Poštnina plaöana v gotovlni lahaja v pondeljek in petek popoldne. Stane mesečno Din 7—, za inozemstvo Din 20"—. Račun pri poštno-čekovnem zavodu št. 10.666. Cena 1 Dia Redakcija in uprava: Celje, Strossmayerjeva ulica 1. pritličje, desno. Rokopisi se ne vračajo Oglasi po tarifu. Telefon int. št. 65. Predpisi glede prostora in dneva objave oglasov se uvažujejo le po možnosti. — V tekstnem delu uvrščene notice s številkami so plačljive. Štev. 57. wmmmmmmm Celje, petek 16. julija 1931. Leto XIII. Slavnostna otvoritev Obrtnega doma v Celju V Celju sc bo vršila v nedeljo 19. julija pod pokroviteljstvom bana dravske banovine g. dr. Draga Mam- šiča slavnostna otvoritev Obrtnega doma v Cclju, prvcga v dravski ba- novini. Slavnostne otvoritve se ude- loži veliko število delegatov obrtniš- kih orgnizaeij iz vse dravsko bano- vine, pa tudi hrvatskih in srbskih organizacij. Ideja Obrtnega doma v Cclja je stara že nad doset let. Prvi kamen za ta Obrtni dorn je položil bivši mi- nister za socijalno politiko g. di-. Ve- koslav Kukovec, ki je izposloval, da je nakazalo takratno ministrstvo za soci.jalno politiko celjskemu Obrtne- mu društvu vočji znesok. Obrtno društvo v Celju je ta čin g. dr. Ku- kovca y polni nieri upoštevalo in ga je izvolilo za častnega člana. Nosilec itleje za postavitev Obrtno- ga doma je bil dolgoletni clan in predsednik društva g. Ivan Kebek. Pod njegovim vodstvom je takratno Občoslovoiisko obrtno društvo v Co- lju zaslovelo širom vse slovenske zemlje. Dolo g. Ivana Rebeka se ne more preceniti niti približno in Obrt- no društvo v Celju mu je v priznanje njcgovih vclikih zaslug dalo viden izraz s tem, da ga je izvolilo za svo- jega častnega predsednika. Uresničcnje idejc pa se je izvrši- lo pod vodstvom sedanjega predsed- nika društva g. Vinka Kukovca, za- služnega podžupana celjske okoliške cbčine. Tudi njemu se je oddolžilo Obitno društvo v Celju s tern, da ga je imenovalo za eastnega člana. Pol eg1 teh zaslužnih mož • iinajo velike zaslugc vsi gospodjo obrtniki, ki so delovali dolgo vrsto let kot od- borniki društva, dalje vsi zastopni- ki oblastev in gospodarskih korpo- racij, ki so z gmotnhni sredstvi pri- pomogli do uresničenja te velike in lepe zamisli. Gelj.sk i Obrtni dorn bo na razpola- go vsem obrtniškim organizacijam. Tu ima pisarno Obrtno društvo v Ce- lju, daljc Zveza obrtnih društev dravskc banovine v Celju. Določeni so prostori za vse obrtniške strokov- ne zadruge in za Trgovsko-obrtno kreditno zadrugo. V dvorani Obrtne- ga doma je dovolj prostora za razna obrtniška predavanja in zboi-ovanja, poučnc tečaje in razstave. Poseben prostor je določen za obrtniški na- raščaj, ki naj se vzgaja izven sole in dclovnega časa strokovno in 'priprav- ija za javne nastope. Uredila se bo strokovna in mladinska knjižnica in čitalnica s strokovnimi in drugimi listi. Odbor Obrtnega drušiva je izvršil veli.ko nalogo, še večja ga pa čaka v bodoče, ker pravo delo se bo šele se- daj začelo. Nedeljska slavnostna. olvritev bo za Celje praznik in mejnik pozi- tivncga dela v vzgoji bodočega obrt- ništva. Slavnosti se bo udelcžilo ve- liko število delegatov obrtniških or- ganizacij, ki jib bo Celjc sprejelo s svojo priznano gostoljubnostjo. Vsom delogatom in zastopnikom oblasti kličemo: Dobrodošli in po- zdravljeni! ! Razobesite zastave! \ Mcstno načclstvo v Celju razglaša: V nedeljo 19. julija ob 9. dopoldne se vrši slavncstna otvoritev Obrtne- ga doma v Celju pod pokrovitelj- stvom gcapoda bana dravske bano- vine dr, Draga Marušiča. Mestna cbcina bo ob tej priliki okrasila svoja poslopja z zastavami in vabi tudi vse hišne posestnike mesta Celja, da imajo na ta dan na svejih doinovih razobešeno državne za.stave. DCMAČE VEfTI Obrtniškim krogom! V ncdcljo 19. t. in. bo slovcsno olvorjen Obrtni dom, katerega ste pri.dobili tokom let z veliko pozrtvG- valnostjo in ljubeznijo do svojega. obi tiiega riaraščaja. Da si bo ta vas naraščaj tudi dobro zapomnil dan slovosne otvoritve svojega doma, je prodvsein potrebno, da se Vaša učna mladež tudi oscbno udeleži te vele- ponicinbne otvoritve. V imonu učiteljskega zbcra vas,. gospodje mojstri in gospe mojstrice, vljudno prosim, da pošljetc vse svo- JG učence in učenke to nedeljo točno ob pol osmili zjutraj na dvorišče mestnc osnovne sole, cdkoder sc jih bo — po programu — povedlo k slo- vesni otvoritvi Obrtnega doma. Bizjak Jcšlro, šolski upravitelj. d Češkoslovaški Sokol Husiec — svetevni prvak v telcvadbi. Na med- narodni'n tekmah za svetovno prven- stvo v Parizu je bil 14. t. m. česko- slovaSki Sokol Alojz Hudec progla- šen za svetovnega prvaka v telovad- bi. Od jugoslovenskih Sokolov sta zasodla br. Primožič deveto, br. Štu- k.elj deseto mesto, po sploSnem mne- nju gledalcev pa sta zaslužila mnogo boljSo klasifikacijo. d Vekcslav Spindler — petdeset- letnik. V čelrlck 1(S. t. in. je dopolnil cden prvih novinarskih in nacijonal- nih slovenskih borcev -Vekoslav Spindler v Mariboru 50. leto svojega plodonosncga življenja. Rojen jc bil 1. 1881. v Moravcih pri Mali Ncdelji. Ko je dovišil ljudsko solo, jc odšel na gimnazijo v Marihov, ki jo je do- vršil j)ichI 30 Ivti. Ker je bil zuraili sodelovanja pri slovenskih listih iz- ključcn z mariborske giinnazije, je maturiral v Celju. Po maturi se je posvctil študiju medicine, pred do- vršitvijo študija pa si je izbral novi- narski poklic. Leta 1905. je vstopil v redakcijo celjske »Uomovinc«, leto pozneje pa jo z dr. Vekoslavom Ku- kovcem ustanovil »Narodni List«, ki ga je urejeval do 1. 1914. Vines je so- deloval tudi pri edinem cejjskem dnevnem listu »Narodnem Dnevni- ku«. L. 1914. je moral k vojakom, a je šo vodno pridno poročal raznim listom. Ob prevratu je postal tajuik Narodnega sveta v Celju in urednik »Glasnika Narodnega sveta«, 1. ja- nuarja 1919. pa je prevzel vodstvo na novo osnovanc »Nove Dobe«. V februarju 1922. je zapustil po dolgo- lotnem napornem, a uspešnem jav- ncin udcjstvovanju Celjc in postai ravnatelj listov Mariborske tiskarne. V Mariboru je najprej deloval pri »T.iboru«, sedaj pa je urednik mari- borskogji »Vecernika-« in »Jutra«. Jubilant jc bil do 0. januarja 1929. oblastni tajnik bivše Samostojne de- mokratske stranke ter predsednik, tajnik ali pa odbornik raznih poli- ticnih, narodnih in kulturnih dru- štev. Z izredno vnemo in vciikimi uspohi se udejstvuje kot predsednik Zveze kulturnih druStev v Mariboru, ki se je po njegovi zaslugi razviln v iiio^oeiio naj'odno in prosvetno in- stitucijo. VckosJav Spindler je oblia- jal pred meseci 25-Jetnico svojega novinarskega dclovanja. Vekoslavu Spindlcrju — pctdosetletniku iskre- no čestitamo z željo, da bi še mnogo let uspešno deloval v vrsti številnih pobornikov za lepo bodoenost jugc- slovenskega naroda! d Vodovod na Vranskem. K no tic i o otvoritvi vodovoda na Vranskem, ki smo jo objavili v zadnji številki, mini sporočajo, da so znasali skupni siroški za vodovod 550.000 Din. K torn stroškom je prispevala banska uprava 100.000 Din v gotovini in Koncert „Obiliča" v Celju Beograjsko akademsko pevsko druSlvo »Obilič« se je peljalo na svo- ji turneji po savski in dravski bano- vini v pondeljek 13. t. m. ob 15.20 ne, vožnji iz Kogaške Slatine v Tr- bovljo mimo Celja. Na poronu so priCakovali goste oficirski zbor s ko- mandantom polka g. polkovnikom Kosticem, predstavniki oblastev in društev, innogo obsiinstva in celjska ^«Jaška godba, ki je igrala ob priho- vluk-IUCd postankom in ob odhodu zdVav'iiV, 1UU'IUI lnoslne obc'uu) je po- inienu r?St° žulJtm &• dl"- Gorican, v dl>- Orožen ne Matice odvetnik g. mikov pa yVomciubno. l/.slo je kot III. zvezek Uinetnoslnih spoinciiikov Slovcnije. I. zvezek (Stele) obravnava kamniš- ki okraj, II. zvezek (Marolt) pa vrh- niško dekanijo. Sto in štirinajst strani obsegajoči zvezek velikcga sormata se omejuje na celjske cer- kvene spomenike (v širšem smislu besede), sledila mu bosta Še dva zvezka: eden bo obravnaval izven- celjske ccrkvene spomenike celjske dekanije drugi pa posvetne spomeni- ke in privatne zbirke. Pisatclj jc opravil svoj posel z ve- liko pridnostjo in točnostjo, z obil- ni.m znanjem in bogato crudicijo. Težkc bo najti kak količkaj važnejši sporncnik in kako pomejnbnejše dej- stvo, ki bi ga bil prezrl. Kazlaganjc je strokovnjaško, jasno in točno, vendar lahko umljivo. Ker se je pi- «atelj zavcstno omejil zgolj na spo- menike, opušča splošnozgodovinska izvajanja, ki pri celjski zgodovini ni- «o potrebna. Podaja zgodovino spo- menikov in njih opis, pri čemer vc- šče združuje izsledke svojega opazo- vanja z zgodovinskimi poročili; zelo obscžno in izčrpno je tudi njegovo navajanje literature. Gotovo so red- kc njegove trditve, o katerih bi mo- gli dvemiti; tako sc meni ne zdi či- sto brez podlage mnenje Ig. Orožna o obnovi kapele Žalostno Matcre Božjc pri sv. Danijelu, tudi staro po- 'ročilo o prvotnem prcnosu mestne bolnice od sv. Duha k sv. Uršuli (vrata z antikami) bi se dalo pod- preti; sliko Celja s sv. Florjanom v župni ccrkvi je treba staviti v poče- tck 18. stoletja — eksistira listina, ki potrjuje, da jo je poklonil sv. Da- nijelu pekovski cell. Omcnim naj še, da je pri nas na- taiično obiavnaval zgodovino cerkve Ig. Orožon ,v svojih šlevilnih knjigah, umetnostno spomenike je pa prvi natančuo in obsežno obravnaval na- darjeni in dclavni Avgust Stegenšek (Dekanija, gornjegrajska in konjiš- ka). Tudi drugod (na Čehošlovaš- kem, Poljskeni) se pridno dela na znanstveni inventarizaciji umetniš- ki.h spornenikov. Izdajo Maroltove knjige, opreinljene z mnogimi in iz- bornimi slikami ter načrti, jc polcg donarnih zavodov (mislim: zlasti I.judske posojilnice) omogoöila s svo- jo podporo mestna obCina, ki je tudi v tern slučaju pokazala, da ima obilo smisla za kulturna prizadevanja. J. (/• Stran 2. »Nova Doba« 17. VII. 1931. Štev. 57. 100.000 Din v materijalu. Ostanek 350.000 Din jo neppravnan in za majhno vransko občino vsekakor težko brenic. Prošnja za obljubljeno brezobrcslno posojilo, ki bi vsaj de- loma razbremenilo občino, še ni re- šena. d Dr. Josip Pretnar — predsednik SPD. Sinoči se je vršil v dyorani Mestnega doma v Ljubljani izredni občni zbor Slovenskega planinskega društva. Namesto doscdanjega pred- scdnika dr. Tominška je bil z dve- tretjinsko večino izvoljen za pred- sednika dr. Josip Pretnar, tajnik Zbornice za TOI v Ljubljani. d Upokojitve v davčni službi. Z ukazoin Nj. Vel. kralja so upokojeni naslednji davčni inspektorji pri davčnih upravah,: Emil Pleskovič v Laškem, Jože Pihler v Ptuju, Ferdo Kocuvan v Mariboru, Aleksander Hruška, Ljubljana-okolica in Ivan Hočevar, višji davčni kontrolor pri davčni upravi Ljubljana-Tokolica. d Izpremembe v SUZOR-u. Novi komisar Osrednjega urada za zava- rovanje delavcev v Zagrebu Marko Bauer je odslovil dosedanjega gene- ral nega direktorja SUZOR-a dr. Av- gusta Arzelina in reaktiviral bivše- ga general nega direktorja Mil ana Glaserja. Minister za narodno zdrav- je in socijalno politiko je to izpre- membo potrdil. Dosedanji generalni direktor dr. Arzelin je Slovenec. d V Jugoslaviji je žensk 141.806 več nego moških. V naši državi pride na 1000 moskih 1121 žensk. Moških je 6,894.091, žensk pa 7,035.897, torej 141.806 več nego moških. d Nova železniška proga. 20. t. m. bo otvorjen novi del železniške pro- ge Lopatička—Raška. d Glavna skupščina Jugoslovanske gasilske zveze v Mariboru. V soboto 1. in nedeljo 2. avgusta se bo vršila v prostorih Kazine na Slomškovem trgu v Mariboru letošnja glavna skupščina Jugoslovanske gasilske zveze v Ljubljani. V soboto 1. avgu- sta ob 10. dopoldne bodo v Kazini seje starešinstva in o.dsekov, ob 16. pa seja zveznega odbora. V nedeljo 2. avgusta ob 10. dopoldne se bo pri- čela v veliki dvorani Kazine skup- ščina JGZ z naslednjim dnevnim re- dom: 1. Nagovor in poročilo zvezne- ga staroste. 2. Ovcrovljenje zapisni- ka zadnjega občnega zbora. 3. Tajni- kovo poročilo. 4. Blagajnikovo poro- čilo. 5. Poročilo računskih pregled- nikov. 6. Poročila odsekov: a) samo- pomočnega, b) literarnega, c) tehnič- nega, d) kongresncga. 7. Določitev letne Clanarine; 8. Sklepanje o sa- mostojnih predlogih. 9. Poročilo o »Podpornem skladu« in razdelitvi podpor. 10. Volitev novega starešin- skega odbora: a) staroste, b) članov starešinstva, c) .računskih pfegled- nikov, d) Clanov posameznih odse- kov. 11. Raznoterosti. d Maturanti mariborskega učitelji- šča iz 1. 1880., 1881. in 1882. bodo ob- hajali letos svoj spoininski tovariški sestanek 8. in 9. avgusta v Laškem. Letnik 1881. slavi obenem 50-letnico mature. Od vseh 22 slovenskih ma- turantov toga letnika še živijo v po- koju: Jug Vinko, nadučitelj v Mari- boru; Kaučič Matej, naduCitelj v Studcncih pri Mariboru; Levstik Mi- loš, učitelj v Celju; Megla France, naduCitclj pri Sv. Lenartu pri Veliki Nedelji; Porekar Anton, nadučitelj v Mariboru; Runovc Martin, šolski vodja v Slovenjgradcu, Smolnikar Ivan, šolski upravitelj v Soštanju, Vabič Franc, nadučitelj v Mariboru. Izmed 24 slovenskih maturantov iz 1. 1880. jili živi še 5 in sicer: Farkaš Ivan, Suher Franc, Šalamun Šimen, Trobej Lojze in Viher Šimen. Izmed 17 slovenskih maturantov iz 1. 1892. jib. So živi 9 in sicer: Crnko Jernej, Kristl Alojz, Križ Anton, Skaza Fr., Škrjanc Srečko, Vauhnik Miha, Vo- grinec Anton, Zabukošek Anton in Zdolšek Martin. Vsi ti so že v zaslu- ženem pokoju. Ti letniki se zbirajo od 1. 1922. vsako leto v drugem kra- ju naše ožje domovine na prijatelj- skein družabncm sestanku, da gojijo skromno še n.'iprcj tovarištvo, si po- gledajo v oči in segajo drug druge- mu — morda zadnjikrat — v roke. Od lanskega leta v Rogaški Slatini so se žalibog preselili v vcčnost to- variši Kocbek Fran, Gornjigrad, Cugmus Josip, Šoštanj, Kit Ivan, Ro- gaška Slätina, Zotter Ivan, Gomil- sko in Majccn Martin, Maribor. — Slava jim! — rn. d Smrlna nesreča v planinali. Sa- vinjske planine so v poiideljek 13. t. m. zahtevale svojo prvo letošnjo smrtno žrtev. Okoli 11. dopoldne je strmoglavil 21-letni zlatarski ponioe- nik Mihajlo Weber iz Ljubljane, do- ma v Novem Sadu, blizu Mlinarske- ga sedla med Malim in Velikim Grintovcem v 40 metrov globok pre- pad in obležal ves razmesarjen na polici. Weber je bil takoj mrtev. We- ber je hotel, ko je hodil v družbi šti- rih turistov, blizu Mlinarskega sedla počivati in je sedel na skalo, ki pa se je začela krhati in je zdrknila nizdol. Skala je potegnila Webra s scboj v prepad. Webrovo truplo je v torek ob 11. dopoldne z veliko te- žavo izvlekla iz prepada rešilna eks- pcdicija iz Kamnika in ga prenesla na Jezcrsko, kjer se je vršil včeraj dopoldne pogreb. d Sprejemni pogoji za banovinsko kmetijsko Solo v Št. Juriju ob j. žel. Novo šolsko leto 1931/32 se prične v začetku oktobra in traja polnih 12 mesecev. Sprejme se 34 gojencev in sicer v 'prvi vrsti le kmečki sinovi, za katere se predvideva, da bodo ostali na kmetijah kot bodoči gospodarji Prosilci morajo biti teicsno in du- ševno zdravi, od 16 do 20 let stari, le izjemoma se sprejme tudi par sta- re j sib. prosilcev, ako se predvideva posebna marljivost in disciplinira- nost. Prosilci morajo imeti vsaj štiri razrcde osnovne sole, le iz krajev z manj razredi se sprejemajo tudi dru- gi, uprava se pa ob vstopu s Jtratkim izpitom iz čitanja, pisanja in račun- stva prepriča, ali je prosilec zmožen slediti pouku. Ob vstopu v zavod pre- išče zavodni zdravnik, zato se zdrav- niškega izpričevala direktno ne za- hteva. Vsi gojenci stanujejo V inter- natu. Mesečna oskrbnina bo predvi- Joina 150 Din. Sinovom gospodarsko šibkcjših posestnikov se dovoli polo- vičcn ali celoten popust oskrbnine. Ker se bodo v svrho štednje dovolje- vala prosta mesta le v manjšem ob- segu in je običajno dosti prošnjikov, naj gospodarsko jačji zaprosijo že iz- početka za plačujočc mesto zaradi itak nizkc oskrbovalnine, ker se bo- do plačujoči upoštevali v prvi vrsti. Celotno ali delno oprošsieni gojenci morajo v slučaju, da pozneje vstopi- jo v kako službo, povrniti zavodu stroške šol an ja. Lastnoročno spisano prošnjo, kolkovano s 5 ,Din -(- 20 Din, priloženimi za rešitev, je vložiti na upravo zavoda najkasneje do konca avgusta. V prošnji naj se navede tu- di velikost posestva starišev in pri- loži: krstni list, domovnica, zadnje šolsko izpričevalo in obveza staršev, da bodo krili stroške; oni pa, ki pro- sijo za celotno ali polovično oprosti- tev oskrbovalnine, naj prilože tudi davčno ali občinsko potrdilo o viši- ni letnih davkov in gospodarskem stanju tor obvezo, da ostane sin po šolanju doma. Zavod ima v prvi vrsti živinorejsko-poljedelski tip, za- to je zlasti primeren za kmetske si- nove iz živinorejskih krajev banovi- ne. Vse korporacije, zlasti učitelj- stvo se naproša, da opozore primer- ne fante na ta razpis, posebno v kra- jih, kjer je še malo absolventov. O sprejemu se obveste prosilci pisme- no. Sprcjeti morajo irneti s seboj: potrebno praznično in delavno oblc- ko, vsaj 4 pare telesnega perila, vsaj 2 para čevljev, 4 pare nogavic, 1 par rjuh, 1 zimsko odejo in ostale po- trebščine, ktikor brisače, krtače, noč- ne copate, zobno krtačico itd. Spre- jemni pogoji za novo ustanovljeno banovinsko gospodinjsko solo pri za- vodu z 10-mesečnim tečajem se bodo razglasili pozneje, ker se pouk v no- vi zgradbi predvidoma pred Novim letom ne bo mogel pričeti. — Upra- va. d Kdo bo najlepši ženski kopališ- ki gost? Znani zagrcbški ilustrovani list »Cinema Rcvijn« prirej.i v vseh kopališčih Jugoslavije volitev naj- lopšega žcnskega kopališkega gosta. 15. t. m. se je začelo tekmovanje v vseh kopališčih. Nova številka »Ci- nema Revijo« z due 15. t. in. ima zo- pct zanimivo vsobino in prinaša lepe posnetke. Prihodnja številka bo ob- javila rezultate volitev lepotic v po- sameznih kopališčih. »Cinema Revi- ja« se naroea pri upravi v Zagrebu, Preradiceva 12. d Novi gradbeni zakon je izdala v slovenskein jeziku knjigarna Tiskov- ne zadruge v Ljubljani. Cena broši- rani knjigi 25 Din, vezani 37 Din. d Telesno zaprtje, slaba prebava, abnormalno l'azkrajanje in gniloba v črcvcsu, pomnožena vsebina kisli- ne v želodčnom soku, ncčistost kože na obrazu, na hrbtu in prsih, Cer- masti turi, marsikateri katari, mot- nje sluznice, preidejo z uporabo na- ravne »Franc Jožefove« grenčice. Številni zdravniki in ])rofesorji upo- rabljajo »Franc Jožefovo« grenčico že desetletja pri odraslih in otrokih. obeli spolov z največjim uspehom. »Franc Jožefova« grenčica se dobi v vseh lekarnah, drogerijah in spece- rijskih trgovinah. d Dunajska vreinenska napoved ZR soboto 18. julija: Jasno in zopet topleje. Celje in okolica c Visoko francosko odlikovanje br. Jožcta Sniertnika. Ob priliki medna rodnih telovadnih tekem v Parizu jo predsodnik francoske republike g. Doumer v nedeljo popoldne po kon- čani javni telovadbi lastnoročno iz- ročil red legijc časti članu savezne uprave Sokola kraljevine Jugoslavi- je, mednarodnemu sodniku in sta- rosti Sokolske župe Celje br. Jožetu Smertniku. To vest smo sprejeli z velikim veseljem in zadoščenjem. Visoko odlikovanje velja br. Smert- niku kot izredno agilnemu in zasluž- neniu sokolskemu delavcu, pa tudi vsemu jugoslovenskemu Sokolstvu. Br. Smertniku iskreno čestitamo k visokemu odlikovanju! c Vsem obrlnikoml Okrožni zbor Zveze obrtnih društcv dravske bano- vine v Celju, ki bi sc imel vršiti ob slclvnostni otvorit'vi Obrtnega doma y nedeljo 19. t. m. ob pol 11. dopol- dne v dvorani Obrtnega doma v Ce- lju, se bo vršil, !ker bo v dvorani raz- stava' obrtno-nadaljevalne sole, ob isti uri v mali dvorani Celjskega do- ma. c Izpremembe v poštni službi. Pre- meščeni so: tehnični uraduik VI. skupine g. Ludvik Fajgelj od 35. t. t sekcije v Celju k 23. t. t. sekciji v j Dubrovnik, tehnični uradnik VIII. skupine g. Milan Lenassi od 35. t. t. sekcije v Celju k 3. t. t. sekciji v Ljubljani, praktični tehnik IX. sku- pine g. Josip Puntar od 35. t. t. sek- cije v Celju k 3. t. t. sekciji v Ljub- ljani, praktični tehnik X. skupine g. Milan Erat od 35. t. t. sekcije v Celju k 4. t. f. sekciji v Sarajevu, manipu- lantinja X. skupine gdč. Hedvika Ebbcrjeva iz Celja v Smartno ob Pa- kt m služiteljica II. skupine gdč. Ro- za PovSičcva iz Mežice v Celje. c Osebna vest. V Celje je letos zo- pet prispel na daljši oddih glavni urcdm\k graške »Tagespost« gosp. Alfonz Castelliz s soprogo. c Gradnja palace Pokojninskega zavoda liitro naprcduje in bo menda v avgustu pod streho. Tretje nad- stropje bo v kratkem dograjeno. Ce bo vreme ugodno, bo palača do zime dograjena. Tudi tlakovanje Raz- lagove ulice in Slomškovega trga se vrši sedaj hitreje. Hodnike za pešce bodo na nekaterih nicstih zviSali, na nekaterih pa znižali in s teni zmanj- šali vzpon. c Konec voglajnske as ere? Mnogo je žc bilo komisij in številm stolpci v listih so poročali o takozvani vo- glajnski aferi - o okužcvanju \o- glajne, Zavodne in Celja z odpadm- mi vodami i« tovurno Westen v Ga- berju. Izgleda, da stojimo po več ne- go etiom letu končno vendarle pi-oil likvidacijo te as ere, ki je dvigala to liko prahu v javnosti. Kakor Cujomo, je namreč ncdavno začela tovarna Westen graditi pri svoji plinski či- stilni napravi dve ponikovalnici, na- pravili pa bodo najbrž še tretjo. Ne- znosni srnrad, ki se je doslej širil iz Voglajne, je v zadnjih dneh v resnici ponehal. Prebivalstvo bo gotovo z velikim zadoščenjem sprejelo vest o konciii ureditvi zadevc. c Priobčitev vojnega razporeda v celjski okolici. V nedeljo 26. t. m. ob (I zjutraj bo pri občinski hiši v Ga- berju priobčitev vojnega razporeda za vse obveznikc in dajalce živine v občini Celje-okolica. Neopravičen iz- ostanek se bo kaznoval. c Nogomet v nedeljo. V nedeljo 19. t. in. ob 17.30 se bo vršila na sport- nem igrišCu pri Skalni kleti nogo- metna tekma med SK Rapidom iz Maribora in celjskim Atlotik SK. c Smrten skok učiteljiščnika iz celjske bolnice. V sredo 15. t. m. ob 19.30 je skočil 21-letni učiteljiščnik Mirko Bunc iz Studencev pri Mari- boru, ki je bil v oskrbi na medicin- skem oddelku javne bolnice v Celju v hipni duševni zmedenosti z okna v prvem nadstropju bolnice na vrt in si pri padcu zlomil hrbtenico. Bunc je bil takoj mrtev. c Smrtna kosa. V torek 14. t. m. je umrl v Celju (Glavni trg 12) v 81. lctu starosti nadveterinar v p. gosp. Kai'ol Lazič, tast adniirala g. Poliča v šibeniku, na Mariborski cesti 9 pa 53-letna Julijana Peršetova, delavka v tovarni Westen v Gaberju. V celj- ski bolnici je urnrl v četrtek 16. t. m. 31-letni gostilničar in posestnik Alojz Brinovc iz Podvrha pri Bras- lovčah. N. p. v m.! Veliko ljudi je obolelo ker so v tej vročini hodili brez slamnikov. Zato si oglejte v tigovini DRAGO CERLINI Celjei Glavni trg lidne, lahke pa moderne DAMSKE KLfeBUKE po Oin6 3- k>ma c Žrtve napadov in nesreč. V ne- deljo 12. t. m. je Franjo Škrat, dela- vec v kamnolomu v Socki pri Novi cerkvi, v Pintarjevi gostilni napadel 25-letnega delavca Franca Blazin- ška iz Socke, zaposlenega pri asfal- tiranju dobrnske ceste, in ga z no- žem občutno poškodoval za levim ušesom. — V poiideljek 13. t. m. je zadel lG-letni sin prevžitkai-ja Ivan Raiull od Sv. Lovrcnca pod Proži- noin z jelše in se poškodoval na prs- nem košu. — V Lučah se je v torek 14. t. m. vsekal 23-letni delavec An- ton Kraker s sekiro v levo nogo in si skoro popolnoma odsokal palec. — 60-letnega tesarja Matijo Hudeja iz Bezovice pri Konjicah je napadel sosed z vilanii in ga večkrat vbodel v obe goleni in desno stegno. — 31- lctnemu rudarju Andreju Brezovšku v Zbclovem pri Pol j can ah je padel 13. t. m. pri delu težek hlod na levo nogo in mu zlomil golenico. — Pri Sv. Rozaliji v šentjurski okolici je 14. t. m. padel 12-letni sin kočarja Ivan Dren z drevesa in si zlomil levo nadlehtnico. — Vsi poSkodovanci se zdravijo v celjski bolnici. c Kolo ga je zgrabilo. Ko jo vozil 48-letni mali posestnik in dninar Andrej Lipovšek pred dnevi po cesti v Petrovčah in korakal tik ob vozu, ga je kolo zgrabilo za desno nogo in jo občutno poškodovalo. Lipovšek se zdravi v celjski bolnici. c Nesreča vsled plazu. V sredo 15. t. m- je pri delu v Ljubiji pri Mo- zirju plaz zasul 51-letnega kočarja in dninarja Martina Prislana iz Pa- riželj pj'i Braslovčah. Prislana, ki je dobil poškodbe na glavi, so prepelja- li v celjsko bolnica c Dve potapljajoči se deklici je re- šil v nedeljo med moškim in žonskiiu kopališčem g. Josip Krobat, natakar v kavarni »Evropi«. Bil je slučajno na desnem brcgu Savinje. Ko je opazil nevarnost, je takoj skočil v vodo in spravil deklici, ki sta bili stari okoli 8 let, na suho. Beli zobje olonsnjo vsnk obrnz. Cesto xo z:uU»stujo saino onkratno čiščenje z prijetno osvožujoSo Clil.«rodnnt-ii;isto, da se dosc/o lop sijaj slonovino. l'o»kuaite najprej z malo tubo za Din 8.— Velika tuba Din 13.— Dobiva se povsod. Štev. 57. »Nova Doba« 17. VII. 1931. Stran 3. c Reševalme postaje Savinjske po- družnice SPD in navodila ob nesre- čah. Centralni reševalni oclsck SPD je ustanovil več reševalnih postaj, med drugimi tudi v Logarski dolini in v Lučah. Reševalne postaje vodi in upravlja s svojimi sredstvi savinj- ska podružnica SPD v Celju. Vodja ekspedicij za postajo v Logarski do- lini je oskrbnik Frischaufovega do- ma na Okrešlju g. Jakob Hobnik. Pri nesrečali je ravnati takole: za manj- še nezgode se ne obvešča celjski na- čelnik vse reševalne postaje g. Ko- pinšek, ampak samo oskrbnik na Okrešlju ali eventual no g. Herle pri Piskerniku, ako se pripeti nezgoda v dolini. Reševalni avto iz Celja je poklicati samo ob večjih nezgodah, kadar ni mogoče prepeljati ponesre- čenca z drugim avtomobilom. Ako se pa dogodi večja nesreča v skalah in je treba tudi izurjenih plezalcev, naj se obvesti tclefonično iz Solčave g. Kopinšek v Celju ali pa pisarna savinjske podružnice SPD (teles on 95). Po sporazuinu z reševalnim od- delkom v Celju je na razpolago tu- kajšnji reševalni avto, ki pripelje s seboj sanitetno moštvo in člane re- ševalne ekspedieije za hude ture in zdravnika. Sodelovanje so obljubili gg. dr. Pucclj, dr. Flajs in dr. Cer- vinka. Opozarja se vse članstvo, naj ne kliče reševalnih ekspedicij brez potrebe, in če je nesreča, ne prireja ekspedieije na svojo roko. Stroški za reševanje, koliko jih ponesreeenec aü sorodstvo ne založi takoj, se za prvo pokiijejo iz društvene blagajne, toda na račun ponesrečenca, oziro- ma njegovega sorodstva. V reševal- no ekspedieijo sme vodja ekspedieije pritegniti tudi druge turiste. V pri- meru, da se kdo pogreša, je treba takoj obvestiti vodjo na Okrešlju v Logarski dolini in podružnico v Ce- lju, ki posluje nato po zakonitih Plredpisih. — Savinjska podružnica SPD v Celju. c Resüni oddelek Prostovoljnega ¦gasilnega društva v Celju ne preva- z^ infekeijsko. bolnih oseb. Za take bolnike je v Zdravstvenem domu na razpolago posoben nvtomobil. c Ženska podružuica CMD v Celju je prejela od gdč. Šolineeve 95.75 di- narjev, ki jih je nabrala na pevskem veeeru Celjskega pevskega društva v Celjskem domu. Odbor ji izreka prisrCno zahvalo. Kvalitefo veliko azbiro, vedno r»ovt> moderne vzoreeinnizke cene nudi manufaklurna in modna rgovina Miloš Pšeničnik, Ceije c Lažen finančni organ se je poja vil v četrtek 10. t. in. popoldne na Lavi in začel pregledovati vino in pivo po gostilnah. Končno so ga raz- krinkali v gostilni g. Janiča na Bab- nem in ga izročili orožništvu. c Izgube. Gosp. Mirko Korenčan v Celju je izgubil ,v sredo 15. t. m. okoli 18. v mestu novo črno usnjato list- nico z bankoveem po 10 Din in ne- kim pismom. 9. t. m. je bila izgub- Ijena na poti od Polul do Celja 300 dinarjev vredna bela koralna ovrat- na vcrižica, 15. t. m. pa na poti od Kral ja Petra ceste do damskega ko- pališča 300 Din vredna zlata zapest- nica. Najdeni predmeti naj se odda- jo pri predstojništvu niestne polici- je- c Ncčno lekarniško službo ima v Celju od sobote 18. t. m. do vštetega petka 24. t. in. lekarna »Pri Mariji pomagaj~< na Glavnein trgu. c Gasilno društvo v Celju. Teden- sko službo ima od nedelje 19. t. m. do vštete sobote 25. t. m. I. vod pod poveljstvom g. E. Berne. Gospodarstvo V. poročilo Hmeljarskega društva za Slovenijo o slanju hmeljskih nasa- dov. žalec v Savinjski dolini 15. julija. Že dalje časa trajajoča tropična vročina brez padavin se kaže v itak neenako razvitih nasadih — poseb- no na prodnatem svetu — na ta na- čin, da orumencvajo spodnji listi in postajajo žrtve solnčnega paleža. Ako tropične vročine ne bo kmalu konec, bo sledilo še kaj opasnejšega. Tačas je rastlina v najlepšem raz- cvctju — vendar koprni po temelji- tem osveženju. Naši hmeljarji so vobče mnenja. da letošnji hmeljski pridelek ne bo proobilen. Društveni odbor. Dopisi Konjice Sokolska četa na Keblju ima svojo društveno prireditev z javnim telo- vadnim nastopom v nedeljo 19. juli- ja. Cetniki tega društva, ki se naha- ja sredi našega lepega zelenega Po- horja, so pokazali pri letošnjih pri- reditvah veliko požrtvovalnost, tako da zaslužijo, da pohitimo Sokoli in Sokolice v kar največjem številu v nedeljo na njihovo prireditev. Odhod iz Konjic z jutranjim avtobusoni do Oplotnice, iz Oplotnice naprej peä na Kcbclj, kjcr bo isti dan žegnanjc, po- vratek s posebnim avtobusom iz Oplotnice ob osmih zvečer. Zahtevajte povsod le Terpentinovo in navadno „HUBERTUS" MHO Celjske milarne d. z o. z. Celje ki je izredno dobro in po ceni Osebna vest. TukajSnji okrajni sodnik g. Leopold Žmalc je na last- no prošnjo premeščen k okrajnemu sodišču v Preko, ki lcži na otoku na« sproti Zadra. Njegova, odsotnost je saino začasna. Gospodu sodniku, ki je postal v kratkem Casu v našem kraju zelo priljubljen, želiino srcčen povratek v Konjice. Na sodišču bo nastala obeutna vrzel, ker tukajšnji gg. uradniki že itak komaj zmaguje- jo delo, ki se je v letošnjem letu iz- redno pomnožilo. Prosimo višjo de- želno sodišče, da pošlje nemuiloma namcstnika za odhajajočega g. sod- nika. Javna tombola Sokolskega društva Konjice z izredno lepimi dobitki se bo vršila v nedeljo 9. avgusta na Glavnem trgu v Konjicah. Torribolsko karte se razprodajajo po 2 Din po društvenem slugi in se dobe tudi v trgovinah br. Zoreta in Vrhovška. Segajte pridno po kartah! Vojaški nabori za srez Konjice se bodo vršili od 20. do 23. julija v Ko- njicah. SokoJska društva v konjiš- ken» srezu so pozvaJa svoje člane- nabornike, da se v vsej disciplini in dostojnosti udeležijo naborov, h ka- terim naj pridejo s sokolskim zna- kom. Vojni razpored za naš srez bo raz- glašen v nedeljo 19. t. m. na sejmi- šču. Točenje alkohola je v nedeljo dopoldne po gostilnah prepovedano. Na Pesku se je naselilo že nekaj letoviščarjev, sicer pa je koča stalno polna in je pričakovati zlasti prihod- nji mesec velikega obiska. Nova oskrbnica ustreza vsestransko zahte- vam obiskovalcev. Ustanovni občni zbor »Pašniške in gozdne zadruge« v Konjicah se je vršil na inicijativo tukajšnjih vodil- nih krogov v torek 14. julija zvečer v Narodnem domu. Zbora se je ude- ležilo 118 posestnikov in posestnic iz Konjic in bližnje okolice. Priprav- ljalni odbor, obstoječ iz gg. Gajška Karla kot načelnika in Seručarja Franceta, Ajdnika Franceta, Režab- ka Blaža in Kolška Franceta kot od- bornikov, je poskrbel za potrebno pripravo za ustanovitev zadruge. Zbora se je udeležil tudi g. dr. Igor Rozina, advokat iz Maribora, ki je v svojem govoru omenil velik zgodo- vinski dogodek v naši državi, ko se zbrišejo poslednji znaki fevdalizma in pride zemlja zopet nazaj v roko našega ljudstva. Po prečitanju za- družnih pravil so bili izvoljeni v na- Colstvo zadruge sledeči gg.: Seručar Franc» načelnik, Mlakar Jakob, pod- načelnik, Ajdnik Franc, Režabek Blaž in Kokot Jožef kot odborniki. Pristopilo je takoj na zboru GO Cla- noy. To število pa se bo v kratkem še pomnožilo, ker se bodo pritegnili v zadrugo tudi kmetje iz oddaljenej- ših ohčin konjiškegn sreza. Za za- ilriifro vImbi rued nnšimi kznotskinii sloji v .srezu veliko zaniinanje, Jkar je pokazala tudi udeležba na občriem zboru, kjer so vsi prisotni z velikiin zanimanjem sledili izvajanjeni gg Karla Gajška in dr. Igqra Rozine. Ali ste si že nabavili roman „BRATA GORDEJEVA", ki je izšel v naši založbi? »Mama,« vpraša mala Mirica, »ali so štorklje, ki prinašajo male prin- | ce in princese — dvorni dobavite- i lji?« Ali ste že naročnik „NOVE DOBEU? James Oliver Cur wood: 34 Podarjeni obraz Roman Poslovenil Boris Rihteršič Streslo ga je. Strail zaradi tega vprašanja mu je bii napisan na obrazu. Z vso silo se je zbral, toda kilo je prepozno. Naslednji trenutek mu je pritisnila roko na usta in vroče, skoraj divjc mu je šepnila v '^voji razburjenosti: »Ne! Ne! Ne! Nikar mi ne odgo- Ve^' ^erry. Ne odgovori! Vem — in razumem! O, si biiV°™' vcsela, tako zelo vesela! On še živi, in ti CudovitA1*' ki Si mu P°daril življcnje. Ti moj veliki, nate! in v?likodu§ni, hrabri brat! Ponosna sem mi lie odgovoarl;U?J mislijO> da je mrtev> T°da nikar qtn. n' Derry! Ne odgovori!« Mala je uri »¦>< jo je v roke in pr-tm in čutil Je' da Je drhtela. Vzel naprsih dalj kako'r k?u ¦tesneje na srce in jo držal Ijal njene lase in njegota^^" Venomer je poljub" oklenile njegovega vratu i 7 h^V"^,80.86 ^^ ... v »Jenih oceh je zasija svetel ogenj. J J »Razumem,« je ponovila šepetaje. Razumem!« »In jaz — moram ti dati odgbvor,« je rekel, »ker te ljubim in ker moraš vedeti. Da, John Keith živi « XVI. Uro nato, ko je najprej mislil iti v nadzornikovo pisarno, se je bil Keith počutil ravno pravega, za boj. V njegovi glavi je pel in vriskal uspeh tega jutra. Kar je vlomil v Connistonovo skrinjo, se je zgodilo i dosti reči, in nič več ni stal pred neprodirnim črnim zidom skrivnosti. Glavni vzrok njegovega radovanja pa je bila Mary Josephine. Z njim hoče iti! Z njim hoče iti kadarkoli, kamorkoli, da bo lahko ostala pri njem. Ko je zvedcla, da grc h koncu čas, za katerega se je obvezal, da bo služil v četi, in da bosta morala biti dostikrat dolgo ločena, Če ostane v službi, je silüa vanj, naj se ne vrne več v službo. Potem ga tudi ni vcč izpraševala, ko ji je povedal, da bosta morda čisto nenadoma in skrivaj morala od tod, ne da bi kdo drug vedel o tem, niti Wallie ne. Ostročutno je doumela, da mora biti vzrok za to nekako v zvezi z Johnom Keithom. Pred zakonom je bil tudi Derwent kršil svojo dolžnost, in tako je bil tudi on pod grož- njo zakona. Zaradi tega strahu jo je pustolovščina še bolj mikala in kovala je načrte z njim, da to iz- vršita. Se neka druga misel je tešila Keitha. Nič veC ni bil tako globoko, tako popolnoma zapleten v mrežo laži, kakor včeraj, ker mu je srečen slučaj dal pri- liko, povedati ji, da John Keith še živi. Vsaj to naj- važnejše dcjstvo ji je lahko zaupal, in njegova izpo- ved je zbudila v njej občutek tako iskrenega tova- rištva, da je bila pripravljena postaviti se v boj zanj ali pa z njim zbežati. Niti za tronutek ni obžalovala, da je bilo Johnu Keithu podarjeno življenje. Vescla je bila, da še živi. In zdaj, ko je poznala povest zapuščene hiše ob gozdu pri reki in vedela toliko o možu, ki je tarn živol, zdaj je samo še žoljno hrepenela po tem, da bi spoznala Mirjanio Kirkstonovo, hčer moža, ki ga je bil John Keith ubil. Keith ji je obljubil, da jo še da- nes popoldne obižčeta, čeprav ni bil čisto prepričan, ali bo mogel to obljubo izpolniti. Dosti je moral Se storiti v naslednjih nekaj urah in mnogokaj bi se lahko zgodilo. V resnici pa se v mislih ni dosti peßal s tem obiskom. Danes je bil veliki dan! Dokler ne vidi San-Tunga, ne vc, kaj mu prinese ta dan. Vsak trenutek ga lahko postavi pred odločilni boj. V predsobi McDowellove pisarne je Keith dobil Cruza, mladega tajnika, ki je počasi in zamišljeno hodil gor in dol. Cruze je bil videti, kakor da si ne zna pomagati, bil je zmeden, skoraj prestrašen. Roke so mu tičale globoko v hlaCnih žepih in nervozno je vlekel cigareto. Ko je prišel Keith, so se njegove črte nekoliko zjasnile. »Res ne vem, kaj je danes z nad- zornikom,« je rekel in pokazal z glavo na zaprta vrata. »Ukazal mi je, da ne smem pustiti nikogar k njemu razen rvas. Z vami pa bi rad čim ;prej govoril.« »Kaj mislite, da se je zgodilo?« je oprezno po- tipal Keith. Cruze je skomignil z rameni, krenil pepel svoje cigarete in spačil obraz, rekoö: »San-Tung!« »San-Tung?« je Sepnil Keith in iz njegovega še- peta je sikal strah. Smrten mraz ga je izprelctel. Za trenutek je že mislil, da se je izdal. Tako zgodaj je bil že danes Šan-Tung tukaj? In zdaj ga pričakuje McDowell, in naroCil je, da ne smejo pustiti nikogar predenj. Če ga je Kitajec naznanil, zakaj ni poslal McDowell stražnikov gor v kladaro, da ga primejo? To je bilo prvo vprašanje, ki je šinilo Keithu \ glavo. Hitro si je nanj odgovoril. McDowell ga ni dal prijeti, ker je sovražil Šan-Tunga in ni vcrjcl njegovi liistoriji. Zdaj paga caka, da ga zasliSi. Ledena groza je lezla Keithu po hrbtu. . Cruze ga je ostro opazoval. »Nekaj tici za to San- Tungovo rečjo,« je rekel. »Se celo naSemu staremu gospodu gre na živce. Sü-aSno nestrpno že Caka, da bi govoril z vami, gospod Conmston. V zadnj un mi je žo inijinnnj äestkrat naroöil, naj pri va.s po- kličem.'« Stran 4. »Nova Doba« 17. VII. 1931. Štev. 57. Sokolstvo x Sokolsko društvo v Celju se pri- srčno zalivaljuje sledeeim daroval- cem, ki so darovali za srečolov ob priliki župnega zleta Sokolske župc na Vidovo v Celju: Hinka Francka sinovi, Zagreb; Union, kemična to- varna, Maribor; tovarna kemičnih izdclkov, Hrastnik; tovarna lesnih izdelkov, Riniske toplice; tovarna kopit, Loka pri Žusmu; tovarna Uni- on, Zagreb; tovarna Zlatorog, Ma- ribor; tovarna Franc Klcmenc, Vič pri Ljubljani; tovarna Piatnik, Rade- če; ml in Franz, Maribor; Kolinska tovarna, Ljubljana; tovarna Sidol, Zagreb; tovarna Schicht, Osijek; to- varna sira »Zdenka«, Veliki Zdenei; tovarna Saturnus, Ljubljana; tovar- na Mirim, Maribor; tovarna plete,- nin, Polzela; tovarna parfuniov, Laško; tovarna telovadnega orodja Oražem, Ribnica; Steklarna Hrast- nik; Steklarna Sv. Križ pri Rogaški Slatini; Zadruga za izvoz jajc, Sv. Jurij ob j. žel.; Stolarna Teharje; tovarna Bizjak & Gomp., Zagreb; 1. Srebotnjak, Sv. Peter v Sav. dol. — I z C e 1 j a : Pivovarna Union, Fr. Zangger, tvrdka Aurea, R. Stermec- ki, Schimmel & Comp., A. Westen d. d., Mestni ml in, W.' Brauns, D. Rakusch, Weiner, Matkovič, Kemična tovarna in pražarna, F. Ločnik, Cin- karna d. d., Rode & Martinčič, Pacchiaffo, Knez & Comp., GoriCar & Leskovšek, Ivo Cater, R. Salmič, K. Loibner, F. S. Lukas, železnina »Merkur«, drogerija »Sanitas«, dro- gerija Vrtovec, Friderik Vidic, Slav- ko Safar, Anton Kolenc, Karol Flor- jančič, Kramar & Mislej, Franc Stru- pi, Lambert Chiba, Alojz Mastnak, Ivan AdamiC, File Confidenti, J. Kudiš, šectarna Šimenc, Miloš PŠe- ničnik, dr. Ernest Kalan, A. Streher. kavarna »Merkur«, dr. Pintar, Jos. Jelovšck, lekarnar Ivo Tončič, Josip Jagodič, Alojz Drofenik, Ivan Dečko, Drago Ceiiini, Anton Šinkovec, A. Pongračič, Anton Brumcc, Avgust Taček, R. Plavčeva, Franc Kolbezen, M. StraSek, Jos. Weren, tv. Josek, F. Stegu, Ccljska posojilnica d. d., Adria, clr. Goriean, Šumer, E. Berna, Adolf Putlin, Franc Cuk, notar Bur- ger, dr. Juro Hrašovec, dr. Milko Hrašovec, dr. Sernec, Fani Lebič, R. Kraupner, lckarna »Pri Mariji po- magaj«, dr. Anton Božič, dr. Laznik, R. Zamparutti, Simon Gaberc. Pre- jeli smo še nekaj dobitkov in daril brcz imena. Pri nekaterih pa so podpisi nečitUivi. Tudi tcm najpri- srčncjša zahvala in prošnja, da ohra- ni.jo svojo naklonjenost Sokolskernu clruštvu še v bodoče. x Sokolskf, telov. nastop v Polj- čanah. Sokolsko društvo v Poljčanah je imelo v nedeljo 12. t. m. svoj telo- vadni nastop na šolskem vrtu v Pe- klu. Društvo je bilo ustanovljeno la- ni novembra in je pokazalo v krat- kem času od ustanovitve do svojega prvega javnega nastopa toliko agil- nosti in uspešncga sokolskoga dela, da je lahko našini organizacijam za vzgled in vzpodbudo. Dopoklne se je po sprcjemu sosednjih sokolskih društev vrSil po Peklu do Sp. Polj- ean sprevod, ki je bil z vseh hiš, okrašenih z državnimi zastavami, navdušeno pozdravljen. Po sprevodu so se vršilo skušnje posamcznih od- delkov. Javni telovadni nastop se je pričel ob 15. pod vodstvom br. načel- nika Živka in s. naCclnicc Požegove. Moške dece je nastopilo 25, ženske dcce 12, žonskcga naraščaja 12, moš- kcga narašsiaja 15, članov 42, elanic 22. Clanice so nastopile z dvema po- sebnima točkama in sicer z vajami s snopi in z vcsli. Sodelovalo je tudi Celjska posojilnica d. d. v Celju V LASTNI HIŠI NARODNI DOM Kupujein pro- da ja devize in valote. Sprejema hranilne vloge na knjižioe in tekoči račun ter nudi za iste popolno var- nost in ugodno o- brestovanje. Podružnici: Maribor, Šoštanj Franjo Oolžan Jbäfc kleparstvo, vodovodne instalacije, streiovodne naprave Prevzema vsa v zgoraj navedenc stroke spadajoca dela in pcpravila. — Cene zmerne. ————' Postrežb« t o č n a In aolidna! vojaštvo iz Slovenske Bistrice, ki je nastopilo dvakrat in sicer s prostimi vajami in z vajami s puškami. Pri orodni telovadbi je nastopila vrfita na drogu. Po telovadbi se je vršila štafeta. Med telovadbo so prikorakali na telovadišče vsi oddelki, nakar je starosta doinačega društva br. Ko- vič iskreno pozdravil bratska dru- štva in zbrano občinstvo, v imenu župne uprave pa starosta br. dr. Mc- jak iz Konjic. Telovadni nastop je uspel vsestransko. Sokol v Poljčanah je laliko s svojim delom povsem za- dovoljen. Po telovadbi se je vršila zabava, pri kateri je kakor prej pri telovadncm nastopu marljivo igrala sokolska godba iz. SredišCa. »Držal sem ga z obema rokama in udarec je padal za udarcem.« »Kako si ga pa mogcl tepsti, če si ga držal z obema rokama?« »Saj ga niscm tepel — on me jeh< Naznanilo ! Slavnemu občinstvu vljudno naznanjam, da sem kupil gostilno od g. Železnika (pri Bombaču) v Košnicf, kalero born vodil naprej in skrbel, da bom 2ado- voljil cenj. goste. Priporočam se za obilen obisk Anton Bombač, gostilničar, KoSnica pri Celju D'B*Äkl»%'B«'irf*ai'f'ÄÄ ectl Ceni- občinstvo vljudno opozarjain, dn imam v JrJrtSiJrJ.*-*!!«? 9w3 svoji hiSi v CELJU, KHÄLJÄ PETHä 37 c. lastno mesarijo, prekajevalnico in gosiilno pri »Jelenu*1 z izborno kuhinjo. Cenc konkurenCne. Specijaliteta blaga zajamčena. Prodaja blaga na drobno in debelo. Za obilen obisk se priporoCa Josip Gorenjah. Uinto) Buhovec, abl. feoncBs.mestni tcsarshi moisten na Lavi nnj rpljll izvršuje vsakovrstna tesarska dela, moderne stavbe, ostrcšja za hiše, vile, tovarne in cerkve, strope in razna tla, paviljone, vc- rande, stopnice, Jedenice in ograje. — Gradnja mostov, mlinov in jezov» Čekovni račun štev. 1.4737 Parna žaga in lesna trgovina, Lava pri Celju. s primerno šolsko naobrazbo, ki bi imel oskrbo pri starših, sprejme trgo- vina z galanterijo in i^račami Kratrar & Misli?j, Celje. Kina vino z železom „Eritrocit" proti slabokrvnosti in bledičnosti, za oslabele in rekonvalescente. Stara Bekarna »Pri Orlu* Mr. Ph. Iwo Tončič CELJE, Glavni —trg Aleksandrova ul. Fpometen lohol na ulico v mestu se takoj odd2. Na- slov v upravi lista. 3—3 Za vcsclice priporočamo Serpentine Bill Papirnate hrožnihe Lampijone m 1 PflpirnQte servijete RNIIRBRHB ' V5t0PlliCB L '" l in veletrgaaina s pspirjem üQPICSP S LBSKQVSeB, LSl]C Vsakovrsten sir, salarno, sardine in razne druge konzerve, raalinovGd oranžado, mineralne vode vedno sveže v zalogi nudi IVAN RAVNIKAR, CELJE Ha prodaj zaradi selitve : rabljen pishlni stroj, raz- množevaiec .Opalograph', lovska puška, transfornihtor izravnevaiec za polnjenje akumulatorjev 110/8 volt. Naslov v upr. Učenee s potrebno šolsko naobrazbo, ki ima veselje do trgovine s špecenjskim bla- gom, se sprejme. Naslov v upravi lista. Maks Zabukošek krojaški mojster, Celje Zalo^a najnovejšega angleškega blaga. Priporoca se cenj. občinstvu. 5 Motorno fcolo s priklopnim vozom v zelo dobrein stanju, 8 H. P., 3 prestave se proda. Cena 6.800 Din. Ogledati pri tvrdki Drago Gams, mehanik, 1 Gabcrje. 2 Brzojavn® droge bor, smreka in jelka, več tisoč komadov od 6 do 10 m dolžine, za suksesivno dobavo protl takojšnjemu plačilu kupim. Ponudbe na poštn; predal št. 4, Sv. Peter v Sav. dol. 21 letna inteligentna gospodicna iš^e službe pri pošteni rodbini pri otrokih in nekaj pomoči gospodinji. Govori sloven- sko in hrvatsko. Cenj. dopise na upravo lista. KMETSKA POSOJILNICA V CELJU registrovana zadruga z neomejeno zaveto Pisarna v Prešernovi ulici S Hranilne vloge obresiuje do 6—8% cistm, fcrez renlnega davKa. Pri naložbi Din 5O%- se dobi nabiralnik na dom. Urejuje Rado Pečnik. — Odgovoren /a konzorcij »Nove 7>ot>e« in Zvezno Uskarno Milan öetina. - Oba v Gelju.