J E  Z A D N J E  Č E T R T L E TJ E  P R I N E S L O  S P R E M E M B O  A L I  G R E  L E  Z A   P R E M O R  V  S L I K A N J U  Č R N I H  S C E N A R I J E V ?
6
JE ZADNJE ČETRTLETJE PRINESLO 
SPREMEMBO ALI GRE LE ZA PREMOR 
V SLIKANJU ČRNIH SCENARIJEV?
Velimir Bole, Jože Mencinger, Franjo Štiblar, Robert Volčjak
Novi objavljeni podatki kažejo, da je domači bruto produkt začel tekoče naraščati že v 
prvem četrtletju 2013; od takrat je tekoče naraščal hitreje kot v evro območju, še zlasti 
v drugi polovici lanskega leta. Kaže, da je bilo uvrščanje Slovenije na dno EU prej ko 
ne politično izsiljevanje Evropske komisije, saj celo prejšnji podatki niso opravičevali 
napovedi o padcu v 2014. 
Izvoz je bil tudi v 2013 gonilo rasti, do obrata v rasti produkta pa je prišlo zaradi sprememb 
pri investicijah in trošenju gospodinjstev, pri katerih je medletna dinamika šele konec 2013 
postala pozitivna. Bolj podrobna mesečna dinamika kaže, da je pospeševanje njune rasti še 
nestabilno, tudi rast izvoza občasno niha. Pričakovanja kažejo komaj opazna izboljšanja 
dinamike v naslednjih nekaj mesecih. Pričakovano trošenje storitev je precej pod 
dolgoročnimi povprečnimi vrednostmi, delež storitvenih podjetij, ki pričakuje zmanjšanje 
trošenja storitev, presega delež storitvenih podjetij, ki pričakuje povečanje. Ugodna 
zunanjetrgovinska gibanja se nadaljujejo, so pa januarja drugačna od običajnih; tokrat 
imamo presežek v menjavi s članicami EU in primanjkljaj v menjavi z ostalimi državami. 
Po izvozu in saldu je bila Slovenija lani nad povprečjem EU28. 
Gospodarska klima se je v februarju ustalila na januarski ravni, je boljša kot pred letom, a še 
kar zaostaja za dolgoletnim povprečjem. Največ optimizma je v predelovalnih dejavnostih, 
v storitvenih pa je drugače; prevladuje pesimizem. Zaupanje v gradbeništvu se je spet 
nekoliko skrhalo, tudi pričakovanja za naslednje tri mesece niso mnogo boljša. Še bolj se 
je v primerjavi z januarjem poslabšalo zaupanje v trgovini na drobno, vendar ostaja boljše 
kot lani in na ravni dolgoročnega povprečja; v naslednjih mesecih pričakujejo izboljšanje. 
V EU28 se je gospodarska klima v letu dni večinoma izboljšala; to velja za gradbeništvo, 
trgovino na drobno in predelovalno dejavnost. Poslovni optimizem se je tudi okrepil. 
Industrijska produkcija in predelovalna dejavnost sta se v medletni primerjavi močno 
povečali, a rast se je decembra zaustavila; še bolj je v letu porasla dejavnost rudarstva, ki se 
je nadaljevala tudi v decembru. Januarja je glede na december nekoliko narasla industrijska 
produkcija v EU28, ne pa v evro območju. V letu dni je porasla tako v evro področju kot v 
EU28. Izredna med-mesečna nihanja po državah so se tudi januarja nadaljevala. 
7
J E  Z A D N J E  Č E T R T L E TJ E  P R I N E S L O  S P R E M E M B O  A L I  G R E  L E  Z A   P R E M O R  V  S L I K A N J U  Č R N I H  S C E N A R I J E V ?
Vrednost gradbenih del je bila januarja letos za dobro petino večja od decembrske in za 
dobri dve petini večja kot pred letom. Število turističnih prenočitev se je v letu dni nekoliko 
povečalo; zasluge za povečanje gredo tujim turistom, pri obeh skupinah turistov pa se je 
rast na koncu leta zaustavila. Po dolgem času se je januarja zaustavila medletna rast v 
mestnem javnem prevozu, dobro pa je januarja šlo v zračnem in letališkem prometu ter še 
bolje v pretovoru blaga v koprskem pristanišču. 
Stanje na trgu dela se je (začasno?) ustalilo, čeprav se število delovno aktivnih in zaposlenih 
še naprej počasi zmanjšuje, število registriranih iskalcev dela pa po januarskem porastu 
februarja stagnira na ravni precej nad lanskoletno. Priliv in odliv med iskalce dela je 
precej izenačen; največ priliva je zaradi prenehanja zaposlitev za določen čas, pri odlivu 
pa večina najde novo zaposlitev ali samozaposlitev. Stopnja brezposelnosti v januarju na 
območju evra ostaja enaka kot pred letom, v osemindvajseterici pa se je zmanjšala; najnižjo 
stopnjo imata še naprej Avstrija in Nemčija, najvišjo pa Španija in Grčija.
Umirjanje cen se je nadaljevalo tudi v februarju. Cene blaga in storitev so se povečale 
enako, bolj dolgoročna medletna rast pa je precej različna; blago se je začelo ceniti že 
julija lani, storitve šele oktobra. K umirjanju cen blaga je največ pripomoglo pospešeno 
umirjanje cen energentov. Rast cen, ki je primerljiva med državami EU, kaže, da je s 
februarskim medletnim padcem inflacija v Sloveniji zaostala za povprečjem evro območja 
in EU. Januarja so proizvajalčeve cene ostale nespremenjene, bolj dolgoročna dinamika 
ostaja šibka ali negativna. Tekoča rast se je januarja po trgih le malo razlikovala; blago za 
evrske trge se je malo podražilo, blago za ostale izvozne trge se je pocenilo, cene za domači 
trg so ostale nespremenjene. Cenovna pričakovanja so februarja oslabela; pričakovana 
dinamika se je zmanjšala pri storitvah; cenovna pričakovanja ponudnikov blaga pa se niso 
spremenila. 
December je za plače precej šibkejši od novembra; tudi v 2013 so decembra povprečne 
plače opazno padle. Bolj dolgoročna dinamika pa se je okrepila, decembrski padec je 
bil predvsem sezonski. Plače so se decembra zmanjšale v večini dejavnosti; najbolj so 
v predelovalni dejavnosti, povečale so se le v dveh. V dejavnostih države so decembra 
plače v zdravstvu porasle, v izobraževanju stagnirale in v ožji državi padle; povsod so bile 
manjše od ustreznih plač decembra 2012; najbolj so zaostale plače v ožji državi, najmanj 
v zdravstvu. 
Bolj dolgoročna rast javnofinančnih prihodkov se krepi, nihanja med meseci so velika; 
izvirajo iz sezonskih nihanj, enkratnih sprememb davčne osnove ali pa iz načinov pobiranja 
davka posebno pri davku na dodano vrednost po obračunu in davku na dobiček. Konec 2013 
je bolj dolgoročna-trendna dinamika pešala, v letošnjih prvih dveh mesecih je pospešila; 
čeprav so se prihodki sezonsko zmanjševali, sta se oba indikatorja bolj dolgoročne rasti 
okrepila. Tudi posamezni segmenti javnofinančnih prihodov so imeli v prvih dveh mesecih 
opazno dolgoročno rast prihodov; neposredni davki in ostali prihodki so bili sicer manjši 
J E  Z A D N J E  Č E T R T L E TJ E  P R I N E S L O  S P R E M E M B O  A L I  G R E  L E  Z A   P R E M O R  V  S L I K A N J U  Č R N I H  S C E N A R I J E V ?
8
od povprečja zadnjega četrtletja, vendar je bila medletna rast bistveno višja. Pri domačih 
davkih na blago in storitve je bolj dolgoročna dinamika močno pospešila že po drugem 
četrtletju 2013, v prvih dveh mesecih letos se je ugodna dolgoročna dinamika nadaljevala, 
čeprav malo manj intenzivno. Pospeševanje domačih davkov na blago in storitve po drugi 
polovici 2013 je posledica tako povečanja stopenj davka na dodano vrednost kot tudi 
pospešitve gospodarske aktivnosti. 
Krediti so se januarja spet zmanjšali; zmanjšanje je bilo malo večje kot pred decembrskim 
prenosom terjatev na DUTB, medletna stopnja je ostala praktično enaka kot po prenosu. 
Ker ni jasno, ali je bil prenos januarja že v celoti končan, ni mogoče ugotoviti, ali se 
kreditna podpora še naprej zmanjšuje po dinamiki pred prenosom, čeprav se je kapitalska 
ustreznost bank močno povečala, končno trošenje privatnega sektorja pa izboljšalo. 
Padanje kreditov bi bilo razumljivo, če prenos decembra ni bil končan, ali pa, če so se na 
DUTB prenašali tudi krediti, ki so jih podjetja do decembra normalno servisirala. Takšen 
prenos bi, če upoštevamo irske izkušnje, povzročil tudi zmanjšanje kreditne podpore ostalih 
bank. Skupni depoziti so se januarja povečali, a je njihova raven nižja kot pred letom. 
Bolj dolgoročno depozite podjetij, navkljub padanju kreditov, povečujejo viški v tekočih 
transakcijah, depoziti prebivalstva pa se krčijo zaradi krčenja kreditov gospodinjstvom 
oziroma njihovih prejemkov. 
Lanski letni presežek tekoče bilance v višini 7 odstotkov BDP je bil rekorden, bil je tudi 
ključen prispevek k rasti BDP v zadnjem četrtletju in k znižanju padca BDP v celotnem 
2013. Verodostojnost še naprej kvari visoka postavka neto napak in izpustitev, v kateri so še 
nerazporejeni dobički podjetij v tuji lasti. Kapitalski račun odraža razdolževanje Slovenije 
v tujini; zmanjšanje obligacijskih obveznosti je presegle neto nakupe tujih vrednostnih 
papirjev. Tuje neposredne naložbe so bile negativne, negativni tok je bil tudi pri finančnih 
derivativih. Tudi v 2014 se pozitivni saldi tekoče bilance nadaljujejo. Januarski presežek je 
zasluga blagovne menjave, saj je presežek storitvene menjave manjši, neto odliva dohodkov 
faktorjev in tekočih transferov pa večja kot leto prej. Neto zunanji dolg konec 2013 je 
najmanjši po decembru 2008; bruto dolg je padel pod 40 milijard, javni in javni garantirani 
delež je presegel polovico dolga. 
9
J E  Z A D N J E  Č E T R T L E TJ E  P R I N E S L O  S P R E M E M B O  A L I  G R E  L E  Z A   P R E M O R  V  S L I K A N J U  Č R N I H  S C E N A R I J E V ?
DID THE LAST QUARTER BRING 
THE CHANGE OR JUST A PAUSE IN 
PAINTING DOOMSDAY SCENARIOS ?
Velimir Bole, Jože Mencinger, Franjo Štiblar, Robert Volčjak
Newly published data suggest that gross domestic product started the current rise already 
in the first quarter of 2013. Since then the rise was faster than in the euro area, especially 
in the second half of last year. It indicates that the classification of Slovenia at the bottom 
of the EU was a kind of politically motivated blackmail by the European Commission; even 
the previous data did not justify predictions of the decrease of GDP in 2014.
 
Exports remained the driving force of growth in 2013, while a turnaround in the growth 
is due to changes in investment and household spending, which annual dynamics turned 
positive only at the end of 2013. A more detailed monthly dynamics shows that their growth 
is unstable, the growth of exports fluctuates from time to time, as well. Expectations indicate 
a possibility of subtle improvement of the dynamics in the next few months. Expected 
consumption of services remains well below the long term average values , the share of 
companies in service sector, which expect the decrease of service consumption, exceeds the 
share of companies, which expect its increase .
 
Favourable foreign trade trends are continuing in January, but they are different from 
normal; namely in January, Slovenia had trade surplus with EU Member States and trade 
deficit with other countries. Slovenia was both, in exports and trade balance above the 
average of EU28.
 
Economic sentiment in February stabilized at the January level, it is better than a year ago, 
but still lags behind the longer term average. Optimism prevails in manufacturing, while 
pessimism predominates in services. Confidence in the construction sector has rebounded 
somewhat, expectations for the next three months are much better. Compared to January, 
confidence deteriorated in the retail trade as well, but remained better than last year 
and at the long-term average; in the coming months improvement is expected. In EU28, 
economic climate in a year improved, which applies to the construction, retail trade, and 
manufacturing industry. Business optimism has also strengthened.
 
Industrial production and manufacturing activities in the yearly comparisons increased 
strongly; growth was halted in December. In January compared to December, industrial 
J E  Z A D N J E  Č E T R T L E TJ E  P R I N E S L O  S P R E M E M B O  A L I  G R E  L E  Z A   P R E M O R  V  S L I K A N J U  Č R N I H  S C E N A R I J E V ?
10
production rose slightly in the EU28, it did not grow in the euro area. In a year, it increased 
in both; the euro area and the EU28. Large monthly fluctuations across countries continued 
in January.
 
The value of construction works in January was a fifth higher than in December, and two 
fifths higher than a year ago. Number of overnight tourist stays in the year increased slightly; 
the tribute for the increase goes to foreign tourists, while in both groups, the growth stopped 
at the end of the year. After a long time there was a stop on the year to year growth of urban 
public transport. Air and airport traffic improved in January, even better was the transport 
of goods in the port of Koper.
 
Labour market situation has (temporarily?) stabilized, although the number of employed 
persons and employees continued to steadily decrease. The number of registered job-seekers 
after January’s rise stagnated in February at well above level of last year; the inflow and 
outflow of jobseekers is quite uniform; large inflow is due to termination of employment for 
a definite period of time, while in outflow most find new employment or self-employment. 
In January, the unemployment rate in the euro area remained unaltered, it decreased in the 
whole EU; the lowest levels have continued to be in Austria and Germany, the highest in 
Spain and Greece.
 
The slowdown in prices continued in February. Prices of goods and services increased 
equally, more long-term annual growth is but quite different; prices of goods began to 
dwindle in July last year, prices of service in October. A major contribution to easing of 
inflation at the end of 2013 came from accelerated slowdown in energy prices. Price growth, 
which is comparable between EU countries shows that due to the February decline, inflation 
in Slovenia lags behind the average of the euro area and the EU. In January, producer prices 
remained unaltered, a longer-term dynamics remained very weak or negative. In January, 
current growth of producers prices differed only marginally in different markets; goods for 
euro markets are a little more expensive, goods for other export markets less expensive, the 
prices of goods for domestic market remained unchanged. Price expectations weakened in 
February; expected prices are to fall in services, price expectations of providers of goods 
did not change.
 
December’s salaries are considerably lower than in November, in December 2013, the 
average wage fell noticeably. Longer-term dynamics strengthened. The decline in December 
was largely seasonal. Salaries in December decreased in most business activities, the 
largest was the fall in manufacturing. Among the public sectors activities wages in the 
health sector increased, they stagnated in education and fell in a narrower government; 
everywhere they were lower than the corresponding wages in December 2012.
 
Longer term growth in public revenues is increasing, but fluctuations between months are 
enormous; stemming from seasonal fluctuations, changes in the tax base, or arrangements 
for tax collecting, particularly in the value added tax or settlement of profit tax. While at 
11
J E  Z A D N J E  Č E T R T L E TJ E  P R I N E S L O  S P R E M E M B O  A L I  G R E  L E  Z A   P R E M O R  V  S L I K A N J U  Č R N I H  S C E N A R I J E V ?
the end of 2013, longer term dynamics was worsening, it accelerated in the first two months 
of 2014. Although revenues declined seasonally, they indicate that long-term growth 
strengthened. The revenues of direct taxes and other public revenues were lower than last 
quarter, but their annual growth was significantly higher. The dynamics of domestic taxes 
on goods and services accelerated sharply after the second quarter of 2013, and continued 
in the first two months of this year, albeit a little less intense. Growth of domestic taxes on 
goods and services in the second half of 2013 is due to the increase in value added tax rate 
and the acceleration of economic activity.
 
Loans in January fell again, the reduction was slightly higher than before the December 
transfer of bad loans to DUTB, and annual rate remained virtually the same as after the 
transfer. Since it is not clear whether the transfer was already completed, it is not possible to 
determine whether the credit support continues to decline according to the dynamics prior 
to the transfer, even though the capital adequacy of banks increased significantly, while 
final consumption of the households improved. Falling loans would be understandable if 
the transfer was not completed in December, or if they conveyed corporate loans which 
were normally serviced. Such a transfer would, considering the Irish experience, cause a 
reduction in credit support of other banks. Total deposits increased in January, but their 
level is lower than a year ago. Longer term dynamics of corporate deposits, despite the 
decline in loans, increased due to the surplus in the current account, while deposits of 
households are shrinking due to the contraction of credits to households and contraction 
of their incomes.
 
Last year’s annual surplus of the current account amounting to 7 percent of GDP was 
at a record level, which was a key contribution to GDP growth in the fourth quarter and 
lower GDP decline throughout 2013. Capital account reflects the deleveraging of Slovenia; 
reduction of obligation liabilities exceeded net purchases of foreign securities. Foreign 
direct investments were negative, negative flow was also in financial derivatives. Also in 
2014, the positive balance in the current account continued. January surplus increased 
thanks to trade flows, as the surplus in services was less than in the previous year, and the 
net outflow of factor income and current transfers were larger. Net external debt at the end 
of 2013 was the lowest since December 2008, gross debt fell bellow 40 billion €, the public 
and public guaranteed share of debt exceeds half of it.
J E  Z A D N J E  Č E T R T L E TJ E  P R I N E S L O  S P R E M E M B O  A L I  G R E  L E  Z A   P R E M O R  V  S L I K A N J U  Č R N I H  S C E N A R I J E V ?
12
AGREGATNO POVPRAŠEVANJE IN PRIČAKOVANJA
1. Tekoča rast domačega produkta precej krepkejša, kot se je zdelo
Najnovejši objavljeni podatki o domačem produktu kažejo, da je domači produkt začel 
tekoče naraščati že v prvem četrtletju 2013. Od takrat dalje je domači produkt tekoče 
naraščal hitreje kot v evro območju, še zlasti v drugi polovici lanskega leta.
Tekoča rast domačega produkta
-2.0
-1.5
-1.0
-0.5
0.0
0.5
1.0
1.5
1 2 3 4 1 2 3 4
2012 2013
%
Slovenija
evro območje
Vir :  Eurostat  lastni  izračuni
Opomba:  Tekoče četr t letne stopnje rast i ;  desezonirani  podatki
Rast domačega produkta in izvoza
-12
-10
-8
-6
-4
-2
0
2
4
2008 2009 2010 2011 2012 2013
-25
-20
-15
-10
-5
0
5
10
15
2008 2009 2010 2011 2012 2013
% %
IZVOZBDP
Slovenija
SlovenijaEVRO
EVRO
Vir :  Evrostat  lastni  izračuni
Opomba:  Medletne stopnje rast i  za četr t let ja
13
J E  Z A D N J E  Č E T R T L E TJ E  P R I N E S L O  S P R E M E M B O  A L I  G R E  L E  Z A   P R E M O R  V  S L I K A N J U  Č R N I H  S C E N A R I J E V ?
Izvoz je bil tudi v 2013 sistematično glavno gonilo rasti, saj je naraščal (medletno) v vseh 
četrtletjih in v povprečju presegel ustrezne vrednosti v 2012 za 3%. V vseh četrtletjih je tudi 
narašča hitreje kot v evro območju.
Do obrata v rasti produkta pa je prišlo predvsem zaradi opaznih sprememb pri dveh 
komponentah domače trošenja, pri investicijah in trošenju gospodinjstev. Tako pri 
investicijah kot trošenju gospodinjstev se je namreč hitro izboljševala medletna dinamika 
v vseh četrtletjih 2013. Do začetka naraščanja dinamike je pri obeh prišlo že v zadnjem 
četrtletju 2012. Ker je bila medletna dinamika pri obeh v sredini 2012 močno negativna 
(investicije medletno opazno padajo že vse od začetka krize, trošenje gospodinjstva pa od 
lansiranja ZUJF-a), je navkljub hitremu povečevanju stopnje rasti tako pri investicijah kot 
pri trošenju prebivalstva medletna dinamika šele konec 2013 postala pozitivna. 
Rast trošenja prebivalstva in investicij
-8
-6
-4
-2
0
2
4
2008 2009 2010 2011 2012 2013
%
-28
-24
-20
-16
-12
-8
-4
0
4
8
2008 2009 2010 2011 2012 2013
%
TROŠENJE PREBIVALSTVA INVESTICIJE
Slovenija
Slovenija
EVRO
EVRO
Vir :  Eurostat  lastni  izračuni
Opomba:  Medletne stopnje rast i  za četr t let ja
Bolj podrobna (mesečna) dinamika kaže, da je pospeševanje rasti trošenja prebivalstva in 
investicij še precej nestabilno (negotovo), saj je povezano z opaznimi mesečnimi nihaji. 
Bolj dolgoročna dinamika (rast impulznega trenda) je bila v povprečju zadnjega četrtletja 
pri trošenju prebivalstva okoli 5% letno, pri investicijah pa okoli 3.5% letno. Pri tem se 
je dinamika trošenja prebivalstva medletno okrepila v decembru (novembra in oktobra 
je padala), medtem ko so se investicije (medletno) povečevale v oktobru in novembru (v 
decembru so padale).
 
Tudi rast izvoza še naprej občasno niha; medtem ko je novembra medletno postala celo rahlo 
negativna, pa je tako oktobra in decembra opazno porasla (še zlasti močno v decembru, ko 
je medletna rast presegla 8%).
J E  Z A D N J E  Č E T R T L E TJ E  P R I N E S L O  S P R E M E M B O  A L I  G R E  L E  Z A   P R E M O R  V  S L I K A N J U  Č R N I H  S C E N A R I J E V ?
14
Pričakovanja kažejo komaj opazne spremembe (izboljšanja) v dinamiki trošenja v 
naslednjih nekaj mesecih. Še naprej je pričakovano trošenje storitev opazno pod dolgoročni 
povprečnimi vrednostmi; čeprav se počasi povečuje. Delež storitvenih podjetij, ki pričakuje 
zmanjšanje trošenja storitev, presega delež storitvenih podjetij, ki pričakuje povečanje 
trošenja, za okoli 20% vseh anketiranih podjetij. 
V gradbeništvu so se pričakovana naročila ustalila na dolgoročni povprečni ravni, torej je 
pričakovati nadaljevanje sedanje dinamike investicij v gradbene objekte. 
Pričakovano trošenje blaga (brez investicij) se je zadnje mesec začelo krepiti in tako 
preseglo dolgoletne povprečne vrednosti, kjer sicer vztraja že nekaj časa. Tudi pričakovano 
izvozno povpraševanje še naprej, kot že dalj časa, stagnira v neposredni bližini dolgoročnih 
povprečnih vrednosti. 
2. Januarski medletni skok v izvozu, predvsem v EU
Ugodna zunanjetrgovinska gibanja se nadaljujejo tudi v novem letu. Januarja 2014 je bil, 
neobičajno, dosežen presežek v menjavi s članicami EU in primanjkljaj v menjavi z ostalimi 
državami. V lanskem letu so bili ugodni rezultati v zunanjetrgovinski dinamiki Slovenije 
nad povprečjem EU28 tako glede izvoza kot salda.
Januarja 2014 je bil skupni izvoz 1827 milijonov € (9.4% več kot januarja lani), skupni 
uvoz pa 1802 milijona € (3.3% manj kot leto prej), kar da presežek 25 milijonov € oziroma 
101.4% pokritje uvoza z izvozom. V menjavi s članicami EU je bil januarski izvoz 1436 
milijonov € (13.1% več kot v enakem mesecu lani), uvoz 1396 milijonov € (2.8% manj 
kot pred letom), kar pomeni sicer redko doseženi presežek 40 milijonov €. V menjavi 
z nečlanicami EU je bil izvoz v januarju 392 milijonov € (2.5% manj kot pred letom), 
uvoz 406 milijonov € (5.1% manj kot pred letom), kar pomeni sicer tudi redko doseženi 
primanjkljaj 14 milijonov €. 
Cene uvoženih proizvodov so bile januarja 2014 kar 1.1% nižje kot decembra 2013 in za 
1.5% nižje kot v januarju 2013. Gre za največje mesečno znižanje uvoznih cen po juniju 
2012, k čemur je znaten delež prispevalo znižanje cen nafte in plina, ki je medletno znašalo 
16.6%. V primerjavi s povprečjem v 2010 so bile uvozne cene januarja 2014 višje za 6.3%.
15
J E  Z A D N J E  Č E T R T L E TJ E  P R I N E S L O  S P R E M E M B O  A L I  G R E  L E  Z A   P R E M O R  V  S L I K A N J U  Č R N I H  S C E N A R I J E V ?
Trgovinska menjava (desezonirano) in letni saldi
1,200
1,300
1,400
1,500
1,600
1,700
1,800
1,900
2,000
2008 2009 2010 2011 2012 2013
-1548
-1140
-765
-2924 -1096 -576
uvoz
izvoz
mil. €
Vir :  SURS,  lastni  izračuni
Povprečne cene zunanje trgovine so bile v zadnjem četrtletju 2013 v primerjavi z enakim 
obdobjem 2012 nižje 0.5% pri izvozu in kar 2.6% nižje pri uvozu. V celotnem letu 2013 
so bile v primerjavi z 2012 izvozne cene nižje 1.5%, uvozne pa 1.3%. Tako sta se v 2013 
realno povečala izvoz za 4.3%, uvoz pa za 1.9%.
Skupina EU28 je dosegla v 2013 trgovinski presežek 49.9 milijard €, evrsko območje pa 
kar 153.8 milijard €. V zadnjem četrtletju 2013 je bil presežek EU28 47.9 milijard € ali 
1.5% BDP, kar je bolje kot presežek 31.8 milijard € ali 1.0% BDP v tretjem četrtletju 2013 
oziroma presežek 22.9 milijard € ali 0.7% BDP v četrtem četrtletju 2012. 
V 2013 je znašalo medletno povečanje izvoza Slovenije 2%, kar je 11. največje med 28 
članicami EU, v uvozu pa je povečanje 1% peto največje med članicami EU; ob tem so še 
4 članice dosegle enako povečanje uvoza kot Slovenija. 
3. Februarska ustalitev domače in otoplitev evropske gospodarske klime 
Gospodarska klima se je v februarju ustalila. Po anketi Statističnega urada Republike 
Slovenije (SURS) o gospodarski klimi je njen kazalnik v februarju ostal na enaki ravni kot 
mesec prej, od februarja 2013 je višji za 7 odstotnih točk, hkrati pa njegova vrednost ostaja 
za 6 odstotnih točk nižja od dolgoletnega povprečja. 
Podatki kažejo, da je bila vrednost kazalnika zaupanja v predelovalnih dejavnostih v 
februarju za tri odstotne točke višja kot predhodni mesec, glede na februar 2013 je bila 
J E  Z A D N J E  Č E T R T L E TJ E  P R I N E S L O  S P R E M E M B O  A L I  G R E  L E  Z A   P R E M O R  V  S L I K A N J U  Č R N I H  S C E N A R I J E V ?
16
njegova vrednost prav tako višja in sicer za 8, glede na dolgoletno povprečje pa za 3 
odstotne točke. V primerjavi z januarjem so se v februarju vrednosti kazalnikov stanj in 
pričakovanj za naslednje tri mesece večinoma zvišale; znižale so se vrednosti kazalnikov 
proizvodnja, zaloge in pričakovano skupno povpraševanje. 
Klima v storitvenih dejavnostih se je pokvarila, saj je bila vrednost kazalnika zaupanja 
v teh sektorjih v februarju glede na predhodni mesec nižja za odstotno točko in hkrati za 
18 odstotnih točk nižja od dolgoletnega povprečja, v primerjavi s februarjem lani je bila 
njegova vrednost višja za 6 odstotnih točk. 
Naročila v predelovalni dejavnosti
-80
-70
-60
-50
-40
-30
-20
-10
0
10
2008 2009 2010 2011 2012 2013 2014
Slovenija
EU28
Vir :  SURS in Eurostat
Zaupanje v gradbeništvu se je ponovno nekoliko skrhalo, saj je bila vrednost kazalnika 
zaupanja v tem sektorju v februarju v primerjavi s predhodnim mesecem nižja za odstotno 
točko, v primerjavi s februarjem 2013 je bila višja za 12 odstotnih točk, hkrati pa je bila enaka 
dolgoletnemu povprečju. Med kazalniki stanj sta se glede na predhodni mesec v februarju 
najbolj zvišali vrednosti kazalnikov poslovno stanje in zaposlovanje, vrednost kazalnika 
obseg gradbenih del pa se je znižala, vrednosti kazalnikov pričakovanj za naslednje tri 
mesece pa so se večinoma znižale; zvišala se je le vrednost kazalnika pričakovana skupna 
naročila. 
Ankete SURS-a kažejo, da se je vrednost kazalnika zaupanja v trgovini na drobno v 
februarju glede na predhodni mesec znižala za 8 odstotnih točk, glede na februar 2013 pa 
je bil kazalnik za 11 odstotnih točk višji. Vrednosti kazalnikov pričakovanj za naslednje 3 
mesece so se februarja v primerjavi januarjem v glavnem zvišale, znižala se je le vrednost 
kazalnika pričakovane prodajne cene.
17
J E  Z A D N J E  Č E T R T L E TJ E  P R I N E S L O  S P R E M E M B O  A L I  G R E  L E  Z A   P R E M O R  V  S L I K A N J U  Č R N I H  S C E N A R I J E V ?
V celotni EU28 se je gospodarska klima februarja v primerjavi z enakim obdobjem v letu 
2013 večinoma izboljšala. V gradbeništvu so se po podatkih Eurostata v februarju 2014 
naročila glede na mesec prej zvišala za 1,5 odstotne točke, glede na februar lani pa so višja 
za 4,7 odstotne točke. Glede na januar so se v letošnjem februarju za 5,5 odstotnih točk 
zvišala pričakovanja v trgovini na drobno, pričakovanja v predelovalnih dejavnostih pa so 
se v enakem obdobju izboljšala za dobri dve odstotni točki. Splošni poslovni optimizem se 
je v februarju v celotni evropski osemindvajseterici zvišal in sicer za 2,6 odstotne točke, v 
primerjavi s februarjem lani pa je višji za 7,5 odstotne točke.
GOSPODARSKA AKTIVNOST IN ZAPOSLENOST
4. Industrijska produkcija konec lanskega leta narasla
Industrijska produkcija se je v medletni primerjavi povečala. Po originalnih (nedesezoniranih) 
podatkih SURS-a je bila industrijska produkcija v decembru lani za dobrih 8 odstotkov 
višja kot v enakem mesecu leta 2012. Impulzni trend kaže, da se je v decembru industrijska 
produkcija zviševala po stopnji 0,01%. Zaloge industrijskih produktov pri proizvajalcih 
so bile v decembru 2013 za slabega pol odstotka višje kot v mesecu prej, v primerjavi z 
decembrom 2012 pa za poltretji odstotek nižje.
Dejavnost rudarstva se je po originalnih (nedesezoniranih) podatkih SURS-a v lanskem 
decembru v primerjavi z decembrom 2012 povečala za slabe štiri petine. Impulzni trend pa 
kaže, da se je v decembru lani dejavnost rudarstva zviševala po stopnji 10,2%.
Produkcija predelovalnih dejavnosti se je po originalnih (nedesezoniranih) podatkih 
SURS-a v lanskem decembru v primerjavi z decembrom 2012 povečala za 8,5%, vendar 
impulzni trend kaže, da v decembru lani dejavnost predelovalne industrije ni niti rasla niti 
padala. 
Po podatkih Eurostata je v januarju 2014 glede na december lani industrijska produkcija v 
EU28 zrasla za 0,1%, na območju evra (EA18) pa padla 0,2%. Glede na januar lani pa je v 
letošnjem januarju industrijska produkcija v EU28 porasla za 2,¸4%, na območju evra pa za 
2,1%. Med državami članicami, za katere so dostopni podatki, je industrijska produkcija v 
januarju letos glede na mesec poprej najbolj upadla v Latviji (-10,7%) in na Nizozemskem 
(-6,4%), največjo rast industrijske produkcije pa so v omenjenem obdobju zabeležili na 
Hrvaškem (5,4%). 
J E  Z A D N J E  Č E T R T L E TJ E  P R I N E S L O  S P R E M E M B O  A L I  G R E  L E  Z A   P R E M O R  V  S L I K A N J U  Č R N I H  S C E N A R I J E V ?
18
5. Skok gradbeništva in upad domačega turističnega povpraševanja 
Po podatkih SURS-a je bila vrednost gradbenih del januarja letos za dobro petino višja od 
vrednosti gradbenih del, opravljenih v decembru lani. Na sorazmerno visoko rast vrednosti 
opravljenih gradbenih del v januarju so vplivale predvsem ugodne vremenske razmere. 
Vrednost opravljenih gradbenih del se je v januarju v primerjavi z januarjem 2013 povečala 
za dobri dve petini, kar gre delno pripisati tudi slabšemu položaju v enakem obdobju lani, 
hkrati pa se je v decembru lani za 2,8% povečalo število opravljenih gradbenih ur, njihov 
impulzni trend pa znaša -0,23%.
Število turističnih prenočitev se je v splošnem nekoliko povečalo. Decembra lani jih je 
bilo za 0,1% več kot v enakem mesecu leta 2012; impulzni trend kaže, da se je skupno 
število prenočitev v zadnjem mesecu lani zniževalo po mesečni stopnji -0,06%. Pri tem je 
prišlo do porasta tujega turističnega povpraševanja, saj je v decembru število turističnih 
prenočitev tujih gostov naraslo za 1,1% glede na december 2012. Impulzni trend prenočitev 
tujih gostov v lanskem decembru kaže negativno rast po stopnji -0,48%. Hkrati pa se je v 
lanskem decembru število prenočitev domačih gostov zmanjšalo in sicer za slab odstotek 
glede na enak mesec v letu 2012, impulzni trend prenočitev domačih gostov v decembru 
lani sicer kaže pozitivno rast po stopnji 1,29%.
Podatki SURS-a o transportu za januar 2014 kažejo, da je bilo v mestnem javnem 
avtobusnem prevozu prepeljanih za 2% manj, v zračnem prevozu pa za 11% več potnikov 
kot januarja lani. Potniški promet na brniškem letališču se je v letošnjem januarju glede na 
januar 2013 povečal za 17%. V januarju 2014 je bilo v koprskem pristanišču pretovorjenih 
nekaj več kot poldrugi milijon ton blaga ali za 11% več kot v januarju lani in za 15% več 
kot v decembru lani.
6. Število brezposelnih februarja nekoliko nižje
Na trgu dela se je stanje (začasno?) ustalilo. Število aktivnih prebivalcev se je po podatkih 
SURS-a v mesecu decembru 2013 zmanjšalo na 915338 oziroma za 2207 oseb glede na 
mesec prej, glede na december 2012 pa se je število povečalo za dobrih 4 tisoč oseb oziroma 
polovico odstotka. V lanskem decembru je bilo v Sloveniji 791323 delovno aktivnih 
prebivalcev. Glede na november lani se je število delovno aktivnih zmanjšalo za 6906 oseb 
oziroma 0,9%, glede na december 2012 pa se je to število zmanjšalo za dobrih tisoč šeststo 
oseb oziroma 0,2%. Med zaposlenimi jih je bilo v decembru lani še naprej slabih 93% 
zaposlenih pri pravnih osebah, njihovo število pa se je od decembra 2012 zmanjšalo za pol 
odstotka. Število zaposlenih pri fizičnih osebah se je glede na december 2012 zmanjšalo za 
4%. Med samozaposlenimi pa je bilo 59% samostojnih podjetnikov posameznikov, katerih 
število se je v samem decembru lani povečalo za 259, od decembra 2012 pa se je to število 
povečalo za 3124 oseb oziroma 5,8%. 
19
J E  Z A D N J E  Č E T R T L E TJ E  P R I N E S L O  S P R E M E M B O  A L I  G R E  L E  Z A   P R E M O R  V  S L I K A N J U  Č R N I H  S C E N A R I J E V ?
Po podatkih ZRSZ je bilo v Sloveniji konec februarja 2014 registriranih 129764 brezposelnih 
oseb, kar je za 79 oseb oziroma 0,06% manj kot ob koncu januarja, v primerjavi s februarjem 
2013 pa je bilo brezposelnih oseb več za 5698 oziroma 4,6%. Število brezposelnih oseb 
je tako še vedno zelo blizu največje vrednosti od začetka krize v letu 2008. V letošnjem 
februarju se je na Zavodu za zaposlovanje na novo prijavilo 7973 brezposelnih oseb, kar je 
slabo polovico manj kot v januarju in za 7,7% več kot februarja 2013. Med novo prijavljenimi 
je bilo 1378 iskalcev prve zaposlitve, 1731 trajno presežnih delavcev in stečajnikov ter 3810 
brezposelnih zaradi izteka zaposlitev za določen čas. Odliv iz brezposelnosti je februarja 
letos znašal 8052 brezposelnih oseb, med katerimi se jih je zaposlilo oziroma samozaposlilo 
5977, kar je slabe štiri odstotke manj kot januarja, v primerjavi s februarjem 2013 pa je bilo 
zaposlitev več za slabo četrtino. 
Iskalci dela
50,000
60,000
70,000
80,000
90,000
100,000
110,000
120,000
130,000
140,000
2007 2008 2009 2010 2011 2012 2013 2014
število
Vir :  ZRSZ
Po podatkih Eurostata je bila januarja 2014 stopnja brezposelnosti na območju evra 
(EA18) 12%, kar je enako kot mesec prej ter tudi kot v januarju 2013. V celotni evropski 
osemindvajseterici (EU28) je bila stopnja brezposelnosti v januarju 10,8% in se je glede 
na enak mesec v 2013 zmanjšala za 0,2 odstotne točke. Po Eurostatovih ocenah je bilo v 
januarju v EU28 26,2 milijona brezposelnih oseb, od teh 19,2 milijona na območju evra. 
Med posameznimi članicami EU so v januarju letos najnižjo stopnjo brezposelnosti še 
naprej imeli v Avstriji (4,9%) in Nemčiji (5,0%), najvišjo pa v Španiji (25.8%) in v Grčiji, 
za katero novembrski podatek znaša 28%.
J E  Z A D N J E  Č E T R T L E TJ E  P R I N E S L O  S P R E M E M B O  A L I  G R E  L E  Z A   P R E M O R  V  S L I K A N J U  Č R N I H  S C E N A R I J E V ?
20
CENE, PLAČE IN STROŠKI DELA
7. Umirjanje cen se nadaljuje
Cene so se februarja povečale za 0.1%. Bolj dolgoročna inflacija se je ponovno zmanjšala; 
medletni indeks je februarja padel že na samo 0.1%, medtem ko so trendno cene padale že 
decembra in januarja.
Cene blaga in storitev so se povečale februarja enako, za 0.1%, vendar je bolj dolgoročna 
medletna rast precej različna. Rast cen blaga se je namreč začela hitro zmanjševati že julija 
lani, medtem ko so se cene storitev začele (prav tako hitro) umirjati po oktobru 2013. Zato 
je medletna rast cen storitev precej večja od medletne rasti cen blaga. 
Hitro umirjanje bolj dolgoročne rasti cen blaga po lanskem juliju je v veliki meri posledica 
pospešenega umirjanja medletne rasti cen energentov.
 
K povečanju februarskih cen so prispevale še zlasti cene obleke in obutve, predmetov za 
šport in rekreacijo, kanalščina ter cene prevoznih storitev. Opazen prispevek k skupnemu 
indeksu so imele le višje cene obleke in obutve, saj so k skupnemu indeksu cen prispevale 
0.2 točke. 
Februarsko rast cen so najbolj zmanjšale cene goriv in maziv ter zelenjave. Vsaka od teh 
skupin produktov je skupni indeks cen zmanjšala za 0.1 točke.
Rast cen, ki je primerljiva med državami EU, kaže harmoniziran indeks. Tudi ta se je 
februarja opazno znižal, medletna rast se je z 0.9% v januarju znižala na 0.2% februarja. 
Medtem ko je bila januarja medletna rast harmoniziranega indeksa še enaka kot v EU, 
je z februarskim padcem opazno zaostala za bolj dolgoročno rastjo cen v povprečju evro 
območja in EU.
21
J E  Z A D N J E  Č E T R T L E TJ E  P R I N E S L O  S P R E M E M B O  A L I  G R E  L E  Z A   P R E M O R  V  S L I K A N J U  Č R N I H  S C E N A R I J E V ?
Inflacija v Sloveniji in evro območju
0.0
0.5
1.0
1.5
2.0
2.5
3.0
3.5
4.0
2011 2012 2013 2014
Slovenija
evro območje
“normalna” inflacija
Vir :  Eurostat
Podatki o proizvajalčevih cenah so dostopni do januarja, ko so proizvajalčeve cene ostale 
nespremenjene. Tudi bolj dolgoročna dinamika proizvajalčevih cen ostaja še naprej zelo 
šibka (nič ali negativna); medletna stopnja rasti proizvajalčevih cen je bila januarja -0.6% .
Tekoča rast proizvajalčevih cen se je januarja malo razlikovala po trgih. Blago za evrske 
trge se je pri proizvajalcih podražilo za 0.1%, blago za ostale izvozne trge se je pocenilo za 
0.1%, medtem ko so proizvajalčeve cene proizvodov za domači trg ostale nespremenjene. 
Po namenu se proizvajalčeve cene razlikujejo malo več. Tako so proizvajalčeve cene surovin 
padle za 0.2%, energentov porasle za 0.5%, proizvodov za široko potrošnjo in investicije 
pa so ostale nespremenjene. 
Medletna dinamika proizvajalčevih cen še naprej pada, tako vseh produktov, produktov za 
evro območje, kot za domači trg. »Ostanki« lanske rasti se kažejo le pri proizvajalčevih 
cenah produktov za ostale izvozne trge, kjer je medletna rast proizvajalčevih cen še vedno 
pozitivna (0.8%).
Cenovna pričakovanja so februarja malo oslabela. Pričakovana dinamika cen se je 
februarja zmanjšala pri storitvah; bila je že opazno pod dolgoročnim povprečjem. 
Anketirani proizvajalci storitev, ki pričakujejo zmanjšanje cen, so februarja že za skoraj 
16% (vseh anketiranih) presegli delež anketiranih, ki pričakujejo povečanje cen. Cenovna 
pričakovanja ponudnikov blaga se februarja niso opazno spremenila. V trgovini na drobno 
so tako še naprej opazno nad dolgoletnim povprečjem, pri proizvajalčevih cenah pa rahlo 
pod dolgoletnim povprečjem.
J E  Z A D N J E  Č E T R T L E TJ E  P R I N E S L O  S P R E M E M B O  A L I  G R E  L E  Z A   P R E M O R  V  S L I K A N J U  Č R N I H  S C E N A R I J E V ?
22
8. Dinamika plač se je še malo okrepila 
December je za plače precej šibkejši mesec od novembra. Tudi v 2013 so decembra 
povprečne plače opazno padle. Bolj dolgoročna dinamika pa se je okrepila, torej je bil 
decembrski padec v največji meri posledica sezone. Da se je bolj dolgoročna dinamika plač 
okrepila, kažeta tako rast impulznega trenda kot medletna stopnja rasti (impulzni trend je 
porasel za 0.5%, medletna stopnja rasti pa je prešla iz negativnih v pozitivne vrednosti). 
Plače so se v večini dejavnosti decembra opazno zmanjšale. Najbolj so padle v predelovalni 
dejavnosti, za več kot 10%. V naslednji skupini (po velikosti padca plač) so dejavnosti, v 
katerih so se plače zmanjšale za več kot 6% (kmetijstvo, rudarstvo, oskrba z električno 
energijo in paro, trgovina, poslovanje z nepremičninami). 
Decembra so se plače povečale le v dveh dejavnostih gospodarstva (v gostinstvu in 
informacijski ter komunikacijski dejavnosti). Bolj dolgoročno so se plače decembra 
povečale daleč najbolj v kmetijstvu in gozdarstvu (za preko 6%), precej (za preko 3%) pa 
še v rudarstvu, predelovalni dejavnosti in prometu.
V dejavnostih države so decembra plače v zdravstvu porasle, v izobraževanju stagnirale 
in v ožji državi padle. V vseh dejavnostih države so bile povprečne plače decembra 2013 
manjše od ustreznih plač decembra 2012. Najbolj so zaostale plače v ožji državi, torej v 
administracij, policiji in vojski (za 1.5%), najmanj pa v zdravstvu (za 0.4%). 
FINANČNA GIBANJA
9. Bolj dolgoročna rast javnofinančnih prihodkov se še naprej krepi
Nihanja javnofinančnih prihodkov med meseci so velika. Izvirajo tako iz sezonskih nihanj, 
enkratnih sprememb davčne osnove ali pa iz načinov (nesezonskih postopkov) pobiranja 
davka. Pri slednjem so še zlasti opazne spremembe zaradi, na primer, premikov timinga 
obračunavanja davka na dodano vrednost po obračunu, timinga obračuna davka na dobiček 
podjetij, poračunov (vračil oziroma dodatnih plačil) dohodnine, ipd. Nihaji v davčnem 
donosu so še zlasti veliki v razdobju od novembra do marca. 
Tudi po oktobru 2013 so bili nihaji javnofinančnega donosa veliki, tako tisti bolj kratkoročne 
(tudi enkratne) kot bolj dolgoročne narave. Medtem ko je, po eni strani, konec leta 2013 
bolj dolgoročna-trendna dinamika (rast impulznega trenda) javnofinančnih prihodkov 
opazno pešala, je (v povprečju zadnjega četrtletja je bila negativna), je po drugi strani, v 
letošnjih prvih dveh mesecih opazno pospešila. Prihodki javnofinančnega sektorja so se 
sicer (sezonsko) zmanjševali, vendar sta se oba indikatorja bolj dolgoročne rasti okrepila; 
23
J E  Z A D N J E  Č E T R T L E TJ E  P R I N E S L O  S P R E M E M B O  A L I  G R E  L E  Z A   P R E M O R  V  S L I K A N J U  Č R N I H  S C E N A R I J E V ?
impulzni trend je močno porasel tako v januarju kot v februarju ( prihodki javnofinančnega 
sektorja so se dolgoročno povečevali po preko 10% na letni ravni) medtem ko je medletna 
rast v obeh mesecih (v povprečju preko 4%) opazno presegla naraščanje v zadnjih treh 
mesecih 2013. 
Tudi posamezni segmenti javnofinančnih prihodov so imeli v letošnjih prvih dveh mesecih 
opazno bolj dolgoročno rast prihodov, le da so domači davki na blago in storitve začeli 
pospeševati že v 2013, neposredni davki pa šele letos.
Neposredni davki in ostali prihodki so bili (v prvih dveh mesecih letošnjega leta) sicer 
manjši od povprečja zadnjega četrtletja, vendar je bila medletna rast bistveno višja (v 
zadnjem četrtletju okoli -5%, v prvih dveh mesecih pa preko 3.5%). Podobno kaže 
primerjava bolj dolgoročne rasti za celotno 2013, saj je bila medletna dinamika v 2013 v 
vseh četrtletjih negativna (v povprečju leta so neposredni in ostali javnofinančni prihodki 
padli za preko 5%), istočasno pa je , kot rečeno, v prvih dveh mesecih medletna dinamika 
ustreznih javnofinančnih prihodkov porasla na preko 3.5%.
Za razliko od skupnih javnofinančnih prihodkov in neposrednih davkov je pri domačih 
davkih na blago in storitve bolj dolgoročna dinamika močno pospešila že po drugem 
četrtletju 2013. V letošnjih prvih dveh mesecih se je takšna ugodna bolj dolgoročna 
dinamika nadaljevala, čeprav malo manj intenzivno. Tako so domači davki na blago in 
storitve v prvih dveh mesecih medletno naraščali povprečno po nekaj preko 5%, trendno 
pa po preko 12% letno, medtem ko je bila v tretjem in ćetrtem četrtletju lani medletna 
dinamika okoli 10%, trenda dinamika pa preko 15% letno. 
Pospeševanje domačih davkov na blago in storitve po drugi polovici 2013 je posledica, 
verjetno, tako povečanja davka na dodano vrednost kot tudi pospešitve gospodarske 
aktivnosti- (rasti domačega produkta) 
10. Kapitalska ustreznost bank je šla v nebo, krediti pa se brez predaha krčijo 
Krediti so se januarja zopet zmanjšali. Medtem ko so se decembra krediti podjetjem in 
gospodinjstvom (rezidentom), zaradi prenosa na DUTB, zmanjšali za več kot desetino, so 
januarja padli še za 1%. Zmanjšali so se tako krediti podjetjem kot gospodinjstvom. Prvi za 
1.3%, drugi pa za 0.4%! V obeh primerih je bil padec večji kot v zadnjem letu in zadnjem 
mesecu pred prenosom na DUTB. 
Ker ni jasno, ali je prenos terjatev na DUTB januarja že v celoti končan, je nemogoče 
zaključiti, ali se kreditna podpora še naprej zmanjšuje po takšni dinamiki kot pred 
prenosom. Vprašanje je namreč, ali je zmanjšanje kreditov posledica nedokončanega 
prenosa na DUTB ali nadaljnjega krčenja kreditov, ali česa tretjega? Še zlasti, ker se je 
J E  Z A D N J E  Č E T R T L E TJ E  P R I N E S L O  S P R E M E M B O  A L I  G R E  L E  Z A   P R E M O R  V  S L I K A N J U  Č R N I H  S C E N A R I J E V ?
24
kapitalska ustreznost bank močno povečala in ker se je končno trošenje privatnega sektorja 
(gospodarska aktivnost) v zadnjem četrtletju izboljšalo? 
Januarsko zmanjšanje kreditov je bilo malo večje kot v povprečju pred prenosom, medtem 
ko je medletna stopnja ostala praktično enaka kot decembra po prenosu (17.5%). Eno in 
drugo govori v prid trditve, da se krčenje kreditov nadaljuje, kot pred prenosom. To potrjuje 
tudi tekoče naraščanje gospodarske aktivnosti, investicij in trošenja prebivalstva v zadnjem 
četrtletju.
Alternativno bi bilo padanje kreditov, kot rečeno, smiselno, če prenos slabega portfelja 
decembra ni končan, ali pa, če so se na DUTB prenašali tudi živi krediti, torej krediti podjetij, 
ki so do decembra kredite normalno servisirala (vsaj pri drugih bankah – bankah, ki niso v 
sanaciji). Učinek bi bil podoben kot zaradi krčenja kreditov zaradi likvidacije dveh manjših 
bank. Takšen prenos na DUTB bi namreč pomenil tudi konec kreditne podpore ostalih bank. 
Iz irskih izkušenj je znano, da je bil moralni hazard bankirjev, za takšno »dodatno« čiščenje 
portfelja, ko je enkrat odobren prenos na slabo banko, velik. Ni podatkov, koliko je takšnih 
kreditov (bilo) v Sloveniji, čeprav so primeri posameznih podjetij znani. 
Skupni depoziti (podjetij in gospodinjstev) so se januarja povečali za 0.5%. Navkljub temu 
je bila raven depozitov (za 0.3%) nižja kot pred letom dni. Zmanjšali so se depoziti podjetij, 
medtem ko so se depoziti gospodinjstev, po šest mesečnem padanju, prvič zopet povečali 
(za dober odstotek). 
Bolj dolgoročno depozite podjetij, navkljub padanju kreditov, povečujejo veliki viški v 
tekočih transakcijah, medtem pa se depoziti prebivalstva krčijo predvsem zaradi krčenja 
kreditov gospodinjstvom. Saj se na daljši rok prejemki zaposlenih krčijo približno tako 
hitro kot trošenje gospodinjstev. Tako so v zadnjih dveh letih v povprečnem četrtletju 
prejemki zaposlenih padli za 25 milijonov, trošenje gospodinjstev za 23 milijonov, medtem 
ko so se v istem povprečnem četrtletju krediti zmanjšali za 60, depoziti pa za 51 milijonov. 
11. Izjemen presežek tekoče bilance v 2013 in ugoden saldo tudi januarja 2014
Ugodna zunanja menjava je ključno prispevala k rasti BDP v zadnjem četrtletju 2013 in k 
nižanju padca BDP v celotnem 2013. Letni presežek tekoče bilance je rekorden. 
Po začasnih podatkih Banke Slovenije je bil presežek tekoče plačilne bilance Slovenije 
v 2013 rekordnih 2223.8 milijonov €, kar je blizu 7% BDP. Leto prej je znašal presežek 
skoraj polovico manj, 1159.3 milijone €. Verodostojnost še vedno kvari visoka postavka 
neto napak in izpustitev, v kateri se nahajajo lanski še nerazporejeni dobički podjetij v tuji 
lasti pri nas. Pri tem je bil lani presežek v blagovni menjavi 631.9 milijonov € (leto prej 
primanjkljaj 109.7 milijonov €), presežek v storitveni menjavi 2003.8 milijonov € (v 2012 
25
J E  Z A D N J E  Č E T R T L E TJ E  P R I N E S L O  S P R E M E M B O  A L I  G R E  L E  Z A   P R E M O R  V  S L I K A N J U  Č R N I H  S C E N A R I J E V ?
1803.3 milijonov €), primanjkljaj v dohodkih faktorjev v višini -434.8 milijonov € (-552.1 
milijonov €) in neto priliv tekočih transferov 23.0 milijonov € (v 2012 17.9 milijonov €). 
Plačilna bilanca
(milijoni €)
Januar-december Januar
2012 2013 2013 2014
I. Tekoči račun 1.159,30 2.223,80 64,2 105,2
1. Blago -109,7 631,9 -50 78,6
2. Storitve 1.803,30 2.003,80 169,8 121,1
3. Dohodki -552,1 -434,8 -25,4 -46,5
3.1. prejemki 699,1 857,4 74,5 66,9
3.2. izdatki -1.251,20 -1.292,30 -100 -113,4
4. Tekoči transferi 17,9 23 -30,2 -48
4.1. v Slovenijo 1.409,90 1.451,80 85,6 78
4.2. v tujino -1.392,00 -1.428,80 -115,9 -126
II. Kapitalski in finančni račun -1.206,20 -2.979,40 -397,4 -78,5
A. Kapitalski račun -91,9 -37 -0,5 1,2
B. Finančni račun -1.114,30 -2.942,30 -396,8 -79,6
1. Neposredne naložbe 165,8 -555,1 51,5 1
2. Naložbe v vrednostne papirje -217,8 3.980,80 -155,6 414,3
3. Finančni derivativi -203,2 -453 -33,7 9,3
4. Ostale naložbe -890,2 -5.909,70 -281,3 -442,3
5. Mednarodne denarne rezerve 31,2 -5,3 22,3 -62
III. Neto napake in izpustitve 46,8 755,5 333,2 -26,7
Vir :  Banka Sloveni je
Na kapitalskem računu je bil v 2013 saldo -2979.4 milijone € (v 2012 -1206.2 milijona €). 
Ključno je bilo zmanjšanje obligacijskih obveznosti za 5909 milijonov € (v 2012 le za 890 
milijonov €), ki je presegalo neto nakupe tujih vrednostnih papirjev (3980 milijonov €). 
Tuje neposredne naložbe so bile negativne (-555 milijonov €), negativni tok je bil tudi pri 
finančnih derivativih (-453 milijonov €). Mednarodne rezerve so se le malo spremenile, v 
2013 za -5.3 milijonov €, leto prej pa za 31.2 milijona €. Neto napake in izpustitve za 2013 
za sedaj še znašajo 755.5 milijonov €, v 2013 pa so bile 46.8 milijonov €. 
Tudi v 2014 se pozitivni saldi tekoče bilance nadaljujejo. V januarju je bil presežek tekoče 
plačilne bilance Slovenije 105 milijonov €, januarja 2013 pa 64.2 milijona €. Večji presežek 
je zasluga blagovne menjave, kjer je presežek znašal 78.6 milijonov € (izvoz c.i.f., uvoz 
f.o.b.). Saldo storitvene menjave manj kot pozitiven kot januarja 2013 (121.1 milijona € 
J E  Z A D N J E  Č E T R T L E TJ E  P R I N E S L O  S P R E M E M B O  A L I  G R E  L E  Z A   P R E M O R  V  S L I K A N J U  Č R N I H  S C E N A R I J E V ?
26
proti 169.8 milijonov €), čeprav je neto turistični priliv 114.1 milijonov € presegal lanskega 
105.4 milijone €. Neto odliv dohodkov faktorjev večji kot leto prej (-46.5 milijonov € proti 
-25.4 milijonov €) in neto odliv iz tekočih transferov večji kot leto prej (-48.0 milijonov € 
proti -30.2 milijonov €).
Saldo kapitalskega in finančnega računa znaša januarja 2014 -78.5 milijonov €, januarja 
lani pa je bil -397.4 milijonov €. Pri ostalih naložbah se kaže nadaljnje razdolževanje do 
tujine, ki je znašalo januarja letos neto 442.3 milijone €, januarja lani pa -281.3 milijone €. 
Tujih investicij v neto izrazu letošnjega januarja praktično ni bilo, lani pa so bile pozitivne 
50 milijonov €. Mednarodne rezerve pri Banki Slovenije so letos januarja 2014 padle za 
62.0 milijonov €, v enakem mesecu lani pa porasle za 22.3 milijonov €. 
Neto zunanji dolg je konec 2013 znašal 12458 milijonov €, kar je najmanj po decembru 
2008. Pri tem je bil bruto dolg 39551 milijonov € (preko 51% javni in javno garantirani), 
terjatve pa 27093 milijonov €. Mednarodne rezerve so bile konec januarja 2014 746.4 
milijonov €, kar je 75.9 milijonov € več kot mesec prej.