,;. "min U"'h Tirol.
V Trstu v sredo 29. avgusta 1883.
Glasilo slovenskega političnega društva za Primorsko.
•V *diDM*i I« »•««.
•EDINOST« izhaja 2krat na teden vaako »rede in »abote o poludne. Cena za vse leto je O gld., za poln leta 3 gld., za fietrt leta \ gld. KO kr. — Posamezne iu*vilke se dobivajo pri onravniitvu in v trafikah t Trsta po & kr.. v flvrtal in v AjdtvKlal po €1 kr. — Namfintnt, reklamacije in inaerate prejema Opraveiitve »vla Zoeta 5.«
Vsi dopisi se pošiljajo Uredeiltva »vi« Terrenta« »Nuova Tlpografla;« vsak mora biti frankiran. Rokopisi orez posebne vrednosti ae ne vračajo, — Imtrati (razne vrste naznanita in poslanice) ae zaraSnnijo po pogodili - prav cend; pri kratkih oglasih z drobnimi likalni se pladnje za vsako besedo 2 kr.
Slovani v Istri.
Pišoč svoj prvi članek s tem naslovom, povedal Rem na kratko, kako se nam godi, Sesa nemamo in kaj bi mi mogli in morali imeti. Mej drugim sem tudi rekel, da niti delela, niti drlava ni za Istro — ozirom za ogromno večino njenih prebivalcev, zvesto udanih Slovanov — kaj storila, da bi se zboljšal njih dušni in telesni blagostan. To hočem danes nekoliko pojasniti, a ne vsestransko, ampak le ▼ jednem primeru, ker so itak vsi jednaki.
Hočem tedaj govoriti o povzdigi kmetijstva v Istri!
Da deželna vlada in deželni gospodarji za nas istrske Slovane, kmetovalce ne vedd, ali nočejo vedeti, to zna vsaked<5, kedor je bral deželno-zborske obravnave zadnjih let in ako pomisli, kam meri to, da je lahonska večina deželnega zbora zavrgla letos volitev treh naših, poslancev. O stanju a/4 prebivalcev ni bilo skoraj nikedar govora; za naše blagostanje ni mari onim, koji zastopajo boro '/4 Lahov. Čvetorica, ali petorica slovanskih poslancev — še to se Lahom zdi preveč!
oziralo 1
Tako smo Slovani v Istri izključeni od lastne svoje deželne sklede, katero napolnujemo sami skoraj do vrha.
No, vendar nekaj, pošiljajo nam kmetijskega učitelja, da nas uči — laikih Upamo, da bo to trajalo malo Saša več, ker smo ga uže do grla siti! Kakor vsaka druga dežela, tako tudi naSa, donaSa lepo svoto v državno blagajno za vsakojake potrebe. Iz te pa zopet podpirajo deželne potrebe. Po-
Podlistek.
Popotna pisma.
(Spisala Antonija Kobler.) II.
Draga gospa!
Na sv. Gori 1. avgusta 1883.
»Na gore, na gore, Na atrme vrhe, Me kliče, me miče, Me vabi srce.«
Vilhar.
Lep dan je bil, solnce je vroče pripekalo, ko sem se napotil Iz Sromelj skoz PiseČe In Bizele na Sveto poro, tudi po Kranjskem znano božjo pot. Imel bi bil bližej, ako bi bil šel čez »gore«, toda meni ni bilo za čas, saj veste, da popotujem le zato, da vidim neznane kraje in ^judi. Vas PiSece, v katerej je fara z dvema duhovnikoma, dobro uro je odstranjena od Sromelj, in je precej velika ter Ima dvojp Šolskih moči. Farovš stoji prav tik cerkve tako, da bi na prvi pogled človek mislil, da je samostan, cerkev pa je prostorna in precej lepa, tudi Šolsko poslopje je prostorno, kolikor se more od zunaj soditi. HiSe so lepše, nego v bornih Sromljah. pa tudi postavljene skupaj; ako se kraj ne more prav lep imenovati, pajo romantičen
glejmo le državne kmetijske podporo, ki dohajajo raznim deželam. Tu ne bodem našteval bogatih avstrijsko-nemških in druzih dežel, ki uživajo premnogo državnih podpor, kajti znano je uže iz sv. pisma, da se onemu, koji uže ima, Se doda, da bode imel več. HoČem navesti le naši sosednji deželi, koji ste izmej izvoljenih mej zadnjimi, a so vendar mnogo na boljem od tužne Istre.
Mala goriška delela ima svojo kmetijsko arulbo in kmetijsko šo)o> katera stane deželo precejšnjo svoto. Isto podpira državna blagajna leto za letom s precejšnjimi svotami.
Za leto 1883 je prosila kmetijska družba s . ministerstvo poljedelstva za to le podporo, katero sicer teško dobi v istej meri, kakor je prosila, a vendar ne mnogo mani:
1. Ža zboljSanje govedoreje 5000 gld., 2. za zboljSanje svilarstva 700
§ld., 3. za razstave domačih surovin 00 gld., 4. za podpore mlekarskim zadrugam 600 gld., 5. za povzdigo s^injereje 300 gld., 6. za podporo vinarskemu društvu v Dornbergu 1000 gld., 7. za sestavo statistike domačih pridelkov 300 gld., 8. za ustanovitev zaloge kmetijskih strojev 2000 gld., 9. za poskušnjo, kako se z dinamitom tla rahljajo 500 gld., 10. za izdavanje društvenih listov 700 gld., 11. za raz-pošiljatve, pisarne, tiskovne i dr. stroške 300 gld., skupaj 12.200 gld.
Iz tega je razvidno, da goriška kmetijska družba, ki ima tudi dobro kmetijsko Solo, katero večinoma vzdržuje dežela, a vendar dobiva leto za letom zdatno državno podporo, lepo skrbi za vsestranski kmetijski na-
Kranjska delela ima tudi svojo kmetijsko drulbo, vinarsko- in sadjarsko, kmetijsko in druge gospodarske
in na potnika naredi dober vtisk. Tukaj st nisem dolgo mudil, pogledal setn Se graj-ščino barona Mošcona, potem pa Rem krenol proti Bizelom. Da sem »natoro-znanec«, preiskoval bi bil zanimivosti iz starodavnih časov, ker pa sem le navaden človek, ni me moglo kaj zanimivati in želel sem le videti Bizele, zaradi dobrega vina daleč sloveče. Bizele stoje na hrvaSkej meji, cerkev stoji na gričku, okolo pa griči s trsje m nasajeni. Cesta proti sv. Petru drži, je nekoliko odstranjena od cerkve, Letia je prav prijetna, hiše pa niso tako skupaj, kakor v PiSecah.
Tukaj imajo svoje vinograde tudi tujci iz Ljubljane, Brežic in od drugod; kakor sem čul Iz zanesljivih ust, tukaj ni lastnikom več pomagati, trtna u8 jim uničuje vinograde. Komisija, ki preiskava vinograde. izrekla se je, da se ne da več po magati, ker je uže vse prepozno, in da hoče predložiti, naj se vinogradi prepuste svojej osodi.
In kakor na Sromljah, tako so se tudi tukaj kmetje ustavljali komisiji pri preis-kavanju vinogradov, bilo je njih uže večje Število skupaj, kakor na Sromljah, in priSli so tudi Hrvatje, ker imajo tudi oni tukaj svoje vinograde; pravili so ml, da so hoteli izgnati komisijo iz vinogradov. Zbr.ilo se je okolo 400 lju'ii, imeli so orožje, vile, kose itd., a hvala Bogu, do večje nesreče ni prišlo, komisija pa tudi več ne preiskuje, ker bi bilo brezvspešno.
šole, katere vzdržuje dežela, a podpira država. Vse te dobrodelne naprave skrbe za napredek kmetijstva.
Kmetijska družba je te dni razglasila, da razdeli razne darove od subvencije (podpore), katero je ona dobila za letošnje leto od si. minister-stva za poljedeljstvo.
Podporo od državne subvencije obrne 1. za napravo in podporo, vzdr-levanje šolskih vrtov in drevesnic. Daroval se bode v ta namen denar, požlahtena sadna drevesca, divjaki in cepiči, 2. za zboljšanje domače ovčje reje se bodo darovali ovni in ovce lepega ukoviSkega plemena gospodarjem, ki se z ovčjo rejo pečajo.
Koliko sti uže obe kmetijski družbi koristili živinoreji, sadjarstvu in sploh kmetijstvu v vseh strokah, o tem se prepriča vsakedo, kedor je, ali bode potoval po raznih krajih omenjenih sosednjih dežel. Vendar še dan na dan omenjeni družbi ubozega kmeta iz deželne in državne podpore podpirati.
Kako vse drugače je pa pri nas v tulnej Istri l
NaS kmetovalec je prepuščen svojej nemilej osodi; nobeden se zanj ne meni, izvzemši takrat, kedar je treba pobirati davke, in to se godi vedno. Naše šole nemajo šolskih vrtov, ali prav malo katera, a Se tisti so le za zelenjavo, tako da narod nema od njih nikake koristi. Iste šole nemajo nikakih drevesnic, ker občine so uboge in ne morejo za nje trositi; dežela m država pa se za nje ne menite. Znana m' je šola, ki ima šolski vrt. Ko je Šolski vodja prosil podpore za isti, veste, kaj se je odgovorilo? Da podporo dajo še le potem, ko bodo videli uspeh! kajti prav za prav so hoteli reči: Ne damo nič!
Kako se bode videl uspeh, ako
Go-pa, lehko si mislite, kolika Skoda Lehko p t ei tudi mislite, kako je bilo tnŽno moje src, gledati vso to nesrečo, vse to gorje, katerega kmetje ne slutijo in vendar je nei/ogibljivo; zadene jih huda nesreča, veliko uboštvo, in vendar se ne da odvrnoti
Moje sočutje do Dizelskih prebivalcev si mislite lehko; toraj tudi umejete, da sem i ž I-l miru in samotnega kraja, kder bi mi vtnlažiio srce.
Ob nol sem se toraj proti sv. Gori, Sel sem zirniSljen skoz gozd, premišljeval sem irnzih pa tudi svoje gorje, napolnila me je zop.»t ona melanholija, katero ste uže Vi tohkrat opazili na meni. Nič se mi ni ljubilo 1 Moje oko je bilo slepo, moje uho gluho za vse, kar se je okolo mene godilo. Ko pa tako zamišljen dalje korakam, spotaknem se ob korenino, katera je držala faz pot, in po neprijetnem padcu, gospa, sem se popolnoma zdramil.
Pol je bila še precej lepa, in vreme stanovitno, nikakoršna sapica ni pihljala. <olnce pa se jo bližalo zatopu. Gosta drevesa. *0 delala dolgo senco, in le nekateri kraji so bili razsvitijeni od solnčoih žarkov; — ptičjega petja se ni čul več veseli glas. In kakor v gozdu, tako tiho je bilo tu ii v mojem srcu, tema okrog in okrog — In venoar ne, Če tudi je bil gozd teman in gost, vendar fo prodirali solnčni žarki mej gostinii vtjami, in radovedno gledali na zemljo, z mahom obrastlo; tako pa je tudi
se nema kaj saditi in s Čim obdelovati ? Gospoda mogoče misli, naj učitelji se svojo ogromno plačo še šolske vrte vzdržujejo ! Kako pa da, hočete še kaj druzega ? !
Kakšen razloček : kranjske šole dobivajo uže za ustanovitev in za vzdrževanje šolskih vrtov podporo iz deželne in državne zaloge; v Istri pa se hoče Še le potem podpirati, kedar se bode videl uspeh. Zakaj to ? — Zato, ker ved<5, da brez ustanovitbe, brez vzdrževanja šolskih vrtov — nobenega uspeha v istih ni mogoče. Sedaj vemo, za katerim grmom zajec čepi!
Koliko časa pa bodemo mirno Čakali v tem žalostnem stanju ? V Istri kmetijske drulbe nemamo; primanjkujejo nam moči, da si jo ustanovimo. Ako bi bilo vendar mogoče, in združenimi močmi se da marsikaj doseči, storjen bi bil velik korak na bolje. To naj bi nuši narodnjaki v Istri posebno pretresovali in napeli vse moči, da bi se uresničilo. Ako pa uže ne bode mogoče ustanoviti kmetijske drulbe za vso slovansko Istro (Laška družba bi nam ne le nič ne koristila, ampak še dosti Škodovala, ker bi si mnogi le žepe polnili!), bode mogoče ustanoviti tako družbo za volosko-koprski okraj in trlaško okolico. Ako se za to stvar požurimo, gotovo jo dosežemo, zato prosim naše rodoljube, naj jo vzamejo v ozliljen pretres ter se za to oglasijo v «Edinosti*, in ako pojde srečno, bodemo mogli Še to jesen imeti skupen shody v katerem se o ustanovitvi pomenimo ter položimo temeljni kamen novemu skupnemu narodnemu društvu, katero bode našemu kmetovalcu pomagalo iz žalostnega
Taka družba bi gotovo zadobila državno podporo poprej, nego deželno^
v mojem srcu, tudi v moje srca so prodirali žarki upanja^na boljšo prihodnjest.
Solnce se je uže skrilo za goro, bolj in bolj je temnelo. Božja roka pa je jeln priligati svitle zvezdice na nebu, bleda luna se je prikazala na vshodu ter zrla v me. Tudi meni se je milo storilo pri srcu, nehote sem želel biti pri Vas, cospa, mej Vašo ljubo družino, in mej mojimi znanci. Nehote sem vzdahnol s pesnikom, in kakor on sem tudi jaz njej klical : •Lepo rasvetljavaš, o luna mila. Na zemlji slovenskej zeleno polje; Preplavaš dobrave, preplavaš gorice, Veš kje deklice moje bije srce; Vidiš kod Stajarca ladja nosi, Vidiš kje Slovenije srebro sveti; Vidiš pa tudi, kje pivka Nanosu In Sava deroča Triglavu bobni. Pozdravi ti toraj, o lunica mila Deklico mojo — in znance vse.» Da, da, gospa, vse naj bi lunica mila srčno pozdravila; — toda luna je tiha in mila.
Mej tem pa je jel večerni veter pihljati, in po drevju so peresa jela mej sabo j šepetati o marsičem, gotovo tudi — o ljubezni. — Jaz pa sem dalje korakal po samotnem kraju, krog mene je spalo vse mirno v Morfejevem naročju. Bleda luna meje spremljala dalje; in v njenem svitu je bila narava lepša in milejša, jaz pasem vskliknol očaran: Da res si lepa; slovenska štajarska zelena!?
Tako sem počasi, uže pozno v noč,
E D | N O S T.
ker 'vidimo, kako se godi petorici na&ih deželnih poslancev v deželnem zboru. S časom pa bi se gotovo iz nje preustrojila kmetijska družba za vso Istro.
Dokler pa nemamo kmetijske družbe, prosimo, naj si. društvo «Edi-nost» v Trstu za nas skrbi tudi na tem polju ter prosi si. ministerstvo poljedelstva za podporo, naj bode ista za šolske vrte, živinorejo ali druge potrebe, katere od vseh strani silijo v hiše ubozega, zapuščenega istrskega Slovana ter pretć njegovemu životarenju. Dokler ne bode naš narod od katere koli strani podpiran, dokler ne bode užival vsaj nekaj državnih in deželnih koristi, da bode napredoval na duševnem in materijalnem polju, ni upati, da bi se zanimal za še bolj svete stvari, za svoje narodne pravice; tedaj na noge, na delo, poskusimo pomagati ubogemu narodu do boljšega stanja, do boljših časov t
Skalnikov.
Deželni zbori.
GoriUi deželni zbor. V tretji seji, katera je bila 2'2. t. m., je utemeljeval baroi; Locatelli svoj predlog zarad znižanju plače deželnih odbornikov. Poudarjal je, da Še v družiti večjih deželah nenuajo od borniKi tolike odškodnine, da deželni odbor ni v zadostnej meri nadzoroval ob činskega gospodarstva, ker so se našli v nekiitenh občinah neredi v gospodarstvu, dalje, da je deželno odborniŠtvo častno mesto, katero bi ne smelo biti združeno s p lučo. Na te besede zapustili so odborniki dr. P;ijer, dr. Abram in Gasser dvorano, ter se niso več vrnoli k seji. Predlog se je potem izročil odseku petih udov, katerega predsednik je dr. Maurovicb. udje pa: Locatelli, Kocijančič, V. Ritter in IvanČiČ.
Došle peticije izroči glavar dotičnim odsekom; bilo jih je mnogo iz vse dežele.
Poslanec Dottori interpeluje vlado radi eksekncijskih nalogov davkarskih uradov v okrajnem glavarstvu Gradiškem, kder razpošiljajo eksekucijske ukaze ne le za ostale, temveč tudi za take davke, ki se imajo terjati po postavi Še le naslednji kvartal.
Po tem prešla je zbornica na dnevni red in je sprejela načrte postav, 3 katerimi se dovoljuje, da se smejo razdeliti občinska zemljišča mej občinarje v Oseku, na Bajnšicab, v Brestovici in v Klanci. Po nasvetu poročevalcev dra. J. Tonkliju in dra. Abrama sklene se nujnost teh postav, ter jih sprejme zbornica brez ugovora tudi v tretjem branji.
Dr. Tonkli poročal je datje v imenu deželnega odbora o načrtu postave, ki dovoljuje, da se smejo ločiti od dosedanjih župani j in ustanoviti kot posebne županije občine : Otalež, Pod gora, Bilje, Vogersko. Po daljšej raspravi bila je sprejeta postava v vseh točkah z veliko večino glasov.
Zbor potrdi odborove sklepe glede nekaterih personalnih vprašanj m s tem je bila seja zaključena.
Denes ima zbor zopet sejo.
Naj Se opomnimo, da je prepustil blagodušni gosp. grof Coronini svojo letno plačo 21)00 plii. za štipendije dijakom.
Istrski ibor. 22. t. m. je bila Četrta seja. pri katerej je deželni glavar Vidu-lich ostro grajal pobalinsko postopanje poreških paglevcev in izjavil, da poslanec je nedotakljiv, ter da se mora spoštovati, naj ho ene ali dtuge stranke; koneČno je izrazil nado, da se ne bode v* č skru-nilo s takimi rečmi dobro ime Poteča.
Skoraj enako se je izrazil poslanec Sbisa. — Na to so se prečitale razne prošnje občin za subvencije, za javna dela, in tudi peticija, da bi deželni zbor i/.posloval pri vladi bolj olizirno posto-
Eanje davkarije v Kopru proti takim dav-oplačevalcem, ki so vsled nezgod zaostali s plačilom. Na to je zbor volil deželni odbor In izvoljeni so bili: dr. Be-cich, dr. de Petris, dr. Amoroso in dr. Del Bello.
Potem je zbor rešil deželni račun za
tere druge račune. KoneČno je zbor izvolil za zborskega tajnika g. dr. Dobla-novlcha namesto p. Spinčiča, katerega volitev je bila zavržena. S tem je bila sklenjena četrta seja.
tudi štirji kmetje so mrtvi obležali. — Povsod nemiri in razbojstva, to je slabo, zelo slabo znamenje za pri— hodnjest; v kraljestvu sv. Štefana krone mora kaj gnjilega biti.
Na Ogerskem gre judovsko pra-šanje v cvetje ; ne mine skoraj dan, da ne bi se slišalo o napadih na j ude; posebno velika in krvava rabuka je bila zadnji teden v Zala-Egerszegu. V četrtek ob 10. zvečer je začela velika množica, pomnožena s prebivalci okoli toga mesta stoječih vasi, valiti se na judovske hiše, vrata lomiti, pleniti in pohištvo rušiti. Več pro-dajalnic so popolnoma pokončali. Policija, vojaštvo in civilne gosposke niso mogle nič opraviti. Judje so v leto 1882, odobril proračun za leto 18841 velikem strahu begali iz mesta v Ka-deželneva penzijskega zaloga in še neka-< ^ y petek -Q prigla vojaSka pomoi<
v Egerszeg, vendar pa se je rabuka v petek in saboto zvečer ponavljala i nastal je boj mej vojaki, ki so streljali v množico, a streljalo se je tudi na vojake, katerih je 20 mrtvih ali hudo ranjenih; razsajalci pa so še mnogo več trpeli. 26. t. m. ponoči pa je velika množica napala jude v Žekenijesu na hrvatskej meji, prilomilaje v njihova stanovanja ter vse razbila in poplenola.
Vnanje dežele.
Na Srbskem so bile zadnje dni nove volitve v skupščino in zmagala je narodna Rističeva, vladi protivna stranka. Vsled tega je vlada volitve uničila. Mi bi le radi vprašali, doklej bo mogla srbska vlada postopati ljudskim težnjam nasprotno ? To ne bo moglo dolgo trajati; srbsko kraljestvo e Be mlado, prestol še malo utrjen, inej ljudstvom so še živi spomini na prvega srbskega junaka in ono se ni odpovedalo še staremu prijateljstvu in sočutji; naj bi tedaj vlada gledala, kaj dela, ker prav lahko se zgodi, da se kar čez noČ vse narobe obrne, in Če znamenja prav každ, ni več daleč čas, ko se to tudi zgodi.
Francoska vlada je sklenola v Tonkin zopet pomoči poslati, to je znamenje, da Francozom tam ne gre vse po volji.
Angleški parlament se je 25. t. m. zaprl.
V Avfganistanu je vstal upor zoper emirja.
dospel na sv. Goro. Druzih hiš ni, razen cerkveuikove, ki je ob enem tudi krčmar, pri njem sem dobil prenočišče, in sem utrujen k malu zaspal. Danes v jutro pa sem šel še višje na strmi hrib, na katerem stoji ponosna cerkev Matere božjr, znana romarska cerkev. Cerkev je prav velika, ima mnogo altarjev, in je prav prestorna, po vsem prav lepa, na novo prebarvana in zelo okusno, okolo cerkve pa so še tri ali celo štiri manjše kapelice. S hrib,1, posebno pa iz zvonika se vidi daleč okrog. Spo laj je mnogo lesenih «bi-rak», v katerih točijo vino ob shodih daljni krčniarji.
Tukaj je vse tiho in mirno, da, gospa, tukaj človek lehko sanja o prihodnjosti, pa tudi se lehko zgubi v uže davno minole čase. Tudi jaz premišljujem o minolih Časih. Dimni oblački iz pipe se mi dozdevajo pravi simbol mojega živenja, in moje sreče. Vinite, gospa. Če opazujete kakšnega kadilca, opazite, kako je dim velik, kako se mnogovrstno vije ter razširja. Taka je bila tudi moja sreča, velika, da prav velika v ruojej mladosti. Človek je srečen, gospa, le toliko č isa, dokler ne pozna hudobije sveta. Mali otročji jok sicer mora biti, kakor mota tudi dež rositi zemljo, da nam rodi sad; po dežju pa je zrak toliko čisteji in zdraveji in tudisolnce lepše sveti. Tako se tudi otroku z solzami izčisti prahu, ker se ga je morebiti mej odraslimi nav-ze), to pa ne kali sreče otroku, ako ni preveč; ako pa je preveč, škoduje, kakor ludi preobilni dež zemlji škoduje.
(Konec prih.)
Politični pregled.
Notranje dežele.
Zadnje dni se ie začelo politično podnebje nekako oblačiti, Bismark je zarožljal z orožjem, vladarji popotu-jejo po zunan ih državah vse križem, posebno se radi ustavljajo na Dunaji, Vse to daje dosti ugibanja, nekateri časniki zopet straše pred Rusijo; upamo vendar, da nevarnosti Se ni tako blizo.
Cesar je v nedeljo obiskal električno razstavo, kder je bil sprejet z burnim pozdravom, ogledal jo je prav natanko, govoril z več razstavljalci ter se jako pohvalno o razstavi izrazil.
Rumunski kralj je 27. t. m. z Dunaja odpotoval, cesar ga je spremil na kolodvor. Kralj se je na Dnnaji mnogo pogovarjal z ministrom zunanjih zadev, grofom Kalnokijem, kateremu je podelil «velik i križ ru-munske zvezde».
Srbski kralj se je 24. t. m. zvečer napotil z Dunaja v toplice v Gleichen-berg.
Mej Madjari in Hrvati so strune jako napete, česar je največ kriv madjaronski finančni vodja, nesrečni David. Uže zadnjič smo omenili ra-buke v Zagrebu in po drugih krajih, ki je vstala zarad madjarskih napisov na grbih, katere je ukazal nabiti David ponoči na finančna poslopja, nepra-šaje o tej stvar hrvaškega bana, grofa Pejačeviča, ki je vendar le prva in po zgodovinskem pravu jako vzvišena osoba. Omenili smo tudi, da se je vsa ta stvar pretresala v ministerskem svetu pod cesarjevim prvosedništvom. V tem svetu je bilo skleneno, da se imajo grbi zopet obesiti i naj državni zbor to stvar vredi. — Ker je pa David grbe z madjarskimi napisi obesil brez banovega dovo'jenja in vednosti, zato je to samooblastno postopanje bana po pravici razžalilo ter je vsled tega odstopil. Kedo bode imenovan na njegovo mesto, to še ni znano, a teško bo dobiti moža, da bi imel toliko vsestranskega vpliva in sočutja mej hrvatskim narodom, kolikor ga ima Pejačević. — Da pri tem takem mora biti mržnja mej Hrvati in Madjari, to je jasno i nobeden Še danes ne more vedeti, kako se bo ta stvar dalje pletla, toliko pa je gotovo, da zdaj ni misliti na porazum v državnopravnih razmerah mej obema narodoma. Samooblastno i nezakonito postopanje Madjarov na Hrvatskem zbira na obzorji onstran Litave črne oblake, iz katerih se lahko še toča vsuje.
V Zagorji na HrvatsVem so 26. t. m. kmetje potrgali madjarske grbe z uradnij, tekla je tudi kri v Uistrici, kder jo bil občinski načelnik, občinski notar in en žendarm hudo ranjen; pa
Dopisi.
Iz Vrein, 26. avgusta. [Pogreb rajnkega gosp. Franceta Ma-horčiča) v Matavunu dne 24. t. m. je bil res velikansk; nad 1000 odličnih mož in tudi mnogo ženskega spola z vsega Kr.isa, iz Trsta in Pivke vdeležilo se je pprevoda; mej njimi smo opazili državnega poslanca g. Nabergoja, sežanskega glavarja, sodnika in skoraj vse uradnike sežanske, potem par vlših uradnikov in več zastopnikov slovenskih društev iz Trsta in sploh mnogo odlične gospode.
Pogreb se, je pomikal i 1 hiše rajn-cega v cerkev Skocijansko v tem-le redu : šolska mladina, 7 čest. gosp. duhovnov, rakev, na straneh 14 županov, nosečih vence, mej katerimi venci so bili posebno krasni oni družine Mahorčič-eve, potem občine sežanske, okrajnega cestnega odbora, okrajnega Šolskega sveta, občine Naklo, tržaških prijateljev in družine Ri-barž iz Beča. Najprej so nesli mrliča v cerkev, a po sv. maši na pokopališče, kder je nastopil g. D. in govoril blizo tako-le:
•Zbrali smo se v kraju, kder kraljuje mir, kder molče človeške strasti; a na obrazili bere se nam, da nnša srca žalujejo, ker izročimo materi zemlji truplo predrazega nam prijatelja, in uže misel sama, da na tem svetu ne bomo vefi videli dražega nam bitja, prešinila nas je tako globoko, da nehote zremo prot! nebu, ter iščemo tolažbe nad zvezdami.
Predno pa izročimo materi zemlji posvetne ostanke tako dražega nam prijatelja, dovolite, da se ozrem nekoliko v prošle Čase in sledim delovanju izvrstnega moža. V tem romantičnem kraju je tekla zibelka rajncega Franceta Mahorčiča. Uže kot dečko je kazul bistri um, krepko voljo in pogum, vse kreposti, katere di-čijo moža.
Le nekoliko let se je Šolal v drugih krajih, a uže v prvej mladosti, ko se
mnogi drugi komaj zavedajo svojega Človeškega poklicu, pozvan je bil k resnemu živenju; Še nedoleten mladenič postal je gospodar, in tako dober in pimeten gospodar, da je kmalo obračal na-se pozornost ne le domaČih občinarjev, temuČ tudi vseh prebivalcev njegovega okraja. Njegovi soobčani pa so v njega stavili toliko zaupanja, da so nedoletnega mladeniča uie izvolili županom, in da ga je gosposka morala pred postavno starostjo spoznati doletnega, da ga j« morala potem potrditi v tej časti. Županoval je hlizo 33 let, zaupanje ljudstva je rastlo od leta do leta, in ker je bil vsem svojim občinarjem in deŽelanom vedno izvrsten svetovalec, ter jim vedno z veseljem pomagal sd svetom in dejanjem, postal je kmalo nek voditelj vseh javnih zadev sežanskega okraja, vslel česar si jd pridobil tudi vedno večo veljavo pri gosposkah, kar kaže uže to, da ga je Nj. Veličanstva cesar sam odlikoval sd zlatim križcem za zasluge s krono.
KraŠevci so mu pa še posebno dokazali, da mu zaupajo neomejeno, s tem, da so ga pred šestimi leti volili za deželnega poslanca, kateri posel je do letos vestno in v korist svojih volilcev opravljal. Trudil se je za občno korist tudi v drugih ljudskih zastopih, kakor v cestnem odboru, Šolskem svetu itd., povsod pa se je odlikoval po redkej bistroumnosti in možatem odločnem postopanju. — To so v najkrajših potezah Črtice iz njegovega javnega živenja.
Naj pa še dostavim, da je tudi, kakor oče, lastnej družini dajal prelep izgled, kajti odgojil je več otrok, kateri vsi njegovemu imenu vso Čast delajo, tako sicer, da je mogel preseliti se v večnost s6 zavestjo, da je storil svojo dolžnost kakor dober in skrben oče in izvrsten državljan.
Po kratkej bolezni zapustil nas je prezgodaj, in po vsej pravici obžalujemo zgubo moža, kakoršnjih je povsod le malo, ker prepričani smo, da bi bil Še /ehko mnogo koristil Bvojim soobčinom, posebno pa kmetom, katerim je bil on izvrsten svetovalec in pravi odkritosrčni prijateH.
Polni spoštovanja bližamo se torej posvetnim ostankom obče spoštovanega moža in jemljemo slovo od dražega nam bitja: Predragi nam prijatelji Zapustil si nas za vedno na tein svetu; a živenje je le kratek sanj, in žalosten sanj bi bil ta, ako bi Človeku ne svetila zvezdica, katera ga opominja, da Še le nad zvezdami je pravo živenje. — Nad zvezdami se torei zopet zedknimo, a dokler živimo, svetli nam bode tvoj lepi izgled in mi vsi postavili smo ti najlepši spominek v svojih srcih. V miru počivaj v domačej zemlji, katero si nad vse ljubil. Slava Tvojemu spominu 1«
Mej govorom se je lesketala na licu marsikaterega možaka solzica, in sploh je bil pogreb tako veličasten, kakor se tacih le maiokedaj vidi na deželi. Rajnkega so ljudje imenovali vojvodo Berkin-skega. in da 80 ga kot tacega res častili, to so pokazali prebivalci sivega Krasa in Berkinske doline po načinu, kakor somu zadnjo čast skazali.
Is Tolmina« 24. avgusta.
Tudi letos je praznoval trg Tolmin rojstni dan Nj. Veličanstva Presv. cesarja. Dne 17. t. m. zvečer je bila baklada spremljana z domačo godbo. Pred stanovanjem c. k. okr. glavarja zaigra uodba cesarsko himno, potem pa zadone «živio» na Presv. cesarja; tem se pomakne baklada z sviranjem godbe po trgu in se konča pred županovim stanovanjem; drugo jutro 18. t. m. ob 5. uri je igrala godba po trgu budnico. V nedeljo, 19. t. m. je bil v ta namen na glavnem prostoru trga blizo vodotoka javni ples, katerega seje vdeležilo mnogo gospode iz Kanala in tako se je zabavljalo mlado in staro še pozno v noči.
Z veseljem smo sprejeli vest, da je visoki deželni odbor na poročilo in prošnjo voditelja c. k. okr. glavarstva v Tolminu gosp. Schaffenhauer-Neys stavil predlog, naj se za uboge pogorelce Iz Koritnice pri Grahovem iz deželne blagajnice znesek 500 gld. podpore dovoli.
Iz Bolca, 20. avgusta.
Prevzvišeni rojstni dan Nj. Veličanstva presvitlega cesarja Franc Jožefa I. obhajal se je pri nas z vso slovesnostjo. Na predvečer visokega dne se je streljalo in pritrkovalo, da je bilo veselje.
Prav tako tudi na jutro visokega dne, in trg je bil s6 zastavami kaj lepo odičen.
Ob 9. uri je bila v farnej cerkvi velika slovesna sv. maša s «Te L)eum«, koje so se udeležili c. k. uradniki, županstvo, veterani, strelci in mnogo dru-zega občinstva.
Po sv. maši je defiliralo društvo pred županstvom in c. k. ura'dmki.
Popoludne so imeli veterani v gostilni »Pri PoŠti« na prostem izvrstno veselico, koje se je udeležilo premnogo odličuega občinstva. Prostor je bil prekrasno napravljen, navdušenost je bila velikanska, in mej veselim pokanjem
EDINOST.
možnarjev so švigale napitnice na cesarja. da je bilo veselje.
Reči moram, da enake veselice v Bolci še ni bilo, pa tudi bode nam dolgo v spominu.
Drugi dan so se udeležili veterani bolški blagoslovenja druStvene zastave veteranov v Rabeijnu, in kakor slišimo, bila je ta slovesnost jako lepa.
Tudi je bila na Kluži na prostem včeraj sv. maša mej gromovitim pokanjem ondotne tvrdnjave — kanonov.
O tem drugi pot kaj več.
Iz Prvačlne, 24. avgusta.
Sedaj ko vdobili prebivalci srednj e vipavske doline pravo veselje; kajti vse lepo kaže, posebno vinski pridelek, katerega bo obilo, in dobre vinske kapljice, ako Bo£ hoče, posebno na dobrem imenu je tukajšnja Gradiščanska, prva za Dorn-berškim.
Moški svet se zdaj zelo puli za lov, vsak bi rad lovec bil in zajce streljal, celd lovski Čuvaj bi se temu ne branil ; mnogo tukajšnjega ženstva pa se je raztrosilo po svetu, posebno rade zahajajo ko blage gospe, v Aleksandrijo. Ni moj namen, tukaj pretresovati, koliko dobička te blage gospe svojej domovini donašajo, ampak kako svoj materin jezik spoštu-jojo in cenijo. Giej I — mine polovica leta, kar je zapustila svoj domaČi kraj, in uže se sramuje svojim domačim poročati v materinem jeziku, kako se jej po svetu godi; piše v bluženej laščini , da ljudje bite od enega do druzega, naj jim iztolmači listek. Tedaj ni čudo, da prihaja potem toliko laškega duha v našo milo slovensko domovino. To je pomilovanja vredno; a vendar upamo, da se sčasoma vse to popravi; k temu pa Bog daj svojo pomoč.
Kobarid* 27. avgusta.
Kakor je znano, bila je 26. t. m. veselica. Vreme je bilo prav lepo. Ob o*mih stopim v dvorano, katera je bila prav lepo odičena. Nekoliko počakam in veselica se prične Pevci pojč »Večernica«, katera se je prav prijetno glasila. Potem je bil »govor«. Ta ni pristojal, ker omenjal je večinoma učiteljeve dolžnosti in lastnosti. Kaj zanima to poslušalce, ker učitelj mora dobro poznati in spolnovati svoje dolžnosti, ako jih ne pozna, ni sposoben tega stanti. Zatem poje mešani zbor »Zvezdicam«. To pesmico so Še precej dobro izvršili, samo malo, po domače rečeno, bilo je »fušerije«, ker za drugi tenor je pela neka osoba vmes, ne znam, ali je bil n-dur, ali I-mol. — Čemu jemati take osobe, koje niso za petje sposobne. Da bi ne žalil moškega zbora, omenim toliko, da se je godila ta »fuSerija« le pri pevkinjab. Radi tega opozarjam g. pevovodjo, da bi pri pri -hodnjej veselici bolj preularil, kdo je in kdo ni temu sposonen. Igra se je vrfiila še precej doi>ro, le na koncu je bil nekak »miŠ-maŠ«. Slednjič še nekaj o umeteljnih ognjih. Čemu je bila ta potrata? Bolje bi bilo, da bi se ta denar obrnol na boljši način, ker Ijndstvo ni tega skoraj nič, ali le malo videlo. Menda ste strašili na griču kušarice, ali pa zajce iz grmov podili. Upam, da bode pri prihodnje j veselici večji napredek.	Resnicoljub.
SE Notranjskega* 26. avg.
(Sla v nos t v Postojni dne septembra.) Kakor se dd uže zdaj soditi, bode notranjska slavnost v Postojni taka, kakor-šne dosihmal ni bilo še nobene na Notranjskem. Poročila od vseh strani dohajajo jako povoljna in vse kaže na to, da bode udeležitev ogromna. Pa kako bi se moralo tudi drugače misliti, kakor da bode ta svečanost sijajna; vsaj angažirane so vse najboljše notranjske moči, katere neumorno delajo, da se zopet pokaže narodni napredek ter izbujenost Notranjcev.
Da bode udeležitev iz Trsta mnogobrojna. to se smelo nadejamo. V Trstu iivi velik broj Notranjcev, na katere sine biti celo Slovanstvo ponosno, kajti večina teh se zaveda svoje narodnosti, ter ponosni so na to, da so Sloveni. Ta ponos in zaveduost čedalje bolj jasno kažejo, in to pri vsakej jim danej priliki. Da to tako lepo priliko zanemarijo, kedo bi se drznol to misliti! Uže samo radi čistega ter zdravega zraka velja iz Trstu k tej svečanosti priti, poleg tega pa še tako lepa narodna, in to v pravem pravcatem pomenu besede, »narodna« zabava, naposled pa Še kak lep dobitek »narodne loterije«, za Boga, vsaj vendar več se ne more in ne dtl tirjati. Nekaj pa vendar bode pri tej priliki slednjemu udeležencu nepovoljno, in to: dan b>de prekratek.
Guje se tudi, da bode mnogo deklet, oziroma gospodiČin, v narodnih oblekah, osobito v pečab. Da bi se to uresničilo, to je pač želeti, kajti to bode najlepša dika vse svečanosti. Kaj si pa moremo lepšega misliti, nego krasno Slovenko s pečo. Komu niso v spominu Ljubljančanke iti tamošnje okoličanke, osobito SiŠkarice, ko jih je enkrat videl z njih »petelinčki u Enako je tudi s trŠaŠkimi okoličankami, katere izvabijo marsikateri pogled na-se radi njih krasote in narodne noše. Tako smo tudi uže zadnjič, ko je bil presvitli vladar v Postojni, občudo-
vali one krasne Notranjke, koje so bile v narodnej noši, in čuti je bila le ena splošna Želja: naj bi se namreč Slovenke zopet poprijele te nekedanje noše. Torej na noge, Notranjke, pokažite, da se vam »petelinčki« pristojajo, na kar bodemo mi jako ponosni.	Hinko.
Iz Ljubljane, 23. avg.
Uže nekaj časa prinašajo nemški, osobito pa Graški ustavovjerni listi telegrame in poročila, da pride kranjski deželni predsednik, baron Winkler, v Beč k naučnemu ministerstvu in da mu bo nastopnik deželne vlade svetovalec, grof Chorinsky. Koliko je na tem resnice, ni mi znano, čul sem le, da si baron Wink-ler baje res sam želi, da bi prišel v Beč. Zakaj si pa to želi, in kaj ga tako mika v Beč, to mi je uganjka, prav tako, kakor vroča želja tukajšnjih nemškutarjev, da bi se ga iznebili. Kajti tako dobro, kakor zdaj, se za časa Taaffe-jeve vlade tej ubogej peščici nemškutarjev nikdar ne bo godilo. Vse, kar si le Žel6, imajo, in kakor tudi razne kozolce preobračajo, kakor tudi v svojem organčku nesramno in pobalinsko na vlado, na vladine urad nike, na slovanski narod itd., zabavljajo, in vse, kar jim ni po volji, z blatom ometavajo; nikdar se jim ni Še en las zakrivil, kakor bi za te ljudi ne bilo po stave in ne državnega pravdniŠtva. Ako bi ta ali oni slovenski list le polovico tega povedal, kar ti ljudje pišejo teden na teden, ne bil bi le zapečaten list, zaprli bf, ako le mogoče, še tiskarno, kder se tiska. Ako bi mi Slovenci na svojih lastnih tleh le polovico tako prijetno živenje imeli, kakor ga imajo ti
Krivandranci in domači renegatje, plazili i se gotovo po nagih kolenih v Beč, ter ondi klečć grofu Taaffe-ju slavo in hvalo peli, ker se nam tako dobro godi. Tako ponižni, tako zadovoljni smo Slovenci. Ako bi baron Winkler zares ostavil Ljubljano, ter Šel v Beč, Želeli bi si mi deželnega predsednika, ki hi z energično roko prijel vladine vajeti, moža, ki bi tem rogoviležem enkrat za vselej vzel
Eogum, potem bi bilo vse mirno, ne bilo i nobenega prepira, nobenega javkanja, znani nesramni dopisniki nemških listov ne grdili bi dežele kranjske, osobito .pa mesta ljubljanskega In domačinov, to je, Slovenci zavzimali bi prostor, ki jim po številu, po božjej in naravnej postavi pristaja.
Hetlllca* 19. avgusta.
Rojstni dan presvitlega cesarja se je obhajal v našem mesticu prav mično.
V	soboto zjutraj je bila slovesna raaSn, katere se je udeležila vsa gospoda, kakor tudi vatrogasci pod svojo zastavo. Zadnja se ni baš skazala, kajti prišla je le pičla četrtina vsega moštva. Pa tudi to je dosti saj se meščani zarea prav malo brigajo za to prekoristno društvo; da, še cel6 posmehujejo se nekateri, če namerjava stopiti k njej kak dijak ali pa drug fant. Svetuje se torej, da bi poskrbeli društveniki in meščani, da pomnožć ognjegasno društvo na udih, katerih ni uiti pol stotine; domači fantje naj bi se pa bolj vpisovali in jo podpirali. Društvo naj bi tudi priredilo veselico s tombolo da se vsaj za par krajcarjev obogati.
Največ na ta dan je bilo glede čitalnice. Opoludne je imela banket, potem kegljanje, zvečer pa ples. Vse je spremljala godba. — Morebiti je kateremu še v živein spominu, da se je minola leta Metlika prav bahala z svojimi nemŠku tarji. Vsemu temu razdoru je bilo krivo le osobno sovraštvo. Hvala Bogu, sedaj ni več tega I Možato smemo reči v Metliki : Slovenci smo! — kakor se je nedavno odrezal naš župan pred par mladeniči. Prav je imel, to se je vresničito.
V	čitalnici se je pridružilo, zvezalo in zedinilo vse, govorilo se je o tem tudi mnogo, in mislimo, da se je ta večer posijalo rodovitno seme v srca mladine, tedaj tudi v našem mestu veljajo besede Preširnove:
Da bi nam srca vnel za čaat dežele,
Mej nami potolažil razprtije,
I spet zedinil rod Slovenšč'ne cele l
D—ov.
Domače in razne vesti.
Seja odbora političnega društva „Edinost" bode jutri točno opoludne v prostorih delalskega društva, Corsia Stadion, št. 11. — Vabljeni so vsi odborniki, namestniki in poverjeniki.
Tržaške novosti« Njegovo veličanstvo, presvitli cesar je blagovolil imenovati čč. eospoda Vincencija Battalia in Franceta Ucman pri tukajšnjem stolnem kapitelju, prvega šolskim kanonikom, poslednjega pa kanonikom.
Nemiri. Tudi v petek, 24. t. m. po skončanom sviranju c. k. vojaške godbe po mestu, hoteli po nekateri nemir delati. Nad lOOO se jih je zbralo na trgu »Ga-dola«, pred poslopjem, kder ima svoje pisarnice »Societa operaia«. Ali prišla močna straža kategoričnim postopanjem množico razžene po raznih ulicah. Druga enaka četa je hotela iti k poslopju »Gimnastike«,
da je zažge, ker slišali so se klici »An-demo darghe fogo«, pa o pravem času Še so lim straže račun prečrtale. Nekatere nemirneže je straža ustavila. Ob tem času so trije možje od »Operaie«, kakor se sodi, gostili in napivali z likerji v »Cafe Fran-Qais« nekega »izvoŠČeka«. Kaj so namer-javali, veii si ga Bog — če ni imel ta iz-▼ošček katero nalogo & la »Gigi sciavo« iz Rihenbergal ?
Požara. V nedeljo ob 6. zvečer pričelo je goreti v ^spalnici Andreja Flego, hišna Št. 352 v Sčedni. Nevarnost je bila velika, da se ogenj ne razširi in poprime še tVugih okoli stoječih hifi. Slava gre vsemu šČedenskemu prebivalstvu, ki je koj na pomoč privrelo, ter ogenj skoraj pogasilo, ko so došli vatrogasci. Skoda znaša 300 gld., poškodovanec je oče štirim otročičem, ki so zdaj brez krova. Uredništvo rado nabira darove za ubožice ki so v resnici pomoči potrebni. — Uprav isti večer pričelo je goreti na podstrešju hŠ. št. 5 v ulici »Sorgente«. Kako je ogenj nastal, ne ve se, ker na podstrešju ne stanuje nobena živa duša. Prihitele so javne straže iz bližnje svoje kasarne in s pomočjo vatrogascev še le po enournem trudapolnem delu so nevarnosti prišli v okom. Nek blazinar, bivajoč v lokalu pod omenjenim podstrešjem, ima neki škode za 200 gld. To je gotovo čin zlobne roke.
Nož in pretep. Morali so iti v bolnišnico: Štirinajstletni fantalin, učenec v nekej tiskarnici, bivajoč v ulici »Leo«, ker mu je eden v metežu levo lice prerezal. — Jakop Bianchetti, težak iz Laškega, temu je nek vinski tovariš z nožem čelo poškodoval. Anton Zovetli, strojar tudi iz Laškega (sangue caldo sbaglia inai!) dobil je v pretepu z nožem rano na Čelo. — Tudi dva Furlana sta morala iti v bolnišnico, da si zdravita prejete rane. Oba sta bila napadena na trgu stare »Barriere« v nedeljo zvečer. Pravita, da Štirje so ju napadli, a teh ne poznata, kedo bi bili. Straža je ustavila nekega vročekrvnega brivca, kot udeležitelja napada. Policija išče napadnikov.
Stipendije* Začetkom šolskega leta 1883—1884 je razpisana štipendija ustanove rajnkega škofa Ravnikarja, znašajoča letnih 100 goldinarjev. Za to štipendijo morajo prositi izključljivo le mladeniči porojeni v tržaško-koperskej škofiji ; oziralo se bode osobito pa na one porojene v Istri, ki po dokončanih Studi-jah stopijo v duhovski stan in ki so mej redne učence vpisani na katerej si bodi gimnaziji na Primorskem, Kranjskem ali Koroškem. Prosilci morajo vložiti svoje prošnje najdalje do 15. oktobra 1883 pri šolskem vodstvu, ki je odpošlje na c. k. vlado. Prošnji naj se priloži: 1. krstni list ; 2. spričalo o stavljenju koz; 3. ubožni list; 4. šolska spričala poslednjih dveh šolskih poluletij.
S prihodnjim šolskim letom 1883— 1884 je razpisana državna štipendija za Istro, znašajoča na leto 84 gld.; glede te Stipendije ima čest. tržaško-koperski ordinarijat pravico prisoje. Pravico do te imajo le oni mladeniči, ki so porojeni na istrskem poluotoku, ki Študirajo na gimnazijah, in mislijo stopiti v duhovski stan. Prosilci na| vlože svoje dokumen-tovane prošnja (ut supra) najdalje do 15. oktobra pri šolskem vodstvu, ki jih odpošlje na c. k. vlado. K molbenici za to štipendijo mora se i prideti »domovinski list«.
Odbor delalskega podpornega društva naznanja svojim udom, da društvo napravi baklado po mestu v slučaju, da cesarjevna Štefanija porodi princa, kar se na gradu naznani s 101 strelom. Isti dan, ko bodo udje slišali to slovesno naznanilo, zbero se ob 7. uri žveier v društvu, kder dobe plamenice; od tam pojdejo s6 zastavo točno ob 8. uri zvečer skoz »korso« mimo namestniŠtva, od tam ob bregu (rivi) v ulico Torrente nazaj v društvo.
Krivi poročevalci. Dozdaj smo mislili, da je konscheggg v Ljubljani »uni-cum« na sveti izmej poročevalcev, ki raz-našajo bombe po Časnikarstvu, A varali smo se, dobil je tekmeca, tržaškega poročevalca v »D. Zeitung« in »W. A. Zeitung«. Ta časuikarski lažitrosec je iz Trsta brzo-lavil »D. Z.« v Beču takovo »bombo«, da se mi Tržačani čudimo, da ni Beča razdrla. Poročal je, kako je »Štovana gospoda Latini« v Poreču vrgla gosp. prof. M. Man-rtiča, urednika tržaške »Naše Sloge« v morje itd. Poročevalec »D. Z.« vidi se, da je požnlen, ker zna tako dobro iz laŽij «kšeft« delati, par forintov ne Škoduje, ko ni beliča v žepu. Najbrže je tudi on nek .. ..aggg, »Trie8terca« je tudi poročala, da so volitev gg. Spinčiča in Križanaca zavrgli na poročilo koprskega glavarstva; prav narobe, kajti v poročilu verificijske komisije je bilo rečeno, da je omenjeno glavarstvo Slovane podpiralo. Torej same luži.
Razpisana služba učitelja vero-nauka je na c. k. goriškej realki. Potrebno je znanje slovenščine, italijanščine in nemščine in pa škofijsko spričevslo sposobnosti.
Delalsko podporno društvo je slavilo v nedeljo rojstni dan svojega pokrovitelja, cesarjevlča Rudolfa in ob enem
povzdignolo svoje molitve k Vsemogočnemu, naj se srečno izvrši pričakovani veseli dogodek v družini njegovej. Ob 7'/, uri zjutraj se je na Corsia Staition zbralo' okolo 600 družabnikov, še več pa okoličanov in drugih gledalcev, ob 7*/« se postavili udje v vrste, godba zaigra cesarsko himno in zdaj prinesd društveno zastavo iz stanovanja del. podp. društva, spremljano po odboru. Godba zdaj udari »Naprej« in društvo stopa za godbo in zastavo mirno proti cerkvi sv. Antona novega, katera se je v hipu tako napolnila, da se nihče ni mogel ganiti (cerkev sv. Antona ima prostora za 6000 in več ljudi). Za zastavo in odbor je bilo odmenjeno mesto v presbiteriju, zastavonosec je stopil v sredo, v klopeh na obeh straneh pa so sedeli odborniki, okolo zastave so se grupirale odbornice. — Monsignor Hrovatin je bral sv. mašo, kontoveljski pevci pod vodstvom pevovodje del. podp. društva, g. Tance-ja, pa so kaj izvrstno peli, posebno dopadel se je *Benedictus«, kompozicija g. pevovodje samega, katerega so kontoveljski pevci peli tako krasno, da je le en glas, da pri sv. Antonu ni bilo uže davno tako izvrstnega petja. — Po maši je društvo zopet marširalo pred društveno stanovanje, vrodba je godla »Banovce«, a zdaj je marširalo nad 2000 Jjudi in na tisoče ljudi je stalo ob ulicah, kder je šel mimo sprevod. Slovenskemu ljudstvu se je bralo veselje na obrazih, ker videlo je ponosno vihrati slovensko trobojnico v slovesnem sprevodu po ulicah notranjega mesta, kder je bila zdaj le vedno zaničevana in posebno se je ljudstvu dopadlo to, da smo našo zastavo. ko smo ž njo prvikrat Šli po mestu, nesli v cerkev. — NaŠe ljudstvo pa se je pri vsem tein mirno vedlo in le ko so zastavo mej sviranjem cesatke himne zopet nesli v društvo, zaklicalo je ljudstvo ogromni »živio«, da je odmeval daleč po mestu. — Vsa ta slavnost je bila krasna, da, velikanska, in sme se zapisati se zlatimi črkami v društveno kroniko. — La-honi so se držali od daleč, kar kaže, da jim Slovenci bolj imponirajo, nego pa nekatera druga društva, in da v slovenskih listih napadano vodstvo tako postopa, kakor je tuk. okoliščinam najbolj primerno, kar se tudi Se pri drugih prilikah pokaže.
Zvečer je bila društvena veselica v »Hotelu Europa«, katere se je vdeležilo to« liko občinstva, da bo mnogi morali stati« in da je nad 300 ljudi odšlo, ker ni našlo nobenega mesta. Ob 8. uri zvečer je društveni predsednik toastiral na vis. pokrovitelja društva in na vis. kumico zastave; omenil je velikodušnosti pokrovitelja in sreče za dru&tvo, da stoji pod takim zaštitom ; potem izvrstnega uspeha v društvu, k ljubu mnogim težavam, z veseljem je konstatira!, da je uprav to društvo pridobilo priznanje slovenskej zastavi v mestu Trstu, omenil je tudi zadnjih pouličnih demonstracij, od katerih se je to društvo zdrŽavalo, opominjal Slovence v obče, naj se ne deleže nobenih homatij, opominjal k slogi mej brati in koneČno pozval na-zoče, da stoječ zakličejo trikratni »živio« visokemu pokrovitelju cesarjeviču Rudolfu in cesarjevni Štefaniji l Občinstvo je na ta poziv več sekund klicalo navdušeno »živio cesarjevič Rudolf, živela cesarjevna Štefanija!« itd. Potoastuje predseiniŠtvo odposlalo ta le telegram cesarjeviču Rudolfu : Denes zjutraj je društvo povzdigovalo svoje molitve k nebesom za srečo družine Vaše visokosti; a zdaj združeno pri veselici in obhajaje rojstni dan Vaše visokosti kliče navdušeni »živio« svojemu visokemu pokrovitelju in visokej kumici zastave.« Na to je došel drugo jutro ta le brzojavni odgovor: ».Njegova cesarska Visokost se naHeple zahvaljuje \a izjave uda-nosti.u Vršilo se je potem petje društvenega zbora pod vodstvom g. Tance-ja, dopadali so se posebno mešani zbori, kateri so se morali ponavljati in društvo se je razšlo židane volje še le po polunoči. Ves čas je trajalo nekaljeno veselje in ni bilo najmanjšega nereda nikder, to konsta-tujemo z veseljem v tako burnem času.
Ispred KOdlSča. [Grda nehvalež-nost.) Jožef Zannotti je obsojen v štiri -najstmesečno ječo. Ta je gospodar tovarni za vlitke v Trstu, tu Še Živi, tu je obogatel in vendar se je skazal tako nehvaležnim, da je o cesarju in njega obitelji jako razžaljivo govoril vpričo delalcev. — Zannotti pa ni bil sam, imel je še druzega slabega svetovalca, Apolinarja Petrignani0 ki se je v Trst radi 1 ikote in »pellagre« pritepel iz Italije. Poslednji je tudi takovega dejanja zatožen, ter bil obsojen v osemmesečno ječo in po presta-nej kazni se izžene iz države avstro-ogrske. Ker je bil v Trstu presit, naj pa zdaj «re v Italijo jesti plesnjivo polento. Obravnava se je vršila tajno.
IZ RlcnianJ se nam naznanja, da je tamošnji podžupan g. Miha Kuret pre-skrbel vasi lepo pomoč, napeljavši v vas bistro vodo, da je imajo ljudje in živina dovolj. Tudi je poskrbel, da se čisti vas gnoja in nesnage, da tako dobiva vedno lepšo podobo.
Veliko narodno slavnost napravijo Notranjski rodoljubi v nedeljo dne 2. septembra 1883. 1, pod milim nebom v Postojini z govori, petjem, vojaško godbo,
EDINOST.
loterijo in z domaČim razveseljevanjem sploh, v spomin 600 letne zveze kranjske deiele z slavno HahsburSko rodovino in
na korist vseslovenskemu «Narodnemu domu» v Ljubljani. Začetek ob 7,4. uri popolirine. Program: 1. Govori, petje in vmes vojaška godba. 1. Pozdrav prei-sednikov. — 2. Habsburžani in Slovenci
—	g. A. Obreza. — 3. Jenko: »Naprej«
—	zbor. — 4. «Naro ini dom* — g. Jan. Resman. — 5. G. Eisenhut: »Ustaj rode» zbor. — 6. O potrebi in koristi branja in domaćih društev — g. dr. J. Strbenec.
—	7. Hajdnh: aJidransko morje« — zbor. II. Dobrodelna loterija. Le-ta obsega sto lepih, dr.igin in obče jako primernih dobitkov: plemeno junico, drobnico, dragocena pohištva, koristna kmetijska orodja in gospodarske stroje, knjige, srebernino itd. Loz za loterijo velja 10 kr.; dobivajo se ti pri raznih poverjenih domoljubih po vsej Notranjskej in na dan veselice na nje prostoru. III. DomaČe razveseljevanje na
iilanem. Reditelj tej točki bode vrli «Ljub-jan-ki Sokol« iz posebne domoljubne prijaznosti; isto tako poinorejogibčni »Tržaški Sokoli* in slavno znani narodni pevci iz Ljubljane nagim trudoljubim pevcem. Ro-JacH C ist cele napredne Notranjske zavisi od srečnega uspeha tega narodnega praznika. Pokažimo zavedno svetu svojo slovensko zvetobo in udanost! Napulmo zatorej vse inoči in storimo svojo domovinsko dolžnost za monument vseslovenske narodne zavesti, za »Narodni dora». Gledaj in strmi prijatelj in nasprotnik ta dan, kaj premore živo in dejansko domoljubje.
V Postojini, dne 12. avgusta 1883.
Dr. Jurij Sttrbenec, Ignacij Gruntar,
predsednik	podpredsednik.
Edvard Dolenc, Vekoilav Domicel), fjjnacij Doxat. Fran Hren, Hinko Kavčič Fran Križaj, Josip LavrenCiS, Adolf Obreza, dr. Ivan Pitamic, Ivan Resman in Fran
Sterle, Člani ožjega odbora. Nadri za konjsko dirko, ka
tera se vrši v nedeljo 2. septembra 1883 ob 3. uri popoludne v Žavcu v savinjskej doli ni. /. P riče t na dirka velja za žrebce in kobile V. konjerejskega okoiišči ali sploh Savinjskega plemena konjskega. Konji ne srnejo več, kakor pet let stari biti. Pose-tnik mora dokazati, da je njegov konj savinjskega plemena. Pot, katero ima konj enkrat predirjati, meri en kilometer. Prvo darilo (delavno darilo) )e 5 ziaiov, drugi dar 3 zlati, tretji dar
2	zlata. II. dirka plemenskih konj velja za kobile in licencirane žrebce V. konjerejskega okraja, t. j. plemena Savinjskega. Pri kobilah tnora posestnik dokazati, da so zadnja tri leta zrebe prinesle. Pot za dirko je en kilometer dolga in konj je mora dvakrat predirjati. Državna darila : prvo darilo je 8 zlato v, drugo darilo 4 zlati, tretje darilo 3 zlati, četrto darilo 6 goldinarjev v srebru. III. DrnUtena dirka. Konj bodi star, kolikor koli, in plemena, katerega bodi. Dirkno pot, eden kilometer dolgo, mora dvakrat predirjati. Prvo darilo znaša 8 zlatov, drugo darilo 5 zlatov, tretje darilo 4 zlate, četrto darilo 2 zlata, peto darilo 1 zlat. Konje je treba dan poprej naglasiti pri g. Hausen-bichlerji t Žatcu. Kot dirkarska pravila veljajo ona graškega dirkarskega društva. Vsak, kateri se boče dirke udeležiti, mora biti ud štajerskega konjerejskega društva, in s-e mora do 1. septembra 1883 pri go epodu Hausenbit;hlerju v Žavcu vpisat* dati. Pri III. društveni dirki je založni ne
3	gold. plačati. Posestniki konj, kateri se hočejo dirke udeležiti, morajo se na dan dirke do 10. ure dopoludne v Žavskej občinskej pisarni oglasiti, da dobe številko in znamenje, ker se drugače ne morejo udeležiti dirke. Listi za sedeže na tribi-nah se dobijo pri gosp. Ernest Sirca. Sedeži veljajo 50 kr. — 1. septembra t. 1. bo v Zavcu premiranje konj s premijami v znesku 535 gold.	ODBOR.
V Uvelem (»sv. Tilh« pri Komnu) bode v saboto 1. septembra t. I. na dan sv. Tilha navadni semenj za živino, les, obleko in druge reči. To se naznanja vsakemu, kateri misli kakšen dobiček imeti, ker tukaj bo za to priložnost. Tudi veselica bode, ker boste dve godbi ljudstvo veselile iu je poskrbeno za dobro jedačo in prav dober domači teran po nizkej ceni in postrežba po mestnej navadi.
Tatvine in policijsko. Jožef D. iz Reke, mornar brez ladje, stegnol je svojo grabežljivo roko po uri težaka Alojzija H. stanujočega v ulici »Crosada.» Z begom se je hotel odtegnoti očesu policije, pa mil ni obveljalo; moral je iti mej stene. — Ivan Zanbonati, po okoliščinah soditi, mora biti velik sovražnik svetlobe. Ta človek je iz hudobije pobijal s kamenjem svetilnice pri sv. Jakopu. Straža ga zajme in odpelje v temo, kder bo gotovo zadovoljin.
Kolera. Brzojavna vest iz Kahire, 24. t. m., naznanja to-le: Od 22. do 23. v jutro je za kolero umrlo osob, v Aleksan-drijl IJ1; v pokrajman spodnjega Egipta 23; v pokrajinah: Benisonef 8, Minich 15, Ghirgheh 140. Od 1. do 21. t. m. je umrlo osob 495. Duuajska oficijelna vest dne 25. t. in. javlja, da je od 23. do 24. t m. v jutro umrlo osob: v Aleksandriji
33; Suecu 1; v pokrajinah spolnjeg8 Egipta 11; v pokrajinah F.-igaum In Be-nisovef 17; v provinciji Assiout 47; Mi-uieh 57; Ghirgheh 31. — V gorenjem Egiptu pa je od 21. do 23. t. m. umrlo osob 15 in v Katiiri i. — Oficijelno se iz Kahire naznanja, da je od 24. do 25. t, m. v jutro umrlo osob: v Aleksandriji 23; v pokrajinah spodnjega Egipta 29; v pokrajini F.iyoum 2; v pokrajini Assiout 23; Minieh 43; Ghirzeh 35. K temu naj se doda Še 35 osob, ki so umrle o«i 19. do 24. t. m., ki niso bile v pravem času izkazane. V Kahiri je ta dan 1 osoba zamrla za kolero. Dunajska brzojavna vest 27. t. m. javlja, da je od 25 io 26. v jutro umrlo jih: v Aleksandriji 22; v provincijah spodnjega Egipta 7;
v	provinciji Benisovef 3, Fayoum 4, Minieh 10, Assiout 41, Ghirgheh 66. K tem naj se do<ia še 24 osob, ki so umrle od 14. do 24. t. m., katere niso bile o svojem Času registrovane. — Iz vseh poročil se
vi	li, <la kolera v Egiptu počasi ponebuje, in upanje je, da je v Evropo ne bode. t
Telegram.
Puciiče, 29. avgusta. Svieatna hrvatska mladež sakupljena na prvom hrvatskom sastanku na Selcih, otok Brač, kliče oduševljeno »živili« čelik rodoljubi La-ginja, Šterk, Spiniić, Križanac i Maniićl uvrjedjeni na braniku hrvatskin prava, budućnost je naša, usprkos svakom neprijateljskom nasilju.	ODBOR,
Najnovejše politične vesll.
Dunajski listi prinašajo vesti, da tržaški namestnik baron Pretiš zapusti svoje mesto in da postane tržaški namestnik nek general. — V Trstu kroži ta vest uŽe 8 dni in nekateri hočejo cel6 vedeti, da pride general MUller (zdaj v Ljubljani) za namestnika v Trst. Mogoče, toda vest je prišla iz rumene hiše v Trstu, vsled česar jo je treba na znanje vzeti cum grano salis.
Deželni zbor istrski je sklenol včeraj svoje letošnje zasedanje. Rešil je račune, proračune, prošnje, vse v enej seji, brez vsake debate. Mudilo se mu je morda tu li zarad slabe vesti. — A poreškega zbora niti ne bi bilo treba; zadosti bi bil dr. Amoroso, kateri misli, dela in sklepa za vse druge istrske lahonske poslance. Lep zbor to !
Hmeljarjem v ravnanje.
Hmeljari, kateri mislijo svoje blago na sejem postaviti, naj si to-le pomnijo :
Vsaka'vreča ali žakelj se mora, predno se na sejem pOBtavi, pri južno-št:rskem hmeljarskem društvu v občinskej pisarnici Žavskej naznaniti (tam dobi vsaka bala zaporedno število).
Vreče ali Žaklji za hmelj se dobivajo tudi pri južno-štirskem hmeljarskem društvu; naročene vreče (žakljij za hmelj se bodo zaznamovale z zaporedno številko, potem z napisom »Južno-štirski hmelj« in z določeno težo (Tara). Na vreče se tudi lahko zapiše ime dotičnega hmeljarja. Vreče (žaklji) za hmelj bode za to postavljena zaprisežena osoba tehtala, da pri prodaji ne nastanejo prepiri.
Kupci, kakor tu>ii hmeljarji, si lahko zapriseženega mešetarja najmejo.
Društvo prosi vse hmeljarje, naj na prvi sejem, ki bode 5. septembra, veliko lepega, dobro posušenega blaga pošljejo, da bodo kupci in pivovarji, ki od blizo in daleč pridejo, prav zadovoljni, kajti le na ta način bodo prihodnje sejme, ki se bodo vsako sredo in soboto septembra in oktobra vršili, mnogobrojno obiskovali. Ako pa je kateri teh dni praznik, preloži se sejem na drugi dan. V prepirih mej kupci in prodajalci razsodi od društva zbrana sodnija. Tudi bodo postavljene osobe, ki bodo za pl ačilo skrbele, da se prodani hmelj hitro naloži in odpelje.
Tržno porodilo.
Kata — cene trdiae, z nagibom, da še zdatno poskočijo, ker uvaževalci se držć jiko re servirano.
Sladkor — v dobrem obrajtu, kupčija še precej živahna.
Sadje, oije, petrolje in vse drugo blago brez vsake spremembe.
Borsno poročilo.
Kurzi papirjev postali so zopet trdnejši in je upanje, da kurzi zopet pora-stejo za toliko, kolikor so Sli zadnji čas
nazaj.
Dunajska borsa
dne 28. avgusta.
đnotni drž. dolg v bankovcih 78 gld. 40 kr. Enotni drž. dolg v srebru 79 » 10 •
Zlata renta......99 > 60 •
5°/o avst. renta .... 93 » 40 • Delnice narodne banke . 837 » — « Kreditne delnice , . . . 293 » 75 « London 10 lir sterlin . .119 » 80 »
Napoleon .......9 » 491/,«
G. kr. cekini......5 » 64
100 državnih mark ... 58 » 36
Štev. 50,
Razglas.
Podpisani cestni odbor daje mitnico, postavljeno ob skladov^ej cesti Škofije-Lokev-Bazovica po javnej dražbi, katera bode v 10. dan septembra meseca t. 1. v Lokvi (Gorgnale). v najem od 16. septembra 1883 do 30. junija 18s5.
Klicna cena je 800 gld. za eno leto. Drazbeni pogoji ogledajo se lahko pri podpisanem cestnem odboru.
Cestni odbor Sežanski
dne 21. avgusta 18S3
Načelnik.
Zaloga
Poslano.
Opozarja se na denašnji inserat gospoda Filipu Fromm-a.
Šolskih knjig, pisank, tiskovin za čast. duhovSčino in si. urade, pisarniške oprave, cementa Portland, barv, izdelkov tukajšne c. kr. pr. prejnice in barvarije, kermenskeg-a in vinskega prahu in raznega druzega blaga v prodaj alnici
Angela Casagrande v Ajdovščini.
Podpisani se priporoča slavnemu občinstvu in čestitej duhovščini v izdelovanje raznih navadnih in umetno kamnarskih del, kakor: nagrobne spominke, mizne in druge plošče, garniture za omivalnike, vaze, altarje in taber-nakeljne i. t. d., vse iz najboljega kraškega mramorja, po zelo nizkej ceni.
Volčji grad pri Komnu 2. avgusta 1883.
France Rebula,
3—3	kamnosek.
The
Singer Nlanufacturing&C.
New-York.
Ako se plati vsak teden samo y eden goldinar*
dobi se
Originalni
Singer-jev šivalni stroj,
in to brez povišanja cene. Poroštvo we daje za pel let« poduk na domu brezplačno
G. NEIDLINGER,
generalni agent
V Trstu, Corso, palača Modello
Šivanke ta Singerjeve šivalne stroje komad 3 kr. in tucat 30 kr.
(13-2)
T
Čudovite kapljice
a.
Sv. Antona
Tu priprosto in naravno r vilo je pr»v» dobrodejna pomet in ni treba mnopih besedi, da «<• rio-kate njihova Čudovita m' C Ce se le rabijo nekoliko dni, olujBaJ in preiennjo prav kmalu najtrdovrht-niie lalodcne bolesti. Prav I7.vrai.r o
1	v .h tre?, njo sover bemorojde, prrti bo-
lesnim na jalrlb in na vranici, proti Črevesnim boleznim
in proti glistam pri lanskih mleCnih nadlelnoatih, snper beli tok, boljaat, toper srcopok ter Čistijo pokvarjene kri. One ne preganjajo saii.o omenjenih bolesni, au.pak nas obvarujejo tudi pred vsako boleznijo.	|o-s
Prodajajo se v vseh glavnih lakirnicah na svetu: n aaroGbo in noliljaive pa edino v lekarnici Criilo/oltiti v Gorici, v Trt tu v lekarni C. Zanttti i O. U. Kovu in O. B. Forabotchi. Ena eteklenica stane 30 novnev.
Varovati se je pokvarjenih pometkov, s katerimi so za-voU teljepo lobiSiu tu pa tam ljudstvo goljufa, dasi nimajo nobeii« raofii in vrednosti.
Poslano.
Ker nekateri udje .iHalskejja podpornega društva povore. da j" mene o ibor
odstavil od poverjeni$tv:i, javljam s tem, da sem se om^njenej častn j siuži>i sam odpovedal s pismom dne 8. avgusta. __Ivan Jajčič.
Le jedenkrat
podaje se tako ugodna prilika, da si za polovico prave cene omisli vsakdo izvrstno uro.
Pro:
imi
Velika iiHha
razprod a.
Politične razmere, ki so nantale v vsej Evropi, zadele so tudi Švico ; vsled teh razmer se je na stotine dulalcev izselilo, tako da je obstanek tovarn jako dvomljiv. Tudi največja fabrika za ure, katero smo mi zastopali, se je zaprla začasno, ter nam je zaupala prodajo svojih ur. Te tako zvane Washingt0Mke lepne ure so najboljše ure vsega sveta, koje so izredno elegantno gravirana in giljoširane ter so amerikanskega sistema.
Vse ure so natanko repasirane ter (•• rantulemo z« vtake uro pet let
V deku gotovega jamttva In stroge m-lldnoatl, prevzanemo s tam dolinoit javno, da vsako neprlttoječo uro nazaj vzannmo In t drugo zamenjamo.
lOOO komadov remontoir Žepnih ur, katere se pri kozici navijajo brez ključa, s krl-stainim okrovom. Izredno natančno regulo-vane; razen tega so tudi eli ktrogalvanično pozlačene, z verižico, medaalijonom itd., preje jeden komad gl 26, zdaj ie cl 10 20-IOOO komadov krasnih ur na sidro (an-keruhr) od srebrnega niklja, tokočih na 15 rubinih, z emailiranimi kazali, kazalom za trenotke in kriBtanim ploščnatim steklom, natanSno aa sekunde repasirane; preje jeden komad gl. 21, sdaj le gl! 7-25. IOOO komadov ur na valje (cilinder-ur) v eiljoSiranih okrovih od srebrnega niklja, s kristalnim ploščnatim steklom, tekočih na R rubinih, fino repasirane, z v rižico, medaljonom, in barzunastim etuijem preje gl. 16, zdaj le gl. 6 60
IOOO komadov ur na sidro (anker-uhr) od pravega 13 lotnega srebra, odobrenega ad o. kr. danaraega ursda, tekočih na 16 rubinih, razen tega tudi električnim potem pozlačene, fino reguliran«*. Vsaka tak« ura stala je preje gld. 27, zdaj pa samo gl 11.40. 660 komadov ur za dame od pravega 18 lotnega srebra, odobrenega od 0. kr, denarnega urada, tekočih na 8 rubinih, elegantno in najfineje pozlačene, pridjana je tudi benecljanska vratna verižica; prej je stal jeden komad gld. 28 zdaj pa samp gl 15. IOOO komadov Washingtonskih remontoir žepnih ur, od pravega i3 lotnega srebra odobrenega od c kr denarnega urada, pod najstrožjim jamstvom na treno-tek repasirane, s kolesjem od niklja, tako da nij treba teh ur nikdar popravljati. Pri vsakej uri d& se zastonj tudi jedna urna verižica, medaljon, barŽunasti etui in ključ; vsaka taka ura stala je preje gl. 35, zdaj pa neverjetno samo gl. 16. IOOO komadov ur za dame od pravega zlata z 10 rubini, preje gl. 40, zda) gl. 20.
IOOO komadov remontoir ur od pravega zlata ?a gospode ali gospć, preje gl. lOO
7daj g«. 40.
660 komadov ur za stene v finem emall okviru in z bilom, repasiiane; preje komad gl. 6, zdaj samo gl. 3.76. 660 komadov ur z ropotcem, fino regulo-vane, dajo se rabiti tudi na pisalnej mizi, preje gl. 12, zdaj le gl. 4.80.
Pri naročilih za ura z majatnikom (pendeluhren) priloži na) se tudi mala svota.
Naslov:
der	12-8
Uhrenfabrik FROMM, Wien, Obere Donaustrasse 107.
Naznanilo in priporočilo.
7tso*o častitej duhov&tini in slatneivu občinstvu sploh naznanjam, da sem po smrti svoje stare matere, /VančišA« š«f>etc-eve prevzel njeno dobro znano
svecarij o,
katero bodem vodil pod sedanjo firmo:
__T
Fr. Supevc.
Zahvaljevaje «e za rajnkej izkazano zaupanje, priporočam se uljudno visoko Zastitej duhovščini in slavnemu ob&instrv, da tudi mene ulagovoić počastiti z mnogimi naročili, ker so rajnka stara mati toliko izgotovljenega blnga zapustili, da mi je mogoče takoj vsakej želji ustreči. Zagotavljam pa tudi, da v prihodnje pol«g dosedanje firme o&tanejo tudi dosedanji izkuSeni in vestni delavci, dosedanje nizke cene, dosedanja točna in natančna potrežba in dosedanje - popolnem čifitto in nepokvarjeno blago.
Z najodličnejšim spoštovanjem
•Josip Bernard mlajši, 4—3	vnuk ranjke Fr. Supevc v Ljubljani.
Lastnik, društvo »EDINOST«. — lzdatelj in odgovorni urednik: JOSIP MILA.NIĆ.
Nova tiskarna pod vodstvom F. HUALA v Trstu.