GLASNIK
OKRAJNEGA
LJUDSKEGA
ODBORA
LJUBLJANA
Ljubljana, 19. novembra 1955
LETO II. ŠTEV. 66
Okrajni ljudski odbor
PROBLEMATIKA ZDRAVSTVENE SLUŽBE BIVŠEGA OLO LJUBLJANA-OKOLICA
Na konferenci predsednikov občinskih svetov za zdravstvo, Predsednikov upravnih odborov upravnikov zdravstvenih do-•nov In zavodov je imel dr. Bog-dan Premrov naslednji referat: Bivši okraj Ljubljana okolica *e bil formiran v letu 1952 Iz treh okrajev: Ljubljana okolica, Kamnik in Grosuplje. Dediščina v zdravstveni službi je bila kaj *'aba. Kamnik je kot industrij-slto razviti center imel precej “rejeno zdravstveno službo, Ljubljana okolica slabšo, Grosuplje, kot Industrijsko nerazvit °kraj pa precej slabo. Tako so 0(i 9 splošnih ambulant bile na Področju Kamnika 4, 3 na področju Ljubljane, 2 na področju Grosuplja, ki pa sta obe delali v Privatnih ordinacijah. 5 obratnih »ntbulant Je bilo na kamniškem Področju, 2, ki sta bili prej v »količi, pa sta bili leta 1951 ukinjeni (Gradis Medvode, Tovarna Usnja Vrhnika). Zobni ambu-lanti sta bili samo 2, in to v biv-iem okraju Kamnik, drugje jih ni bilo. Razmeroma dobro je bila “rejena babiška služba. Zaščita •natere ln otroka je bila slabo r®zvita, večinoma papirnata, ker 8e splošni zdravniki zaradi pre-*aPoslcnostl niso zanimali za. Preventivno službp; bilo je nekaj sistematičnih pregledov šol-l o mladine in zelo malo sode-°vanja zdravnikov v materinskih posvetovalnicah. Protttu-n°rkuloz.na služba Je bila precej u°bro razvita, ker je bila centralno organizirana z Golnika. Higienska postaja je bila v Kamniku, kader iz Grosuplja se Je po Uziji razšel, Ljubljana pa je Uiela premalo kadra. Prijavna •užba za nalezljive bolezni ni ila v redu, ni bilo evidence za-nuslenih, podjetja niso bila niti vidcntlrana niti registrirana, •atistika je podatke samo ,zbl-a'a, ne da bi jih analizirala.
.y takih pogojih je bilo nujno, a si je bivši okraj zadal kot 'rvo nalogo, zagotoviti kuratlv-,n službo. Okrepljena je bila užba v vseh večjih Industrijah središčih: Vrhnika, Med-Litija, kjer je bil nastav-Se po en zdravnik in pa od-|He nove ambulante na pode-} ‘ju. tako da smo od prejšnjih zdravnikov 0b ustanovitvi B r»ja PriSH na 28 °b ukinitvi, le u 3 honorarnih. V letu 1952 g oil° ustanovljenih 10 zobnih K?uulant, naslednje leto pa še 3, lih da j® 8cdal 15 ustanov. Več nima pomena ustanavljati, jjr so težave s kadri ln smo l,al‘u v letu 1954 zaradi pomanj-|e/**a kadrov zaprte skoraj vse SjT? 3 zobne ambulante (Logatec, na, Borovnica).
6V?krajni gVet za zdravstvo je v te p ru '• 1952 sprejel plan mrc-hr,vkUratlvnlh zdravstvenih usta-’ ki je v glavnem bil dokon-v letošnjem letu. Vse planl-splošne ambulante so bile
(an
'»n«
ustanovljene, nismo pa ustanovili planiranih zobnih ambulant v Polhovem gradcu, na Dobrovi in Igu, čeprav na dveh od teh treh krajev delujejo privatni zobni terapevti, in je s tem nudena prebivalstvu pomoč v zobnem zdravstvu.
Naloga bivšega okraja Je bila v prvi fazi okrepiti kurativno službo v industrijskih središčih in šele nato smo prešli na podeželje, kjer so bile manjše zahteve. Naloga novih občin pa je krepiti podeželske ustanove, sedanje pomožne zdravstvene postaje spremeniti v stalne s stalnim zdravnikom, ustanoviti nove pomožne zdravstvene postaje, čeprav teh ni veliko potrebnih, vse s perspektivnim ciljem — uvedba splošnega zavarovanja vsega prebivalstva. Pri zobnih ambulantah je važno, da občine ne bodo šle naprej v širino, ker je treba upoštevati, da bo problem zdravstvenih kadrov zelo pereč do leta 1966 in bodo šele po tej dobi prihajali zdravstveni kadri v večjem številu s fakultete. Zato je treba v sedanji dobi reševati ta problem z zaposlitvijo zdrav, kadrov (zobozdravstvenih) z nadurnim delom in zaposlitvijo privatnih denti-stov, kjer so ti še in kjer ne sodelujejo v državni službi. Podoben je položaj v babiškl službi, kjer smo glede na zakonite pogoje morali v letu 1953 upokojiti 21 babic. Z namestitvijo treh novih je padlo v okraju število od prejšnjih 51 na 33 babic. Mladih kadrov ni dovolj na razpolago, čeprav končuje letno cca 30 babic babiško šolo. Zato smo mi zaposlili pogodbeno tudi vse upokojene babice in smo tako zagotovili 54 babic, s čimer je bila zagotovljena porodna pomoč na področju vsega okraja. Z novim zakonom o babiškl službi zahtevamo od babic tudi preventivno delo. Vendar pa starejše babice nimajo nobene preventivne vzgoje in tudi mlajše ne, ki so končale šolo do leta 1950. Zato prireja Babiška Sola v poletju nadaljevalne tečaje, kjer poudarja nego In oskrbo otrok In pomen preventivne službe. V dveh letih smo poslali v te tečaje cca 20 babic ln naloga občinskih odborov Je, da še preostale babice, ki se teh tečajev niso udeležile, oziroma, ki niso končale šole v zadnjih letih, pošljejo v te tečaje. Od babic je treba zahtevati preventivno patronažno službo In močno sodelovanje z medicinskimi sestrami, ki delajo v ustanovah za zaščito matere in otroka in tudi na terenu.
Zaščita matek-e in otroka je bila reševana na področju okraja šele v letu 1954. Naša naloga je bila zbrati nove kadre, ki bi to službo vršili. Tako smo nastavili 3 zdravnike^ 2 od teh specialista za šolsko higieno, še 2
druga pa smo poslali na tečaj socialno pediatrijo v Zagrebu. 6 medicinskih sester Je obiskovalo poseben polletni patronažni tečaj v Ljubljani, ostale sestre pa smo sproščevali pri delu v splošnih ambulantah ln jih na-domestovali z mlajšimi močmi oz. z nižje kvalificiranim ka drom. S to politiko je treba sedaj nadaljevati. Treba je nastaviti nove zdravnike, ki bi se posvetili samo službi zaščite matere in otroka, poslati med. sestre v podiplomske patronažne tečaje In jih vse pogodbeno vezati. Okraj je uspel v letu 1955 organizirati razmeroma dobro otroško zaščito v večjih centrih, naloga občin pa je usposobiti kadre in nato razširiti mrežo tudi na podeželju. Investicije v to službo so sicer drage, vendar se dobro obrestujejo z zdravjem mladine, z zmanjšano umrljivostjo otrok in boljšo življenjsko silo in obrambno močjo države. Dosedanje delo je bilo precej stihijsko in smo pričeli sistematično delo samo v centrih, bodoča naloga pa je izvesti sistematično delo na področje vseh občin.
Mreža protituberkuloznlh ustanov je na področju okraja precej Izpopolnjena ln manjka samb protituberkuloznl dispanzer v Domžalah. Število tuberkuloznih bolnikov se je v letih 1952—1954 podvojilo, kar pa ne gre računati kot zvišanje obolenj, ampak kot boljšo evidenco in boljše delo zdravstvenih ustanov. Štev Ho bolnikov v okraju Je cca 1.000. pri fluorografiranju je bilo odkritih cca 250 novih, dotlej nepoznanih bolnikov. V protituber-kulozai službi je naloga obdržati dosedanjo evidenco bolnikov, izboljšati patronažno službo In Izboljšati pomoč tuberkuloznim bolnikom ne samo v zdravljenju, ampak predvsem v rehabilitaciji. Občine lahko sodelujejo z Izolacijo bolnikov (stanovanja) pri zatiranju širjenja tuberkuloze.
Higienska postaja ostane začasno centralizirana, ker ni vodilnih kadrov, ki bi službo na terenu zaenkrat mogli opravljati. Potrebno je dobiti nove nižje in srednje kadre s štipendiranjem v ustreznih šolah, glede višjih je pa možno ali štipendirati zdravnike, ki bi se posvetili samo preventivni službi ali pa zainteresirati starejše splošne zdravnike za to delo in prirediti posebne tečaje za higiensko službo in sanitarno inšpekcijo.
soditi, kaj je potrebno in kaj je nujno. Treba se je zavedati, kaj zahteva od nas družbeni razvoj, treba je trudi presoditi rentabilnost ustanov (rešilne postaje, okrevališče Rakitna) in ne preiti v divje planiranje in divje investicijske gradnje, ne da se trezno presodi potreba in zagotovi uspeh. Ne graditi v oblake za razvoj sto let, ampak upoštevati normalni razvoj, normalni prirast prebivalstva in eventualni razvoj manjše lokalne indu-
VABIL0
na sejo Sveta za prosveto OLO Ljubljana
Sklicujem 2. sejo Sveta za prosveto Okrajnega ljudskega odbora Ljubljana, ki bo v sred o, dne 23. t. m., ob 9. uri v sejni sobi Okrajnega ljudskega odbora (Kresija, I. nadstropje).
Predlog dnevnega reda:
L Ustanovitev stalnih komisij Sveta. \
2.	Predlog za formiranje sklada za štipendije.
3.	Ustanovitev šole za otroke padlih borcev.
4.	Formiranje personalne komisije.
5.	Predlog za ustanovitev vajenske šole raznih strok v Domu invalidske mladine v Kamniku.
6.	Tekoče zadeve.
7.	Razno.
Predsednik Sveta za prosveto OI.Ot ANKA FERNUS, 1. r.
Občine morajo ustvariti svoje plane za gradnjo novih in izpopolnitev obstoječih ustanov ln izpopolnitev zdravstvenih kadrov. Tajniki bivših občin in upravniki zdravstvenih ustanov so prejeli tozadevne predloge. Sveti pa naj razpravljajo o tem in sklepajo o predvideni mreži
Pri tem ne gre gledati samo na občinske meje, ampak na celotni okoliš, se posvetovati e sosednimi občinami in po mojem lastnem mnenju naj bi o tem sklepal tudi Svet OLO, čeprav zakon o pristojnosti predvideva drugače. Vendar se ml zdi, da je zaradi ohranitve enotne linije zdrav, politike okraja to nujno potrebno. Pri planiranju je treba gledati realno ln kritično pre-
strije. Bivši OLO je v letu 1952 zašel po zdravstveni liniji r slabo Investicijsko politiko, v divje gradnje razkošnih zdravstvenih domov In nepotrebnega okrevališča In je zaradi tega razvoj zdravstvene službe trpel vsa ostala leta, ker ni bilo denarja za drugo kot za gradnjo. Mislim, da je bolje Investirati v opremo ustanov, v laboratorije, rentgenske aparature, aparature za fizikalno terapijo, kot pa v manj potrebne gradnje. Mislim, da je za zdravstveno službo bolje in prav tako tudi za zdravstveno varstvo prebivalstva, če zdravstvena služba dela dobro v slabih prostorih kot pa slabo v dobrih prostorih, v lepi in veliki stavbi, ki pa stoji prazna in ni denarja za njeno opremo.
Občinski liudski odbori
OBČINA LJUBLJANA-BEŽIGRAD
SEJA SVETA ZA KOMUNALNE ZADEVE (Iz sejnega zapisnika)
2e na prvi seji Sveta za komunalne zadeve, ki jo je 13. X. vodil predsednik sveta tov. Ko-stjukovsklj Georgij, Je Svet razpravljal (poleg nalog in dela Sveta z ozirom na nove pristojnosti občin) o predlogu proračunskih izdatkov za komunalne namene v letu 1956. Zavedajoč se, da bo potrebno izbrati za ureditev v letu 1956 le najpotrebnejše od potrebnih komunalnih investicij, je Svet razpravljal o naslednjih potrebah, od kater'h bo Izbral najnujnejše potem, ko bodo znane proračunske zmogljivosti za leto 1956.
Potrebne investvUe bi bile: CESTE
Novogradnja - rekonstrukcija
Samov ceste, kot edine zvezne ceste med občinama Šiška ln Bežigrad do Titove ceste Je nujna. Prav tako Likozarjeve ulice, ki povezuje Vošnjakovo ulico preko Prešernove ceste in prelaza v Parmovo ulico t vzhodnim delom občine po Vilharjevi cesti. S te ureditvijo se močno razbremenjuje prelaz na Titovi cesti.
Od lanskoletne ureditve Janševe in Parmove ulice so ostali še netlakovani hodniki, ki so nujno potrebni dokončne ureditve.
Linhartova cesta je zelo važna zvezna cesta med Titovo. Savsko In Smartinsko cesto, ki vodi preko Save v Zasavje Prav tako je važna prometna cesta za nastajajoče novo sta-
novanjsko naselje ob Savski cesti in pokopališče Zale.
V	ta namen in za perspektivna dela na področju cesti« občine je predvidevati za razne odstope (odkupe) zemlji«, geodetska dela in naprave načrtov, potrebni znesek.
Ob prelazu na levi strani Titove ceste do. Likozarjeve, je ostal ob svoječasnem tlakovanju netlakovan hodnik, ki ga Je treba "nujno urediti.
Zelo važna cesta Bežigrad, močno prometna kot zvezna cesta med Titovo in Parmovo ulico, zahteva velika vzdrževalna dela.
V	zvezi s splošno komunalno ureditvijo v novem Savskem naselju je ob zaključku gradbenih del v prihodnjem letu tudi oredvideti prispevek občine za nuina dela, ki jih je dolžna Izvršiti občina.
KANALIZACIJA
V	že dograjenem zbiralnem kanalu do Titove ceste je izvršiti oblogo kadunje ter dokončno zasipanje in planiranje terena, poškodovanega vsled velikega odkopa materiala.
V	zvezi z novim stanovanjskim naseljem ob Savski cesti je zgraditi podaljšek kanala ob Savski cesti. Enako je v zvezi z rekonstrukcijo Linhartove ceste potrebno, da se izvrši Istočasno kanalizacija te ceste. Tako tudi v Samovi in Ravbarjevi ulici.
Važna novogradnja Je nadaljevanje izgradnje zbiralnega kanala od Vodovodne ceste proti železniški progi na Kamnik, oziroma v smeri proti Litostroju. Za te nove gradnje in. za pripravljalna dela za bodočo izgradnjo kanalizacije, je potrebno zagotoviti finančna sred. stva.
Sicer še ni idejnega urbanističnega projekta, od katerega je odvisna tudi napeljava kanalizacije, vodovoda, elektrike in plinovoda, vendar bo potrebno Intenzivno delati na izpopolnitvi kanalizacijske mreže.
SNAGA
Na območju občine Bežigrad do danes še ni javnega stranišča, zato je postavitev 1 javnega stranišča na prostoru bivše trolejbusne postaje — na pentlji f— in nasproti Gospodarskega razstavišča — več kot potrebna JAVNA RAZSVETLJAVA Javna razsvetljava je zelo pomanjkljiva, izvzemši dela Titove ceste do gostilne Kačič. V naseljih Tomačevo, Stožice, Mala vas, v Triglavski ulici in drugih je nujno ojačiti obstoječo javno razsvetljavo.
Prav tako je potrebno z dograditvijo novega stanovanjskega naselja ob Savski cesti urediti javno razsvetljavo.
V	prihodnjem letu je predvidena gradnja 5 trafo-poetaj in eicer:
v Parmovi ulici, v Jamikovi ulici, pni Zavodu za raziskavo materiala in konstrukcij, na Ježici,
; v Savskem naselju.
PARKI IN NASADI
Z nadzidavo Osnovne šole ob Vodovodni cesti bo urbanistično urejen dohod do šole, da se ostati del sedaj popolnoma zapuščenega zemljišča (svoječas-no globoke gramozne Jame) prične vrtnarsko urejati tn zamejevati z drevjem v bodoči ptušc, ld je predviden po urbanistični zasnovi. Regularna cestišč Vilharjeve—Smartinske 'ceste ob (prelazu) podvozu zahteva ob zaključku teh del vrtnarsko ureditev. Isto velja tudi za stanovanjsko naselje ob Savski eestl. Ne teh obeh otroških igriščih je urediti sanitarne naprave in nabaviti nekaj novih otroSkih igral.
Titova cesta je od prelaza dalje, levo in desno na nekaterih odprtih, še nepozidanih mestih, prostor nesnage In je zasejana s stani vrtičkarjev s koruzo, fižolom itd. kar ustvarja skrajno neugodno estetsko sliko ene naj važnejših magistral Ljubljane.
Zato je pričeti • sistematično ureditvijo teh področij vsi do 10 metrov globine z zelenicami ln potrebno vrtnarsko ureditvijo.
Z dograditvijo Samove ceste do Titove ceste je kompleks ob Stadionu, ki Je predviden za
avtopark, urediti s primerno zasaditvijo'.
VODOVOD
Z gradnjo Linhartove ceste tn z dograditvijo stanovanjskih blokov ob isti je napeljati od nove zgradbe za rehabilitacijo invalidov do teh zgradb še cca 150 m vodovodne napeljave.
Za gradnjo bodoče šole za gradbeniške vajence ob Tomačevski cesti je izvršiti na novo coa 400 m vodovodne napeljave, kajti ta pregled s številnimi stanovanjskimi hišicami neposredno ob pokopališču še nima vodovoda.
Mestni vodovod kot zavod s samostojnim finansiranjem predvideva v tem okviru iz lastnih Investicij:
Dograditev vodnjaka St. 8 v Klečah,
Električno opremo vodnjaka št. 8,
Dograditev vodnjaka St 6 v Klečah,
Gradnjo glavnega cevovoda 700 m po Vodovodni cesti, nadaljevanje,
Gradnjo cevovoda v Mali vasi 80 mm — 500 m (pri Štirnu),
Gradnja cevovoda Ježica (Ja-kin) 80 mm — 200 m,
Povezavo vodovoda med Jak-šičevo in Smoletovo ulico.
Iz Investicij občine:
Podaljšek cevovoda ob Linhartovi cesti — do novih blokov.
Podaljšek cevovoda po Tomačevski cesti — za naselje Gradis.
sploSna komunala
Kraj Tomačevo je brez vsake telefonske govorilnice, zaito je Investicija nujna.
Na območju občine Bežigrad so številne provizorične barake raznih podjetij in ustanov. Vse so že več ali manj dotrajane.
V	zvezi z bodočo izgradnjo mesta jih bo potrebno odstraniti, da se s tem omogoči neoviran razvoj novega dela mesta.
Za razne komunalne potrebe, predvsem pa za bodočo izgradnjo stanovanj, so potrebne raz-n-j manjše geodetske meritve tn stično. Prav tako je za to Izgradnjo na področju občine pripravljati programe z vsemi tehničnimi podatki komunalnth naprav.
POGREBNI ZAVOD »ZALE«
Zavod ima skrajno slab a v topa rk, zato sta potrebna 2 nova avtofurgona za prevoz mrličev. Zavod namerava kupiti le šasije, dočim bi karoserijo izdelalo podjetje »Karoserija«, Ljubljana. Zato rabi tudi a vloga raži.
V	tej zvezi pa namerava že zgraditi skladišče za krste in eno dvosobno stanovanje.
Za lastno mizarsko delavnico žeti nabaviti 1 tračno žago. Težnja zavoda je, da usposobi lastno mizarsko delavnico tako, da ne bi bil odvisen od obrtnikov. Zato želi, da bi se ta mizarska delavnica v okviru zavoda osamosvojila til dobila primerne prostore v neposredni bližini.
Na pokopališču je nadaljevati z vodovodno "napeljavo ln postaviti potrebne fontane po načrtu arhitekta, ki naj bodo v okras pokopališču.
Pokopališki zid ob Tomačevski cesti je v razpadajočem stanju tako, da ga tudi del ob razširjenem delu manjka in je zato izvršiti nujno popravilo. Pnav-tiako predvideva zavod ograjo okrog novega razširjenega dela pokopališča;
Območje pokopališča se stihijsko iz leta v leto po potrebah povečava in danes zavze-
ma že ogromen kompleks. Prav v kratkem bo zavod na tem, da bo moral zopet nujno razširje-vatd površino. Nastaja vpijanje in je zadevo obravnavati problematično tako v zvezi z nameravano gradnjo krematorija in končno splošno ureditvijo po načrtu, da bi se bolj estetsko uredilo pokopališče;
VZDRŽEVANJE Komunalna dejavnost:
Ceste — Od skupnih stroškov za vzdrževanje cest (662 km) in cestnih objektov v potrebnem znesku 95,380.000 din odpade na občino Bežigrad 22*/» ali 21,000.000 din. Izračun je predložila Uprava pest MLO Ljubljana. Kanalizacija:
Izdatki za vzdrževanje kanalskega omrežja so predviden.! po Izračunu Mestne kanalizacije.
Snaga:
poštevali smo predlog zavoda Snaga, Ljubljana.
Javna razsvetljava:
Predvideni znesek v predlogu proračuna je vzet iz izračuna zavoda Javna razsvetljava, Ljubljana.
Parki in nasadi:
Za vzdrževanje parkov, zelenic, drevoredov in otroških igrišč v izmeri cca 16.000 m3, dodatno z ureditvijo Savskega naselja, Je predviden znesek 2,000.000 din.
Približno potrebni zneski za omenjene investicije bi znašati:
1.	Ceste	50,002,000	din
2.	Kanalizacija	81,100.000 din
3.	Snaga	5,150.000	<%)
4.	Javna
razsvetljava	2,500.000	diln
5.	Parki in nasadi 4,200.000 din
6.	Vodovod	3,200.000	din
7.	Splošna
komunala	25,150.000	din
8.	Zale	52,250.000	din
Sltupaj 223,552.000 din VZDRŽEVANJE Stroški za vdrževanje komunalnih naprav:
1.	Ceste
2.	Kanalizacija
3.	Snaga
4.	Javna razsvetljava
5.	Parki
21,000.000 din
3.000.	000 din
6.000.	000 din
3,500.000 din
in nasadi
Skupaj:
2,000.000 din
35,500.000 din
OBČINA VRHNIKA
III. seja OBČINSKEGA LJUDSKEGA ODBORA
je dne 28. X. 1955 obravnavala naslednji dnevni red:
1.	Sklepi in predlogi zborov volivcev.
2.	Obvezno šolanje v kmečki nadaljevalni šoti.
3.	Obvezno cepljenje konj proti smrkavosti.
4.	Formiranje skleda za varstvo otrok.
5.	Sistemizacija ln dopolnilne plače.
6.	Razno.
(Iz sejnega zapisnika).
Po pregledu izvršenih sklepov prejšnjih sej, so biti pred obravnavanjem dnevnega reda j sprejeti še naslednji sklepi:	j
1.	Zaradi pravilne razmejitve 1 občinskih cest in razdelitve | sredstev se zadolži gradbeni re- j ferent, da razmeji vse občinske In vaške ceste med vasmi Log, ! Lukovica ln Dragomer, dočim j je nadaljnje delo stvar krajev- j nih odborov in volivcev.
2.	Potrebno je izvršiti pogod- j bo med občino ln »Slovenija-projektom«, izvajalcem regulacijskih skic za določene vasi.
I.
Po razpravljanju o zborih volivcev je ljudski odbor sprejel naslednje sklepe:	|
1.	Ker se na zboru volivcev v Verdu ni izvršila volitev krajevnega odbora, vodi delo še v naprej dosedanji vaški odbor, i volitve pa se morajo izvršiti na prihodnjem zboru volivcev. V, BI. Brezovici In Llgojni se zbor volivcev ni vršil vsled slabe udeležbe. Pooblasti In zadolži se predsednika, da skliče nove zbore volivcev tn da sam določi rok odnosno čas v Veku meseca dni.
2.	Ker je bil na vseh zborih volivcev protest na prem novim cestno prometnim predpisom glede vodenja konja za uzdo, kar je manj pregledno, manj varno Itd., se sklene poslati problematiko in predloge Tajništvu za notranje zadeve OLO.
3.	Glede zahteve volivcev lz Bevk se sklene, da se zahteva od Uprave vodne skupnosti Lj-ubljana, da nadaljuje nadzorovanje del ln čiščenje Pekovega kanala.
4.	Glede javne luči v Podlipi, kar so sprožiti volivci na zboru volivcev, ee bo predvidela
možnost v rebalansu proračuna ati v planu za leto 1956.
5.	Glede mostu na Sulci, kar so sprožili volivci v Podlipi, se sklene stopiti v stik z občino Dobrova, zaradi skupne akcije, ker je most na meji občine.
6.	Glede Obla Leopolda, kar so sprožili volivci v Podtipi, da s kopanjem gramoza ogroža javno poit, se odredi po gradbenem referentu, ogled, na kar bo odločeno vse potrebno.
7.	Na zahtevo zbora volivcev na Logu se sklene dati denarno pomoč za pot« že v letošnjem letu, kljub temu, da so proračunsko še vezani na Brezovico.
8.	Na vprašanje volivcev na Logu, kako je z dokončanjem javne razsvetljave, za kar je DES že prejel finančna sredstva, se bo zahtevala od DES brezpogojno te vršite v pogodbe.
9.	Glede krajevne pisarne na Logu ljudski odbor sklene, da Ista ni potrebna, pač pa se poskusi z organiziranjem uradnih dni enkrat tedensko.
10.	Glede vprašanje, ki so ga sprožili volivci na Stari Vrhniki glede kanalizacije to komunalne ureditve vasi se sklene: gre za "ivršitev neiizvršenih odločb. Stranke bodo opozorjene, da v roku 8 dni izvršijo, kar imajo izvršiti po odločbi, v nasprotnem slučaju bodo dela izvršiti občinski cestarji, strankam pa bodo predložiti račune.
11.	Glede nepravilno odvzetih cevi Iz javne poti na Stari Vrhniki od Debevc Ignaca to Žnidaršič Franca se sklene, da bodo od občine pozvani na poravnavo, v nasprotnem »lučaju Pa bo občina vložile tožbo.
12.	Na zahtevo volivcev v Verdu po ureditvi napajališča se sklene, da se stranko Založnik pozove na izvršitev dogovorov, v nasprotnem primeru pa to izvrši občina s cestarji, stranki pa predloži račun.
13.	Na predlog volivcev Drenov Grič se postavi za kmečko nadaljevalno šolo šolski odbor ln to: tov. Jelovšek Jože iz Drenovega griča 47., kot zastopnik staršev, Kržic Ciril, Lesno brdo, kot zastopnik KZ, Lazar Ivan, kot zastopnik šole, Ing. Herman Viktor, agronom, kot zastopnik občine.
Po razpravi o vprašanju <*' veznega šolanja v kmečki n*-daljevalni šoti, ee sklene, da 1® potrebno še ugotoviti, kolik® i mladink in mladincev pride * poštev, dalje da se najde P®* treben prostor tudi na Vrtom™ zi drugi del občinskega območja in da bo predpis o tem šolanju izšel za šolski okoliš Vrhnika to Drenov grič.
UL
Sprejet Je bil naslednji odlok o cepljenju konj:
Po določbah temeljnega Z®" kona o varstvu živine pred živalskimi kužnimi boleznimi ter točke 1. poglavja 1. c/XLlI ‘f priloge LA Zakona o pristojnosti občinskih in okraj®*" ljudskih odborov je Izdal občinski ljudski odbor Vrhnika ®a III. redni seja dne 28. oktobre 1955 naslednji
ODLOK
o razpoznavnem cepljenju kopitarjev v občini Vrhnika:
1.	Zaradi ugotovitve, ati *®
živali okužene s smrkavostjo, bo v času od 1. do 28. novemb:® na področju vse občine cepljenje vseh konj, mul, mezg *" oslov.	i |
2.	Dan cepljenja bo naknadno javljen po razporedu, ki
bo določil občinski veterina^
Na ta dan morajo vsi lastni** zgoraj naštetih živali, te Pognati na mesto, ki bo določen® v objavi.
3.	Najpozneje do 5. novembra morajo lastniki naštetih živ®* prijaviti vojnemu referentu občinskega ljudskega odbora vs® konje, mule, mezge in osle, **
Se niso pri tem vojnem reto* rentu prijavljeni.
4.	Za izvršitev tega odloka pooblaščena tajnik ljudskeg8 odbora in občinski veterinar.
5.	Kdor se ne ravna po določbah, tega odloka, stori prekrš®^ in se kaznuje z denarno ***' nljo 1000 din.
■IV"
Po razpravi o koristnosti nujnosti formiranja sklada varstvo matere ta otroke J. ljudski odbor sklenil ustanovi sklad za varstvo otrok.
V ta sklad se stekajo vsi Pr*' spevkl, ki se nabirajo po ®° ločbah uredbe o prispevku varstvo otrok In vsi drugi VT' spevkl, ki so bili ati bodo dam v ta namen. Uporabljala pa ** bodo ta sredstva za podpore socialno ogroženim otrokom, 1 dotacije organizacijam in zahodom za varstvo otrok. S sb®** stvi razpolaga Svet za sode*"" varstvo OLO Vrhnika.
V.	•
Sprejet j« bil odlok za S'6VT-mi žari J o mest v upravnih org nih ObLO in odločba o dopolnilnih plačah uslužbencev.
VI.	.
Med drugim je bilo sklenje°
Potrjen je bil sklep delave* svetov o pripojitvi Modnega **' Iona In Mestne šivalnice k i*°7 Jetju Splošno krojaštvo Istočasno pa se ugodi predl<*j kolektiva šivilj, da se ustan® samostojno šiviljsko podjetj®^
Posebna komisija bo dala možnost, da bi Tl) ***„,-zan samostojno črpalo toplo do za bazen.
Na predlog zbora volivcev Vrhniki se potrdi postavitev v trošnlškega sveta.
Konča se likvidacija niza komunalno dejavnost V ka, terjatve to poravnave P* vzame občina.
Likvidira se podjetje za ^ munaJne storitve Vrhnika
»glasnik«
•»»moevojijg osir. ustanovijo: Vodnoinšlal »te rsko	podjetje
"rhn.ikia, kateremu se dodeluje-j® osnovna sredstva, ki jih je sedaj opravljal ta obrat: p°djetjc sa dimnikarske uslu-*' Vrhnika, s osnovnimi ered-#vii ki jih je obrat do sedaj “Pravljal;
Kamnolomi in peskolomi se
'bolijo v upravljanje Gradbe-6crnu podjetju Vrhnika,
Novo ustanovljenim podjetjem * 8radibenemu podjetju pripoji* ljudski odbor, da ne sprej-v delovni odnoa ljudi, ki 1 kvarili ugled podjetja. v Svet za notranje zadeve in ^vršnl odbor protiletalske za-se imenuje novega koman-„rta postaje LM tov. Bulca l»eta.
Vrhnika se ardše v Ar-
» IUV Vrh-, aika, Blok Vrhnika.
Jesenovec Valentin, za Trg. Podjetja. Vrhnika Hrib.
' c osliča Anton, za DBS Vrh-lifca, Vrhnika, Ljublj. 23. Vrhovec Franc, za Opekarne, 1 jv' Brezovica 40.
' Ročnik Maks, za Parketamo, i ^rhnika. Part. klanec 18.
Proic Vinko, za Gradb. pod-, k-tje, Verd.
' j^uc-nik Ančka, za obrat II , *UV, Drenov grič v NJvariše Prek Franca, Vrhnl-V, Usnjarska ulica. Grom To-Vrhnika, Cankarjev trg .Neter Franoa. Stara Vrhnika, ^“vnilc podjetja »Elektron«. ^Sobri se obrtno dovoljenje
Na predlog KSS v'°*i naslednje to-.'^»ini svet:
' "sPul Leopold, :
Jurca Slavki v Podlipi za opravljanje gostinske obrti.
Krajevni odbori so pooblaščeni, da dajo v zakup parcele splošnega ljudskega premoženja, ako dosedanji najemnik odpove najem ob poteku najemnega roka. Novega najemnika In pogoje morajo sporočiti občinski upravi.
Trgovska hiša n» Cankarjevem trgu na Vrhniki se kot osnovno sredstvo dodeli Trgovskemu podjetju na Vrhniki.
Potrjena so pravila samostojnega lesnega obrata KZ Verd, »Ljubljanski vrh« in pogodba, sklenjena med obratom in KZ Verd.
Potrdijo se tarifni pravilniki podjetja »Elektron« in podjetja Komunalne storitve.
Odobrena so pravila finančno samostojnega zavoda Otroški vrtec Vrhnika.
Odobrena je pogodba med gostinskim podjetjem Vrhnika in gostiščem »Točilnice« Vrhnika.
Razčiščeno bo vprašanje poti v Llgojnl in Močilniku glede priznanja ali nepniznanja cest IV. reda.
Prebarvan bo železni del mostu na Mirkah.
Krajevni odbori naj organizirajo pripravo materiala za posipanje cest in poti.
Podjetje za komunalne storitve je zadolženo za postavitev naročenih hidrantov za gasilce na javnem vodovodu v Podlipi.
Odobrene so bile še nekatere kupne In menjalne pogodbe parcel, dodeljene so bile nekatere parcele prosilcem In obravnavane so bile nekatere personalne zadeve.
Seno nadaljuje In dokončno uredi, nato naj se predloži ljudskemu odboru končno poročilo. Občinski odborniki pa naj poskrbijo, da bodo zneski gozdnega sklada pravilno izčrpani do konca lete 1955, k Čemur naj pripomorejo tudi krajevni odbori v povezavi s področnim logarjem.
III.
Tov. predsednik poroCa, da so se v času od 18. IX. do 9. X. 1955 vršili zbori volivcev na tistih krajih, kjer je po statutu postaviti krajevne odbore. Izvoljenih je bilo 17 krajevnih odborov. Zbori volivcev so . bili dobro obiskani, razen v Podgorju, Smarci In Srednji vasi. kjer so se ponovifo sklicali zaradi majhne udeležbe. Volivcem je bila pojasnjena nova uprevno-politična razdelitev, delo občinskega ljudskega odbora, krajevnih odborov in krajevnih uradov. Krajevni uradi so imeli že svoje seje, kjer so obravnavali krajevno problematiko ter je upati, da se bodo dobro uveljavili kot organi družbenega upravljanja. Na zborih volivcev v Komendi in Mostah se je pokazalo, da med volivci teh okolišev prevladujejo nekatere lo-kalistične tendence in nasprotja, ki jih bo moral ObLO s pametno gospodarsko in komunalno politiko premostiti, kar bo v interesu prebivalcev obeh krajevnih odborov.
Po poročilu je ljudski odbor sklenil, da se bodo zbori volivcev v Kamniku sklicali v novembru.
IV.
OBČINA KAMNIK
26. oktobra 1955 je bila 'H. SEJA OBČINSKEGA
Ljudskega odbora
sejnega zapisnika), je vodil predsednik ob-j^ega ljudskega odbora tov. tbz 0	Ljudski odbor je
®vnaval naslednji
j. Dnevni red:
'tanje zapisnika in pregled rjlepov 2. seje ObLO z dne ^ 12 IX. 1955.
t>r°čllo komisij, Izvoljenih na *' ®ejl ObLO
' Komisija za prevzem arhi-v« in inventarja od bivših . občin
I Komisija za vskladltev Pravnih predpisov Komisija za ugotovitev premoženjskih pravic in obveznosti, ki preidejo ne no-j vo občino.
, Opočllo o poteku zborov vo-
Sp
Omembe 50. in 51. člena
6,	občine.
Imenovanje sveta za var-lj, ®tvo matere In otroka "■Premembe v ostalih ave-
CL0bLa
j, "spanje o nagradah in od-tWdrii,nah ObLO Kamnik, I l^oui Svetov in komisij.
I.	IJ^ovanje komisij,
vanje arbitrov v svet L/ msike arbitraže — za de-
I.	£nt sPore.
O'0 komisije za lmeno-. »im" direktorjev gespodar-' Spr °rgan.lzaclj.
namembe raznih gospodar-A ji J1 Predpisov.
'■ n/tonalne zadeve.
,,%0V	I.
'k ee.ren je bil zapisnik prejš-katere sklepi so izvr-
šeni, le za ovinek na Kratni še niso izdelani načrti za Palovško cesto. Odborniki vzamejo tudi na znanje, da bo v Kamniku zopet pričel poslovati katastrska urad za območje sodnega okraja Kamnik, in sicer v II. nadstropju občinskega poslopja. Glede občinske komisije za revizijo glavnih projektov pa še ni dokončno odločeno ali in s kakšnimi kompetencami bo poslovala v bodoče.
II.
Predsednik komisije za prevzem arhiva ln Inventarja tov. Kralj Jakob je dal obširno poročilo o prevzemu arhiva in Inventarja od bivših občin Kamnik, Komenda, Kamniška Bistrica, Tuhinjska srednje vas, Tuhinj hi Motnik, ter arhiva bivših krajevnih odborov, ki so bili ukinjeni leta 1952 (Špitalič, Šmartno, Češnjice, Črna, Godič, Palovče, Nevlje, Tunjtče, Podgorje, Duplica in Moste). Na sedežih dosedanjih občin Je ostal vojaški hi matični arhiv, ker je to poslovanje ostalo še nespremenjeno.
Odborniki so soglasno sprejeti to sporočilo, kakor tudi poročilo komisije za vskladltev pravnih predpisov (preds. tov. Orel Dušan), ki bo besedilo novih odlokov pripravila za eno naslednjih sej.
Zavrnjeno pa Je bilo poročilo komisije za ugotovitev premoženjskih pravic ln obveznosti, ker še obstojajo velike razlike med' dejanskim stanjem tmovt-ne Splošnega ljudskega premoženja, vpisi v zemljiški knjigi in stanjem po katastru oziroma po podatkih bivših občin. Delo pri ureditvi SLP naj se $>ospe-
Predsednik komisije za statut tov. Kregar Franc je predlagal spremembo statuta v členu 60. in 51., kajti že v enomesečnem poslovanju nove občine se je pokazalo, da je delo enega Sveta za zdravstvo, socialno skrbstvo In za varstvo matere in otroka preobsežno. Zato je ljudski odbor po razpravi sprejel predlog, da se ustanovi poseben Svet za varstvo matere in otroka, v katerega je nato izvolil naslednje člane: predsednik sveta: Fakin Ivo, odbornik ObLO, iz Most, člani: Kralj Jakob, odbornik ObLO iz Most, Hribar Pavla, babica iz Laz— Tuhinj, Kiš Franja, medic, sestra, Kamnik, S tim Marije, gospodinja, Stranje, Majnik Zona, med. sestra, Tuhinj, Vidmar Marija, gospodinja, Duplica, Re-gulj Pavla, Motnik, Kolovič Anton, S marca.
Ljudski odbor je sprejel tudi naslednje spremembe v sestavu svetov:
1.	Namesto Kodrič Marije, ki Je odklonila sodelovanje v Svetu za delo ln delovne odnose radi prezaposlenosti kot delavka In gospodinje, je imenovan tov. Poljanšek Anton, uslužbenec v »Tapetništvu« v Kamniku.
2.	Ker komandir postaje LM Avpič Stane ne more sodelovati v Svetu z* splošno upravo kot član, kajti kot uslužbenec tega odbora prejema naloge tega sveta, se izvoli Emila Trampuža zaposlenega v podjetju Kamnik.
3.	Homšek Ivica, iz Spita ilšča je prosila, da se jo razreši funkcije v Svetu za zdravstvo in socialno skrbstvo ObLO radi prezaposlenosti. Zo novega člana Je izbran Filip Železnik, cestar iz Špitaliča.
VI.
Po razpravi o določitvi n ..grad oziroma odškodnin odbornikom in članom Svetov ter komisij, Je ljudski odbor vazpravljal o predlogih za sestavo raznih komisij in imenoval člane v naslednje komisije:
V	komisijo xa potrjevanje tarifnih pravilnikov:
1.	za predsednika: tov. Zore Franc, odbornik ObLO,
2.	za člana: tov. Kobol Bogdan, načelnik odd. za gospodarstvo ObLO,
3.	za člana:	tov. Grilntč
Oskar, upravnik »Ključavničarstva« Kamnik.
4.	za člana: tov. Novak Filip, livar, v »TITAN«,
5.	za člana: tov. Urh Vinko, zaposlen v rudniku kaolina v Crnl,
6.	za člana: tov. Semen Ivan, zaposlen v »STOLU«,
7.	za člana: tov. Adrinek Jože, zaposlen v Podjetju Kamnik.
V	komisijo za izdajo odločb o zazidljivosti zemljišč:
kot predsednik:	tov. Bešter
Alojz, odbornik ObLO, za članar tov. Rot Bogomir, gradb. Inšpek. ObLO, za člana: tov. Humar Franc, gradb. delovodja in upravnik Komunalne ustanove, Kamnik.
za člana: tov. Lajevtc Metod, upravnik Tesarskega podjetja Moste,
za člana:	tov, Hribar Jože,
šef Krajevnega urada v Tuhinju,
za člana: tov. Stupar Albert, direktor »Graditelja« v Kamniku.
V	stalno komisijo za organizacijo evidence o kmetijskem zemljiškem skladu Splošnega ljudskega premoženja občine Kamnik:
za predsednika: tov. Bešter Alojz, odbornik ObLO, za člana:	tov Bizjak Ivan.
pravnik oddelka za gospodarstvo ObLO ln tov Zrimšek Miha, h on. uslužbenec ObLO
VII.
Za arbitre v Svet za občinske arbitraže, ki rešuje delovne spore, so Imenovani odborniki: Pihelj Jože, Sameja Mirko, Zupanc Maks, Vrhovnik Alojz, kot pravnik pa sodeluje v komisiji dr. Tomšič Josip.
VHI.
Po daljši razpravi je bil imenovan za novega direktorja Tovarne gumbov v Kamniku tov. Jeras Josip, razrešen pa tov. Jezernik. Posebej imenovana komisije bo pregledala poslovanje pri nabavi školjk za gumbe.
IX. \
Pedjetju sa PTT-ljubijana je bila odobrena kupna pogodba,
za odkup hiše, v kateri Je pošta v Kamniku, od privatne lastnice.
Ljudski odbor je na pritožbo Keramlčne-kemlčne industrije v
Kamniku po daljši razpravi razveljavil odločbo, s katero je oddelek za gospodarstvo izdal obrtno dovoljenje Urhu Andreju iz Županjih njiv za pridobivanje kamna, gramoza, mivke ter mletja kamenja, ker je kalcit, ki je na izkoriščenih parcelah, rudno bogastvo.
Raznim prosilcem je bila odobrena dodelitev parcel za gradnjo stanovanjskih hišic.
v upravni odbor sklade se pospeševanje kmetijske proizvodnje so imenovani:
1.	Razpotnik Jože, kot predsednik,
2.	Grehorš Stane, zastopnik KZ Kamnik,
3.	Svetic Frane, zastopnik KZ Nevlje,
4.	Hočevar Maks, kmet. Kamnik—Mekinje,
5.	Šporar Franc, zastopnik Sadne drevesnice, Kamnik,
6.	Ogrin Karol, kmet. Košiše,
7.	Ing. Lovšin Ignac, tajnik skleda.
Ljudski odbor odobri predlog, da se izplača po komisij: o celjeno škodo v znesku 368.000 din iz proračuna ObLO 9 lastnikom, ki so odstopili zemljo zaradi gradnje ceste na Tunjice
X.
Imenovan je bil »odnik za prekrške (tov. Žagar Franc) in načelnik za zdravstvo ln socialno skrbstvo Klavšič Peter)
XL
Ljudski odbor J« skleni! odvzeti odboruiško imuniteto od* bornlku Maliju Alojzu v zvezi a neredi ob priliki podiranja zvonika v Šmartnem.
Referent sa komunalne zadeve uredi, da bo gramoz iz gramoznice na območju krajevnega odbora Moste uporabljen za posipavanje cest na območju Most to Komende.
Za člana šolskega sveta v Mekinjah se Imenuje še Suklja Ivan, predsednik LMS Kamnik,
S 1. novembrom Je pričela poslovati v Tuhinju zdravstvena ambulanta, v začetku 1656 pa bo pričela poslovati zdravstvena postaja v Komendi.
Za poslovodjo slaščičarne v Kamniku je postavljen tovariš Franc Kozjak.
Zaradi nizkega prometa la neustrezne ureditve se uldne (likvidira) Krajevna gostilna v Mostah (Suhadolah), v likvidacijsko komisijo so imenovan** Miklič Franc, Brleč Tone in Fm. kin Iva.
Krajevni uradi bodo obvestili deloplačevalce, katerim je (delno) odpisan davek zaradi elementarne nesreče (toče) Morebitna preplačila ee bodo upoštevala v plačilo davka 1956.
Ljudski odbor bo predlagal Upravi za ceste LRS, da naj v prostem času ne zapre ceste čea Černivec in da naj jo redne čisti.
V »vezi Izrečeno željo po namestitvi javne svetilke ▼ Crnl (prt »Jurčku«) pojasni predsednik, de je vsak krajevni od bo* ne območju bivše občine Kamniška Bistrica dobil is sredstev sa komunalne zadeve po 67.M6 din to ta sredstva morajo uporabiti za zadeve, ki jih sami smatrajo za najnujnejše:
Za cepljenje konj v Volčjem potoku. Hudem in Rudniku bo vse potrebno uredil ljudski o* bor s občinskim veterinarjem.
Po razpravi o možnostih, da ee uvedejo plemenski sejmi v Radomljah ali Kamniku ln • nekaterih drugih vprašanjih >• bila seja končana.
Odločbo
Na podlagi 22. člena zakona o občinskih ljudskih odborih (Ut. list LRS St. 19-86-52) ter 2. in 11. člena Temeljne uredbe e finančno samostojnih zavodih (Uradni Hat FIJU it. »1-426-59) je občinrrki ljudski odbor na svoji seji dne 26. oktobra 1956 sprejel
ODLOČBO o ustanovitvi Zdravstvenega doma v Kamniku.
Ustanovi se Zdravstveni dam v Kamniku kat finančno samostojen zdravstveni zavod.
Ime zavoda je: Zdravstveni dom v Kamniku.
Sedež zavoda je v Kamniku.
V organizacijski sestav Zdravstvenega doma v Kamniku spa dajo:
a)	Splošna ambulanta v Kamniku;
b)	Zobna ambulanta v Kamniku;
c)	Zdravstvena postaja v Tuhinju;
č) Zdravstvena postaja v Komendi;
d)	Protituberkulozni dispanzer v Kamniku;
e)	Otroški dispanzer v Kamniku.
Zdravstveni dom v Kamniku tina nalogo nuditi prebivalcem občine Kamnik zdravstveno varstvo s tem, da: zdravi in preprečuje bolezni.
Zdravstvenemu domu v Kamniku se dodeljuje v gospodarjenje premoženje, ki ga uporabljajo njegove organizacijske enote, naj te te v 2. točki te odločbe.
Zdravstveni dom v Kamniku ima tele sklade;
a)	sklad za nagafejevanje delavcev in uslužbericev;
b)	sklad za lastne investicije;
c)	sklad za amortizacijo.
6.
Zdravstveni dom v Kamniku upravlja upravni odbor, ki šteje 9 članov, vštevši upravnika doma.
Člane upravnega odbora in upravnika Zdravstvenega doma v Kamniku imenuje Občinski ljudski odbor.
Za zadeve in naloge Zdravstvenega doma v Kamniku je pristojen Svet za zdravstvo občinskega ljudskega odbora Kamnik.
Ko začne veljat! ta odločba, neha veljati odločba o ustanovitvi Zdravstvenega doma v Kamniku z dne 27. decembra 1954 St. 2078-1-54, ki jo je Izdal Ljudski odbor mestne občine Kamnik v sporazumu z Okrajnim ljudskim odborom Ljubi jana-okolica.
Ta odločba velja takoj, objavi pa se v »Glasniku« Okrajnega ljudskega odbora Ljubljana.
Predsednik
Občinskega ljudskega odbora:
Alfred Janko, 1. r.
OBČINA MEDVODE
V prisotnosti zveznega poslanca tov. Toma Brejca je bila IIL SEJA OBČINSKEGA LJUDSKEGA ODBORA ki I o Je vodil predsednik ObLO tov. Mravlje Franc dne 5. novembra 1955. Pri seji je bil tudi član Okrajnega sveta za gospodarstvo tov. Jelen Lado.
(Iz sejnega zapisnika)
Na dnevnem redu Je bilo:
1.	Predlog izvršitve sklepov zadnje seje.
2.	Obravnava predloga odloka o tržnem redu tn sprejemu iste-
ga.
3.	Obravnava nekaterih pri merov r zvezi z zakonom < agrarni reformi.
4.	Imenovanje upravnega od' bora sklada za varstvo otrok.
5.	Poročilo o stanju proračuna ln potrditev plana za Vili. del od 1. septembra do 31. decembra 1955.
6 Obravnava ln sprejem odloka o dopolnilnih plačah ln položajnih dodatkih.
7.	Razno.
Sklepi prejšnje seje so bili Izvršeni, le komisija za presojo zazidljivosti parcel še ni pregledala poti pri Elektrarni Medvode.
Za bivši del občine Smlednik, ki se je združil v novo občino Medvode, bo opravljal veterinarske posle veterinar Špenko, nadzorstvo pa vodi dr. Drolc.
Nato je bil sprejet zapisnik II. seje ObLO.
II.
V razpravi o odloka o tržnem reda Je bilo med drugim pojasnjeno, da bo posipanje terena za sejem opravljeno lz sejemskih pristojbin.
Sprejet je bil naslednji odlok: Na podlagi 2. točke 15. člena In 2. točke 60. člena Zakona o občinskih ljudskih odborih (Uradni list LRŠ št. 19-54) ter
6. toč. LXXIV-e razdelka priloge I-A (Uradni Ust FLRJ št. 34-55) Izdaja Občinski ljudski odbor Medvode na svoji III. sej) dne 5. novembra 1955
ODLOK e tržnem redu
I. KRAJEVNA PRISTOJNOST
1.	člen
Ta odlok velja za tržni prostor za občino Medvode.
II. TRZNI PROSTOR
2.	člen
Za tržni prostor se določi del ceste, ob ograji pri zgradbi Medvode 28 (last Jesiha Leopolda), ki pelje od lesenega mostu na Sori do glavne ceste.
3.	člen
Blago Je dovoljeno ponujati naprodaj in prodajati na javnem prostoru samo na označenem tržnem prostoru.
III. BLAGO, PRODAJALCI
KUPCI
4.	člen
Dovoljeno Je prodajati vse vrste nepredelanih ali predelanih kmetijskih pridelkov, zdravilna zelišča, gozdne sadeže ter izdelke domače obrti.
Drugega blaga ni dovoljeno prodajati, zlasti ne obrtniških izdelkov ln rabljenih predmetov. Alkoholnih pijač In velikih živali ni dovoljeno prodajati.
5.	člen Prodajati smejo:
1.	Kmetijski proizvajalci, kmetijske zadruge in državna kmetijska posestva, svoje lastne kmetijske pridelke.
2.	Nabiralci cvetlic, zdravilnih zelišč in gozdnih sadežev,
S. Proizvajalci predmetov domače obrti, svoje lastne Izdelke domače obrti,
4. Podjetja In zasebniki, kl imajo pravico trgovanja.
Zasebni proizvajalci našteti pod 1., 2., ln 3. točke prejšnje-da odstavka smejo prodajati,
edino sami ali po družinskih
članih, ne pa z najetimi ljudmi.
IV. TRZNI C AS
6.	člen
Tržni čas je določen na torek, četrtek in soboto. Začne se z ranim jutrom, ter traja do 13. ure.
V.	PRODAJNO MESTO
7.	člen
Vsak prodajalec ima pravico samo do enega prodajnega mesta. Izjemo dovoljuje v utemeljenih primerih trtni nadzornik. Stalni prodajalci morajo za dovoljenje tržnega nadzorstva postaviti na določenih mestih prodajne klopi.
Blago se prodaja na prodajnih klopeh alt na vozilih.
Na tleh se blago ne sme prodajati, razen v nujnih primerih, ali v kolikor ni prodajnih klopi. V vsakem slučaju so prodajalci dolžni vse na trg prineseno blago imeti naloženo na prodajnem vidnem mestu.
Ce prodajalec stalno uporablja določeno mesto, mora tržno nadzorstvo skleniti z njim najemno pogodbo. Prostorov, kl jih imajo prodajalci v najemu tržnega nadzorstva ne smejo brez dovoljenja tržnega nadzorstva odstopiti drugim, niti v celoti, niti deloma.
Za uporabo prodajnega mesta plača prodajalec posebno pristojbino, Vojnino.
Prodajalec mora, ko blago proda, zapustiti prodajno mesto, čeprav še ni potekel tržni čas.
nasprotno 3. odstavka 3. člena
tega odloka, 5. člena.
S kaznijo do 5V0 din se kaznujejo osebe, ki store dejanje nasprotno 3. člena, 6. členu, 8. členu, 9. členu in 11. člena.
S kaznijo po 100 din se kaznujejo osebe, ki store dejanje nasprotno 7. in 10. členu tega odloka.
Kazni po zadnjem odstavku izreče tržni nadzornik na licu mesta, ostale kazni pa sodnik za prekrške pri Občinskem ljudskem odboru Medvode.
IX. TRZNE PRISTOJBINE 13. člen
Za uporabo tržnega prostora Plačajo prodajalci tržnemu nadzorstvu tele pristojbine:
, _	dnevno
1.	Za uporabo klopi
2.	od ročnega vozička
3.	od voza
4.	od drobnice
5.	od m2 Stojnino mora plačati prodajalec takoj ko zasede prostor. V posebnih primerih določa pristojbino tržni nadzornik.
20 din 20 din 50 din 10 din 10 din
VI.	MERE
8.	člen'
Blago, kl se ne prodaja na kose, temveč se meri, je dovoljeno prodajati le na kg, litre, alt metre, oziroma na višje ali nižje enote teh mer.
Uporabljati se smejo samo po veljavnih predpisih, uradno preizkušene in potrjene merilne naprave, kot uteži, tehtnice votle mere In metri.
Na kupčevo zahtevo mora prodajalec blago odmeriti s predpisanimi merili.
VII.	VARSTVO ČISTOČE IN ZDRAVJA
9. člen
Vsi obiskovalci trga morajo skrbeti ta snago ln ravnati živil tako, da ni ogroženo zdravje ljudi.
Psov ni dovoljeno voditi po trgu.
Pijanim tn nalezljivo bolnim ni dovoljen dostop na trg.
10. člen
Osebe, ki prodajajo živila, morajo biti čiste tn snažno oblečene.
Živila morajo biti čista, pristna in nepokvarjena.
Shranjena morajo bltt v takih posodah, da so varna pred ponesnaženjem.
Zivli ni dovoljeno otipavati ln jih pokušati.
Pokvarjeno blago se ne sme zadrževati na trgu, temveč se mora s trga takoj odstraniti.
Povrtnina mora biti očiščena prsti ter ne sme biti mokra.
Sadje mora biti zrelo, ter ne sme biti gnilo ali črvivo.
11.	člen
Živa perutnina se sme prodajati samo v kurniklh ali košarah.
Klanje živali na trgu ni dovoljeno.
VIII. PREKRŠKI IN KAZNI
12.	člen
S kaznijo do 1000 din se kaznujejo osebe, ki store dejanje
X. KONČNE DOLOČBE 14. člen
Ta odlok začne veljati z dnevom objave.
III.
Ljudski odbor je razpravljal o nekaterih primerih kmetijskih posestev zasebnikov, kjer ni bila izvedena agrarna reforma. Ljudski odbor Je po razpravi imenoval posebno komisijo z nalogo, da na terenu pregleda te primere in na prihodnji seji poroča o Izvidu s predlogi za končno ureditev teh primerov. V komisijo so Imenovani: Triler Ivan, član gospodarskega sveta ObLO Medvode, Pustovrh Tone, član LO, zastopnik Uprave za gozdarstvo,
zastopnik kmetijske inšpekcije In
dr. Korun Saša, načelnik oddelka za gospodarstvo in komunalne zadeve.
IV.
Ljudski odbor je ustanovil Občinski sklad za varstvo otrok in Izvolil naslednji upravni odbor:
Klančar Andrej, član LO ln predsednik sveta za zdr. in soc.
politiko,
Zadnik-Notar Ančka, član sveta,
Grčar Cvetka, uslužbenka Vzgajališča Smlednik.
Ker je bilo v 8. delu in rezef vi bivših občin Medvode j6 Smlednik do 31. avgusta si 2,135,000 din neiztrošenih cel0’ letnih kreditov, znaša predvidi ni primanjkljaj 287.000 din.
Predlagani VIII. del prorM9, na je soglasno sprejet. /
Med razpravo o proračunu )" bil sprejet predlog 01>lat'ilu produktivne zadruge v dah, da ustanovi dvojni rel!'Z ni sklad in da Mesarsko podi* jc OZZ Škofja I.oka lahko ^ pre poslovalnico za pr0”5' mesa v Preski, čim bo zados10^ vala vsem predpisom sanitar” inšpekcije v predvidenih Pir štorih.
Ko je ljudski odbor razpraV' ljal o zborih volivcev, je tovil, da se še niso povsod v šili. Zadolžil je odbornike, poskrbijo za zbore volivcev ■ naglasil, da je potrebna P1*? hodna povezava z odbori sZu
oi-
VII.
Ljudski odbor je sprejel lok o dopolnilnih plačal in P , ložajnih dodatkih uslužben* ObLO ln nato prešel na e3111 terostl.
Iz poročila o stanju proračuna je razvidno, da se v glavnem izvršuje. Dohodki so realizirani 100% in bo zato mo-žno kriti Izdatke. Le območje bivše občine Smlednik ima precej odprtih računov, niti ni bilo nabavljeno kurivo za šole in za krajevni urad. Okrajni ljudski odbor je / tem že razpravljal in je upati, da bodo finančne zadeve bivše občine Smlednik urejene.
V razpravi je prišla do Izraza kritika, da učitelji smlednlške šole ne prejemajo v redu svojih plač In mora upravnik celo založiti že nekatere Izdatke, kar še vedno ni urejeno. Zato ljudski odbor sklene, naj proračunska komisija zadevo pregleda In na prihodnji seji predloga virmane v proračunu, če bi bilo to potrebno.
Predlog proračunskih Izdatkov VIII. dela proračune ln uprave za čas od 1. sept. do 31 dec. 1955 Izkazuje: za osebne izdatke	1,087.570
za operativne Izdatke 417.449 za funkcionalne Izdatke 597.929 In rezervo
Skupaj:	din 2,422.918
Vil..
Za izboljšanje elektrik* J Preski je predviden post® vod za šolo in novo stavbo-Imenovan je šolski kmetijsko gospodarske š°*e Šorli
Veber Andrej član LO, Pff? sednilc KZ, Medvode, Sp. Sen1 št. 1,
Knific Ivan, član LO, up** ’
KZ Medvode, Svetje 17,
Plešec Andrej, kmet, Sora, Tchovnik Franc, m. kmet, ^ novec 7,
ICopčavar Tone, šolski uPlJ vitelj, upravitelj KGS, Sor*" Za tržnega Inšpektorja ie ^ stavljen tov. Meden Anton-Pot, ki jo vsi uporabljal8.?!] pare. št. 174 in 175 v Medv»° se proglasi za javno p»t> s rll. ški izmere Ut ureditve v ,c ljiški knjigi nosi občina. ( V izredno perečih probie1^, bo ljudski odbor posamezn1^, nekoliko zvišal prispevek I* cialne podpore.	,
Odlok o dopolnilni doli**'11*?, ki je do sedaj veljal za <** fl je bivše občine Medvode, razširi na območje vse °0 občine Medvode.	^
Ker Je jalovost in okužba živini zelo razširjena J* .j, odrejen pregled vseh ple«,,,|l)jj kov-bikov, pozneje pa pregledane še krave. Vsak korejec mora zahtevati P°^r a od vsakega lastnika krav, , so ie-te zdrave, ki jih priPeU
Glede zamakanja Je bilo 6 ^ njeno, da morajo najprej J t zadeti sami prispevati, pa po nujni potrebi pomač®1 .
I Glede prometnega davk3 (l) rezan les za domače potrt* napravljen predlog, kl bo slan višjim .forumom v P1 Posebna komisija bo Pr#l dala gnojnične jame.	^
Po razpravi o nekaterih f, tranjlh organizacijskih tn sonalnih zadevah je bila končana.
el(*
,ti*v
Izdaja založniško podjetje lja-nski dnevnik«, glavnim vurnl urednik Ivo TaV®