m nHH9MHBHHHHHHHH| Nmjrečji dorouki dneraik ▼ Zft.nžifttili drŽAvah Vetf* za leto ... $6.00 Za pol leta.....$3.00 Za New York celo leto - $7.00 Za inozeautro celo leto $7.00 r Ust: slovenskih delavcev T Ameriki I The largest Slovenian Dally m the United States. s Issued every day except Sundays q and legal Holidays. 75,000 Readers. TELEFON: BARCLAY 6189 Entered as Second Glstss Matter, September 21, 1903, at the Post Office at New York, N. Y., under Act of Congress of March 3, 1879 TELEFON: BARCLAY 6189 NO. 48. ŠTEV. 48. NEW YORK, WEDNESDAY, FEBRUARY 27, 1929. — SREDA, 27. FEBRUARJA 1929. VOLUME XXXVII. — LETNIK XXXVII. Vihar povzročil ogromno škodo. LINDBERGH PR! NEVESTI TRI JUŽNE DRŽAVE TEŽKO PRIZADETE OD VIHARJA Eno in dvajset ljudi je bilo mrtvih in številni so bili poškodovani v južnih viharjih. — Mississippi, Texas in Arkansas so bile obiskane od vetrov, ki so podirali poslopja. DUNCAN, Miss., 26. Feb. — Težak veterni vihar je divjal skozi to mesto včeraj popoldne, ubil najmanj petnajst oseb ter pustil trgovsko-sekcijo v razvalinah. Ceni se, da je bilo najmanj sto ljudi poškodovanih. Med mrtvimi so bile le tri bele osebe. Sest Kitajcev je bilo ubitih, ko se je porušila neka prodajalna in druge žrtve so našle svojo smrt pri po rušenju poslopij. Dva bloka trgovskega o-kraja sta bila popolnoma razdejana. Vihar je nastal ob poltreh popoldne in preiskovalne skupine so še zvečer iskale med razvalinami. V Alligator, Miss., šest milj od Duncana, sta se smrtno ponesrečili dve ženski in več otrok, ko so se porušHe njih hiše. Miličarji iz Clarksdale so bili odposlani včeraj zvečer od governerja Bilbo ter so takoj odšli v Duncan. DALLAS, Texas, 26. feb. — Veter, dež in toča so bičali severni Texas včeraj zjutraj in ta neurja so pustila za seboj štiri mrtve ter šest resno poškodovanih, dočim se ceni lastninsko škodo na več kot četrt milijona. Dva farmarja sta bila ubita v Cooper, šestdeset milj severoiztočno od Dallasa, od tornada, ki je porušil njih dom. Dva črnca sta izgubila življenje v Grand Prairie, trinajst milj zapadno od Dallasa. Tudi iz številnih drugih krajev se poroča o slič-nih nesrečah. COL. LINDBERGH MtNRT MILLS«. WASH. D. C ob svojem prihodu v Mexico Ci ty. kjer je njegova zaročenka Miss Ana Morrow. MARŠAL ČANG JE GLAVNI NASPROTNIK NACIJ0NALIST0V Lindbergh, ki se nahaja z nevesto v solnčnatem vrtu, dela načrte za poroko. — Smehljal se je celo reporter jem, ko jo je zapustil za trenutek. Ustanovitelj premičnega harema načeljiije zadnji vstaji na Kitajskem. — Cang, prejšnji kuli, je zavlekel promet na glavni črti, da bodo njegove dame udobno spale. POGUMEN ČIN 8-LETNEGA Osemleten deček je rešil svojo triletno sestrico, ki je visela štirideset čevljev visoko na "fire es- cape »» Odkar je umri njegov oče. je hkrbel John Shinolis za ^vojo mater Marcelo. Včasih je /.ele!, da bi zrla njegova sestra Regina bolj resno na življenje, a ona r>e je le smejala. Bila pa si ara le tri leta, dočim je bil on — celih osem. Pomagal je svoji materi opravljati janitorsko delo nekje na Keap Street v Brooklvnu. ter pazil na svojo poredno sestrico. Včeraj je .splezala skozi okno v prvem nactetropju ter po treh sštopnjieah železnih "fire-escapes", neopažena. Nato je padla ... John je slišal krik. Videl je svojo sestrieb, visečo štirideset čevljev nad trdim tlakom in rob njene obleke .se je ujel v koniča-Hti konec železa. Le par nitk jo je trenutno zadržalo od u-sodepol-nega padca. Nobenega časa ni brio, da se pokliče mater. John je pohitel nav-agor po treh stopnjieah, se sklonil prevklno ven ter spravil svojo sestrico iz nevaa-nega položaja. Xato pa jo je hitro potisnil v notranjost okna. Ta napor je stal dečka njegovo ravnotežje. Omahnil je ter se Kkueal prijeti kake stvari. " — Vedel j^ j k/jasni1! danes. —Niti eni pa hotel pasti na trdi kamen in vsled tega sem skočil. Njegov *kok je ponesel šest čevljev ven in vsled tega je priletel v pet čevljev vii>oki kup u-mazanega sne^a in leda. Zakopan je bil do vraiu ter j>o-klical svojo mater. Ta ga je izkopala s pomočjo nekega policista. Ambuiančni zdravnik se je nato poslužil joda ter številnih obvez. John je bil danes zo}>et zdrav in tudi Regina je osvaril John svojo mater. WASHINGTON, D. C., 26. feb. — Prejšnji kuli, ki je postal lastnik najbolj izbranega harema na Kitajskem, vodi vstaško silo, ki skuša izgnati nacionalistično posadko iz Cefu, glavnega mesta Šantung province v severni Kitajski. Pomirjevalno sredstvo usodepolno. F1REEPORT. L. I., 26. febr. — Kljub obupni bitki njenega moža, dr. F. Pleteherja. da reši njeno življenje, je umrla danes zjutraj Mrs. Jane Riddington Flet-char, vsled prevelike doze pomirjevalnega sredstva, katerega je zavžila. Dr. Fletcher je našel svojo ženo nezavestno v soboto zjutraj. Poslužil se je umetnega dihanja ter porabil šestnajst teh ko v oksi-gen* v 20 urah, da ja oživi. Včeraj zvečer pa se je pojavil "re lapse", kateremu je nato pod legla. Njegovo ime je maršal Čang. Tekom vstaškega gibanja 1!>25— 1!*:2(), ko so tikušali nacijonalisti raztegniti svojo silo od juga na sever Kitajske, je bil maršal Čang vojni lord Šantung province ter je ob gotovem ča\\ I>. ('.. feb. V Hooverjevem kabinetu bo vršil l>o^Ie generalnega pravdnika William 1). Mitchell iz Minnesote. ki je generalni solicitor v jusfričnem departmentu. Mitchell je demokrat. Sprva je hotel imenovati Hoover general niyi pravd ni kom sedanjega jiomožnega generalnega pravdnika Wiliiama D. Donava-na, tola suhači bi k tem imenovanjem ne bili zadovoljni. Donavanu je baje ponudil mesto vojnega tajnika, toda Donava n ga ni hotel sprejeti. Danec; je sprejel Hoover v av-dijenei senatorja Mosesa in senatorja His lopa ter se ž njima dalj časa posvetoval. Jutri bo povabil k sebi generalnega poštarja Xewa in njegovo ženo. Morilec deklic umira. EAST ORAiXGE, N. J., 26. feb. Peter Moonev, železniški policist, ki je obstreli! samega sebe, potem ko je umoril Frances in Margareto Bowes pretekli četrtek, se je nahajal danes v "resnem stanju, radi notra®je»ga ka*vavenja4 Kvarantina radi pasje stekline. MADISON. Wis., 26. febr. — Vsled ipovelja državnega zdrav stvehega sveta je bilo stavljenih pod karantino radi pasje stekline ^šestokrajeF Wkseonsiita. CUERXAVACA, Morelas, Mehika, 26. feibr. — Ni kakega pre-senečenja ali be<*a ne bo pri poroki Miss Ane Spencer Morrow s polkovnikom Charles Lind-berghom, kojega romanca z drugo hčerko ameriškega poslanika v Mehiki je bila objavljena dne 12. februar.,a. Toliko in le malo več se je pojasnilo danes tukaj, na domu Morrowa, ko je zapitstil polkovnik stran svoje neveste ter se udal reporterje-m za toliko časa, kot mu pač dopušča slava. Lindbergh je prišel iz soInčnega vrta, kjer je zaTočena dvojica razpravljala o svojih načrtih. Lindbergh je stopil v hladno senco odprte sprejemne sobe, da stopi pred svoje inkvizitorje. N'je-gov srečni izraz bi razkril tudi majhnemu detetu njegovega visokega duha. Lindbergh je {>ovabrl obiskovalce, naj sedejo ter jim rekel nato : — Veseli me videti vas vse, a ne morem ničesar oibjavit« Te pogosto ponovljene besede so bile izgovorjene z odločnim izrazom. kot da ni bilo ničesar neobičajnega v okoliščinah, v katerih je zopet sestal s poroceval-ci. ljindbergh pa se ni nn^gel dolgo hliniti Nenadno se je odtajal. Zagledal je odda leč krilo svoje zaročenke ter se nasmehnil. Na direktno vprašanje glede datuma poroke, je odgovoril izogibalno. Bolj zgovoren pa je postal, ko se je razpravljalo o avijatiki. Glede Miami-Panama zračne črte je rekel : — Brez dvoma bodo potniki kmalu vozili po tej črti. IZGNANEGA TROCKEGA SE BRANIJO VSE EVROF. DRŽAVE Čehoslovaška je zavrnila Leonu Trockemu dovo- ljenje, da sme priti v deželo, druge, bolj važne opravke. — ogroziti svojega stališča. — Nemčija ima Stresemann noče Sogl asno z ne- LONDON, Anglija, 26. feb. ________ _ kim poročilom na Daily Mail je čehoslovaški minister za notranje zadeve odbil prošnjo Leona Trockega za vizum potnih listov, da sme priti v deželo. MRS. COOLIDGE OBDAROVANA Žena predsednika, Mrs. Coolidge, je dobila de-mantno broško od skupine ženskih občudo-valk. AMANULLAH BLIZU KABULA WASHINGTON, 1). C. 20. Feb. Demantno broško, ko je stroške se je cenilo na več kot deset tisoč dolarjev, je poklonila Mr*. Coolidge včeraj skupina občudovalk, v priznanje taki a in očarljivosti prve dame dežele. Poklonitev je bila izvršena zgodaj včeraj popoldne v Beli hiši ter je prišla kot popolno presenečenje za Mrs, Coolidge. Nikakih cerimonij ni bilo in nikakih govorov. Darovalke so izvedle vse varnostne odredbe, da se ne spravi v javnost njih imen. Dar. — se je |>ojasnilo, — ima namen dokazati ženi umikajočega se predsednika, da sta si pridobili gostoljubnost in kordijalnost gosrpodinje Bele hiše spoštovanje in cenjen je ameriškega ženstva. iN a karti, priklopi jeni daru, je stalo napisano: — Mrs. Calvin Coolidge, v priznanje uda nega cenjenja njene prijaznosti in graeijoznosti. ko jp bila gostiteljica l»ele hiš* Poleg tega se je nahajala tudi knjižica, vezana v irsnje. vsebujoča imena žen>.k. ki so preti loži le ta dar. Duplžkafna knjižica bo vložena v tajne arhive državnega depart inen'ta. Imena v tej knjižici-so ona intimnih prijateljic Mrs. Coolidge v številnih državah ter BERLIN, Nemčija, febr. _ Dobro informirani berlinski krogi izjavljajo, da je pomišljanje državnega kabineta, da zavzame stališče napram prošnji Troeke-ga. da se mu dovoii vstop v Nemčijo. v zvezi z notranje političnim položajem v nemški državi. Zunanji minister, dr. Gustav Stresemann si ne prizadeva ne o-groziti svojega titališča, prodno bo odpotoval marca meseca k seji sveta Lige narodov ter ni vsled tega spravil na dnevni red kabineta zadeve potnega lista. Zunanji urad jo danes izjavil, da stvar še vrtino visi. Glede včerajšnje kabinetne seje se je izjavilo. da so se brigali za druge 'Mosti važnejše st.vari". Pomerene bolan v Washingtonu. Njegove čete so se pribli Žale glavnemu mestu.'najmanj eni zunanji državi Anglija bo odpoklicala' Broška je dolga približna svoje kedizule, ker je javno mnenje proti bivšemu vladarju. tri WASI1IINGTON, I). C., 'J6. feb. Prejšnji senator. Atlee Pomerene iz Ohija, je bil daneš~tukaj v neki bolnici v skrajno resnem stanju. Sesedel se je včeraj v nekem hotelu. Njegovi zdravniki nL-»o hoteli podati natančnega ugotovila glede narave njegove bolezni. Kekli so. da bo treba več časa. predno se izvede popolno diagnozo, Pomeren« je bil izza njogove umaknitve iz senata posebni vladni izvedene*' glede slučajev sleparij s petrolejem. raant se nahaja na srpdi in dovršeni demanti na \isaki strani predstavljajo nekako tri karate in pol. Več kot dvesto rtianjšrh tov visi krog drugih. Pdqg br'^i ške je še dva in. (hf.^tinčna J^* Parnik se je potopil v reki. LONDON*. Anglija. *26. febr. — Poročevalec "Daily Expressa" v Bruse! ju je sporočil, da se je parnik Lippe Severonemškega Llov-da potopil v Šeldi. po koliziji z angleškim parni kom Livington CouTt. Vlačil m čoln je rešil potnike in posadko. KABUL, Afganistan. 26. febr. Bivši vladar Amanutlah se hoče na vsak način znova polastiti izgubljenega prestola. Njegove čete so že prodrle do glavnega mesta. tor tso, soglasno z zadnjimi poročili, oddaljene le 23 milj od Kabula. Danes so zavzele mesto Mai-dan. V Kabulu je dal Amanuilah s proklamacijami razglasiti, da je otvoril swj glavni stan v Ghaz-ni, trideset milj južno od glavnega mesta. NEW DEL1IL Indija. 26. febr. Kar se je javno razpoloženje o-brnilo proti bivšemu vladarju Amanullahu. je -skleiiila angleška vlada odpoklica ti vse konzule. Štab angleškega poslaništva je že zapustil Kalbul. inče in pol. Velik, pet karatni de-j rižica. okrašena s 17 demanti. DENARNA NAKAZILA ' iii i . - ........... Za Vaše ravnanje naznanjamo, da izvršujemo nakazila v dinarjih in lirah po sledečem ceniku: t Italijo ........... $ 5.7» v Jugoslavijo Din. 500 .... .... $ 9.30 Lir 100 M 1 1,000 .... .... $ 18.40 <« 200 M 2,600 .... .... $ 45.75 it 300 M 5,000 ____ H 500 U 10,000 ____ ----$180.00 M 1000 Anglija gradi za Rusijo. LONDON". Anglija. 26. febr. — Vlada je po dolgem razmišljanju sklenila dovoliti neki angleški tvrdki. da zgradi bojne aeroplane za sovjetsko Riksijo.; Kontrakt bi znašal dva milijona dolarjev. ■ Policist pridržan kot bandit. Policist John Roessler, ki je bil supependiran od 6. januarja naprej radi obdolabe fpijanosti, je bil aretiran 'Zgodaj danes zjutraj radi roparskega, napada. Roessler je bil prid el j en iXewton postaji 8tranke, ki nam naročajo izplačila v ameriških dolarjih, opozarjamo, da smo vsled sporazuma t nosim zvezam v starem kraju v stanu znižati pristojbino za taka izplačila od 3% na %%. Pristojbina maša sedaj za izplačila, do $30. — 60c; za $50 — $1; za $100 — $2; u $200 — $4; za $300 — $6. Za izplačilo večjih zneskov kot goraj navedeno, bodisi v dinarjih lirah ali dolarjih dovoljnjemo Se boljie pogoje. Pri velikih n&k*. ■alih priporočamo, da se poprej z nam eporaznmete glede načina na Varil t. izplačila po poŠti so redno izvrSena v dveh do treh tedniiV "NUJNA NAKAZILA IZVRŠZJJE&O PO CABLE LBTTMB *A PRISTOJBINO $1.—." 3AKSER STATE BANK B2 COBTLANDT STREET, NEW YOSK, N. X. Telephone: Barclay 0380 s M H ■■< v.. - Owned and Published by SLOVENIC PUBLISHING COMPANY, (A Corporation) Frank Sakser, President Louis Benedik, Treasurer of business of the corporation and addresaea of above officers: Cortlandt 8t, Borough of Manhattan, New Tork City, N. Y. "GLA8 NAEODA (Voice of the People) Issued Every Day Except Sundays and Holidays. Za celo Uto velja list ta Ameriko *n Kanado_____________$6.00 ga pol leta _______________________43.00 ga čstrt leta________________$1,50 Za New York ie« celo leto —$7.00 Za pot leta —____.....—...........50 Za inozemstvo ta celo leto -~$7.00 Za pol leta ......................... Subscription Yearly $6.00 Advertisement on Agreement. "Glas Naroda" tikaj a vsaki dan Uvtemii nedelj tn praenikov. ! Slika nam kaže drznega turista, sedečega na vrhu 13.668 •čevljev visoke gore v Bernsklli Alpah. Dopisi brez podpisa in osebnosti se ne priobčnjejo. Denar naj M blagovoli pošiljati po Money Order. Pri spremembi kraja naročnikov, prosimo, da ae nam tudi prejšnjo bivališče naznani, da hitreje najdemo naslovnika. ___ ••GLAS NARODA", 82 Cortlandt Street, New York, N. X Telephone: Barclay 6189. pi Ik * T. Jamgf rau, Dopisi. TAJNE POGODBE Razkritja Imlanskega dnevnika "Dagblada" o obstoju belgij sk o-t* rancoske vojaške pogodbe so učinkovala kakor bomba. i - ^ < Pogodba je bila sklenjena leta sedem let poz- neje sta ji pa obe vladi zadali povsem vojaški značaj. Da so izvajanja holandskega lista resnična, je naj. bolj razvidno iz panike, ki je nastala v francoskih vladnih krogih, ki skušajo vso na lepem utajiti: V Parizu in Bruselju dement i rajo, čedalje bolj se pa pojavlja resniea, tla pogodba r.i naperjena saiiio proti Neuh'iji, par pa tudi proti Holandski ter celo proti Španski in Italiji. Ooneralna štaba obeh dežel sta sestavila natančne vojaške naprti i>r«»ti tem deželam, in načrti so bili v pogodbo vključeni. Najbolj presenetljivo je pa ta, da bi se morale v slučaju vojne angleške čete boriti na strani Franeozov in Belgijcev. Y liberalnih krogih Anglije se je pojavilo mnenje, da ni pogodba ničesar drugega kot nekak privesek an-gleško-franeoske mornariške pogodbe, katero je bil < hamherlain v poslanski zbornici tako netočno objasni! in proti kateri je Amerika tako odločno nastopila. Y Parizu in Bruselju se izgovarjajo, da je pogodba registrirana pri Ligi narodov. Tudi to ni resnica. V ženevskih arhivih je le del korespondence, ki se je vršila pred sestavo pogodbe, dočim pogodba sama ni registrirana. Rečeno je le, tla je defenzivnega značaja. To je mogoče res, toda kaj razume Francoz pod besedo defenziva ? ^ I • Na eni strani pridigujejo o bratstvu med narodi, na drugi pa kujejo tajne pogodbe. Franeija je pridobila na svojo stran polovico Evrope. V slučaju te ali i»ne vojne se lahko zanese na Belgijo, ( 'ehoslovaško, Poljsko in Jugoslavijo. Kaj je treba takih varostuih odredb, če je govoričenje o miru le deloma resnično? Briand, 1110 imeli ro-ja-ki v Johnstown in okolici priliko .slišati .slovenskega pevca gosp. Antona .Šublja, kateri je priredil kon^ort v dvora-ni dr. sv. Alojzija ua Cunemaugh. Udeležba je bila sijajna, dvorana je bila na/bito jK^lna, kar znači, da knamo tudi Slovenci v Johnstown čut do narodnega oziroma umetnega petja, katerega milina nas ponese nazaj v domovino v naša detinjtika leta. Obe bistvo je bilo prevzeto in je pevcu pesmi navdušeno ploskalo. Pričaral nam je pred oči vsakovrstnih spominov in zopet nas s par šaljivimi' spravil v smeh. Večer ko smo imeli priliko slišati našega umetniku, nam bo ostal še dolgo v spominu. Dne 20. februarju je bil položen k večnemu poč i tik u rojak Frarik Jurjovee na pokopališče sv. Patricka, Umrl 'je za pljučnico v Memorial ibolni-šniei. Star je bil 50 let, doma iz Štajerskega. Žena mu je uinda pred petimi leti. Tukaj ne zapušča nikakLh so-»orodnikov. pač pa očeta 111 polu-sestro v starem kraju. Prijatelji so mu priredili dostojen pogreb. Bodi mu lahka ameriška gruda! Ustanavlja .se tudii slovenska fa ra in kakor 'kaže, bo sedaj u-speh dosežen, da bomo tudi v verskih rečeh neodvisni od tujcev. Faro ustanavlja č. g. O. Alfonz Mikiavčič. -Nekaj nad 100 družin je že vpisanih, gotovo pa jih se nekaj pride. To bo velikega pomena tudi za slovenski narod, kajti naša mladina tukaj v Johnstownu ni imela dosedaj nobenih šol v slovenskem jeziku, tako da smo, bi rekel, taijei med .svojimi lastnimi otroci. Žalostno, a resnično. Xa Wales bo imel prvi sprejem. LO.VDO.Y, Anglija. 26. febr. — Prim? iz, Walesa. bo imel nocoj «voj prvi sprejem v »eziji v St. J m m e-» palači v imenu kralja. Xe-kako tisoč ljudi bo ipriM>st vovalo. Navzoči ImkIo tudi člani dipioiua-t k-nega dbora. mrliču so zvonili! |H>rveu že ves trd. so odpel ja-Ijubljaii^ko bolnico. Po ofco-•raztiesla vest, da t-m že umri m »o tudi zvoniti. Al-ed Pulz Fccha počasen. PAftUZ, Francija. 26. febr. — •Stanje maršala Focha je skrajno nevarno, a ne slabše, kot je izjavil neki 'zdravniški buletin petih zdravnikov. Zdravniki so privatno povdar-jali, da je tako »tanje ponavadi u**»depolno za moža tako staro-sti kot je Foe h, namreč sedem in sedemdeset let. Uspešen lov na divje svinje. V gozdovih pri Da rdi V. Slavoniji ^e je v zadnjem času pojavila velika Čreda divjih svinj, to vci so priredili lov, pri katerem je obležalo -deset svinj. Meso «0 razdeli siromašnim prebiva 1-eem. SMRTMA KOSA. Thnrl j« v Brooklrim rojak Anton i¥aznik, douja od Delavwke razmure so tukaj pod ničlo, tako da se komaj preživi-rno. Premogorovi slabo obratuje-joT tovarne in jeklarne ravno tako s polovično pairo. Pa saj bo sko-ro Hoover v Beli hiši. i>otem zavlada prosper i tet a. Že vsaj obljubili so nam tako. Pozdrav v*>em Slovencem sirom Amerike! 'Math Klucevsek. Willard, Wis. V štev. 20. ti las Naroda -sem nič hudega sluteč j>oročal o naši prireditvi na božični in na Silve-st.rov večer. To je nekega napete-ža tako zbodlo v oči. da je izlil svoj žolč v A. S. .Možak nam predbaciva, da smo nekega, fanta zaijodili iz S. 'N. Doma. To se je ren zgodilo, toda šele j>otem, ko je uradnik fanta parkrat opozoril, naj miruje, ker je bila bas igra v teku. Nadalje piše, da mi nalašč prirejamo igre. Seveda nalašč. Ali nam je prvi Dom nalašč pogorel Ko je žeiitski gospodinjski klub -sklenil, da.,se nakupi za ot-ro-čiče darilca, je njegova stranka takoj nekaj podobnega ukrenila. Saj pa prej, dokler ni bilo S. N. Dmna niso bili bili njihovi otro-čički nikdar obdarovani. Nadalje pravi dopisnik. da *mo ponav>jali iszro in petje. Povem mu. da so se igre še vedno ponavljale, petje pa tudi. Toliko za danes. Ce ne bo zadostovalo, pa še prihodnjič kaj več. "VVillardčan. SAHARA KOT CENTRALNA KURJAVA ZA EVROPO. Sedanja doba, ki ima silna tehnična pomožna sredstva, se peča z ogromnimi načrti. Tako hoče na primer s-peljati železniške mreže pod morjem in po suhem z vezat i ta način bi bila malo prehitra na-1 ,.rwir>.- U - 1- I Anglijo m Francijo ter EvroiK) rodna smrt. .saj ne bomo uneli ne 1 časa naših organizacij izročiti v mlade roke, ker %o vsa narodna zavest utonila v morju amerika- nizma. Ako pa botlo znali naši o-troci pisati in brati teloven^ko. bo-m o imeli več prilik, in bomo gotovi. da bodo naše orgunizacije lepše rast le, ker če bodo otroci malo poučeni v slovenščini, ne bo tako naenkrat minil naš slovenski čut. Naši otroei bodo imeli več spoštovanja do slovanstva in bo-do rajši nadaljevali delo, katerega oo naši poinirji začeli. Torej, rojaki v Johnstown in okolici, ako vam ni za za cerkev oziroma vero, pripeljite svoje o-troke zraven iz narodnega čuta. da se vsaij malo naučijo pisati in brati v našem jeziku, da bodo vsaj toliko, znali čitati. da bodo lahko prebrali, -kar jim bomo mi zapustili, to je. da bodo vsaj naše organizacije lahko vodili. Ker ako ne morejo citati naših listin, ne morejo nadaljevati dela. katerega bomo mi puslili. ŽMITKA PONUDBA. Mladenič star 27 let, }Vada namakanje Saharske i|Hiš-čave in njena jjridobitev za polje-.lelstvo. Sedaj se pa oglašajo proti temu načrtu di-ugi strokovnjaki in oj>ozarjajo. da bi imelo to zelo slabe posledice za Evropo, ako bi se izpremenile -saharske peščene planjave« v rodovitno polje. Sahara s svojim vročim peskom je danes kurilni kotel, ki s pomočjo toplega. zraka ogreva Evropo. Če primerjamo druge izven evropske dežele z deželami v Evropi. Iti leže n" istih zemljepisnih širinah, vidimo, da je v Evropi neprimerljivo blažje podnebje nego napri-mer v arner. Kanadi, Za ta podnebje se imamo zahvaliti vjtpčhh vetrovom,, ki nam jih povalja Sahara. Ako bi t.i vetrovi nekaj pomladi izostali, bi se zmrznjena zemlja ne otajsla več in dežele, ki leže t outran Alp, ibi polagoma prekrili ledeniki kakor polarne kraje. Ugodne pod nebne razmere v Evrotpi so odv-isue prvič od zalivskega tttka, otrta —- sploh 'karkoli pet>em izraza. Njeno izvajanje je bilo v vsakem jx>odala dva komada, iz katerih smo mogli v kolikor toliko soditi o njeni proslavljeni vrlini operne pevke. — Arijo iz slovenske opere "Gorenjski Slavček" in Dovo-vo "Kanglico", tu je iznesla izredno kvaliteto svoje kolorature. V drugem delu je izvedla tri umetne pesmi, od katerih sta dve bili hrvatiski in ena slovenska. Nekatere izmed teh pesmi smo že večkrat slišaLi, ali nikdar tako, kakor jih je gospa Lovšetova podala. Tretji del je obstojat iz desetori-ee narodnih pesmi, večinoma slovenskih. Gospa Lovše teživa slove* najboljše interpretinje narodnih pesmi in ta sloves po pravici zasluži. Kaj je ona v stanu napraviti rz naših najbolj enostavnih narodnih pesmi, je prav občudovanja vredno. Iz ust umetnice in BREZPLAČEN POUK. Board of Education nudi brezplačen ]>ouk moškim in ženskam, ki se hočejo naučiti angleško ter žele jmstati državljani Združenih držav. Oglasite se v jKUideljek in sredo oil 3—<5, so»ba 413 in -tOl ter v petek dopoldne od poide«e.tih do pohlvanajstih. f^oba 315 v Public Sehool 27. 215 East 41*t St.. blizu 3. Ave. Vabljeni so vsi, (2x 21&28) Peter Zgaga O klobasah. Ker je deževen dan. o. dAijra moja čitateljica. ti ne veš, kako ljubim deževne dni, če sem na suhem in toplem, seveda, ker je torej deževen dan in ker klobaso Maria Ganescu uhouvoob a um D OO d. n. r. ki je baje najlepša ženska na Romunskem, izigrane z Vf>ako kretnjo njenega lica in telesa, z vsako nijanso njenega lepega jrlasu in s j»ouilar-janjem besedila je naša narodna pesem nekaj nepopisno lepe«ra, da se človek mora čuditi narodnemu •jen i ju, ki jib je ustvaril. Videl sem mimjjo rosnih <>i"i. iiino*?o blaženih smehljajev — izray. na licih občinstva, še bolj kot 'buren aplavz, ki je sledil, je pokazal izredno uživanje. Umetnici je bil podan krasen šipek cvetlic, in s prikupijbvo gesto je podarila iz šopka nekoliko cvetlic rzborni svoji spremljevalki, gospi-ci Florence Winsclman. Bil je zares nepozaben umetniški užitek. Gospa Pavla Lovšetova je za par tednov odgodila *»voj otlliod v domovino. V sled velikanskega u-spoha, ki jra je imel v Clevelandu njen nasi skupaj /. baritonom iz. Žubeljnc»m, sta <»ba umetnika dobila urno povabilo na enak nastop v Detroitu. Girard, 0„ .Milwaukee in Chicago. Po teh koncertih se vrne v New York, od koder bo odpotovala na "Leviat-iia-nu" okoli 20. m area. Prisotnik. SEDAJ JE PRIŠLA PREIZKUSN JA-FLU Se«laj je prišla preizkušnja. Zadnja «lva meseca j«' vživaiio tis<-r-ev <"liramihi |tre«l fin 111 ml dj-u^ih tisoč*-v, tla puprnvili svoje uuieeiio stanje jn»vzr<)-eeno «kJ holezjji. Velika zahteva j»o Trinerjevem tfreukeiu vinu je prekosila vs<* rekorde. To zdravile* prinaša in <»lMlrži naravno in lahko čiščenje erev. l>rez holeelne, in taka normalna odvujalm»st je velike vnilnosti v teic ftisu te epidemije. Za one pa. ki niso ušli fin, je Trinerjevo grenko vino najhitrejše sredstvo za povrnitev k zdravju. V vseh lekarnah. Vrednostni kupon v vsakem zavoju. Zastonj vz<»-ree od Jos. Triner Co.. 1333 S. Ashland Ave.. Chicago. Ill— (Adv. i z* Veliko Noč Nakazila v dinarjih, lirah in dolarjih odpošiljamo vedno z najhitrejšimi parniki in preko najboljših zvez. 2La pravočasno izplačilo se obrnite pravočasno na — Sakser State Bank 82 Cortlandt Street New York City ^ žvečim, -sem sklenil napisati poglavje o klobasah. Za žvek oziroma prežvek sta ini Jože Zwlenc in njegov prijatelj Prank Osenek v Waukeg-anu, 111. preskrbela par klobas in kos rebrc, to*la o tem pozneje in na koncu, da ho že v^j nekoliko tabele. Ker iba.s pišem o klobasah, dra-žestna čitateljica. moram ufroio-viti pribiDO dejstvo, da mora biti naprej prašič (oprosti, Ijubeznji-va čitateljica). {>otem je šele klobasa. Ce ni prašiča, tudi klobase biti ne more, to se reče, take klobase, kakoršno imam. jaz v mi>lihf drajra (prijateljica. (,'e. 11 i prašiča, je figra, ne pa klobasa, l)ru«ra poglavitna iiigredijan-C4i. (.to uč^no besedo mi je sporočil neki rojak, ki me je vprašal za pojasnilo, kolrko "im^edijanc al-icohola ima izborno, dve leti staro — sama župa — toda j»o}jolnoma ^ki-sano \-ino" \ druga poglavitna ingredijaiica v »klobasi je r^ol. Prašičevo iih^o je treba % soljo dobro preongaviti in premešati, in do>ti soli je treba, ker je na-tnrni zakon, tla te mora ;n> klobasi že jat t. Klobasa ne preneise vode, ampak jo je treba zaliti s kako drugo tekočino, ki ima najmanj deset do petnajst ingredijane veti kakor Volsteadov ideal. Tretji poglaviten faktor, (dra-žestna "čitateljk*a. nikar ne tišči nosu). 'trefji poglaviten faktor o-ziroma ingredijanea. je pa če>en. C'esna mora biti v pošteni kranjski klohfnsi toliko, da bo pred teboj v stritkari slelierni spoštljivo vstal in ti ponudil prostor. Posebno ženske. k.# ni njih navada, -so v takem slučaju r> prostorom jako radodarne. Toda .svet >»e je jmmehknži!. In ž njim %tr;l tudi klobasa. Svoječasno -o bili drugačni ljudje in tudi kloba>e drugačne. Ce >e je pred leti odpravljal Žirovec k t>odbi v Ljubljano, s« je odpravil tri dni ]>red ob ravna« vo. P-rvi štacijon je bil pri Katri v Žireh. drugi pri Pršutniku, tretji pri Aužonovcu v Poljanski dolini. četrti pri Kroni v Ix>ki. i»eti pa pri Figoveu v Ljubljani. Vse{K>w»od na tem hudem [>otu je užival klobase in se z vinom krepčai. Najhujšo bombo je pa za ofenzivo pripravil. Pred 110 je stopil^ v sodno dvorano. je z.užil liter Bolaffijeve-ekak degeneriran stvor, ki ne zasluži svojega imena. (Je ni prašičjega metia. če ni dovolj -stjli in popra in toliko česna, da te sleherni že iz daljave zavida, za to. kar si pojedel, ni klobasa. pač pa frarekurtar, ter je potem bolj pasjega kakor pa prašičjega rodu. Xo. pa tudi ljudje smo se une-sli in pomehknžili. Jaz iiaprimfT: tri. ali štiri še spravim pod ■streho, pa ne vrnejo biti prevee s česnom navdahnjene. Pri delu seni akopo v neprestanem stiku z mojim prijateljem fvico. ki stavi to mojo kolono, in 3e je menda baš vfcledtega toliko civiliziral, da mu je ljubši duh po vijolicah kot pa ipo' česnu. In včasi se tudi pripeti, da pride v uredništvo Ijilbeznj-iva rojakinja ter me pozdravi z besedami: — Ti, Zgaga, adaj je pa že zadnji čas, da v svoji koloni mojega dedca -razgališ. Takejja 1 jtr-beznjivega in člove-kolju-biiega predloga *»e moram na gentleman^ki način otresti. V takem slučaju je treba mirti in »prave. Kako bi pa spravo * poljubom zapečatil, če bi imel (konec klobase. t ustih in, bi po česnu, smrdel? C SftJ«*. -Jt.'J GLAS NARODA, 27. FEB. 1929 CLAUDE OVAL: Frederic Evans je naglo stopil nazaj in .se umaknil v temačen kot Kri mu j«* divje zaplala in vročično veselje mu je razširilo srce. Njegove poizvedbe so se bile izkazale točne in večletnega zasledovanja je bilo naposled konec; njegovo dolgotrajno beganje križem sveta. njegovo življenje in življenje dveh drugih bitij se bo brutalno končalo tu, v tem mestu. Dvojica, ki ji je bil dve leti za petami, se je nastanila v tem hotelu, nekaj korakov. od njega. Frederic Evaus je otipal samokres, ki ga je imel v hlačnem žepu. in trde črte njegove ga obraza je za trenutek razjasnil strahoten us me v. Dva človeka. i»ta šla mimo njega in Evans je stisnil zobe, ko je za-vnnjal toli znani mu parfum. Na hodniku so se zaprla vrata in on je planil iz svojega .skrivališča. — Številka osem? Dobro! je za-škrtal. Stopil je dol v pisarno in vzel aolio sedem. Vrata med obema sobama so bila zaklenjena. Frederic je prislonil uho in zadržal dih. da bi rarumei glasove, ki *>o prihajali iz one sobe. Toda njegovo sovraštvo je bilo tolikšne, da se je kmalu umaknil od vrat, iz strahu, da ne hi med njim in človekoma, ki ju jo zasledoval, nastala telepatična zveza. Legel je na posteljo in se predal svojim črnim mislim: — Ah. Monika....! Tvoja pot je končana! Konec je tvojega bega. konec mojega zasledovanja širom z«-inelj*ke oble. Nič več me ne boš vodila za nos. nič več ne boš izzivala mojega obupnega in nemočnega gneva! Naposled sem vaju našel. tebe in tvojega ljubimca; to pot mi ne ubežita!.... ....Nekega večera pred dvema letoma je bil Frederic Evans našel svoje stanovanje prazno. Na mizi' POD KRINKO je lefal listič: žena mu je bila pobegnila z drugim. Frederic Evans je izpil kupo človeškega trpljenja do dna. Čez noč «e je bilo vse v njem izprevr-glo: njegova neizmerna ljubezen do žene se je izpreme-nila v brezdnnje sovraštvo. Poslej je imel »amo še eno željo, neodo-ljivo željo po osveti. Jel je zasledovati krivca; moral ju je najti, pa NARAVNOST V TRST da mu je iti «jp konca sveta. Vjna vrat mi nos bežal po stopnicah, Genovi sta se mu bila pred očmi se je za njim dvignil vihar krikov izmuznila v avtu, potlej pa s> dve in brnenje zvoncev. Zdrevil je čez O dohodninskem davku. Davčni zakon od 1. 1928 pred- davka- Nekaj primerov razjasni pisuje. da mora vsak samec ali sa- j to : mica, ki je v minulem letu imel j Samee brez odvisnikov je 1- 1928 čisti dohodek od $1500 ali več j na plači zaslužil $3000. Od tega Po bliskovo in s strahotno hlad- {(oziroma surovi dohodek od $5000 ■ svojega čistega dohodka on odbije nokrcnostjo je Frederic Evans zjali več), nadailje vsak poročeni,$1500 kot .osebni odbitek. Preosta-očmi preletel sobo. Na postelji je par, ki je imel čisti dohodek od;ne $1500 obdačljive svote. Pol-ležala baršunasta krinka in črn $3500 ali več (oziroma surovi do-i drug odsto od $1500 je $22.50. Od domino. Frederic si je ogrnil plašč .hodek od $5000 ali več), prijaviti j tega zneska naj odbije četrtino, i. pograbil krinko in odprl vrata, j svoj dohodek (file a return) naj; j- $5.63. Dolžni davek bo torej Pred seboj je zagledal moža, ki ga, kasneje do 15. marca 1929. To znašal $16.87. je bil očividno privabil ropot boja.'pruavo (return) mora predložiti Nastanjeni inozemee vzdržuje Morilec ga je z vso močjo sunil .vsak samec in vsak ;>oročeni par ženo in štiri otroke pod 18. letom, n in se pognal v beg. Ko je — brez ozira na to. da li imajoivse Mveee v starem kraju. Zaslu- plačati kak davek ali ne. žil je 1. 1928 skupaj $2500- Oseb- Kar se tiče inizemeev. davčni ™ odbitek (kot za samce) znaša zakon razlikuje med "uastajehi- '$1500, odbitki za odvisnike (št!- stran leti hitela iz mesta v mesto, it de- j preddvore in planil na ulico. V mi" (resident) in "ne-nastanjeni-, rikrat $400) znaša skupaj $1600. žele v deželo. Vedno jima je bil na j teku je pogledal nazaj: iz hotela mi" ( non-resident) inozemci. Skupaj torej sme odbiti od svojega sledu, a nikoli .-»e mu ni bij opo- jse je za njim pognala skupina lju-srečilo dohiteti ju. Zadnja tri le-.di. Podvojil je napor in ko je do- Ojača bolan hrbet ali slabe obistž. <»bi»lnp in »nehurne nered nosil navadno povzročajo oHlabol in bolan brini. ueredno spanje v noči In drugšli bo-Wln. Iti narfrte življenje nevredno biti. I.judje, ki trp»' vvled bolnih ribisti uli make bolečim' bodo dobili dobr*i pomoč v Xu*a-Tonu. I>ok.uE«-i. da Nu^a-Tone res naredi, kar mu pripisuje. Je tu i dohodi in izhodi zastraženi. Evans, je videl, da je izgubljen. Spričo preteče nevarnosti s*» je spomnil *>voje os ve te; tisti mah se mu je vrnila hladnokrvnost. Pri-«edel je k Moniki. — Odložite krinko, dragee, je izpregovorila le-ta, strašni ste! 1 Ne?.... Kakor izvolite.... Povem vam da se ne nameravam vrniti v hotel, moja prtljaga je že na postaji....Nakupila sem si nekatere neobhodno potrebne stvari in poslala brzojavko Fredericu. Frederie Evans je planil kvišku. — Kako? Kaj pravite? je vprašal hripavo. — Ali, nikar, dragee. prosim vas, ne govorite v tem tragičnem tonu! Pred vsem nikakih prizorov; saj veste, kako sva se bila dogovorila. Moj sklep je nepreklicen. Za trenutek se je zazrla v Frederica Evansa, ki se je bil sklonil naprej in se z rokami krčevito prijel za rob mize ter željno prisluškoval njenim besedam. — Obžalujem, je nadaljevala nekoliko mehkeje, obžalujem, da sem vam morala to povedati, a kaj hočete : krivda ni ne vaša ne moja. Sla sem bila z vami. meneč, da vas ljubim, v upanju, da bom srečna. Toda na žalost sem spoznala, da je moja podzavestna, globoka in resnična ljubezen veljala onemu, ki sem ga bila ostavila. Ne!.— molčite prosim vas.... Že davno bi bila Frederica prosila oproščenja, toda bala sem se. da ne bi mislil, da se vrnem k njemu samo iz strahu. Danes, ko naju je bil napaded izgubil iz oči, sem mu lahko svobodno brzojavila; videl bo. da ga nisem poiskala iz sebičnih nagibov. Vrnem se v hišo, ki bi je nikdar ne bila smela ostaviti. in če pristane na to, ga ne zapustim, nikdar več. Ljubim ga in danes vem, da nikoli nisem ljubila drugega; povedala mu bom resnico in on mi bo verjel!.... Od brezumnega veselja ne ve-doe. kaj dela, si je Frederie Evans strgal krinko z obraza in proseče iztegnil roke. Monika je vzkrikni-la. Tedajci pa je s Frederieovega obraza izginila vsa kri: na hodniku so se začuli koraki. Vrata so se odprla in ložo so preplavili stražniki. Frederie je omahnil na stol: s prepadenim obrazom se je obrnil k Moniki in obupno zaječal; — Monika!.... Mamika!.... ^ Prepozno!.... Ubil sem ga!.... Ubil sem ga L« ADVERTISE in GLAS NAHODA Inozemee, ki se dejansko nahaja v Združenih državah in ki ni tukaj le na prehodu ali radi začasnega obiska, smatra se nastnjvnim inozemeem v svrhe davčnega zakona- Ako 011 stanuje v Združenih državah iu ne zna. koliko dolgo bo tukaj stanoval on je "nastanjen". dasi njegova družina utegne stanovati v starem kraju in dasi namerava končno povrniti so v stari kraj v še nedoločeni bodočnosti. Nas t a njeni mozeiiiec uživa iste pravice in olajšave gled«' odvisnikov (od njega gmotno odvisnih sorodnikov). kakršnje uživa državljan Združenih držav. Za izra-čunjenje dolžnega davka treba najprej odbiti takozvane osebne odbitke in potem odbitke za odvisnike. Osebni odbitki ('personal exemption) znašajo: $1300 za neporočene osebe in $3500 za poročene osebe (ako mož in žena stanujeta skupaj) in za družinske poglavarje. Odbitek za odvknika (credit for dependents) znaša £400 za vsakega. To p omenja: Ko >e u-Rtanovi svota čistega dohodka tekom leta 1928 odbije samec od tega dohodka $1500 in poročeni par Skupno Potovanje po COSULICH proCT priredimo dne 29. MARCA 1929 A*A NAJNOVEJŠI MOTORS 1 LADJI "Vulcaraia" ki ima 24.000 ton prostornine, je ti32 čevljev dolga, 80 čevljev široka in 91 čevljev visoka. Motorji razvijajo 33,000 konjskih sil in vozi z brzino 20 vozlov na uro. TA PARNIK VOZI 11 do 12 DNI DO TRSTA, iz TRSTA do Ljubljano pa vozi vlak samo 4 ure. Za nabavo potnih listov in vsa pojasnila .v. obrnite na SAKSER STATE BANK 82 Cortlandt Street : New York, N. Y. DODELJENE SO NAM NAJBOLJŠE KABINE Zanimivosti iz Jugoslavije. čistega dohodka $3100. Ne preostane torej nikaka obdačl j iva >vo-t-a. Dasi nima plačati nikakega davka, mora vendarle prijaviti svoj dohodek, ker je zaslužil čez $1500. Poročeni par z dvema odvisnimi otrokoma j«1 1- 1928 zasluži! skupno svoto ->500. Po osebnem odbitku $3500 in po odbitkih za odvis- V neki zagrebški hiš; v (iun-nike v znesku sfSOO. preostane lejduličevi ulici .->0 se pojavili sira-$700. Pol drug odsto od te .>vote ho v i. Pred tedni se je že poroča- j znaša $10.50. Odbivši četrtine i«"* lo o strahovih, ki m> r-e pojavili \ svote ($2-83) preostane ^7.87. To neki zagrebški mesnici iu -■» r.t/- i Hiša strahov v Zagrebu. tako velik, da Va študenta otb iz r>f>1>.- v kavarno in se vrnila j le pozno v noč. j X, je davek, ki ira mora plačati. Vdovec, ki ima pri sebi tri otroke. je zaslužil £4000. Po osebnem f burili skoro v>c mesto. Tt-daj policija ifinela polne roke po>la. dokler ni ugotovila, da strahovi 1 vatn odbitku £3500 in pn odbitku £12001 niso nihče drugi nego obrtniki, k za tri odvisne otroke ne preostane nič. za kar bi moral plačati d a ve'v. Vendarle mora prijaviti svoj odhodek. ker je zaslužil čez £3500. Kakor smo že omenili, poročena oseba nima pravice do odbitka £3500. ako žena oziroma soprog živi v starem kraju, marveč le od odbitka £1500- Pač pa ima pra-pravico odbiti teh £400 za odvisne otroke, post ar no mater in druge gmotno odvisne os"be. Nima pa pravico odbiti teli £400 za ženo. Nastanjeni inozemee .K dolžan plačati davek na ves dohodek, brez (ako skupaj živi) $3500. Ista pra- I^j™ na to. dali ta dohodi izvira vico kot poročena oseba ima dru- j iz združenih držav ali je deloma žinski poglavar, t- j. vdovec, kijali p0p0ln0ma prišel iz virov izven vzdržuje pri sebi svoje otroke, brat, ki vzdržuje pri sebi mater ali brate in sestre, in slični slučaji. Poročena. oseba, ki ne živi skupaj z ženo oziroma soprogrom. se v vrhe davčnega zakona smatra za Združenih držav. Ne-nastanjeui inozemee je o*eba, katere r^dno bivališče ni v Združenih državah in ki ni niti držav rve« so v sosednji hiši popravljali tr- f govi.no in delali ropot. Tudi o strahovih in duhovih v »Juudu!:-čevi ulici je bila obveščena .»:>!:-cšja in je uvedla preiskavo. Pred meseci je najela sianova-nje v neki hiši v (Junduličevi ulici vdova nekt-ga zdravnika. Stanovanje je v 3. nadstropju. Vdova živi --vojo materjo, otrokom in slu/jkinjo: Nekaj dni nato, ko so se vselili.je služkinja povedala, gospodinji, da \>o nič ni mogla -spari. — Vso noč nisem -pala. Ljudje -»o hodili po stopnicah gor in in dodični, pri-uradniei. Njima se je pri-i>to kakor medicmcimia. strašilo v t>obi. a ko sta ]>a šli ui bilo nikogar, podična čakala ^»trkalo, je na-•dala v. temnem »ko črno ]K>sta-J^saj taki jo je i se je Noč za nočjo ji Trkalo je na vra pogledat, kdo je. Drugi dan je go pri vratih. Ko je glo odprla in zag kotil predsobe vivo /. mrtvaškim obrazom ko je izpovedala policiji la. Ni. Mil ►vans latdednji dan nekaj slič- Okoli 10. ure zvečer je kopnih ce v svojo sobo. Vra-fi je za seboj zaprla in legla. Komaj se je odela, so s.- vrata saina od-prla. Vstala je in vrata zopet za-pr!a. Ko je drugič legla, m» si vrata //»jt-t sama odprla. To se jo ponavljalo večkrat za |M>redoma. Razen te<«a je strašilo t>o hiši na druge načine in zat ni zajMistili >obo in gani. V-lova v (Junduličevi Ulici jt popolnoma obupana. Novinarju ki jo jeo biskal, je rekla : To - > strašne stvari, ki se tu dogajajo. smo že ob pa- ii. *t. Živci .->• nam že odpovedali. — Kaj se pa dogaja I — je vprašal novinar. zvečer iz v glavnem odvisni od podpore davkoplačevalca : ti .SO otroci pod 18. letom in druge osebe, ki no morejo same vzdrževati radi telesne ali umne nesposobnosti, na pr. postar-na mati. bolan sorodnik itd. Za vse te osebe sme davkoplačevalec odbiti po svojem osebnem odbitku še nadaljnih $400 za vsakega odvisnika in je prav vseeno, da li tak odvisnik živi z davkoplačevalcem ali pa živi drugje. 11a pr. v starem kraju- Davek se plačuje na čisti dohodek. ^"Isti dohodek (net income) je surovi dohodek, (brutto income), od katerega se odbijejo tr-. govski stroški, poslovne izgube, slabi dolgovi itd. Surovi dohodek vključuje plačo in mezde, nagrade za profesijonalno delo, dohodki iz trgovine, dobičke od prodaje imovine, obresti, najemnine, dividen-de in sploh vse dohodke iz katere- njene v pravioo nike. Kanadi ali Mehiki, imajo do odbitka £400 za odvis- I"' a gospod ič-izselili dru- ! dai Tega vam ne morem pove-ker sem obljubila hišnemu lastniku, da ne bom nikomur pobi ra. la. 111 bilo nikogar na stapnicah Vrgla sem zaboj od sebe in zbe- j ... žala. Ne-nastanjeni morajo prijaviti _ rf(> ^ ilomi-ii; ja je od. , svoj dohodek, prihajajoč iz virov j ki ne yvruje\ v Združenih državah, na tiskovni duh(yYe 1040B — ne kasneje od 15. jum-1 Gospodhllja je res mhiU\a, da je ja 1920. razun ako je bil davek 1 ^^^ strahov pobran na licu mesta (na pr. P1*1. fantaziji. Dva dni se v koncertu ne-nastanjenega možem-. ^ ^ ]tr][H>xUo ni- izredlH skega umetnika)- Tretji dan je j>a od strahu skoro Ne-nastanjeni inozemee, ki nima _ omedb-la sama gospodinja in nje-bivališča v eni izmed sosednih de-( na mati. žel, mora plačati normalni davek . A' sosednji sobi sta culi natanč- od 5 o^lsto in tudi surtax na do- no korake treh oseb. Tmli stvari hodek čez $10,000. Pravico pa ima v sobi so se začele premikati in odbiti 25% od davčne svote v slu-1 vdova z materjo je začela klicati; Stanovalka porabi vsako noč čaju "zasluženega dohodka". na pomoč. Ko je vstopila v sobo. j dve sveči. Šla je tudi k duhov- •v, • t - ,-___; • „.^.+ 0 1 od koder ie prihajal šum ni bilo ' niku. da bi hišo in stanovanje bla- Ameriski državljani 111 na>ta-. " . , . 1 , . . . ... • • 'nikogar. Ko je zai>rla zn seljoi g<»>lovd. sve.-enik jo je pa ]»osial njeni inOteemei, ki imajo svoj do-j 1 J- .11 , ' , , , , v 1 - - i - i vrata, je zopet eula korake, kakor ; na i»ohcijo. .hodek od place ali mezde in ki so j i • 1 J .. vedala. Ce bi vam povedala, V svoji 1 ... . . i 1111 odpovedali stanovanje, vaz oi tanova-i . ... . j se pa >nerada i/.-eiita. ker sem sicer zadovoljna s stanovanjem. Kazen tega me selitev mnogo stane. Ne vem. kaj naj storimo. Sedaj pušeant vso noč goreti svetilko na ' mizi. Včeraj ponoči ni bilo stra-j hov. upam. da jih ne bo več. gasibodi izvira, razun onih, ki so deta 1928 imela $5000 ali manj bi (lestlt 1iudi tekaI° j Zanimivo da je v tem sta in tja. j novanju stanovala preje nek; izrecno prosti davka. Za človeka, ki živi od plače in mezde, je navadno čisti in surovi dohodek Ista stvar. Razlika je pa važna za trgovce, obrtnike in farmarje. Ko se od čistega dohodka odbijejo zgoraj navedeni osebni odbitki in odbitki za odvisnike, ostane dohodka, morajo prijaviti svoj dohodek 11a tiskovini 1040A davčni oblasti svojega okraja (Collector of Internal Revenue) najkasneje do 15. marca 1929. Za višje dohodke služi tiskovina 1020. Take tiskovine se pošiljajo vsem ■ , , ... , . , , . ..... . , i pirat, sta videla, da n: nikogar« onim, ki so lam prijavili svoj do- , ____,. , . . . , hodek. Kdor ne dobi take tiskovi- svota, ki je podvržena davku- Da-jne< nima nikake pravice do izgo-vek znaša določeni odstotek pre-Jvora_ marveč si mora sam preskr- Tako je strašilo po stanovanju j družina, ki so jo strahovi popol-vso noč. Pri vdovi sta stanovala noma pustili pri miru. Ta druži-dva študenta medicine. Tudi ta na je bila v stanovanju 10 let in dva sta slišala ropotajije in teka- ni iiikdar slišala strahov, nje 'po sofbi. Na vrata njune sobe' Poln-ija je ukrenila vse, da čim je ndkdo potrkal. Ko sta šla od- { preje izsledi "strahove". pred vrat i. »Ropot- in nemir je bil j Pod svati se prelomil led. os-tale svote. Ta odstotek znaša eden in pol odsto na prvih $4000 čistega dohodka (t. j. na kar preostane po zgoraj navedenih odbitkih), 3 odsto na nadaljnih $4000 in 5 odsato na ostali dohodek. Vsak dohodek do $5000 smatra se zasluženim dohodkom (earned income), brez ozira na to. dali izvira iz plače ali mezd ali iz trgovskih transkacij. Na to svoto ima beti tako tiskovino- Tiskovine sc lahko dobivajo pri davčnem uradu (Collector of Internal Revnue) ali pri podružincah tega urada. Dohodninski zakon predpisuje težke kazni za one. ki ne prijavijo pravočasno svojega dohodka ali ne plačajo davka. Davek se plača istočasno s prijavo. Ako kdo hoče, pa im pravico plačati v štirih o- Iz KarLovea poročajo, da so te obrok zapade skupaj s prijavo do- j dni neki svati z jelse m k po_ hodka. j ro^i preko zamrznjene Kolpe v Prijavo (return) in dolžni da-; sosednja vks Ilrnetiče. kjer je vek lahko pošljejo po poštni na župna cerkev. Pod težo se je vdrl Collector of Internal Revenue. Pri- led jn dva svata sta padla v vodo. javo treba podpisati pred notar- Le z velikim naporom so ju ostali jem ali davčnim uradnikom. | sva t je resSi z nevarnega položaja. davkoplačevalec pravico do odbitka |brokih (15. marca, 15. junija, 15. ene četrtine (25%) normalnega'septembra in 15. decembra.) Prvi ZASTAVE cv1lkne ameriške. 9LOVENIKE in hftvaftke heoauue, prekokamnice, tro-•ojnice, znake, uniforme ivo Sigurno 25% ceneji hot drugod. VICTOR HAVIHiEX, S31 QREEVE »T, CONEttAUQH, PA. .|m . vs# ~ GAUCHO •ROMAN: Za Glas Naroda priredil O. P. 13 (Nadaljevanje.) — Noben rlovek j>a se ne more boriti proti izdajstvu, ee nit: ne \ ,
  • ta imela {mbegniti nazaj na deželo. Zmagoslavna matrika Min ha (Jaueha in nekaj drobiža je "pridobilo zaupanje teh preplavanih ljudi v dosti večji meri kot pa vse orožje banditov. Iz splošnih govorie onih, ki no opazovali korakanje čet, je ban-»'it^ki giavar lahko rekonstruiral splošno naravo ekr»pedieije, ki ga je skušala frrehiteti. V< kol tmož jih mora biti. — je rekel svojemu priboč-!! kn Liij'U. i j!., i /.. ni s<» tudi z nekaj lahke artilerije. To jvome-j«ja, da ie nameravajo zakopati ter za -stalno zavojevati Mesto čudežev. ' n v* |i| n . IjU|>o je siknil, ko je odgovoril: — Ce bodo isploli to mogli storiti. — I)a. to je problem za Roseosa. On ne v t. še ničesar glede na-š.-jra števila, — ji' nadaljeval Gaueho ter pušil naprej svojo cigareto z nemoteno hladnokrvnostjo. — Mogoče l>o strel i z kakega okna moj konec, še predno bomo d<»s[>el tjakaj. Ti in Sanchez pa poznata unoje načrte ter lahko vodita naše tovariše k njih nagradi, kljub vsem kroglam v Ruizo vem arzenalu. — Zaupajte meni, da bom odvlekel te zakla le s svojimi lastil m i rokami, glavar.. — je rekel lupo in njegove oči so se pri tem zožile. !\>>egel je z roko preko ostrin^ svojega jako dolgega lovskega noža. — Ce bo ostal le še eden naših petstotih, boni jaz dotič-id .. . ter borni splezal skozi pekel, tla se polastim zlata mesta! Usta (iaueha ^o postala ravna, ko je študiral trdi profil svojega indijanskega oprode. — Ne boj se osamljenosti, Lupo, — je odvrnil nežno. — Ostala bosta najmanj dva na*. Jaiz jiriča kujem biti oni drugi. Jaz sem obljubil Kuizu, {la bom kolektiral celo svoto 10,000 pezov, predno bo končana ta najina igra. Kot sem ti nekoč zaupal, držim še nadalje vsako svojo besedo! Oči onega drugega so žarele ob spominu na ono prejšnjo obljubo. Njegova roka je nehote posegla za pa*, v katerem je nosil revolver diktatorja. Da ]s>kaiže svoje zaupanje, j" ijrognal Gamcho, ki ni prezrl te kretnje, svojega belega konja Quit a par korakov proti ospredju. Njegov mišičasti vrat je bil popolnoma eksponiran krogli za-vrajnega morilca in Lupo se je nahitro obrnil nazaj preko svojih ranen. Sanelirz je <-stai zadaj, da se pridruži drugim ter je bil sedaj neviden za ovinkom steze. Potegnil je svoj revolver, ko je njegov glavar veselo odjahal :.aprej. V bližini je bila duplina kn težko grmičevje je raslo naokrog. Kn strel med pleča (iaueha in-njemu bo mogoče zmagoslavno skočiti naprej. V pretkanih možganih se je pojavila trenutna misel: — Lahko bi ga vrgel v duplino, pod lbftje ter vtscl njegov klobuk, orožje in denar. — je razmišljal Lupo. — Nato pa bi se lahko, z uzdo njegovega konja v moji roki, izgubil naprej, v odprto deželo. Dandiiska tolpa brez njih voditelja, bi omahovala ter se izgubila. Po enem tednu ali dveh skrivanja, bi odjahal nazaj v mesto Kuiza, z mrtvim truplom (iaueha. privezanim preko sedla. Dvignil je svoje orožje m njegova rjava roka je bial mirna kot jeklo. Njegovi prsti so se krčevito oprijemali petelina, ko je prišel glas Gaucha nazaj, prepevajoč neko staro pesem planjav. Odmev j«- prišel jasno na uho Indijanca. Njegova roka je omahnila. kajti dotične besede so ga preveč spominjale na dom. Počasi je utaknil zopet svoj revolver za pas. Pognal je svojega konja in kmalu je zopet jahal ob stran i (Jaueha. V s v tuje vlii'ko razočaranje je držal glavar v svoji roiki majhno t valno zrealee ter si vihal svoje majhne brčice. Vvi gaiiehi ni>o tako uduni zrcalom. — jc rekel Indijanec h porogljivim usmevoni. — Jaz nisem nikdar raJbil nobenega v svojem živi j on ju! (ilav::r pn se je nasmehnil tako brezbrižno, kot kak otrok, še v^ilno opazujoč svoj lasJni odsev. Sedaj je snel svoj širokokraji klobuk ier sedel udobno na široko sedlo, da si uravne svoje goste, črne kodre. — Jaz si mislim, da so ni* i nikdar ozrl v ogledalo. Lupo. Zelo "t;i i J: L presr-n, rcn, če hi v resnici videl, kako izgledaš. Sedaj, za mene, jaz sem v resnici č>-den mladič, če vrjameš ženskam. Ženske pa teveda nikdar ne lažejo! Njegov glas je postal bolj odločen. — Kazvenrga pa sem našel svoje ogledalo koristno za številne druge stvari, razve« za ogledovanje mojega lastnega obraza. Lupo je povesil pogled, kajti pomeem bil v Odesi v'nik in me povabi k policijskemu '^odbene?a paviljona, vzdignem ^ariatorijn za duševno bolne dr. j pristavu. Pristav me vzprejme s dirižerski pult, zlezem podenj in Droznesa par tednov nadzornik strogim obrazom, mi pokaže stol, ves sr<*en zadremljem. bolnikov. Plača sicer ni bila ve- naj sedenj vzame mcjje papirje lika. toda imel .sem vsaj brezplač j in jih začne prelistavati. Lista i ' Spomladi 1904., ob času rusko-j Ne sedim še uro, ko vstopi straž-j no hrano in stanovanje. Pa sem se J tja, nazadnje jih lepo zloži in re-sporekel z nekim bogatim simulan- če: torn, ki .se ji bil zatekel semkaj iz) "Vaši papirji so v redu.... Koli-( .strah u pred vojaško suknjo, in ko časa mislite ostati v mestu'*" moral sem zapustiti gorki kotiček. Po mestu .se potikati mi ni kazalo in s sedmimi rublji v žepu sem se odpravil že v začetku aprila na potovanje po matuški Rusiji. To pot sem krenil v Besarabijo, "Toliko, da si ga ogledam, po-tlej pa pojdem dalje proti Petro-gradu." "Ali že imate prenočišče?" "Ne še!" "Vas bo stražnik peljal k "Trem rožam." Tam je Čisto in Ne vem, čez koliko časa se zbudim. Nekje v bližini slišim štiri udare zvona. Kaj, štiri je že ura, si mislim; zdaj pa.4** b$ž Jvfen, da te ne dobe stražniki, JfiSkar naravnost v mesto, preden se do dobra zdani! Skobacam se izpod pulta, si narahlo otepem prah z obleke in stopim na eesto, ki pelje po mojem prepričanju v mesto. Grem, grem in pridem do viso-'kili železnih vrat. "Aha, kar tu Kfetanie i»arniht»* < Shipping Ntfi t v Turčijo. Pridem v dotično vas in prosim kmeta, naj mi pokaže pot h grobu. Ta me sprva začudeno pogleda, prestopi parkrat z ngoe na nogo. se počeše za tilnikom in nazadnje no9" reče, da pojde sam z menoj. Gre-j «Xo Je priporočnno pLsmo, ki va. greva, pa ne iz vasi ampak vse so mi ga dali prijatelji Litovei v dalje in dalje v vas in se naposled Vilni.'' ustaviva pred — selško upravo. "Pokliči starosto!" pravi moj vo.lnik človeku na pragu. Ta stopi v hišo in pride še .s par ljudmi venkaj. "Starosta! Ta-le človek je spraševal po grobu izdajalca Mazepe.1^^ fl ?a ne morem i,,^' Malo poglej, če ,so njegovi doku 1 Lahko noč, dobro ^poznam, pa stopi k meni izza grma mož postave — dvroski stražnik, njegovi široki srebrni na-'šivi so se svetili v mraku, me prime za roko in ljubeznivo vpraša. "Kaj bi pa radi, gospod?" 11V mesto hočem !'' "Ja, v mesto pa ni tukaj pot, ampak čisto v drugo stran. Zino tili ste se malo, vam bom pa jaz pokazal!" Greva nekaj časa v isto smer odkoder sem bi prišel, pa stopi iz mraka drugi stražnik. "Tegale gospoda sem prijel pr« ki jo je nesmrtni Puškin tako lepo opel v "Ciganih." tudi poceni lahko večerjate! _jskozi, pa sem na mastnih tleh!" V Bend^rah sem se spomnil, da Svoje reči pustite lahko kar tu pri Pritisnem na kljuko, toda — vra-l je nekje v bližini grob maloruske- meni v pisarni, pa pridete jutri !ta ,so zaklenjena! Obenem, ko to ga hetmana Mazepe — ki se je v zjutraj ponje. bitki pri Poltavi predal Švedom in spite!" potem zbežal pred Petrom Velikim Ko pridem drugo jutro v policijski oddelek po svojo stvari, me pristav prijazno pozdravi. "Med papirji imate zaprto pismo za tukajšnjega Odvetnika g. a N., ali poznate njegovo vsebi- 28. februarja: Lcvlatiian. Cherbourg Stuttgart, Brcnui 1. marca: Aqult&nlm. Cherbourg t marca: La de Fr&nce. Harra America. Cherbourg Albert Ba.llin. Hamburg, Cherbourg Pennland. Cherbourg. Antwerpen CooCo Blancamano. Napoti. Genova 7. marša: Dresden, Bremen. Boulogne Bur m« 1. marca: Berang&rta. Cherbourg ft. marca: Cleveland. Hamburg, Cherbourg New Amsterdam, Boulogne Bur Mar, Rotterdam Roma. Napoil, Genova 13. marca: President Harding. Cherbourg 14. marca: Muenchen. Bremen Paris. Havre (Velikonočni Izlet) 15. marca: Olympic. Cherbourg 1*. maica: Arabic. Cherbourg. Antwerpen Veendam, Boulogne Sur Mer, Rotterdam Conte Grande, Kapoll. Genova It. marca: ' . v | WeatphaJla Hamburg 10. marcs: Leviathan, Cherbourg 21. marca: Prealdente Wilson. Trat Berlin. Bremen SS. marca: Aqultania, Cherbourg 23. marcs: 'Deutschland, Hamburg. Cherbourg Augustus, Napoll. Genova 26. marcs: Columbus. Bremen Republic. Cherbourg. Bremen 25. marca: Stuttgaft, Bremen, Boulogne Sur Mer Volendam, Boulogne Bur Met Rot* terdam __ 29. marca: lie de Prance. Havre Berengsrla. Cherbourg 90. marca: Vulcan la. Trst Hamburg. Hamburg. Cherbourg Pennland .Cherbourg. Antwerpen Ryndam. Boulogne Sur Mer Rotterdam 28. lunljat Pari a. Havre (IZLET) 26. Julija: ' lie de France, Havre (IZLET) fi DNI PREKO OCEANA Najkrajša in najbolj ugodna pot za potovanje na ogromnih parnikth: lie da France 1. mar.; 29. mar. Paris 14. marca; 5. aprila. (Oa »elnetl.) Najkrajša pf>t po železnici. Vsakdo je v posebni kabin! z vsemi modernimi udobnosti — PijaC-a. in klavna francoska kuhinja. Izredno nizko* ccne. Vprašajte kat«repak.»li I>oobla^enega. agenta ali FRENCH LINE 19 STATE STREET NEW YORK. N. V. "Ali ga smem odpreti^ "Prosim! * * PLsmo mi je bil daj v Vilni Li tovee Obreza, rime odvetnika — vrat ill dvorca imperatrice Alt-k- poznejsega podpredsednika "Go- sandre. — Odpeljite ga k mestni sudarstvene dume'* — pa mi je na menti v redu!" Pokazal sem jim potni list in jim s težavo dopovedal, kdo sem, odkod in kam grem. Pustili so me iz oči s"le izven vasi. Za Mazepov grrob nisem seveda nikogar več spraševal. Nekako v začetku septembra ali pa koneu avgusta sem priromal preko Kijeva. Varšave in Litve v baltiško pristaniče Revel. Ker jp deževalo, sem stopil v neko gostilno. si naročil čaja 111 začel pisati dnevnik. Kako se potuje v stari kraj in nazaj v Ameriko. Kdor J« namenjen potovati ▼ ata» rl kraj. Je potrebno, da Je potjflen • potnih Ustih, prtljagi ln drugih stvareh. Vsled nage dolgoletne ta-krošnje Vam ml lamoremo dati najboljša pojasnila in priporočim^ redno le prvovrstne brsopanJke. Tudi nedriavljanl samorejo poto-Tatl ▼ stari kraj, toda preskrbeti si morajo dovoljenje ail permit ta WasbingtoDa, bodisi za eno leto ali • mesecev ln se mora delati prognjo T saj en mesec pred odpotovanjem ta to naravnost . ▼ Washington. D. CX, na generalnega naselnl&kega komisarja. Glasom odredbe, ki je stopila T veljavo SI. julija 192-va ameriška priseljeniška postava. Glasom te postave samorejo a morilki državljani dobiti svoje Sena ln neporočene otroke izpod 21. leta ter ameriške državljanke svoje mole s katerimi so bile pred 1. Junijem 1028. leta poročene, laven kvota. Jugoslovanska kvota znaSa Be dno 671 priseljencev letno. Do polovice te kvote so upravičeni stari® ameriških državljanov, motjs ameriških državljank, Id so se p« L junija 1928. leta poročili in poljedelci, oziroma Seoe ln neporočeni otroci Izpod ZL leta onih di.avljanov, ki so bili postavna prlpuščenl v to deželo za stalno bL vanje tu. Vsi ti imajo prednost v kvoti, od ostalih sorodnikov, kakor: bratov, sester, nečakov, neča< kinj itd., ki spadajo v kvoto brsa vsake prednosti v isti, pa 1 sprejema nikakih proSeej aa rikanske vtaeje. Pristav prebere pismo in ga mi vrne. Pri slovesu pa mi reče: "Oprostite! Takšni časi so zdaj, povsod preže sovražniki in mi moramo biti oprezni." Seže mi v roko in stisne v dlan srebrni rubelj : "Xato tole na pot. pa ne zamerite in srečno hodite!" Hodim po Petrogradu i/, muzeja v muzej, iz Ermitaža v Muzej E-leksandra III. in v Akademijo umetnosti, občudujem slike in kipe od jutra do noči, le zdaj pa zdaj odščipnem natihem tkoŠček kruha, da si potolažim lakoto. Spim na vrtu Inženjerskega dvorca še z nekim revežem tehnikom te.sno ob steni visoke stavbe. Da naju ne opazijo, prihajava pozno in vstajava rano. Pa berem nekega dne. da bo v nedeljo tega in tega v Peterhofu krst prestolonaslednika Alekseja in da pridejo visoke osebe in bo prisostvoval v imenu botra, nemškega eesarja, sam njegov brat princ Henrik. Pa si mislim: Kaj takega se ne vidi vsak dan; pojdi še ti, ko si tako blizu. V ^soboto zgodaj vzamem nahrbtnik na ramo in palico v roko in jo mahnem proti Peterhofu. Blizu mesta položim nahrbtnik pod obcestno grmovje, ga zagrnem s prstjo, si malo pogladim črno obleko, ki mi jo je podaril oni odvetnik v Revel ju (skoraj čisto nov frak!) popravim slamnik na glavi in se grem šetat v carski park. Lepo je kakor v nebesih: nasa-di.cvetljičnjaki vodometi kipi in dvorci. Sedem na tem kraju na klop, se odpočijem in grem zopet dalje, srečam carične, ki se peljejo v kočiji na sprehod in mahoma mine dan. *• policiji!" Novi stražnik me pelje dalje do ovinka in me da v roke me^t, nadzorniku, ta pa pokliče izvosčka n kmalu sva na policiji. Dežurni uradnik se mi čudi, ko mu pripovedujem, na kak ničin sem prišel v tako neprejeten pi-ložaj in vidim, da mi nič kaj ne verjame. Gleda me in maje z vo ter piše zapisnik. "Tjakaj ležite na divan: jutri zjutraj bomo že videli, kaj naj naredimo z Vami!" Ležem, ne moreni spati in premišljujem, kakšna ura me je zbu dila iz spanja ravno opolnjji. (Pozneje sem zvedel, da se je menjala le nočna straža na bojni la 1-ji v bližnjem pristanišču.) Zjutraj nii povedo, da so poslali vse moje papirje in dnevnika » protokolom vred komandantu car skega dvorca: kakor bo on ukreni!. tako pa bo! Komandant pa je bil tedaj general, bivši Črnogorec. On je menda pregledal papirje in spoznal, da nisem prav nič nevaren, ker ob pol 9. uri sem dobil vse svoje stvari nazja in na policiji mi celo povedo kod naj grem, tla pridem hitreje k dvorski cerkvi, kjer bo ob 9. uri krst. Ljudi je že vse polno, vojaštvo tvori špalir. Vidim čisto od blizu ves slavnostni sprevod: zlate in srebrne kočije, carja, carico, ea-rične, princa Henrika in drugo gospodo. Kmalu so vsi v cerkvi. In potem ni dolgo ničesar: skozi notranja vrata so šli visoki gostje kar v dvoree. Le godbo slišimo, "kako igra v kratkih presledkih na zdravje! "Aha, novokršČenemu napi jejo!" rečem polglasno. Lsti hip me potegne sosed za rokav: "Odkod pa WHITE STAR LINE VAM NUDI VOŽNJO V JUGOSLAVIJO v udobnosti in brez skrbi. Dak — časi so se izprt-menili. Sedaj laliko potujete v staro dr«mo\ino v udobnosti in brez skrbi, četudi niste milijonar. Treba Je le, da se pridružite našemu IZLETU V JUGOSLAVIJO 22. junija na S. S. MAJESTIC največjem parniku sveta in deležni boste najbolj prijetne vožnje Mr. Josip Mihelic lz Cleveland. Ohio, bo vodil ta izlet. To se pravi. da. bo spremljal potnike prav do Ljubljane in Zapreba. Mr. Mihelic je že vodil podobne izlete tudi na Majestk- ter pozna parnfk in evropske železnice. Brisal se bo za vaio udobnost ter prcvrrl nas« vse skrbi Vi mu boste sledili ter se veselili potovanja kaka boljša prilika za obisk stare domovine? AH se vam nudi CENE ZA PLOVBO IN ŽELEZNICE: III. razred iz New Yorka do Cherbourg:! .............. III. razred Cherbourpa do I.jubljane ............!!!!!! lir. razred Cherbourjja do Znjfreba ................. II. razred iz New Yorka do Therbourga 11. razred iz Cherbourg do Ljubljane .............,.'. II. razred iz Cherbourga do Zagreba ...... $103.50 $ 16.50 t IK 10 >157.50 t 2« 23 » 29 37 I* Za pojasnila vprašajte pri RUDENTIAL BANK (Zakrajšek Cesark) 453 W. 4 2nd Street NeH- York, N. V. ali pri WHITE STAR LINE International Mercantile Marine Co. No. 1 Broadway New york ste, gospod, in česa iščete tukaj?" "Tega, kar vi! Krst gledam!" Sosed pomigne bližnjemu žandar-ju: "Peljite ga na policijo, sumljiv človek je!" Dopovem jima, da »sem prišel ravnokar s policije in da *em tu-kt.j z dovoljenjem samega komandanta dvorca. Pregledata potni list in me pustita. Začne deževati, ljudje se polagoma razidejo, jaz pa čakam in čakam. Od slamnika mi teče curkom voda in obleka je malone premočena, a jaz stojim in čakam, 7. menoj pa tudi sosed-detektiv in dva žandarja. Slednjič fie mi vendar zdi preneumno in oddidein po cesti za mesto, izkopljem nahrbtnik in grem svojo pot. Sleparsko kmetsko hranilnico in posojilnico za Nižjo Avstrijo sta ustanovila na Dunaju neki Poljak in neki -A rad žar. Oblasti so preyele ovadbo in podjetje takoj zaprle. _sit _i POZOR ROJAKI! VELIKA RAZPRODAJA! V zalogi imamo dva tisoč oblek za moške in fante. Vsaka obleka ima dvoje hlač ter stane $14.75. Razprodaja traja deset dni. Iiojaki, ko pridete v trgovino, vprašajte za : Joe H a b j a n a. B. Pfefferkorn, 427 Knickerbocker Ave., Brooklyn, N. Y. (6x 21—28) STATE BANK VSEBINA i Jugoslovanski motiv Koledarski del Denar, ki dela predsednike Pes Deset eksperimentov, ki n» pretresli svet Sovražniki Športa ▼ storeaa veka Izgubljena KolamUn Thomas Alva Ediseo Poganka Nov triumf človeškega genija Sočivni vrt tekom poletja L e k Možje, ki kopljejo premog Trideset let Moxambiqna Vročinski rekordi prejšnjih stoletij Granate is vsemirja Ford in njegoTk ddtvd Mrtvi t vinograda Zakonsko pravo ▼ Združenih državah Saj se ne Isplate CITAJTE Slov.-Amer. Koledar za leto 1929 CENA 50 CENTOV t GLAS NARODA, 82 Cortlandt St New York VSEBINA z Iz zrodovine polarnih dicij Z letalom preko Severnega tečaja Nobifova blamafa Novel in papirnati denar % Združenih državah O dednem prava In sspaSlis-skem davka Ivan Zaman Kirurgija primitivnih ljudstev Zavarovanje proti narod Inosemei in lovsko prav« Žena in mati v uidmliil Kakšna razlika Potovanja ? Enops Cvetke s Urade sa mlade la •ture M i Najvišja Šaljlvke in Koliko : . ___