropolovi družbi, sami pa se - kot pravijo - trudijo, da vsaj za silo urejajo travnik okoli njihove hiše. Sicer pa (vsaj županu, občinskim svetnikom in tistim, Id tako radi živijo v utopičnih načrtih o razvoju elitnega turizma za "petične" goste) toplo predlagamo sprehod v ta "raj* sredi Portoroža... Alja Tasi SEMTERTJA PO RA VIM A POT ZA INVALIDE, KOLESARJE, I PEŠCE, ROLKARJE... Portorož bo od letošnje turistične sezone nekoliko bližje ji želenemu visokemu turizmu. Portoroška Hidrogradnja, d.o.o. v teh dneh zaključuje s projektom j odstranjevanja arhitektonskih ovir za invalide na vozičkih, česar pa bodo veseli tudi kolesarji, rolkaiji in pešci od Bernardina do magistralne ceste v Luciji. V dveh mesecih so uredili 34 prehodov oziroma vstopnih rampic na pločnikih, prestavili cestne svetilke, klopi in prometne znake s pločnika na robove zelenic in asfaltirali poškodovane dele pločnikov. Pika na i projekta je postavitev kovinskih rešetk okrog 32 dreves na obeh straneh portoroške dvopasovnice (od gostišča Gianni do ; slaščičarne Mignona). Pod nadzorom agronoma odstranjujejo okoli ! dreves približno 20 centimetrov debelo plast zemlje (premeri so odvisni od debeline debel, kar naj bi preprečilo rast korenin navzgor in s tem dvigovanje asfalta. Direktor Hidrogradnje, g. Križman, zadovoljen z dobro opravljenim delom (projektiralo ga je podjetje OBOD, d.o.o. Portorož) napoveduje, da bodo v začetku prihodnjega leta začeli z urejanjem pešpoti od bernardinske plaže do Portoroža. Andrej Žnidarčič MARINA GOSTI INTERNAUTICO Marina Portorož je že vrsto let najpomembnejše središče navtičnega turizma v Sloveniji. Odlikuje jo ugodna lega na križišču navtičnih in prometnih poti, lahek dostop, kakovostna infrastruktura ter dovolj pokritih in odprtih razstavnih prostorov ter privezov. To so tudi razlogi za organizacijo nove navtične prireditve INTERNAU-TICA '96, ki prav te dni (od 29. maja do 2. junija) poteka v Marini Portorož. Organizatorja - Marina Portorož in Studio 37 - si seveda želita, da bi prireditev postala tradicionalna. "V Evropi je kar 30% več plovil, kot je privezov zanje, zato se je naša usmeritev v vrhunski navtični turizem pokazala za pravilno", pravi Enes Lojo, direktor Marine Portorož. Ideja o navtični razstavi seje porajala že več let. Zamisel zanjo pa sta dala kapetan Marine Marjan Matevljič in Jurij Korene. Zanimanje je preseglo vsa pričakovanja in na razstavnem prostoru v Luciji je prisotnih kar 56 različnih proizvajalcev iz osmih držav. Videti je mogoče najprestižnejša plovila svetovnih proizvajalcev, kot so Pershing, Cranchi, Sunseeker, Bayliner, Searay, Sealine, Azimut, Princess, Feretti in Mochi - nekatera od njih so daljša od 20 metrov. Poleg plovil je na ogled tudi navtična oprema in elektronski aparati, prestavljajo pa se tudi ustanove, ki sodelujejo z morjem - skratke vse, kar sodi k morju. Razstavo spremlja vrsta prireditev, od strokovnih predavanj, do športnih regat. Na dan otvoritve 29.5. so iz Marine odšle slovenske jadrnice na regato Rimini-Krf-Rimini, na razstavi pa sodeluje tudi Fakulteta za pomorstvo in policijska patrulja s čolnom. Predstavlja se tudi 1. slovenska olimpijska posadka v jadranju, ki bo nastopila na olimpiadi v Atlanti. Gospodarsko združenje Protour pa (31.5.) pripravlja okroglo mizo na temo Okolje in navtični turizem, кје^ bodo med drugimi sodelovali tudi Morska biološka postaja Piran in Medobčinski zavod za varstvo naravne in kulturne dediščine. Marini Portorož bodo ponovno podelili tudi Modro zastavo - simbol ekološke urejenosti po strogih mednarodnih merilih. Tako priznanje si je treba pridobivati vedno znova in ne dopušča spanja na lovorikah. Prireditev se bo zaključila v nedeljo 2.6., odprta pa je od 10.00 do 19.00 ure. Častno pokroviteljstvo je prevzel predsednik vlade Republike Slovenije dr. Janez Drnovšek. Alja Tasi PORTOROŽU NOV PRIVLAČEN BAZENSKI SISTEM PALACEVIH TERM V portoroških Hotelih Palace temeljito prenavljajo svoj termalni kompleks. Do septembra bodo uredili sodoben zdraviliško rekreativni center s sistemom bazenov s 700 kvadratnimi metri vodnih površin, ki nastajajo v doslej premalo izkoriščenih prostorih GH Palace. Bazeni bodo napolnjeni z vodo, ki je privrela iz 700 metrske vrtine za starim hotelom Palace in je bogata z minerali. Liter podzemnice vsebuje kar 9 gramov mineralnih snovi (največ natrijevega klorida in drugih sestavin morskega porekla, pa tudi žveplovih spojin, ki dajejo vodi značilen vonj in ga bo treba filtrirati), njena temperatura se giblje med 22,5 in 23 stopinjami Celzija (dodatno jo bodo ogrevali na 28 do 36° C). Primerna bo za zdravljenje revmatičnih in degenerativnih bolezni, kožnih in bolezni dihal. Bazeni bodo tudi na pogled privlačni, saj se bo voda med njimi prelivala v slapovih, imeli bodo tudi vodne topove, podvodno masažo, tople vrelce... Kopalci (dnevno naj bi jih kompleks - v celoti bo meril 4000 kvadratnih metrov - sprejel tja do 1000) pa bodo imeli tudi lep pogled na morje. Nad bazenskim sistemom bodo na 400 kvadratnih metrih obiskovalcem na voljo kar tri vrste savn: finska, turška in aromatična. Hkrati s termami prenavljajo (oz. so že obnovili) še svoja hotela: Grand hotel Palace, še posebej veliko sprememb pa je doživel hotel Apollo, ki je dobil samostojno restavracijo in novo recepcijo, s steklenim hodnikom pa so ga povezali s termami. Apollo, ki je namenjen predvsem družinam, pričaka zdaj svoje goste z nanovo urejenimi zelenicami polnimi cvetja. Hoteli Palace so začeli že tudi postopek, da bi od Ministrstva za okolje in prostor (med prvimi) dobili koncesijo za črpanje termalne vode. Celotna naložba je res velik zalogaj, saj so zanjo morali (večinoma z bančnimi krediti) zbrati 7 milijonov nemških mark. Livija Sikur Zorman FLIPOV ZAKLJUČNI NASTOP 8. JUNIJA PLESNO AKROBATSKA SKUPINA FLIP BO IMELA LETOŠNJI ZAKLJUČNI NASTOP 8.JUNIJA V ŠPORTNI DVORANI V LUCIJI Življenje se preliva spet v življenje je letošnji naslov zaključnega nastopa skupine Flip, ki je postal že kar tradicionalna vsakoletna manifestacija ob začetku poletja. Podnaslov prireditve pa je "S plesom okrog sveta". Nastop, ki gaje Flip povezal z Gledališko skupino KUD Karol Pahor v prijetno gledališko-plesno potovanje okrog sveta, bodo imeli dvakrat v sobotem popoldnevu. Na potovanje okrog sveta pa se bodo s kolesi odpravile Ana Stevanovič, Tinkara Tinta, Živa Oštir, Nataša Jozičič in Martina Glasnovič, ki bodo okrog 400 Flipic, Flipkov, med njimi tudi skupino staršev, popeljale od Grčije, Rusije pa preko Arabije, Francije (s Francoskim Can-canom), Italije in še celo vrsto drugih dežel v rodno Slovenijo. SEMTERTJA PO PORTOROŽU USPEŠNO POSLOVANJE HOTELOV PALACE V LANSKEM LETU Hoteli Palace so tudi poslovno leto 1995 uspešno zaključili. Podjetje je ustvarilo 1.157.478.857 tolarjev prihodka in 6.951.397 tolarjev čistega dobička. Za 6 odstotkov manjši prihodek v primeijavi z letom poprej gre pripisati predvsem manjšemu številu gostov (deževno vreme v maju in v poletni sezoni, saj je imela le 15 popolnoma sončnih dni, pomembna pa je bila tudi precenjenost tolarja). Kar 67 odstotkov gostov je bilo iz tujine; največ iz Rusije (16 odstotkov), sledili so gostje iz Italije (13 odstotkov), Nemčije (13 odstotkov), Avstrije (11 odstotkov) in Belgije (6 odstotkov). Število domačih gostov seje v primerjavi z letom 1995 zmanjšalo za odstotek. Letos v Hotelih Palace napovedujejo ugodnejše rezultate od lanskih, saj bo nov zdraviliško-rekreacijski kompleks s termalno vodo postal eden najpomembnejših dejavnikov pri privabljanju gostov tudi izven poletne sezone. V prvem tromesečju letošnjega leta so sicer zaradi obnavljanja imeli monjše število nočitev kot lani. V obdobju od aprila do junija pričakujeo vsaj takšno zasedenost kot lani, od junija do septembra pa predvidevajo 12-odstotno povečanje števila nočitev glede na lansko obdobje. Letos pričakujejo 140.000 nočitev, celotni prihodek pa naj bi presegal 14 milijonov nemških mark. PRVA SKUPŠČINA DELNIŠKE DRUŽBE MARINE PORTOROŽ Imenovani člani nadzornega sveta Delničarji Marine Portorož so se 20. maja sestali na svoji prvi skupščini. Podjetje, ki je uspešno zaključilo lastninjenje, je na prvi skupščini formiralo nadzorni svet ter sklepalo o delitvi dobička za pretekla obdobja. Člani nadzornega sveta so Vladimir Prelc, mag. Branko Pavlin, mag. Gregor Velkavrh in Ernest Dobrave, dva člana pa še bodo izvolili zaposleni. 50 LET CENTRA ZA KOREKCIJO SLUHA IN GOVORA Ob svoji 50. letnici je portoroški Center za korekcijo sluha in govora v kongresnem centru Bernardin 22. maja pripravil slovesnost, na kateri je govorila državna sekretarka Ministrstva za šolstvo in šport, ga. Tea Valenčič. Zavod se je leta '88 preselil iz stare gluhonemnice v nove, sodobno opremljene prostore na Sončni poti in se hkrati lotil pogumnega uvajanja novih oblik dela - predvsem vključevanja otrok v okolje (projekt "integracija"). Danes je v Center vključenih 80 do 90 gluhih in naglušnih otrok in otrok z več motnjami, teče pa tudi logopedska dejavnost za 1500 do 1600 otrok in tudi za odrasle. Zaposlenih je 50 delavcev, od katerih jih je kar 35 defektologov. 25 LETNA ZVESTOBA HOTELU SLOVENIJA V portoroških Hotelih Moije so 25. maja obeležili zanimivo obletnico. V njihovem hotelu Slovenija namreč že 25 let zapovrstjo letujeta zakonca iz Avstrije Stefanie in Emil Miklauc Za tolikšno zvestovo so se seveda v Hotelih Morje svojima gostoma zahvalili s svečano večerjo, na kateri so bili tudi župan naše občine g. Franko Fičur, direktor Hotelov Morje g. Marino Antolovič, pa dolgoletni prijatelj gostov kipar g. Janez Lenassi. Vredno je še omeniti, da je gospod Miklauc upokojenec časopisa Kleine Zeitung, s katerim pa še vedno sodeluje kot zunanji sodelavec._ JAVNA PRODAJA DELNIC V HOTELIH PALACE V Hoteli Palace smo pričeli 20. maja z javno prodajo delnic, ki bo trajala do vključno 18.junija. S tem bo zaključena morda najpomembnejša faza lastninjenja podjetja, ki poteka že nekaj časa. Predvidevamo, da bomo preostale faze lastninjenja pospešili, tako da načrtujemo zaključek lastninjenja oz. ustanovno skupščino novih lastnikov še pred koncem leta. Kljub temu, da smo prepričani, da Portorožani dobro poznajo naše podjetje, Vam ga želimo na kratko predstaviti: Predvsem so to Grand hotel Palace, hoteli Apollo, Mirna, Neptun (skupaj 950 ležišč), Terme Talasoterapija, restavracije, dnevni bari, pizerija, pivnica, diskoteka in vrsta najemnih lokalov in trgovinic v centru Portoroža. Podjetje ima zelo smele načrte predvsem na področju zdraviliško rekreacijskega turizma. Poleg že uveljavljene talasoterapije ( zdravljenje z morsko vodo, solinskim blatom in slanico) gradimo nov zdraviliško - rekreacijski kompleks v katerem bomo uporabili pred kratkim odkrito termalno mineralno vodo iz zemeljskih globin. Analize vode so pokazale, da je njena kakovost na ravni vode najboljših evropskih zdravilišč. V naslednjih letih bomo nadaljevali z intenzivnim posodabljanjem hotelov in prilagajanjem ponudbe gostinskega dela naših storitev zdraviliško-rekreacijskemu turizmu. Ob tem želimo povedati, da je stari hotel Palace v skladu z zakonom prenesen v last Občine Piran, ki gaje dala v najem podjetju Toncity Pacific Investicije d.o.o. Hoteli Palace imajo v tem podjetju 28 % delež in lahko sodelujejo pri prenovi, v kolikor vidijo v tem svoj ekonomski interes. V celoti smo izdali 2.346.102 delnic z nominalno сте<1по$ф I.000 tolaijev. Zaključili smo z interno razdelitvijo, v kateri smo vpisali za 166 mio tolaijev certifikatov, kar predstavlja 6,4 % delnic Na sklade prenašamo 63,6 % kapitala. Državljanom in pravnim osebam Slovenije ponujamo v javni prodaji za gotovino ali lastniške certifikate 30 % kapitala, kar predstavlja 703.830 delnic po izhodiščni prodajni ceni 1.112 tolarjev za državljanski certifikat oz 1.847 tolarjev za gotovino. Končna prodajna cena se lahko glede na povpraševanje zviša ali zniža do 30 % in bo znana po končani javni prodaji. V primeru preseženega vpisa certifikatov za več 30 % pa se tudi ustrezen del certifikatov vrne imetnikom. Vpisi potekajo na treh mestih in sicer - na upravi podjetja od 9.00 dol2.00 ter ob sobotah in nedeljah od II.00 do 12.00 (samo za certifikate) - na enoti Splošne banke Koper v Portorožu in na enoti ABANKE v Ljubljani, Slovenska 50 (za certifikate in gotovino). Na vseh mestih so na razpolago prospekti in reklamni material. Kupcem delnic ne obljubljamo visokih donosov oz. dividend, obljubljamo pa jim stabilno in relativno visoko ceno delnic, ko bodo le te prišle na trg. Dobiček nameravamo v naslednjih letih reinvesti-rati v posodobitev objektov in opreme. Zaradi tega in zaradi zakonskih zahtev za oblikovanje rezerv v času lastninskega preoblikovanja ne predvidevamo izplačevanja dividend. Podjetje bomo v naslednjih letih posodobili in finančno utrdili. Notranja rast vrednosti delnic se bo zaradi vlaganj večala. Po tej konsolidaciji pa bo ustvarjeni dobiček omogočal izplačilo dividend. Pričakujemo, da se bo na javno prodajo odzval tudi velik del občanov iz Portoroža, saj smo prvo in morda edino hotelsko podjetje v Portorožu, ki bo izpeljalo javno prodajo delnic za občane in za lastninske certifikate. B. Kozina PRI FERALU OD PLANIRANJA DO UDEJANJENJA.. Od križišča "pri Tomiju" zavijeva s Cetinom po Belokriški cesti {ki je mimogrede prav v tem spodnjem delu za pešce nevarna, saj še vedno ne premore pločnika), mimo čebelnjaka na travniku ob cesti in že se asfaltirana potka vzpne - k Feralu. Feral, tako je ime nedolgo odprte restavracije ob Belokriški cesti. Od kod ime? Kdor ni vešč istrske govorice, ne bo vedel, da gre za značilno svetilko na petrolej. Ime je lepo, polno simbolike. Zamika naju, pa vstopiva do nje. Pred nama se odpre čudovit pogled na Portorož, tam dlje na marino z gozdom jamborov, na Lucan, pa Malijo, tja do Forma vive in preko morske modrine vse na drugo stran Portoroškega zaliva. Razgled, ki mu lahko zavidajo vsa gostišča v samem centru našega kraja. Pred Feralom sedijo gostje in se uživaško predajajo toplemu pomladnemu soncu in osvežilni pijači. Iz kuhinje diši po dobrem. Pozneje od lastnice Ferala, gospe Line Poljšak, izveva, da imajo v restavraciji čisto pravo krušno peč, v kateri pečejo domač koruzni kruh, odojka, jagnjeta, krače in še druge dobrote. Bereva jedilni list in odkrijeva, da ponujajo celo vrsto (resnično!) istrskih jedi: fiiže z divjačino, fuže z govejim mesom, njoke z divjačino, njoke z govejim mesom, razne fritaje, polento z divjačino ali bakalajem, ombolo in domače klobase, pa ombolo s kislim zeljem, ombolo in klobase v vinu, istrsko supo.Jn, kot se za restavracijo na moiju spodobi, imajo pri Feralu na svojem jedilniku tudi školjke in ribe, za vegetarijance zelenjavno ploščo na žaru, pa razne narezke, prekaljeni losos... Ob tem je treba povedati, da so cene teh jedi, ob katerih se kar same začno cediti sline, več kot dostopne vsakemu žepu. Potem naju s prijateljem prijazna lastnica popelje še v vrhnje nadstropje Ferala, kjer se na veliki terasi pred nama razgrne Portorož kot na dlani. Lina Poljšak pove, da imajo razen pred kratkim odprte restavracije na voljo še apartmaje in sobe za goste - kot pravi ona - pravo "mini ponudbo". Motelček še končujejo in oblikujejo tako, da bo tja do poletja povsem pripravljen pričakal goste. Vlatka Kozlovič DAN DROGE VABIMO VAS NA SREČANJE ZAPOSLENIH V DROGI PORTOROŽ -ŠE POSEBEJ PRIJAZNO VABLJENI UPOKOJENI DELAVCI! DAN DROGE Portorož v soboto, 22. junija 1996 - od 17.00 ure dalje SALINERA STRUNJAN Leto je naokoli in na vrsti je naše letno druženje. Z nami bodo tudi Faraoni, gosta večera pa STOJAN AUER in DANI! Priznajte: druženje nas povezuje, druženje nam daje moč, da smo kos tudi tistim delovnim problemom, ki jim na prvi pogled nismo. POKAŽIMO SVOJO PRIPADNOST DROGI PORTOROŽ. DOPOLDNE ISTEGA DNE, 22. JUNIJA 1996, lahko sodelujete ali samo občudujete športna srečanja nas, delavcev DROGE, na športnih igriščih v Luciji pod Metropolom. PRIJAZNO VABLJENI! V lanskem letu je bil plan Sklada stavbnih zemljišč naše občine le delno uresničen in sicer predvsem zato, ker je bil novi upravni odbor imenovan šele proti koncu prve polovice leta '95. Z delom je torej začel šele nekako v drugi polovici leta. Kljub temu je uspel uresničiti kar nekaj že zaostalih načrtov. Največja ovira, na katero je naletela strokovna služba med prizadevanji, da bi plan realizirala, so bili odkupi zemljišč {oz. pridobivanje odstopnih izjav za zemljišča, ki so bila nujna pri nekaterih projektih Sklada: pri Belokriški cesti, cesti v lucijsko obrtno cono, urejanju križišča pred Piranom (dela na tem mestu že potekajo). Vendar je kljub temu Sklad uspel narediti, končati ali vsaj začeti marsikaj - kot na primer vodovod Medoši - Slami, končal je vodovod na ulici IX. korpusa ob obnovi Gimnazije Piran), kanalizacijo in čistilno napravo v Sv. Petru, kanalizacijo na Seči (Začimba), sofinanciral je dela na piranski čistilni napravi. Poleg naštetih del se je lotil še nekaterih, ki so že skoraj pri kraju: izgradnja kanalizacije v Strunjanu (Punta), asfaltiranje lokalnih in krajevnih cest, napeljevanje javne razsvetljave, odpravljanje arhitektonskih ovir, rekonstrukcija križišča pred Piranom, izdelava lokacijske in tehnične dokumentacije po ter-minskem planu in sklenjenih pogodbah (prenova Tomšičeve ulice v Piranu, kanalizacija v Sečovljah (Košta) in v Dragonji, na Seči (Paderna) v Vinjolah in v Pacugu...). V letošnjem letu • v jeseni ali proti koncu leta - so predvidene še naslednje aktivnosti: - napeljava kanalizacije v Sečovljah (Košta), Dragonji, Vinjolah (Malija), na Seči (Paderna) in v Pacugu; - obnova tlakov ter komunalnih naprav v Piranu (Tomšičeva, Bonifacijeva, Grudnova in Matteotijeva ulica); - rekonstrukcija Belokriške ceste v Portorožu oz. na Belem križu in križišča v Strunjanu na magistralni cesti; - gradili pa naj bi še cesto v obrtno cono. Občinski Sklad stavbnih zemljišč je za letos opredelil tudi sredstva za izdelavo kar nekaj prostorske dokumentacije, ki jo potrebujemo, da bi lahko prostor v občini Piran primerno uredili (za garažno hišo v Piranu, za območje Bernardin -Skladišča soli, za center Portoroža, za območje Seče, obrtne cone v Luciji, Fiese in Pacuga ter prostorsko ureditveni načrt za mesto Piran). Boris Kočevar MAYGUT APARTMANI FIZIOTERAPIJA FIZIOTERAPIJA Letoviška 11, 6320 Portorož - Portorose tel.: 066/747-057, 747-058 FIZIOTERAPEVTSKA MEDICINSKA GIMNASTIKA / GINNASTICA INDIVIDUALE ROČNA MASAŽA / MASSAGGI MANUALI ANTICELULITNA MASAŽA / MASSAGGI ANTICELULITE LIMFNA DRENAŽA (ROČNA) / DRENAGGI LINFATICI MANUALI koper ELEKTROTERAPIJA / ELETTROTERAPIA Tomi- ^ poreč FANGO/FANGO I® SAVNA/SAUNA r- MAYGUT ▼ PI7IOTPR API. IД portorož center FIZIOTERAPIJA POROČILO O DELU SVETA KRAJEVNE SKUPNOSTI LUCIJA V MANDATU OD 12.6.1990 DO 21.4.1996 Svet skupščine Krajevne skupnosti se je v skoraj 6 letnem mandatnem obdobju sestal na 40-ih sejah, na katerih je obravnaval okoli 280 točk dnevnega reda. Po letih je imel Svet naslednje število sej in točk dnevnega reda: L. 1990:5 sej, 37 točk dnevnega reda L. 1991:6 sej, 23 točk dnevnega reda L. 1992:8 sej, 70 točk dnevnega reda L. 1993:5 sej, 73 točk dnevnega reda L. 1994:6 sej, 84 točk dnevnega reda L. 1995: 7 sej, 68 točk dnevnega reda L. 1996:3 seje, 24 točk dnevnega reda Delo Sveta je bilo usmeijeno predvsem na izvajanje nalog, ki zadevajo probleme krajanov in pristojnosti Krajevne skupnosti pri reševanju le-teh. V Krajevni skupnosti smo tako ažurno spremljali vsa dogajanja preko sporočil krajanov in urejevali zadeve, kolikor je le-to bilo v naših močeh in pristojnostih, napram občini, drugim organom in organizacijam. Sodelovali smo pri raznih humanitarnih akcijah, tako v človeški pomoči, kot v sredstvih ali nudenju prostorov Krajevne skupnosti za opravljanje raznih nalog ali za izvedbo enkratnih prireditev in akcij (npr. pomoč Hrvaški, dodelitev prostorov in sredstev Krajevnemu odboru RK Lucija, dodelitev souporabe prostorov upokojencem, borcem, invalidom...) Svet je redno na predloge posameznikov ali na predloge Zavoda za urbanistično načrtovanje in urejanje prostora občine Piran izdajal soglasja k lokacijam, seveda če so bile usklajene s prostorskimi plani občine. Na osnovi programa urejanja komunalne infrastrukture na območju KS Lucija je podal soglasja in sodeloval tudi s svojimi sredstvi pri ureditvi naslednjih cest: slemenske ceste Seča, ceste Paderna, ceste na Formo vivo, Limin-janske ceste, Nožed, Spodnji Lucan, Ulica borcev, ceste na Seči, Kampolin-LucanKampolin, Semova ul.f Vojkova ul., Lucija-Vinjole, Vinjole-Malija, del Liminjanske ceste. Prošnjam krajanom za ureditev oz. asfaltiranje predvsem dostopnih poti je svet ugodil in sodeloval z lastnimi sredstvi v okoli 20 primerih. Svet je veliko in pomembno delo opravil pri izgradnji višinskega vodovoda v Vinjolah in pripravi projekta izgradnje vodovoda Vinjole-Mala Seva-Lucan-Liminjan. Vse priznanje gre tu Odboru za izgradnjo višinskega vodovoda pri KS Lucija. KS je pri vseh nastalih problemih krajanov, predvsem pri kritju stroškov za priključek na vodovodno omrežje, aktivno pomagala, npr. posredovala je, da so krajani vplačali prispevek v več obrokih, v nekaj primerih pa je KS pomagala z lastnimi sredstvi. Po podatkih, s katerimi razpolagamo, se je na vodovod priključilo več kot 30 krajanov. Svet je pripravil in dopolnjeval seznam upravičencev do dovoza pitne vode, bodisi stalnih količin ali enkratnega dovoza. Zelo pomembno je bilo sodelovanje Krajevne skupnosti s Telekomom pri izgradnji novih telefonskih priključkov. Svet je opravil takorekoč vse operativno delo, od sklepanje pogodbe o investitorstvu s PTT, izbiranja najugodnejših ponudnikov, zbiranja soglasij lastnikov zemljišč, vodenja evidence vplačil naročnikov, sklepanja pogodb s krajani do opravil na finančnem področju. Tako je bilo na območjih Seča, Fazan, Kampolin, Vinjole, Liminjan, Lucan in še drugje izgrajenih okoli 500 telefonskih priključkov. Svet je sodeloval s svojimi predlogi tudi pri uvajanju in razvoju kabelske in satelitske TV na območju Lucije. Z RTV Slovenija je svet sklenil pogodbo o skupnem vlaganju v pretvornik Lucija, za izboljšanje sprejema TV programov (1. in 2. programa nacionalne TV). Svet je deloval še na različnih drugih področjih. Le na kratko lahko navedemo druge, nič manj pomembne zadeve, ki jih je realiziral sam ali sodeloval z drugimi organi, organizacijami ali posamezniki pri njihovi realizaciji: V sodelovanju z Ministrstvom za okolje in prostor, Skladom stavbnih zemljišč občine Piran, Komunalno direkcijo občine, Hidrom Koper in stanovalci stolpičev je bil dokončno urejen kanal Fazan. Na pobudo krajanov in Sveta KS je bil organiziran odvoz smeti na območju vasi (s postavitvijo kontejnerjev). Za nekatera območja je ta naloga še aktualna. Svet je sodeloval (in to je naloga še vnaprej) pri projektu javne razsvetljave na območjih izven strnjenih naselij. Svet je bil vedno pripravljen podpreti dobre in koristne pobude krajanov, najsi je šlo za izboljšanje pogojev bivanja prebivalcev ali za popestritev ponudbe turistom. Tako je podprl pobudo za gradnjo vegega kopališkega objekta na rtu polotoka Seča. Žal so začeti razgovori zastali. Komisija za ogrevanje pri Svetu KS Lucija je največ pripomogla k ureditvi dolgoletnega perečega problema centralnega ogrevanja uporabnikov. Sodeluje tudi pri projektu plinifikacije. Svet je organiziral več javnih obravnav, omenimo predvsem: - javno obravnavo dokumentacije za novo pokopališče Vinjole; - javno obravnavo o osnutku prostorskih ureditvenih pogojev za območja planskih celot: Strunjan, Fiesa- acug, Piran, Razgled-Moštra-Piranska vrata, Portorož, Lucija, Seča, Sečoveljske soline, Sečovlje, Dragonja, moije v občini Piran, seveda s poudarkom na območju svoje KS; - javno obravnavo o razgrnitvi osnutka sprememb in dopolnitev prostorskih sestavin dolgoročnega in družbenega plana občine Piran. Sam svet pa je na eni svojih sej obravnaval osnutek PUP za sanacijo degradiranega prostora za območje občine Piran in posredoval pripombe in sklepe na ustrezne naslove. Ko je bilo v državi aktualno vprašanje obstoja in delovanja krajevnih skupnosti, je Svet s svojimi stališči aktivno posegel v razprave. Temi MLucija in njen razvoj" pa je posvetil eno od sej Sveta, na katero je povabil novinarje, ki so prizadevanja za nadaljnji in širši razvoj krajevne skupnosti podprli v medijih. Še naprej si je treba prizadevati za dosego zastavljenih ciljev. Eden takih je gotovo že začeti, pa zaradi premajhnega posluha v občini zastali projekt ustanovitve knjižnice v Luciji. Nenazadnje omenimo še sodelovanje članov Sveta v organih upravljanja Avditorija, Osnovne šole Lucija in drugih organizacijah. Člani Sveta so bili zelo aktivni tudi pri pripravah na volitve novega Sveta. Poudariti je treba, da je bilo za realizacijo programov Krajevne skupnosti potrebno pridobiti precej več sredstev, kot jih je dodeljeval občinski proračun, zato si je Svet vsako leto prizadeval za povečanje postavke proračuna za sredstva krajevni skupnosti. Pomagati smo si morali s trženjem poslovnih prostorov in iskanjem možnosti za pridobitev sredstev, predvsem za nadaljevanje pomembnih projektov na področju komunalne infrastrukture. Borut Valenčič, predsednik Sveta skupščine KS Lucija Podpredsednik: Prof Jože Horvat Podpisani člani: ing. Ive Bakič Egidij Bradaš Stevo Devič Roberto Peroša PIRAN PIRANU GLICINIJI V SLOVO Veliki Tagore seje čutil premajhnega, da bi lahko prikazal mlado travico v vsej njeni lepoti. Kako naj se jaz, reva, lotim slavospeva tebi, mogočna krasotica? Bila si najstarejša, najlepša, najbolj piranska... Stoletja si prisluškovala modrovanjem in opravljanju. Pomladi si nas pozdravila z bujnim, opojnim cvetenjem, poleti si nam nudila gosto senco. Zvito si privabljala ptičke, ki so ti zavetje poplačali z zate tako blagodejnimi iztrebki. Hvaležna si bila sosedovemu Diku, ki ti je občasno poklonil kakšno klobasico. Ne skrbi! Psov bo tam sedaj še več, saj so dobili na uporabo lepo število najrazličnejših, pasjemu okusu nedvomno povšečnih vogalov. Vsa pasja priznam, da so kamni še kar všeč tudi meni in ne bi nič rekla, le da bi nam vrnili klopce (lesen ploh za pod rit), tebi pa naj vrnejo tla. Tvoj grobar meni, da bodo starčki tudi sedaj lahko sedeli tako kot prej, če si bodo le prinesli kakšen karton s seboj za pod zadnjo plat. Zamisel ne vzdrži: pravi starček ima v eni roki palčko, drugo roko rabi za stopniščno ograjo, tretje roke pa navadno nima. Kakšen neprodušen pokrov ima tvoja grobnica in to iz kamna (če si sploh zasluži to ime), ki ni piranski, ki ne sme na tla na gladko obdelan... Kaj vse je narobe s tem kamnom, ti bo najlažje razložil neki gospod Lenassi tako, kot gaje meni očrnil ves ogorčen, ko so ga polagali pred leti v Piranu pred galerijo. Reva uboga, kako boš dobila blagodejno dežno kapljico? Tvoj grobar misli, da skozi reže med kamni. Verjetno ga ni bilo zraven, ko so kamne polagali na cement. Kakšno majhno netlakovano površino, čudne oblike so ti pustili okoli debla? Kakršna se je polagalcem pač izšla. Palmo je doletela šesterokotna luknja - za to je bila potrebna minuta dela s \ fleksarico, estetskega razmišljanja in kamnoseškega dela pa nič. Dobra, stara pitospora je dobila nekaj korita, česar ji ne gre zavidati, saj bo tam večen smetnjak. Morda se bo tvoj grobar še skesal in ti naredil prostor okoli debla, kot ti pripada po vseh mednarodnih predpisih o mestnih nasadih dreves. Sam se tega ni spomnil, saj bi bilo težko pričakovati od kamnarja, da bi si želel travico na grobu, ptičjo hišico, še toliko manj, da bi mu regrat rasel iz groba (hvala, Menart). Tudi kamnita miza pod Lipo ali Glicinijo bi motila popolno nekrofilno vzdušje tvoje grobnice. Klepetulje niso vedno oblečene v črno in Ti zastiraš pogled na kamen in kot taka si odveč!!! Pretiravam, upam! Upam, da ne gre za naklepni umor Tebe. Prosili ga bomo, da ti odstrani čim več pokrova. Še enostavneje: naj dovoli nam, ta-jeznim iz Pirana, da odpraskamo kamen s svojo slino in z zobmi. Jaz posodim v ta namen svojo protezo in kakšen dan prostovoljnega dela. Draga naša Glicinija! Ta nesreča se ni zgodila samo tebi. Zgodila seje nam vsem. Spet smo dobili en težak pokrov, za katerega nismo prosili, niti si ga nismo želeli. Na koga bomo kazali s prstom? Županu ne gre zamera. Za pričo mu grem, da se trudi tudi za kulturo in zelene površine. Prav je, da je delo dal domačemu umetniku in ne kakšnemu v Avstriji priznanemu tujemu, nemediteranskemu, neistrskemu elipsaiju. Glicinija, župan res ni mogel predvideti, da ti bo zavdal domač človek. Naj sodimo oblikovalcem kamna, kamen - pri kamnu, s kamnom..., saj drugega ne vidijo. V parku bi moral delati tla krajinar, ali pa vrtnar. Teh ne moremo soditi, ker jih verjetno ni bilo blizu, saj strokovnjaki ne bi tebi, umirajoči, podtaknili morilske, egoistične fige. Slovenec, sebi bodi sodnik! Razburiš se, nergaš, potem pa ne nekoristno utapljaš v stritarskem svetobolju. Jamraš, jokaš, skomigneš z rameni in z obrabljenim: "Kaj pa morem?!" odkrevsaš naprej. Poslavljam se, Glicinija. Kaj pa morem? Morem. Lahko te pognojim! Ženja Konjajeva OBRAČALIŠČE PRED STARIM MESTOM - Po spremenjenem odloku o cestnem prometu v naši občini bo pred mestom Piran nastalo obračališče, ki ga v teh dneh še s polno paro končujejo. Ureditev tega obračališča bo občino stalo okoli 10 milijonov tolarjev. Vozila bodo morala tu - obrniti na veliko parkirišče na Fornačah; le nekateri (predvsem domačini) bodo imeli takšen privilegij, da si bodo - z nabavo mesečnega abonmaja - zagotovili nemoten dostop v Piran. 0 zasedenosti parkirišč bo voznike obveščal semafor že na križišču nad Bernardinom, tako da se bodo lahko pravočasno obrnili in poiskali parkirni prostor drugje in se v Piran raje odpeljali z javnim prevoznim sredstvom... plakati Potoval sem onega dne po slovenski deželici (od Postojne do Kranja). Pa me ob cestah pozdravljajo veliki panoji z enako velikimi barvnimi plakati: Zadar, Dubrovnik, Poreč... Pod njimi napis: "Hrvatska je majhna dežela z veliko turistično ponudbo". Nekako tako. Ko so na Hrvaškem šele sanjali o turizmu, smo bili mi v piranski občini v turizmu že pojem in to brez veleplakatov po nekdanji "Jugi". Danes "celinski" Slovenci vabijo vse na morje in dopust, toda ne v Portorož, Piran ali ob Bohinjsko in Blejsko jezero... Ne, vabijo nas v "Jugo", na svoje morje pa so pozabili. Ali pa je nekdo močno zaslužil in vse naše turistične bisere zmetal v "škovace"? Rudi Mraz plakati Pa ni potrebno potovati po celinski Sloveniji, da zagledaš gigantske plakate, ki te vabijo iz tvoje dežele... Le do lucijskega parkirišča ob TPC-ju stopiš, pa te že pozdravi gigantografija ob kartodromu, ki te vabi, da preživiš svoj dopust v sosednji državi! (Tako majhna je moja dežela, a kako neizmeren je moj pohlep...) PIZZERIA -PUB }\ PORTOROŽ- PORTOROSE tel.: 746-775 vsak dan od 12.00 do 02.00 glasba v živo Prava italijanska pizza pripravljena v krušni peči Špageti, tortelini, ravioli, peresniki A Meso na žaru Sampinioni na žaru in še in še GLASBENA SOLA PIRAN IMA 40 LET Piranska glasbena šola je ob svoji 40-letnici v portoroškem Avditoriju 11. maja pripravila slavnost, na kateri so - kar se od šole za glasbo seveda pričakuje - zaigrali njeni najuspešnejši mladi učenci in pihalni orkester, ki vrsto let tudi na mednarodnih tekmovanjih žanje zavidljive uspehe. Na prireditvi so enajstim učencem glasbene šole Piran, ki sicer sodi v okvir Glasbenega centra Koper, svečano izročili nagrade in diplome, katere so si priigrali na zadnjih tekmovanjih. Za izredne dosežke pri delu z mladimi pa je župan Franko Fičur s plaketo naše občine odlikoval Benjamina Makovca, ki vodi uspešni piranski pihalni orkester. OTROCI SO DOBILI TANTADRUJEVO DVORANO Učenci Osnovne šole Cirila Kosmača v Piranu in njene portoroške podružnice slavijo letos kar nekaj pomembnih obletnic: - 50. letnico šole v Portorožu, kjer se veselijo tudi desetletnice, odkar so se preselili v novo stavbo ter - 45.1etnico šole v Piranu. V počastitev teh pomembnih jubilejev so se na piranski šoli odločili svojo dvorano za prireditve krstiti kar po najljubšem literarnem junaku pisatelja Cirila Kosmača (po katerem je seveda njihova šola dobila ime) - Tantadruj. Poimenovanju dvorane je botroval znani slovenski kipar Janez Lenassi, ki je ob tej priložnosti 23. maja tudi slavnostno prerezal trak. EX-TEMPORE E MOSTRA A PADNA La Comunita degli Italiani "Giuseppe Tartini" di Pirano ha organiz-zato Г ex-tempore dei suoi gruppi di pittura sul tema "Padna". Nella Galleria Božidar Jakac di Padna e invece stata inaugurata la mostra di pittura e fotografia dei gruppi della Comunita degli Italiani di Pirano, guidati da Fulvia Zudič, Liliana Stepanov, Ruggero Paghi e Tomaž Tomšič che rimarrä aperta al pubblico fino al 3 giugno. NOVI VODNIK PO PIRANU Končno smo dobili nov vodnik po mestu Piran in okolici. Ta "končno" ni namenjen avtorju, temveč vsem tistim, ki bi že prej morali poskrbeti in skrbeti za vsakoletni natis vodnika. Avtor Slobodan Simič - Sime s tem vodnikom izpričuje ponovno svojo ljubezen do mesta, kar je naredil že s fotovodnikom mesta, lanskoletno razstavo starih razglednic v mestni galeriji oziroma v cerkvi Marije od zdravja na Punti in v koledaiju za leto '96. Štiri jezični - slovenski, italijanski, nemški in angleški - vodnik bo nedvomno vsaj delno zadovoljil potrebe domačih in tujih turistov po osnovnih informacijah o mestu. Sam sem posebno navdušen nad fotografijami, ki resnično prikažejo, kako lep je naš Piran. Avtoiju želim hitro razprodajo vodnika, še hitrejši ponatis še obsežnejšega vodnika. Priporočilo uredništva našim sobodajalcem: zagotovite si zadostno število izvodov in ponudite ali podarite ga svojim gostom. M.J. OBVESTILO Občina Piran obvešča vse kmetijske proizvajalce na območju Občine Piran, ki so zaradi toče dne 20.5.1996 utrpeli škodo na kmetijskih pridelkih, da lahko škodo prijavijo: - na vseh KS v občini Piran, - na Kmetijski svetovalni službi Koper, - na Občini Piran (pri tajnici Urada za premoženje in gospodarske javne službe -1. nadstropje, soba št. 8) Rok za oddajo prijav je do 05.06.1996. TURISTIČNI PATRULJI NA POT Predsednik republike Slovenije, g. Milan Kučan je 9. maja sprejel predstavnike lanskih prvouvrščenih krajev v akciji Turistične zveze Slovenije (TZS) "Moja dežela lepa, urejena in čista". Sprejema sta se iz naše občine udeležila predsednica Turističnega društva Portorož Andreja Humar-Fatorič ter predstavnik Občine Piran, svetovalec g. župana, Dimitrij Živec Portorož je namreč v letu 1995 prejel priznanje kot najbolj urejeni kraj v kategoriji izrazito turistični kraji. Predsednik se je predstavnikom prvouvrščenih krajev zahvalil za njihova prizadevanja pri urejanju in skrbi za okolje, v katerem živijo in delajo ter za vzpodbujanje ljudi, da sodelujejo pri tem. Še posebej je izpostavil pomen turističnih društev pri soustvaijanju turizma. Turistično društvo Portorož pa se bo tudi letos - s svojo turistično patruljo ter s podelitvijo "Zlatih vrtnic" najbolj prizadevnim pri urejanju okolice ter "Turističnih osatov" tistim, ki kazijo podobo krajev v piranski občini - trudilo delovno sodelovati v vseslovenski akciji Turistične zveze "Moja dežela lepa, urejena in čista". Predsednica TD, Andreja Humar-Fatorič, je prepričana, da bosta turistična patrulja ter podelitev vrtnic in osatov, ki potekata že tretje leto zapored, enako kot lani prispevali k večji skrbi pri urejanju okolice in k odpravljanju mnogih, tudi drobnih pomanjkljivosti, na katere pa je treba mnogokrat, žal, pokazati prav s prstom ali celo "požugati" odgovornim - vsaj z "moralno" odgovornostjo do našega turističnega kraja. Turistični patrulji je lani uspelo z mrtve točke premakniti kar nekaj pomanjkljivosti v kraju, kar sicer ni uspelo niti odločbam inšpektorskih služb. In na koncu zaželimo turistični patrulji srečno popotnico tudi v letošnji akciji! i ^ KRKf4 ZDRAVILIŠČA ZDRAVILIŠČE STRUNJAN FIZIATRIČNO-REVMATOLOŠKI IN INTERNISTIČNO SPECIALISTIČNI PREGLEDI (samoplačniške ambulante: od ponedeljka do petka od 8. do 17. ure, ob sobotah od 8. do 14. ure) ORTOPEDSKA SAMOPLAČNIŠKA AMBULANTA (prof. Srečko Herman z Ortopedske klinike v Ljubljani: 13. junija) ROČNE MASAŽE, FANGO OBLOGE, LIMFNE DRENAŽE, REFLEKSNO-CONSKA MASAŽA STOPAL, TELOVADBA IN DRUGE TERAPIJE od ponedeljka do petka od 7.00 do 18.00 ob sobotah od 7.00 do 14.00 masaže tudi ob nedeljah, od 8.00 do 14.00 AKUPUNKTURA od ponedeljka do petka od 8.00 do 17.00 ob sobotah od 8.00 do 14.00 INFORMACIJE IN REZERVACIJE Zdravilišče Strun j an 066 474 420 Maijetka Siegel: SVETI PETER (4. nadaljevanje) Oljarna ali "torkla" Še dandanes pravijo v vaseh slovenske Istre oljarni torklja. Ta beseda izhaja iz latinščine: torquere, kar pomeni vrteti, obračati. Izpeljanka je torculum, kar pomeni stiskalnica, preša. Beseda je najprej označevala stiskalnico, se pravi delovno orodje, kasneje pa je po njej dobil ime cel prostor in celo vsa Merska enota za olive, brenta stavba. Oljarne so bile v zasebni lasti, ponekod so imeli vaške oziroma komunske oljarne (te so predstavljale vaške skupnosti), lahko pa so bile tudi v cerkveni lasti. Delo v oljarni je vodil lastnik, kateremu so pomagali še trije ali štirje oljaiji. Lahko so bili sorodniki, sovaščani ali pa tudi sezonski delavci iz oddaljenih vasi, ki so se po končani oljčni sezoni vrnili domov. Plačevali so jim v denarju ali pa tudi v blagu (olju). Olje je namreč bilo - poleg soli in vina - eden glavnih prodajnih pridelkov. Bilo je drago. Olje se je uporabljalo v prehrani, pa tudi v ljudskem zadravilstvu. Izročila pričajo, da se je začelo gojenje oljk s prihodom Rimljanov na naša tla. Oljke so drobili, jih stiskali ročno ali v kamnitih stopah, pa tudi z lesenimi valjarji. Od tod najverjetneje ime torklja (iz latinščine, gl. zgoraj). Tip oljarne, kakršna je ta, srečamo po vsej Istri. Pri postopku pridobivanja olja so uporabljali: mlin za mletje oliv, stiskalnico za stiskanje oljčne mase, vreteno za zetegovanje vijaka in peč s kotlom, v katerem so segrevali vodo. Olje so stiskali pozimi. Opis mlina Mlin, v katerem so mleli olive, je bil kamnit, krožne oblike (s premerom cca 2,60 m in od 60 do 70 cm višine). Vrhnji del je bil plitev krožnik, narejen iz večjih kamnitih plošč. Mlin so različno imenovali. Najpogosteje pa so mu rekli "mažin". V sredino kamnitega krožnika je bila vzidana kamnita konkavna plošča s kovinskim ležajem ("vida"). Vanj so pritrdili leseno vreteno, katerega drugi konec je bil vpet v stropno gred - tako seje pač lahko obračal. Skozenj je bil položen lesen drog, kjer je bil pritrjen mlinski kamen, ki seje lahko valil po krožniku. Kamenje vrtela žival, najpogosteje osel, konj ali vol, v mlinih z manjšimi mlinskimi kamni pa tudi p^sp ljudje. Ob rekah je mlinski kamen ^^ Posoda za nošenje olja, hehta PO CETINOVO: NEPLAČANI > OPOMIN J. A MODO, 2. ЈОГОШ lA- etEKTR\Ho( OFOHlbJ M TV,t*fUi Д \Zurm члу -vnytn "finingyCU i i4> ^.V-^Xi^lvnvHvtr^^^^.H-iV^^viw^V^w Del listine (bule) s pečatom papeža Aleksandra VII. iz leta 1666 pisane v bulatiki. (Arhiv Piran) IN MEMORIAM LEOPOLDU HROBATU Dne 17. maja smo se na piranskem pokopališču poslovili od naiega sokra-jana Leopolda Hrobata. Bil je pomemben človek portoroške skupnosti, vzgajal je naše otroke. Njegova življenjska pot seje začela 9. julija 1913. Rojen je bil v Sarajevu, kjer je oče služboval kot železničar v tedanji Avstro-Ogrski. Po končani prvi svetovni vojni so živeli v Sevnici. Pokojni Polde se je vozil v najbližjo srednjo šolo - v Brežice. Nato v najbližje učiteljišče. Vsak dan se je pet let vozil zgodaj zjutraj z vlakom v Zagreb, kjer si je pridobil diplomo učitelja. Prva njegova služba je bila v Šmartnem ob Dreti. Ob nemškem vdoru leta 1941 sta se skupaj z ženo Faniko, od katere smo se poslovili za vedno pred komaj dobrim mesecem -umaknila v Ljubljano. Poldeta so kmalu zgrabili Italijani in ga internirali. V taborišču je bil do aprila 1943. Vseskozi je deloval v OF slovenskega naroda. Tudi po vrnitvi iz internacije je nadaljeval s svojim delom proti okupatorju in njegovim po-magačem. Po osvoboditvi sta Polde in Fanika učila, kamor ju je mlada država poslala. Iz Loke pri Zidanem mostu sta prišla v Piran. Službovala sta tudi v Sečovljah. Glavna življenjska postaja pa jima je bil Portorož. Osnovna šola v vili Mariji, kjer je bil Polde upravitelj in glavni učitelj, je dala našemu kraju in vsemu slovenskemu narodu številne lepo vzgojene, za življenje in nadaljnje šolanje pripravljene državljanke in državljane. Svoj plemeniti poklic je Polde opravljal z nesebičnim žarom. Zavedal seje - česar se na žalost mnogi vodilni ljudje še danes ne zavedajo - da bosta narod in država taka, kakršne ljudi oblikuje osnovnošolski učitelj. Leopold Hrobat je v poznejših letih, ko se je upokojil, imel veliko veselja z ljudmi, ki so gulili šolske klopi v vili Mariji. Cela vrsta doktorjev znanosti in drugih visoko izobraženih ljudi se ima zahvaliti za svoje uspehe tudi Leopoldu Hrobatu. Bilje takorekoč sestavni del Portoroža. Ko ga je prizadela bolezen in ga je bilo manj videti, smo vsi postali siromašnejši. Zdaj ko ga ni več, je nastala med nami vrzel. Nikoli ga ne bomo pozabili. Njegovi hčerki Metki in njeni družini izražamo sožalje in sočustvujemo z njimi v hudi bolečini. Dušan Puh ALIA "f ESTA DLL PAN Di SERVO LA" II coro della Comunita degli Italiani di Pirano ć stato presente alia "Festa del Pan de Servola". L'esibizione ha avuto luogo martedi 7 maggio sotto la pergolada della trattoria "Bella Trieste". L'iniziativa e awenuta nell'ambito di una serie di scambi culturali diventati ormai tradizionali tra l'Associazione "Servola insieme" e la Comunita degli Italiani di Pirano. (F.Z.) 20 ANNI DI ATTIVITÄ DEL CORO DELLA COMUNITA Ii coro della Comunita degli Italiani e spesso invitato da altre Comunita ed ha partecipato a messe nel Duomo di Pirano, a concerti corali nella chiesa e nel chiostro di San Francesco a Pirano ed e stato recente-mente presente ad Aquileia, in seguito ad un profiguo scambio culturale fra il centro Friulano e la cittä di Pirano. Quest'anno il coro festeggia il ventesimo anniversario della sua attivita. Per questa occasione Mercoledi 12 Giugno 1996 alle ore 20 verrä organizzato un concerto nel Chiostro del Convento Francescano a Pirano. Ii coro sarä diretto dal maestro Fabio Nossal. Mercator^ Degro Ponovno je tu pomlad in znova priložnost da spoznate oblačila ELLA VIVALDI blagovna znamka ženske konfekcije tovarne LABOD iz Novega mesta izbirate jo lahko v PE TEKSTIL Lucija elegantna, modna, primerna za vse prilike. spoznajte jo v PR M DEGRO TEKSTIL Lucija. PROSTOVOLJNI PRISPEVKI: Za to številko PORTOROŽANA so prispevali ga RUSJAN s Koprske ceste 1.500 tolarjev in ga. iz Lucije, ki pa ne želi biti imenovana, 2.000 tolarjev Portorožan se vsem zahvaljuje in se priporoča! Za Portorožana lahko prispevate osebno v tajništvu KS PORTOROŽ (I. nadstropje levo) ali po položnici na žiro račun KS Portorož št 51410-645-50022 s pripisom "Za Portorožana". PROG RAM MA DELLE MANIFESTAZIONI ORGANIZZATE DALLA COMUNITA DEGLI ITALIANI "GIUSEPPE TARTINI" DI PIRANO NEL MESE DI GIUGNO 1996. * Soboto 1 giugno: Gita a Padova, organizzata in collaborazione con l'agenzia turistica MAONA di Pirano (visita del centro storico, della Basilica di S. Antonio e della Capella degli Scrovegni) ф Lunedi 3 giugno alle ore 20 in Casa Tartini inaugurazione della mostra del pittore Livio Zoppolato. Ii pittore verrä presentato dal critico d' arte Sergio Brossi. La serata sarä allietata musicalmente da Martin Konjajev. La mostra rimarrä aperta al pubblico dalle 10 alle 12 e dalle 16 alle 18 esclusi i sabati ed i giorni festivi fino all' 11 giugno 19%. * Martedi 4 giugno alle ore 19 in Casa Tartini conferenza del prof. BRUNO MAIER "LA LETTERATURA DEL '900" (organizzata grazie alia collaborazione UI-UPT). * Mercoledi 5 giugno alle ore 18 in Casa Tartini CONCERTO Jasna Hojnik DELLA dasse DI flauto Della SCUOLA DI MUSICA DI PIRANO della prof. SILVIA DI MARINO. Collaborano MINKA MIKELN e PETRA MEDVEŠČEK. Accompagna al pianoforte Piroška Sič-Birsa. * Venerdi 7 giugno alle ore 18 in Casa Tartini: saggio dei giovani musicisti dei corsi di pianoforte della Comunitä degli Italiani "Giuseppe Tartini" di Pirano guidati da Milada Monica ed Elena Zacchigna. * Sabato 8 e Domenica 9 giugno GITA A FAENZA. Visita al Museo della ceramica, di un laboratorio di ceramica e del palio del Niballo. Organizzata dalla Comunitä degli Italiani di Pirano in collaborazione con l'Associazione Servola Insieme. * Lunedi 10 giugno alle ore 20.30 all' Auditorio di Portorose: rappresentazione teatrale del Dramma Italiano di Fiume "GENERALI A MERENDA" di Boris Vian (regia di Francesco Randazzo). Prevendita dei biglietti presso la segreteria della C.I. (študenti e pensionati 300-SIT adulti 700-SIT). Ii pullman verrä organizzato come al solito. * Mercoledi 12 giugno alle ore 20 nel Chiostro del Convento Francescano di Pirano: concerto del coro misto della Comunita degli Italiani "Giuseppe Tartini" di Pirano in occasione del ventennale della sua fondazione. * Venerdi 14 giugno alle ore 18 (in sede), saggio dei giovani musicisti del corso di violino guidato da Bruno Čibej. * Lunedi 17 giugno alle ore 19 in Casa Tartini: inaugurazione della mostra dei lavori degli alluni della Scuola elementare "Vincenzo de Castro" di Pirano. La mostra rimarrä aperta al pubblico fino al 24 giugno dalle 10 alle 12 e dalle 17 alle 19 escluso sabato e domenica. * Mercoledi 19 giugno alle ore 18 in Casa Tartini: presentazione del gruppo di chitarra con la partecipazione dei ragazzi della scuola di musica di Sežana, guidati dal maestro Vanja Pegan. * Domenica 23 giugno alle ore 20.30 in piazza Tartini: "Spettacolo in piazza" in occasione della Giornata della Statualitä (con ballo Step e R8zR, Gruppi di percussioni e Jazz, pattinaggio artistico,...) * Mercoledi 26 giugno alle ore 18 presso la sede della Comunitä Locale di Lucia "MOSTRA DEI LAVORI DEL GRUPPO DI MAGLIA E UNCINETTO guidato dalla signora IVANKA JOVANOVIČ e del GRUPPO DI TAGLIO E CUQTO guidato dalla signora LOREDANA RUZZIER". Številka/numero 5* maj/maggio 19%* letnik/anno VI* Portorožan je vpisan v register časopisov pod št. 990* predsednica časopisnega sveta: Majda VLAČIČ* UREDNIŠTVO/REDAZIONE: Marko ZORMAN (v.d. gl. in odg. urednika), Mitja JANČAR, Boris KOČEVAR, Jovan NIKOLIČ, Rudi MRAZ, Vlasta IVANIČ-TURK, Livija SIKUR ZORMAN* oblikovanje naslovnice/copertina di Teo TAVŽELJ, dia* računalniški prelom Edi* urejanje Livija SIKUR ZORMAN* tiska/stampa PIGRAF, d.o.o. Izola* naklada/tiratura 3.000* izdajatelj/editore: KS PORTOROŽ/CL DI PORTOROSE* NASLOV UREDNIŠTVA/INDIRIZZO DELLA REDAZIONE: Obala 16, Portorož/Lungomare 16, Portorose* tel.: 066/73-046* cena enega izvoda/ prezzo di un esemplare: 0 SIT. V TEJ ŠTEVILKI SO SODELOVALI ŠE/A QUESTO NUMERO HANNO COLLABORATO: Marjetka STEGEL, Plimo TOMASIN, Alberto PUCER, Vlatka KOZLOVIČ, Dušan PUH, Barbara NOVAK-ŠKARJA, Ženja KONJAJEVA, Valentina KLEMŠE, Milica MASLO, Stasja Mehora, Sandra Kump, Alja Tasi, Bogdan Kozina, Fulvia Zudič, Sonja Požar in še kdo... Vinjete: Giani CETIN. AVDITORIJ PORTOROŽ PROGRAM ZA JUNIJ Senca pot 10, 6320 Portorož, tel.: 066-747-230, fax: 066-747-092 KULTURA * sobota, 1. junij, ob 19.00 - Tartinijev trg Piran: DOBRODOŠLICA - SREČANJE LJUDSKIH GODCEV, "Tartini in slovenski ter istrski goslači" in ustanovitev društva Folk Slovenije. (Nastopajo Istrski mužikanti, godčevske skupine iz Istre, Štraca in Ščulcev, trio Kras, Gunci iz Pagubice, Marko banda, Kurja koža, Tolovaj Mataj in drugi.) V primeru dežja bo prireditev v glavni dvorani Avditorija Portorož. Koncert organizirajo: Avditorij Portorož in društvo FOLK Slovenije. Pokrovitelj prireditve je Občina Piran. Vstopnine ni.) * sreda, 5. junij, ob 19.30 - Avditorij Portorož, bela dvorana: PREDAVANJE ŽIVA HRANA IN HIGIENIST1ČEN PRISTOP K ZDRAVJU (predava: Franc Božjak; cena vstopnice: 500 SIT). * petek, 7. junij ob 19.00 - Avditorij Portorož, glavna dvorana - VESELI TOBOGAN (Popularna javna radijska oddaja radia Slovenija. Nastopajo učenci piranskih osnovnih šol. Cena vstopnice: 300 SIT.) * sobota, 8. junij ob 19.00 - Tartinijev trg Piran: DOBRODOŠLICA - PROMENADNI KONCERT (PIHALNI ORKESTER KUD Karol Pahor iz Pirana pod vodstvom Benjamina Makovca. Vstopnine ni.) * petek, 14. junij ob 19.00 - Avditorij Portorož, glavna dvorana: GLEDALIŠKA PREDSTAVA - GULLIVER (Otroška gledališka skupina KUD Karol Pahor Piran in FLIP Piran pod vodstvom Stasje Mehora. Koreografija: Mojka Mehora. Cena vstopnice: 400 tolarjev.) * sobota, 15. junij ob 19.00 - Tartinijev trg, Piran: DOBRODOŠLICA - Istrski plesi FOLKLORNA SKUPINA KUD Karol Pahor Piran Vstopnine ni. * sobota, 22. junij ob 19.00 - Tartinijev trg, Piran: DOBRODOŠLICA - Istrska ljudska pe- sem - ŠAVRINSKE P UPE EN RAGAZONI (pod vodstvom Ro/cine Koštial. Vstopnine ni.) * sobota, 22. junij, ob 21.00 Avditorij Por torož, letno prizorišče: KONCERT ZABAVNE GLASBE - ROBERTO MAGNIFICO IN ALKA VU JICA. (Cena vstopnice v predprodaji je 1.200 SIT, na dan koncerta pa 1.500 SIT.) * ponedeljek, 24. junij ob 21.00, center Portoroža: PROMENADNI KONCERT Pihalnega orkestra in MAŽORETK KUD Karol Pahor iz Pirana (ob 22.00: OGNJEMET NA PREDVEČER DNEVA DRŽAVNOSTI. Vstopnine ni.) * petek, 28. junija ob 21.00 Avditorij Por torož, letno prizorišče: SNG OPERA MARIBOR - G. Verdi: TRUBADUR (dirigent: Boris Švara, nastopajo: Janez Lotrič, Valentin Enčev, Lidija Bičkova, Dragica Kovačič, Miro Solman, Ivica Šarič,...) V primeru dežja bo predstava naslednji dan, 29. junija 1996, ob isti uri. Predprodaja vstopnic (Avditorij ob delovnikih od 20. - 27. 5. 96 od 9.00 do 13.00 ure, Maona Piran, Kompas Portorož, Bele skale Izola, Idealturist Koper): 2.000 tolarjev, za študente in upokojence ter za skupine nad 10 oseb 1.500 tolarjev. Prodaja vstopnic: 28. junija 1996 od 10.00 ure naprej po 3.000 SIT. * sobota, 29. junija ob 19.00 - Tartinijev trg, Piran: DOBRODOŠLICA - PORTOROŠKI PEVSKI ZBOR pod vodstvom Mirka Slosaija. (Vstopnine ni.) FILMSKI PROGRAM - nedelja, 2. junij ob 20.30: erotična grozljiva drama JADE (režiser: William Friedkin; gl. vloge: David Caruso, Linda Fiorentino, Chazz Palminteri) - petek, 7. junij ob 21.00: seniorska komedija STARE SABLJE II. GRUMPIER OLD MAN (režiser: Howard Deutch; gl. vloge: Walter Matthau, Jack Lemmon, Sophia Loren, Ann- Margret) - nedelja, 9. junij ob 20.30: nova verzija klasične komedije Billyja Widerja SABRINA (režiser: Sidney Pollack; g), vloge: Harrison Ford, Julia Ormond - NOMINACIJA ZA ZLATI GLOBUS •96) - nedelja, 16. junij ob 20.30: drama o pijancu in prostitutki ZBOGOM LAS VEGAS - LIVING LAS VEGAS (režiser: Mike Figgis; gl. vloge: Nicolas Cage, Elizabeth Shue, Julian Lennon; OSCAR ZA GLAVNO MOŠKO VLOGO '96. PET NOMINAOJ ZA OSCARJA '96) - petek, 21. junij ob 2030: nova verzija klasične hollywoodske komedije OČE NEVESTE-THE FATHER OF THE BRIDE (režiser: Charles Shaer; gl. vloge: Steve Martin, Diane Keaton, NOMINACIJA ZA ZLATI GLOBUS '96) - nedelja, 23. junij ob 20.30: komedija PTIČJA KLETKA - THE BIRDCAGE (režiser: Mike Nichols; gl. vloge: Robin Williams, Gene Hack-man) - nedelja, 30. junij ob 20.30: pretresljiva drama o obsojencu in usmiljeni sestri ZADNJI SPREHOD - DEAD MAN WALKING (režiser: Tim Robbins; gl. vloge: Susan Sarandon, Sean Penn -OSCAR ZA GLAVNO ]ŽENSKO VLOGO '96, SREBRNI MEDVED BERLIN '96 ZA MOŠKO VLOGO) Cena abonmaja za nedeljske filme je 1.500 SIT, cena vstopnice za posamezne filmske predstave je 500 SIT. V prejšnji številki Portorožana se je spei poigral računalniški škrat Izpustil je namreč nekaj zanimivih predstav, ki so bile na sporedu v mesecu maju. Bralkam in bralcem se za njegovo "igrivost" iskreno opravičujemo. Potrudili pa se bomo, da mu bomo odslej (še bolj) budno gledali pod prste. V JUNIJU OD SRCA DO SRCA Kulturno umetniško društvo Karol Pahor Piran pripravlja v mesecu juniju tradicionalno prireditev "OD SRCA DO SRCA", v okviru katere se bodo predstavile sekcije društva. Letos bo prireditev posvečena 100 obletnici rojstva glasbenika, skladatelja, pedagoga in zborovodje Karola Pahorja, po katerem se društvo tudi imenuje. Prireditve bodo tekle od 18. do 30. junija. Prva prireditev pa bo v portoroškem Avditoriju izven niza omenjenih prireditev. To bo 14. junija ob lO.uri in sicer premiera Otroške gledališke skupine KUD Karol Pahor s predstavo "GULIVER". OD SRCA DO SRCA * 18.6. ob 9.00 uri Osnovna šola Cirila Kosmača Piran: "MORSKA PRAVLJICA" v izvedbi Otroške gledališke skupine * 20.6. ob 17.00 uri Osnovna šola Cirila Kosmača Piran. Lutkovna skupina KUD Karol Pahor se bo predstavila z igricama "Kjer se prepirata dva" in "Žlica medu za Anko" * 21.6. ob 18.00 uri na Tartinijevem trgu v Piranu: Plesna predstava v izvedbi Baletne sekcije KUD Karol Pahor in Plesno akrobatske skupine FLIP * 22.6. ob 20.30 pri svetilniku na Punti v Piranu: Nastop Vokalne skupine "Portorož" KUD Karol Pahor * 23.6. ob 19.00 uri na Tartinijevem trgu: Nastop Folklorne skupine KUD Karol Pahor * 25.6. obn 20.00 uri v Križnem hodniku v Piranu: koncert Kvarteta saksofonov KUD Karol Pahor * 26.6. ob 18.00 uri na Tartinijevem trgu v Piranu: Plesni nastop v izvedbi Plesno akrobatske skupine iz Danske * 27.6. ob 20.00 uri v križnem hodniku v Piranu: Zaključni koncert Ženskega pevskega zbora KUD Karol Pahor * 30.6. ob 10.30 uri na Tartinijevem trgu: Promenadni koncert Mladinskega pihalnega orkestra in nastop Mažoretne skupine KUD Karol Pahor