Jože Baloh: Življenje ima prednost pred paragrafi
»PrlznanJ«, kl s«m ga pr«]*l, ima prarzaprav zgodorinsko vred-nost tudl la tem«l)no pravosod)e v LJublJanl, ker sem prvt no ta načln nagrajsni človek Iz pravosodja. Tore], ga jemljem kot prlznan]e pravosodju,« Je načel pogovor Jože Baloh, predsed-nik SodUča združenega dela v LJublJanl, ki Je zvest roki pravic« ž« 33 l*t.
Čeprav je pravi Ljubljančan, je nekaj let služboval v Mariboru in Ormožu, ker so nekoč tako nare-kovale potrebe domovine. Ali je to potemtakem človek dolžnosti?
>Res je. da sem upošteval teda-
nje nujne potrebe po kadrih, ven-dar sern imel vedno rad svoj po-klic. Danes je klic domovtne naj-brž nekaj nenavadnega, nedo-umljivega saj Ljubljančana ne spraviS niti na periferijo.
-  Pravico ste delili tudi na ob-činskem sodišču, od leta 1976 ste predsednik SodiSča združenega dela. Kaj je za razliko od rednega sodišča na dnevnem redu vašega sodižča?
>V glavnem rešujemo spore iz delovnega razmerja in zadeve s pcdročja varštva družbene lastni-ne in le v manjšem obsegu spore iz področja statusnih vpraSani OZD.<
•All se današnji krizni časi zrcali-jo tudi v vaSem delu?
»Za nas sodnike so to trši časi in pravosodje zaio nosi večjo odgo-vornost kot jo je poprej. Za sodnika je pomembno, da ne rešuje le sporov - spisov, ampak da rešuje probleme življenja s človeško no-to. Moj motto )e namreč vedno bi) in je biti čimbolj pravičen, pošten. človeški. <
-  Kako gledate na ta da je na-ša družba vsa v predpisih?
- >Žal rm je, da smo vsi prenormi-rotni. ker ljudem potem ne upošte-vajo vsega, kar je napisanega. sankciomranega Iz te kvantitete bi morali napraviti skok najprej v kvaliteto. Zakonodajala se acer
trudijo, a običajrio dosežemo le to. da se predpisi in sankcije še na-prej množijo. Treba bi bilo udanti ob mizo in odločno skrčili vse tisto, kar je odveč Način, ki ga unamo. namreč ustvarja nove kršitelje, no-ve kriminalce v narekovaju, pro-sim Morali bi biti bolj dosledni •
-  Na primer?
»Lotimo se problemov v enem okolju, medtem ko drugi delajo po starem Kaznujemo alkoholi zem na primer v eni tovami, v drugi pa mirno popivajo naprej, ker jih nihče ne preganja, ne kaz-nuje.<
-  Ali se dandanes tudi več kra-de kot nekdaj?
>Vse preveč je malomarnostl Premalo cenimo in varujemo družbeno lastnino In ne ločujemo zasebno od družbenega«
-  Kaj vas kot doslednega moža posebej jezi?
»Neučmkovitost. Tudi v sodstvu. kjer se nam zadeve kopičijo in jih ne moremo sproti reševati. In po-tem človeška plat določenih sank-cii Po predpisih morajo nekoga vreči na cesto, Ceprav se je tisti človek znašel v okdliičinah. ki te-
ga ne bi smele dopustiti: Bojim se, da bo tega vse več, kajti predvi-dene spremembe zakona o zdru-ženem delu bodo to še zaostrile •
Pri tem se je spomrul primera, ki ga je bil reševal Se kot mlad sod-nik. Sodil je vratarju. ki je.v tovarm
ukradel nekaj kosov mila, a je sam preživljal kopico otrok in si je tudi milo težko kupil. S težklm sr-cem mu je sodnik dosodil pogojno kazen.
Jože Baloh je človek, ki škuSa biti življenjski in živeti življenje tudi zu-naj zidov pisarne m paragrafov
>V sodstvu je večkrat vse prema-lo možnosti, da bi primer postavili v okolje in življenje, ga v večji meri individuaiizirali S tem pa seveda nočem, da bi ščitili tudi barabe in jim pripisovali nizke sankcije ozi-roma ukrepe,« je še dodal.
Za njim je 33 let trdega dela in pod črto je Jože Baloh dejal, da je -v življenju vendarle veliko nare-dil, le predsednik je predolgo; češ. na vrsti so mladi. A on je poln življenjske moči, sicer ne bi imel volje. da sodeluje Se drugje: v raz-nih orgaruh. kornisijah od krajev-ne skupnosti do republike. Ob tem je pripomnil, kako se mu zdi delo v krajevni skupnosti še najtežje. kjer se srečuje res s povsem kon-kretnimi težavami ožjega okolja in je tudi odgovornost najbolj ne-posredna.
Sicer pa je vajen treti trde orehe, ker je bil vse življenje delaven. S
ponosom je povedal, kako je kot študent igral v zabavnem - ples-nem orkestru, se udeleževal de-lovnih brigad. se ukvarjal s špor-tom Kjerkoli pa se je znašel. je vedno storil vse, da so bili odnosi v okolju in kolektivu pristni. urejeni, pošteni. >Le na \a naCin je mogoče dobro in z veseliem delaii«. ;e de-jal za konec.
Albina Adamič