Dolžnostni izvod. HeedvisBR yilltiiti list sa slessnsls Ijadstii HvoČKlna U 49 dt», čet» im» Jstfoslavije: Celo leto 140 din. Inse> Mft eH oznanila se zaraćunajo po dogovora * ad večkratnem inseriranju primeren popast llprawtèfco sprejema naročnino, Inserate In reklamacije. STRAŽA izhaja ? pondeijek, sredo in petek. Uredništvo in upravništvo je 7 Maribora, Koroška cesta št 5 Z uredništTom se more govoriti vsaki dan samo od 11. do 12. are Rokopisi se ne vračajo. Nezaprte reklamacije so poštnine proste. Telefon interurban št 113. ^9. ètev. IVlnribor, dn© Smarca 19)24. Letnik XVI. Mim iwi—iiiim—mim umnu........i ........um..um...i m Srbi in Bolgari Nedavno je neki * bolgarski narodni delavec naslovil odprto pismo na svojega sonarodnjaka Nikolo Pašiča. V tem pismu izraža Bugarin veselje, d!a se je «nožu bolgarskega pokoljenja, Nikoli Pašiču posrečilo skozi 25 let igrati vodilno in odločilno vlogo v sosednji držav«,, žalosti; ga pa, ker je Pašičeva poklika prepojena z mržnjo dio Bolgarije in ker zavrača vse, kar bi vodik» do zbližanja med narodi Jugoslavije in Bolgarije, ki so tuldi Jugoslovani. — To pismo tudji povdarja, da se je v zadnjih Mih od strani Bolgarov stavilo že mnogo ponudb za sporazum in dobro sosedstvo, ki pa v iBeogradn niso bile sprejete. Nadalje se očita Pašičevi vladi, da je njena politika vodila že do treh vojn z Bolgarijo v veliko škodo Srbov in Bolgarov, tujcem pa v korist. Sovraštvo med Srbi in Bolgari je že dolgotrajno, 'i ne smemo pozabiti, da vodi politiko Srbije in sedaj Jugoslavije že skozi 25 let Nikola Pašič, dočdm so se režimi v Bolgariji že parkrat menjali. Iz tega. sledi, da je iz bolgarskega političnega življenja izginilo že mnogo sovražnikov Srbije lin Srbov, dočim se pri nas zakleti sovražniki Bolgarije zbirajo še vedno okrog Pašiča. — Paši če v o sovraštvo do Bolgarije je zelo čudnega izvora. Ko so radikali vodili borbo proti absolutizmu Obreno-viičev in ko je režim z najhujšim nasiljem udaril po opoziciji, je Pašič takoj zbežal na Bolgarsko ter si kot sonarodnjak pridobil zavetišče' in celo gotovo pomoč bolgarske javnosti, potom katere je žugal vladi v Beogradu. Ko se je vrnil in. prišel'dto moči in oblasti, je pa prav kmalu vzel v svoj politični program — agresivnost proti Bolgariji. Srbski in bolgarski narod dolgo časa nista imela «občnega razloga za medšebojn« sovraštvo in še le po prvih bojih, v katere je imperijalizem Beograda in Sofije vodil neme in pokorne mase, se je na obeh straneh začelo netiti sovraštvo ter našlo tudfi odziv v želji po osveti in po nadaljevanju zmagoslavja. Po skupni vojni proti Turkom so se zopet začeli bratomorni 'boji med Srbi in Bolgari, ker se oblastniki v Beogradu lin Sofiji «fen hoteli sporazumeti glede vojnega plena, — in svetovna vojna je končno še Bolgarijo pritegnila na stran Nemčije, Avstrije in Turčije ter ji odločila krvniško delo nad zasedleno mučeničko Srbijo. Do te uloge in do tega dela je privedla Bolgarijo njena dinastija Kobur-žanov *— tujcev, ki so jih tujci ustoličili in potom katerih so tudi tujci — Nemci razpolagali z Bolgarijo in •bolgarskim narodom. Po zasedieni Srbijii jc bolgarska soldateska izvrševala strašna nasiljstva, a ne smemo pozabiti, da bi kaj podobnega počenjal tudi srbski vojak na povelje in pritisk svojih višjih, če bi bila vojna sreča Srbe postavila za Vojaško okupacijsko oblast premagane Bolgarije. Po vojni je ‘bolgarski narod pregnal absolutističnega vladarja Ferdinanda Koburga, ki sc še sedaj ne more vrniti, pri nas je pa še Nikola Pašič vedno voditelj državne politike. Ali ne sledi iz tega, da se ipni nas sovraštvo med Srbi in Bolgari širi, v Bolgariji pa pokopava? Po odstranitvi carja Ferdinanda in njegovega kabineta so šli v Bolgariji še dalje: seljaške mase, ki so bile od prejšnjega režima tlačene in zapeljane, so se polastile državne oblasti in zemljoradnišlca vlada Siam ■bolijtsikega se je več let trudila, da pokoplje preteklost, ter da izruje predvsem nasilno in zlobno vcepljeno sovraštvo do Srbije. To je težko, ker sovraštvo vedno zopet vskipi ob grobovih. Stamfootijski je priporočal Beogradu: Pozabimo na sovraštvo ob gjrobovih v zavesti, da mi, današnji ljudje teh žrtev nismo morili in teh grobov nismo skopali. Z zločini vred odpravimo tudi sovraštvo ter sklenimo za bodočnost iskrene, bratske sporazume. — V Beogradu so pa začeli v njegovo iskrenost in poštenost še le potem verovati, bo je sam legel v grob kot mučenička. žrtev bolgarske gosposke reakcije. Vsled nezaupanja in ra grizene mržnje nosi Beograd precej krivde na tragičnem koncu Starnbolijske-ga in tudi na tem, da pridobiva danes v Bolgariji medin predvojna oblastniška družba že precej, vpili va in nreljavc. če bi se Beograd pravočasno sporazumel s prejšnjo bolgarsko zemlj ora drniško Vlado glede Makedonije, bi pokret makedonskih komitov ne zavzel sedanjega razmahe in voditelji bolgarskega kmetskega ljudstva: Stamholijski, Paskalov, Duiparinov, Dimitrov, Malev, Kolačev itd. bi še danes živeli, vodili Bolgarijo kot miroljubno bratsko državo in ne bi trohneli v zemlji kot zločinsko umorjene žrtve gosposke reakcije, ki je goto-70 lahko tudi nam nevarna. Kar je, je, — se navadno reče po vsaki napaki in smoli in če bi se že na vse pozabilo, kar se je od beograjske strani pokvarilo glede odnošajev med Jugoslavijo in Bolgarijo, se moramo vendar resno vprašati z ozirom na bodočnost: kje je vzrok vedniih sporov z Bolgarijo in kako bi se dali doseči pravi odnošaji dobrih sosedov, če že ne prijateljev in bratov? — Da je med bolgarsko gospodo, ki je izpodrinila na divjaško- zarotnliški način zemljoradniško vlado, mnogo starega sovraštva do Srbije in mnogo imperijalizma je gotovo, götovo je pa tudi to, da Beograd slabo ravna z Makedonijo in da ni zastonj kakih 300.000 Makedoncev emigriralo v Bolgarijo. Nadalje je gotovo, da se vedne beograjske obtožbe bolgarskih nakan, grožnje in sumničenja nekaj izzivalnega in tudi škodljivega, ker spravljajo predvsem našo državo v slabo luč pred svetom, ko kliče Bolgarija mednarodno preiskovalno komisijo, Beograd se pa za to ne zmeni ter naprej razpošilja svoja senzacijoneina poročila. To se obsoja celo v Franciji, ki je bilo svojčas velesrbskemu režimu dovolj naklonjena. Tako na primer piše tul uš ki «Le Telegrame« o radikalnem režimu, da je orientiran popolnoma napram Orientu. Ta režim se je zadnje čase zvezal z italijanskim imperijalizmom, prepuščajoč mu ves Jadran, to je Slovence in Hrvate, zato, da se polasti Soluna. Ker mu je pri tem Bolgarija na poti, si Pašič izmišljuje nemire v Bolgariji in komitaške akcije, namesto, da bi ustvaril prijateljsko razmerje do svojega soseda, ki uživa tako prijateljstvo Francije Kakor Anglije. Francoski list se tolaži s tem, da bo tega režima najbrž kmalu konec in da ga nadomesti vendar enkrat bolj demokratična in resnično jugoslovanska vlada. S tem so pogodili tudi Francozi pravi odgovor! — Naši državi je tudi glede odnošajev do Bolgarije potrebna resnična demokratična in resnično jugoslovanska vlada, ki bo prosta starega, zakrknjenega sovraštva do Bolgarije ter upravičena nastopiti v imenu vseh Jugoslovanov, ki tvorijo državo SHS. Taka vlada bo znala zadovoljiti z dobro upravo, redom ia pravico, človečanstvom in kulturo tudi Makedonijo in Makedonce ter vzpostaviti dobre odnošaje s sosedi. Če bi pa Bolgarija iz starega sovraštva pod nazadnjaškim režimom res nekaj snovala proti nam, potem bi tudi samo taka vlada zamogla pravilno in uspešno nastopiti. Vprašanje opoizicijonalnega bloka. Opozicijonalni blok dela radikalski vladi velike skrbi in za to se radikali trudijo na vso moč, da bi napravili še zadnji čas nekaj zmede v javnosti in po mogočnosti tudi med samim blokom. Raznesli so vest. da predsednik skupščine Ljuba Jovanovič uspešno konferira z Jugoslovanskim klubom in da bo ta mogoče tudi pripravljen za ceno raznih koncesij v Sloveniji izstopiti iz bloka. Nadalje se trdi, da je v Radičevi stranki malo volje za odhod v Beograd. Tajnik HRSS dr. Krnjevič to zanika ter označuje ra radikalsko mahinacijo, ko na plenarni seji v nedeljo od 30 poslancev vendar nihče ni nastopil preti nameni iti v Beograd in se je le o tem razpravljajo, kako se naj to izvrši. Tudi Radič odobrava vse sklepe plenuma. Vprašanje, kdaj naj nastopijo v parlamentu z ostalo opozicijo tudi Radičevi poslanci, še sicer ni rešeno, ker je odvisno od verifikacije, gotovo pa je, da ne bo bloku povzročilo nobenih težav ali celo nesp az-umljenja. — Ljuba Davidovič je izjavil: Opozicijonalni blok je danes gotova stvar. Nobena intriga ga ne more več preprečiti in radikali se trudijo zaman. Med opu-zicijonalnimi skupinami je dosežen glede skupnega nastopa popoln sporazum. Ako se z radikalske strani govori, da obsojajo v demokratskem^klubu nasprortvo m se konstatirajo nesoglasja med menoj in Sv. Pribiče-vičem, moram reči, da so te govorice prozorne : miš-ljotine. V demokratskem klubu vlada popolna solidarnost in vsi se zavedamo svoje dolžnosti, da treba zrušiti sedanji radikalski režim. Ni dvoma, da bo radikai-ska vlada padla. V naših rokah je, da izberemo pravi trenutek. Grožnje, da bodo radikali preprečili verifikacijo radičevskih nespornih mandatov, so prazne. — Verifikacija je pri nespornih mandatih vprašanje desetih minut in izgovor, da poslovnik ne dopušča v toku budžetne razprave sklepanja o drugih predlogih, je neresno izmikanje, ki seveda ne bo držalo uiti trenutek. — Ta izjava je mogoče glede razmer v demokratski stranki precej optimistična. Pribičevič s svojim, ožjim krogom še vedno vodi razne razgovore z radikali, stopil bi ž njimi gotovo tudi v tesnejše stike, če bi vedel, na koliko poslancev v klubu lahko računa, in seja širšega odbora demokratske stranke, ki bo končno sklepala o parlamentarni akciji Demokratskega kluba, je določena še le na 16. t. m. Kako minister in vladni poslanci demontirajo? — Glede razkritja hrvatskega narodnega zastopstva o tajnih točkah rimskega pakta sta v skupščini govorila dva radikalska poslanca in končno še zunanji minister dr. Ninčič, ki je zavračal zagrebške, trditve na ta način, da je napa lei Radiča in Hrvate ter z lepimi besedami ra,-kladal, kako so se srbski politiki vedno brigali tudi za hrvatske in slovenske interese. Na to je pripomnil dr. Hohnjec: To je samo teorija. Kakšna je pa vaša praksa, nam kaže Trst, Zadar, Gorica in Reka. Najbdjii do- kaz je še Reka in rimski sporazum. Ni dostojno, če favori minister brez argumentov. Tako lahko govori politik iz ulice, a ne minister! Zakaj sedaj o tem govorite, ko še ni Radičevcev! — Predsednik zvoni in ^>z'va poslance, naj vendar poslušajo ministra. —- Ljuba Davidovič: čudno, kako se sedaj mudi, na druga vprašanja se pa čaka po 6 mescev. — Minister pravi, da j# bilo nujno odgovoriti, ker so Radičeve trditve o tajnih točkah samo akcija prit državi in spodkopavanje naših nacijonalnih interesov v Makedoniji v zvezi z najkrva-ločnejšimi sovražniki našega naroda. — Dr. Kor išec kliče, da je to laž, ravno nasprotno pa resnica. — Oglasi se tudi podpredsed. skupščine Bakič, Črnogorec, ki trdi, da so Slovenci glasovali, naj se Skader preda Albaniji — Klici: To ni res! Ne ve kaj govori! Velik hrup. Mi- nister Ninčič pa ponavlja: V imenu kraljevske vlade čast mi je izjaviti, da ona vedno in enako energično brani srbske kakor tudi hrvatske interese —----S- Ra- dikal Stepanovič bi rad navajal zagrebško resolucijo, pa govori o «dalmatinski« republiki. Demokrati vpijejo: Molči, če ne veš kaj govoriš! — Dalmatinske republike nikdar ni bilo, pač pa je bila dubrovniška republika! Kakor Eosna leta 1909, .nadaljuje radikal, tako je bila tudi Reka za nas težka žrtev, ki se pa ne sme pripisati modri in državniški vladi g. Pašiča, ampak izdajalski politiki Radiča. — Zemljoradnik Miletič: Dober vam je bil Radič pri protokolu, sedaj ga pa obrekujete! — Musliman Baljič: Vse to iz strahu — Hanibal ante porlas. — Govornik hoče zavračati trditve ,da bi morali biti tudi Makedonci deležni pravic narodnostnih manjšin. Neki demokrat vpada v besedo: Kaj boš ti govoril o Makedoniji! — radikali pa vpijejo: Nema Makedonca. Srhi sir lamo! — Demokrat’ odgovarja: Pri volitvah sle pa le agitirali s plakati v makedonskem narečju! — Radikal zopet pride do besede ter se sklicuje na dve tisoč mrtvih, ki so padli za Makedonijo, da tam ni narodnostne manjšine, da ni Makedoncev, temveč sami — Srbi. H sveta, Bolgarska vlada in Makedonci. Bolgarska vlada je izvršila številne aretacije voditeljev in zaupnikov makedonskega pokreta v zapadni Bolgariji,( to je ob naši meji ter je aretirance odvedla v vzhodno Bolgarijo in stavila pod nadzorstvo. V Bolgariji radi tega nekateri nacionalistični listi napadajo Cankovo vlado, ki se pa s svojim nastopom proti «makedonstvitjuščim« tudi v Beogradu ne more pridobili zaupanja, češ, da je vse to samo na videz in krinka za razne nevarne naklepe. Ogrski atentatorji pred sodiščem. Te dni se vrši v Budimpešti razprava proti političnim atentatorjem Josipu Marffv in tovarišem, ki so obtoženi, da so izvršili več atentatov z bombami. Tako so položili bombe v francosko poslaništvo, kjer so atentat še pred eksplozi-cijo odkrili; tudi bombni napadi na sodnijo, okrajno glavarstvo in čehoslovaški konzuiai se pripisujejo njim. Zagovarjati se morajo še radi napada na poslanca Rossy-ja in urednika Miklosa ter radi napada na Eli-zabetsko klubovo poslopje. Okrivljenci so člani drutšva «Probujajočih se Madžarov«. Obletnica nemškega Centruma. Nemški centrum obhaja letos 53 letnico svojega obstoja. Centrum se jc ustanovil leta 1871. po nezabnem Windthorstu. Bil je iz početka obrambna organizacija proti Bismarkovemu vsepruskemu centralističnemu in protikrščanskernu na-cijonalizmu. Prvi možje centra so bili pravi mučeniki za svobodo vere, vesti in reseničnega nemštva proti prusaštvu. Centrum jc kmalu narastcl in tvoril največjo utež izpočetka proti pruskemu absolutizmu, potem pa še proti socialni demokraciji. Ob prevratu 1918—19 je stopil v koalicijo s socijalno demokracijo, da se izdela demokratična ustava, od letos naprej pa tvori blok z meščanskimi strankami ob dobrohotni opoziciji socialistov in v rezkem nasprotju proti nbvoprusaškemu fašizmu. Centrum je bil vedno dosleden. Njegovo sedanje geslo je iniciativna zunanja politika v smislu po-mirjenja Evrope v soglasju s papeškimi enciklikami in prizadevanji angleške delavske stranke. Centrum bo tudi v bodoče vodilna stranka Nemčije. Zadnji turški kalif. Nova Kemalova Turčija energično podira vse, kar je še ostalo iz dobe sultanovega ab sohjtizma. V pondeijek je narodna skupščina odpravila še kalifat ter tako porušila ostanke dobe islamske cerkvene države. Prej je bil vladar-sultan politični, in kot kalif tudi verski poglavar .države. Leta 1922 je bil odpravljen sultanat in sedaj je odstavljen Abdul Med-žid II. tudi kot kalif ali verski poglavar ter mora zapustiti državo. Abdul Mcilžid, rojen leta 1868 itak ni bil nikdar pravi sultan,- ampak samo prestolonaslednik zadnjega sultana Mohameda VI. Odstavljeni kalif vzame s seboj 67 princev in princes ter debi za vse skupaj samo 300 tisoč turških funtov odpravnine. Odpotuje v Švico, od: tam se pa misli preseliti v Egipt. Tursko nemška pogodba. Pogodba med Nemčijo in Turčijo je bila de dni podpisana v Berlinu. Pogodba ima samo namen, obnoviti prijateljske in diplomatske stike med obema državama. Uredila so se tudi nekatera trgovska vprašanja. Pogodba je popolnoma podobna oni med Turčijo in Anglijo. Kriza belgijske vlade še vedno ni rešena. Z odstopom stare vlade je vse pričakovalo, da bodo sestavili novo socialdemokrati. Ti so pa stavili pretežke pogoje, kakor razpust zbornice, kar je bilo nesprejemljivo. — Nato so izpremenili nekoliko svoje zahteve ter bi pod sledečimi pogoji prevzeli vlado: Konec okupacijske politike, boj proti draginji živil in dobrohotna rešitev re-paracijskega vprašanja. Dvomljivo pa je, da bi kralj njihov program sprejel, ker s tem bi se Belgija Franciji popolnoma odrekla, kar po mnenju drugih strank nikakor ne bi bilo umestno. Pričakovati je torej, da bo kralj poveril sestavo nove vlade kaki vplivni osebi iz liberalnih ali klerikalnih krogov. Belgijski socijalisti proti francoski politiki. Pariški listi poročajo, da so belgijski socialisti popolnoma spremenili, svojo dosedanjo politiko, ki je šla sporedno s Francijo, ter zahtevajo danes obustavo zasedbe v Po-nuhrju, pobijanje draginje in ureditev Separacijskega vprašanja. To stališče je skoraj popolnoma istovetno z zahtevami angleške delavske stranke. Rusko-ramunsku pogajanja. Začetek pogajanj med Rusijo in Romunijo na Dunaju bo najbrž 10. marca. V četrtek se je rumunska delegacija že napotila na Dunaj; pred odhodom se je vršila konferenca članov delegacije z ministrskim predsednikom Bratianom. — Dunajske konference se bo udeležil tudi zunanji minister Duca. Delegacija bo na konferenci zahtevala absolutno priznanje treh točk in sicer 1. nedotakljivost mednarodnih pogodb ter po njih garantiranih pravic, % vrnitev rumunskega zlatega zaklada ter arhivov, ki -'6 nahahajo v Moskvi, ali pa priznanje primerne svote za odškodnino; 3. opustitev vsake boljševiške agitacije na rumuskem teritoriju. Kako se bo Rusija zadržala proti tem zahtevam, se še ne da ugotoviti. Značilno pa je to, da bo vodstvo ruske delegacije prevzel mesto Jo-ffeja, Manulinski, ki je znan kot trd, nepopustljiv v mešetarenjenju, dočim je Joffe zelo spreten diplomat, loda preveč popustljiv. Stališče rumunske delegacije na konferenci bo težavno, ker Rumimi še ne vedo, s kakšnimi protizahtevami pride sovjetska delegacija. Ru-munija zahteva od Rusije brezdvomno zelo veliko, če pomislimo, na kak roparski način si je prisvojila Besarabijo, glede katere vlada v Rumuniji še vedno strah pred Rusijo. Na dunajski konferenci bo Rumunija sigurno skušala doseči od Rusije priznanje Besarabije kot sestavni del Rum unije. Beležke. Boksit srbi janskega pa tri jota. Znani srbijanski patrijot« Krsta i Cicvarič izraža v svojem listu željo, naj bi mu bilo dovoljeno, da bi lahko govoril narodni skupščini vsaj iz galerije. V slučaju, da bi se mu to dovolilo, bi on znesel te-le svoje Bolesti pred parlament: Kako za Boga milega zamore ostati narodna skupščina mirna v očigled dogodkom v Makedoniji. Iz Makedonije ravno, ako se ne bo nastopilo od strani . Vlade z vso energijo, se bo razlila katastrofa preko cele naše države. Tedaj, ko se bo to zgodilo, bodo poslanci vikali, a bo že davno prepozno. Druga bolest, ki mrcvari gospoda Cicvariča je. položaj, katerega zavzemajo Turki v naši državi. Turki danes gospodarijo na Kosovem in po - 7oji Volji prestavljajo ter odpuščajo iz službe srbijanske uradnike, ki niso turkofili; Vlada Srbije je danes odvisna od dobre volje Turkov in to je eden najžalosl-nejših pojavov v našem državnem življenju. Tretja bolest, ki gnjavi pravi srbijanske patrijote, pa je servilnost, katero kažejo beograjski državniki napram avtonomistom in to posebno proti bivšemu babsibuža iškemu agentu Radiču. Nikola Bašič, ki je stal na čelu Srbije, ko je proglasila boj za osvoboditev in ki je -tal na čelu do zmage, ta veliki Nikola Pašič prosi dane-*; Štefana Radiča za milost. Ravno letos je dočakal srbski narod, ki je prelil tolikanj krvi za osvobpjenje, največ • jo sramoto, katere ne bo mogel več prenašati. V očigled ravnokar naštetim bolestim pravih srbijanskih patri-jotov pravi Cicvarič. je tudi potrpežljivost srbskega randa pri kraju. Dnevne novice, f GOSPOD NADUČITELJ ANTON HERZOG. Kakor bi tresnilo iz jasnega neb3, nas je potrla pretužna novica, da je naš nmogozaslužni gospod nadučitelj Anton Herzog dine 27. februarja 1924 nepričakovano za vselej zatisnil oči. Po obedu, ko je hotel iti nazaj v svojo priljubljeno šolo, se je mrtev zgrudil, zadet od srčne kapi. Zadnji dve leti se je sicer večkrat tožil, da se ne počuti dobro, vendar tako naglega konca ni nihče pričakoval na pragu 58. leta njegovega življenja. Z g. Ant Herzogom je njegova družina izgubila dragega in skrbnega očeta, šola in župnija Sv. Križ po v marsičem nenadomestljivo moč. Rojen v Ljutomeru se je izšolal v Mariboru, nato kratko časa učiteljeva J v Veržeju, od takrat pa celih 37 let pri Sv. Križu, kjer si je kot vesten nadučitelj in spre ten organist nabral venec neprecenljivih zaslug. Z njim se je podrl eden izmed zadnjih stebrov versko-nravne šolske vzgoje v našem okraju, saj je bil eden izmed zadnjih reprezentantov onega učiteljstva, ki ne vtepa otrokom samo posvetilih' znanosti v glavo, ampak jim skupno s katehetom skuša privzgojili ljubezen in strah božji, ki sta edini in pravi temelj: naše časne in .večne sreče. Navdušen za svoj vzvišen poklic je ves gorel za resničen prospeh križevske šole; sam do skrajnosti vesten in točen je zahteval isto tudi od drugih vedoč, da nič ne pomaga še tako razkošna šolska palača, če ne deluje v njej vzorno učiteljstvo. Prav je cenil > tudi vzgojni pomen dobrega vzgleda, zato se ni pomišljal skupno s šolarji pristopiti k mizi Gospodovi in voditi njihove molitve pri šolarskih mašah. Svojo muzikalno nadarjenost in izvežbanost je postavil v službo Cerkve ter kot izvrsten organist nad 25 let z veliko vnemo popeval k časti božji in gojil ljudsko, kakor tudi umetno cerkveno petje. Sedaj pa je za vselej utihnil njegov polni glas, njegovi spretni prsti mirujejo odslej, pod, grudo zemlje ... Da bi ostal z mladino v stiku tudi po izstopu iz šole, je pred 35 leti pomagal ustanoviti naše bralno društvo, bil je njegov prvi tajnik, pozneje časten član, ves čas pa iskren prijatelj in podpornik. Kot družabnik je bi! prav prijeten in zabaven, za vsakega je imel prijazno besedo, živel je skromno in priprosto ter bil za 'vsako najmanjšo uslugo silno, pa odkritosrčno hvaležen. Za časa vojske, ko smo imeli pri nas vse polno vojaštva, je vodil tudi županske posle, kar mu je narejalo mnogo skrbi in sitnosti in povzročilo tudi prvi napad srčne bolezni, ki ga je zdaj pobrala. Kako ga je vse cenilo,- je pokazal njegov veličasten sprevod dne 29. februarja 1924. Pred1 hišo žalosti mu je njegov ovdoveli pevski zbor zapel žalostinko: «Vigred se povrne, vse se oživi, ali prijatelja sem nazaj nikdar več ne bo!« Potem so njegovo truplo ponesli v cerkev, kjer je duhovščina opravila zanj mrtvaško sv. opravilo ob sodelovanju istega pevskega zbora, Nato so se šolska mladež, stanovski tovariši in tovarišice, zastopniki oblasti in organizacij, duhovščina in ljudstvo v nepregledni množini zvrstiti okoli njegovega groba, ki se je dosti prezgodaj odprl za tako žrtev. Tu je ob splošni ginjenosti najprej ocenil velike zasluge nepozabnega pokojnika njegov osebni prijatelj domači gospod župnik in dekan Ivan Weixl, sam solznih oči, za njim zastopnik uičteljstva g. nadučitelj K. Mavrič, v imenu križevske šolske mladine pa se je poslovil od rajnega g. učitelj Ant. Vrabl. Ko je učiteljski moški zbor odpel za slovo «Blagor mu«, so se oglasila še nežna otroška grla s svojo žalostinko, pri kateri se je vnovič porosilo marsikatero oko, Težkih src smo se ločili od dragega pokojnika želeč mu, naj mu dobri Bog, kateremu je odkrito služil in ki nikomur ne ostane nič dolžen, v večnosti obilo poplača vse, kar je dobrega storil šoli in župniji Sv. Križ. Počivaj v miru, prijatelj! Na svidenje nad zvezdami! Gospej soprogi-vdovi, otrokoma in drugim sorodnikom veljaj naše najiskrenejše sožalje. Križevčani, ki ste po večini njegovi Učenci, ohranite dobrega nadučitelja Antona Herzoga v najblažjem spominu. — F, O. Državne obveznice na 20 odstot. pri markiranju denarja. Po usodi 20 odstot. bonsov se je že često povpraševalo in od vlade je bilo elanih že nešteto obljub, vmes pa tudi posebno značilnih izjav, kakor je na primer ta, da so odtegljaji «davek za osvobojenje*. Finančni minister je sedaj na vprašanje Jugoslovanskega kluba zadevo tako-le pojasnjeval: To je zadeva, ki se zavlačuje že 4 leta od 1920 dalje, ko so ti denarji biti odvzeti, a so še vedno neizplačani. Če st? vprašamo, zakaj je prišlo do take situacije, če objektivno sodimo, se ne more .j reči, da je tem« kriva današnja vlada. Takrat, ko je ; teh 20 odštot. bilo odvzetih, je dr. Veijkovič obljubil, da i bo teh 20 odstot izplačal v gotovini ob priliki zamenjave starih avstroogrskib bankovcev. To je bilo uradno , objavljeno in izdan poseben komunike, da je to nare- -j jeno radi tega, da se. iz prometa potegnejo bankovci in j dà se na«, ta način dvigne vrednost našega denarja. Teb j obljub pa ni niti tedanja vlada izpolnila, niti finančni j minitser držal in izpolnil. Pozneje se je v finančnem j zakonu jemala skozi tri leta odredba, da je teh 20 od- s sttotkov smatrati za državni dolg, ki se mora v izvest- j nem rdku vrniti. Bivši minister financ dr. Kumanoidi je jj celo v proračun« vstavil večjo svoto, da se ta dolg po- j vrne. Vnesel je torej posebno obveznost, da je notranje j posojilo, ali ta obveznost ni držala. Sedanja situacija teh 20 odstot. je sledeča: Sama vsota tega dolga je ne- j znana. Lahko si je misliti, kako neorganizirano se je pri tem postopalo, če se ne more dognati, koliko je točno iznašal dolg teh 20 odstot. Poleg tega so bila potrdila za odvzete svote izstavljena od velikega števila organov in s tako različnimi podpisi in pečati, da ni nobene garancije in sigurnosti, da ni mnogo fazificiranih potrdil, ki bi se takoj predložila, če mi začeli izplačevati te bone. Iz tega ozira sedanja vlada že iz tehničnega razloga, četudi bi hoteli, mimo zmožnosti, izvrševati zahteve poslanca Škulja, da naj se tisočaki s ponarejenimi kolki izplačajo.« — Iz tega sledi, da eni ministri niso hoteli, drugi pa niso mogli izplačati bonov, vsem je pa prav, da se ljudstvo Oškoduje in da se. njegov' denar pridrži kot «davek«. . Opasnost Reismanovega brega, iz J areni ne poro-čujo; Okrajna cesta južno milno J arenine preko Sv. Jakoba v Št. Jurij v Slov. gor. napravi oj) odcepitvi od proge Maribor—Sv. Lenart po Reismanovem .bregu moč no vijugo; U konča na izhodni strani brega v strmino, katera je vožnji posejmo pozimi silno nevarna. Tukaj se je prod leti ubila pri padcu z voza posestnica brega gospa Reisman, pred nekaj dnevi pa je malodane skoro zadela.ista usoda posestnika g. Jožefa Vernik s. soprogo in sopotnika čevljarja Flajžerj^. Bogu se imajo zahvaliti, da so ušli z življenjem in se zdravijo, prva dva doma, tretji:pa v javni bolnici. O .Reismanovem bregu se je že mnogo govorilo in sklepalo, pa ničesar ukrenila. Zato pa merodajne oblasti zganite se in storite potrebno, ako vam je mar varnost ljudi. Odprta srca za revne šolarje, (Dopis iz Jareoine). Ob času, ko se najde malo sočutja do trpečega sobrata, je posebno razveseljivo slišati, da se najdejo odprte roke in odprto srce vsaj do največjih trpečih sirot -do revnih otrok. Tako so priredili lovci v Jarenini v prid revni šolski mladini lovski večer, ki je prinesel lep' čisti dobiček 2464 K. Gospod King iz Pesnice pa, je nabral v isti namen ob pogrebu Gornikovega Lojzeka 700 kron, hudo prizadeti gospod oče umrlega Lojzeka p« je tudi daroval 500 kron. Bodi vsem dobrosrčnim gospodom lovcem in nelovcem za njihovo dobrohtnost tukaj •izrečena prisrčna hvala, posebno še gospodoma Ton-čeku Šantl in Lojzeku Gornik, ker «ta aranžirala lovski večer. — šolsko vodstvo. Samomorilne nakane, šentjurskega Drofenika. Iz popolnoma zanesljivega vira smo zvedeli, da je izjavil slaboznani šentjurski Drofenik, ki je prišepni od zagrizenega nemškutarja do jugoslovanskega patrijota in preko slabostojnega kmetijca do radikala, v .vlaku od Celja proti Št. Jurju, da je že popolnoma obupal in du se bo ali ustrelil, ati pa preselil iz Št. Jurja. Zakaj neki si mrcvari gospod Drofenig svoje radikalne živce s samomorilnimi nameni? Najbrž mu je v hudi zimi zmrznila samostojno-radikalna agitacija. šentjurski šolarji so pripovedovali pred nekaj dnevi, kako se je gospod Drofenig priklatil v peti razred deške šole in tamkaj hospitiral pri računstvu. Najbrž se je hotel naučiti toliko računstva, da si bo lahko «izrajtal«, koliko bi znesle poslanske dnevnice, če bi sedel v Beogradu in gledal Pašicu brado. Starši so upravičeno ogorčeni, s kako pravico hodi ta hinavski in brezznačajni Drofenik v šolo hospitiral in motit pouk. Pri vsej Drofemgovi radikalno-samostojni drznosti pa še moramo omeniti, da bi bilo škoda za smodnik in kroglo, ako bi se res Drofenig sam lotil iz samomorilnega namena svojega lastnega življenja. Incident na italijanski meji Na meji med Italijo i» nami se dogajajo skoro dnevno incidenti, katere povzro čajo ohole italijanske obmejne straže. Tako je pri Orehovici začel italijanski stražnik brez vsakega vzroka streljali na našo stražo, ki je morala iskati zaklonišč* pred krogljami. Novice iz južnih krajev. Zelo nevarno tatico so te dni obsodili, v Subotici na 6 mcsècev ječe. Tatica Dragica Konjovič je goljufala ter sleparila okrog pò Vojvodini in je izvabila od nekaterih oseb svote preko 108 tisoč dinarjev. Pri razpravi se je Dragica zagovarjala, da je v sorodstvu z nekaterimi beograjskimi ministri in kot taki so jej dovoljene goljufije, prevare ter tatvine. — Volkovi.so še pojavili v celih gručah po vaseh v okolici Sarajeva. — Sedem črnogorskih tolovajev je pričakovalo Ob cesti, ki vodi iz Morinja v Risan avtomobil, v katerem se je vozila četvorica trgovcev iz Erceg Norega. Razbojniki s otrgovce slekli čisto do golega in jih oropati gotovine za 50.000 dinarjev. Nezgoda na železnici Na železniško progo pri Prilepu v južni Srbiji se je navalila velikanska skala, sigurno težka kakih 10 tisoč kilogramov. Skala se j* utrgala od kamenite stene, pod katero se vije proga. Ker je po progi ravno takrat peljal osebni vlak, bi lahko bilo prišlo do usodne nesreče, da strojevodja ovire ni pravočasno opazil ter ustavil vlak v zadnjem trenutku, da je bila lokomotiva oddaljena od skale le kakih par metrov. Osebni promet se sedaj vrši na progi s prestopanjem, dokler ovira ne bo odstranjena. Smrt radi redukcije. V Somboru je izvršil samomor, prestrelivši si glavo, reducirani vojaški zdravnik dr. Witmaim. V poslovilnem pismu prijateljem ni navedel vzroka, ki ga je pritiral do tega koraka, obče pa j* mnenje, da se jé Witmahn ustreli! radi redukcije. štiriletni obrok se zastrupil. V Piricah se je slučajno zastrupil 4 letni sinček posestnika Ignaca IJedijla. Starši so odšli iz hiše, v kateri so pustili otroka samega. Dete je bilo sigurno žejno ter si je vzelo iz omare; steklenico, v kateri je bila očetova kislina. Misleč, da je to voda, jo je izpilo. Ko so se starši črez nekaj čaša vrnili domov, so našli otroka v smrtnem boju. Pasje stekline v Dalmaeiji. Po celi Dalmaciji se je nenadoma pojavilo veliko število steklih psov. Nekaj časa je steklina riajhujše divjala v severnem delu, sedaj pa se je preselila bolj v južne predele. Zlasti okrog Dubrovnika steklih psov kar mrgoli in radi tega so obla sti bile prisiljene izdati naredbo, da se morajo ubiti vsi psi brez izjeme. Seveda je ta *pasj*a smrt« povzročila veliko žalost, zlasti po mestih, yendar je pri tako razširjeni bolezni edino zdravilo. Stekli psi so povzročili že mnogo nesreč. Nedavno je obgrizel tak pes nekega oficirja v Dubrovniku, ki se pa za ugriz ni dosti zmenil. Črez teden dni so se pojavile strašne posledice, častnik je sam stekel ter po pardnevnih mukah umrl. Smrtnih slučajev vsled ugriza psov je bilo v Dalmaciji izredno veliko. Smrt radi stekline. V Boki Kotorski je umri te dni v groznih mukah'komisar vojaške bolnice Hrvat, rodom iz Polja in sicer na steklini. Še pred Božičem lanskega leta ga je obgrizel pes. Rana se je gospodu komisarju lepo in brez obotavljanja zarasla, bil je čisto siguren, da pes ni bil stekel in je izven vsake nevarnosti. Cela dva meseca zatem, ko mu je rana zacelila, pa se je na- ■ enkrat pojavila na njem steklina,. Hrvat je stekel ”in 5 močnih vojakov ga je komaj in komaj ukrotilo, ker je kavsal ter grizel na vse strani. Popolna steklina ga je mučila samo en dan. Proti večeru usodepolnega ,dn* se je za nekaj ur popolnoma pomiru in nato umrl Čisto mimo. . ■,* . Madžarski denuncijant. Dr. Egon Žedtik je |>il adh vokat v Senti. Izvršil je veliko prevar in ga je začelo pregaajati sufcotiško državno pravđništvo, ko je zvedeli da ga nameravajo aretirati, je še v zadnjem trenuku pobegnil na Madžarsko. Tu se je izdajal m pravega mučenika, katerega so v Jugoslaviji hoteli -aretirati radi njegovega prijateljstva do Madžarov. Da svojo- lojalnost še bolj dokaže, je začel denuncirati na Madžarskem živeče Jugoslovane, ter mnogo uglednih naših narodnjakov spravil v opasen položaj. Subotiš-ko državno pravdništvo bo sedaj skušalo potom madžarskega poslanika v Beogradu izposlovati izposlovati -Zedlikovo izročenje. Pogorela tovarna, V Senti je zgorela te dni velika tovarna špirita in konjaka. Požar je nastal vsled neprevidnosti ter je v kratkem času objel celo poslopje, ki je pogorelo do tal s špiritom in konjakom vred. škodo cenijo na 2 milijona dinarjev. Število vojaških beguncev na Hrvatskem. «Službeni list« oznanja, dà je bilo meseca januarja 1. 1. na Hrvat-skem 572 vojnih beguncev. Meseca februarja je narastao število na 1.261 oseb. Tekom dveh letošnjih mescev -se je nabralo na Hrvatskem 1833 oseb, ki so proglašene 3'i čemur se je bolel Sila z všp akademijo postavi».!, za to tudi njegov prolog ni bil s tem ubran. S tem je tudi povedano, da umetniška-' akademija mariborskih srednji -šoLev tokrat ni bila ravno na najboljših temeljih »n da je bito v h p \