lihiI■ mk Četrtek. Cena m« Je J K Iti«. (Za Nemalo 3 K «0 Trn., u Ameriko In dra(« taje driave 4 K M Tin.) — Poiameaue itevllke at pr»-iii .i d.).|o p« 10 Tin. i i Slovenskemu ljudstva v pouk in zabavo. Spl.l ln dopl.l ae poiHJalo: Urtdnlitu Domol|nba*, L|nbl|ana, Kopitarjeve nllct it. 3. NaroCnlna, reklamacl|e lo InieraH pa: Upravnlitvu .Domoljaba", Lfubljana, ===== Kopitarjeve allct it. i. i Štev. 9. Liberalno Komedijo. Liberalci so zopet začeli lioditi na kmete. Zadnjo nedeljo so imeli shod v i.itiji in v Cerknici; nameravajo romati v kratkem tudi po drugih trgih, kjer štejejo še kaj svojih pristašev. Kolikokrat smo žc videli to komedijo! Med ljubljanskimi liberalci se od časa do časa vzdigne kak prerok, ki začne razlagati, da se z lenobo nikamor ne pride, da stranka propada, in da je treba dela. Vedno zapojejo pri tem eno pesem: shode moramo prirejati na kmetih in s svojimi listi moramo izpodriniti krščansko ljudsko časopisje. Shodi in časopis za ljudstvo, je vsa niihova modrost. Saj so jih že imeli shodov in prvaki liberalne stranke — Tavčar, Hribar, 1 e-narčič in drugi so že hodili od kraja do kraja in v potu svojega obraza vabili kmečko ljudstvo med liberalce. Tod.i ljudje so jim pokazali fige. Ustanavljali so neodvisne stranke, kovali razne kmečke stranke; pošiljali so agitatorje po deželi, ki so zabavljali tudi proti ljubljanskim advokatom in doktorjem in kričali »kmet kmeta«, samo da bi razcepili naše ljudstvo. Toda vse ni nič pomagalo. in list? Imeli so »Rodoljuba«, ki je klel kot Turek in rezal glave duhovnikom, razstiljali so ga križem naše dežele, pa nazadnje se jim je žalostno stegnil. Ni ime[ ne bravcev, ne naročnikov. Potem so šli, pa so začeli ustanavljati liste za posamezne dele naše dežele. V Kranju so tamošnji liberalni trgovci in krčmarji skr-Pali s pomočjo par zmedenih profesorjev tisto fliko, ki pod imenom »Gorenjec« niahija kot zastava liberalnim desetim bratom na Gorenjskem in budi dobrovoljni smeli pri naših možeh. Tudi »Notranjec« j" za njim došli »Belokranjec« imata nekako tak pomen v naši domovini, kakor 0 Ljubljani, M 4. marca 1909. punčka s cunj v rokah najmlajšega otro-čiča za kako družino. Zdaj hočejo nov list za kmečko ljudstvo in tudi naravnost pravijo, zakaj. Boje se »Domoljuba«. Pobili smo žc mnogo pohval za »Domoljuba«; naše ljudstvo je hvaležno za njegovo delo, toda po pravici rečemo, da večje polivale za naš list ni, nego da se ga liberalci tako strašno fceje. Liberalni učitelji so marsikje že pri otrocih začeli vojsko proti njemu; pristni kmečki liberalci se kar penijo jeze, ko ga zagledajo. In to nas iskreno veseli! Pri zadnjem shodu v Litiji jc liberalni nadučitelj postavil »Domoljuba« za vzgled, kako mora biti urejevati kmečki politiški list; rekel je naravnost, da je izvrstno urejevati. Potemtakem sinemo sklepati, da srno na pravi poti. Zdaj pa resno besedo! Kdor bere liberalne liste. ve. kako je notri vse polno osebnega zabavljanja naših mož, zlasti pa naših duhovnikov. Kar cedi se od take cunjice gnojnica, ki io zlivajo razni pisači proti našim ljudem. V Domoljubu • smo sc tega boja ogibali m smo neusmiljeno metali v koš razne osebne napade. Naš namen je. podučevati ljudstvo iti mu pisati stvari, ki so zanj koristne. Mi neče-mo. da bi bilo politično življenje taka surovost in umazanost, kakoršna je med liberalci navadna. To pa povemo: nasproti novim poizkusom liberalne^ podivjanosti ne bomo držali rok križem. 7.c danes prosimo vse svoje bravce, naj vsak v svojem kraju skrbno opazujejo, kaj počenjajo liberalci in naj nam vse to natančno spo-roče. Mi smo pričakovali, da bo v naši deželi zdaj nekaj časa mir, in da bomo posvetili vse svoje moči samo izobrazbi in gospodarskemu napredku. Kakor se kaže, bo treba tudi še vojske. Pripravljeni smo! Naj si nikar ne domišljajo liberalni učitelji, da smejo, kar jim drago, in da se nihče ne bo uprl nji- Leto XXII, hovim nakanam. Tudi liberalnim krčinar-jem in štacunarjem povemo, da naše ljudstvo ne trpi več njihove nadvlade. Motijo se, če mislijo, da bodo še kedaj razbijali naše kmečke shode. Dr. Žerjav, ravnatelj liberalne zveze, je v Litiji naravnost povedal, zakaj imajo zdaj liberalci večjo ko-rajžo: kmečki shod v »Unionu« o starostnem zavarovanju jim jo je dal. Povedal je tudi. da izvirajo hujskarije na kmetih proti poslancem v tem oziru od liberalcev in je napovedal, da bodo liberalci izdali knjižico o zavarovanju, ki bo seveda v prvi vrsti imela namen ščuvati ljudi proti naši stranki in njenim poslancem. Obeta se torej uekai burje. Mi se je ne plašimo. Burja čisti. Kdor noče imeti miru, naj si pa sam pripiše posledice svoje vojske. Da bodo liberalci tudi pri svojem novem naskoku temeljito tepeni. zato jim jamčimo. Političen pregled. KAJ BO S PARLAMENTOM? Hudi časi so: Na Balkanu se nebo temni in vsak trenutek zabobni lehko vihar; kadar je pa zunai hiše slabo vreme, bi moral vsaj doma biti mir. Toda pri nas niti tega ni. Kljub tctjui. da se nahaja država v usodepolnctn trenotku. ne more Binert napraviti reda v drž. zboru. S svojim nesrečnim, »predpustnim« ministrstvom se je zameril na vse strani, tako da je sedaj v zbornici krog 250 poslancev proti njegovi vladi, med njimi v prvi vrsti »Slovanska jednota« in socialni demokrati. Mož je v škripcih. Dasi smemo upati, da se sedanji politiški oblaki raz-idejo brez toče. se vendar utegnemo tudi zmotiti — in kaj tedaj? Vojska pred durmi, državni zbor pa neče dovoliti vladi niti vojaških novincev! Vrhu tega že dol- go čaka rešitve predloga o podržavljenju železnic in delegacije bi se morale tudi siliti zaradi odškodnine Turčiji. Ta teden ; se je Biuert pogajal z voditelji strank, ; toda kako bo v zbornici, ko se poslanci zberejo, se še nič ne ve. Ministrski predsednik je vendar toliko razsoden, da ne misli državnega zbora razgnati in razpi- | sati novih volitev, temveč zasedanje zopet samo zaključiti, če bi se pokazalo, da niso stranke voljne izpolniti vladinili želja. Vladar je tudi odločno zahteval*od Bi-nerta. naj doseže, da zbornica dovoli vojaške novince, če pa tega ne bo storila, naj jo zaključi in si pomaga brez nje s paragrafom 14. Državni zbor se snide dnč 10. sušca, če pa ne bo delal, ga v lada skliče vnovič šele ieseni. SLOVANSKA JEDNOTA ie Nemcem trn v peti. Upali so, da bo znana slovanska nesloga preprečila skupno delo severnih in južnih Slovanov v zbornici, toda ta pobožna želja se jim ni hotela uresničiti. Slovanska jednota bo nastopila v zbornici. Nemci se tudi s tem tolažijo, da bodo Čehi začeli zopet v zbornici z obstrukeijo; v tem slučaju bi vlada državni zbor razpustila in Nemci bi raz-kričali Slovane kot sovražnike Avstrije, ker v najresneiših trenotkili nočejo delati v državnem zboru. Toda tudi ta tolažba ie slaba. Slovanska jednota« je toliko močna, da ji ni treba ragelj in trobent, ako hoče preprečiti parlamentarno delo. a obenem tudi toliko razumna, da vč računati / mirnimi državnimi potrebami. Varovala bo državne koristi, a zaradi tega ne bo pozabila svojih. Med zahteve »Slovanske iednote« spada tudi zahteva po predsedniškem mestu, ki ii po vsej pravici gre. ker jc sedaj najmočnejša skupina v parlamentu. Ola sovi o jugoslovanske") ministru še niso popolnoma potihnili. Kako stališče zavzema pri tem »Slovenski klub«. je Domoljubovim« bravcem že znano. Vendar pa meni Slovenski klub«, da bi Jugoslovani v slučaju, če vlada ne odpravi ministrov-ro!akov, mogli poslati v ministrstvo svojega zastopnika. - Vendar pa vprašanje o jugoslovanskem ministru-ro-iaku ni sedai na dnevnem redu, kadar pa bo. bo o tem seveda odločevala »Jugoslovanska zveza«. MIR S TURKOM. Slednjič ie ta sitna reč s Turčijo vendarle poravnana. Dnč 26. svečana sta obe vladi — naša in turška — podpisali pogodbo. vsled katere priznava Ttirčiia. da ie Bosna in Hercegovina last avstro-ogr-ske monarhije. Obenem 'e tudi bojkot avstrijskega blaga ponehal in zdaj mora naša' država le še izplačati onih 50 milijonov odškodnine. Turški zunanii minister Ri-faat-paša se je mudil pretekli teden na Dunaju, k>er se je oosvetoval z našim zunanjim ministrom Frentalom. Dnč 1. sušca ga je cesar sprejel v avdiienci. Človek, obdarien z navadno pametjo, bi mislil, da je stvar sedal poravnana. Ttirčiia je priznala, da ie Bosna in Hercegovina postala avstrijska posest, zato dobi odškodnino in amen. A kaj še! Srbija se prav nič ne ozira na to avstrijsko-tur-ško pogodbo in slejkoprej trdovratno zahteva. da mora naša monarhija odstopiti njej kos Bosne in Hercegovine, ki sta kupljeni z avstrijsko krvjo in z avstrijskim denarjem. Zato mora Avstrija s Srbijo enkrat dodobra obračunati. Mi sicer NEČEMO VOJSKE. Kajti Avstrija bi ne imela od nje nobene koristi, stala bi jo pa velikanske svo-te denarja. Srbija bi bila končno gotovo premagana, toda vojnih stroškov bi nam ne mogla povrniti in tako bi trpeli obe državi samo veliko škodo, ki jo !e mogoče preprečiti, ako hoče Srbija biti pametna. A sedanji položaj je tudi neznosen. Avstrija se mora pripraviti na vojsko in tak oborožen mir ne stane veliko mani kot prava vojska, zlasti če bi trajal dali časa. Zato ie naš zunanji minister Trenta! naznanil velesilam, da je Avstrija pripravljena dati Srbiji kakih gospodarskih ugodnosti, toda srbska vlada mora izjaviti, da ne misli na vojsko, in v doku/ za to mora takoj prenehati z oboroževanjem. Nikakor pa ne more Avstrija odstopiti Srbiji kakega kosa svoje posesti v Bosni, in ako Srbija ne opusti te zahteve, bo morala slednjič odločiti vojska. Olede gospodarskih koristi se je Avstrija pripravljena pogajati s Srbijo iu bi rada sprejela kak nasvet in posredovanje drugih velesil. Sedaj jih Avstro-Ogrska še ne more našteti, ker bi to zopet povzročilo dolgotrajno pogajanje in bi se skoro neznosni stroški oboroženega miru le pomnožili. Torej Srbi imajo podano roko ,ki jo nai prijateljski stisnejo, pa bo mir! Toda SRBIJA NEČE MIRIJ. Sc vedno se hiti oboroževat in pripravljat na vojsko ter ne jenja zahtevati, nai ji Avstrija odstopi spodnji del Bosne in Hercegovine, ki bi io vezal s Črno goro in z morjem. S tem seve izziva Avstrijo, ki vendar nc bo toliko nespametna, da bo dala kos zemlje, ki jo ic drago plačala, Srbiji vbogajme. Toda Srbija je previdna. Kakorhitro ji kdo očita, da bo s svojim oboroževanjem provzročila vojsko, sc izgovarja. da na vojsko niti nc misli in da sc le pripravlja za slučaj, če jo Avstrija napade. Najprej hoče vzeti Avstriii del Bosne, in ko ta brani svojo pravično posest. pa zavpijejo Srbi: vidite, napasti nas hočejo! Lepa miroljubnost, kajne! Pri tem ii še RUSIJA DAJE POTUHO. Ko je avstrijsko časopisje dokazalo, I kako neopravičene in nevarne so srbske' zahteve, in začelo ostro pisati proti Srbiji, je dobra mamica Rusija takoj mislila, da mora braniti svoje nebogljeno srbsko dete, in ie začela žugati, da pohiti 800 tisoč Rusov Srbiji na pomoč, ako se vname vojska med njo in Avstrijo. Toda v tem slučaju, da se rusko vojaštvo vmeša v avstrijsko-srbski spor. je Nemčija dolžna kot naša zaveznica nam pomagati. Ko je Nemčija Rusiji to namignila, so ruski časopisi postali takoj bolj krotki, ker si Rusija, ki se ji še niso zacelile uiti rane iz zadnje vojske z Japonci in ki se opravičeno boji izvrstnega nemškega orožja in močne nemške armade, nikakor ne more želeti vojske z. Nemčijo. Zato jc ruska vlada izjavila, da ne misli na vojsko in da le predlaga zopet MEDNARODNO KONFERENCO. Zlasti ruski in angleški listi so po pn. klopitvi Bosne zagnali krik, da se morajo velesile sestati na mednarodno posvetovanje, da se tako reši balkansko vprašanje mirnim potoni. Ker pa ni bilo mogoče doseči edinosti glede take konference in zlasti. ker sta sc Turčija in Avstrija začeli sami pogajati o mirni poravnavi, so države sčasoma pozabile na konferenco. Sedaj, ko se ie naša država s Turki sporazumela. bi bila taka konferenca res nepotrebna. če bi Srbija vedno in vedno ne kričala po Bosni kot lačen rHj-ok po kosu kruha. Najprej so države mislile, da vojsko preprečijo, ako skupno zahtevajo od Srbije, naj opusti svoje nade na Bosim iu naj se zadovolji z gospodarskimi ugodnostmi. To misel so zlasti podpirale Kran-cija. Nemčija iu Italija, le Rusija sc ie sprva branila posredovanja. Slednjič sc ie tudi ta udala in mislilo se jc že, da sc na (a način poravna avstrijsko-srbski spor. Toda spričo srbske trmoglavosti so politiki spoznali, da bi tak opomin v Belgradu najbržc nc zalegel veliko in tako ic mednarodna konferenca zopet priplavala na površje. Za konferenco sc trudita zlasti Angleška in Rusija. Avstrija ni proti njej. ker so vse velesile v tem edine, da Avstrija nc more odstopiti Srbiji svoje posesti v Bosni, in bi torej kaj takega na konferenci tudi ne zahtevale; nasvete velesil glede gospodar, odškodnine Srbiji ie pa Avstrija itak pripravljena sprejeti. Angleški državni tajnik za zunanje zadeve F.dtiard Gre meni, da bi sc vršila balkanska konferenca meseca sušca v Parizu in da bi se ne bilo težko sporazumeti, ker se je Turčija, ki jo v prvi vrsti zadeva pri-klopitev Bosne, že pobotala z avstro-ogr-sko monarhijo. Angleži predlagajo še drug način poravnave. Znano jc. da evropske velesile do sedaj še niso priznale sedanji srbski vladajoči rodovini Karadjordjevičev pravice do prestola, ker si ga je prilastila z umorom prejšnjega kralja Aleksandra. Zato menijo angleški listi, da bi sc kralj Peter zadovoljil in pomiril, če bi ga cesar Franc Jožef priznal za pravega vladarja Srbi ie in tudi druge države pridobil za to. Toda. to so naibrže le angleške domišljije. NEODVISNOST BOLGARIJE. Bolgarskega kralja Ferdinanda so nedavno sprejeli v Peterburgu z vsemi častmi. ki gredo priznanemu kralju. Toda Ferdinand sc jc na lastno pest proglasil za kralja in Bolgarsko za neodvisno car-stvo, vsled česar je prišel s Turčijo navskriž. a tudi druge države ne priznajo bolgarske samostojnosti, dokler se nesporazume s 'Turčijo. Ko so torej sprejeli Ferdinanda v I^eterburgu s kraljevimi častmi, so Nemčija. Angleška, Italija in Francoska izjavile, da Ferdinanda še ni- kakor ne priznavajo za samostojnega kra-lia in ruski zunanji minister se je moral adi tega pri drugih vladah opravičiti. --• Lkor kaže. bo moral Perdinad še precej časa čakati, preden bo nosil z vso pravico kraljevski naslov, ker pogajanja s Turčijo Ic počasi napredujejo. SVOBODNA ŠOLA. Ko ima vsa evropska politika dosti opraviti z Balkanom, nadaljujejo francosk' brezverci po tihem svoje pogubonosno delo. Redove so srečno pregnali, cerkve uplenili in sedaj v prvi vrsti skrbe, da vzgoje tudi francosko mladino v brezver-skem duhu. V francoski šoli vladajo sedaj strašne razmere. Zaničevanje krščanstva, obrekovanje Cerkve in duhovnikov, po-tvarjanje zgodovine na škodo vere vse to ie v ljudski šoli na dnevnem redu. Otroke. ki jim uide kaka verska besedica, učitelj v šoli zasramuje in zasmehuje in ostro kaznuje. Mnogi svobodomiselni učitelji pa se izpozabijajo tako daleč, da otroška srca zastrupljajo z nesramnim, nečistim govorjenjem. Ce pa skušajo starši braniti vero in nepokvarjenost svojih otrok so strogo kaznovani. Take sadove rodi svobodna šola! LISTEK. Zadnji dnevi Jeruzalema. (LUCIJ FLAV). Zgodovinski roman. — Spisal J. Splllmann D. J (Dalje.) Naslednje dni je doživel Lucij bridke izkušnje. Zaman naganja Tigelina, pre-torja, mestnega preftkta in najvplivnejše senatorje, naj prično tožbo zoper Gesija Flora, češ, da se mora sam takoj vrniti v Palestino. Vsakdo izmed njih ga tolaži, takoj prihodnji mesec pride vse na vrsto! Kmalu nato mu pa pravijo, da se mora poprej izvršiti mnogo drugih tožb. Slednjič izjav Tigelin. da ie želja cesarjeva, odložiti zadevo do njegove vrnitve z Orškega. Tako mine teden za tednom, mesec za mesecem. Lucii ima neprestano pred očmi svoje visoke načrte, na katere ga spominjajo v prvih mesecih zlasti goreča pisma kraljice Berenike. Zato prid.io nadaljuje svoje obiske pri vplivnih osebah in se udeležuje veselic in slovesnih gostij, katerih pa ne upa popisati brez sramu svoji materi iu sestri. Tako pride pomlad, obenem pa novica, da se vrača cesar v Italijo. Tudi se jatne širiti govorica, da je Cestij Ga! padel Pri Neronti v nemilost in da je ta izročil vojsko zoper Jude Vespazijanu, zmagovalcu Britanije, in njegovemu sinu Titu rlaviju. To vleče Lucija še bolj v Palesti-ll". kjer bi se bojeval in odlikoval pod najslavnejšimi poveljniki rimskega cesarstva. Miub temu mora ostati v Rimu in piti čašo gnusobnosti in studnosti, katero mu vsi-niie'° Tigelin in drugi razuzdanci. Končno pride Neron v Rim, in sicer kot zmagovalec na polju lepih umetnosti. Pred njitn n^so z velikanskim sijajem stotine zlatih in srebrnih vencev, katere si je priboril s svojim »božanstvenim petjem < in igranjem na citrali v vseh grških gledališčih. Sam stopa v mesto kot bog Apolon s citratni v roki. Raz pleča mu visi škrlatni plašč, posut z zvezdami, glavo pa mu venča krona zmagovalca. Ugledno meščanstvo in cestna drhal, vse mu hiti naproti in kliče podlemu morilcu svoje matere in soproge: »Pozdravljen, naš bog, pozdravljen!« Pozdravlja ga tudi Lucij, ki se je šel s Tigelinom in senatom klanjat prihajajočemu vladarju. Sramuje se samega sebe, kakor mu je po pravici rekla mati. Za plačilo je povabljen zvečer na cesarski obed, kjer se mu nudi prilika, da se še boli poniža v prahu pred Neronovo gnusobo. Tu visi onih tisoč osemsto in osem vencev, katere je prinese! cesar z Grškega. Nekdo izmed gostov predlaga, naj se vsi kipi nekdanjih vojnih zmagovalcev pomečejo v veliko mestno kloako, Neronti pa naj se postavijo oltarji in svetišča. Nasvet se sprejme z gromovitim ploskanjem. Samo Lucij ne more hliniti tako veselega obraza kakor drugi gostje. Zato vpraša Neron poleg sebe sedečega Tigelina, kdo je oni mladi tribun, in se baha na ves glas, da takoj odpotuje v Jeruzalem, kjer uk.-oti uporno judovsko ljudstvo z močjo svojega božanstvenega petja. Nato vpraša Lucija, kako mu ugaja ta duhoviti načrt. »Na ta način prekosiš celo božjega pevca Orfeia, ki je užugal s svojimi čarobnimi glasovi divje zverine!« odgovori tribun. »Misliš, da se mi ne posreči ta načrt?« vpraša Neron, katerega je spravi! Lucijev odgovor v vidno zadrego. »Kaj je tako mogočnemu bogu, kakor je tvoje veličanstvo, nemogoče?« vzklikne Lucij in se mu globoko prikloni. Zdaici stopi v šumečo dvorano truma pevk in plesalk, ki proslavljajo cesarja kot največjega umetnika, kar jih je kdaj videl svet. Nato vzame cesar zlato liro in stopi v kolo razuzdanih žensk, da otvori ples. Navdušeno ploskanje pozdravlja cesarja-glumača. Z gnusom in studom premišljuje Lucij drugi dan na materinem vrtu dogodke prejšnjega večera. Je-li vredno poštenega človeka, vladati tako suženjsko nadahnje-110 ljudstvo, kakor so Rimljani od časov Avgustovili? Sramota! Ne, Lucij ne more dalje strpeti v Rimu! Samo to še želi nčakati, kako se izteče njegova pravda zoper Flora, potem pa se takoj popelje k vojnim četam v Palestino. Ako ga je usoda res izbrala za bodočega vladarja, si hoče priboriti cesarsko žezlo z mečem, ne pa s klečeplaztvom krog rimskih senatorjev in podle drhali. In kako hoče planiti na to ničvredno svojat, ko bo odičen s cesarsko krono! Zopet bo zavladala po širni državi nekdanja poštenost in priprostost.. Sicer ljubi Berenika blišč in sijaj, toda njeno častihlepje in njen ponos najde primerno in zadostno uteho, ako povzdigne rimsko ženstvo do nekdanje časti in slave. Zakaj neki še ni odgovorila na njegovo zadnje pismo, dočim ga je poprej tako skrbno obveščala o vseh najnovejših dogodkih v Palestini? Niti tega mu ni sporočila Berenika, da sta Vespazijan in Tit zbrala svojo vojsko pri Ptolemajdi, odkoder si osvojita najprej posamezne pokrajine in šele potem udarita svojeglavim jeruzalemsko mesto. Odkod ta nezaup-nost ? V te in podobne misli se zataplja Lucij, sedeč ob vodnjaku v hladni senci bez-govega grmičevja. Tu se mu približa sestra in mu ponudi svojo roko v pozdrav, rekoč: »Kako si vendar bled in zaspan. Lucij! Življenje, kakršnemu se udajaš zadnje dni, škoduje tvojemu zdravju in napravlja vrhutega tudi meni in materi nepotrebno skrb in žalost!« »Prav imaš. sestrica! Ravno zdaj sem sklenil pričeti drugačno življenje! Na vsak način moram iz Rima! Nai tulijo rimski volkovi sami, če se jim ljubi!« »Poznam mnogo srečnih ljudi, ki si ne iščejo zabave v tej družbi! Le poglei Pavlina —« »Da, da, saj mi je vse znano! On je kristjan kakor ti in mati, ki želita, da bi tudi jaz sprejel to tujo vero. Toda vajin trud je zaman, jaz ostanem zvest veri svoje domovine, saj ima mnogo lepega in dobrega. Poleg tega je zagrozil cesar vsem kristjanom s smrtjo. Neprestano se bojim za tč in mater, zlasti ker ta Pavlin občuje s poglavarji vaše stranke in mi zna slednjič pripeljati v miroljubno hišo vohune mestnega prefekta. Potem smo izgubljeni! Le nikar se mi ne čudi, ko dobro vem, da je oni starec, ki ga imenujete Petra, vaš veliki duhovnik, ali kakor ga že nazivajo kristjani!« Lucila hoče odgovoriti; tu se nenadoma razmakne zeleno bezgovje in pred njo stoji — Tigelin. »Oprosti, milostiva gospa!« vzklikne razuzdanec in obsipava deklico s predrznimi pogledi; »saj veš, da se s cesarjevimi naročili ne sme odlašati! Vrtnar mi je povedal, da najdem vrlega tribuna tukaj ob vodnjaku, zato nisem dal naznaniti svojega obiska! Kako me veseli tvoja navzočnost. cvetica dražestna! Čemu torej siliš odtod?« Potem naznani tribunu, da se prične tožba zoper Flora sredi meseca maja nred cesarjem samim. »Kolika sreča, da smeš govoriti vpričo božanskega Nerona! Toda samo nekaj dni je še čas. da se pripraviš za ta vele-važni dogodek! Zato sem takoj prihitel semkaj in ti kot tvoi dobri prijatelj sporočil veselo novico! Zal, da sem storil svojo dolžnost v tako nepriličneni trenotku —« »Zelo se varaš, prefekt Tigelin,« prekine Lucij v svoji vidni nevolji cesarjevega ljubljenca, ^deklica, s katero sem poprej nekoliko pokramljal, ie moja sestra!« (Dalje prihodnjič.) Str»» 164 Doflio^b 1909 St 9 Razgled po domovini Liberalna ljubezen do kmeta. Libe- ra.c: s" s. res povsod enaki. Noben .'ga človeka ne ir..: bol; nego duhovnika •meta. Prvega kak>r drugega napada;':-neprestan: p-- sv-v'th umazanih "istih, Kmeta poznajo samo pred volitvami, ko b; ga rad: ogoljufali za njegov glas. po volitvah imajo pa zopet zanj samo psovke in prazne besede. Kakršni so naši kranjski >•::. >Sl;-ver.sk. O:?:'dar . g.asi' štaj.-r- rastke poganja" narod;:...... i" Z ~ Iz :: "-narce^na n štajerskem. Pred i. da s" se zvezal. Framu pri občin;k i: iT : p " t: s. oven s.\ rt r c. ampak sam: Nar - \ m e t ■. K m a. t č ' takrat N Tin.t: na take i z- »Svobodna šola v prav i u č:. Tajmk ,>V'S:-ir.e š r-. Bernard, je prišel dne 14 februarja na zborovanje Pijevega društva v \V5hringu. Krščansko-socialni govornik Berger se 'e bavil v svojem govo--- 5 Svobod::- š te* dokaza dvo.m u-az: enkrat prav:. da hoče strogo i z pol-n'-vanje »edanjeza državnega šolskega zakona. d-ur-krat pa. da hoče odstraniti ;-'::k z šo?e. Vpraša torej navzočega tajnika, kateri 'e pravi namen. Tajnik Ber-' ard izjavi, da ie Berger zmerno govori! - da -u vsled tega odgovarja. Naloga Svobodne šole- je. Propovedovati sovraštvo in zaničevaire nasnroti cerkvi. Svoj «-:ruper* govor ie sklenil: Fiat rnun-dus. pereat eccles a! (Nai se ustanovi novi svet. a ugonobi cerkev!) S tem je celo :asno povedano, kam merijo težnje raz-' ;-.h naprednih a!: svobodomiselnih ;"ank rr. vseh narodih. Boi ni naperien amna- — t: takozvar.emu klerikalizmu. - -.ravnost proti vsaki pozirvni -eli S.*-no. da vs. bojevnik: za ta cilj niso tako i k: rit: kakor Bernard. Janova glava je : jemu sveta. Ljudstvu nočejo povedat: resnice in se mu hlin:;o. Tako e tudi z r^'-' i:hera.n- in uč teijsko stranko. Preveč strahopetna je. da h: povedala ljudem svoje končne namene, za t' se zavija v hinavsko obleko in pridiga boj proti kle-r kaicem. m s . pa cerkev .r. vero. Naše teh svobodomiselcev in zato jim ne more verovati, četudi v Našem listu sto nasprotniki i- stokrat ponavljajo, da n.is vere. Poznamo hinavce. Nova trgovina v Ljubljani. Nasproti Vodnikovemu spomeniku je otvoril novo trgovino g. Janko Zeleznikar. ki je imel pred letom trgovino v Kordinovi hiši. Znanega trgovca vsem somišljenikom naj-topljeje priporočamo. Kranjski liberalci na lovu. Naši liberalci si tudi na stara leta ne privoščijo m'ru Mlad. ii\eh postati. Zato so začel: sedaš, ko se Mila spomlad poietavan na dežel:. Naprav:i. s. nekaj kiavernih shod k: v v nekaterih iiberaln 2er ava. zai r. srajm. Naš, m raznim vab-■ začel, nas ta v-T avčar:'es r past.-stva na ljubljanskem r->g vr.em" semenišču velezaslu-žn. m " n s " A nt :: Z-ira::^.^. Duhovske spremembe v ljubljanski škofiji. Premeščen je : g Franc >par - vec. Ji V. • -avčah za župnega upra- vitelja na Vrh polje. - V M k "/t kaplar. č. g. Janez Lovi :e pr: n. kaplan v Trnovem pr. liirski Bistrici. V Ljubljani smo dob i: mino!: .n tekoč: teden ob:! - snega, tako da ie promet po cestah ;n trgih močno oviran. Nemškutariia se širi po naših c. kr. uradih. Popolnima slovenske stranke so začele dobivati razne nemške dopise in pozive. Kdaj b' vendar konec teh nečednih razmer. Sai vendar nismo na Nemškem. V Radečah je bil dne 21. februarja dobro obiskan shod železničarjev. Govorili so poslanec dr. Krek. dr. Benkovič in urednik Moškerc. Soc. demokratje. ki so se na zadnjem shodu zelo širokoustili so se menda skrili po brlogih, ker razun par kričačev ni bilo videti nikogar. Zagorski general Čobal. ki je imel zadnjič jako veliko povedati je ostal doma. Ze ve zakaj. Trbovlje. Predzadnji četrtek IS. svečana je bila tukai krščena fiinpol let stara deklica, katero so našli drvarji v gozdu dne 15. avgusta 19*"'2. Zadeva se je sicer naznaniia kompetentni oblasti, a mati otrokova se ni mogla izslediti. Otroka ie zredila Cecilija Singer: ker je ta radi dela romala od kraia do kra-a — bivala je v Pe-rovacu. v Blevju. 1'vacu. Saraievi in Pal — ;e ostai otrok brez krsta. Meseca se-tembra lanskega leta je prišla Ce-ciiija S:nger z imenovanim otrokom iz Reke rad: dela v Trbovlje, kamor je nriro-malo v zadmem času radi razširjenja tu-kajšmega -nduMrijHneea podietia na stotine delavcev raznih jezikov. Deklica, ki je dob a ime Marija, ie pri krstu sama odgovarjala :n molila vero in očenaš v hrvaškem jeziku. Botra ji je trgovčeva soproga gosp-3 J. Pvoršak. Širite »DomoPuba*. Res je. da ie naraslo število naših naročnikov tudi letošnje leto. vendar ie pa še mnogo kraiev, kjer bi se list lahko še bolj razširil. Zato na delo zanj. Seda! ne v Ameriko. Priiateli in naročnik našega lista g. J. Ol. iz Dulag la v Amerik; nam piše pismo, v katerem nas nrosi. da opozorimo vse Slovence, da se niso še prav nič izboljšale razmere v Ameriki. Dela ni tam, marsikd si želi do. m v. k . b. le ime! potrebnega denarja, h to ne sil.te v sedanjem času čez morje. P dobno izjavo je poslala >Sk ■ -.;u, jt Rafaelova družba- za slovenske zseljeu, ce v Amerik:. — Naš list je p-- . 1Z raz rtih krajev Amerike dopise na- rojakov k svare v tem času pred iz- evanjem Da b i le hoteli naši ljudje te nasvete uva zevat.! Liberalci in s\. misijon. Ptu ski župar On.g je prepovedal sv. m;s . -late/eg; s čč. . minoriti na Ptuju na: .-.dali bil za čas d 28. februarja do 7. marca, ki da na Ptuju in v okolic: raz-u alezljivj b lezen še - čakujejo Ornigovega ukaza, da ne sme ren slo-venski kmet več na Ptuj. kupov.- Ornigo-v.h žemel" :rt obiskovat štac.. ;ub;znji. v 1": ptujskih Nemcev. Og. pat- - se pri tožili, in vlada je dovolila ob\- .:.: e sv misijona. češ da ni nobene ov.--. Kajpada iberalcem ne diše misijonske r - u.ge. a to b; jih radi kar po francoske- način zatrl.. A gospodje liberalci se h : mi.ral pr takih poizkusih še prepriča: . da nlsm na Francoskem. Pri volitvah v bolniški odbor Ijanske tobačne tovarne je z- agala i ogromni") večino krščansko - - .ijalna lista. Naši kandidatje so dobili nad poldraj tisoč glasov, soc. demokratičn ekaj ni( 4I S"1. Delavstvo pozna rdečkarje. zato jin ne zaupa svoje blagajne, ki b: sc poti sod jalističnim vodstvom kmalu z praznila. Deželno7borske volitve na Štajar skem se prično dne 7. ma:a. Takrat vol splošna skupina. Deželnozbor>-:e volit« bodo končane 29. maja. Takrat voli vek posestvo. Na Koroškem se je že pr;:-.. voliva boj. Slovenci upajo pridobit: pur inanda tov. Tudi krščanski socialci nemški bo« napredovali. V Begunjah pri Radoliic ;e umrl pre tečeni teden ondotni župan g. J »sip Sod ja. Mož je bil dober, le liberalcem se je da preveč izrabljati. Pokoj njegov, duši. Eksplozija v Skoiji Loki. Neka za konska dvojica v Skoiji Lok. je -tanovalf pri nekem gostilničarju, katerega drva si bile naložene tik duri te zakonske dvojice Zadnji čas je zakonska dvojica opazila, d« se njujina zaloga drv čudovito manjša. No pa storila sta naslednje: vzela nekaj svojih drva. Jih navrtala. —- nasula vanj smodnika in jih položila nazai na preis'jl mesto, in res —- nista napačno račun® Se tisti večer je bila eksplozija v-gostilniški peči m drugi dan v peči gostilničar? ve spalnice. Tako ie prišlo na dan kdo [emal drva. Dotičnik bo moral pred sooj šče. , Lmrl je pustno nedeljo v gradu smreka pri Višnji gori graščak Emil k venegg. lastnik čebelarske tvrdke ja.i Rotschiitz, znan po vseh petih delili sv ta. Kolikor je nam znano, je to edina n^ ška rodovina. ki je stalno bivala v visni gorskem sodnem okraju. V politiko se ikoli Vtikal. Pred prilično 18 leti je ta ro-v ri izgubila baronski naslov. O tem je c 'vence« tisti čas obširno poročal. Oko-> ,nm ie tvrdka dala skozi več kot 40 znatnega zaslužka. To leto je prišla v ;nklirz vendar je upati, da se se nekaj a ohrani. Umrli je zapustil deset otrok, so cčinoma naseljeni po nemških kra- ' Kmečko - stanovski shod na Selih ri Šumbregu, dne 7. t. m. se je nad vse obro obnesel. Udeležniki so vse govore, ' ti Pa predavanja gospoda A. Vodeta, itelja iz Zagradca. z vso pazljivostjo po-iuš'ili ' predavatelj si je izbral za pre-avairc francosko revolucijo, katero je z žirom na naše sedanje razmere opisal v aipoljudnejši obliki. Bodi mu za njegov md še enkrat na tem mestu izrečena naj- 3plc:ša zahvala. Ubegli slovenski »bankir«. V Ueve-,„du v Ameriki sc je bavil Anton Bene-jk s pošiljanjem denarja v staro domo-ino. Sedaj je neznano kam izginil in od-esei seboj 1400 po rojakih mu izročenega enarja. V Clevelandu je »stavil svojo žeti in nepreskrbljene otroke. Slovenski znaki. V nemških listih se rito/njejo Ptujčani, da si upajo slovenski .litje prihajati v mesto s slovenskimi zna-i. to baje vznemirja njih nemško kri in ato kličejo merodajne činitelje na pomoč, vetujemo Ptujčanom, naj bodo mirni in aj nc dražijo ljudi, ki jim dajejo kruh! Državna podpora. Za vodovod v Ku-i/.evem je dovolilo poljedelsko minstr-tvo odstotkov od potrebščine 16.500 ron. Kranjske vodne sile. Deželni odbor je (leni!, da sestavi kataster vseli studen-ev in vodnih sil Kranjske dežele, ki bi logli služiti bodisi za preskrbo pitne ode, bodisi kot gonilne moči v tehnične vrhe. Otrok padel s tretjega nadstropja — epoškodovan. V soboto je padel z okna •etična nadstropja v ulici Lette Fontane v rstu o let stari Humbert Brider na dvori-če, nc da bi se najmanj poškodoval. Lju-je govore o čudežu. Duhovske izpremembe v mariborski koiiji. C. g. dr. Franc Krulic, dosedaj tolni kaplan v Mariboru, nastopi svoje adžupnijsko mesto v Laškem trgu dne 1. larca. Na njegovo mesto pride č. g. Marti Petelinšek od Sv. Magdalene, kamor re č. g. Ivan Bogovič iz Sv. Jurija ob juž. ti. (i. kaplan Alojzij Gričnik, ki je ime-ovan za župnika v Reki, nastopi župnijo ne I. marca. Na njegovo mesto k Sv. rtarku niže Ptuja pride č. g. župnik Sku-ersky, ki se je meseca decembra nevar-o poškodoval, je zopet popolnoma okrcal. — C. g. Ivan Jurko, kaplan na Sladki ori, je dobil župnijo Pameče. — Prestaven je č. g. kaplan Kovačič iz Šmartncga ' R- d. v Zibiko. Zopet eden. V Oberndorfu je nenado-ia izginil sodrug Damborn, blagajnik ta-~iošnje mestne skupine zveze pomožnih elavcev. Ker se je mož vedno izdajal " velikega naobraženca, so sodrugi spr-mislili, da se mu je zgodila nesreča. Ko Pa pogledali v blagajno, so videli, da ie Damborn popihal z njihovimi krvavo b zasluženimi novci. Tako skrbe soc. demokratje za delavstvo. Deželnozborska volitev na Vipavskem. Nova volitev deželnega poslanca iz volivnega razreda kmečkih občin v voiivnem okraju Vipava-Idrija namesto umrlega poslanca Ivana Lavrenčiča se bo vršila dne 3. aprila 1909 na postavno določenih voliščih. Natančnejše odredbe o kraju in uri, kje in kdaj se začne volitev, kakor tudi o uri, o kateri se konča oddajanje glasov, obsegajo izkaznice, ki se bodo dostavile volivcem. Nabor vojni dolžnosti zavezanih na Kranjskem za leto 1909. Vsled ukaza c. kr. niinstrstva za deželno brambo se je glavni nabor vojni dolžnosti zavezanih za leto 1909 preložil na poznejši čas; zaradi tega se prekliče potovalni in opravilni načrt nabornih komisij za leto 1909., ki je bil razglašen s tukajšnjim razglasom z dne 25. januarja 1909, dež zak. št. 4. Smrtna kosa. Iz Kozjega nam jc do-šlo žalostno poročilo, da je tamkaj umrl pretečem teden preč. g. Janez Bosina, starosta duhovščine lavatinske škofije, častni kanonik, župnik in dekan v pokoju. Ranjki gospod se je porodil v Dobovi blizu Brežic dne 25. decembra 1822, torej je bil žc v 87. letu. Posvečen leta 1846. je služboval najprej v Konjicah, Bizeljskem in pri Sv. Križu tik Slatine. Leta 1861 je postal župnik v Slovenjemgradcu in ondi župnikoval do 1. marca leta 1871. S tem dnevom preselil se jc kot župnik in dekan v Kozje ter bil naslednik v Maribor se preselivšemu rajnemu Kosarju. Tukaj jc mirno in skromno deloval blizo 34 let. Bil je izredno blaga duša, gostoljuben in po-strežljiv. Naj počiva v miru! Brezplačna mesta v morski kopeli v Gradežu. »Deželno pomožno društvo za bolne na pljučih« razpisuje za tekoče leto šest prostih mest v morskem kopališču v Gradežu. Pravico do teli mest imajo škrofulozni kakor sploh slabotni in ma-lokrvni k škrofulozi nagnjeni otroci iz Kranjske izven Ljubljane. Kopeli trajajo šest tednov; sprejemajo se le otroci od 6. do 12. leta. Z dokazili o ubožnosti in zdravniškimi izpričevali opremljene prošnje uložiti je do I. maia t. 1. na predsedstvo »Deželnega pomožnega društva za bolne na pljučih« v Ljubljani. Zdravniška izpričevala naj se kolikor mogoče ozirajo na zdravstvene razmere dotične rodbine sploh. Pritisk. Na Nemškem so imeli volitve. Katoličani se tam hudo borč za poslance z liberalci in socialnimi demokrati. Ti na shodih posebno zabavljajo zoper duhovnike, kako da pri volitvali pritiskajo na ljudi in jih siljo voliti katoliške kandidate. Iz Grimma je prinesel neki list o tem takole poročilo: Gospod Šulce, socialistični kandidat je svoj govor sklenil z besedami, da ne bo preje dobro na svetu, dokler se ne otresemo pritiska duhovnikov. Njegovi prijatelji so mu glasno pritrjevali in ploskali. Kandidat Šulce se je zmagonosno smehljal, češ dobro smo jim zasolili. Po govoru so se oglasili razni volivci. Med drugimi se oglasi za besedo tudi neki župnik. »Ali še nima dosti?« so se socialisti povpraševali med seboj. Župnik pa se ni dal motiti in je rekel: Gospod Šulce je govoril ob koncu o pritisku duhovnikov. Jaz sam sem eden teh nesrečnih ljudi. In res moram pred vami vsemi očitno priznati, da sem jaz res stiskal kandidata Sulce-ja. Štiri leta je od takrat, ko je Šulceju umrla žena. Jaz sem jo pokopal, spregovoril ji nekaj besed na grobu in ginjen sem segel in stisnil Šulceju roko. Takrat sem ga prvič pritisnil. Štiri tedne pozneje sem zvedel, da je Šulce zaradi socialističnih neredov izgubil službo pri svojem gospodarju in da je z otroci v veliki revščini. Tedaj sem ga poiskal ter sem mu zopet v roko segel in mu tudi v roko nekaj stisnil. Takrat sem ga v drugo pritisnil. Nekaj tednov pozneje je potrkal nekdo na moja vrata. Bil je Šulce, ki me je prišel prosit, naj govorim pri njegovem gospodarju, da ga zopet vzame v delo. Takrat sem mu obljubil, da to storim in v zagotovilo tem besedam sem mu zopet roko stisnil. Vesel sem bil, ker ga je gospodar zopet sprejel v službo. To je bil moj tretji pritisk. Jaz sem torej res pritiskal kandidata Šulce-ja in zato se moram danes očitno spoznati kot grešnika in kandidatu Šulceju prav dati. Grobna tišina. Vse molči, kandidat Šulce pa — izgine pri vratih. Mlekarski tečaj na Vrhniki priredi deželni odbor kranjski od 15. aprila do 15. septembra t. 1. V tečaj se sprejemajo mladeniči, ki so stari najmanj 16 let, krepki in zdravi. Revnejši gojenci iz Kranjske dobijo hrano in stanovanje zastonj, pouk je brezplačen. Poučevalo se bode o splošnem mlekarstvu, maslarstvu in sirarstvu, 0 strojih in parnih kotlih, o preiskovanju mleka in mlečnih izdelkov, o živinoreji in krmljenju, zadružništvu, zakonodajstvu, knjigovodstvu, računstvu, spisju, kemiji in bakteriologiji, sploh vse, kar mora danes znati vsak dober voditelj mlekarne. Prošnje, katerim je priložiti domovnico in zdravstveno spričevalo, je vlagati do 15. marca t. I. na deželni odbor kranjski. Kdor bo naročil zgodovinsko povest »Zadnja kmečka vojska« od »Katoliške Bukvarne« v Ljubljani za znižano ceno 1 K, bo dobil to knjigo z lepo večbarvano sliko, katera predstavlja krutega grašča-ka Tahija, ki hoče umoriti v bitki težko ranjenega voditelja upornih kmetov Matija Gubca, ko ga mati obvezuje; v tem trenotku pa stopi pred trinoga duhovnik s križem v roki; graščak se ustraši, obrne konja in zdirja v grad. Povest nudi mnogo zanimivih, silno pretresljivih prizorov in jo bo čitalo naše ljudstvo s posebnim zanimanjem. Kdor rad bere lepe povesti in se hoče seznaniti z zgodovino svojega naroda, naj si naroči to povest še pred koncem marca, da jo dobi za znižano ceno 1 krono. V trafiki na državnem kolodvoru v Šiški se sedaj že dobč vžigalice »v korist obmejnim Slovencem«. Zahtevajte odslej vedno in povsod le te naše vžigalice; s tem boste koristili in pomagali revnim in zatiranim Slovencem v drugih deželah. Ne mečite svojega poštenega denarja v liberalno malho! Ciril in Metodove vžigalice niso več naše! V Savo je skočila natakarica pri gostilničarju Pavšku na Martinovi cesti, Pečnik Albina. Doma je iz Ježice. Kaj jo ie gnaio v smri, ni znano. V Blagovici še vedno razsaja vročinska bolezen. V eni sami hiši je obolelo za njo osem oseb. V Ljubljani je umrl odvetnik dr. Albin Kapus. Iz katoliške cerkve je izstopil visoko-šolec Viktor Zalar. o katerem je svojčas pisal Domoljub^. da hodi po deželi in ustanavlja brezverske ..beralne knjiž.iice. Sedaj je fant javno pokazal, da je v resnici brezverec, ker se ne misli pridružiti nobenemu veroizpovedanju. Gorenjske novice. Iz St Vida nad Ljubljano. Pa prijetno ie bilo. S to sodbo so zapuščali gostje zadnjo pustno nedeljo društveno dvorano, v kateri so bili telovadci priredili veselico. Brez dolgotrajnih priprav in brez kričeče reklame vršila se je vsa stvar prav prisrčno, domače, v zado-voljnost udeležencem, kakor tudi odseku. Času primerno se je razvijalo pred nami na odru življenje, polno zdravega veselja n humorja, drugo pot pa se srečamo pri resnejših ulogah. Pohvalno moramo omeniti pevski zbor, — mešani kakor ženski, — ki v lepi slogi z društvom deluje na polju prosvete. Tako ostani tudi v prihodnje! V delavni edinosti bomo pripravili še marsikatero veselo in podučno uro na šentviškem odru prijateljem našega gibanja. Gelj, glej! Pred kratkim smo brali, da se je izvršil pri c. kr. deželni kot trgovski sodniji v Ljubljani v zadružni register vpis firme: ^Kmečka gospodarska zadruga v št. Vidu nad Ljubljano«. Nismo nasprotniki takih društev, nasprotno, še prijatelji smo jim. A to samo tedaj, če smo uverjeni, da bo društvo res delalo v korist kmeta. Za kmeta pa bo delal le tisti, ki ima zanj srce. Od liberalcev ne moremo kaj takega pričakovati, kajti njih ljubezen do ljudstva ne sega dalje nego do ljudskih žepov. V odboru novoustanovljenega šentviškega društva sedž sami pristni liberalci, vliti po Zirovnikovem modelu. Ti ljudje še nikdar niso bili prijatelji ljudstva in nikdar ne bodo. Novo društvo hočejo porabiti kot sredstvo, s katerim bi naj privabili na Zi-rovnikove limanice kaj več kalinov, kot jih more g. nadučitelj s svojim slavnim pevskim zborom. Ni napačna misel. Samo če se bo v polnem obsegu uresničila, je drugo vprašanje. Niso navihani le šentviški liberalci, tudi drugi Šentvidei so precej prebrisani. In pa zvezi liberalnih zadrug bi radi pomagali do večjega števila njenih članic. No, tu ji že lahko storč uslugo, samo prebridka bo najbrž njena usoda, če bo imela pod svojim okriljem kaj več takih društev, kot je »Kmečka gospodarska zadruga v St. Vidu nad Ljubljano«. Svojim somišljenikom kličemo: Pustite novoustanovljeno liberalno društvo pri miru. Predno so liberalci sanjali o takem društvu, so ga pristaši S. L. S. kot pravi ljudski prijatelji že ustanovili. Posnemati znajo liberalci, a drugega koristnega ne. Javno pn?da\ anje, na katerem je dne 28. februar.č zopet predaval g. prodor Pengov. se ie ka .epo obneslo l delezba ie bila res vse hvale vredna; vidi se. da se naše ljudstvo zav eda, kolikega pomena - zame dobro premišljena, podučna predavala. To pot si jc izbral gosp. proiesor za predmet svoiemu predavanju: obdelovanje travnikov ter umetno gnojenje. Obdelal ie snov zelo poljudno ter pokazal vzorce najboljših trav. glavna umetna ' gnojila ter nekatera semena. Gospodu predavatelju prisrčna zahvala, udeležencem pa: V možati vztrajnosti na obilno svidenje! Prihodnje predavanje bo tretjo postno nedeljo, to je 14. marca. To pot priredi Čitalnica, predavanje tudi javno, a samo za — ženske. Zene in dekleta. 14. marca ie vaš dan. K oblini udeležbi vabi odbor. Prihodnjo nedeljo, dne 7. t. m., bo občni zbor .Hranilnice m posojilnice v St. Vidu nad Ljubljano . Vsi člani se najiskre-neje vabijo. Iz ljubljanske okolice. Iz Rudnika. 14. iebruarja se je vršila pri nas svatba Antona Martinca iz Sel. Fantje iz Rudnika so priredili maškerado hoteč razveseliti svate. A to ni biio všeč fantom iz sosednjih vasi. Nastal je pretep in posledica je bila, da je bilo par precej poškodovanih. — Fantje, pamet je bolj kot žamet! Varujte se alkohola! S Černuč. Odkar imamo novega dobrega g. župnika v svoji sredi, smo se začeli nekaj bolj nagibati k dobremu. Koj v začetku, ko so prišli k nam, so ustanovili malo »Čebelico«, ki je zelo koristna, da se bodo otroci navadili varčnosti. Velik so-trudnik so tudi abstinentnega gibanja. Bog daj, da bi jih mladeniči in možje ubogali, kar bi bilo zelo potrebno! — Znatno so se dobri časniki pomnožili, posebno »Domoljub« in »Bogoijub«. — Ustanovila se bode tudi Marijina družba, katere sc zelo veselimo, saj so .naša dekleta v večini jako dobra. Iz i&zmrt m aie- Uorenjske. Z BreziJ. Dne 21. febr. je tukajšnji telovadni odsek priredil predpustno veselico, ki se je izvršiia v splošno zadovolj-nost. Burka »Kmet - Herod« in komičen prizor »Kmet in fotograf« sta povzročila mnogo smeha in zdrave zabave. — Pri tej priliki so prvič nastopili naši tamburaši, ki so svojo vlogo prav dobro rešili. Odkrito povemo, da nismo mislili, da bodo v tako kratkem času tako lepo napredovali. Imajo pa tudi vrlega učitelja. Tukajšnji organist, g. 1. Bole, deluje v tem oziru s tako vnemo in trudaljubnostjo, da si štejemo v dolžnost izreči mu tem potom javno zahvalo za njegovo požrtvovalnost. Sedaj smo se začeli vaditi L& drugo igro. Dne 25. marca mislimo namreč, ako nas kaj posebnega ne zadrži vprizoriti krasno igro »Don Manuel« ali »Ave Marija«! Iz Predoselj. Pri nas se je začelo se-Jaj zadnje čase precej živahno gibanje bodisi v gospodarskem ali v družabnem napredku. Postavili smo novo moderno mlekarno, vse stroje goni parna moč Le žel; se. da bi bilo več mleka, sedaj Ka 1. približno 600 litrov na dan, polovico teJ Števila daje vas Suha, vse ostale vasi na polovico. To bi še želeli, da bi se še dru ge vasi skupaj vzele, in dajale mleko« mlekarno, ne pa v Kranj, kakor store re kateri boljši posestniki. — Ustanovilo « je tudi tamburaško društvo, ki ga vodit A. Oven z veliko vztrajnostjo; vsa časi mu. Število tamburašev je 14; izmed je devet fantov iz Suhe, ostalih 5 pa jj Predoselj. — Novi društveni doni se misli zidati spomladi; jako nas veseli ta aiisii in je tudi zelo potrebno, da se postavi en lokal. Iz Češnjice pri Železnikih. V nedeljo je imela naša hranilnica letni občni zbor Deluje že deset let in ima precejšnji pro-' met in lep rezervni fond. V bližini sta se zadnji čas ustanovili liberalni hranilnici v Dražgoših in Železnikih. Kajne, malo poz. no? Vendar ie v nekaterih neskušenih ii. beralnih srcih zavladalo škodoželjno veselje; češ zdaj bomo pa stisnili češnjiško hranilnico. Mi se za to otročje veselje do-sti ne zmenimo. Kdor je pristaš liberalne stranke lahko gre tje .naši trdni kmeikjj možje pa ostanejo pri svojih kmečkih raji-ajznovkah. kjer so sami gospodarji. Imamo pa v Dolini tri naše hranilnice. Kdor prej seje, pa prej žajne, tako pravi stari pregovor. — Češnjiška hranilnica obrestuje vloge po 4enčetrt odstotkov, poso-juje pa po pet odstotk ov. Deluje v [>).| slopju gospodarske zadruge, kjer jc sedež sodarske zadruge, tako tri naše zadruge lepo vsporedno delujejo. Z mesecem sušcem bo začela uradovati v nedeljah od osme ure zjutraj. g Izlake. Nov semenj je bil pri nas ne-pričakovano dobro obiskan. Prignanih 1« prodanih jc bilo veliko konj in tudi veliko goveje živine je bilo v prometu. Kmetovalci kažejo večje zanimanje za živinorejo. Tukajšnja mlekarska zadruga it oskrbela dobrega pinegavskega bika. ga načelnik Ivan Koleiic. Na pleme treba več misliti, vsaj plača v Švici kmetovalec rad 10 kron stroškov, da dobi kaj vredno pleme. Mlekarska zadruga je kupila ncvo stavbišče na sredini zadružnikov, ter bo takoj postavila novo prostorno mlekarno. Zadruga obstoji 10 let, a kljub vsem težavam ji je bil obstanek ohrar^n. Zato bodo pa nadalje vsi z največjim veseljem prispevali z lesom, materijalom in delom u skupni grunt, za novo mlekarno, ki lw imela večje prostore za sir. Sedaj iina zadruga v treh polnih kleteh za 10.000 krouj dobrega ementalskega sira. g Bohinjska Srednia vas. V eliko poštenega veselja in smeha nam je napravil telovadni odsek z igro »Kmet Herod« m šaljivim prizorom »Kmet in avtortvib-Igralci so vsi zelo dobro rešili svoje uloge v g Iz selške doline. Prebivavci vasi Cešnjiea so vložili prošnjo, da bi se». ustanovila nova šola, katero naj bi obiskovali tudi otroci iz sosednih vasi, S tu dem in Rudno. Cešnjiea se brez dvoma Ia™ imenuje najbolj napredna vas v dolin ima že več let gospodarsko zadrugo, so darsko zadrugo, posojilnico, PodP0,"' društvo delavcev, živinorejska zadrug' ima tu že več udov; pristoja li pot#m« • ■ - > uoinoijub i<*J9 Stran i67 kein da ima tudi lastno šolo. Posebno pa L Rudničani žele, da se že vendar enkrat micbe šole v Dražgošah, do katere ni-111 Jo pravega zaupanja. To tudi ni nič čudnega; saj iz te Štupicove šole pridejo otroci ki se že takrat navzamejo strankarskega duha, ki je tuj našemu ljudstvu; kj jim besede staršev nimajo več prave veljave; otroci, ki se odlikujejo po svojem surovem vedenju tudi nasproti izobraženi,, i tujcem in neotesanim zadržanjem v erkvi Vsaj g. Štupica dela svoje otroke odgovorne zato, ako gredo njihovi starši „., iiiemu neljube kraje. Tudi sploh se v verska vprašanja rad vtika; rešuje jih pa s tisto modrostjo, s katero je odgovoril na vprašanje, odkod ima plačo; izjavil je. da je plačan od države. Notranjske novice. Iz Blok. n Huda zima vlada letos v naših krajih Stari ljudje ne pomnijo kaj takega Upali smo, da nam jo bo odnesel sv. Matija pa zmotili smo se. Ravno na ta dan je bil tak mraz — sneg — kakoršen ni bil to zimo. Bog daj nam že enkrat ljubo pomlad! n Pomanjkanje krme tudi pri nas občutimo. Res je, da bomo dobili nekaj podpore od vlade, a to je kapljica v morje. Morda bi se marsikateri revež še iu marsikateri še za več priglasil, a kaj, ko so miši ljubi za reveža »vneti« liberalci govorili in trdili, da bomo dobili slabo seno, slabe otrobe itd. In marsikateri je šel tem tičkom na »lim«. Resno nas skrbi, kako bomo mi preživeli našo živino. Lansko leto nas je rešil naš vrli poslanec g. Drob-ič, ki je skupoval za »Gospodarsko zvezo-, letos pa -Gospodarska zveza« drugje kupuje. Ali ui mogoče, da bi ista pri nas kupčijo z nova ponovila? Če je količkaj mogoče, naj nam »Gospodarska zveza« priskoči na pomoč ter nas reši morebitne gospodarje krize. u Nov liberalni prerok je vstal med nami. Opravlja po naši župniji službo poštnega sela iu čuje na ime Gregor. Ta možiček pardon fant — usiljuje našim dobrim ljudem svoja brezverska načela, ugitira za naročanje »Slov. Naroda«, na kratko, vnet je za vse, kar spada v liberalni ričet. Da pri naših ljudeh ravno dosti opravi, je jasno, predobro ga poznajo od prejšnjih dni. Vendar je pa predrzen. Ko je pri zadnjih volitvah za obrtno zbornico donašal po pošti došle glasovnice, je l>o naročilu g. Modica par našim možem . '■ / vijačo, češ, da ne bo treba nikamor ;''oditi, imeti sitnosti itd., izvil glasovnice. '!' J'" oddal za liberalne kandidate. Ko so •b možje zvedeli, so bili silno ogorčeni, a ka tudi potrebno, zlasti za našo mladino, ki se dan na dan bolj pogreza v nesrečno žganjepitje. Neverjetno jc skoraj, kako neumorno praznijo naši mladeniči »frakelne«'. Gotovo bo izobraževalno društvo v tem oziru storilo svojo nalogo in marsikaterega mladeniča odvrnilo od žganja. Mladeniči, ko se društvo ustanovi, pristopite vsi kot en mož v društvo na eni strani, na drugi pa odpovejte se žganju. Saj veste, da vas mora žganje prej ali slej privesti do popolne propasti, ker mladenič, vdan žganju, je izgubljen ! za domovino, izgubljen za stariše, izgubljen za delo, izgubljen za ta in morda tudi za oni svet. Vsakega mladeniča bodi ponos, ne poskusiti kapljice žganja. Ne poslušajte in ne ravnajte se po zgledu pro-palih in ničvrednih »šnopsarjev«. Pripom-: nimo pa pri tem, da je sveta dolžnost naših mož, oziroma očetov, žganjepitje za-branjevati pri svojih otrocih. In kako tnalo se stori v tem oziru od strani naših očetov! Možje, ako hočete biti dobri gospodarji, skrbni očetje, je vaša prva naloga, proč s strupom žganjem! No, pa o tem morda prihodnjič kaj več. Za danes poživljamo le naše mladeniče, naj postanejo vsi brez izjeme udje izobraževalnega društva. n Pust smo precej srečno prestali. Norelo se je primeroma le malo po po nafti župniji. Prav tako, saj je to poganska. ne pa krščanska navada. Le čudno se nam zdi kar pa skoraj ne moremo verjeti da je trojiška g. učiteljica plesala s pustnimi šemami. Pravile so sicer pustne šemc same, a vendar se nam ne zdi verjetno. Ali je sploh mogoče, da bi se učiteljica, odgojiteljica mladine, tako daleč spozabila? Skoraj smo prepričani, da je ta govorica izmišljena in da nam bo mogoče v prihodnje drugače poročati. Od Pivke. i n Kaiiallja — v Prestraneku. Čudno ime, kaj ne? Pa bo le resnica. Domoljub« ' jc že poročal o nesreči pri prireditvi pevskega društva iz Orehka v - Port Ar-t u r ju na Prestranku. Pa to je bila le prva nesreča, pri kateri se ni zgodilo hujšega, kot to, da je moral g. Miklavč par dni uživat gostoljubnost g. Kanalca, gospod general Mežan pa je moral malo počakat, da so mu hlače zašili, potem se je bilo šele za prikazat! Se hujši nesreča pa jih je zadela dne 19. svečana pri glavarstvu v Postojni, ko so bili kaznovani za 100 K, ko so igrali brez dovoljenja neko igro. Sedaj pa pomislite: za 85 krone delati cel večer (pravijo, da je bil to čisti dobiček), pri tem pa prestati toliko strahu in nazadnje plačati še 100 krone, kar kaže pri-[ maiijkljaja 15 kron, potem je ta smola res kanalija. n Poboji so na dnevnem redu. V Pa-| ličji so se na pustni večer porezali fantje ! in spuščali med seboj prevročo kri. Kdo je temu kriv? Za danes samo, da ni dovolj, da samo eden stori svojo dolžnost, . in še ta je najnižji — temveč vse oblasti morajo storiti svojo dolžnost, sicer je ško- da za papir, na katerega se mažejo različni odloki in ukazi. n Kdaj dobi Št. Peter — zdravnika? V Postojini imajo sedaj tri zdravnike. Zakaj se skrbi samo za Postojno? Zastopniki v okrajnem zdravstvenem odboru iz župnij Košana, Sitiihel in Št. Peter, delujte vendar na to, da dobi Št. Peter svojega zdravnika, da ne bo treba skoro 30 kilometrov daleč po zdravnika! n V Slavini je priredilo tamošnje og-njegasno društvo veselico dne 21. svečana. Petje pod vodstvom g. nadučitelja Fr. Verbiča je bilo krasno. Deklamacije prav ljubke in dovršene. Pri predstavi »Gostilna pri zlati goski« so pa mladenke vseskozi prav mojstrsko pogodile svoje vloge. Veselica se je izvršila v lepem redu, neprisiljenem veselju in kar je največ vredno, prav mirno brez plesa in popivanja. Cisti dobiček je gotovo zadovoljiv. n Shodi »Kmečke zveze« za postojin-ski okraj dne 28. svečana v Šmihelu ob 11. dopoldne in v Št. Petru ob pol štirih popoldne so se vkljub skrajno neugodnemu vremenu prav dobro obnesli. Na stotine ljudi je —- posebno v Št. Petru — in različnih občin, bližnjih in daljnih, pazljivo poslušalo nad vse priljubljenega svojega poslanca dr. Žitnika. Razšli smo se veseli, ker smo si zbrali tako delavnega poslanca, ki ima potem še tako krepko oporo pri drugih poslancih Slovenske Ljudske Stranke. Idrijske novice. n Zopet smo izgubili vrlega moža. Na pustni torek dopoldan je umrl v Idriji po daljšem bolehanju veleugledni meščan g. Valentin Treven, trgovec in posestnik. Poznan je bil daleč naokrog kot odločen narodnjak in zvest sin katoliške cerkve. Tega svojega prepričanja ni skrival. Bil je vedno med prvimi v naših vrstah, častni ud »Katol. del. družbe«, član »Vincencije-ve družbe«, sploh podpiratelj katoliških društev. V njegovo hišo so se naša društva najprej zatekla, če je bilo treba sveta ali pomoči ob prireditvah veselic, predstav itd. Svoje dni je bil rajnik mestni župan. Na zadnji slovenski katoliški shod je nesel pozdrav idrijskih obrtnikov. Zadnje dve leti je pešal na telesnih močeh, dokler mu ni mrtvoud odprl vrat v mirnejši kraj. Zelo škoda blagega, neomajnega značaja. n Preveč ga žehtajo. Lani je bilo dovolj vina, ki je zato po ceni. Ljudje pijejo kar po cele dni ali pa še več dni skupaj. Neki mož, oče več otrok, je lezel ponoči pustne dni domov, pa ni mogel radi alkohola ceste pogajati in je zašel v Idrijco ter utonil. O zlata doba, kje si ti? Kdaj bomo vsaj zmerni? Ali se bomo vsaj v postnem času streznili? Vsak vidi, kako potrebno bi bilo pri nas abstinenčno društvo. n Vnele so se saje v dimniku Skvar-čeve hiše v Idriji. Požarna bramba, ki je peljala brizgalno, se je precej vrnila, ker so ogenj že potlačili drugi. n Nogo si je zlomil 11 letni Gačnikar-jev deček iz Vojskega. Sankal je s smuči (ški). Je treba previdnosti pri tem športu. n Iz Žlrov. Ljubezen do ljudstva nam sili pero v roke. Je namreč en del ljudstva v naši fari, ki je še dober, a nepodučen in gre vedno bolj na limanice našim Sokolom, Priznamo, da tudi nekateri tistih, ki so vpisani v sokolsko društvo, nc vedo, kaj to društvo hoče. Zato se nam ti ljudje smilijo, ker so v nevarnosti, da bodo vedno bolj oslepeli ter šli čez drn in strn za nekaterimi izmed naših Sokolov. Kdor naše Sokole (govorimo namreč o žirovskih, ker drugih ne poznamo toliko, da bi mogli soditi o njih), kdor naše Sokole pozna od blizu, ta ve, da znajo biti nekateri izmed njih ob svojem času silno surovi. Surovost pa je zoprna. In Sokoli dobro vedo, da ako bodo surovi v svojem obnašanju ljudstva ne bedo dobili na svojo stran. Do-zdaj je že v več slučajih, ko je surovo njihovo obnašanje ljudstvo videlo, se v velikem številu odvrnilo od njih. Zato so sklenili: »Obnašati se moramo mirno in dostojno, da zopet pridobimo ljudstvo.« In res se ti ljudje znajo premagati, kadar jim kaže. Pri rede veselico v »Sokolskem domu«; na tej veselici se nič ne stepo (naši jih namreč ne pridejo izzivat); drugi dan se pa hvalijo: Lepa veselica je bila; ni bilo ne šundra, ne pretepa! — Gredo na svatbo v Ooropeke. Nič ne kolnejo na svatbi; nič se ne prepirajo, vedo se spodobno (ker tako so se poprej dogovorili); in drugi dan se hvalijo: Ni bilo ne prepira. ne pretepa: vse je bilo prijazno in veselo. Celo godci niso napravili nobene zgage, kakor ie navada pri godcih! Tako se hvalijo. Po pravici sicer, zakaj res so se spodobno obnašali. 7'oda. Ooropečani, ali pa tudi veste, zakaj? Vaše prijateljstvo si hočejo pridobiti; zato se premagajo in se ne pokažejo v pravi luči. Toda ako hočete spoznati, zakaj mi nastopamo proti Sokolom, premislite ta-le dejstva: Otvoritvena siavnost Sokolskega doma« se je vršila brez cerkvenega blagoslova. Pa saj ni dolžnost, da bi morali dati hišo blagosloviti! Res, da ni! Toda, ali niso s tem vsaj nekoliko pokazali, kakšnega perja da bodo! 2. Tlako za svoj dom« so delali v nedeljo. Opomnilo se jih je iz prižnice, da je to zoper cerkveno in božjo postavo. Imamo pa prič, ki so slišale, kako so trdili, da to ni nič hudega in da če se za cerkev sme delati tlaka, se sme tudi za sokolski dom. Pozneje so vsled pritiska vernega ljudstva odnehali. 3. Pri javni telovadbi so nastopila odra-ščena dekleta v moški obleki. To ni v duhu krščanskih načel in bi mi morali grajati, če bi se to zgodilo pri kateremkoli društvu. 4. Lani sv. Štefana dan so napravili pri Komšku veselico s plesom. Opomnilo se jih je raz prižnico, da je to cerkveno prepovedan dan za veselice s plesom. Dve dekleti iz Marijine družbe sta bili izključeni samo radi tega, ker sta se ta dan veselice udeležile. Letos — kljub opominu in svarilu s prižnice — so napravili v »Sokolskem domu« veselico s plesom ravno ta dan. Ali se ne reče to cerkvene zapovedi v blato gaziti? In če se sedaj cerkvene zapovedi raz prižnico razlagajo in branijo in se ljudi opozarja na cerkveno prepovedane čase — pa pravijo, da duhovnik politiko vlači na prižnico. Razumi jih, kdor jih more! Potem se pa hvalijo, saj smo mi tudi kristjani in tožijo, da se jih raz prižnice preganja. O ubogi preganjanci, kako ste nedolžni! Ju-rist Kavčič je pri slavnostnem govoru pozval svoje verne poslušavce, rekoč; »Ke- daj se je v našem društvu komu branilo v cerkev hoditi!« Dragi gospod jurist Kavčič: saj se dela v proticerkvenem smislu. in to je več. kot da bi se govorilo! Rado se po vda rja: Saj v sokolskih pravilih ni nič zoper vero; to je nestrankarsko društvo; čemu ga preganjate? Odgovor: Vsako društvo je tako, kakršni so njegovi udje ali člani. Na papirju je društvo lahko nepolitično; v resnici pa sedaj ne dobite skoro nobenega društva brez barve, zakaj vsak član mora nekaj biti: ali to ali ono. Zdaj pa poglejmo, kakšni so člani Sokolskega društva. Po teh bomo sodili društvo. Ali hodijo redno v cerkev? Nekateri pač, koliko pa ne?! Ali gredo k procesiji? Naši fantje-telovadci bodo šli sto-poma in z zastavo s procesijo, ko si jo bodo omislili! Kaj pa Sokoli? Društveno ne! Kaj ti ljudje bero? »Svobodno Misel« in to celo dekleta-sokolice. -Svobodna Misel" se norčuje iz Kristusa-Boga, čudežev, iz svete cerkve itd. Ali ne bo ta list izruval mlademu fantu iz srca vso vero, ki mu io je zasadila v srce njegova mati? Ali bo tak fant krščansko živel in ubogal svoje stariše? Torej Sokoli! Ali ni dolžnost duhovnikova, da tudi na prižniči svari pred nevarnostjo? Zdaj se hvalijo, smo imeli veselico in ni bilo pretepa. Smo bili na svatbi, je bilo vse lepo in mirno! Pra-šamo, ali je to vse? Kaj pa vaše razmerje do vere in svete cerkve? Prašamo dalje: ali bi bil pri Petrouu pretep, ako bi vi ne bili prišli izzivat? Na Dobračevo vas ni bilo in vsa naša veselica se je mirnim in prijaznim potom izvršila! Zdaj ste se slučajno na eni svatbi dostojno vedli, pa delate s tem reklamo zase. To je hinavsko! Ooropečani in drugi, ki ste jih samo pri tej svatbi videli, obrnite se do ljudi, ki prebivajo v bližini Sokolskega doma, po Dobračevi in po Selu. Ti ljudje jih poznajo, ker jih vidijo vedno pred seboj. Ti vam bodo vedeli povedati o Sokolskih manirah. Prašajte sodišče v Idriji, ki jih jc moralo, dasi so imeli zagovornika notarja Pegana, obsoditi pet po vrsti, in to zavoljo žaljivega, nedostojnega obnašanja nasproti našim fantom. Kdaj so naši fantje izzivali in pretep povzročili? Da pa pri Petronu množice naših ljudi petim Sokolom niso hotele biti za klado, po kateri bi razbijali, to je pa umevno. Petronova gostilna je spodaj, ne zgoraj. Kdor je hotel piti. je lahko spodaj dobil in nič žalega se mu ni zgodilo! — Sicer pa. mi jih preganjamo zaradi njih proticerkvenega duha. Mi bomo vedno njihove nakane osvetljevali in »Domoljub« bo vedno klical svojim čitateljem: »Ne družiti se ž njimi, ne podpirati jih, ne hoditi na njih veselice?« Sovražimo jih ne, ampak varujemo se jih. Ker pa vemo, da kdor sodeluje ž njimi, je kriv ž njimi, zato ž njimi nobene zveze, razun kar je neobhodno potrebno. Res, da je po večletnem vplivu slabega časopisja prišlo v faro mnogo gnilobe; vendar je v fari še veliko dobrega in zdravega, in to dobro in zdravo se bo ohranilo le tedaj, ako ne pride v dotiko s slabim. Ločitev duhov je potrebna in sc mora izvršiti! Kadar bomo videli pri Sokolih dostojno obnašanje bomo to priznali in odobrili Toda dokler bo društvo delalo tako kakor smo zgoraj omenili, bomo njihovo dedo- vanje osvitljevali kot proticerkveno in svarili pred njimi. Kdor ni slep. lahko vidi Kdor pa še noče videti, tega ne sovražimo, ampak prav iz srca pomilujemo. Iz raznih krajev Notranjske. n Dva shoda je »Kmečka zveza« za postojinski okraj priredila minolo nedeljo dopoldne v Smihelu, popoldne v St. IV trn. Navzlic skrajno slabemu vremenu sta bila oba shoda dobro obiskana. Na obeli shodih je govoril deželni in državni poslanec dr. Žitnik o delovanju deželnega in državnega zbora. Iz raznih občin so se pritoževali možje, da niso dobili nič ali le premalo krmil. Poslanec je pojasnil razne vzroke teh pritožb. Mnogi posestniki so sami krivi, ker so se oglasili za krmo mnogo prepozno, ko je bila državna podpora že porabljena. I^mekodi so kriva žu-panstva, ker niso poskrbela, da bi bilo prebivalstvo dovolj poučeno o razdelitvi krmil po znižani ceni. Velika zmešnjava pa je bila tudi vsled tega, ker je izpočeth vlada črtala polovico naročene krme. Ravno tu prvi oglašeni pa niso dobili prav nič krme, ker je vlada zahtevala, naj bi se bili vdrugo zopet oglasili. Tega pa mnogi niso vedeli in tudi niso dobili krmil. Poslanci pa so storili vso svojo dolžnost in njih nc zadene nobena krivda. Ljudstvo pa je v istini usmiljenja vredno. Nekaterim jc živina že lakote poginila, drugi jo morajo odprodati, ako v kratkem ne dobe krme. Zima pa utegne biti še dolga. Poslanec je obljubil, da stori še vse potrebne korake za novo podporo, toda upanja nima dosti. Obširno je na obeh shodih govoril tudi o socialnem zavarovanju. Končno je pozval, naj vzdignejo vsi roke, ki so načeloma proti vladn. predlogu. iV,h-čc se ni oglasil, pač so v veliki večini možje živahno pritrjevali govorniku. Pač pa čujemo, da je po shodu v neki gostilni nekdo izražal pomislek, češ, kako bode oče plačeval za vse, če ima n. pr. osem otrok. Temu povemo to-le: Ce otroci niso še po 16 let stari, sploh ne bi bili še zavarovani. Kdor pa je 16 let star, pa tudi že sam zasluži 12 vinarjev na teden. Dalje pa menda noben oče nima kar osem odraslih otrok doma. za katere bi moral plačevati zavarovalnino. Ako pa odrasel sin ali hči služi drugod, ne bi oče plačeval, ampak gospodar ali delodajavec. Torej je tudi ta pomislek bolj prazen. Na obeh shodih so zbrani volivci na predlog domačih županov poslancu izrekli zaupanje. n Iz Planine na Vipavskem se nam piše: Na pustno nedeljo priredilo je k. s. izobraževalno društvo veselico z obširnim sporedom: petjem, deklamacijami in petdejansko igro »Tihotapec«. Veliko je stalo truda in dela. tako težko in obširno igro res s popolnim uspehom uprizoriti. Toda uspeh nas je presenetil. Da bodo naši fantje tako težke vloge tako pogodili, se nismo nadejali. Ne vemo, koga bi boli pohvalili, ali skrbnega očeta in lahkonm-ljenega Franceta, ali veseljake kmete aH res originalne kontrobantarje Hrvate, katerim se nismo mogli dosti nasmejati. res, Vipavci so rojeni igralci. If?ra se na splošno željo še enkrat ponovi in še kaKa novost doda, kar bomo o pravem času sporočili, bržkone na velikonočni pone- Lliek Predpustom izgubilo ie naše dru-Kvo dve vrli članici. Ena se je poročila v Bodrago, druga na Ustje. Svatbo so obe fcravile prav v smislu cerkve, brez mu-Kkc in l)lesa' Obema želimo obilo sreče in Khgoslova v novem stanu in novem kraju. H ' Burja letos že noče ponehati. Čimbolj Kc bližamo pomladi, tem bolj divja; ta te-Kcu niede, da se vse kadi. Mesto prepo-■trebnega dežja pa sneg. Pomanjkanje volile je večje, ko poleti v najhujši suši. Za-■res čudno lansko leto in še bolj nenavad-■na suha zima. — Vina imamo na Planini ■šc polne sode, rumenega in belega. Kup-■Oije v tej zimi ni nobene. Ko poneha mraz, ■ vabimo vse prijatelje in znance odjemal- ■ ce, da na Planino ne pozabijo; saj veste, ■ da'je Planinec letno in bolj pitno vino, ko ■ drugo, ker ima dosti kisline v sebi. Cena ■ je tako nizka, da se ne sme povedati. — I Kdor bi torej želel in potreboval pristne-I Ka belega ali rumenega Planinca, naj se ■ obrne na izobraževalno društvo ali na g. I žttpnega upravitelja. Prepričal se bo, da ■ bo dobil po nizki ceni fino naravno vino. I Postaja Ajdovščina p. Vipava. I n Iz Starega trga pri Ložu smo do-I bili dopis, v katerem se nek župljan toplo I zahvaljuje bivšemu gosp. kaplanu Fran-I čišku Vovko za ves njegov trud in nje-I govo neumorno delovanje pri raznih druž-I bali in društvih. Dolenjske novice. Iz litijskega okraja. d Šmartno pri Litiji. Tukajšnja stara hranilnica in posojilnica je v letu 1908. lepo napredovala. Računski zaključek izkazuje sledeče številke: Pristopilo je .3.3 članov, odstopilo 11. Vložilo se jc 124.446 K 72 v., dvignilo 70.763 K 48 v. Posojil se je dalo 54.182 K 13 v., vrnilo 35.401 K. Skupno jc bilo denarja naloženega ob koncu I. 1908. 234.971 K 62 v., posojenega 151.900 K 30 vin., naloženega pri »Zvezi« 85.090 K. — Leta 1908. so se pomnožile vloge za 53.683 kron 24 v., posojila za 18.781 K 13 vin. — Čistega dobička je bilo 1908. leta 1.277 K j 65 v. Rezervni zaklad znaša skupno sedaj 4.904 K 34 v. — Splošni promet v letu 19(i8. jc bil: 411.310 K 41 v., to je za 126.074 kron višji, ko prejšnje leto. Po-j seben pomen pa daje tem številkam to, ker naša posojilnica nima niti velikih vlog niti velikih posojil; kmečki ljudje prinašajo tnale svote, ki bi se sicer poizgubile. Torej oklenite se vsi kmetje te hranilnice, da bo šc lepše prospevala v vašo lastno korist! — Pokopali smo dne 15. februarja 82-letnega starčka Mihaela Ponebšek iz Preske. Sin njegov je c. kr. davčni nadzornik v Ljubljani. V Ljubljani Pa je umrla tukajšnja občinska uboga Agata Temelj, stara 86 let. Lepa starost, ^ploh dosegajo naši ljudje precejšnjo starost. V letu 1908. je umrlo 7 starih nad 80 let, 12 nad 70 let in to od vseh umrlih v župniji, katerih je bilo 80. d Hranilnica In posojilnica v Šmart« nem ima precej posla z razdelitvijo krme 'ti otrobov ter prešanja; ta teden razdeli po znižani ceni od vlade dovoljenih 79 vreč krmil med kmete sosednjih občin, 1 zlasti Trebeljevo, Gradišče in Litija. Tako je postala »Hranilnica« nekako kmetsko zavetišče, kamor se zatekajo ljudje za na-j kup umetnih gnojil in drugih potrebščin. Hranilnica pa tudi rada postreže udom, in to brez dobička, katerega iščejo zasebni trgovci. d Tuka'šn'a »Kmetska zveza« se bo obrnila s prošnjo do deželnega odbora za uravnavo vode na Bregu, ki večkrat na-pravlja občutno škodo. Deželni odbornik dr. Lampe je obljubil, da bo deželni odbor storil vse, kar bo mogoče. d Litija. Umrl je v Gradcu tukajšnji bivši davkarski oficijal g. Ditrih, rodom iz Postojne, kateremu se je bil ornračil duh. Pokopan je bil v Litiji dne 22. februarja. Pogreb je bil prav lep. d Litija. Bralno društvo v Litiji je imelo pustno veselico takrat, ko je na mrtvaškem odru ležal niega predsednik. Tudi nekak izraz žalovanja! — Vsak po svoje! d Primskovo. Povsod se napravijajo in popravljajo ceste. Pri nas pa je vse po starem — nihče se ne zmeni za nas. Zato smo naročili pri shodu »Kmečke zveze« v Smartncin, dne 14. februarja deželnemu odborniku dr. Lanipetu, da naj podpira našo žeijo, da se namreč napravi cesta čez Primskovo na Šmartno. Upamo, da bodo tudi občinski odbori in okrajni cestni odbor storili svojo dolžnost. d Zagorje ob Savi. Dne 21. februarja na pustno nedeljo smo imeli mi Zagorjani v »Zadružnem domu« veselico. Pa ne v kakem liberalnem domu, temveč v katoliškem zadružnem. Sicer ne dopisujem v liste, a to pa mi ne d't miru, da povem širnemu svetu, kako je bilo. V začetku nas je očaralo taniburanje, katero so prav izvež-bano igrali od č. g. župnika Rota izučeni tamburaši. Vsa čast in hvala vrlemu gospodu za njihov trud! Ravno tako tudi učencem in učenkam, ki so tako dobro vse komade izvršili. Pohvalno omenjam gosp. odbornika Mecilovšeka, ki se je mnogo trudil za to pošteno zabavo. Dvorana je bila natlačeno polna. Tudi igralci so vrlo dobro izvršili svoje uloge v igri »Kmet Herod«. — Pogrešamo šc dveh oseb med nami. in to sta č. g. Podbcvšek ki je šel za kaplana v Cirknico. in g. Hrastelj. katerega je Bog odpoklical v večnost. d Prežganje. Dne 17. februarja t. 1. je bila volitev tukajšnjih občinskih odbornikov. Nekaterim občanom sedanji župan ni všeč radi odločnega nastopa proti raznim nelepim razvadam v tukajšnji občini. Tudi ti so prišli k volitvi, pa so se izgubili, kakor kaplja v morju. Vsa čast volivcem, da so si izbrali take odbornike, ki bodo gotovo volili župana na korist občine. — V »Domoljubu« se nekdo vedno spodtika nad janško turnsko uro, češ, da že skozi eno leto kaže vedno polštirih. Jančarji, okoraj-žite se no vendar enkrat in popravite uro, da vas ne bodo vedno zbadali po časopisih! h raznih krajev Dolenjske. d Sv. Križ pri Kostanjevici. V nedeljo, dne 7. marca se bo vršil ob 3. uri popolu-dne v dvorani g. Lukeka ustanovni občni zbor »Kmetske zveze« za kostanjeviški okraj. Na shod so obljubili priti naši zastopniki v državni in deželni zbornici: gg. dr. Janko Hočevar, župnik Janez Hladnik in najbrže tudi Dular. Velerodni gosp. dr. Janko Hočevar je obljubil nam pojasniti političen položaj v naši državi in pa tudi — kar bo zlasti zanimalo naše vinogradnike — govoriti o vinski kupčiji ter nam podati nasvetov iz svoje bogate izkušnje. Član naše »Kmetske zveze« sme biti vsak polnoleten moški iz sodnega okraja Kostanjevica. Članarina je prav neznatna, namreč 20 vinarjev na leto. Želeti je torej za ta velevažen shod prav velike udeležbe. Na tem shodu bodo povedali poslanci, kaj so storili že za kmeta, a mi jim pa povemo, kaj bi bilo še potrebno, posebno še z ozi-rom na naše kraje in razmere. Vsem, ki se zanimajo za svoj gospodarski obstoj in napredek, kličem: v nedeljo na svidenje! d Iz Dobrepolj. Na pustno nedeljo nam je priredilo izobraževalno društvo ltpo zabavo. Dekleta so igrale dve igri. »Pri čašici kave« so igrale dekleta iz Ponikve, »Zakleta soba pri zlati goski« pa dekleta iz Kompolj. Ne bomo hvalili, kot je ob takih prilikah navada, ker vemo, da je še marsikaj pomanjkljivega. To pa rečemo lahko, da so Blatnikove iz Ponikve igrale prav dobro, dobre so bile tudi krčmarica, čevljarjeva žena, Kati in prodajalka. Drugim rečemo to:ni dosti,da se igralec samo uloge dobro nauči, ampak treba je v besede vdahniti življenja, treba je igrati, kot bi se dejanje v resnici vršilo. Cisti dobiček se je vporabil v napravo telovadnega orodja. — Ta teden nas je zapustil gospod učitelj F. Tratnik. Bil je le malo časa tukaj, pa se je vsem priljubil, njemu pa kraj in ljudje, da je šel s solzami proč. Posebno si je pridobil zaslug kot blagajnik telovadnega odseka. Ta posel je res vzorno opravljal. Telovadci so se trikrat od njega poslovili. Vsled svojih lepih zmožnostii — on je tudi pisatelj — je hitro prišel na samostojno službo v Črni vrh. Dal nam Bog mnogo takih učiteljev, njemu pa obilo sreče in uspehov v novi službi! d Iz Loškega potoka. Predpustno veselico je priredila »Dekliška zveza« na pustno nedeljo. Na vsporedu so bile lepe in vabljive točke. Deklamacije »Ženin kos« in »Zlate sanje«, ki so jih prednašala domača dekleta, so lepo uspele. Petje pod vodstvom nadučitelja g. Grilca je želo lepo pohvalo. Igra »Pri gospodi« je pa zvabila obilo smeha in zabave, no saj korajž-na gorenjska Micona se je morala prikupiti s svojim krepkim nastopom. Druge igralke so tudi izvršile svoje uloge v splošno zadovoijnost; zlasti Tekla in njena mama so se dobro zamislile v »gospodo«. Hudomušni srečolov je s svojimi skrivnostnimi srečkami prinesel konečno obilo živahnosti in zabave. Veselo je gledati, kako naša dekleta lepo napredujejo v pošteni izobrazbi in pomagajo, da se naša »Dekliška zveza« pokaže že dokaj krepko in razvito. Zal, da nekateri znajo to takt malo vpoštevati! SSSsž^ GORIŠKA Sebrelje. Huda zima je sedaj pri nas. Imeli smo volitve v štedilno posojilnico na Goriškem. Bito je sicer nekaj nasprotovanja; a je ostalo vse pri starem. Posojilnica dobro napreduje. -- V bralnem društvu smo otvorili knjižnico. Kobariški Kot. Dragi »Domoljub«! Ker si našel pot do zadnje gorske vasi. bodi ti povedano, kako Kotarji ustanavljajo svoje napredne ali kmečke liberalne čitalnice. V Breginju jo imajo od lanskega leta; je vse napredno v nji. Imajo sicer »Gorico« in »Primorski List«, a čez ta dva lista imajo glavno besedo »Soča«. Primorec«, »Slovenski Narod« in »Edinost«. — Tudi v Sedlu se je rodilo šibko dete, ki so je krstili na ime »Kmečka čitalnica«. To ogromno društvo ima članov za cel tucat z ženskami vred. Komaj so izvolili odbor. A kaj so iztulitale brilitne glave? Napravijo temu detetu brž velik ples, da ne umrje žalosti. Godci so bili iz Italije, čeprav slovenski Benečani. To je šlo skupaj: Garibaldijev takt in pa slovenska zastava na prsih plesalcev. Kaj ne, g. predsednik? Godci ne prihajajo zastonj. Nesli so seboj lepih sto kronic. A ti napredno dete, brcaj in skladaj jih skupaj. — Za kmečko korist je treba drugače začeti delati, ne pa ustanavljati plesnih čitalnic po krčmah. Veste, g. predsednik, kmeta je treba podučiti o kmetijstvu, živinoreji. Ce še tega ne veste, vam povemo mi, da pri takih plesih je treba paziti na otroke. S svojim postopanjem niste dobili hvale pri večini krščansko mislečih mož. — Tudi Breginj je imel laško muziko. To je naprednost! Košček kruha daje čez mejo, sami doma pa stradajo. , Po Kobariškem razsaja zadnji čas med otroci huda bolezen — škriatica. Mnogo jih je že spravila na oni svet. Da omeje bolezen, zapirajo povsodi šole. Anhovo. Dne 21. febr. je priredilo naše »K. si. izobraževalno društvo« prvikrat javno veselico. Spored, ki je obsegal 16 točk, se je nepričakovano dobro obne-sel. Igralci in igralke so izborno rešili svojo nalogo; enako lepo so izpadle dekla-nfficije. Gledalci so se čudili in prav zadovoljni odhajali. Pripomniti pa je treba, da se malokatero izobraževalno društvo ima tako boriti za svoj obstanek, ko naše. Ze večkrat so se zagrizeni nasprotniki veselili razpada, ali društvo — čeravno mlado — stoji trdno in hoče vse svoje moči staviti tako, da se ne izpolnijo vroče želje nasprotnikov. S tem je društvo zelo pridobilo na ugledu. Podpisani odbor izreka srčno hvalo igralcem in igralkam, kakor tudi pevskemu zboru za nastop, posebno pa izraža najprisrčnejšo zahvalo bratskemu društvu iz Deskelj za ogromen obisk in za izkazano naklonjenost. Na svidenje! Odbor. Solkan. Odbor »Kat. slov. izobraževalnega društva« v Solkanu izreka zahvalo v prvi vrsti gospodu županu za brezplačno prepustitev veseličnih prostorov. Zahvaljuje se tudi vsem, ki so preplavali vstopnino, posebno pa vsem to- delujočim članom in članicam, ki so s petjem ali drugače pripomogli, da se J'e veselica tako lepo obnesla. Hvala! Odbor. Opomba: Poročilo o veselici bo v > Društveniku«! Cerkno. V nedeljo, 28. februarja sta bila na Cerkljanskem (v Cerknem pri Ota-ležtt) napovedana dva shoda K. Z. I oda radi nujnih, nepremagljivih ovir se nista mogla vršiti, ampak sta bila odpovedana. Danes sporočamo, da bo v soboto, dne 6. marca, v Cerknem revizija T. O. Drugi dan. v nedeljo, po sv. maši ob pol 12. shod v Cerknem: popoldne pa v Ota-ležu. Kmetje, pridite! Polubinj. Veselica, ki jo je priredilo naše izobraževalno društvo, je prav lepo izpadla. Ugajalo je vse. Petje, igre. de-klamaciia, vse se je izvršilo lepo iu gladko ob splošni zadovoljnosti. Pevski zbor je izvajal pod spretnim vodstvom č. g. kaplana T o m š i č a v«" nevske točke prav dovršeno. Posebno je ugajala pesem: Ko pomlad«, ki so jo morali na zahtevo občinstva ponoviti. Fantje izobraževalnega društva so predstavljali igro: »Krčma;- pri zvitem rogu«, dekleta pa veseloigro: »Ca-šica kave«. Pogumno in samozavestno so nastopili oboji, in lahko so ponosni na svoj uspeh. Prvikrat so bili na odru, novinci vsi a častno so rešili svojo nalogo. Fantje, dekleta: vsa čast Vam! Društvo je mlado, a s to prvo veselico je storilo velik korak v napredku. Lep uspeh prve veselice naj Vas, fantje in dekleta, bodri, da boste hodili po začrtani poti pogumno in vstrajno naprej po poti izobrazbe in poštene zabave. V Battijah je dnč 28. februarja predaval g. dr. Dermastia o pogodbah. Ba-tttjsko »K. s. izobraževalno društvo«, ki se vrlo giblje, priredi tekont meseca marca predavanje le za dekleta in žene. Predava neka gospodična iz Gorice. Nevarno je obolel v Podgori ondotni e. g. kttrat Jos. G o I o b. Bil je že previden. Zdravniki upajo, da okreva. Mlada krščanska organizacija bi z njegovo izgubo bila prehudo udarjena. Zato prav iz srca želimo: Ljubi Bog, povrni blagemu gospodu zopet ljubo zdravje! Listnica uredništva. Ker je naš urednik bolan, nekateri dopisi zaostajajo Brez zamere! Vse pride! —Drežnica: Vaše poročilo pride v »Društvenik«. Drugo smo porabili. Hvala Vam! Pozdrav! - f 0 k ovce: V Društvenik..! Pozdrav! ' pravljanja potrebe. Ze desetletja v rabi na najznamenitejših klinikah za notranje bolezni. M«*^' M 333 (4) LOTERIJSKE ŠTEVILKE. Trst, 27. februarja 190'). 29, 55, 6, 67, 16. Line, 27. februarja 1909. 3, 25, 61, 88, 8«. Tek, "* 10 iHrvatsko). eller/" v SluhicI Els«. ' nltm°Se' ki trPe na nerednim izpraznje- &i2L2° VSakdxa;nii V1)0rabi treh žlic Frana-Joiefove grenčice hitro uredbo od- 2ITNE CENE. Cene veljajo za prodajo blaga od strani kmetovalcev. Za 100 kilogramov. Ljubljana. 4. marca 1908. Pšenica, domača . Rž Oves 26.5H 19.-19.- Ajda, črna Ajda, siva . Proso, rumeno Proso, belo Ječmen . . Fižol, koks . 19.5H 18.-16.-18.-18-26.- Fižoi, mandalon.......24.- Fižol. ribenčan .......26,- Dobivanje zob. Dajte trpečim „Sc ttovo emul ijoin trdno bt>do spjli pono:i. Zobje rastejo brez bolečin, brez ovir v prebavi in postarejo bdi ravni in močni. Otrok uživa rad Scottovo emulzijo. Neredno prebuvljanje se zbi.ljša. Pustna l< a Iu bit",t"-"koi Cena originalne stekle 27„n.uLklm niče 2 50 K Dobi se v vseh ™°vn°.vnlekarnah. 2249 2 Teikoče v želodcu, kakor tudi glavobol, omotico, gorečico. zaprtje, motenja v prebavi, pomanjkanje teka itd. se čudovito naglo odstranijo, če se le malo Časa rabijo že mnogo let najbolje preizkušene Brady-jev« kapljice za želodec. Bradyjeve želodčne kapljice mogočno zbujajo prebavila, pospešujejo slast, zabraniu|e|o prehudo tvoritev želodčne kisline, gorečico In škodljivo vretje in so priznano izbotno sredstvo. Izdeluje se samo v lek. ,Prl kralju Ogrskem , Dunaj I, Fleischmarkt 1/387, kjer je 6 steklenic za 5 K in 3 dvojne steklenice za K 5 50 franko brez vseh drugih stroškov. — Vsaka steklenica n™" imeti Podpis 3019 3 AAHavU/ železnato 0{ina-Yino Hieijenlfnft razstava na Dunaju I 100 i Drfavno oJl kovjnje in duttni di;. oin k zlati k>l:ijni. 1'ovzročft volj o do jedi. okrepi,i živec, polioljša kri iti je rekonvalescentom in inalokrvnim zelo priporočeno oil zdravniških avtoritet Izbor ni okus. Večkra odlikovano. Nad 6000 zdravniških spričeval. j. SERRAVALLO, t. in kr. dvorni dobavitelj TRST-EarkovlJe. —— t Dupadlo je Bogu Vs.mog. Cnemu k Stbi od-pokllcati iskrenoljubljenega sopioga, oziroma očeta, brata, tasta, strica, svaka, gospoda Valentina Trevena bivšega trgovca in posestnika v Idriji. Umrl je prebegi v dobi 70 let, dne 23. februarja 1909, ( b pol 10 uri predpoldne, po kratki b.lezni, previden s sv. zakramenti za umirajoče, ter bode dne 25. februarja 1909 ob 4. uri popoldne na pokopališču v Idr ji poloJen k večnemu počitku. Sv. maše zadušnicefe bodo brale v župni cerkvi. V molitev in blag spomin priporočata rajnika v imenu vseh ostalih Albina Treven roj. Pire, soproga. Anton Trowef, trgovcc na Jesenicah, brat. V Idriji, dne 23. februarja 1909. Zahvala. Za vse sočutje, katero se je jav lo povod' m bolezni in smrti našega nepozabnega ljubljenega, izrekamo vsem, ki so se i as spominjali s tolažili ob tej nenadomestni izgubi, našo najsrčnejšo zahvalo. V Idriji, 26. februarja 1909. 535 l-l Žalujoči ostali. i Vajenca v trgovino z mešanim blagom sprejme Franc MikoliC v Sodražici. 2-1 KM ) Najboljši Izvor za naročila za poljedelce, velika konaumente in trg »vce. Kot klajno apno »luži svojemu namenu le očiščeno ajno, vsenujoče večo.lstol 10 razredčeno citrono kislo sol in losi rovo kislino Tako, edino učinkujoče klajno a;,no se dobi k pri „PaD' , 0iilllj VI./2, Worallitr.it,8/a Prospekt zastonj. Za več a n»rrčl'a na| enrjac ponudbe. ■■■■■■■■■■■■■■■■■i 1 ' Josip Janko urar v Kamniku Velika ulica, priporoča veliko zalogo žepnihlnsten-skih ur, budll-nic, verižic, prstanov, uhanov, brošev, kakor tudi vsakovrstnih očal po zelo nizki ceni. Popravila, tudi najtežavnejša, zvršim vestno pod poroštvom. 596 1-1 , crtnallaeui, lrian|e, »Iu najbolj aasla-rtla bolezen ■i naglo In zanesl|lvo odpravi r /avlivan|?m Ii rami anovff U' .pravlten f ' m „.d - ormffa u' la „• ot< prulliM In r trmi. v,nlto drgntcnjr brez uspeha. Iiekltnlci z navodilom K 0"—. Številna, aijalna priznanja. Cfcstn. P a ra Ltboratoriam K 48/, »UMU, Lm,-'i" t 11)9. Hatnrtko. f-ll <«—10 6 rjuh+15 kron 155 cm širokih, 230 cm dolgih čisto belih, obrobljenih, dobro trpežno blago, razpoš ljata franko brata Lechner v Gradcu, Železna hiša. 572 6 -1 Kuverte s firmo, - - pisma, - - - račune Itd - izvršuje natančno po : naročilu : : Katoliška : : tiskarna : v Ljubljani. CIKMSnsVCD iii iimm&mmm^mim&tii 2 hiši se prodaita. Več se izve v Ljubljani, Trnovski pristan it. 14. 202 13-1 fm?mHmmmmmm??ffimfffimffflf To je ravno iiud čas, gospa Aiiiller— sedaj nii več zima in vendar še tudi ne po-gjj&fe letje. Kdor ni tukaj trden, lahko kaj iztakne. Nibe«om pa naj bode hvala — pri meni je vse zdravo Jaz imam vedno pristne Fayeve sodenske mineralnc pastiie v hiši in pri meni re slišite n koli lašlja in tako hudo prehlajeni ^^ nismo nikoli. Fayeve pristne sodenske pastiie s*so vendar resnično maihne čudoviti reči. In po etni- samo K f25 zavojček, ki se jih lahko povsod ktipi. Ne pustile si pa pod nobenimi «3». pogoji dati ponarejanja, ampak zahtevajte vedno je pristno F"'ayeve. D 3431 ti.'neralno zastopstvo za Avstro-Ogrsko: W.Th. Guntzert, Dunaj I V/l. Orosse Neugasse 1 ?. i dafcM _ , Tkaggtrom/t HrfntrAtmt J«nt« HTlut Pri pljučnih boleznih kašlju, katarih, oslovskem kašlju, influenci D 85 13—2 predpisujejo zdravniki in profesorji priljubljeni Sirolln „Boche*". SIBOLIN lajša nagon h kašlju in vpliva na dober način pri nastopu težav prehlajenja. Radi izbornega okusa tudi otroci SIBOLIN radi uživajo. Dobi sc na zdravniški predpis v lekarnah po K 4-— steklenica. Zahteva naj se Izrecno SIBOLIN „BOCHE" In odvrne ponarejanja In tako Imenovani nadomestek. Puikal LanCaltfr . od K 26-Flobertpuške , , 8 50 Pištole . . , , 2 -Sar.iokred . , . 6' — Popraveceno. Ilustrovanl cenik franko. 2370 11 F.Dutak. 0oočnol23, Čechy Odlikovan«. Ustanovljena 1870 Vse vrste lovskih pušk, dvocevk, rlsanic, tro-cevk, samokresov, se ku pl najceneje z najvišjim poroštvom naravnost od to-1289 varne oroija 52 29 Anton Sodia, Borovlje, Koroško. Bogato Ilustrirani cenik zastonj In franko. Gramofone dovršene kakovosti od 75 kron višje, dovršene ploče (slovenski samospevi, čveterospevi, zbori .Glasbene .Matice', Foer-sterjevi i. t. d., godba najboljših orkeslrov) prodaja za 4 krone eno z dvema komadoma A. Casagrande v Ajdovščini. 536 3-1 INsIa kmetija se proda 10 minul od farne cerkve v javorju pri Bo-genšperku na Dolenjskem. 513 Več se izve pri 1-1 Antonu Rusu istotam. Ceno češko posteljno perje 3481 12—1 5 kg novega dobro skubljenega K 9 6u, bo-jsega K U 5 l-g bel skubljenega puha K IS—, bo'jšega K >4 - 5 kg snežno-belega puha K SO- , boljšega K 3o —. 5 kg najfinejšega puha K 18 — 5 kg snežno - belega neskubljenega puha K 24--, K 30 -, najboljšega K 36 Izredno izdatnega belega puha 'la kg K 3 60, K 4 80, K 5-40, K 0' . Pošilja poštnine prosto proti povzetju. Zamena dovoljena proti vrnitvi poštnine. D. Schnurmacher, razpo-šiljalnica po. 90, sedaj :t-;-0; iov.kih srajc, kompl., z dvoinim oprsnikom, prei >'9°, »c)a| 9- v; turist, srajc, prei £'90, sedal 170. domačih čevl|ev z vrvič. podplati, prej 1 70, sedal 90 v; , iport. čepte za goipode, prej l'S0, sedaj 70 v; 1000 m barvaitoplsanih ali križastlh tkanin v širini odeje, prej 1-30, seda| 9-1 v; 600 m modrega platna za predpasnike, zelo trpežen in pristno barven, pre| 82, sedal v; 200 kosov buretoih garnitur za dve postelji in 1 namizni prt, skupaj prej K 14- -, sedaj K 9* -; 1 skup. lepih otročjih predpasnikov, pre| 9C, sedaj 60 v, In I a velikost 10 v več ; 1 . vel povesem p leti In e volne, prej 60, sedaj 40 v ; 200 kosov močnih nahrbtnikov, pre| 3 20, sedi.j 1 ui; 8010 vel klopiičev pietilne volne v vseh barvah, prc| 20, sedai In v; 600 tuc. belih žepnih robcev z barvastim atlasovlm robom, prej i -90, sedaj 1 K pol tucata; 500 tuc barvastih, pre| K 210, sedal K 110 pol lucata; 1 skup. barvastih namiznih prtov, kompletni, veliki, prej K 2'ti0, sedaj K I-30. Navzlic teh čudovito nizkih cen dobi vsak kupec, ki kupi za več kot 10 K, lepo praktično darilo zastonj in se prosi za natančen naslov. Tudi za prekupce je to redka priložnost. ,Kaufhaus zur Siidbahn' Gradec,"Annenstrasse 68 3. i i Pozcr! Slovenske podjetje! pezer! = Slavnemu občinstvu se priporoča =r dne 11. februarja 1909 na novo otvorjena - modna trgovina ==: FRANC SOUVAN, SIN ■ v stari SoAvanovI hiš!>a Mestnem trgu št. 22 I _ 563 I - v Ljubljani. I JU ZavžIIte vsak dan likerski kozarček dr Hommel-a Haematogen neposredno pred kosilom I Dobili boste slast do jedi, živčevje se Vam ojači, utrujenost izgine in naglo se povrne telesni počutek. Zahtevajte pa ijrečno pristni dr. — Haematogen in zavrnite po- Homitiel-o« narejanjal 522 1 Zahtevajte povsod le drože iz jugoslovanske tvornice drož Glavna zaloga je pri gosp. Jos. Polaku, trqovcu, Sv. Petra cesta 9, v hiSi hotela 3255 „Lloyd" v Ljubljani. 12-1 Postrežba točna in solidna! Iz trgovine J. MODIC v Novi vasi pri Rakeku sc razpošilja po vseh poštah jako trpežno, lepo, fino blago za moške obleke v različnih barvah, za celo obleko 6'20 m za K 3*80; ako se pri naročilu 2 kroni predplačila priloži. M 5-1 Sto»li te dobili fonograf zastonj? Da uvedem povsod svoj izboren najnovejši valjCek trdo lite snovi, sem se odločil podariti 2500 fono-grafov. Zahtevajte proti vposlatvi 10 vin. v znamkah prospekt, in dobiti morete zastonj In carine prosto krasen koncertni fonograf. I. Sprechmaschlnen-Export ,L6wln', Dunaj VI. 210 Mollardgasse 26, vrata 37. 6-1 Dva krepka dečka dobrih staršev se sprejmeta v pouk za kolarsko obrt takoj pri Ivanu Šiška, kelarju v Ljubljani, Rimska cesta št. 11. 450 3—1 = Ljubiteljem cvetici ===== Za okno In vrt, po zimi ln po letu cveti Redke ln začudenje vzbujajoče velikocvetne vrsle begonl), glokslnll, kan, zlato-In srebrno Ustnih koladl), kal, georgin, lili), vrtnic, azalk, alpskih cvetic, tukslj, pelar- gonlj, palm. cvetic vzpenjalk, trajno grmičevje, lepotilno in plodonosno. Krasne novosti, prvovrstne, letos cvetoče, kakor tudi Izredno krasni .Rudi)". Potrebujejo ilovke posebno dobro učinkuie razno nnojlvo. Vse nenavadno cenol Mraz ne Škoduje. Bogato llustrovan cenik v barvah z navodilom o gojitvi zastonj ,J. SUZA, PotStgn nad Orl. Češko. G 10-1 UstanovlIeBO 11». najbolje oljnate barve zmlete ■ atrofl najnovefie sestave, prekalijo vsako konkurenco po linoatl, ki omogočalo z jako ma|hno mnoilno pobarvati veliko povrilno, razpoiilja »»«1 Si-4 po nlcklfc cenah Adolf Hauptmann, Ljubljana prva kran|ska tovarna oljnatih barv, flrneia, laka In atckl. kleja. - Zaloga allkaraklh In plcakaraklh predmetov. II latr. ceniki ic dob« brezplačno. Steckcnpfcrd- lilijno-mlečno-milo NajmilejSe milo za kožo kakor proti pegami 332 Dobiva se povsod! 20-1 50 do 200 tepkovih sadik 3—3 let starih ic gorskih krajev želi kupiti KAROL LENASI, župnik v Košanl. 545 2-1 17. marca bo poleg drugega semnja v šent-Petru na Notranjskem tudi 542 semenj 2 — 1 za vremščino v občinski hiši. Vremščlna je letos res izvrstna. Notranjci, zahtevajte po vseh gostilnah domač-, dobro kapljico, Pridite Vremci. Košanci in Premci, prinesite „mušlre*. Krčmarji, pridite pokusil! Cena od 20 do 30 v. naročite cenik or alataiao la •rekrala«, ki fa poSljem zastonj in po-3134 itnlne prosto. 26 2 Velika zaloga ar, samo švicarskega Izdelka. Vsaka ura je natančno preizkušena in ae jamči. — Ne naročajte ur od tujih židovskih tvrdk, ampak obrnite se na tvrdko FR. P. ZAJEC, arar In edini zastopnik švicarske t*-varne ar. — IJ.bU«.«. Star. trs M Za bolne! Za trpeče! Za zdrave! Proti ie tako trdovratnim in zastarelim alučajem: revme, trganja, živčnih bolezni, glavo-in zobobola, bolečin v hrbtu in kitah, bodljajev, trganja po udih, bolečin v nogah, oteklin, hvali se v obče zajamčeni, na mnogih klinikah praktično preizkušeni, od blizu 1000 zdravnikov priporočeni tako| 2251 bolečine lajšajoči 16-1 Ichtyomentol Patentovan v vseh državah. Mnogkrat premovan Nedosežen po zdravilnem učinku I Uspeh iznenaden! Nad 300 ;ahvalnic. Edina razpošiljalnica in tovarna: kemični laboratorij lekarja S. Edelmann-a v Boho- rodczany (via Lemberg) oddelek 26. Franko se po8ll|a od 5 sttklenlc nadal|e proll vposlatvi 6K ali po povzetju za 20 h več, 10 slekl franko >0 K, 25 stekl. Iranko 23 K. «ar izborna priložnost za nakup -a za trgovce manufakt. blaga in krošnjarje. Razpošilja se tudi na zasebnike 40 do 45 m ostankov K IS* sortlr. v barhentu za obleke 78 cm ilrok, krasni vzorci modnega cefirja za hišna oblačila, srajce in bluze, Iz-borno obeljeno domače platno, kanafas, za posteljne ........jske ' ' ■ ' • K 16'- po povzetju pošilja 448 3-1 tkalnica R. HORNER, Nachod, Češko. Pri večjem naročiln 3 % popusta. HAMBURG - AMERIKA - LINIE. CD z najnovejšimi leta 105 in IW)6 zgrajenimi velikanskimi parniki B -s? UB .sa g, Amerika" 24;0°n°° Fr, ..Kaiserin Aupusta-Victoria" Pojasnila daje zastopnik: z 8-12000 tonami 383 26-1 Kolodvorske ul. St. 28 Odhod iz 1 jubljane vsaki ponde-ljek torek ln četrtek v tednu. Koaor, KBitlss In aaKtata I V moji lekarniški praksi, katar« Izvršujem ic čez 39 let, posrečil* se ml jc, iznajti najboljše sredstva ga raat laa, to |e Kapllor it. II. Isti delnic, da postanejo 5 K. Treba, da si vsaka obitelj naroči. — Prosim, da se naroči samo od mene pod naslovom i P. Juriiič, lekarnar, Pakrac It. «6, Slavonija. Denar sc poilje naprti ali s poštnim povzetiem b 3142 '0—1 Priporoča sc domača slovenska trgovina pri nakupovanju oblačilnega blaga pri Češniku Ljubljana, Lingarjeve ulice. Velika zaloga ženskega svilnata in volnenega blaga za bluze in obleke, delen, H55 saten, batist in kambrik. 4-1 Zaloga za moške; kamgarn, sukno, ševiot in modno blago. - Zaloga belega perilnega blaga; platno, kote- nina, šifon v vseh širjavah Popolna oprema (bališ) za neveste. Novosti svilnatih šerp in rut. Raznovrstne preproge. Cena nizka. - - - Postrežba poštena, Josip Kordin Ljubljana, Pred škofijo št. 3 priporoča svojo bogato zalogo vsakovrstnih kakor detelje, velikanske pese in korenja za krmo, vseh vrst trav, travnišnice, jesenske repe, solate. Kuhinjskih zelišč in ^kmetijskih semen po nizkih cenah. :: Poštnim potom se izvršujejo naročila točno in solidno. 256 12-1 H* aoneno-železm sirup. Ta jo ie 39 let uveden, zdravniško preizkušen in priporočen. Izborno sredstvo za tvoritev krvi in kosti. Odstranjuje slez, pomiruje kašelj in vrbula slast Pospešuje prebavo in reditev. Cena steklenici K 2 B0. po pošti 40 vin. več za ia vitek. Herbabny-Jova aromafiška esenca. Ze 34 let uvedeno in najbolje pro-izkušeno mazilo. Ls^jša in odstranja bolečine v udih in kitab, kakor tudi nervozne bolesti. Cena steklenici 2 K. po pošti 40 vin. več M zavitek. 2849 t4_4 glavna razposll|ltev: Dr.Rellmann-ooti lekarna „zur BamUierzlSKeif, (HfrbQ&ny-!eo naslednik) V zalogi p,l gg lekara v Llubljaai. Beljaka. Celju Celoveu. Črnomlju. Nov M..I«, Reki, S.v.daju, 8t. Vid«, Trbižu, Trst. VHk.vo,., Vllperk. In Audrl|,vei,, DunrJ, VII. I. Kaiser-str*sse 73 75 t" c/kmariJvo jtfaUm telijo dubrv. po ceni in xtvnesl/iiM> potcvuli ruyse obmr/o cSimon™J6netetxni lasmi, ki sem jih dobila po 14 mesečni rabi pomade. ki sem 10 iznašla sama. To je edino sredstvo proti izpadanju las, za njih rast In negovanje, za ojačitev lasišča, pri mo-Skih krepko pr spešuje i ast brade in že po kratki dob: da;e lasem in bradi naravni blesk in polnost in ;:h varuje pred prezgodnjim osi-venjem i: r-.ajvi.ije starosti. Vsakdo s: hhko do visoke starosti po rabi od gospe Ane Cs uag iznajdene pomade ohrani svoje lase goste in dolge. Nobeno drugo sredstvo nima toliko redilmh snovi za lase, kakor f da 8 9' ki si ie p° vsej pravici pridobila sveto.ni sloves, ker dame in gospodje že po rabi prvega lončka pomade dosežejo naj. boljii uspeh, ker izpadanje las poneha že ponehaj dneh popolnoma in začno poganjati novi lasje. Ta uspeh dokazuje mnogo tisoč, iz vsega sveta dospelih priznalnih pisem, ker le resnica venča uspeh. 5ig (20 -1) Lonček stane: 2 K, 4 K, 6 \n 10 K. Po pošti se pošilia vsak dan po vsem svetu s poštnim povzetjem ali denar naprej iz tvornice Ana Csillag, Dunaj I , Graben štev. 14, kamor je naslavljati vsa naročila. « a m m m m m J Ako kapljate, «. st8 hripavl, ;asleženl ali nahodnl, ako težko dihate In se ponoči potite, kaže to, da ste se I prthlodili ali dobili influenco, vendar utegnejo imeti tudi ti simptoni važen pomen. Zato je potrebno, da prepreCite nadaljne učinke in v Vašo korist rabite domače zdravilo Orh eny-jev lipov med (sirup), katerega hvalijo In priporočajo mnogi zdravniki. Mnogo zahvalnih pisem potrjuje ta iz-boren učinek. Vzorčna steklenica Orkeny jevega I povega medu (sirupa) stane K 3- , velika steklenica K S'-, 3 steklenice poštnine prosto K I5-— po povzetju aji če se pošlje denar naprej. Glavna zaloga za Avstro-Ogrsko: Lekarna pri , Apostolu", Budapešta, 3059 2 Josefsring 64, Oepot 28. Najcenejša in najhitrejša vožnja = Je 8 cesarskimi brzoparnikl ===== „Kronprlnzesain CHcIlla" 140 26-t (alser Wilhelm II." - „KronprInz Wilhelm" „Kafser Wilhelm der OroBe". »drobna pojasnila in potrebni pouk da vsakomur EDVARD TAVČAR, Ljubljana lodvorske ulice it. 35, nasproti stari Tlilerjevl gostilni. 03 >o >WJ 02 ca M oŠ W Kje se dobe najboljll poljedelski •troji, kakor mlatllaioe, aepeljni, Aistilnioe, preše za sadje I. t. d ? 17"3 Edino le pri: 26-9 FR. STUPICA • Ljubljani, Mar. Terezije cesta «e». I., Valvasorja« trg štev. 6. In jakaj: zato, ker »o dotični stroji: iz najboljših tovarn sveta, najbolje sestavljeni, *er se (stih proda na tisoče In tisoče komadov In se ravno radi tega, ker se jih izdeluje v velikih množinah, dobivajo po "'zkih cenah. Moji stroji so povsod priljubljeni. - Obračajte se na »°Mvrdko pri nakupu stavbenih po-. i.,,? "' portland-cementa, traverz, že-eznisklh Bin In druge različne železnine •n raznega orodja, nagrobnih križev, tehtnic * D 113 3-1 Avstrijska družba za Benz-motorjez o. j. Pisarna DUNAJ I., Karntnerring štev. 14 Pisarna BENZ- BENZ- K motorji od 1 do 30 PS so glede dobave ceni, ter najcenejši in najzanes-—ljivejši v obratn. ===== plinovi sesalni motorji, ki se knrijo z vsakim kurivom. — 3200 motorn^ naPrav dobavljenih zdrnžnjejo zmerne nabavne s'roške majhne obratne stroške ter največjo gotovost v obratn. Pošiljajo se pod zelo kulantnimi ========== pogoji. — Specialni prespsili in spričevala o Mil lai naprav na zafitevo na razpoko. M N PS cn & m CD s;; o< CD 5R3 I 1 Opr. št. A 171/8 ----"5T Prostovoljna sodfla dražba nepremičnin. Pri c. kr. okrajnem sodišču v Idriji sta po prošnji varuha dediča ndl. Janeza Tončiča na prodaj po javni dražbi sledeči nepremičnini, ki spadata v zapuščino Beti Božič iz Idrije št. 208 in nepremičnini, za kateri sta se ustanovili pristavljeni isklicnl ceni in sicer vlož. št. 546 k. o. mesto Idrija (stavb. pare. št.554 h ša s hlevom na Jeličnemvrhu št. 527, vrt pare. št. 1207/4) za ceno 172 J K 05 v in vlož. št. 625 k. o. mesto Idrija (travnik pare. št. 1164,1) za ceno 1049 K 70 v. Dražba se bo vršila dne 13. maroa 1909 ob 9. uri dop. pri sodišfcu v Idriji v sobi it. I. Ponudbe pod izklicno ceno se ne sprejmo. Na posestvu zavarovanim upnikom ^stanejo njihove zastavne pravice brez ozira na prodajno ceno Dražbene pogoje je mogoče vpogledatl pri sodišču. C. kr. okrajno sodišče v Idriji odd. I., dne 22. februarja 1909. Priložnostni nakupi Krasna Žepna ura 2 verižico K 3-50. 30.000 komadov kupljenih, zaraditega pošiljam l krasno 3B ur Idočo (ne iS! ur) ^Oloria" srebrno anker-rem. uro, švic. kolesje z lepo gravir oklopjem, s sekundnim kazalcem In lepo pozlačeno ali pus- ebr. verižico natančno Idočo le za K 3*50. Nadalje ponudim eno pravo pozlačeno 3»> ur idočo anker-rem. prve vrste švicarsko uro s pozlačeno verižico za 5 K-Triletno pismeno jamstvo za vsako uro. Razpošilja proti povzetja S. KOHflHE, SMzer-Ohren-EMOrthaus. 539 KRAKOV st. 48. 1-1 Ntiltvilno priznanj in donaročll — a neugajajoč« denar nazaj Radi izpraznenja zaloge se odda 360 Rom. rjuh brez šiva zajamčeno čisto platno, 2 metra dolgih, 150 cm širokih, za nabavno ceno K z-)o za komad; iste r|uhe 2-25 m dolge, K a-00 komad. Blago je Iz najboljše platnene preje, Izdelano pri ročnih tkalcih v Krko-noših najskrbneie, vsled tega neprimerno trpežnejše in volne|še, kot ono, ki je izdelujejo stroji v tovarni. Najmanj se pošilja 6 komadov po poštnem povzetju. Za event. neptlmerno blogo se rade volje vrne denar, torej nlkak rlzlko. S84 1-1 Tkalnica platna Ivana L8wl, Arnau, češko, KrkonoSi. POZOR! ČITH J1 POZOH1 Slavonska biljevina. Ta jc napravljena iz najboljših gorskih zeliSČ ter se izvrstno in z najboljšim uspehom vporablja proti zastarelemu kašlju, bolih v prsih, prehlajenju v grlu, hripavosti, težkem dihanju, naduhi, pljučnem kataru, suhem kaSlju, tuberkulozi lld. 3140 10-9 jjjRjNlJtrSlAfl^ Delovanje lzborno, uspeh siguren. Cena |e franko na vsako pošto za 2 steklenici 3 K 40 v., 3 steklenice 5 K 80 v., po povz tlu ali če se Pošl|e denar naprej. Manj kot 2 steklenici se nc PoSllja. Prosimo, da se naroča naravnost od P. JURIŠIČil, lekarnarja v Pakracu štev. 65 (Slavonija). Ponudimo vsako poljubno množino: zarezane strešnike prve vrste zidake, lončene peči, portland-cement najbolje vrste, Samotne plošče 2a tlakovanje cerkva, hodnikov i. t. d. F. P. VIDIC & KOMP. LJUBLJANA. Na zahtevo pošljemo radevolje vzorce in prospekte takoj brezplačno. 490 1 zložna , cena ln varna HV029nJr Cunard Line>^ Bližnji odhod iz domače luke Trsta: Carpathia 1. marca, Slavonia 17. marcal909, Ultonia 30. marca 1909. IzLlverpola: Lusitanija, (najboljši, največji in najlepši parnik sveta), dne 20. marca, 17. aprila, 8. maja, 29. maja 1909, Mauretania 6. marca, 3. aprila, 24. aprila, 15. maja 1909. Pojasnila in vožne karte pri Hndrej Odlasek, Ljubljana, Slomškove ul.25, blizu cerkve Srca Jezusovega. K m e t j e v :: svojo živino pred omehčanjem in zlomljenjem kosti, ki pret.ta živini vsled suše, s pravočasno porabo Bartel-ovega klajnega apna. Nekaj dek na dan zadostuje, da se obvaruje pred to boleznijo. Poduk in cenik zastonj. Mihael Bartel & Co. Dunaj X/3 Siooarriaburggasse 44. Dopisuje »lovensko. 167 6—1 Francoska prekomorska družba. Odhod iz Lj»| bljane vsak torek. Vozne liste in pojasnil« daje amo 383 26-11 obl. konces. potov.1 pisarna Ljubljani Dunajska cesta Hf nasproti znane go-l stilne pri „FMf EL Tednik ..SLOVEHEC" 'fSSS stane na leto 7 K. Izborno kofenino (surov molin) 572 6 -1 ___St- 181 St. 191 št. 201 št. 1001 št. 2001 št. 3001 vinar 39 40 48 45 50 59 vsi 78 cm široko. Najboljše, kar mogoče Dobavljata, najmanjše naročilo 30 metrov, brata Lechner, Gradec, Železna hiša, franko. — Pošiljajo se radevolje tudi vzorci. Vsak poskus popolno zadovolji. Za II kron!! 572 6-1 100 cm dolg, za 11 K 115 cm dolg, za 12 K 125 cm dolg razpošiljata brata Lechner v Gradcu na vse strani ml s kapuco, držalom in nahrbtniki iz zajamčeno pristnega n e p r em o č n e ga tirolsko-erlinškega lodna za gospode in dame. 10.000 kron nagrai golobradoem in plešastim I Pristni danski ,Mns-baham' \t f vzrocil, da jc zrasla brada in lastil«" 8 dni. Mladi in stari, gospodje in* uporabljajo .Mos-baliam', d« M brada, obrvi in lasji- ker |C uCHMJJ da je .Mos-batzanr, illnosredsmm derne znanosti, katero tekom«- "! vsled vplivanja na brbonciceprJ da prlfno lasje takoj rasti. N«™ vost jc zajamčena. _ 10.000 kron v goto da tako jamstvo. ZdravniSk opj priporočila. Svarimo nu no prirejanji. - Poizkus z VaSlmJfl umom" sc c obnesei. T*KJ ^___- se |e 2e pokazala rast las, , l»W« da so bili svetil in mehki, so bili dovolj trdni. Tekom tednov se |e razvila . ( brade in sedaj jc bil viden učinek VaSega balz. I. C., dr. Tiverg, Kodam. - ' J,,, roCam uporabo pristn. neprekosl|iv. danskega „Mos-balz," vsakomur, kdo steio novi lasje. Izpadali so mi lasje, da so'nastala gola mesta: po Aten«'•N balz." so pričeli lasje rasti, nostajuli !0 gosti in težki. GspdC. M. C. Anderse". » gade 5, Kodanj. - / zavoj „Mos" vetja tO K. - Diskr. pošiljanje proti proipiaci ^ Naroča sc pri največji spec. trgovini na svetu: ^ Hos-Magasinet, Copenhagen 470. Dansmark, črna obleka ostane vedno moderna. Veliko izbero nego 200 kakovosti lepega blaga imata brata Lechner v ur« železna hiša, in pošiljata Me*F vzorce na izbero '»4*!*t*l| la atgoveraf nadtlbt Dr !fa*«*| tlMlk Tfrtaia: .Kltolliki TI»M»«