K statistiki ljudskega šolstva na Kranjskem v letu 1889 90. usposobljenosti, 24 zrelostno spričevalo. U^čiteljev veronauka je bilo 289, kateri so bili vsi razven jednega od cerkvenega oblastva nastaA^ljeni. — Pouk v ženskih ročnih delih je oskrbovalo 69 učiteljic, od katerih so imele samo 4 spričevalo učne usposobljenosti. — 27 na novo ustanovljenih šol je bilo v 1. 1890. brez uciteljev. — V telovadbi se je poucevalo na 274 šolah. Šolsko obiskovanje. Kranjska je štela v preteklem šolskem letu 79.247 šolodolžnih otrok. Od teh je obiskovalo 62.888 javne ljudske šole, 2.968 zasebne, ekskurendne in zasilne šole, 938 srednje šole, obrtnijske in poljedelske teoaje ali pa so jih poučevali na domu, 254 jih je obiskovalo šole sosednih dežel, med tem ko jih 748 zaradi težkih telesnih ali duševnih hib ni moglo šolo obiskovati. 4.818 solodolžnih (7 in 8 let starih) otrok je bilo po § 17. deželnega zakona z dne 29. malega travna 1874. 1. pouka oproščenih; 6.633 pa ni obiskovalo šole radi velike oddaljenosti od šole, revščine ali pa nemarnosti roditeljev. — Tako je n. pr. pri sv. Ani in v krajih, kjer še niso otroci všolani, kakor v Lučni, Javorjih, Stari in Novi Osilnici, Leskovici, Dražgošah, Bukovici, Sent-Lenartu, Kovoru, Kokri in na Šenturški Gori okoli 800 šolodolžnih otrok, kateri ne uživajo nikakega pouka in le 139 jih je za silo poučenih. Tudi v litijskem okraji je bilo 447 otrok brez pouka, deloma radi velike daljave do šole, deloma radi nedostatnosti šolskih prostorov. Solsko obiskovanje je zaviralo tudi nemilo pod- ;o uradnih virih je štela Kranjska v preteklem šolskem letu 299 javnih ljudskih šol in sicer: 1 meščansko šolo (v Krškem) in 298 občnih ljudskih šol (s 521 razredi). Te se porazdele na posamezne okraje tako-le: Mesto Ljubljana 8 (32 razredov z 8 paralelkami), Crnomelj 19 (33 razredov), Kamnik 27 (39 razredov), Kranj 30 (47 razredov), Krško 22 (45 razredov), Litija 20 (37 razredov), Ljubljana (okolica) 27 (44 razredov), Logatec 22 (49 razredov), Novomesto 30 (41 razredov), Postojina 36 (57 razredov), Radovljica 25 (36 razredov). — Jednorazrednic je bilo 177, dvorazrednic 65, trirazrednic 24, štirirazrednic 28, petrazrednice 3 in 1 sedeinrazrednica. — 277 ljudskih šol je bilo za dečke in deklice, 12 jih je bilo samo za dečke, 9 samo za deklice. — Na 67 ljudskih šolah se je vršil celodnevni pouk, na 205 poldnevni, in deloma cel - deloma poldnevni pouk na 26 šolah. — V preteklem šolskem letu so se na novo osnovale 3 javne šole. Razven teh ljudskih šol bilo je na Kranjskem v solskem letu 1889/90. 17 zasebnih šol, med temi 15 s pravico javnosti, 23 šol za silo in 5 ekskurendnih šol. — Število učiteljev na Kraiijskem. Na kranjskih javnih ljudskih šolah in na meščanski šoli v Krškem je bilo v preteklem šolskem letu 387 učiteljev; od teh jih je imelo 341 spričevalo učne usposobljenosti, 35 zrelostno spričevalo in 11 jih je brez spričeval. Od 126 učiteljic na Kranjskem je imelo 100 spričevalo ucne nebje na pustem Krasu, posebno v Vojskem, kjer se mora redno od meseca listopada do malega travna s poukom prenehati. V mestih je šolstvo še najbolj urejeno. V obče se mora pritrditi, da je šolsko obiskovanje v 1. 1890. napredovalo, kajti zarad šolskih zamud je bilo v preteklem letu samo 2.779 strank z zaporom in 3.749 z globo kaznovanih. Solsko obiskovanje je pa pospeševala tudi človekoljubnost posebno o božiči, ko so razna drustva darovala ubogim šolo obiskujočim učencem zimsko obleko. Odlikovala sta se v tern Ljubljana in Krško. Vsakdanjo šolo je obiskovalo 33.585 dečkov in 32.305 deklic, ponavljalno šolo (5.094 dečkov in 6.016 deklic. 1.247 šolodolžnih otrok ni bilo nikjer všolanih, od teh pripada 800 kranjskemu, 447 pa litijskeinu okraju. Troški za Ijudisko šolstvo. Troskov za ljudsko šolstvo je bilo v preteklem šolskem letu 301.333 gld. 48 kr. in sicer: za plače 216.304 gld.' mj-> kr., za dopolnitvene doklade 1.221 gld. 4 kr., za starostne doklade 20.682 gld. 251/* kr., za opravilnine 12.187 gld. 15 kr., za opravilnine dopolnitvene doklade 77 gld. 17 kr., za stanarino 2.320 gld. 95 kr., za dotacije 2.954 gld. 65 kr., za remuneracije 18.524 gld. 4^/a kr., za potnine in preselnine 407 gld. 64 kr., za podpore (zidanje šol) 6.000 gld., za pokojnine uciteljem 12.421 gld. 99 kr., za pokojnine učiteljskih vdov in sirot 5.539 gld. 71 kr., za vzgojnine 1.027 gld. 78 kr., za milostinje 1.571 gld. 71 kr., za četrtletnine (za umrle in za pogrebe) 142 gld. 50 kr. in za uradne potrebščine 50 gld. Troški za Ijubljansko učiteljišče znašajo 34.426 gld. 5 kr.