NOVI TEDNIK direktor in glavni urednik NT&RC: Jože Cerovšek, ■odgovorni urednik NT: Branko Stamejčič, odgovorni urednik RC: Mitja Umnik t8. november 1991 • številka 47 • leto XLV • cena 40 tolaijei jtran 7: Zemlji se je zmešalo stran 4: Sioresti etilo f nebo stran 3: V strmcu nočejo za ravnatelja Pojavnika strani 15,18,20: Pisma bralcev Miro Gradič meče rolcavico, io bo Ifdo Pobral? Komunala Pojasnjuje Podražitve Vinska skrivnost za 500 mark Lepi in grdi svetovi viteza Fedorja Pirkmajerja vedno v zavezništvu viteške piiače: Stran 16. NI veilno ogenj, kjer je tlim s sežigom poplavljenih zdravil ne bi bilo nič narobe, so ugotovili strokovnjaki. Stran 2. 2. STRAN - 28. NOVEMBER 1991 DOGODinl Odstop Franca Potočnika Po nedavni odstopni izjavi šmarske- ga župana Franca Potočnika iz Slo- venske kmečke zveze-Ljudske stran- ke, so na petkovi seji njegov odstop poslanci šmarske skupščine izglasova- li. Po živahni in dolgotrajni razpravi se je za Potočnikov odstop, na tajnem glasovanju, odločilo 32 poslancev, na- sprotovalo pa jih je 27. Do odstopne izjave in petkovega glasovanja je prišlo potem, ko je Po- točnik nedavno, z obema podpredsed- nikoma občinske vlade in drugimi ob- činskimi fimkcionarji različnih poli- tičnih barv, s skupino 15 poslancev, sprožil vprašanje zaupnice predsedni- ku občinske vlade Marjanu Aralici, li- beralnemu demokratu. Franc Potoč- nik je takrat s tem v zvezi izjavil, da s tako sestavljenim izvršnim svetom ni več pripravljen delati. Poslanci so se po tistem odločili za zaupnico Aralici, Potočnik pa je potem zaradi moralnih razlogov napisal odstopno izjavo. Med petkovo razpravo, pred glaso- vanjem, so podpredsednik skupščine Jože Čakš, dr. Danica Knapič-Nagode v imenu krščanskih demokratov in kmečka zveza predlagali med zdaj že očitno sprtima predsednikoma dialog, Veljko Kolar v imenu socialisatov ter Igor Gobec za liberalne demokrate pa so Potočnikov odstop posredno podpr- li. Poslanska kluba krščanskih demo- kratov in kmečke zveze sta poudarja- la, da sedanjost ni najprimernejši čas za menjavanje funkcionarjev. Med petkovo razpravo med predsed- nikoma ni manjkalo niti najostrejših medsebojnih obtožb: tako glede mnenj o podpisovanju brionske deklaracije, ki ji je Potočnik kot republiški posla- nec nasprotoval, Aralica, ki mu je to že dlje časa očital, pa naj bi bil celo izra- žal isto mnenje. Potočnik je zato v obrambo pojasnil svojo lansko od- ločnost, ko na vplivnem mestu m do- pustil, da bi Šmarčanom, za razliko od drugih občin, odvzeli orožje domače Teritorialne obrambe. BRANE JERANKO Med razpravljanjem sta prenovitelj Franc Zidar in krščanski demokrat Jože Čakš izrecno zanikala govorice, da bi bil imel kdo od njiju namen zamenjati Fran- ca Potočnika. Na šmarskem pa se že sprašujejo kdo bo novi župan. Ni vedno ogenj, kjer je dim s sežigom poplavljenih zdravil ne bi bilo nič narobe Za zdravili, ki so bila lani poplavljena v celjski bolnišni- ci je že dolga pot. Sedaj so po \Tnitvi iz termoelektrarne Šo- štanj že lep čas spet v celjski bolnišnici, dima pa se je zaradi njih dvignilo že več, kot če bi jih tudi v resnici zažgali, ka- kor je odločila republiška sa- nitarna inšpektorica. Zaradi obtožb, ki jih je obli- kovala Komisija za varstvo okolja in naravne dediščine pri Skupščini republike Slove- nije, je Ministrstvo za zdrav- stvo, družino in socialno var-. stvo zahtevalo ponovno stro- kovno oceno postopka pri na- meravanem sežigu poplavlje- nih zdravil v TES. Komisija je ugotovila, da je bila odločitev o nameravanem sežigu zaradi izrednih okoliščin strokovno upravičena. Komisija, ki jo je vodil prof. dr. Branko Stanovnik iz Fa- kultete za naravoslovje in teh- nologijo, oddelek za kemijo, v njej pa so bili še prof. dr. A- leš Krbavčič, prof. dr. Miro Činč, mag. Svetozar Polič, in doc. dr. Andrej Stergaršek, je brez dvoma toliko ugledna, da ji lahko zaupamo. Ugotovila je, da so bile od za sežig predvidenih zdravil od- stranjene in nevtralizirane po- tencialno nevarne kemikalije. Preostanek farmakološko ak- tivnih spojin je približno 200 kilogramov organskih snovi, ki v glavnem poleg vodika, og- ljika in kisika vsebujejo še du- šik in žveplo (po grobi oceni 5 odstotkov dušika in 10 od- stotkov žvepla). Pri sežigu v pečeh TEŠ pri temperaturi 1000 do 1100 sto- pinj Celzija bi organske spoji- ne iz poplavljenih zdravil praktično popolnoma zgorele v ogljikov dioksid in vodo z manjšimi količinami žveplo- vega in dušikovega oksida ter halogenov. Ta dodatna emisija plinov bi bila pri tej elektrarni po sežigu okoli 50 kilometrov poplavlje- nih zdravil na uro (skupaj z embalažo) v primerjavi z emisijo škodljivih snovi za- radi sežiga premoga zanemar- ljivo majhna in praktično ne- ugotovljiva z najbolj občutlji- vimi analitskimi metodami. Razen tega pa bi organske spojine pri gorenju v principu nadomestile, del goriva, kar pomeni celo specifično zmanj- šanje emisijskih koncentracij v dimnih plinih,« je zapisala komisija. Komisija v svojem poročilu še pove, da je nadzorovani se- žig posebnih odpadkov v raz- vitem svetu pogosta praksa in opozarja na sedanji problem, ki je nastal s prevozom pok- varjenih zdravil iz strokovno varnega in nadzorovanega skladišča v Šoštanju nazaj v bolnišnico v Celju. Improvi- zirano skladiščenje pokvarje- nih zdravil po njenem mnenju namreč predstavlja veliko več- jo potencialno nevamsot. Ministrstvo za zdravstvo, družino in socialno varstvo na temelju poročila strokovne ko- misije meni, da ni osnove za zahtevo po sankcioniranju od- govornosti glavne republiške sanitarne inšpektorice dr. Metke Macarol-Hiti in osebja Zdravstvenega centra Celje. Vse, kar se je dogajalo z zdra- vili pred vrnitvijo iz Šoštanja je bilo torej opravljeno stro- kovno in po mnenju ministr- stva kljub izrednim razmeram tudi upravni postopki niso bili kršeni. MILENA B. POKLIC »Nismo se znašii v klanih « šentjurska SDZ-NDS se je pretresla »čudi me, da ste tako samo- kritični in skromni po vsem tem, kar imate pokazati v dve- letnem obdobju od nastanka stranke, je na ponedeljkovem letnem občnem zboru šentjur- ske Slovenske demokratične zveze - Narodno demokratske stranke dejal gost iz Ljublja- ne, podpredsednik te stranke Anton Tomažič. Slovenska demokratična zveza je, tedaj še kot enotna desno sredinsko orientirana stranka, bila med prvimi orga- niziranimi strankami v Šent- jurju, poleg Kmečke zveze, ki pa se je sprva bolj povezovala iz stanovskih interesov. Kot je povedal dosedanji predsednik stranke Rudi Palir, so zlahka osvojili oblast in si priborili nekaj ključnih političnih pozi- cij, mesto predsednika skupš- čine, Demosa in kadrovske ko- misije ter z nmogimi akcijami in zborovanji držali iniciativo v občinskem življenju. Vendar tako kot so zlahka osvojili, so .še lažje izgubili oblast, kajti zaradi neizkušenosti in naiv- nosti, se niso znašli v klanov- skih občinskih povezavah, je menil Rudi Palir Franc Kovač, bivši šentjur- ski župan in bivši predsednik Demosa je poudaril nelojal- nost v koaliciji in dejal, da so v Demosu žalostno vlogo odi- grali krščanski demokrati in Kmečka zveza, ki so zahtevali njegov odstop, zato je ta stran- ka tudi zapustila Demos. Bivši župan je menil, da so naredili veliko napako, ker so po voli- tvah, ko se je razdeljeval »zmagovalni plen« in ko so bili najmočnejši, prepustili mesto predsednika izvršnega sveta, saj ta funkcija za razliko od županske pomeni deianasko oblast. Anton Tomažič je pojasnil razkol v stranki in menil, da je bila SDZ preveč elitistična, da je bil premalo poudarjen na- rodni element, da ni bilo pove- zave med odbori in članstvom. Na kongresu v Ljubljani Rupel ni prenesel, da bi imel proti- kandidata, priznal pa je, da je takrat stranka bila povsem na dnu, da pa ji sedaj članstvo in simpatizerji, ki so ostali lojal- ni narodni usmeritvi, spet da- jejo podporo, obenem pa je za- vrnil obtožbe, da so skrajneži in celo fašisti, kot so jih prika- zovali mediji. Za vladni last- ninski zakon je dejal, da je do- ber, saj onemogoča, da bi tisti, ki so menedžerji postali še lastniki in pravi, da ga bo tre- ba nujno sprejeti, saj se širijo divje privatizacije. Ce ne bo šlo drugače bodo šli tudi v ak- cijo zbiranja podpisov za refe- rendum, če bi opozicija v skupščini zminirala glasova- nje o referendumu in dodal da se v primeru nezaupnice vladi. ne bojijo za nekaj mesecev preiti v opozicijo. Med programskimi cilji za novo obdobje si šentjurska SDZ-NDS izpostavlja prenos sedeža Srednje kmetijske šole iz Celja v Šentjur, ureditev ob- voznice v Dramijah, programe za biokmetijstvo in družinske kmetije, ureditev Rifnika in ulice Dušana Kvcdra, da kom- pleks lokalnih gozdov ostane v Šentjurju itn. Ob koncu letnega zbora šentjurske SDZ-NDS so ra- zrešili dosedanjega predsedni- ka stranke Rudija Palirja, za novega pa izbraU Franca Ko- vača. ROBERT GORJANC Se 210 dni do pričetlka gradnje avtoceste Poročali smo že, da se v Kmečki zvezi bolj zavzemajo za tako imenovano severno varianto pri gradnji odseka avtoceste od Arje vasi do Vranskega. Člani namreč menijo, da bi bila gradnja smotrnejša, ker v tem predelu že poteka daljnovod, predvidena trasa, ki bi potekala po najkakovostnejši zemlji, pa bi tudi samo dolino v bistvu razdelila na dva dela. V Kmečki zvezi menijo tudi, da bi morali biti lastniki zemljišč odločni v svojih zahte- vah. Med drugim zahtevajo, da bi bilo treba sredstva iz naslova spremembe namembnosti v celoti uporabiti za pridobivanje novih zemljišč. Sanirati bo treba tudi vse posledice, ki bodo zaradi gradnje avtoceste nastale na obstoječem cestnem omrežju. Za vsa razpolovljena zemljišča pa bo treba opraviti komasacijo. V primeru, da se bo kdo odločil zemljo prodati, pa je treba lastnike oprostiti plačila prometnega davka. JANEZ VEDENIK KOMENTIRAMO Premiera ni bilo.. Poslanci celjske občinske skupščine so na včerajšnjem (sreda, 27. oktober) zasedanju verjetno o visokih podražitvah komunalnih storitev razprav- ljali v okviru samostojne točke dnevnega reda. To, skupaj z razčiščevanjem odgovorno- sti, kdo je kriv, da je prišlo v občini do tako visokih po- dražitev ogrevanja in plina, so zahtevali občani. Pobude na izvršni svet, skupščino in njeno predsed- stvo so pošiljali iz hišnih sve- tov, skupnosti stanovalcev, krajevnih skupnosti, sindika- ta, občinskega borčevskega odbora in političnih strank. Dnevni red skupščinskega za- sedanja je bil sestavljen že prej, zato so o njegovi spre- membi odločali poslanci na samem zasedanju. Kako so se odločili, ob zaključku redakci- je seveda še nismo vedeli. Smo pa na novmarski kon- ferenci pri celjskem županu Antonu Rojcu izvedeli, zakaj poslanci ne bodo razpravljali o novih oblikah rešitve zazi- dalnega načrta Gaberje. Pred- sednik celjske občinske vlade Mirko Krajnc je namreč odso- ten (menda na dopustu v Keni- ji) - v razpravi o zazidalnem načrtu Gaberje pa želi sodelo- vati. Sicer pa kaže, da bodo poslanci potrebovali še kar ne- kaj časa in kakšno dodatno formacijo, da nam bo i^J' skupaj jasno, kaj je s tem ^1 srečnim zazidalnim načrtori V občini Celje je bilo nanč že pred petimi leti z odiojcon urejeno rušenje Aškerčeve a. zdaj v poldrugo leto trajajo čem moratoriju na rušenje cionaliziranih hiš tako ne de v poštev brez dogovof z bivšimi lastniki). Aškerče\' pa je vse do zadnjih zaplei^ s sprejemanjem zazidalnih črtov v paketu sodila v skh Starega mestnega jedra, f županovih besedah naj bi j po novem predlogu občinsj^ vlade v ta sklop spet vrnila. .\ pojasnilo, zakaj spremembei spremembe sprememb, pa veda vsi skupaj še čakamo. Posebej še zato. ker je pr^ mier Mirko Krajnc posebej po udarjal, da je od sprejema zidalnih načrtov odvisen raz voj Celja. S sprejemanjem s torej mudi, skupščina je bil sklicana, na dnevni red zase danja pa ta točka ni bila uvij čena, ker premiera ni bilo.., Pa bi najbrž moral pns(t stvovati tudi razpravi o tem kako in zakaj je v Celju prišl do enkratnih visokih podraži tev komunalnih storitev. Oi govoriti bi moral tudi na vpn sanja, kaj je s predlaganim av tomatizmom pri določanju ca komunalnih storitev po vsak podražitvi vhodnih surova. Komunalna dejavnost je v ob čini urejena v okidru Javne§ podjetja Komunala, za raa onalnost njenega poslovanj pa sta odgovorna občinsk vlada in tudi skupščinski po slanci, vsekakor veliko bo kot občani, ki zdaj nosijo; svojih plečih bremena podr, žitev. Zato so tudi zahte\ prenoviteljev po ugotavljanj zlorab javnih pooblastil i očitki o slabem, nenačrtnei vodenju dela in življenja v ob čini Celje, našle mesto v tet kontekstu. Za njihovo uresm čitev pa obstojajo v okviru ob činske skupščine povsem k galni mehanizmi in ukrepi. So tudi o tem govorili a včerajšnjem zasedanju celjsii občinske skupščine? IVANA STAMEJCI Obljubljena zdravila In cepiva Spisek zdravil in cepiv, ki jih pri nas ni, je iz dne- va v dan daljši. Odgovor- ni v republiki obljubljajo, da bo zadreg še ta teden konec, ker da so uredili probleme z uvozom. Če bo res tako, vsaj zaradi cepiv ne bo škode - bo pa precej težav z organizaci- jo rednih in zamujenih cepljenj. Na povsem »normalno« oskrbo z zdravili pa bo verjetno potrebno počakati še ma- lo dlje. MBP Podvoz Tremarje pred rešitvijo Podvozu v Tremarjih so šte- te ure! Tako je bilo odločeno prejšnji teden v Ljubljani na republiški upravi za ceste, kjer je bil na delovnih pogovorih predsednik Izvršnega svet občine Laško Roman Matek Pogovarjal seje z namestni kom direktorja te službe U dom Prahom, ki mu je oblju bil, da je problem podvoz Tremarje, ene najbolj črnil točk na magistralni cesti 0 Ije-Laško rešen do takšne m« je, da bodo z deli za odpia^' problematičnega mesta začel spomladi prihodnje leto. Pr" jekt je pripravljen in tremaf ski podvoz naj bi rešili z na^ vozom. Do spomladi mora) v Laškem pripraviti vse p" trebno za pri če tek gradnje, ^ nar pa bo v celoti zagotovi* republika. Tako bodo čez nekaj m«^ cev začeli odpravljati promf'' no točko, ki je bila probletn^j tična praktično vsak dan. ^ normalnem vremenu so nfj^ strežen podvoz preklinj*^ vozniki velikih šleperjev,J niso mogli skozi, za nam^č* pa še obračalnega prostora f vsaj s celjske strani, najt^^l* pa je bilo ob deževju, ko |^ voda kmalu zalila podvoz i^.^. bil promet ustavljen. obvozi so pot močno podaljš^^ in tudi podražili. Tako se " celjskem prihodnje leto obcj^ ta dva velika cestna dogodlj^, Začeli naj bi z gradnjo . ceste skozi Savinjsko do^^ od Žalca do Vranskega in dili za sodobni promet kriti*^ podvoz v Tremarjih. (,i TON>ViK I0GODKI 28. NOVEMBER 1991 ~ STRAN 3 Kdo ho vojniški ravnatelj? ^raianl strmca podpisovali peticijo zoper ponovno Imenovanle Mariana Polavnika Celjska občinska vlada na današ- ijem zasedanju (četrtek, 28. novem- ija) obravnava tudi imenovanje rav- ijtelja vzgojno-izobraževalnega zavo- |j Osnovna šola Vojnik. Ob imenova- iju novega vojniškega ravnatelja os- lovne šole pa je v javnosti že nekaj jpletov, (a razpis za ravnateljsko mesto sta se irijavila dva kandidata, ki izpolnjuje- 3 razpisne pogoje - dosedanji ravna- elj Marjan Pojavnik in Majda Roje, ki ^ vojniški osnovni šoli opravlja delo omočnice ravnatelja. Svet Osnovne ole Vojnik je na svojem sestanku 12. lovembra izrekel podporo Pojavniku J za soglasje k imenovanju zaprosil udi ustanovitelja, občino Celje. Ob-, činska vlada o tem razpravlja danes - iz predlaganega sklepa pa je razbra- ti, da Služba IS za kadrovska vpraša- nja kot predlagatelj ne soglaša z ime- novanjem Pojavnika. Zapleti v javnosti ob kandidaturi Marjana Pojavnika, ki kandidira za ravnateljsko mesto že v tretjem man- datu, so se začeli v krajevni skupnosti Strmec. Krajani so v peticiji zoper imenovanje Pojavnika zbrali približno 150 podpisov, svoje nasprotovanje pa utemeljujejo s številnimi očitki. Z ne- katerimi med njimi se strinjajo tudi v celjski enoti Zavoda za šolstvo in šport Republike Slovenije, kjer so v svoje mnenje ob Pojavnikovi kandi- daturi zapisali: »V zadnbjem obdobju (2 leti) je bila šola Vojnik večkrat predmet spotike v časopisju regije. Spori ravnatelja z vodjem podružnič- ne šole so pokazali, da je ravnatelj preveč nestrpno in premalo premišlje- no pristopil k reševanju medsebojnih konfliktov...«. Krajani Strmca pa svoje očitke navezujejo predvsem na ravnateljeve grožnje z ukinitvijo po- družničnih osnovnih šol v Socki in Strmcu, težave s prevozi otrok v šolo in urejanjem šolskih okolišev, neu- strezno kadrovsko politiko na osnovni šoli Strmec ter med drugim še samo- voljno zamenjavo vodje podružnične osnovne šole v Strmcu. I. STAMEJČIČ liovo podjetje v Šempetru j/likrokapsullrana lepila sta na svetovnem tržišču ponulaia le iva ameriška proizvajalca v petek so v Šempetru odpr- vrata novega podjetja Aero SM. To je mešana družba, katero sta svoj delež prispe- ila celjski Aero in nemški artner. Delež Aera znaša v šempetr- sem podjetju 33,4 odstotkov, glavnem so prispevali denar, ledtem ko je delež nemškega artnerja 66,6 odstotkov. Šempeter so Nemci pripel j a- opremo in tehnologijo. Vred- ost tehnologije, ki ni obraču- ana v osnovnem kapitalu, laša milijon nemških mark. Osnovni program v začetku bo proizvodnja mikrokapsul in kemikalij za izdelovanje sa- molepilnih blokov. Računajo, da bodo 95 odstotkov proiz- vodnje prodali na tuja tržišča, ostalih 5 odstotkov pa bodo ponudili domačemu tržišču. Po besedah direktorja Braneta Kajtne je proizvodnja visoko akumulativna, delovno inten- zivna in ekološko niti najmanj sporna. Že decembra namera- vajo proizvodnjo razširiti, iz- delovati bodo začeli končne izdelke, to so tako imenovani TIK bloki, v načrtu imajo pro- izvodnjo samolepilnih sprejev, ki so namenjeni grafični indu- striji, uporabi v šolstvu ter go- spodinjstvu, razmišljajo pa tu- di o izdelovanju kaširanih le- pil in UV lakov za potrebe gra- fične industrije. Skratka v načrtu imajo do- kaj širok program, ki je po nji- hovi oceni tudi tržno zanimiv, saj bodo v bist\ai poleg dveh ameriških proizvajalcev tretji proizvajalec mikrokapsulira- nih lepil na svetu in praktično prvi v Evropi. Temu primerni so tudi kadrovski načrti. Tre- nutno so v podjetju zaposleni trije delavci, do sredine pri- hodnjega leta pa naj bi v Šem- petru delalo okoli 30 ljudi. IB Komu občinska priznanja? Šmarska skupščina se je odločila letos, na svoji zad- nji seji, za podelitev enaj- stih občinskih priznanj, književnika in posrednika slovenske kulture v Evro- po, dr. Aloisa Hergoutha pa so počastili z naslovom »Častni občan«. Hergouth sodi med najbolj znane in najuglednejše avstrijske književnike, ki povsod po- nosno poudarja svoje slo- venske^ korenine iz Sladke gore. Pobuda je nastala prav v tej krajevni skupnosti, kjer je bila doma njegova mati in si je pred leti, v po- dedovani koči, uredil po- čitniško bivališče. Sladko goro veliko omenja v pe- smih in prozi, posredoval pa je tudi pri uveljavljanju slovenske literature v Evropi. Letošnji »Plaketi občine« bosta prejela Franc Plohi iz Rogaške Slatine za delo v kulturi in Jože Uršič iz Bistrice ob Sotli za delo na področju vzgoje in izobra- ževanja ter v kraju. »Priz- nanja občine« so namenili Antonu Tušku iz Rogatca, Jožetu Lorberju iz Šmarja, Tanji Plevnik iz Virštanja, ženskemu košarkarskemu klubu »Kozmetika Afrodi- ta« iz Rogaške Slatine, Društ\ai upokojencev Ko- strivnica in Gasilskemu društvu Buče. Tri denarne nagrade po 15 tisoč tolar- jev pa bodo prejeli Šolsko športno društvo Šmarje, •ttešani pevski zbor »Anton Aškerc« iz Podsrede in tiruštvo prijateljev mladi- ne iz Bistrice ob Sotli. Ob- činska komisija za odliko- vanja, ki ji predseduje To- Gaberšek, je letos preje- la 14 predlogov za podeli- W priznanj, za nekatere l^andidate tudi po dva, 'Alujevič tukaj. Toliko, da veste - za prijatelje sem Lujo, za sovražnike pa gospod Alu- jevič," je pred dnevi pojasnil dosedanji v.d. upravnika celj- skega gledališča. Sprašujemo pa se, kdo lahko Alujeviča po- temtakem pokliče po imenu - Borut. Na ponedeljkovem zboru Pirnatovib demokratov v Šentjurju je nekdo dejal, da so se v njihove vrste prikradli komolčarji in hrbteničarji, ki so bili prej rdeči zdaj pa se znajo odlično ban'ati in preo- blačiti. »To so pravi specialci« je menil nekdo in tudi gospod Tomažič se je potrdilno popra- skal po bradi. Le kaj naklepa- jo? Ce niso prenesli sredinčar- jev bodo verjetno še bolj po- gledali po kotih, da bi se jih znebili. Kdo ve, morda pa bo- do predlagali hnaškigardi, da jih odkupi, da bi potem arma- di podtaknila kakšnega zane- sljivega Jastreba. Celjska ministrica za druž- bene dejavnosti Irena Ferlež in republiška ministrica za zdravstvo Katja Boh sta si na petkovi podelitvi Bloudkovih priznanj na Dobrni izmenjali telefonski številki. Kdo ve, za- kaj? Če doslej nista vedeli dru- ga za drugo, tudi poslej številk ne bosta potrebovali, saj se ta- ko celjski kot republiški vladi slabo piše. Mogoče pa telefon- ski številki potrebujeta za iz- menjavo kuharskih receptov in vzorčkov za pletenje? Živ- ljenje pač postaja hudičevo drago in tudi ministrski stolč- ki niso večni. Žalski župan Milan Dobnik je nedavno, ko je našteval uspehe v občini za časa svoje vladavine, med drugim omenil, da ga čaka še en velik uspeh. Najbolj srečen bo namreč takrat, ko bo lahko na Vranskem odprl novo avtocesto. Po izjavah Lojzeta Peterleta naj bi z deli začeli čez 210 dni, po izjavah nekaterih žalskih občinskih veljakov pa šele čez dve leti. Po tem sodeč je gospod Dobnik trdno prepričan, da bo župan Žalca vsaj še pet let, pa volitve gor ali dol. Ob takih izjavah se mu smejita celo Drnovšek in Mesič, ki dobro vesta, kako je, če dobiš nogo. STANOVANJSKA ZAKONODAJA Milena Piskar, Vransko: V Žalcu mi zagotavljajo, da mi ne morejo izplačati 30 odstot- kov vrednosti stanovanja, če se preselim v lastno hišo, dobi- la pa bi ta delež, če bi se selila nazaj k staršem. Ali je to res? V kolikšnem času po izprazni- tvi stanovanja bi mi moral lastnik izplačati teh 30 odstot- kov in v kolikšnem času lastno udeležbo? Na podobno vprašanje sem v tej rubriki že odgovoril. Sta- novanjski zakon določa, da je lastnik stanovanja dolžan iz- plačati 30% vrednosti stano- vanja imetniku stanovanjske pravice oz. najemniku, če ta izprazni stanovanje v dveh le- tih po uveljavitvi tega zakona. Hkrati pa Stanovanjski zakon tudi določa, da lahko lastnik stanovanja zavrne izplačilo te tako imenovane odpravnine, če je imetniku stanovanjske pravice prenehalo stanovanj- sko ali najemno razmerje ali če mu je mogoče odpovedati sta- novanjsko razmerje brez zago- tovitve najpotrebnejših pro- storov v skladu z določbami prejšnjega Zakona o stano- vanjskih razmerjih. Okolišči- na, da imetnik stanovanjske pravice oz. najemnik gradi stanovanjsko hišo, sama po se- bi ne zadostuje za zavrnitev izplačila odpravnine. Lastnik je dolžan izplačati odpravnino v primernem roku od izprazni- tve in izročitve stanovanja. V celjski občini bo ta rok zna- šal največ 15 dni. Enak rok bo primeren tudi za vračilo lastne udeležbe. KDO BO PLAČAL PROMET- NI DAVEK? Stanovanjska nakupovalna vročica počasi pojema, z njo pa usihajo tudi vprašanja. Za današnjo rubriko sem zato kar sam prispeval dve vprašanji, zaradi katerih pri nas največ- krat zvonijo telefoni v zad- njem času. Najprej gremo k pi-vemu ze- lo aktualnemu vprašanju, kdo bo plačal prometni davek? Po izzidu Stanovanjskega zakona in pred napovedano domnevno podražitvijo točke za skoraj 217o je bila kupcem stanovanj v prvi vrsti jasna le ena stvar in sicer, da morajo na vsak na- čin ujeti staro vrednost točke, kar je povzročilo pri nas ne- verjetno gnečo in nečloveške pogoje za delo. Seveda pa nam, ki smo predstavljali ob- čino Celje kot prodajalko, ta- krat še marsikaj ni bilo jasno. Tudi glede plačevanja promet- nega davka še ni bilo enotne politike, razlage in prakse. Le pri sebi smo slutili, da bo na koncu zavezanec za plačilo prometnega davka vendarle občina. Davčni predpisi dolo- čajo, da je zavezanec za plačilo prometnega davka prodajale^ obligacijski predpisi pa puščajo, da se lahko pogodi,^ ni stranki s pogodbo dogovo^ ta, da prevzame plačilo pj^ metnega davka tudi kupej Ker je šlo za ugodne pogo, kupovanja stanovanj in ker i ni bilo enotne razlage ter po], tike, smo za vsak primer vnesi v pogodbo določilo, da plaf, prometni davek kupec. Skle pali smo tudi, da bo pozne)« ko bo prišla obvezna razlaga lažje obveznosti kupce zmanjšati, kot pa jih povečati Medtem je že prišla obvezrj razlaga, da je zavezanec z plačilo prometnega davi; prodajalec, za občinska slano vanj a torej občina Celje, Vs ki so že ali še bodo skleni kupoprodajne pogodbe, so t( rej lahko brez skrbi. Ne boje treba plačati prometnega da; ka. Ko bo objavljeno to pojas nilo, bodo vse pogodbe žepi davčni upravi, ki bo moral izdati zelo veliko odločb obč. ni Celje, ki bo na veselje k. pcev poravnala davčne obve: nosti. Kdo bo docela na koncu plj čal prometni davek? To vprs sanje ni le retorično. V prihoii njem letu in v nadaljnjih leti bodo kupnine za stanovarj eden poglavitnih virov za p speševanje stanovanjske gi; ditve, predvsem pa za kredi:: ranje gradnje ali nakupa st.- novanj in za zagotavljanje s cialnih stanovanj. Hkrati t ne smemo zamolčali dejstvi da je tisti, ki še nimajo ustrei ne strehe nad glavo več kot) kupcev stanovanj. To pa p« meni, da bodo tudi njihov možnosti za pridobitev kredii ali socialnega stanovanj manjše, kar pomeni, da bod posredno tako ali drugač »plačali« prometni davek tu( tisti, ki so še danes brez slano vanja. Kakorkoli že, s sodelav smo veseli, da smo lahko ( danes pripravili skoraj 9' kupoprodajnih pogodb in ( smo lahko ustregli večini to pcev, ne glede na to, kaj si m kateri od njih mislijo o nas. KDAJ PRENEHA PLAČEVi TI NAJEMNINO NOVI LAS NIK STANOVANJA? Na to v zadnjem času z« pogosto vprašanje je lahko C govor zelo kratek in jedrU' Kupec, torej novi lastnik sti novanja, preneha plačeva najemnino z dnem, ko je skl' nil kupoprodajno pogodbo' ne z dnem, ko je ali pa bo p" ravnal kupnino. Če je bila k" poprodajna pogodba sklei^l' na med mesecem, se poračun le sorazmerni del najemni"' Od sklenitve kupoprodaj" pogodbe dalje plačuje i^^* lastnik le prispevek za vzdi^^ vanje skupnih delov in napf stanovanjske hiše in obra'' valne stroške. Odgovarja Miro Gradič pOGODKI 28. NOVEMBER 1991 - STRAN 7 Marogasti direktorji jože Zupančič, predsednik zbora združenega dela republiške skupščine o blokadah v parlamentu Jože Zupančič pravi, da mu ponoči grozi- jo, z anonimnimi telefonskimi klici. Nekdo to naredi tako, da ga najprej vpraša, če je to on, če je predsednik tega »afernega« dela skupščine, potem pa mu reče, da je... in da bo že videl. Na zbor združenega dela, ki mu vi pred- sedujete, se vrstijo napadi, češ da ovira lastninsko zakonodajo in sprejetje zakona, ^ je zelo pomemben za prihodnost Sloveni- je. Kako bi to komentirali? Napadi so značilni za sedanje obdobje, ker gre za eno izmed temeljnih vprašanj nadaljnjega razvoja Slovenije. Ti napadi so večsmerni. Ne gre samo za napade na sam zbor, na poslance, na mene osebno, ampak gre za napade na parlamentarni sistem. Tu je prišlo do jasne diferenciacije in pri tem se je pokazalo, da sedaj postavljamo naš skupščinski sistem na tisto pozicijo in vlo- go, ki mu po sedanji ustavi gre. Tu so še drugi očitki, na primer ta, da zavirate, da bi Slovenija dokončno odšla iz komunističnega sistema. Takšnih očitkov ni tako veliko. Vemo, da smo s samim procesom lastninske zakono- daje pričeli točno pred erum letom in da je bil osnutek sprejet že pomladi letos in da je potem minilo šest mesecev, ko smo dobili predlog izvršnega sveta. Če sedaj ugotav- ljamo, da si je treba vzeti nekaj časa za temeljit premislek, to ni tako strašno odlo- čilno, ko pa so si nekateri vzeli daljši čas za premislek in spremenili osnovni koncept. Tudi ta očitek se pojavlja, da je to zadnja obrambna linija tako imenovanih rdečih direktorjev. Rdečih direktorjev praktično ni v našem zboru, poznamo samo marljive in mogoče koga, ki ni preveč sposoben. Imamo celo poslanca, ki je bil odstavljen kot direktor. Takšnega očitka sploh ne sprejemam, ne samo zato, ker bi tudi meni lahko kdo nata- knil, da sem rdeči ravnatelj, ker nikoli ni- sem skrival, da sem bil v Zvezi komunistov. So pa tisti, ki seveda prestopajo, si delajo hrbtenico in hočejo postati ne vem kakšni marogasti direktorji... to je njihov pro- blem. Stanje je status quo. Kateri koraki so potrebni, da bi se prišlo do konstruktivne rešitve... Zelo težko je karkoli napovedovati. Ne- katere stvari je možno urediti. Trdno sem prepričan, da takoj, ko bo pri nas jasno, kakšno funkcijo ima skupščina in kakšno izvršni svet, da bo svojo potezo potegnil izvršni svet. To ni provokativno, in to sem že v sami skupščini povedal. Trenutno blo- kira sprejemanje lastninske zakonodaje iz- vršni svet, ker je njemu naloženo, da to zadevo izpelje do konca, če pa temu ni kos, pa mora povedati, zakaj temu ni kos. V kakšnem primeru bo zbor združenega dela sprejel predlog zakona o lastninjenju? Mi smo o lastninski zakonodaji razprav- ljali sedemkrat in imeli tudi dve delovni seji, tako da je bilo devet temeljitih raz- prav. Nihče nam ne more očitati, to so pa seveda nekateri napihnili, da ne bi vsebin- sko obravnavali te lastinske zakonodaje. Na zadnji delovni seji smo se skupaj dogo- vorili s predstavniki vlade, da je sedaj do- bro, da imamo dva predloga, da se da iz njih nekaj izluščiti. Morda bi lahko kdo pomislil, da ste s tem zavlačevanjem poskušali izsiliti vprašnje zaupnice vladi. To ne drži. Takšnega natolcevanja, oseb- nega in splošnega, je kar veliko. Lahko po- vem samo dvoje: mi smo že 3. oktobra pred- lagali vladi, že drugič, moratorij nad celot- nim lastninjenjem, tako da bi se temu lahko izognili. V našem zboru smo do zadnje raz- prave, ki je bila pretekli teden (in še ta razprava se je potem tako čudno izrodila) z enim glasom sprejeli postopek za pripra- vo zaupnice izvršnemu svetu. O tem prej sploh nismo razpravljali, tako da tudi ta očitek absolutno ne drži. Ali menite, da se lahko zgodi, da bi prišlo do razpustitve zbora združenega dela? Po sedanji ustavi in poslovniku je to ab- solutno nemogoče. Tudi tisto zbiranje pod- pisov je velika demagogija nekaterih, ki so zelo nespretni v našem političnem življenju in si želijo na ta način pridobiti nekaj volil- nih točk, kar je kratkoročno lahko učinko- vito, ker ljudje pri nas zelo radi berejo in poslušajo takšne očitke, sicer pa je to izred- no mizerno in slabo za naš razvoj. Kaj bo za delovanje parlamenta pomenil »virus« poslancev Demokratske stranke, ki ne nameravajo biti avtomat Demosa? Razhod v Slovenski demokratični zvezi je pripeljal do tega, da se bo parlamentarni sistem, kot ga mi potrebujemo, začel graditi na tistih svojih izvirnih osnovah, zaradi česar so bile volitve v preteklem letu. Iz tega zornega kota kot Jože Zupančič in neodvisni poslanec gledam na ta razvoj iz- jenmo pozitivno. Zdi se mi, da smo v seda- njem parlamentarnem sistemu prišli na dno. ROBERT GORJANC Foto: NACE BIZIL Zemlji se je zmešalo Ob zadnjem dežju največ škode povzročila zemlja v ponedeljek smo si oddah- nili, kajti opoldne je posijalo sonce. Blagodejno je \'plivalo na vse nas, ki smo od sredine prejšnjega tedna pa do nedelje zvečer trepetali, da ne bi doži- veli podobne poplave, kot smo jo lani ob 1. novembru. Spletu okoliščin se lahko zahvalimo, da se je tokrat vse srečno kon- čalo. Res so številni plazovi pov- zročili zlasti poškodbe cest, travnikov, polj, vinogradov in stanovanjskih hiš ter gospo- darskih.poslopij, vendar le ni prišlo do večje škode. Tudi na- rasle reke in potoki so bili to- krat bolj krotki kot pred le- tom. Pomembno vlogo pa so odigrali sami ljudje, ki so se ob močnejšem deževju začeli pri- pravljati na morebitno popla- vo. Reševali so stvari iz drvar- , nic, umikali avtomobile in po- dobno. Vse službe so bile po nekaj dni v pripravljenosti, kar še posebej velja za gasilce, občinske štabe za civilno zaš- čito, komunalna in cestna po- djetja, celjski Nivo in druge, ki bi lahko preprečili ali omilili morebitne posledice naraslih Vod in plazov. Pripravili smo krajši pre- gled, kakšne posledice je zad- nje močnejše deževje pustilo Po krajih v osmih občinah Celjskega območja. Velenje: zabeležili so osem plazov, ki so se sprožili pred- vsem v krajevnih skupnostih Pesje, Skomo-Florjan, Bele ^ode in Konovo. V tem tednu ^0 na terenu geologi, ki raz- 'skujejo področja plazov, pri- pravili bodo predloge za sana- •^ijo in ocenili nastalo škodo. Slovenske Konjice: še naj- *č težav je bilo na območju :^č, kjer je zaradi poplave ■^•"avinje tudi prišlo do zaprtja *^ste Loče-Ponikva. Šentjur: najtežje je bila pri- ^deta stanovanjska hiša ' Zagaju pri Ponikvi, kjer so •korali stanovalce izseliti. Ob sta bili zaradi plazov po- *pdovani še dve stanovanjski ^ši in nekaj gospodarskih po- *'Opij, vendar se bo vse dalo l^f^irati. Najhuje so bile po- ^'^odovane ceste. Cesto Slivni- ca-Prevorje je zasulo kar deset plazov. Cestno podjetje Celje jih že odstranjuje, na nekate- rih odsekih pa je enosmeren promet. Močno sta prizadeti tudi cesti Žamerk-Loka zara- di več zemeljskih vdorov mo- derniziranega vozišča in Ve- zovje-Kalobje. Nekaj plazov je poškodovalo vinograde, travnike in njive. Na terenu so geologi in po ogledu bo znana tudi nastala škoda. Šmarje: tudi tu so bili naj- močnejši plazovi, registrirali so jih petnajst, pri tem pa so bile poškodovane tri stano- vanjske hiše. Najbolj poškodo- vana in še vedno ogrožena je hiša v Pristavi pri Lesičnem, zato so jo izselili. Poplavljenih je bilo okoli 400 hektarov po- vršin, od tega jih je 10 odstot- kov posejanih s pšenico in na teh poljih je največ škode. Pla- zovi so pretrgali več lokalnih in krajevnih cest ter poškodo- vali več vinogradov pri Vir- štajnu in Sv. Emi. Nastalo škodo bodo ocenili v tem tednu. Celje: nekaj lokalnih cest je bilo poškodovanih zaradi pla- zov, ki so bili med zadnjim de- ževjem tudi v celjski občini najbolj aktivni. Najbolj priza- deta je bila stanovanjska hiša na Dobrnškem klancu. Na več krajih se je pojavila tudi talni- ca, zato so na pomoč poklicali gasilce. Žalec: večje škode ni bilo, kolikor pa jo je, bo znaria v na- slednjih dneh. Med najhujšim deževjem je prestopila bregove Bolska, na Vranskem pa je prostore INDE ogrožala nara- sla in razlita Merinščica. V Zarji v Petrovčah so tudi tokrat imeli poplave zaradi tablice, ta pa je ponagajala tu- di v objektih Arja vas in Dreši- nja vas. Vodo so črpali gasilci. Zabeležili so šest plazov, ven- dar o njih še zbirajo podatke. Savinja je bila tokrat najbolj nevarna v Šempetru, kjer še ni urejena regulacija. Mozirje: najhuje je bilo prejšnji četrtek in petek, ko so se v mozirski občini že bali, da se bo ponovil lanski 1. novem- ber. Tokrat je bilo najbolj ne- varno na Delejevem jezu v Mo- zirju, kjer bi ob povečanem deževju lahko prišlo do razlit- ja vode v Savinjski gaj. Nivo je zato zgradil dodatni nasip in jez tako, da so zmanjšali ne- varnost. Nekaj časa je bila za- radi plazu zaprta cesta Ljub- no-Luče, do razlitja Drete pa je prišlo v Lačji vasi, kjer je spodneslo spodnjo konstrukci- jo za novi most. Kot ob vsakem močnejšem deževju so bile tu- di tokrat v nevarnosti tri sta- novanjske hiše v Krašah, kjer je grozila Dreta. Laško: med zadnjim dežev- jem je bilo najhuje prizadeto področje laške občine. Po pr- vih grobih ocenah je škode za okoli 120 milijonov tolarjev, bo pa po vseh ogledih ta ocena prav gotovo še nekaj višja. Najtežje je bila prizadeta dru- žina Kmetic v Zagradu, kjer je hiša tako poškodovana, da je ni mogoče obnoviti. V Lažišah je rezervoar za vodo prestavilo za šest metrov, cesta pa je v »štangah«, saj se je zaradi plazu pogrezala tudi do pol metra. Plaz je močno ogrožal tudi cesto in potok pri Slapša- ku v Oleščah, na Strmci pri Koblič pa je zaradi plazu moč- no poškodovano gospodarsko poslopje. TONE VRABL Cesta med Ločami in Poljčanami. Kmetica ostala brez hiše Tisti usodni četrtek 21. no- vembra sta Tilka in Jože Kme- tic tako kot že vrsto let zjutraj zaklenila stanovanje in se od- pra\ila na delo v Papirnico. Okoli 13. ure so ju poklicali sodelavci ter jima sporočili, da jima je plaz zasul novo stano- vanjsko hišo v zaselku Zagrad na robu zgornjega dela Jagnje- nice. Vsa pretresena sta odhitela domov. Pogled na dom, zgra- jen z lastnimi žulji, je bil zares žalosten. Radeški gasilci in krajani so takoj prihiteli na pomoč, a žal ni bilo kaj reševa- ti, kajti ko je močno zabobnelo (tako so vedeli povedati tisti, ki so bili takrat tam naokoli doma!) se je začela izpod hriba valiti gmota mastne zemlje, pomešane z vodo, vse skupaj pa je takoj poškodovalo ob- jekt. Streha je pokala, kot če bi lomil zobotrebce. Jože in Tilka sta lahko le s solznimi očmi gledala, kako razpada trud njunih rok in vse, kar sta imela v hiši: »Uničen je trud dvajsetih let. Stanovala sva v stari hiši in si zraven nje postavila novo. Čeprav sva v njej že stanovala, pa še vedno nisva bila čisto preseljena. Zdaj sva brez vse- ga. Ali nama bodo pomagali?« Dokler ne rešijo njunih te- žav, bosta stanovala pri sose- du Milanu Zajcu. Ko se je vse skupaj malo umirilo, so komu- nalci odstranili gmoto zemlje, pomešane z drevjem, in iz ga- raže rešili skoraj nov avto. To pa je tudi vse. Plaz se je odtr- gal 300 meti-ov nad dvema Kmetičevima hišama in zgr- mel v dolino. Globok je bil okoli osem in širok do 30 me- trov. Če bi še deževalo, bi zru- šilo hišo in jo skozi manjši vi- nograd porinilo v Kusljevo hi- šo, ki so jo zaradi bližajoče ne- varnosti izpraznili. Prizadeti teren si je ogledal geolog Ser- gej Venturini in ugotovil, da nova gradnja na tistem prosto- ru ni vama. Sandi Sabolčki, predsednik komisije za elementarne ne- sreče pri občini Laško, je po- vedal, da bodo Kmetičevima čim prej s pomočjo Papirnice našli stanovanje v bloku, do spomladi pa pripravili vse po- trebno za novogradnjo. Kje in kako, pa se bosta odloči! Kmetičeva skupaj z ustrezn mi službami. TONE VRABL Foto: EDI MASNEt Pri vseh treh največjih pla- zovih v laški občini (poleg Za- grada pri Kmetičevih še v Je- lovem pri stanovanjski hiši Rudija Sonca in v Vrhovem) se za nekaj desetletij nazaj tudi najstarejši ljudje ne spomnijo, da bi močnejše deže\'je pov- zročilo tako nevarnost. V Za- gradu je bilo suho, v Vrhovem so iskali vodo, pa je niso na- šli... Ljudje so nezaupljivo gledali v plazove in se pogo- varjali o tem, da se pod zemljo nekaj dogaja... Kmetičeva nova hiša od spredaj (pred njo so od leve sin Pavle, Tilka in Jože Kmetic) 8. STRAN - 28. NOVEMBER 1991 KULTuJ Piransko sonce v Celju V Kovlnoiehnl ogled del 4. Celiskih mednarodnih slikarskih tednov Prejšnji četrtek so v avli upravne stavbe Kovinotehne odprli razstavo del, ki so nastala na 4. Celjskih med- narodnih slikarskih tednih, ki so bili letos od 15. septembra do 15. oktobra v Piranu, Sodelovali so Maria Cecilia Garcia iz Čila, Donald Urquhart iz Škotske, Valentin Oman in Georg Held iz Av- strije, Dubrovka Rakoci iz Hrvaške in Marijan Tršar iz Slovenije. Zdaj je že znano, da delujejo CMST, ki jih vodi Matjaž Gruden, direktor trajne delovne skupnosti E22 Keleia pri Evropski kulturi, kot umetniška manifestacija na poslovnem odnosu do svojih ustanoviteljev oziroma spon- zorjev, kjer je še vedno v ospredju Ko- vinotehna. Umetniki so letos delali pod vtisom vojne na Hrvaškem in vsak po svoje izpovedali odnos do okolja in ljudi, kamor so prišli. Ta odnos je bil za večino le okvir za izhodišče v pripoved svojih dosednjih videnj sveta. Le sli- karka iz Čila si je dala duška s pretira- vanji v pravljičnem slikanju srečnega sveta, kakršen naj bi bil, pa ga ni - zdaj in tu! Valentin Oman je nada- ljeval svoj opus križevega pota, ki ga pomensko širi na univerzalni pojem človeškega. Donald Urquhart je z mi- kroskopsko natančnostjo razčlenil or- ganske strukture kamna, zemlje in vo- de, ki ga je obdajala v piranskih dneh, Georg Held pa je ostal zvest svoji filo- zofiji odnosov med barvo in ploskvijo. Dubravka Rakoci je ponazorila mož- nost prehoda iz enodimenzionalnosti v arhitekturo, Marijan Tršar pa je pre- vedel nekatere piranske motive v ek- spresionistično razpoloženje. Posebnost letošnjih razstav udele- žencev CMST je v tem, da skupinskih razstav ne bo, razen premierne v Pira- nu in domicilne v Celju, ker organiza- torji ponujajo galerijam posmezne av- torje, da si jih izberejo po svojem last- nem programskem vodilu. DRAGO MEDVED Balet prvič v Celju Ljubitelji baleta in ba- letniki (teh pa v Celju ni malo), bodo prišli na svoj račun v sredo, 4. decem- bra, ko bo na odru Slo- venskega ljudskega gle- dališča Celje gostoval Ba- let SNG Ljubljana. V Ce- lju se bo to zgodilo prvič, namreč, da prihaja v go- ste ljubljanski Balet. Predstava bo v zname- nju Mozartove obletnice, oziroma najnovejše uspešnice Wolfganga Amadeusa Mozarta, A - Deus. To je predstava v dveh dejanjih, z naj- boljšimi baletniki, v ko- reografiji Vlasta Dedovi- ča. Iz teme se izriše podo- ba Mozarta, ki sedi za mi- zo, izčrpan od dela. Ne- slišno se prikaže Moški v črnem, glavo ima zakri- to z notami... Dva obraza Anice Kumer Igralka Anica Kumer je v morečem času, ki ga živimo, ustanovila lasten oder, da bi z njim, popotujoč križem-kra- žem po Sloveniji, nasmejala ljudi, jim dala misliti, ali pa jih spomnila na druge duhov- ne, človeka vredna \Tline. Ko se je rodilo, to pr\'o malo za- sebno gledališče v Celju, mu je dala ime: Dva ojjraza. »Gojili bomo interpretacijo poezije, obogateno z vsemi gledališkimi elementi, od sce- ne, luči, kostumov, maske, scenskega giba, do glasbe. Še posebej do glasbe«, pravi v po- potnici svojemu gledališču Anica Kumer, ki je k sodelova- nju pritegnila še druge sode- lavce. Prva predstava gledališ- ča Dva obraza bo Trenutek za pesem. Njene pesmi bo prepe- vala Tatjana Dremelj, uglasbil jih je Marko Bezovšek, pove- zovalec bo Alfonz Kumer. »Jaz ljubim pesmi vesele, ki jih pre- peva misel, da ima hrepenenje svoj smisel«, pripoveduje ena izmed pesmi Anice Kumer, ki je, uglasbena in zapeta, posta- la šanson. Gledališče Dva obraza, ki s prvo predstavo v domu kul- ture na Polzeli 30. novembra šele stopa na pot, pa bo v na- daljevanju pritegnilo k sodelo- vanju še druge igralce in glas- benike, pevce in plesalce, pa ne samo kot strokovne delav- ce, ampak kot nastopajoče. To druženje naj bi bogatilo ljudi, gledalce in poslušalce in jih pripeljalo do spoznanja, da ima v resnici vsak človek dva obraza in da nosi masko, za katero mora imeti dovolj po- guma, da jo sname. Ali kot pravi Anica Kumer: »V člove- ku se včasih nakopičijo misli in vprašanja, ki ga globoko v njem tiščijo in hočejo ven. Takrat zbere pogum, da sname masko klovna, ki jo nosi skozi življenje, poišče košček papir- ja in ukrade trenutek za pesem.« S predstavo Trenutek za pe- sem se bo gledališče Dva obra- za predstavilo celjskemu ob- činstvu 19. decembra v celj- skem gledališču, dan kasneje v Likovnem salonu, nato pa še drugod po Sloveniji. MATEJA PODJED Slovenski konservatoriji v Celju_ Pomagali botlo pri obnovi brvašidb liultumih spomenOtov Slovensko konservatorsko društvo se ubada s številnimi zahtevnimi nalogami, ki jih narekuje nevzdržno stanje na- še naravne in kulturne nepre- mične in premične dediščine. Kljub temu, da je osveščenost ljudi do kulturne dediščine ve- liko boljša kot nekdaj, pa se- danji gospodarski položaj ne dopušča večanja deleža za spomeniškovarstvene akcije. Tako so sklenili pred ted- nom na popoldanskem obč- nem zboru v Celju člani Slo- venskega konservatorskega društva. V Celje so prišli iz vse Slovenije in 130 konservator- jev se je že pred začetkom obč- nega zbora seznanilo s pote- kom programa obnove starega mestnega jedra v Celju. Na občnem zboru so konser- vatorji sprejeli poročilo o do- slej opravljenem delu, ki ga je podala predsednica Izvršnega odbora SKD Nika Leben. Iz njega je razvidno, da je kon- servatorsko društvo Slovenije v sodelovanju z Umetnostno- zgodovinskim društvom obli- kovalo ob agresiji na Hrvaško skupni protest, ki so ga objavi- li v javnih glasilih in prevede- nega poslali v svet. Zdaj, na občnem zboru pred tednom dni, so ponovno posredovali poziv javnosti, v katerem je re- čeno, naj se preneha z morijo in rušitvijo kulturnih spome- nikov na Hrvaškem. Dotaknili so se tudi svojega statuta in pooblastili Izvršni odbor, da pripravi do nasled- njega občnega zbora novega, ki naj bi bil stanovska organi- zacija po evropskih vzorih, da bi lahko enakovredno sodelo- vali v evropskem okviru, hkra- ti pa so se tudi odločili, da izstopijo iz Zveze konserva- torskih društev Jugoslavije. Na občnem zboru so konser- vatorji predstavili izbor letoš- njih spomeniškovarstvenih akcij v Sloveniji in pri tem opozorili na nekatere pereče probleme pri ohranjanju kul- turne dediščine. V svoje vrste so sprejeli tudi 25 novih čla- nov, drugi dan srečanja slo- venskih konservatorjev v Ce- lju, kjer je bila tudi prilika za izmenjavo strokovnih izku- šenj, pa se jih je polovica kljub slabemu vremenu ogledala ob- novo Novega Celja, Sloven- skih Konjic, Špitaliča ter Žič- ko kartuzijo. ZDENKA STOPAR Raznolika ljubiteljska kultura v Libojah so se prejšnjo so- boto sestali delegati 23 krajev- nih in 20 šolskih kulturnih društev ter predstavniki Zveze kulturnih organizacij Celje, Velenje, Mozirje in ZKO Slo- venije na redni letni konferen- ci žalske organizacije. Ljubiteljska kultura je v žalski občini raznolika in ži- vahna. Najštevilnejši so pevski zbori, ki jih je kar 18. Pripra- vili so vrsto revij in koncertov. Sedem premier so pripravile gledališke skupine, kar je prav gotovo tudi nekaj posebnega. Živahna je tudi instrumental- na, plesna, likovna, knjižnična in šolska dejavnost, pa tudi na filmsko vzgojo v občini niso pozabili. V razpravi so imeli delegati precej pomislekov o ustanovi- tvi kulturnega centra v Žalcu. Po njihovem bi se namreč lah- ko kulturna politika preveč profesionalizirala, od česar pa bi imelo korist le mesto Žalec. Zagovorniki kulturnega cen- tra so pomisleke zavračali, češ, da gre le za reorganizacijo strokovnih služb in prerazpo- reditev dela. Ljubiteljske kul- ture, za katero je iz leta v leto manj denarja, to ne bi prizade- lo, so zagotavljali. Na konferenci so podelili plakete ZKO Žalec. Zlate so- prejeli Konrad Brunšek iz An- draža, Heri Kuzma in Liboj, Stanko Novak s Polzele in Lojze Rak iz Tabora. T. TAVČAR Naj bo Odeon? v Zavodu za kulturne prire- ditve Celje so se odločili, da ustanovi dajo novo, zvočno privlačno in učinkovito, krat- ko ime, ki naj vsebuje številne povezave v zvezi z dejavnostjo, s katero se ukvarjajo. Predlog za spremembo imena je podprl tudi svet Zavoda na svoji zad- nji seji, zdaj pa se je že rodilo tudi novo ime: Odeon Celje. Novo ime Odeon Celje, s podnaslovom, oziroma raz- širjeno obrazložitvijo Kultura & Co, mora razen članov sveta potrditi še Izvršni svet kot ustanovitelj Zavoda. Beseda Odeon je grškega iz- vora (lat. Odeum), dobesedno pa pomeni pokrito dvoransko stavbo za glasbene prireditve in recitale. In ravno zato je ime primerno za pokrivanje dejav- nosti Zavoda za kulturne pri- reditve, ki je zelo raznovrstna. Dejstvo, da je v Ziirichu med vojnama obstajala zdaj že le- gendama kavarna Odeon, zbi- rališče vsakršnih naprednih umetnikov z različnih podro- čij, v glavnem emigrantov iz vse Evrope, daje temu imenu še dodatno dimenzijo. MP Za akcije Rdečega križa KUD »Zarja« Trnovlje bo svojo letošnjo uspešnico, predstavo Toneta Partljiča »Oskubite jastreba«, zaigrala v korist človekoljubnih akcij celjskega Rdečega križa, tudi za hrvaške begunce. Predstava, predelana in aktualizi- rana postavitev Cankarjevih »Hlapcev«, ki jo je režiral Štefan Žvižej, bo na sporedu v nedeljo, 1. decembra, ob 18. uri v SLG Celje. Vstopnice že prodajajo po enotni ceni 200 tolarjev in to pri Rdečem križu na Šlandrovem trgu 7, rezervacije pa sprejemajo po tel. 29-970. ZAPISOVANJA Ko fikcija postane realnost šele takrat, ko fikcija posta- ne realnost, ko pride do trans- formacije na črti fikcija-real- nost, se zavemo, da je nekaj hudo narobe, da pri vsej stvari nekaj zelo zelo smrdi. Šele ta- krat, ko povsem navadna pravljica s povsem navadnimi oziroma običajnimi atributi (vse pravljice so kajpada bolj ali manj krvave in skratka grozne) dobi enakovrednega partnerja v stvarnosti, šele ta- krat, ko ne znamo več ločiti med pravljico in kruto stvar- nostjo, ki nas obkroža, nam je tako ali drugače jasno, da je vendarle že skrajni čas, da ne- kaj ukrenemo; da spustimo pravljico zopet med pravljice, da stvarnost, kakršnokoli že, očistimo vsega pravljičnega in jo obravnavamo kot vsako drugo stvarnost. Vito Taufer, eden izmed treh velikanov slovenske gledališke režije (ostala dva sta seveda Tomaž Pandur in Dragan Ži- vadinov), je sodobno pravljico v verzih, brez seksa in klanja za otroke in odrasle, Noč go- stov (Nacht mit Gasten) Petra Weissa postavil na spodnji oder Slovenskega mladinske- ga gledališča in s tem posred- no prenesel fikcijo v stvarnost. Zgodbo o štiričlanski družini, v katero sredi noči vdre brada- ti divjak z ukrivljenim nožem in jih v njihovem domu tako ali drugače terorizira, maltre- tira in sploh, je Taufer (prav- ljico je v slovenščino prevedel njegov oče. Veno Taufer) aktu- aliziral in ji dodal ali drugače, iz nje uspel izvleči aktualne konotacije; razmeroma kratka igra je žanrsko podnaslovljena kot moralitat, kot moralka skratka, kar je morda bistve- no. To seveda ne pomeni, da se gre Taufer vrhovnega očeta, ki edini ve, kaj je v določenem trenutku v določenem prosto- ru prav in kaj narobe, kako se v dani situaciji obnašati in ka- ko ne, marveč preprosto po- meni, da Taufer in ekipa okrog njega (misli na ves igralski in vodstveni ter tehnični kader Slovenskega mladinskega gjj dališča) enostavno ne ostsj ravnodušna ob vseh grozota} ki se dogajajo v naši neposrei ni bližini, na Hrvaškem, o, vseh grozotah, katerih jnicj atorji so Weissovi gostj z ukrivljenimi noži, ob vse grozotah, ki za enkrat prihaji jo do nas le preko TV ekrano\ Taufer je pravljico pretopi v kruto stvarnost. Pred šestimi leti, ko je isi režiser isto pravljico posU\ Ijal v gledališču Glej (takrati eksperimentalno gledahši Glej) seveda še nismo vedt nam se niti sanjalo ni. da boi pravljico »nekega lepega di tudi sami podoživeli. Takrat Taufer s skorajda isto eki skozi fikcijo stvarnost le naj; vedoval, opozarjal na kn resničnost, aktualnost, ki v( iz pričujoče pravljice. Noč j stov Petra Weissa je škrat pravljica za vsakogar, ki mu jasno, da je funkcija gledalii umetnosti (kot vsake dni umetnosti) dvosmerna: on goča tako sestop fikcije v re nost kot tudi realnosti v fik jo. S to pripombo, da je sledi precej manj nevarno in pr& bolj enostavno. Še več. ko j vorimo o prestopu realna v fikcijo niti ne slutimo, i obstaja tudi obratna pot, da s vlogi fikcije in realnosti laiš slej kot prej zamenjata in obf neta proti nam. V tem trenvi ku nam ne ostane drugega ki ukrepati po svojih na j boljši j močeh. Piše Tadej Čater Barok s flavto Kot že tolikokrat v Celju tu- di torkove glasbene prireditve niso bile časovno usklajene. Poleg privlačnega in predvsem lahkotno uglašenega koncerta v Golovcu, se je v dvorani Na- rodnega doma v organizaciji Zavoda za kultume prireditve in v izvedbi ansambla Ramovš Consort odvijal še glasbeni ve- čer z naslovom »Italijanska baročna glasba za kljunasto flavto v c-molu«. Klemen Ramovš s kljunasto flavto. Domen Marinčič z vi- olončelom ter Andrej Misson s čembalom so predstavili vr- sto skladb baročne sonatne oblike, ki so jih skomponirali za poprečnega glasbenega poznavalca predvsem neznani avtorji Veracini, Corelli, Bo- noncini, Barsanti in Belinzani. Spoznavanje z glasbo teh ba- ročnih skladateljev je bilo po svoje zanimivo, čeprav neka- tere izvedbe po zasedbi niso bile ravno originalne. Osred- nja osebnost ansambla Kle- men Ramovš se je pri sestav- ljanju sporeda podal v dokajš- nje tveganje, ko je že itak stil- no monoliten program uokvi- ril še v eno samo intonacijo. Vse sonate so bile namreč v c-molu, ki pa je v izvedbi s ko- pijami originalnih instrumen- tov zvenel še nekoliko nižje. V ritmu in tempu so se vrstili različni stavki, slišali smo tudi kar nekaj lepih in prijetnih melodičnih motivov, kljub te- mu pa je večer izzvenel nekoli ko monotono. Tudi zarai manjših možnosti v dinamič nem izražanju, ki jih imajo si cer lepo zveneči instmmenti Menimo, da si ansambel Bi movš Consort, ki goji preij vsem glasbo baroka zaslu večjo pozornost, kot je je h deležen na zadnjem nastopi Slednjič gre le za umetnike, li z glasbenega in predvsS glasbeno-historičnega vidi'' gojijo glasbo, s katero bi s morali tudi v živo seznanj^ glasbeniki in glasbeni šolaij" V dvorani nas je bilo le f'^' indvajset. Pretežno neL nikov. Črna komedija v Slovenskem ljudskem g" dališču Celje so za jutri, v f tek zvečer, pripravili trefl premiero v tej sezoni. To Črna komedija Petra ferja. V kaj se sprevrže od. družinski večer, ko zma^Jj. elektrike? Kdo se pretvarjaj kaj je kdo v resnici? Čiga^'^ kolonialni Buda in zakaj si^ prilasti nekdo dmg? Kaj di kozarček alkohola iz P"^ tanke? Komu verjeti in k" J ne? In navsezadnje - .^tt/i res tema ali pa jo lahko vi^: kot svetlobo? Več luči! a Po prevodu Zdravka je delo na oder postavil Vi''* Modemdorfer. IIAŠI KRAJI IN UUDJE 28. NOVEMBER 1991 - STRAN 9 Izšel le Celjski zbornik Izšel je Celjski zbornik za leto 1991, piiblikacija, ki na Slovenskem domala pima primere in s katero se Celjani v res- nici lahko ponašamo, saj je najstarejši jtrokovni zbornik za krajevno zgodovino \ Sloveniji. Po 500 SLT ga je mogoče kupiti v Osrednji knjižnici v Celju, kjer je v prednaročilu veljal 400 SLT. Na vo- ljo pa so tudi skoraj vsi prejšnji letniki, od leta 1951 naprej, ki jih prav tako velja jjneti pri roki. Celjski zbornik za letošnje leto prinaša poljudno napisane strokovne članke in razprave, dodani so prevodi v nemščino in angleščino. Zagotovilo za strokovnost so priznani avtorji, ne samo iz Celja, am- pak tudi od drugod iz Slovenije, ki se pri svojem delu ukvarjajo s tematiko o Celju. Zaradi obravnavane tematike je Celjski zbornik izjemno aktualen, pa naj si gre za ekonomsko vrednotenje ekoloških vplivov in sanacijskih posegov v varstvo okolja, o čemer pišeta Darka Domitro- vič-Uranjek in Tone Sagadin, ali za čla- nek o nacionalizaciji zasebnih gospodar- skih podjetij na Celjskem avtorja Milka Mikole. O genijih smrti na reliefih mest- nega območaj Celeje piše Vera Kolšek, to je hkrati tudi uvodni prispevek Celjske- ga zbornika, o tem, kakšen je bil pretok informacij v Celju v 16. stoletju Andrej Hozjan, Tanja Badovinec pa je nanizala drobce o slikarju Josephu Clausu (1700-1764) in njegovem delu. Zanimivo je tudi branje o nemški hiši v Celju, av- torja Andreja Studna, medtem ko Bran- ko Goropovšek razpravlja o štajerskih Slovencih in državnozborski volilni re- formi leta 1907. O začetkih elektrifikaci- je mesta Celja pripoveduje prispevek Bo- jana Himmelreicha. Igor Grdina piše o vzporednicah Antona Novačana in Mi- loša Cmjanskega pod naslovom Na me- jah literature. Letos mineva 40 let od smrti Antona Novačana, zato Celjski zbornik na zadnji strani nosi njegovo po- dobo, sicer pa je za naslovnico poskrbela Jana Špendl. Zanimivo in tudi današnje- mu času za primerjavo primemo branje so tudi pisma slovenskega vojaka Oskar- ja Dragarja (1918-44), prebežnika iz nemške vojske, avtorja Borisa Golca. Po- ezijo slovenskega zdomstva v letih 1945-1965 predstavlja Igor Grdina. Celjski zbornik nato prinaša še enako zanimive zapise, obogatene s fotografija- mi, skicami in nazornimi tabelami. O re- konstrukciji okolice olimskega samosta- na v Sopotah piše Alenka Kolšek, Hubert Wolfgang Galle sledi koreninam svoje družine, Vladimir Šribar predstavlja obrt in domačo obrt v Obsotelju, Janez Cvim pa priobčuje drugi del kronike me- sta Celja po Thomasu Fiirstbauerju. O tem, kakšna usoda je doletela bolnike v umobolnici Novo Celje leta 1941, priča zapis Bojana Himmelreicha. Zbornik končuje bibliografsko kazalo k Celjske- mu zborniku od leta 1984 do 1990, ki ga je pripravila Milena Simonič. Celjski zbornik je izšel v nakladi 500 izvodov. MATEJA PODJED Renaultov salon v Velenju Končno so tudi v Velenju dobili sodoben prodajni in servisni salon za vse vrste Renaultovih avtomobilov, ki ga je odprl Anton Knez. Odprtja, ki so ga popestrili s kulturnim programom, se je poleg mnogih povabljencev udeležil tudi komercialni direktor REVOZ Novo Mesto gospod Claude Tellire. Ob koncu uradnega dela so podpisali še pogodbo o servisiranju vozil. Pri podpisu pogodbe so sodelovali od leve direktor Renault servisa iz Levca Jože Podmiljšek, gospod Claude TeUire in mehanik Stane Knez. LOJZE OJSTERŠEK Devet krajevnih samoprispevkov V devetih krajevnih skupno- stih v laški občini so se krajani odločili, da bodo za 8. decem- ber razpisali referendume za uvedbo krajevnih samopri- spevkov. V posameznih krajih je še marsikaj za postoriti, to pa bo- do lahko le, če bodo vsi prispe- vali nekaj denarja. Za krajev- ne samoprispevke so se odloči- li v Svibnem, Laškem, Rečici, Marija Gradcu, Vrhu nad La- škim, Zidanem Mostu, Sedra- žu in Jurkloštru, kjer naj bi trajali po pet let, ter v Brezah za obdobje treh let. Razen v Svibnem (2 odstotka) so se v vseh ostalih krajevnih skup- nostih odločili za 1,5 odstotka od neto plač, pokojnin, davčne osnove in zavarovalne osnove. Največ denarja bodo name- nili urejevanju primarnega te- lefonskega omrežja, gradnji vodovodov, cest, razsvetljave in mostov. Ob tem pa bodo v KS Laško še dokončali ob- novo kulturnega doma in na- daljevali obnovo župnišča, uredili trge. Savinjsko nabrež- je in športno igrišče v stano- vanjski soseski Debro, v Rečici bodo uredili okolico osnovne šole in otroško igrišče, posta- vili telefonsko govorilnico in kupili nov gasilski avto. V Ma- rija Gradcu bodo uredili trg, v Brezah zgradili večnamenski objekt, v Zidanem mostu naj bi dobili rekreacijske objekte, mrliško vežico in avtobusno postajališče, v Sedražu bodo postavili mrliško vežico in sa- nirali zgradbo krajevne skup- nosti, medtem ko v Jurkloštru ,nimajo podrobnega programa. Roman Matek, predsednik Izvršnega sveta občine Laško: »Pobude za uvedbo prvih kra- jevnih samoprispevkov v obči- ni so dobre, kajti ljudje se mo- rajo sami odločiti, kaj želijo v kraju imeti in kako bodo do tistega prišli. Če bodo progra- mi narejeni po meri krajanov, bodo referendumi tudi uspeli.« Če bo referendum uspel, bo- do z njim zbrali 60 milijonov tolarjev, za vsa dela, ki jih na- meravajo izvesti, pa bi potre- bovali 176 milijonov SLT. To pomeni da bo treba sredstva samoprispevka še oplemenititi s sredstvi iz proračuna in za demografsko ogrožena po- dročja, treba pa bo opraviti tudi kar precej prostovoljnega dela. T.VRABL Decembra prodaja obveznic ' V začetku decembra bodo v laški občini začeli prodajati obveznice v višini 15 milijonov DEM. Obveznice so vplačljive in izplačljive v valuti Republi- ke Slovenije in v skladu z za- konom, ki ureja poslovanje z vrednostnimi papirji. Obvez- nice se bodo obrestovale po lO-odstotni letni obrestni me- •i, ki je usklajena z obrestno liero podobnih obveznic v slo- venskem in širšem evropskem prostoru. Z izdajo obveznic občine Laško bodo zagotovljena sred- stva za razvoj gospodarske in komunalne infrastrukture ^' občini ter za razvoj drobnega gospodarstva in podjetništva. ^0 odstotkov zbranih sredstev ^ prodanih obveznic bodo 'Namenili za financiranje go- spodarske infrastrukture, 60 "^stotkov pa za spodbujanje t^odjetništva. Za področje go- spodarske infrastrukture bodo •Namenili 179,2 milijona SLT, ^ podjetništvo pa 268,8 mili- iOfia SLT. Od skupnega zneska emisije ^'^veznic 15 milijonov DEM Jl^j bi šest milijonov DEM pro- ^ali velikim investitorjem, ki ^ gospodarsko in poslovno ^2ani na občino Laško, to pa ^ LB Splošna banka Celje, Janovanjsko komunalna J^iika d.d. Ljubljana, Pivo- ^rna Laško in drugi. Šest mi- lijonov DEM obveznic naj bi prodali v sklopu neposrednih aranžmajev z izvajalci investi- cij v gospodarsko in družbeno infrastrukturo, za dva milijo- na DEM načrtujejo, da jih bo- do pokupili občani in obrtniki v prosti prodaji na sedežu SKB d.d. Ljubljana, v Žalcu in Celju ter na občini v La- škem. Preostali milijon DEM obveznic pa bo stalno v hram- bi kot sekundama proračun- ska rezerva občine. T. VRABL Računalniški tomograf decembra Zadnja velika naložba četrtega celjskega samoprtspevka Odbor za izvedbo četrtega samopri- spevka v občini Celje je opravil že večino svojega dela. Zadnjo veliko naložbo, ra- čunalniški tomograf, bodo v bolnišnici verjetno lahko pričeli uporabljati pri- hodnji mesec, transfuzijski oddelek, ki je bil enkrat že narejen, pa poplavljen, pa naj bi bil urejen marca prihodnje leto. Potrebe v celjski bolnišnici so kljub vsemu, kar so vanjo s samoprispevkom že vložili, še velike. Odbor je zato na seji prejšnji teden oblikoval zamisel, da predlaga celjski in drugim občinam na območju, naj za potrebe bolnišnice zbi- rajo denar s samoprispevkom občanov. V Celju bodo s sedanjim samoprispev- kom občani zbirali denar še sedem mese- cev. Če bo mesečni priliv tak kot novem- bra - 4 milijone tolarjev - bi torej lahko za opremo bolnišnice namenili še 28 mi- lijonov. Kaj bodo s tem kupili, je odvisno od prednostnega vrstnega reda nabav, ki ga mora pripraviti strokovna medicinska komisija. Odbor za izvedbo samopri- spevka je zaenkrat potrdil, da iz blagov- nega rabata, ki so ga dobili od firme Siemens, od katere so kupili računalni- ški tomograf, nabavijo monitor za inten- zivno nego na kimrškem oddelku ter no- tranje klicne naprave. Če pa se bodo s Siemensom dogovorili, da pokrije te- čajne razlike, do katerih je prišlo zaradi zamude pri dobavi računalniškega tomo- grafa, bo. mogoče kupiti še kaj - med potrebami izstopa mamomat. MBP Rentabilne kmetije šentjurska vlada o kmetijstvu V občini je treba ustvariti pogoje za rentabilne kmetije, da bo kmet na njih lahko sha- jal, v to prizadevanje pa se mora še bolj vključiti pospeše- valna služba in kmetijska za- druga. Kmetijstvo mora biti v občini kot je Šentjur ena od najpomembnejših panog, so menili na petkovi seji izvršne- ga sveta, ki je bila posvečena položaju kmetijstva v šentjur- ski občini. Na seji so razpravljali o po- ročilu Komisije za izdelavo programa in spremljanje raz- voja kmetijstva v občini, pred- stavil pa ga je predsednik ko- misije Ivan Veber. Ugotovili so, da se mleko oddaja od pri- bližno 3 tisoč krav, letna koli- čina oddanega mleka po kravi pa znaša 1760 litrov. V prete- klem letu je bilo od skupne količine oddanega mleka 15 odstotkov ali 798 tisoč litrov oporečnega mleka. Komisija je vzroke za takšno stanje videla v slabši strokovni usposoblje- nosti proizvajalcev mleka, daljši poti do zbiralnic, v ma- stitisu in nestrokovnem ravna- nju z mlekom. V letu 1990 je bil izpad zaradi oporečnega mleka milijon 180 tisoč din. Za prvo polletje letos pa so ugoto- vili, da se je količina oporeč- nega mleka občutno znižala, saj predstavlja le 5,69 odstot- ka od skupno pridelanega in oddanega mleka, zaradi opo- rečnosti pa je izpad znašal 274 tisoč din. Odkup živine je bil v letu 1990 v primerjavi s prejšnjimi leti na približno enaki ravni, v prvem polletju letos pa se odkup raznih vrst živine zmanjšal za približno 60 od- stotkov, zato so Kmetijski za- slugi naložili, da pospeši odkup. Za kmetijsko zadmgo je največji problem, ker nima svoje trgovine, doseči pa je treba, da kmetje ne bodo suro- vin kupovali v zadmgi, proda- jali pa potem drugje. Sveto- valna služba ima težave, saj so kmetije v šentjurski občini ze- lo majhne in razdrobljene in na vsakega svetovalca pride 687 kmetij, kar je daleč nad normativom, menili pa so, da mora biti svetovalna služba, čeprav se je preoblikovala v javno službo, še naprej tesno povezana s poslovno usmerje- nostjo kmetijske zadruge. ROBERT GORJANC Nekoč bo Celje zdravo mesto Odločitev, da se Celje vklju- či v svetovno gibanje zdra\'ih mest, je sprejeta. Ta in prejšnji teden se v Celju vrstijo prire- ditve, s katerimi želijo pribli- žati cilje in pomen odločitve čim širšemu krogu ljudi. Kajti uspeh gibanja je odvisen prav od vključenosti vseh ljudi, or- ganizacij in podjetij... A kot je bilo videti te dni, bo minil še lep čas, preden bo skrb za telesno in duševno zdravje, za socialno blagosta- nje, za zdravo okolje in prav take odnose med ljudmi, po- stala vodilo v življenju in od- ločanju vseh. V času, ko je skupina ljudi skušala opozori- ti Celjane na pomen odločitve za Celje - zdravo mesto, je njen izvršni svet do dna razbu- ril javnost s podražitvijo plina, ekološko še najmanj oporečne- ga goriva. V zraku je obviselo odločanje o magistralni cesti skozi samo Celje... Celjani pa so spet obračali nosove v zrak in premišljali, koliko je pa da- nes onesnažen. Na posvet o Celju, zdravem mestu, so prišli tisti, ki so že spoznali pomen skrbi za zdra- vo življenje, za zdravo mesto. Zdravstveni delavci, predstav- niki vrtcev in šol. Gospodar- stvenikov ni bilo videti. Ljudje pa so v anketi na prvo mesto postavljali čistilne naprave, zapiranje Cinkame, zdravo tehnologijo. Očitno je, da bo treba počakati, da bo zrasla sedanja generacija v vrtcih in šolah. Ce je danes odrasli s svojim ravnanjem ne bodo pokvarili, bo morda nekoč znala v svojih odločitvah in ravnanju presoditi, katere vrednote so pomembne. In zdravje je takšna vrednota. Nikar se torej ne posmihajmo ob geslu »Celje zdravo mesto«, storimo raje kaj, da bo nekoč res tako postalo. MBP Kot da poplave ni bilo v celjskem zdravstvenem domu ni več videti posledic lanske poplave, ki jim je prizadejala za 10 milijonov nemških mark škode. Otroški dispanzer je že nekaj mesecev urejen, ta teden pa se v svoje nekdanje prostore selita patronažna služba in labora- torij. Iz namenskih sredstev za odpravo posledic poplave v republiki so v zdravstvenem domu vložili v sanacijo že 20 milijonov tolarjev. Prav toliko jih bodo morali odšteti še za laboratorijsko opremo (najdražja ne bo več v kleti, ampak v pritličju) ter ureditev fizioterapije. Tudi to bodo predvidoma uredili do konca leta. MBP Veseli december Predpraznične prireditve za otroke se v Celju začenjajo prihodnji teden Občinska zveza prijateljev mladine iz Celja je pripravila za december pester program otroških prireditev. V predno- voletnem času bodo malčki in šolarji skupaj s svojimi starši lahko izbirali med številnimi prireditvami, nekaj pa so v Zvezi prijateljev mladine pripravili tudi za vrtce in os- novne šole. V dvorani Centra za interes- ne dejavnosti v Ulici 29. no- ■ vembra pripravljajo člani Stu- dia za ples prihodnji četrtek in petek 7 baletnih predstav »Po- tovanje v modro« za malčke iz vrtcev in učence nižjih razre- dov osnovnih šol. V petek, 6. decembra bo v isti dvorani še čajanka in rajanje za otroke in starše - organizatorji priprav- ljajo kultumi in zabavni pro- gram, namesto kupljene vstopnice pa bo ob vstopu po- trebno pokazati doma pečeno pecivo. Že od ponedeljka pa vse do 14. decembra bo na otroškem oddelku Teka raz- stava in prodaja igrač z ozna- ko »Dobra igrača«. Pravljične in zabavne prire- ditve za otroke se bodo vrstile v času zimskega sejma v ŠRC Golovec med 11. in 22. decem- brom ter v popoldanskem času po 16,30. uri med 22. in 28. decembrom na Tomšičevem trgu. V dmgi polovici decem- bra se bo zvrstilo še nekaj pri- reditev v dvorani Centra za in- teresne dejavnosti. Občinska zveza prijateljev mladine pa ponuja tudi vrsto gledaliških, plesnih in filmskih predstav za gostovanja pa okoliških vrtcih in osnovnih šolah, med dmgrm pa tudi obiske dedka Mraza in Božička ter izposojo oblačil. Med 9. in 20. decembrom bo na Celjskem gostoval Novoletni živ-žav z Andrejem Šifrerjem in dedkom Mrazom. V Občinski zvezi prijateljev mladine so v sodelovanju z iz- vajalci pripravili dvojne ceni- ke za predstave, ki so name- njene gostovanjem. Vrtci in osnovne šole imajo za tretjino nižje cene kot podjetja, ki bo- do za otroke svojih delavcev povabila v goste dedka Mraza. Sicer pa bodo lahko izbirali še med plesnima predstavama Potovanje v modro. Kapljica, musicalom Rockereta, plesno gledališko humoresko Krava v cirkusu. Novoletnim živ-ža- vom z Andrejem Šifrerjem, filmskimi predstavami ter Gledališčem v šoli, plesno glasbeno gledališko igro v iz- vedbi celjskih gledaliških igralcev. I. STAMEJČIČ V dvorani ŠRC Golovec pri- pravljajo Mladi krščanski de- mokrati iz Celja v četrtek, 5. decembra ob 17. uri miklavže- vanje za vse celjske malčke. Miklavž s svojim spremstvom (tudi parkeljni bodo) pa bo med najmlajše goste razdelil 3 tisoč 500 daril. 10. STRAN - 28. NOVEMBER 1991 NAŠI KRAJI IN LjUD J. otroška hvaležnost s prisrčno prireditvijo so se otroci iz celjsliega vrtca Anice Černejeve minuli petek zahva- lili vsem, ki so pomagali pri obnovi \Ttčevskih enot po lan- ski poplavi. MaU šolarji s svojo vzgojitelji- co iz enote Na zelenici so pri- pravili dramatizacijo ter v pe- smi in plesu spremljali svojo vzgojiteljico-Kokoš na potepu. Sama prireditev je bila še toli- ko bolj sproščena in prisrčna, ker v vrtcu niso izbirali »naj- boljših« otrok, ampak je po naključnem izboru nastopila celotna skupina. Prireditve, ki je sodila tudi v sklop promoci- je projekta Celje-Zdravo me- sto, so se udeležili številni gostje, predstavniki podjetij in institucij, ki so vrtcu pomagali pri odpravljanju posledic po- plave. Svoj prihod v Celje je opra- vičil predsednik slovenskega predsedstva Milan Kučan, ki pa je v čestitki celjskim vrtcem obljubil, da jih bo v kratkem obiskal. Podpredsednik celj- ske občinske skupščine dr.A- leš Demšar je v uvodnem poz- dravu orisal pomen predšolske vzgoje, ki jo bomo - na vsaj takšni strokovni ravni kot zdaj - potrebovali tudi vprihodnje, v časih, ko bomo dosegli evropsko raven življenja in de- la. Zdaj, ko je štiriumi delav- nik slovenskim materam le od- daljena, nejasna prihodnost, pa je pomen vzgojnega in izo- braževalnega ustvarjalnega dela v vrtcih še toliko večji. Dr. Demšar se je zahvalil vsem, ki so po poplavi poma- gali vrtcem, še posebej pa je izpostavil veliko pomoč pri- padnikov Jugoslovanske ar- made, ki so v Celju med prvimi priskočili na pomoč vzgojite- ljicam in varuhinjam. IVANA STAMEJČIČ Foto: EDO EINSPIELER Uspel klic po dobroti Tudi najpogostejši obisko- valci prireditev v dvorani Go- lovec ne pomnijo kdaj se je v njej zbralo več kot 3000 lju- biteljev domače in zabavne glasbe. Tako je bilo v torek zvečer na dobrodelnem kon- certu »Klic dobrote«, ki jo je pripravil celjski Karitas z ne- umornim Lojzetom Trstenja- kom, pokroviteljem Izvršnim svetom občine Celje, glavnimi organizatorji Zavodom ŠRC Golovec, NT-RC in glasbena agencija Petan ter mnogimi delovnimi organizacijami in zasebniki, ki so se odločili, da pomagajo v akciji, ki je name- njena ljudem potrebnim po- moči v stiski življenja. V tli ure trajajočem pestrem in kvalitetnem programu so nastopili Haidi Korošec, Celj- ski instrumentalni kvintet, Tatjana Dremelj, ansambel Oliver Twist, Nace Junkar, Irena Vrčkovnik, Majda Petan, Oto Pestner, ansambel Slove- nija, Helena Blagne, Big Ben, Alenka Pinterič, Miha Dov- žan, Vocalart, Alenka Godec, New Swing Quartet, Alfi Ni- pič in njegovi muzikantje ter radijske in TV napovedovalke Betka Šuhel, Alenka Hofferle, Metka Volčič, Ida Baš in Nata- ša Dolenc. Prireditev so s svojim obi- skom počastili tudi mnogi gostje, med njimi šest članov slovenskega izvršnega sveta, mariborski škof in predsednik slovenske Karitas Franc Kramberger, podpredsednik slovenske skupščine Vito Pukl, celjski župan Anton Roječ in opat Friderik Kolšek in mnogi drugi. Celotno prireditev je ob koncu najbolje ocenil celjski opat in prelat Friderik Kolšek: »Hvala vsem nastopajočim, ker ste izoblikovali klic po do- broti in hvala vam v dvorani, ki ste ta klic sprejeli s tem, da ste prišli na prireditev. Naj ta klic ne izveni, ampak naj naj- de odmev v vaših srcih.« Na sliki je posnetek s popol- danske generalke: najmlajša udeleženka Haidi Korošec iz Celja je za uvod zapela z otro- škim zborom Sv. Daniela. TONE VRABL LJudie dobre volje za pomoč Hrvaški v Celju že dva meseca de- luje skupina ljudi, ki jo se- stavljajo tako Slovenci kot Hrvati, tako profesorji kot delavci... To so ljudje, ki se niso povezali zaradi materi- alnih ali političnih intere- sov; vez med njimi je trdnej- ša. Zadali so si nalogo, ki jo bodo po svojih močeh skuša- li kar najbolje opraviti: ublažiti trpljenje hrvaškega naroda. Skupina, ki deluje pod ge- slom »Ljudje dobre volje«, ima sestanke ob četrtkih in petkih zvečer v prostorih Gimnazije Celje, humanitar- no pomoč zbirajo vsako so- boto od osme do desete ure zjutraj v prostorih Atletske- ga društva Kladivar v Celju, finančna sredstva pa na žiro računu Občinskega odbora RK Celje, št.: 50700-678- 45410, s pripisom »Pomoč Hrvaški iz Celja«. »Ljudje dobre volje« so sredi novembra na zagrebški Karitas že poslali tri tovor- njake s hrano in oblačili, upajo pa, da bodo do sredine decembra zbrali toliko hu- manitarne in finančne po- moči, da bodo lahko pošiljko odpravili v Celju za pobrate- no mesto - Sisak. Delovanje te skupine ljudi je vsekakor vredno pohvale, najbrž pa ni potrebno pose- bej poudarjati, da upamo, da ti ljudje niso edini, da je vsaj kanček dobre volje tudi še v drugih Celjanih... Skeptikom, ki morda mijo v dobronamernost karitativnost »Ljudi dobi" volje« pa le še to - skupi^^ deluje tako v sodelovani* s Karitasom kot z Rdoči!! križem, kar onemogoča l^g kršnokoli manipulacij z zbranimi sredstvi oziroJ. pomočjo. "* NINA-MARUSk- SEDLa^ Nova pisarniška pridobitev Založba Obzorja iz Maribo- ra je pred kratkim v prostorih »Naše knjige« v Celju odprla prenovljene prostore grosistič- ne prodaje za oskrbovanje po- djetij in trgovin na drobno. Tr- govina je »preskrbljena« s ši- rokimasortimanom pisarni- škega materiala, šolskih po- trebščin, birotehnike, računal- niškega papirja itd. Vhod v prodajalno je z Lilekove uli- ce, odprta pa je vsak delovnik razen sobote, od sedmih do petnajstih. Nov most v Svetem Lovrencu v Svetem Lovrencu so pred kratkim zgradili nov most čez reko Reko. Pred nekaj meseci so na- mreč dotrajani most porušili in začeli graditi novega, to pa je povzročilo tudi precej težav, saj so se morali kraja- ni Matk in Šešč, pa tudi del krajanov z desnega brega Reke, voziti na delo v Pre- bold in po drugih opravkih, čez Šempeter. Most je veljal milijon 300 tisoč tolarjev, ki jih je pri- spevala Republiška uprava za ceste, nekaj denarja pa je prispevala tudi žalska obči- na. Sedaj bodo morali opra- viti še nekaj del za dokončno ureditev, denar za to pa bo prispevala preboldska kra- jevna skupnost. Sicer pa so v Svetem Lo- vrencu letos opravili še pre- cej drugih komunalnih del. Uredili so ja\Tio razsvetlja- vo, modernizirali nekaj cest- nih odsekov, v zaključni fazi pa je tudi obnova vodovoda. Obnoviti bo treba še kakšnih šestdeset metrov, kar bodo po vsej verjetnosti storili prihodnje leto. Neoporečn pitne vode bo tako dovolj i nekaj naslednjih desetleti Tekla bo po ustreznem cevc vodu, kar pomeni, da ne b več mešanja s kanalizaci skimi odplakami in mete(a nimi vodami, kar se je dosli vse prepogostokrat dogajal Ob vsem tem je treba po udariti, da so mnoge komu nalne pridobitve v tej vas tudi sad prizadevnega pn stovoljnega dela in prispe kov večine vaščanov. JANEZ \^DE^f^ Dileme invalidskega varstva Invalidov ne zaposlujemo iz usmiljenja, temveč zato, ker so po večini odlični delavci, je za- pisal G. Ford, pobudnik vklju- čevanja invalidnih oseb v nor- malno delo. Center za rehabilitacijo in- validov Celje deluje v sloven- skem prostoru že 35 let ter po- trjuje Fordove izkušnje. Da bi svoje poslanstvo tudi v seda- njih zaostrenih tržnih razme- rah opravljali odgovorno in kvalitetno, so na Centru pri- pravili obširen program. O njem in o invalidsld proble- matiki nasploh smo se pogo- varjali z vodjo strokovne služ- be na Centru za rehabilitacijo invalidov Celje Čedomirjem Fabjanom. V skupščinskem postopku je nova zakonodaja o prometnih davkih. V osnutku tega zakona je rečeno, da invalidi ne bi bili več oproščeni prometnega davka. Kako ste na Centru in drugod odreagirali na ta os- nutek? »Izdelki invalidov in iz inva- lidskih delavnic naj bi bili po novem obdavčeni z minimal- nim 5-odstotnim davkom, kar pomeni, da bodo, če bo zakon sprejet, poslovali z veliko več- jo obremenitvijo. Bojim se, da je invalidska problematika za poslance tako marginalna za- deva, da se v problem zaradi nepazljivosti ne bodo niti spuščali, kaj šele poglabljali. Zato so Združenje invalidskih podjetij Slovenije in vsaka in- validska delavnica posebej predlagali amandmaje, ki so bili sprejeti.« Ustanovam in podjetjem ste na vašem Centru ponudili ši- roko paleto vaše dejavnosti. Zelo obširna je, predvsem pa sveža. Kaj ste imeli v mislih, ko ste program sestavljali? »Velike spremembe v druž- benih dejavnostih niso obšle invalidskega varstva, zato smo se morali vključiti vanje. Pri- sluhnili smo okolju in rezultati so tu, vsi pa vodijo v prilagaja- nje sedanjim težkim razmeram v republiki, regiji in občini ter posamezniku.« Ali je vaš Center podjetje ali zavod? »V naši instituciji in na ob- čini, ki je naš ustanovitelj, smo mislili, da bomo delovali kot zavod na izvršnem svetu pa so prišli do zaključka, da deluje- mo kot podjetje in se kot tako potrjujemo v celjskem ob- močju.« Kako zdaj združujete po- djetnost in hkrati ščitite inva- lidnost? »Naš profesionalni tim po- nuja svoje delo okolju, smo pa pri tem v določeni dilemi. In- validske problematike nikjer v svetu ne prepuščajo trgu, pri nas pa naj bi se to zgodilo. V dilemi smo zato, ker kot po- djetje s strokovnimi storitvami pristajamo na trg, po drugi strani pa vsebina teh storitev ni samo stvar našega Centra, ampak širše družbe. Od nje za- to upravičeno pričakujemo določena pooblastila, da s strokovnim delom pomaga- mo invalidnim osebam.« Kaj v vašem programu po. nujate konkretnega? »Naštel bom le najvažnejše osvešččanje javnosti o pomeni in vlogi profesionalne rehabi litacije, priprava in izvajanji sanacijskih projektov, stro kovno servisiranje invalidski podjetij, adaptacija širšeg življenjskega okolja, anata stanja invalidnosti, kompara tivne študije, razvojno-razi skovalno delo na področju iH' validskega varstva, pvedp klicno in poklicno usposablja- nje invalidnih oseb, pomoč pn zaposlovanju tn prirejanju de- lovnih pogojev invalidov, pn prava in izvajanje seminarje« za mentorje itd. itd. Odziv na našo predstavit? programa je velik, imamo o\t čutek, da smo okolju potrebn in da je takšna ponudba do brodošla.« Je na Celjskem veliko inva lidskih delavnic? »Imenujmo jih rajši invali(i ska podjetja in v zadnjem let so se precej namnožila. Najde mo jih v Šentjurju, v Celf (Zaupanje), v Strmcu, Žale; Velenju, Sevnici, Krškem inš kje. Družba nas je preko Zave da za zaposlovanje P" oblastila, da za ta invalidsk podjetja opravljamo strokovi storitve, kar tudi delamo. so v glavnem manjša podjet) z majhnim številom zaposli nih in preko strokovnih tim" smo z njimi povezani.« . Ali v zadnjem času inval'' nost narašča ali upada? »Srečujemo se z zanimivi"' pojavi, ki pa so le navidezi" Na Zavodu za zaposloval* število invalidnih oseb, ki bi' rade zaposlile, upada. Pa ^' zato, ker bi upadalo dejans" število, ampak zato, ker se P*'^ večuje število vseh iskal'^ zaposUtve in v tej skupin'| skupina nezaposlenih inv^^ dov procentualno manjša- potem vse tako izgleda, da vilo invalidov pada, v resn' pa to ni res. V podjetjih P^', resnica dvorezna. Navidez število invalidov narašča, ''^jj jih ne smejo odpuščati, sa] L ščiti zakon, odpuščajo [ zdrave, zato je odstotek inv^ dov v podjetjih večji. Ta ^ vozljani problem bomo , čez leto ali dve, ko se srečevali v naši državi z večjo invalidnostjo. -aI ZDENKA STOP^ Sedaj še kavarna in slaščičarna Znano gostišče Milice in Zvoneta Storman ob magi- stralni cesti med Žalcem in Šempetrom dobiva v teh dneh novo podobo. Gostišče bodo razširili in popestrili ponudbo. V novem prizidku bo kavama in slaščičarna ter turist butik, kjer bodo dajali razne turistič- ne informacije, prodajali časo- pise, spominke in drugo. Pove- čalo se bo tudi število sedežev v restavraciji od sedanjih 120 na 200. Gostišče je v zadnjih letih poleg turističnega nage- Ija dobilo več mednarodnih priznanj. Gostišče bo ponovno odprto prve dni decembra. T. TAVČAR IjAŠI KRAJI IN UUDJE 28. NOVEMBER 1991 - STRAN 11 Slovenska termalna riviera ^gzeni in savne na Ceilsliem: urnilt, cene, ugoilnosti_ Vsem tistim, ki so že doslej znali ^piti ponudbo navadnih in zdravilnih Ijopališč, se zadnje čase pridružujejo ,ydi drugi. Izbire med morjem ali ko- panjem v bližini doma pač skorajda ni ,.fč. Na celjskem območju imamo sre- čo, saj je tu številčno najbogatejša po- nudba zimskih pokritih bazenov J Sloveniji. Starejšim bazenom sta se J. dobrem letu pridružila še nova , Zrečah in Atomskih toplicah, tako Ja lahko kar upravičeno govorimo J slovenski termalni rivieri na našem območju. ponudba za vsak okus CELJE - GOLOVEC (tel. 33-233): Med tednom je bazen odprt od 8. do 21. ure, ob sobotah in nedeljah pa od 10. do 20. ure. Voda: približno 30 sto- pinj. Vstopnina: odrasli 100 SLT, otro- ci 50 SLT. Ugodnosti: za skupino nad 10 kopalcev 20 odstotkov popusta, se- zonska vstopnica za odrasle 4 tisoč SLT (na 3 čeke), za otroke 2 tisoč SLT (2 čeka). Savna je med tednom odprta od 13. do 21. ure, ob sobotah in nede- ljah do 20. ure. Vstopnina: odrasli 200 SLT. Pri nakupu najmanj petih vstop- nic je cena posamezne 160 SLT. DOBRNA (tel. 778-110): Kopališče je odprto med tednom od 10. do.20. ure, ob sobotah in nedeljah pa od 8. ure. Temperatura termalne vode:: 33 stopinj. Vstopnina: odrasli med ted- nom 110 SLT (otroci 55 SLT), ob sobo- tah in nedeljah odrasli 150 in otroci 75 SLT. Savna: Med tednom je odprta od 13. do 19. ure, ob nedeljah pa od 10. do 19. ure. Vstopnina: 180 SLT. ATOMSKE TOPLICE (tel. 828-000): Hotelski bazen je odprt med tednom od 9. do 18. ure, ob nedeljah pa že od 6. ure dalje. Temperatura termalne vode: 35 stopinj. Vstopnina za odrasle 60 ter za otroke 45 SLT. Kopališke Terme so odprte vsak dan od 9. do 20. ure. Temperatura vode: 31 stopinj. Vstopnina za celodnevno ko- panje je 150 SLT za odrasle ter 90 za otroke. Po 17. uri plačajo odrasli zuna- nji obiskovalci 100 ter otroci 60 SLT. Cena skupinske celodnevne karte je 110 SLT. Savna in turška kopel sta. odprti od 11. do 20.ure. Doplačati je potrebno 50 SLT. LAŠKO (tel. 731-312): Bazen je od- prt vsak dan od 9.30 do 19. ure, tempe- ratura termalne vode je 33 stopinj, vstopnina pa je za odrasle 80 ter za otroke 50 SLT. Popusti: pri nakupu 10 vstopnic dajejo 10-odstotni popust, za upokojence pa je 25 odstotkov popu- sta. Savna: je odprta od 13. do 20. ure, vstopnina je 180 SLT, za nakup 10 vstopnic dajejo 10-odstotni popust, za 50 vstopnic pa 20-odstotni. TERME ZREČE (tel. 761-451): Ba- zen je odprt med tednom od 9. do 19. ure, ob sobotah in nedeljah pa do 20. ure. Temperatura tennalne vode je ra- zlična in je v osrednjem notranjem ba- zenu približno 33 stopinj. Celodnevna vstopnica za odrasle znaša med ted- nom 80 tolarjev za odrasle ter 60 za otroke, ob sobotah in nedeljah pa 120 oziroma 80 SLT. Ugodnosti: za upoko- jence, borce in skupine nad 20 oseb velja kopališka vstopnica med tednom 60 ter konec tedna 80 SLT. Savna in turška kopel: med tednom 140, ob so- botah in nedeljah 180 SLT. Odpiralni čas sa\me je med tednom od 14. do 19. ure, ob sobotah in nedeljah od 9. do 19. ure. ROGLA (tel. 754-312): Svoje kopali- ške zmogljivosti bodo, kot ponavadi, odprli po 25. novembru. TERME TOPOLŠICA (tel. 892-120): Bazen je odprt med tednom od 6. do 20. ure in v nedeljo od 8. do 19. ure. Temperatura termalne vode je od 30 do 32 stopinj. Vstopnina: za odrasle 80 SLT, za dijake 55 in otroke (od 3. do 12. leta) 45 SLT. Savna ima isti odpi- ralni čas kot pokriti bazen, za vstopni- co pa je treba odšteti 120 SLT. ROGAŠKA SLATINA (tel. 814-711/ int. 393): Odpiralni čas za zimski ba- zen in savno je vsak dan med 10 in 20. uro. Temperatura vode: 30 stopinj. Vstopnice: za 2-umi obisk odraslih 80 SLT, za otroke do 10. leta 50 SLT. Savna: 100 SLT. VELENJE (tel. 853-907): Med ted- nom sta bazen in savna odprta od 10. do 22. ure, ob sobotah od 15. do 22. ure, ob nedeljah in praznikih pa je zaprto. Temperatura vode je približno 28 stopinj. Vstopnina: odrasli 60 SLT, otroci do 14. leta 40 SLT. Ugodnosti: vstopnica za 10 obiskov za odrasle 540, za otroke 340 SLT, mesečna vstopnica za odrasle 950, za otroke 630 SLT ter sezonska vstopnica za odrasle 3 tisoč in za otroke 2 tisoč SLT. Savna: 100 SLT. V SPOMIN Rudolf Fajgelj Celjani smo ga poznali kot visokega in pokonč- nega moža, ki je še potem, ko si je že naložil deveti križ na svoja ramena, trdno stopal po celjskih ulicah. Šele v zadnjem le- tu so ga izdale moči, kar ga je le za kratek čas pri- klenilo na posteljo v Do- mu upokojencev. Ko je uredil svoje stvari in se pobrigal še za ostanke nekdaj bogatega osebne- ga arhiva iz burnega živ- ljenja, je za vedno zaspal. Tako se je pridružil svoji ženi, ki mu jo je bo- lezen iztrgala pred leti, da je prodal hišo in se preselil v Dom upokojen- cev, del njene zapuščine pa podaril celjski občini kot denarni prispevek za raziskavo o razvoju zdravstva v nekdanjem celjskem okraju. Pridru- žil se je tudi sinu edincu, ki je kot študent geogra- fije in alpinist omahnil v steni, ne da bi mogel nadaljevati študij in raz- iskovalno delo. Te izgube Rudolf Fajgelj ni mogel nikoli preboleti, tudi te- daj ne, ko je že sam kot častitljivi starec koračil po svojem ljubljenem Ce- lju in se jezil, če ni bilo kaj v redu. Kajti ta pokončni viso- ki mož, ki je bil rojen 1. novembra 1897, je bil med tistimi mladimi inte- lektualci, ki so se zavze- mali za rešitev slovenske- ga vprašanja znotraj Ju- goslavije in ne v avstro- ogrski monarhiji. Zato ga že v letih 1912-14 najde- mo med preporodovci in pozneje v 1. svetovni voj- ni med dobrovoljci, ki so zapustili avstro-ogrsko vojsko in se na solunski fronti pridružili zavezni- ški koaliciji in srbski voj- ski kralja Petra I. Ko je bil čas, je bil spet med Maistrovimi borci za se- verno mejo, potem pa spet med partizani v boju proti nacifašističnim okupatorjem. Po vojni je ves čas delal v zdravstvu, bil je pobud- nik številnih akcij, tudi za gradnjo zdravstvenega doma v Celju, deloval pa je tudi v številnih dru- štvih, največ v kinolo- škem in konjeniškem. Veliko je prispeval k ohranitvi zgodovinske- ga spomina na žive čase preporodovstva, nikoli ni maral zaslug zase in ved- no je govoril le o zasluž- nosti drugih. Ko so leta močno razredčila vrste nekdanjih preporodovcev in dobrovoljcev, je poskr- bel tudi za formalno uki- nitev društva, a naročil tedanji SZDL, naj nikar ne pozabi na še živeče člane. Kot Slovenca, ki se je zavzemal za nastanek Jugoslavije, so ga dogod- ki v zadnjem letu močno prizadeli in iskreno je verjel v upravičenost sa- mostojne Slovenije. DRAGO MEDVED Rogatec je dobil občino Za brezplačni prenos lastni- štva stavbe starega zdravstve- nega doma v Rogatcu, ki je ob- činska last, na krajevno skup- nost Rogatec, se je po neda\'ni odločitvi šmarske vlade v pe- tek odločila tudi šmarska skupščina. Za stavbo, ki je državna last že od leta 1931, ne veljajo se- danje začasne zakonske ovire o prometu z nekaterimi nepre- mičninami. Obmejna krajevna skupnost Rogatec, ki sodeluje pri gradnji nove krajevne zdravstvene postaje, kjer sta potrebni še oprema in ureditev okolice, želi stavbo za krajev- ne potrebe, po vsej verjetnosti za bodočo občino. Pred odloči- tvijo skupščine so na seji šmarske vlade omenjali, da bodo v občini zato pridobili stanovanjske prostore v bloku, ki jih trenutno zaseda krajev- na skupnost ter jih lahko pro- dajo, zato je brezplačni prenos lastništva bolj navidezen. Kot drugo možnost so takrat, v ob- mejno zanimivem Rogatcu, omenjali tudi licitacijo, saj so se za razmeroma ohranjeno stavbo, ki jo cenijo na približ- no 3 milijone tolarjev, že zar mali iz turističnih agencij i špediterji. Na zadnji seji šmarske skupščine so se že pojavili prvi pomisleki o delitvi skupnega občinskega premoženja, kar bo prišlo v poštev po delitvi na nove občine, vendar pa so iz Rogatca opozorili, da bo Roga- tec dobil nazaj to, kar je že bilo njegovo. Zato so se tudi poslanci skupščine v tem pri- meru odločili, da postane stav- ba last krajevne skupnosti Ro- gatec. BRANE JERANKO PLANINSKI KOTIČEK Na Tišje bodo odšli člani Planinskega društva Zlatarne- Celje v nedeljo, 8. decembra. Odhod bo ob 6.26, s celjske železniške postaje. Za izlet se ni potrebno prijaviti, zato se bodo pohodniki zbrali pred odhodom vlaka. Na Javomik na Črnim vr- hom nad Idrijo bo 13. pohod v nedeljo, 22. decembra. V PD Zlatame-Celje sprejemajo pri- jave do 6. decembra in to pri Romanu Turku (tel. 35-359). Domače koline s planinskim plesom na Šmohorju bodo v soboto, 7. decembra, v pla- ninski koči. V prijetno planin- sko postojanko nad Laškim vabijo do 18. ure, ko se bo za- čel večer z muzikanti, igrami, skeči, srečolovom, petjem in plesom. Člani PD Laško se bo- do ob tej priliki srečali z znan- ci s planinske poti, vabijo pa tudi vse ljubitelje Smohorja. Večje družbe naj pokličejo prej Toneta Šterbana v TIM ali Paniko Wiegele v Pivovarno Laško. Iz Rečice je do doma, po cesti, 8 kilometrov, peš iz Debra in Liboj 1.30 h, Trema- rij 1.45 ter Kal-Mrzhca 2 h. Kam leta 1992? Med prvimi so v Planinskem društvu Zlatame-Celje že pri- pravili program planinskih izle- tov za prihodnje leto. Tako na- meravajo januarja na Kum, Ro- glo in Osankarico ter Zdravju nasproti, februarja po poteh I. Štajerskega bataljona, na Veliki vrh-Kofce in poti spominov NOB občine Hrastnik, marca na Arihovo peč ter zimska pohoda na Snežnik ter Porezen, aprila po Brežiški planinski poti, poti spominov NOB Kamnik ter po Badjurovi poti, maja na prvo- majski izlet, na Blegoš, po Loga- ški poti in na Stol, junija pa na izlete Beli križ, Slavnik-Vremši- ca-Nanos, Veliki vrh-Goli vrh in Poldašnja špica-Zermula. Poleti bodo, julija, odšli na izleta Ko- baridski Stol-Kanin-Laška Pla- nja ter na Črnelško špico, avgu- sta na Grossglockner, Virnikov Grintovec ter Draški vrh-Ver- ner-Mišelj vrh-Veliko Špičje- -Tičerica in septembra na izlete Grintovec-Kokrška in Jezerska Kočna, Krim-Iški Vintgar ter na Reisskofel-Spitzegel. Leto bodo zaključili z oktobrskim obiskom Stegovnika, Goljave in Reške planine in Ribniške poti, novem- bra nameravajo na Zavcerjev vrh, Kremžerjev vrh ter na Po- horje, decembra pa na pohoda na Tišje ter na Javomik. BJ Kako malo iznajdljivosti je potrebno, da na- pravimo zanimiv fotografski posnetek? Po- glejte primer Katarine Grešak iz Zg. Rečice pri Laškem, ki je za objekt snemanja uporabi- la svojo družino, poleg fotografskega aparata pa uporabila še klobuka in zanimiv in pred- vsem drugačen FOTO LIFE je tu. Pa še spla- čalo se ji je, saj ji naš pokrovitelj poklanja brezplačno razvijanje filma in fotografij. Enakovredno nagrado bodo tokrat za foto- grafske izdelke, ki ste nam jih poslali na ogled, prejele še: Lidija Krašovec iz Loke pri Žusmu in Damijana Počkaj-Horvat iz Celja. Zadnji posnetek iz serije letošnje akcije POTO LIFE bo objavljen v naslednji številki Novega Tednika, nato pa bo komisija izbrala deset najboljših. Bralci pa bodo pri izbiri naj- boljše imeli zaključno besedo, saj bodo s ku- poni glasovali za posnetek po njihovem oku- su. Pokrovitelj STUDIO FONDA nam je že poslal spisek donatorjev in nagrad, katere si bo deset fotografov, ki bodo prišli v zaključni izbor, lahko izbrali. Studio Fonda podarja foto- aparat in fotografski paket, Šport Pink Shop - teniški lopar, Li design - uro, Elegant Šent- jur, Butigue Linija, Butigue Petra in Tovarna nogavic Polzela - konfekcijske izdelke, Fit Medija Celje - darilni paket in Gostišče Špital - gostinske usluge. Novi tednik pa bo za bralce prispeval deset lepih nagrad. Zaključna prireditev bo v novem velikem FOTO STUDIU FONDA z fotografskim happeningom. 12. STRAN - 28. NOVEMBER 1991 Rolando s tisoč rokami Celjan RolanUo Pašnik, rokometni vratar z zlatom z 01 In SP 137 nastopov za rokomet- no reprezentanco Jugoslavi- je uvršča Rolanda Pušnika med tiste bisere, ki jih je dal Celje Pivovarna Laško v svo- ji 45-letni zgodovini. Tride- setletni vratar je leta 1981 zapustil celjski klub, ko mu dvakrat zapored z njimi ni uspelo v kvalifikacijah za 1. zvezno ligo. Tri sezone je igral pri Cr\'enki, pet pri ni- škem Železničarju. Vmes je bil »v vojski«, k Zagrebu, kjer igra sedaj, pa je prišel iz kluba Mepansa San Antonio iz španske Pamplone. »Z zagrebškim klubom sem podpisal pogodbo za eno leto. V dodatku piše tudi, da sem prost igralec, če izpade- mo iz pokala evropskih pr- vakov. Športno kariero vse- kakor načrtujem nadaljevati v tujini, vendar o možni dr- žavi oziroma klubu še ne bi govoril.« Kakšne so možnosti Za- greba za preboj do finala najboljših ekip Evrope? »Smo hendikepirani zara- di razmer, v katerih težko lo- vimo pravo formo, saj nima- mo rednega tekmovanja. Vse karte smo vrgli na uspeh v evropskem pokalu. Naše realne možnosti so vsaj pol- finale. Če nam do tam ne uspe priti, bo to veliko razo- čaranje. Imamo dobro ekipo, a kaj, ko obe tekmi igramo praktično v gosteh.« Na Hrvaškem divja vojna. Kako vas, športnike, gledajo v Zagrebu? »Kakor sem seznanjen, je celotna ekipa Zagreba pri- javljena v športno četo hrva- ške garde, le midva s Tettey- em Banfrom kot slovenska državljana ne (za razliko od Iztoka Puca op. p.). Sicer pa z nastopanjem v rokometni Evropi predstavljamo Hrva- ško. Za razliko od Puca in Banfra še vedno živim v ho- telu, vsako priložnost pa iz- koristim za skok do Celja. Ponavadi se peljeva z Ban- from.« Kakšne so trenutne zmož- nosti slovenske moške roko- metne reprezentance? »Slovenski rokomet je imel vedno dobro mladinsko šolo, vendar je nekaj genera- cij šlo »mimo« in ko bo Slo- venija priznana, se njena se- lekcija še ne bo mogla kosati z ekipami, ki so nastopale v najboljši skupini svetovne- ga rokometa. Njena kako- vost bo nekje med reprezen- tancami skupine B in C. Selekcija Slovenije po tvo- jem okusu? »Selektor bi bil Tone Gor- šič, vratar Boštjan Strašek, levo krilo Igor Razgor, levi zunanji Iztok Puc, srednji Miha Bojovič ali Polde Ka- lin, desni Tettey Banfro, des- no krilo Jani Čop ali Vito Selčan in krožni napadalec Tomaž Tomšič. Tu je še Jani Kontrec, pa ...« Igral si s svetovnimi asi ro- kometa. Kateri vratarji in strelci so se ti najbolj vtisnili v spomin? »V reprezentanci sem bra- nil v družbi dveh izrednih vratarjev, z Mirkom Bašičem in Zlatanom Amautovičem. Bila sta najboljša vratarska dvojica Jugoslavije, z njima pa sem bil osem let. Marsikaj sem se naučil od njiju. Od vseh pa mi je bil najbolj všeč Nemec Wilandt Schmidt, ki združuje dobre lastnosti omenjene dvojice. V moji generaciji je bil po oceni večine najboljši igralec in s tem tudi najnevarnejši za vratarje Veselin Vujovič na mestu levega zunanjega igralca. Kasneje se je na istem igralnem mestu v ge- neraciji, ki je obljubljala še večje uspehe, pojavil Iztok Puc. Omenil bi še enega Ru- sa, če se ne motim je to Ladi- gin, ki igra prav pri našem naslednjem nasprotniku v evropskem pokalu, ekipi Krasnodarja. Med levičarji pa je med močnejšimi igralci tudi Tettey Banfro. O naj-, boljšem je težko govoriti.« Kakšen je tvoj komentar po srečanju med Tomom Le- vovnikom, predsednikom sveta za vrhunski šport, Igorjem Makovcem, pred- sednikom RZS, Tonetom Goršičem, predsednikom Strokovnega sveta pri RZS, in tabo, Pucem in Banfrom? Slednji bo igral za Slovenijo, Velenjčan je med vami še najdalje od te možnosti, ti pa si, kot kaže, nekje vmes. »Ni šlo za to, da bi nas oni hoteli prisiliti k igranju ali da smo se mi branili, da ne bi igrali... Za vsakega športni- ka je čast igrati za svojo re- prezentanco, vendar dokler IHF ne bo priznala Slovenije za svojo članico, tudi nisem pripravljen nastopati. Naj- brž ne bom nastopal za no- beno reprezentanco.« DEAN ŠUSTER Foto: EDO EINSPIELER Rolando Pušnik je star 30 let, visok je 188 cm, težak pa »preveč«, kot je poudaril. Njegova teža se giblje okoli 89 kg, čeprav je še pred prestopom k Zagrebu tehtal skoraj 100 kg. Med vratnice je stopil s trinajstimi leti, pri dvajsetih pa je na Portugalskem postal svetovni mladinski prvak (z Anderluhom, Praznikom in Kalinom). Za mladinsko reprezentanco Jugosla- vije je zbral 49 nastopov, za člansko pa 137. Z njo je bil balkanski, mediteranski, svetovni (Švica 86) in olimpijski prvak (Los Angeles 84) ter bronast na 01 (Seul 88) Trikrat je igral v finalu pokala Jugoslavije (dvakrat s Celjem in enkrat s Crvenko) ter dvakrat v četrtfinalu evropskih pokal- nih zmagovalcev (s Crvenko in Železničarjem). POGLEDI Fitness studio Kdor spremlja trende razvo- ja na področju športne rekre- acije v slovenskem prostoru, bo zlahka ugotovil, da se v zadnjih nekaj letih pojavlja- jo nove športne zvrsti, s kate- rimi se ukvarja vse več rekre- ativnih športnikov. Med novo- sti vsekakor spada tudi pojav fitness študijev, ki jih je v mestnih okoljih vse več in z vse pestrejšo ponudbo, neka- teri pa uspešno delujejo tudi v primestnem ali vaškem okolju. Mnogi zaposleni so pri svo- jem delu izpostavljeni števil- nim motečim dejavnikom. Prevelika živčna napetost, ne- nadni večji ali manjši stresi, psihofizična obremenitev brez potrebnega aktivnega počitka, pojavi kronične utrujenosti in drugi negativni dejavniki vse bolj rušijo človekovo notranje ravnovesje in ravnovesje z nje- govim okoljem. Nekateri pra- vijo, da je to cena, ki jo dajemo ali moramo dati napredku na različnih področjih človekove- ga življenja in dela. Med posamezne dejavnike, s katerimi poskušamo omiliti negativne posledice sodobne- ga načina življenja in ohranja- ti človekovo biopsihosocialno ravnovesje, uvrščamo tudi športnorekreativno dejavnost. Seveda pa sem spada tudi na- črtovana, programirana in strokovno vodena športnore- kreativna vadba v fitness studiu. Zakaj načrtovana, progra- mirana in strokovno vodena? Zaradi preprostega razloga, ker nestrokovno in »rokodel- ■ sko« vodena vadba prinaša ve- liko več škode in koristi. Spo- štujemo želje, da mnogi želijo obdržati lepo in vitko postavo z izrazitim mišičjem, vendar to še ni razlog, da bi postali »fita- holiki«, torej obsedeni z vadbo na posameznih trenežerjih, ki jih ponujajo sodobni fitness študiji. Posledice pretiravanja in zlasti nestrokovno vodene, ga vadbenega procesa v fitness studiu so zelo različne: od pre. tegnjenih vezi, natrganih mi. šic, do preobremenjenih skle. pov in drugih negativnih po. sledic. Taki posamezniki pre. prosto ne dajo dovolj časa možnosti, da bi se organizem opomogel od naporov. Pri načrtovanju in progra- miranju športnorekreativm vadbe v fitness studiu je trek spoštovati osnovna načela, kr so: izhodiščno stanje posamez- nika, njegovo zdravstveno sta- nje, načelo individualizaciji postopnosti in vsestranskos: itd. Sodobna vadba v fitnes' studiu naj bi posamezniku nu- dila možnosti za ohranjanjem izboljšanje njegovih psihofi- zičnih sposobnosti, vendar pi je pri tem pomembno poudari- ti, da mora biti tovrstna vadk povezana še z aerobnimi de- javnostmi v naravi. Poirebih je torej vsestranska aktivno': in karseda pester izbor špori- norekreati\nih dejavnost Vsekakor je vadba v titne^- studiu odgovor današnjeir:. načinu življenja in dela, večpi bo postala, ko bo tovrstna de- javnost skupaj s športnorekrt- ativnim udejstvovanjem na.- ploh, dvignjena na raven vred- note. Piše dr. Herman Berčij (Fakuheta za šporj; PANORAMA Nogomet Siovensica liga 19. kolo: Nafta - Steklar 0:1 (0:1), strelec: Semnički; Medvo- de - Ingrad Kladivar 3:1 (1:1), strelec: Radič; Koper - Rudar 2:0 (2:0). Vrstni red: Maribor 29, Olimpija, Izola, Naklo 26, Koper 24, Gorica 23, Mura 21, Ljublja- na. I. Kladivar 20, Slovan 19, Steklar 18, Zagorje, Rudar (V), Svoboda 17, Potrošnik 15, Rudar (T), Nafta 12, Primorje 11, Med- vode 10, Domžale 8, Jadran 7. 11. slovenska liga Končni vrstni red jesenskega dela prvenstva - mladinci: Po- trošnik, Svoboda 15, Nafta 14, Mura 13, Impol 12, Kače 10, Dra- vinja 8, Pohorje, Drava, Steklar 6, Pekre 5. MNZ Celje Končni vrstni red jesenskega dela prvenstva - člani: Era Šmartno 17, Papirničar, CR Kr- ško 12, Kovinar 10, Hrastnik 4, Svoboda 3; mladinci: Kovmar 16, Papirničar, E.Šmartno 9, P. Hmezad 6, Hrastnik 0; kadeti: Rudar (V), I. Kladivar 10, Dravi- nja 9, CR Krško 8, Svoboda 6, Steklar 5, Vransko 3, Hrastnik 1; st. pionirji - zahod: Rudar (V) 12, Steklar, I. Kladivar 8, E. Šmartno 5, Dravinja, P. Hme- zad 4, Usnjar 0; vzhod: CR Kr- ško A 10, Kovinar, Svoboda 6, CR Krško B 5, Papirničar 3, Hrastnik 0; ml. pionirji - zahod: Dravinja 11, Rudar (V) 9, Ste- klar, I. Kladivar 7, Usnjar 4, E. Šmartno, P. Hmezad 2; vzhod; CR Krško A, Svoboda 4, Papir- ničar 3, CR Krško B 1. Rokomet Super liga 9. kolo - moški: Celje Pivovar- na Laško - Slovan 26:21 (12:9), strelci: Leve 7, Pungartnik, Šer- bec 6, Jeršič 4, Ivandija 2, Tom- šič 1; Drava - Velenje 31:27 (16:13), strelci: Plaskan 10, Še- ško 4, Čater, Rozman, Cvetko 3, Ocivrk, Ojsteršek 2. Vrstni red: CPL 18, Rudar 12, N. oprema, Jadran 11, Slovan, Velenje 10, Bakovci, Drava 8, Ajdovščina 7, Presad 6, Inles 4, Preddvor 3. 9. kolo - ženske: Primož - Ve- lenje 23:30 (10:13), strelke: Zi- dar 13, Misavljevič, Oder 4, Me- mič 3, Golič, Ikič 2, Fale, Huda- rin 1. Vrstni red: Velenje 17, Olimpija 16, Mlinotest 13, Ko- čevje 12, Krim 10, Kranj 9, Burja 7, Primož 4, Branik 2, N. mesto 0. Slovenska liga 9. kolo - moški: Krog - CPL B 18:19 (9:8), strelci: Begovič 6, Novak, Vešligaj 4, Leskovšek 2, Ocvirk, Bilbija, Lubej 1. Vrstni red: CPL B 15, Grosuplje, Krško, Dobova 13, Šešir, Izola 10, Črno- melj, Kamnik, Radeče, Krog 9, Ormož 6, V. Nedelja 5, Dol, mo- kerc 3. Košarka Slovenska liga 9. kolo - moški (rdeča skupi- na): Elektra - Comet 78:76 (48:42), strelci: Gole 21, Pipan 19, Plešej 12, Tomic 9, Brešar 6, Lipnik 5, Mrzel 4, Dumbuya 2 za domače, Šnid 25, Kožar 20, Ne- rat 15, Pučnik 6, Perkič, Železni- kar 4, Lušenc 2 za goste; Pod- bočje - Rogaška 68:82 (33:32); strelci: Ritonja 23, Sušin, Kidirič 11, Tišma 9, Cerar, Petovar 7, Tabak 6, Sedminek, Kalinger 4; Celje - Medvode 57:61 (27:28); strelci: Starovasnik 22, Ki tek 16, Drobnič, Kahvedžič 8, Nidorfer 3. Vrstni red: Ilirija, Medvode 17, Rogaška 16, Elektra 15, Pod- bočje 13, Comet 11, Celje 10, Olimpija ml. 9. 9. kolo - ženske: K. Afrodita - Kranj 95:77 (46:40); strelke: C. Jezovšek 26, Virant 15, Pešič 14, Jurše 12, Škegro 10, Kokolj 8, A. Vodopivec 6, A. Jezovšek 4. Vrst- ni red: Jezica 18, K. Afrodita 17, Apis 16, Odeja 15, Ilirija 14, Kranj 13 itd. II. Slovenska liga Moški - 8. kolo: Polzela - Bi- strica 93:86, Pivovarna Laško - Slivnica 69:66, Radgona - Al- pos 77:81; 9. kolo: Alpos - Polze- la 66:80, Bistrica - P. Laško 83:85. Vrstni red: Polzela, Mi- klavž 18, P. Laško 17, Bistrica, Alpos, Radgona 14 itd. Ženske - 2. kolo: Metka - Co- met 79:72. Vrstni red: Pomurje 4, Comet, Metka 3, Maribor 2. keglanje Slovenske lige A liga — ženske, 6. kolo: Emo - Konstruktor 2551:2400; (Emo: Šeško 422, Grobelnik 418, Tkal- čič 416, Lesjak 413, Kardinar 453, Petak 439); 7. kolo: Adria - Emo 2332:2431 (Emo: Šeško 405, Grobelnik 431, Lesjak 386, Gobec 393, Petak 423, Kardinar 393). Vrstni red: Emo 14, Adria 10, Ljubljana 8, Triglav 6, Gori- ca, Konstruktor 2. I. liga - moški, 6. kolo: Fužinar - Žalec 5250:4971; vrstni red: Fužinar 12, Žalec 8 itd. Ženske - 6. kolo: Emo Il-Impol 2401:2293; Emo II (Grivič 421, Zimšek 387, Verdnik 365, Filip- čič 402, Lesjak 414, Ledinek 412); vrstni red: Emo, Fužinar 10, Korotan, SI. Gradec 8 itd. II. liga - moški, 5. kolo: Emo - MTT 5387:5051, Ingrad - Hrastnik 4823:4796; vrstni red: Emo 10 ... Ingrad 2. Odbojka Slovenska liga 7. kolo - moški: Vizura - Misli- nja 3:0, Šempeter - Žiro\Tiica 3:1, Pomurje - Topolšica 3:1; vrstni red: Brezovica 14, Šempe- ter, Topolšica, Pomurje 10 ... Vi- zura 4. Ženske - 7. kolo: Ljubno - Paloma B 3:0, Topolšica Kajuh - Krim 2:3; vrstni red: Krim 14, Ljubno, Mislinja, Rogoza 8, Pa- loma B, Mežica, Prevalje, T. Ka- juh 6, Šentvid, Pionir 4. Namizni tenis Super liga 6. kolo: Radgona - Ingrad 5:4 (Bezjak 2, Maras, Horvat 1). Vrstni red: Sobota, Kovina 12, Strojna 8, Ingrad 6, Novotehna 4, Radgona, Ilirija, Merkur 2. Judo Slovenska liga 4. kolo - turnir v Ljubljani: I.Reya - M. Sobota 11:3 (40:7), I.Reya - Olimpija 6:8 (30:35); Cuk, Imamovič, Anderle 2, Sad- žak, S.Pliberšek 1 zmaga. Vrstni red: Impol, Olimpija, Drava 14, Gorišnica 12, LReya 10, M. So- bota 6, Golovec 5, Branik, Želez- ničar, Koper 4, Bežigrad 3. Karate Slovenska liga Turnir v Velenju - 6. kolo: Ši- ška - Petrov če 3:2, Šoštanj - Ža- lec 2:3, Velenje - Celje Rogaška 3:1, Emona - Ljubljana 4:1; 7. kolo: Ljubljana - Šiška 4:1, Pe- trovče - Šoštanj 2:3, Žalec - Ve- lenje 3:2, Celje Rogaška - Emona 2:3. Končni vrstni red: Emona 13, Ljubljana 12, Žalec, Velenje 8, Šiška, Celje - Rogaška 4, Pe- tro vče 2. Drsanje Pregledna tekma Celje - pionirji A: 1. Špoljar; pionirke A: 7. Hutinski; pionirke B: 6. Kranjc, 8. Pfeifer; pionirke C: 4. Pevnik, 8. Bratec, 13. Kolar, 18. Krklec; cicibani - do 7 IctJ. Meža; cicibanke: 1. Germadnik. 2. Vizjak, 3. Soline (vsi Celje). Mali nogomet Občinska prvenstva Celje: končni vrstni red -1 liga: Grafika 40, Klateži 35, Pe- likani 33, Penal 30, Marinero29 Trim Aškerčeva 26, Skavti 24 Triglav, Umetniki 23, Cakani 21 Škorpioni 12, Zvezdaš 9, Črički 6; n. liga: Aero 36, Cetis, Za grad, STC 29 itd: HI. liga: Mlf kama 35, PM 30, Sokoli 28. Bla- fovni center 27 itd; IV. Hg^' marino 33, Bulls 32, Gadjc 2f Gaberje 22 itd; V. liga: Metka Veltins 27, Zg. Hudinja 21, Bn gadirji 20; veterani: Grafika 2i Azzuri 26, T.Aškerčeva 24 Obrtniki 23 itd. Končnica - f«"'' le: BC-Grafika 5:3 po 7m. . Slovenske Konjice: vrstni rf" po jesenskem delu -1. lig;s nje. Loče 17, Blato 16. Z i 13, Nirvana 11, Draža va- kar 10, Tepanje, Vandr.i Dobrava, Stranice 7, Orka; liga: Avtocesta 17, Jernej ' pe noge. Veterani 15, Ljul^' Blato II 13, Zreče, P. Hoinik 1; Škalce 7, Gavrovnik 6, Spit^''^ Konjice 2. V III. ligah so j( prvaki Gaj, Bezina, Ba/ Draža vas II. DELO vedno v središču d o g a j n I JPORT 28. NOVEMBER 1991 - STRAN 13 ŠPORTNI KOLEDAR fBieK 29. 11. Hokej Celje: Cinkarna - Olimpija (2. jolo SHL, 18). Košarka slovenske Konjice: Comet ^pomurje (18); Maribor: Mari- - Metka (3. kolo II. ženske ^-vzhod)._ sobota, 30.11. judo Ljubljana: turnir 2. kola II. jlovenske lige z udeležbo ekipt,!. |leya II, Impol II, Olimpija II in 51. Gradec. Kegljanje Žalec: Žalec - Domžale (7. ko- lo. I. moške lige, 16); Ravne: 51. Gradec - Emo II (7. kolo I. jenske lige, 16); Radenci: Ra- Jenska - Ingrad (15.30), Hrast- nik: Hrastnik - Emo (6. kolo II. moške lige, 16). Košarka Rogaška Slatinah Rogaška -Celje (20), Slovenske Konjice: Comet - Podbočje (18,30), Ljub- ljana: Ilirija - Elektra (10. kolo moške SKL, 19.30); Rogaška Slatina: K. Afrodita - Jezica ml. (10. kolo ženske SKL, 18); Polze- la - Miklavž (18.30), Laško: P. Laško - Alpos (10. kolo II. mo- ške SKL - vzhod, 17.30). Rokomet Trbovlje: Rudar - CPL (18), Velenje: Velenje - Jadran (10. kolo super moške hge, 19); Kranj: Kranj - Velenje (10. kolo ženske super lige, 18). Kedelja, 1.12. Nogomet Celje: I. Kladivar - Mura, Ro- gaška Slatina: Steklar - Rudar (T), Velenje: Rudar - Ljubljana (20. kolo SNL, vse 13). Rokomet Celje: CPL B - Sešir (10. kolo moške SKL, 11). Torek- 3.12._ Hokej Celje: Cinkarna - Jesenice (3. kolo SHL, 18). Ivandija v Italijo Celjski rokometaši so v derbiju slovenske super lige pred 2 tisoč gledalci in TV kamerami v Golovcu z lahkoto opravili z večnim tekmecem Slovanom. V soboto jih čaka najtežje delo v letošnjem prvenstvu, saj bodo gostovali pri trboveljskem Rudarju, ki pod taktirko Celjana Bojana Levstika še ni izgubil točke, udarne moči Zasavcev pa so nekdanji celjski rokometaši Selčan, Medved, Privšek in Stojakovič. »Pivovarji« bodo oslabljeni, saj dirigent Silvio Ivandiji (na sliki med akcijo na nedeljskem derbiju s Slovanom) odhaja v Rim k prvoligašu Laziu, ki je trenutno na 3. mestu in račima na uvrstitev v evropski pokal. Sicer pa so zadnji rokometni dnevi povsem v znamenju Celja. V petek je bil Štefan Jug izbran za direktorja vseh slovenskih rokometnih reprezentanc. Tone Tiselj za trenerja moške ekipe (za pomočnika je izbral Velenj- čana Mirka Požuna), Celje Pivovarna Laško pa je dobil Bloudkovo nagrado. Sejem smučarske opreme Smučarski klub Gozdnik Žalec je že pripravil letošnji sejem nove in rabljene smučarske in druge zimske opreme. Na njem je več sto obiskovalcev menjalo ali kupilo smučarsko opremo, ki sta jo s popustom prodajali Nama Žalec in Leveč ter Savinjka Žalec in nekateri obrtniki. Na sejmu je bil tudi servis za mon- tažo vezi in za manjša popravila. V naslednjih dneh bodo podobne sejme pripravili na Polzeli, v Preboldu, Mozirju, Vele- nju in še kje. T. T. Doberšek In Jezernlkova na Orange Bowl Včeraj sta Celjana Boštjan Doberšek in Tjaša Jezemik' odpotovala na Florido na naj- bolj znameniti teniški turnir za mladinsko konkurenco Orange Bowl, ki se bo s kvali- fikacijami začel 12. decembra, oba pa bosta nastopila v kate- goriji do 16 let. Doberšek bo pred tem zaigral na turnirju v New Yorku, Jezernlkova pa bo svojo formo izpopolnjevala v taboru slovitega Nicka Bo- oletierija (nekdanji trener Se- leševe in Agassija). B. S. »ALPOS« p.o. Šentjur, Ul. L. Dobrotinška 2,63230 Šentjur objavlja javno licitacijo osnovnih sredstev, ki bo v petek dne 6.12.1991 ob 11.00 uri v prostorih podjetja. Ogled osnovnih sredstev je mogoč 6. 12. 1991 od 9. ure do 11. ure v prostorih podjetja. Plačila varščine v višini 10% izklicne cene bomo sprejemali 6. 12. 1991 od 10. ure do 11. ure dpri blagajni podjetja. Nakup na javni licitaciji je po sistemu »ogledano - kupljeno«. Zlicitirana sredstva je treba plačati pred prevzemom. Vse dajatve in druge stroške plača kupec. 14. STRAN - 28. NOVEMBER 1991 REVIZIJA RUMENEGA CE Vlada teče častni krog Slovensko vlado se posto- poma sesuva že od takrat, ko jo jc mandatar Lojze Peterle uspel sestaviti. Po nekaj me- secih vladanja, še vedno brez običajnega programa, jo je začela daviti opozicija, nato pa še t.i. prenapeteži iz De- mosovih vrst. Peterle je zamenjal tri so- delavce, ki sicer niso porušili Demosove vladne kombina- cije. Medtem ko je vlada žela simpatije na nogometnih igriščih, je vladajoča koalici- ja postajala živalski vrt inte- resov. Vmes je bila vojna in parlament se je zresnil. Stra- teški cilji osamosvojitve so bili doseženi in zmanjkalo je velikih dejanj. Uigrana vlad- na ekipa je na kakšni huma- nitarni veselici sicer še tresla mreže nasprotnikov, vendar to ni bilo dovolj: prevečkrat se je zatresla njena lastna. Z dokončno delitvijo de- mokratov na narodnjake in liberale je počilo v že itak pregretem koalicijskem kot- lu. Zavezništvo je namreč slepo in obsojeno na kratek rok trajanja, če se ga greš le zato, da bi porazil nekoga, ki je svojčas bil nekdo, pri vsem tem pa s koalicijskimi bojev- niki nimaš skupnega nič več kot le nekaj velikih predvo- lilnih obljub. Te so volilci žal vzeli dobesedno. In še nekaj je: v tej naši parlamentarni demoskraciji je parlament pravzaprav peskovnik, kjer poslanci občasno zholevajo za otroškimi boleznimi, ko jih popade kakšna nova igrača. In to zato, ker je ne- kaj posebnega: dokler je bil Demos homogena mašina, se je vse avtomatično spreje- malo in sicer tam, kjer je bila potrebna absolutna večina. Vlada, ki je v začetku v skupščinske klopi pošiljala osnutke predlogov, je prešla kar na predloge, h katerim je bilo mogoče dodati le še kak- šen amandma. Tako je bilo tudi s spornim lastninskim zakonom, ki je pač izbil sodu dno in blokiral peskovnik. Nekakšen najvišji organ upravljanja v državi torej sploh ni parlament, ampak vlada, ki jo je v dobri nameri ustoličil ta isti parlament. In tu je problem. Vladna kriza je postala tudi parlamentar- na kriza. Razlog zato pa še zdaleč ni samo zakon o last- ninjenju. Ce pade vlada, se bo kriza kvečjemu le še poglobila, saj bodo v Demosu tem trenutku težko dokockali ustreznega mandatarja. Igor Bavčar, največkrat nominiran kan- didat, je zdaj golman v stranki, ki je in ni v Demo- su. Sicer pa dvomim, da bi (kljub vsemu) parlament iz- glasoval nezaupnico vladi. No, da bo farsa še večja, se del opozicije tolče, kdo se je tega prvi domislil. Sodeč po javnem mnenju, ki ga je bilo občutiti v zad- njem Rumenem CE, ljudje ne zaupajo Peterletu (10 minus točk) kar hkrati pomeni, da ne verjamejo vladi, ki jo vo- di. Med ministri so poslušal- cem najmanj všeč: dr. Capu- der (9), dr Bohova (9), dr.Pimat (5) ter Puharjcva in Bastl z dvema točkama. Slabo kotirata še dr. Bučar (7) in dr. Pučnik (5). Med po- zitivnimi liki je najbolj ce- njen dr. Drnovšek (11), tik za njim je Kučan (9), pa Kacm (7), Janša (6) in dr Rupel (4). Mimogrede smo oplazili še celjsko vrhunsko, v kateri najslabše kaže premieru Kranjcu (5), po dva minusa pa so si prislužili Drevenšek, Župan Kojec in zvesti poslu- šalec Rumenega CE, Miro Gradič. Piše Bojan Krajnc Jutro za posel Prejšnji teden smo že naja- vili začetek rednega jutra- njega programa na Radiu Celje in hkrati obljubiti, da bomo podrobnosti predsta- vili tik prek zdajci. Zdaj, ko odštevamo takorekoč že ure do začetka jutranjega odda- janja, izpolnjujemo tudi to obljubo. Za nepoučene naj ponovi- mo: od ponedeljka, 2. de- cembra naprej se bo spored Radia Celje začenjal ob 5.40 s posebno jutranjo oddajo, ki bo trajala do 8. ure zjutraj, od ponedeljka do petka. Ob prijetni glasbi vam bomo za dobro jutro natrosili obilico koristnih informacij. Pose- bej veliko uporabnih podat- kov pa bodo v tem programu našli poslovneži in tisti, ki to šele nameravajo postati. Ta- ko se bodo v prvem poslov- nem radijskem programu v Sloveniji vsak dan zvrstile številne informacije s po- dročja denarništva in gospo- darstva, postregli bomo s strokovnimi nasveti o za- konodaji, marketingu, fi- nancah itn. Enkrat na teden bo recimo, gost našega pro- grama znani Hamurabi, ka- terega komentarji in predvi- devanja bodo gotovo zanimi- vi za vse poslušalce. Sodelo- valo pa bo še več znanih strokovnjakov. Seveda pro- gram ne bo že od vsega za- četka tak, kot bi ga radi ime- li, razvijal se bo po potrebah in željah naših poslušaj Kljub vsej zagnanosti je \^ šen program za nas vendaj velik zalogaj, zato smo elcj, okrepili z zunanjimi soJ lavci. Zasnovo programa pripravil Srečko Šrot, uj^^ ništvo je prevzel Franc, Pungerčič. V novinarski pi sodelujeta še Miran Kop šec in Janez Vedenik. jutranji kramljalci za mikr fonom pa bodo Theo Bost Danica Godec in - posebi smo zadovoljni, da smo k so. delovanju pridobili tudi pr. pulamo moderatorko Baš. V ponedeljek, 2. decembr; torej že navsezgodaj napmt, ušesa! Mi obiskujemo, poslušalci uganjujejo November in december sta meseca, ko ljudje še posebno radi pohajkujemo po trgovi- nah. Res, da so letos naši žepi še bolj prazni kot nekaj zad- njih let, zato veUkokrat po tr- govinah le »pasemo firbce«. Toda užitkom, ki jih prinašajo predbožični in prednovoletni nakupi se vendarle ne moremo upreti. Prav zato se tudi na Radiu Celje zadnjih nekaj let prav v tem času odločimo za poseb- ne akcije, kjer sodelujejo ra- zlične trgovine, agencije, ser- visi, podjetja. Zaradi pestrosti ste v oddaje vključeni tudi po- slušalci našega radia. Letos je še posebno zanimivo, ker smo si radijska javljanja zamislili drugače kot prejšnja leta. Poslušalci morate namreč najprej uganiti, kje smo, za kar ste seveda bogato nagraje- ni, potem pa steče še pogovor o ponudbi, popustih, načrtih itn. Poslušalci ste pri uganje- vanju včasih bolj, drugič manj spretni, zgodilo pa se je celo, da ste videli, kam se je naša ekipa skrila in zato so nas »razkrinkali« kar v prvem po- skusu. Očitno je, da si vsi takšnih oddaj želimo. Po odzivih so- deč, so zadovoljni poslušalci, prav gotovo še posebno tisti, ki v teh časih uspete dobiti kakš- no nagrado, veseli pa so tudi gostitelji, ki si na ta način po- večajo promet. Na sliki: Eni izmed naših gostiteljev v oddaji, ki smo jo poimenovali »Iščemo dvajset dobrih« so bili tudi v trgovini s športno opremo Time oul v levški Nami, obiskali pa sm tudi Optiko Smole, turističn agencijo Dober dan in trgov ne Red boogie, Vofra teta mesnico in delikateso Celjski mesnin v Žalcu, RR in Draj stor. VOJKO ZUPAN Foto: EDI MASNE ŠKRATKI Janez Vedenik je v soboto ponovno dokazal, da novinar- stvo nima meja. Dopoldne je namreč poročal o cenah mesa in klobas, uro zatem o cenah smučarske opreme, popoldne pa še o prenoviteljih iz žalske občine, ki si bodo, v primeru, da bodo zmagali na naslednjih volitvah, prizadevali za čim nižje cene tudi prej omenjenih artiklov v vsesplošno dobro slovenskega naroda. Iz previd- nosti je izjave Janez raje pre- pustil sogovornikom. Ob preimenovanju sloven- skega otroškega časopisa »Ku- ri rček« v »Kekca«, je Želj ko Zule pridrl na dan z izjemno idejo. Če bi bilo po njegovem, bi se ta časopis preimenoval v »Teritorialčka". Škratkom je jasno, da bi Željko teritorialč- ke mnogo raje bral kot pa po- stal eden izmed njih... Škratki že dolgo vedo, da je tista, ki Urško Sclišnik (zaradi pomanjkanja gradiva v infor- mativnih oddajah) najbolj po- greša, Tatjana Cvim. Šele pred kratkim pa so izvedeli, da jo pogreša tako zelo, da hrani celo njeno osebno izkaznico... Ko smo v hišo dobili nove računalnike, smo si jih vsi ho- dili navdušeno ogledovat. Ko pa je stvar postala resna (torej, ko bi se morali na računalni- kih tudi učiti), se je večji del redakcije »potuhnil«, tako da jih na računalnikih sedaj dela le nekaj. Škratkek je zraven. Tajnica redakcije, Vera Orešnik, je izjavila, da bomo morah kmalu pripraviti akci- jo, s katero bomo za zaposlene v naši hiši poskušali - zbrati kavo. Škratki so že ugotovili, da bi takšna akcija najbolj po- magala tehnikom, ki sicer res največ kave spijejo, je pa zato prinesejo najmanj... Greta Senič, naša počitniška sodelavka, je v ponedeljek opravila vozniški izpit. Česti- tamo, obenem pa nestrpno pri- čakujemo rezultate izpita iz poslovne matematike, s kate- rim se je v torek mučila Nina- Maruška Sedlar. Pomagamo Barukčičevim sirotam Ko ti umreta mama in ata Pred štirinajstimi dnevi smo pisali o pogumnih Barukčičevih sirotah iz Celja. Ker so nas navdušili s svojo izjemno voljo smo sprožili akcijo, s katero želimo uresničiti njihove sanje - nakup računalnika. Odziv in pomoč v teh štirinajstih dnevih je bila presenetljiva. Denar so doslej nakazali: SDK, odsek za proračun: 1.000 SLT B. S. iz Celja: 1.000 SLT KS Hudinja Celje: 3.500 SLT SDK Celje, oddelek za notranji nadzor: 2.100 SLT Zvonka Gerjevič iz Celja: 200 SLT D. O. O. Lev Celje: 1.500 SLT D. O. O Esocomerce Celje: 1.500 SLT Milena Viktor Celje: 500 SLT Olga Kranjec, Braslovče: 500 SLT SDK Celje: Prezelj, Sintič, Šket, Tovornik, Pirš, Omerza. Bobnik: 1.650 SLT Na Centru za rehabilitacijo invalidov Celje so se obvezali, da bodo Barukčičevim sirotam naredili omare in knjižne police po meri, Dušan Širše iz Prebolda, ki je lastnik podjetja Impost bo prispeval nekaj komponent računalnika, obvezal pa se je tudi, da bo prevzel montažo in strokovni nadzor nad računalnikom ter doživljenjsko vzdrževanje računalnika, prispeval pa bo tudi nekaj igric iz programa VVordstar Poklical je tudi pleskar, kije želel ostati anonimen in obljubil< da bo Barukčičevim sirotam brezplačno zbelil stanovanje. Pridružite se darujočim in nakažite denar za žiro račun- 50700-723-3-31198, s pripisom »za sirote«. Zbiralna akcija za računalnik še traja, pred nami pa so številni prazniki obdaritve za otroke. Ob njih pomislimo na Barukčičev^ sirote. Deset preskočilo prvo oviro Pridnih rok in bistrih glav v naši hiši ni nikoli preveč, z načrtovanjem jutranjega programa RC pa smo sploh ugotovili, da nas je premalo. Zato smo se na RC odločili, da krog zunanjih sode- lavcev razširimo. Na radijski oglas se je odzvalo veliko poslušalcev, navsezadnje pa se jih je 42 udeležilo sobotnega preizkusa. Od teh smo izbrali deset naj- boljših. PISMA BRALCEV 28. NOVEMBER 1991 - STRAN 15 ODMEVI Krojači Iculture edsedstvo Območnega od- ptia Socialistične stranke glovenije v Žalcu, je obravna- valo Osnutek odloka o ustano- vit\'i kulturnega centra Žalec, 0 seji 19. 11. 1991 in sprejelo naslednje ugotovitve in pri- pombe: - Z ustanovitvijo kultur- nega centra v Žalcu kot enotne strokovne institucije se stri- njamo, saj je pobudo za to dal pred dvema letoma že naš prejšnji odbor za kulturo. - Ugotovili smo, da še ved- no obstoja vrsta nedorečenih in nerazrešenih zadev v odno- sih med poklicnimi in ljubi- teljskimi oblikami kultume dejavnosti v občini in v samem niestu Žalec. Predlagatelju od- loka zato priporočamo, da se vse te zadeve, zlasti s KUD Svobodo Žalec in ZKO Žalec do sprejemanja odloka ure- dijo. - Zveza kulturnih organi- zacij Žalec mora ostati kot sa- mostojna organizacija za po- vezavo in usmerjanje vse lju- biteljske dejavnosti v občini, za kar naj dobiva tudi ustrez- na sredstva. Znano je, da je prav ZKO organizator vrste prireditev, srečanj, revij in oblik izobraževanja strokov- nih sodelavcev. - V proračimu občine naj bodo ločeno prikazana sred- stva za poklicne in ljubiteljske oblike kulturne dejavnosti, ker obstoja med kulturnimi delavci - amaterji upravičena bojazen, da bo sredstev za ■amaterizem vse manj. V mislih moramo imeti potrebe vseh društev in visoke stroške vzdr- ževanja kulturnih domov. - Predsedstvo stranke je mnenja, da se režijski stroški ne smejo povečevati, sploh pa ne na račun ljubiteljstva, ki je že tako prikrajšano v primer- javi z leti nazaj. - Pogovoriti se je potrebno o 11. čl. odloka, ga dopolniti in popraviti tudi glede kinopo- djetja, ki ga ni več in sploh glede sredstev in kdo lahko razpolaga z družbeno lastnino. MILAN ZUPANC, Območni odbor SSS Žalec Sprenevedanje žaisice vlade Na vprašanje, do kdaj se na- merava Izvršni svet skupščine občine Žalec sprenevedati in ne odgovarjati oziroma ne re- agirati na celo množico po- slanskih v^jrašanj in pobud, ki jih poslanci naslavljamo na njegov naslov, vam posreduje- mo naslednji odgovor: »Odgovor na poslansko po- budo v zvezi z uporabo recikli- ranega papirja za delo občin- ske skupščine, izvršnega sveta in upravnih organov, je izvršni svet zborom občinske skupšči- ne posredoval za obravnavo dne 30. maja 1991. Odgovor je bil posredovan tudi Liberalno demokratski stranki Žalec. Iz tega sledi, da se ne spre- neveda Izvršni svet skupščine občine Žalec, ampak poslanka Liberalno demokratske stran- ke, oziroma gre za slabo infor- miranost poslancev znotraj njihovega kluba oziroma stranke. To je vidno tudi pri vprašanjih glede poplav, kjer se poslanec Krajevne skupno- sti Gotovlje {v imenu Osnovne organizacije Liberalno demo- kratske stranke Žalec) sprene- veda: »... v kolikor je bila na nivo- ju občine ustanovljena kakšna komisija za oceno škode...«, sam pa je bil prisoten na treh od petih sej občinske skupšči- ne, kjer so bili obravnavani odgovori na vprašanja ali po- sredovano poročilo komisije za oceno škode po poplavah. Na vprašanja in pobude po- slancev bomo še naprej odgo- varjali na skupščini, poslanski klub Liberalno demokratske stranke pa bo moral poskrbeti za informiranost svojih po- slancev, da se le-ti ne bodo po nepotrebnem obremenjevali z vprašanji na katere so odgo- vori že dolgo znani. Očitno je poleg občinskega še en Avgijev hlev. Izvršni svet bo skupščini predložil tudi pregled realizi- ranih in nerealiziranih poslan- skih vprašanj ter pobud iz ka- terega bo razvidno, ali je oči- tek o naraščajočem številu ti- stih vprašanj in pobud, na ka- tere izvršni svet ni odgovoril, resničen in utemeljen. Predsednik IS SO Žalec BORIS KRAJNC, dipl. oec. Pregledano vozilo ni vselej varno Odgovor na članek, ki je bil objavljen 21. 11. na zadnji strani NT. V AMD Šlander Celje, smo v okviru programa Sveta za preventivo in varnost v cest- nem prometu občine Celje, or- ganizirali brezplačne preven- tivne preglede osebnih motor- nih vozil. Akcija je potekala v nedeljo, 17. 11. 1991 med osmo in dvanajsto uro. V štirih urah je osem meha- nikov pregledalo 125 osebnih avtomobilov, od teh je bilo 35 brezhibnih, 90 pa jih je imelo takšne ali drugačne pomanjk- ljivosti. Vsak udeleženec je prejel obrazec z 12 predvide- nimi kontrolnimi točkami - sem so mehaniki vpisovali morebitne pomanjkljivosti av- tomobila. Seveda vseh predvi- denih kontrol ni bilo moč izve- sti na vseh tipih avtomobilov (vozilu, ki ima zračno hlajenje, se pač ne da kontrolirati hla- dilne tekočine). Res pa je, da nam je tik pred koncem akcije zatajila naprava za kontrolo zavor. Ob tem smo ostali ne- močni in tako so, kljub naši dobri volji zadnja tri vozila ostala brez tega pregleda. Kot celota je bila akcija iz- vedena zelo uspešno. Še pose- bej si upamo to trditi zato, ker so se nanjo množično odzvali tudi vozniki, ki so bili po šte- vilu pohval sodeč, zelo zado- voljni. V tem tednu se je od 90 udeležencev akcije, pri katerih smo na njihovih vozilih ugoto- vili pomanjkljivosti, 30 že po- novno oglasilo pri nas, da smo le-te odpravili in s tem dodat- no izpolnili zastavljeni cilj ak- cije »Brezhibno vozilo je varno vozilo«. AMD Šlander Celje ing. DRAGO KOSABER Ko ti umreta mama in ata KO TI UMRETA MAMA IN ATA je reportaža o žalostni usodi nesrečnih otrok, kakor- koli jo že bereš ne moreš ostati neprizadet. Delavci DP MERX - GO- STINSTVO IN TURIZEM še posebej ne moremo biti nepri- zadeti, saj bi nas, če bi bilo res kar je zapisano v vsega dveh stavkih, morala peči vsaj vest. Pa nas ne. Nobenih obljub, ki smo jih dali nismo snedli in jih tudi ne bomo. Usoda nesrečnih otrok je vsaj v enem delčku tudi naša usoda. Novinarka prav gotovo ni mogla vedeti, za vprašati, pa ji je verjetno zmanjkalo časa, kaj smo že storili in v kateri smeri tečejo naša razmišljanja. Ti otroci trenutno res niso sami, akcija NT-RC bo pomagala, da se bodo mnoge stvari uredi- le, ki se sicer ne bi. Otrokom se bodo izpolnile želje in sanje, o katerih so le sanjali. Ali jo bo dovolj? Ni vse sku- paj dokaz našega zmaterializi- ranega razmišljanja, ko te osrečujejo predvsem material- ne dobrine kratkega veka tra- janja. Zato delavci MERX GT ne želimo opraviti svojega z enkratno akcijo. Naša usme- ritev je v dolgoročnem zago- tavljanju pomoči. Ta pomoč pa naj bo skupna, usklajena, do- govorjena in približno enako razdeljena. Strokovne službe mesta in naše firme bodo že znale najti pot, kako tem ne- srečnim otrokom zagotoviti bolj srečno mladost kot so jo imeli dosedaj. Njihov način razmišljanja in skoraj že odra- slo ravnanje to prav gotovo za- služi. Ne mislimo obešati na veliki zvon, kaj smo že storili, kaj bomo še - ne mislimo začenjati nove zgodbe o dobrih ljudeh, želimo pa da se naš prispevek in aktivnost predvsem pa od- ločenost o dolgoročnejši po- moči ne omalovažuje. Kaj ti pomagajo vse dobrine tega sveta v obliki televizorjev, ra- čunalnikov, motorjev in ne vem česa vse še, če sta telo in duša ločena. Do odraslosti, do dokončanja šolanja tem otro- kom še veliko manjka. Veliko časa bo potrebnega in veliko znanja za dosego ciljev. Delavci MERX - GT ne bo- mo ostali ob strani, tvorno bo- do sodelovali pri oblikovanju in uresničitvi tistih oblik po- moči, za katere bomo prepri- čani, da so potrebne in izved- ljive tudi v bodoče. Enkratne akcije in enkratna darila pa naj bodo le kamenček v moza- iku dobrote. Mi želimo biti so- oblikovalci končanega dela. Želimo biti soustvarjalci sreč- nejše mladosti teh otrok v takšni meri in obliki, ki bo vredna tega kar so otroci dose- daj že dosegli in pokazali. Strokovno podkrepljena, medsebojno usklajena ter dol- goročno zagotovljena pomoč bo dokaz naše (vseh odgovor- nih služb in organov) zrelosti in pripravljenosti za resnično dolgoročno ureditev proble- mov. Pri tem bomo sodelovali. V imenu delavcev MERX - GT Direktor DRAGO HORVAT Uredništvo: Veseli smo, da ste tudi vi pripravljeni pomagati nesreč- nim otrokom, še posebej, ker se zavzemate za dolgoročno pomoč. Pomeni vaše pismo, da ste pripravljeni prevzeti us- klajevalno vlogo »soustvarjal- cev srečnejše mladosti teh otrok«? Ne zamerite nam, da smo zapisali, da je bila vaša pomoč doslej le v besedah. Žal nam je, da tega v svojem pismu niste ovrgli s konkretnimi pri- meri. Ampak saj to ni po- membno - pomembno je, da Barukčičevim otrokom poma- gamo, vsak po svojih močeh. Še enkrat mučenje živali Tega ne morem mimo po- žreti. Krivično je in grdo. Gre za članek gospe Melite Furlani, ki je izšel v Novem tedniku 7. 11. 1991. V njem sem prikazan kot mučitelj ži- vali, ker naš pes Riso nima pesjaka, dmga žival, psiček Luhi, pa naj bi bila po stro- kovnem mnenju gospe Furla- nijeve podhranjen in pretepen. Riso res nima pesjaka (kdaj pa so pse čuvaje na kmetijah imeli v pesjakih?) pač pa živijo v koči (ne v zaboju) 1,5 m x 2 m. Od tam gleda po cesti in proti gozdu in včasih zalaja v svež, svoboden zrak. Gospa Furlan, kaj pa tisti »ljubljenčki«, ki so cele dneve zaprti v stolpnicah, blokih, kopalnicah, dnevnih soba, predsobah, kjer čakajo, da jih »ljubitelji živali« na vrvicah odpeljejo iz betonskih nad- stropij v park, kjer opravijo svoje potrebe tudi v otroških peskovnikih? Kar se mene tiče, bi bil raje v Risovem kožuhu. Pa vi gospa Ptirlani? Luhi ni podhranjen, pač pa ima idealno težo (pritlikavi pinč). Gospa Furlani se očitno slabo spozna na pasme psov, pa tudi na medčloveške odno- se. K tem sodi med drugimi pozdrav in predstavitev. Go- spa Furlani pa pride, odpre svojo torbo ali vrečko, zmeče psom štruce belega kruha in izgine. Potem je treba še pokli- cati po telefonu: »Kako, Gra- dek, ste že prebrali Novi ted- nik, ste dali jesti psom«? Belega kruha pa so bolj kot moja psa potrebni lačni otroci, begvmčki s sosednje Hrvaške. Kar se tiče lepe nove hiše: Gre za adaptacijo garaže, ki je več kot nujna. Saj je bila kme- tija do sedaj brez stanovanj- skega objekta. Gospa Furlani, zdi se mi, da ste mi dolžni opravičilo. KAREL-DRAGO GRAD PREJELI smo Resnica o cenah komunalnih storitev v Celju v dnevnem časopisu Delo dne 15. 11. 1991 je bil objav- ljen članek z naslovom »Ne- usmiljen udarec IS po žepih Celjanov«, v katerem novinar- ka na zelo svojstven način po- daja bralcem informacijo v zvezi s spremembo cen ko- mtmalnih storitev. Iz članka jasno izhaja, da novinarka v kolikor je prisostvovala seji IS, iz razprave in sklepov ni dojela bistva dejstev, da bi uporabnika o zadevi jasno in- formirala in si hkrati dopušča še mesto za svoj lasten vendar nekorekten komentar. Tako menimo, da smo samo dolžni uporabnikom naših sto- ritev pojasnilo v zvezi s podra- žitvami komunalnih storitev. 1. Dne 11. 10. 1991 je Ko- munala posredovala Občini Celje - Sekretariatu za druž- beno ekonomski razvoj zajet- no gradivo za spremembo cen osnovnih komunalnih storitev. Na zahtevo tega sekretariata ga je z dne 28. 10. 1991 dopol- nila še z dodatno obrazložitvi- jo in zelo podrobno specifika- cijo posameznih stroškov, ki oblikujejo ceno komunalnih storitev. 2. Po proučitvi našega predloga je Občinski sekreta- riat za družbeno ekonomski razvoj nadalje pripravil gradi- vo za spremembo cen komu- nalnih storitev, ter ga posre- doval v obravnavo in sprejem Izvršnemu svetu Skupščine občine Celje. Vse te predlaga- ne spremembe cen komunal- nih storitev so bile identične predlogu, ki ga je pripravila Komunala, razen cene plina, tarife II in cene ogrevanja sta- novanjskih in poslovnih pro- storov, za katere se obračun vrši po m^. Pri teh dveh stori- tvah je Sekretariat predlagal manjše povečanje (plin tarifa II za 35% in ogrevanje DOT Celje 30,7%, DOT Štore pa 38,6%), ker je zavzel stališče, da so predlagane cene, ki po- krivajo stroške enostavne re- produkcije nesprejemljive za potrošnika, vendar pa je v na- daljevanju oziroma predhodno točno pojasnil, za koliko pa bi se cene morale povečati, da bi pokrili povečane stroške, ki jih je povzročilo znatno narašča- nje cen goriv (od 50-100%) naftnih derivatov (za 79%), električne energije (za 28%), rast cen industrijskih proizvo- dov za 1107o (danes je že to 180%) kot tudi znatno naraš- čanje vseh vrst storitev in dru- gih materialov. Vsa uradna dokumentacija je na razpolago v Komunali Celje kakor tudi na Sekretariatu za družbeno ekonomski razvoj občir Celje. 3. Predstavnik sekretariata za družbeno ekonomski razvoj je na seji Izvršnega sveta tudi pojasnil obe spremembi cen. Razvila se je dolga razprava, sledila so dodatna pojasnjeva- nja, nato pa se je Izvršni svet odločil za realno povečanje cen komunalnih storitev. V nadaljevanju želimo po- sredovati še nekaj informacij okrog cen naših storitev ter nakazati nekaj podatkov v razmišljanje. - Spoštovani občani, vemo, da je gospodarska kriza in osebni dohodki nekaterih ob- čanov zadoščajo komaj za pre- živetje in resnično težko pre- morejo plačilo vseh - ne le ko- munalnih storitev. To je res, toda ah menite, da zaradi tega vašega težkega položaja, tudi tisti občani, ki imajo soraz- merno še zadovoljive osebne dohodke ali celo visoke, naj ne bi plačevali realne cene stori- tve. Vemo za vaš odgovor, toda dvojnih cen tudi v trgovini ni- majo, pa tudi časopisna po- djetja ne. Podpiramo pa vse- kakor dejstvo, da ustrezne so- cialne službe pripravijo soci- alne programe, kako resnično pristopiti k rešitvi težkega po- ložaja posameznega občana. Vključiti je treba širši krog za reševanje tega problema, nere- alno pa je to zahtevati samo od Komunale. - Pregled stroškov 4-član- ske družine s 55m^ stanovanj- ske površine za osnovne ko- munalne storitve na mesec po novih cenah. OGREVANJE a) ogrevanje vrši Komunala Celje - sistem DOT Celje (55 m? a31,10SLT/m2 1.721 SLT/mesec) b) ogrevanje v lastni režiji: - zemeljski plin II. tarifa (1.200 m-^ na leto a 12,00 SLT/ m^ 1.260 SLT/mesec - ktirilno olje (1.1501 na leto a 15,70 SLT/1 + prevoz 1.630 SLT/mesec s 14. 11. 1991 pa že a 19,50 SLT/1 + prevoz 1,902 SLT/mesec) pod b) je upoštevano povpreč- no varčevanje z energijo ob povprečni toplotni izolaciji zgradbe. Iz omenjenih podatkov je razvidno, da sprejete cene pli- na prinašajo najnižji strošek ogrevanja in prepričani ste lahko, da ste se pravilno odlo- čili, ko ste prišli na plinsko ogrevanje, s tem pa boste veli- ko prispevali k ekološki sana- ciji našega celjskega ozračja in , Nadaljevanje na 18. strani 16. STRAN - 28. NOVEMBER 1991 Vinska skrivnost za 500 mark Lepi in grdi svetovi Fedorja Piriiinaieria vedno v zavezništvu vitešlie pijače Vseskozi na poti do Luč se mi mota po glavi eno samo vprašanje: kakšno vinoteko lahko ima vitez vina? In kakšna je ta njego- va brunarica? In čisto nekje na dnu, čeprav me potem preganja občutek nevljudnosti, se sprašujem, katero vino bo vitez ponudil. Nekaj sto metrov od središča Luč v smeri proti Solčavi prečkava most in med drevesi takoj zagledava samevajočo brunarico. »Tukaj bo vitez!«. Mmmm, tole pa je nekaj, res lepo, vse v lesu, streha iz skodel, kako prijazen material. Opazim, da se tudi Edi zgane, čeprav ga ravno ne poznam po tem, da bi se pretirano razdajal z evforičnostjo. »Luči pa nobene, tvojega viteza ni doma«, pravi Edi.« Ne skrbi, grem pogledat, saj še ni tri.« Na vratih listek: »prideva takoj«. Potem se spomnim, da je danes pri gospodu Pirkmajerju na obisku znani primorski enolog Zvonimir Simšič, ki je imel prejšnji dan predavanje o vinu v Žalcu, na gospo Dano pa ne pomislim, saj mi je zadnjič nekaj po telefonu govorila, kako fino, da Fedor ne bo šel v Luče in bo doma pazil otroke. »PCrasno, dva vrhunska vinska stro- kovnjaka v enem samem dnevu. Najpomembnejša je eleganca Ko se pozdravimo, vstopimo. Z Edijem nama še bolj zastane dih, skrajno simpati- čen interier. Gospodu Simšiču se takoj po- važim, da »ga poznam«, saj sem prebral njegovo knjigo Vino med ljudsko modrostjo in sodobno znanostjo. Vse se odvija zelo hitro, vitez razmišlja, kaj bi nama ponudil za aperitiv, gospa Dana pa prinese pladenj obloženih kruhkov in opozori, da je na njih tudi losos. Gospod Fedor nam nalije muškat otonel iz Gradiščanskega, suhi jagodni izbor. Z Edijem sva lahko samo amatersko nav- dušena, medtem ko vitez in gospod Simšič razpravljata: »Ma veš Fedor, je ta pravo, ma je eleganca, ma je v redu«, pove ekspert z Dobrove z meni tako znanim primorskim glasom, ki me popelje k Giovanniju, prija- telju s faksa, v Opčine, k pršutu in vinu iz moje prve osmice, ki je ne bom nikoli poza- bil. »Eleganca«, mar je to pri vinu tako pomembno, sprašujem. »Ma ja, ma najpo- membnejše, res«, me prepričuje gospod Simšič, vitez pa potrdi, ko krili z rokami in zarisuje obline:« Eleganca, eleganca, to je najpomembnejše, tako kot pri ženski.« Gospa Dana medtem pripravi posteljo za gospoda Simšiča, ki bo legel za eno uro, saj je bil za njim očitno naporen dan, potem pa se nam bo spet pridružil. Gospod Fedor prižge video, da bi nama pokazal, kako so ga intronizirali v vinskega sodnika in po- tem v viteza, dogovorimo pa se še, da ga Edi slika potem, ko bomo šli v vinoteko. Potem ko naju gospa Dana večkrat povabi naj bolj pogunmo pikava kruhke, se temu pridruži tudi vitez: »Dajta, da ne bosta rekla, da sta šla lačna in žejna od viteza.« Vmes smo prestavili na laški rizling. Vitezi Na ekranu spremljamo kronanje v Eisen- stadtu, pod sodom Marije Terezije je Fedor Pirkmajer skupaj še s tremi Slovenci, dr. Jožetom Colnaričem, profesorjem na agro- nomski fakulteti, inžinirjem Jožetom Gen- zom iz kleti Haloze in konzularnim vikar- jem monsignorjem Markom Pihlerjem po- .stal prvi slovenski vitez, pripadnik Reda gradiščansko panonskih vitezov vina. Okoli vratu so jim člani vinskega senata, ki odlo- čijo kdo od sodnikov viteškega reda bo po- višan v viteza, na avstrijski državni praz- nik, 26. oktobra, nadeli svečano široko sre- brno verigo, ki nosi viteški križec z osmimi prameni, obarvan z zeleno, rumeno in rdečo barvo. Vsaka barva ima svoj pomen: zelena pomeni belo vino, rumena predikatno in rdeča rdeče vino. V sredini je vtisnjen grb viteške organizacije, ki ga sestavlja 6 groz- dov, krona in šlem, ki zapira viteški obraz. Red gradiščansko panonskih vitezov vina izhaja iz 13. stoletja, deluje na kulturno družbenem področju in ima naslednje glav- ne naloge: nega, dviganje in širjenje vinske kulture, posredovanje znanstvenih spoz- nanj s področja vina, čaščenje plemenitih vin in prizadevanje za izboljšanje vinskih lastnosti, priznavanje krščanskh vrednot in pospeševanje socialnih in karitati\Tiih de- javnosti, zavzemanje za lepo, dobro in res- nično, za idealne vrednosti, plemenito du- hovnost in plemenito viteško prijateljstvo. V redu so vsi viteški zapriseženci stanovsko enakopravni: hospespripravnik, svetnik, sodnik in vitez je s svojim pristopom k vite- štvu dolžan, v svojem zasebnem in službe- nem delovanju prispevati k uresničevanju plemenitih ciljev reda ter aktivno sodelova- ti v redovnem življenju. Letos spomladi so se dogovorili, da bo Red gradiščansko panonskih vitezov vina odprl svoj konzulat v Ptuju, po zgledu konzulatov v nekaterih drugih državah. S tem so avstrij- ski \inogradniki in vinarji želeli pokazati so- lidarnost s slovenskimi kolegi v usodnih tre- nutkih za slovensko državnost. Osemčlanska delegacija Senata iz Železnega na čelu z go- spodom konzulom vitezom A. T. Tomborjem je opravila svečano investituro 27. septembra le- tošnjega leta in proglasila Konzulat Reda gra- diščansko-panonskih vitezov vina za samo- stojno državo Slovenijo, s sedežem na Ptuju v minoritskem samostanu in sekretariatom v Celju. Ustanovili so tudi svet konzulata, ki mu predsedujeta dva prokonzula, dva sloven- ska viteza, Fedor Pirkmajer in prof. dr. Jože Colnarič. »Torej vi vinski vitezi...«, prekinem razla- go gospoda Fedorja...« Mi nismo nobeni vinski vitezi«, me pokara, mi nismo dru- štvo, klub, ali ne vem kaka združba, ki kar tako nekaj pije. Mi smo red vitezov vina, razumete!« Takoj mi je bilo jasno, a sem ga spet polomil: »Teslo neotesano, pazi vendar na besedne zveze. In tudi zadnjič si ga gnja- vil, če so kakšen ekskluzivni klub, pa ti jih je napel. To so pripadniki Reda gradiščan- sko panonskih vitezov vina, zapomni si to. Če rečeš vsaj vitez vina še ni taka katastro- fa«, si razlagam. »Ampak ali gre pri vas samo za vino?«. Ne, ne gre samo za vino, povsod se zavzemamo za viteštvo, pri hrani, vedenju, govoru, povsod. »Rekli ste, da kar tako ne moreš postati vitez, ampak vi ste kar v enem dnevii postali iz sodnika vitez. »Ja, to gre hitro, ampak od hospesa, do svetnika in sodnika pa je dolga pot. Za viteza potrebuješ deset let, nekateri pa bo- do vselej ostali samo kandidati.« Potem spet postavim eno nerodno vprašanje: »In s čim ste se vi tako izkazati, ali morate imeti tudi kakšno vinoteko...?« Ne, to ni merilo, važno je znanje na področju vinske kulture in prizadevanje za njeno širjenje.« »Saj, si mislim, gospod Pirkmajer je vendar dolgoletni direktor Poslovne skupnosti Slo- venije za vinogradništvo in vinarstvo, med ustanovitelji zaščitne znamke slovenskih vin, udeleženec mednarodnih vinskih kon- gresov, obiskovalec znamenitih vinskih sejmov. Dobro bo, če boš lahko hodil. Po koncu viteške seanse z ekrana se pre- selimo. V vinsko sobo. Ne vem, če sem si dobro zapomnil, ampak mislim, da na vra- tih piše Fedorjev hram. Zares je pravi hram, majhna kletna sobica, z lično omaro in regalom za kozarce, vrče in buteljke, na mizi štiri sveče, pred njimi pa zamaški, ki jih je vitez po pravilih pripravil, preden bosta začela z gospodom Simšičem stro- kovne pokušine, na regalih visijo zvezane koruze, na steni majhne slike. Z okusom, kako enostavno in prijetno, brez vsakega kiča. Gospa Dana postreže z mariniranimi postrvmi, pridruži pa se nam spet primor- ski vinski ekspert, ki je svoje odležal. Vit^ odpre buteljko barbere, 85. letnik. Postaj jo v dekantator, v katerem jo bo osvežil j potem ob dolivanju v dekantacijski v» s pomočjo usmerjene lučke prestregel us^^ lino v steklenici. Fedor Pirkmajer začj pripovedovati svojo življcnsko zgodbo j zgodbo, ki ga zapisala vinu. Tradicija vinogradništva in kmetijstva j, ' segla daleč nazaj v njegovi rodbini. Vsega nisem zapomnil, bo pa dovolj, če povem, c je njegov stari oče, ki je bil nadučitelj v o. novni šoli, imel velik vinograd in precejšnj, kmetijsko posestvo na Dobrni, to je potegi prevzel njegov oče, pravnik po poklicu. Fr,' dor se je rodil leta 1919. S petimi leti jc tak kot vsak otrok veliko stikaril in nekcn dopoldneva odkril klet, v kateri ga jc pri, mamila glinasta latvica, posoda, ki jc pre, strczala, da kapljice iz pipe niso padale na tla. Fedor je pokukal v preveč latvic, zato mu ni preostalo drugega, kot da leže v gr. movje. Med svojci pa panika, cel dan so ga iskali. Kot pravi sam, mu je od takrat na- prej vino všeč. Kar idila, vse do vojne leta 1941. Posest so zasegli Nemci, njegovega očeta pa kot naprednega liberalca odpeljali v Dachau. Tam je zbolel za tifusom, življenje pa mu je rešil dr. Frantamis, ki ga jc pred krcmatori- jem skril pod posteljo. V tragičnim Dacha- uskih procesih so Fedorjevega očeta obso- dili na smrt. Zato se ni mogel vrniti. Kot dr. prava je postal rektor univerze v Miinchnu in zastopnik beguncev pri komesariatu Združenih narodov. Leta 1952 so ga reha- bilitirali leta 1963 se je vrnil domov, leta 1972 pa je umrl. ! Preganjali so tudi Fedorja, ki je diplomi- ral na Pravni fakulteti v Ljubljani. Takoj po vojni, leta 1946 ko je postal uradnik krajevnega odbora, so ga odpeljali v Stari pisker za tri mesece, kjer so ga seveda tudi fino pretepali. Po vojni mu je njegov urad- niški kolega, zagrizeni partijski veljak predlagal, naj stopi v partijo. »Po vsem tem, Franci, kar so mi storili, naj stopim v parti- jo?« Nikoli ni stopil in to še danes ponosno pove, da "je bil tako dolgo na visoki funkciji, pa ni bil v partiji. Dolgo pa je bil tudi nezaposlen, od leta 45 do 52. »Ampak to so bila najlepša leta mo- jega življenja, kmetoval sem in kmetoval in se zaljubil v vinogradništvo. Kruh pa si je služil tudi z igranjem v kavarni pri zdravi- ; liškem orkestru, kjer je igral klavir, harmo- niko, violino in še kaj. Fedor jc med drugim končal tudi glasbeni konservatorij, diplo- miral je iz violine. Potem je končno dobil delo in postal najprej tajnik, potem pa še direktor kmetijske zadruge. Kasneje je po- stal svetovalec na Kmetijsko gozdarski zbornici v Celju, po reorganizaciji okrajev pa se zaposlil na poslovni skupnosti za vi- nogradništvo, sadjarstvo in hmeljarstvo. Predtem pa je moral, da bi si dopolnil polo- vično plačo, še opravljati posle pravnega referenta Kmetijskega kombinata v Šent- jurju in v Rogaški Slatini. To je bil čas spreminjanja zakonodaje, ki mu je kot juri- stu jemalo veliko živcev in energije. Pri 68 letih je doživel infarkt. Tedne in tedne je nemočen ležal v bolnici, nekega lepega sončnega dne, pa se zazrl »To je zeleni silvanec, letnik 19, letnik mojega rojstva.« Podarili so mi ga v Ptujski kleti za zasluge na področju vinogradništva in vinarstva. Zamaške sem že menjal.« »Ste ga takrat kaj poskusili?« »Ja, to pa, sem ga dal na jezik.« »Ma, Fedor, ni najbolj živahen?« »Da ni?« 28. NOVEMBER 1991 - STRAN 17 ^iiiantični nostalgiji: »Kako pO smučati«. Ob prvi prilož- jsvojega zdravnika primari- ji bom smučal?« »Kaj? Si ti j.e boš še lahko kdaj hodil?«, I dr. Lah. To ga je spravilo ^ je hodil, in hodil, in hodil, pa je že zmogel več, težje je jati si ni upal, ampak vedno jI. Zdravje je iskal v Lučah, ^adušljivega Celja. Čez eno ,vil na veteransko prvenstvo in pripeljal drugi. Takoj je ^ico: »Dragi dr. Lah! Lep ijskega veleslaloma, kjer sem Uiesto. Tvoj Fedor.« ,0, gospod Fedor, so vam ga leto...«. Ko sem prišel malo ,il kozarec vina.« imeli sprejem na Kmetijski za- Mitja Ribičič, takrat pomemb- mkcionar. Bila sva sošolca na )nkal je od mene. Z vsemi se je iel do mene. Pogledam ga v oči, , ni poznal in šel naprej. Skočil iVVC. Mitja, to sem jaz Fedor, se »Kdo? Kakšen Fedor, ne poz- [0? Kako me ne poznaš, saj se jnenil...« ior je imel in še ima številne dušuje se nad tenisom, smu- ribari, že nekaj desetletij je iša klasično glasbo in v zad- >ina z video kamero pomemb- jodke in sprehode po naravi. d nima več let, kakšnih 1500 delili trije njegovi sinovi, Fe- I Peter, iz prvega zakona, ki so iivljenju. Vitez je že nekaj let Ini prebivalec Luč, ki v Celje občasno, sicer pa tako ali tako ;, saj še mnogi želijo njegov m buteljk v Fedorjev hram sem najbolj al, kaj se bo pokazalo za vrati, igrajska. Ko jih je vitez odprl, kam bi z očmi. Med samimi I Edijem se samo spogleduje- šenje skrije s pritiski na kame- ra spet v zadregi, ker se bojim, jumnega vprašal. Raje bi kar lolčal. »Koliko jih je? Okrog manjša moje vznemirjenje, ko nisilvanec letnik 1919: »To so a rojstni dan, to je letnik moje- Ga boste kdaj odprli?« »Ne, to »je kurioziteta, to bom prepu- inovom.« »Bodo oni to odprli?« pam da ne. Če me bodo spošto- fdeli kal^o naprej.« Nadaljuje- te iz Haloz, letnik 29, pa Chate- 1 predsednika Organization In- fs de vin. Madžarski tokaj let- Beli burgundec istega letnika, aa trgatev, ki ga je nekoč vitez leprosvetljenim gostilničarjem, 'gostje naj bi namesto tega raje 'Ij kislega z mineralno vodo. Pa la, tri zaboje šipona za tri zabo- Naprej, Caiserstuhl iz Nem- 1969. St. John, ciprski, letnik ■to pa je rariteta. Kupil sem ga '500 mark, za neka predavanja '^00. Ampak Dana še danes ne ''izvedela...« »Ampak, jaz bom "Ne, ne boste.« Zaman ga pre- ^e, ne boste napisali«. Pa sem, 'storil, zakaj sem požrl besedo. 'Vih očeh domišljavi novinar, ki *nimi senzacijami? Bom še lah- ^1 za hospes v redu vitezov? Se 'alna doba podaljšala za nekaj preprosto izgubil naklonje- Fedorja. Ne vem, vseeno mi- dolgo jezen. Sploh pa ne ' ^Jemogoče. In nemogoče je, da % koliko je nekdo pripravljen ljubiteljsko stvar. Ker sploh ^'^ar, sploh ne. ] pospraviva še štrudl. »Opa, sodi še nekaj desertnega. ' Se odloči vitez in gospod Sim- V avtu potem z Edijem razmi- ^' bosta danes vitez in Simšič še !" '^aj slastnega bo še pripravila i. ■pomnim, da sem viteza pozabil res to, kar je rekel urednik: 1^ ''■kmajer svoje pero namesto '^i z modro frankinjo. ROBERT GORJANC Foto: EDI MASNEC Kako ostati v svetovnem vrhu? Sporazumna športna razUružitev le ¥ uveljavljanju uspehov Iz preteklosti - OlImpijcI za Barcelono 92 Svet za ^Thunski šport pri Športni zvezi Slovenije je pred časom že določil 9 zanesljivih udeležencev in 32 kandidatov za nastop na zimskih olimpij- skih igrah v Albertvillu, minu- li teden pa je pripravil še sez- nama 15 zanesljivih potnikov in 55 kandidatov za letno olimpiado v Barceloni. Pri evidentiranju kandida- tov za nastope na olimpijskih igrah 1992 je upošteval skup- no sprejete kriterije Jugoslo- vanskega olimpijskega komi- teja, ker pač še ni jasno pod kakšnimi pogoji bodo naši športniki lahko nastopili na 01. Ob upoštevanju rezultatov iz lanske sezone pri pripravi predlogov za zanesljive udele- žence olimpiade ni bilo zaple- tov, potencialni kandidati pa so športniki, ki so se na evrop- skih in svetovnih prvenstvih ter svetovnih pokalih uvrstili v prvo tretjino nastopajočih, obenem pa so bili v celoti upo- števani predlogi republiških strokovnih zvez. Norme za nastop na olimpij- skih igrah v Barceloni so iz- polnili Marjan Štrukelj, Janez Skok, Jože Vidmar, Borut Ja- vomik (kajak-kanu na divjih vodah), Igor Majcen, Jure Bu- čar, Matjaž Koželj (plavanje), Rajmond Debevec (streljanje), Denis Žvegelj, Iztok Čop, Mi- lan Janša, Sadik Mujkič, Sašo Mirjanič (veslanje), Borut Bi- lač (atletika) in Lojze Kolman (gimnastika), med kandidati pa so tudi kolesarji celjskega Merxa Sandi Šmerc, Valter Bonča, Marko Baloh, Brane Ugrenovič in Borut Rovšek ter strelka Ksenija Maček iz La- škega. S tekmovanji v posamični konkurenci ne bo težav, zadre- ge pa se že tn se še bodo pojav- ljale pri izbiri reprezentantov za ekipne nastope. »Z nogo- metno, rokometno in odboj- karsko zvezo smo se dogovori- li, da bodo reprezentance se- stavljali najboljši Slovenci, pri tem pa bomo morali upošteva- ti osnovno načelo mednarod- nih zvez, da lahko športniki v posameznih olimpijskih ci- klusih in v obdobju kvalifika- cij za velika tekmovanja na- stopajo le za eno državo. Sode- lovanja doslej še ni nihče od- klonil, rokometaša Puc in Puš- nik pa sta poudarila, da nika- kor nimata namena vračati ali zavračati slovenskega držav- ljanstva. Kot športnika-profe- sionalca čakata na razplet do- godkov, predvsem na sprejem Rokometne zveze Slovenije v mednarodno zvezo in tedaj za njiju ne bo več nobenih za- držkov za igranje v slovenski reprezentanci,« pravi predsed- nik sveta za vrhunski šport Tomo Levovnik. Ob vsem tem se poraja še eno pomembno vprašanje: Slovenija je v nekaterih ekip- nih športih - kegljanju, kaja- kaštvu na divjih vodah, hoke- ju, balinanju - v svetovnem vrhu. Ali bomo morali pod slo- vensko zastavo štartati pov- sem na novo in z najnižjega izhodišča ali pa bomo obdržali stara izhodišča, ki smo jih do- segli kot enonacionalna repre- zentanca v dresu Jugoslavije? Ravno v tem je bistvo spora- zumne razdružitve z nekdanji- mi jugoslovanskimi športnimi zvezami. »Deleža Slovenije v bivših jugoslovanskih repre- zentancah ne moremo kar tako pozabiti ali ga zavreči, temveč prenesti naše pravice tn boni- tete in vse kar smo si priborili z uspešnimi nastopi, nazaj v Slovenijo. S tem bomo obdr- žali sedanje položaje in se izognili padcu povsem na dno,« je slovenska stališča ra- zložil Tomo Levovnik. ŽELJKO ZULE »Odločitev Mednarodne smučarske zveze FIS o spreje- mu Smučarske zveze Slovenije je prav gotovo odločilen ko- rak, ki ima velik pomen tudi za razplet v MOK. Predsednik FIS Marc Hodler je ugleden član Izvršnega odbora MOK; če je torej odločil, da slovenski smučarji vso sezono na tek- mah svetovnega pokala in vseh svetovnih pn-enstvih za- stopajo svoje barve, potem je na nek način obveznost FIS, da si prizadeva, da imajo taisti športniki pod enakimi pogoji možnost nastopa tudi v olim- pijski areni. Za MOK pa bi bi- lo na nek način slabo spričeva- lo, da najmočnejša zimsko- športna federacija dovoli Slo- vencem samostojen nastop, na tekmah v bist^Ti enake veljave in le bolj zvenečega imena pa bi bil nekdo, ki bi to onemogo- čal,« razmišlja Evgen Bergant, član slovenske delegacije, ki je obiskala predsednika MOK Samarancha. Tomo Levovnik: »V štirilet- nem olimpijskem ciklusu lah- ko športniki nastopijo le za eno državo.« Naslov svetovnih prvakinj kegljavk Ema je njihov trener Lado Gobec (levo) zaokrožil z Bloudkovo plaketo. Bloudkovi nagrajenci 1991 (leve): Milan Jerman, Nataša Bokal, Franci Petek, Tjaša Andree- Prosenc, Lojze Gorjanc in Andrej Šušterič - RK Celje Pivovarna Laško. »Možnosti izbiral Samaranch« v decembru bo avakrat zasetlal Mednarodni olimpijski komite In Slovenijo Pred desetimi dne\'i je dele- gacija Olimpijskega komiteja Slovenije, ki so jo sestavljali predsednik iniciativnega od- bora OKS Miro Cerar, ed«n pobudnikov za ustanovitev OKS Evgen Bergant, predsed- nik Športne zveze Slovenije dr.Rajko Šugman, tajnik ŠZS Marjan Jemec in član Predsed- stva FIS Janez Kocjančič, v Lausanni obiskala predsed- nika MOK Juana Antonia Sa- marancha. O vsebini obiska ter pomenu OKS in ŠZS smo se pogovarjali z dr. Raj kom Šugmanom. Kakšen bo način glasovanja za predsednika Olimpijskega komiteja Slovenije? »Način je določen s pravilni- kom, ki je v javni razpravi med podpisnicami slovenske olim- pijske listine. Le-te lahko predlagajo kandidata. Sedaj jih je evidentiranih pet. Vsi morajo dobiti ustrezno število glasov na prvi seji skupščine, da postanejo nominirani. Pri končnem glasovanju bi kandi- dat za predsednika, ki bi dobil absolutno večino glasov, zma- gal takoj. Če takega ne bi bilo, bi v izločilnih glasovanjih iz- padel tisti z najmanj glasovi do končnega zmagovalca,« je dejal dr. Rajko Šugman. Kdaj lahko Slovenci priča- kujemo od sestanka MOK-a, ki bo 4. decembra? Ste od Sa- marancha dobili kakšno zago- tovilo ali morda namig? »V kratkem razgovoru m moč opisati vsega, kar se je dogajalo v Laussani. Seja Iz- vršnega komiteja MOK-a bo od 4.-6. decembra, takoj za- tem pa še sestanek Združenja zimskih športnih panog olim- pijskega programa. Gre za izredno pomembno sejo, saj zaseda tisti organ MOK-a, ki je pred kratkim v svoje član- stvo sprejel JAR, Namibijo, Litvo, Latvijo in Estonijo. Prošnja OKS za včlanitev v MOK bi »na mizi« med sejo, ker je bilo tako tudi dogovor- jeno z gospodom Samaran- chom. Ali ima Slovenija mož- nost, da postane članica MOK? Možnosti so majhne, vendar obstajajo. Do 01 v Albertvillu bo Izvršni komite zasedal še enkrat in tudi tam bomo po- skušali vse. Predsodnik Sama- ranch je ponudil tudi številne druge možnosti, izbiral jih je sam, vendar moram zelo od- krito povedati, da so razgovori tekli za zaprtimi vrati. Vseh možnosti, ki jih je podal, ni moč razkriti, tudi pred sloven- sko športno javnostjo ne. Mi- slim pa, da si lahko zaključke ustvarite sami.« Ali bo po vključit\i OKS v MOK še potreba po obstoju Športne zveze Slovenije? »Mi smo se odločili za obli- kovanje olimpijskega komiteja in če vprašate mene o potrebi športne zveze, moram reči, da gre za dve popolnoma različni asociaciji. Tudi športni stro- kovnjaki zamenjujejo športne zveze z olimpijskimi komiteji, zamenjujejo zadeve, ki so v svetu zelo jasno definirane. Osebno mislim, da športne zveze morajo ostati kajti sicer pride do popolnega razpada športa v občinah. Upam, da Slovenci ne bomo tako »pa- metni«, da bi olimpijske komi- teje ustanavljali v občinah. Olimpijski komiteji so v vsaki državi asocijacije s štirimi, točno določenimi nalogami po statutu MOK-a. Centralna asocijacija v vseh državah tega sveta je športna zveza. Je edi- na in najpomembnejša nevlad- na institucija nasproti vlad- nim institucijam posameznih držav. Ob ukinitvi Športne zveze Slovenije bi slovenski šport zelo hitro padel na raven realsocialistične zasnove SZ in bivše NDR, kjer so bila v ospredju ministrstva. Danes zlahka ugotovite, da so na Vzhodu centralne športne aso- ciacije tiste, ki so temeljni in legalni nosilci športa v dr- žavi.« Ima že 27. podelitev Blaud- kovih nagrad in plaket kakšno povezavo z uradno vključitvijo slovenskega športa v svetovne tokove? »Stanko Blaudek bi bil ob imenih letošnjih nagrajencev verjetno najbolj vesel. Nepo- sredno je bil povezan s smu- čarskimi skoki, nagrajena sta Lojze Gorjanc in Franci Petek, v Slovenijo je takorekoč pripe- ljal umetnostno drsanje, na- grado je dobila Tjaša Andree- Prosenc, bil je eden od začet- nikov ukvarjanja z atletiko, za delo v njej je nagrado prejel Milan Jerman, bil je pomem- ben funkcionar v smučanju, tu je Nataša Bokal itd. Simbolika med Bloudkom in letošnjimi nagrajenci se mi zdi zelo po- membna. Izbor je bil res do- ber, letošnja prireditev na Do- brni pa na izjemno visoki rav- ni. Če bi poskusil najti primer- javo, bi rekel, da je meni kul- tura, in s tem tudi šport na Celjskem zelo blizu, mi pa smo pri Samaranchu igrali na zelo pomembno karto in ta je bila prav - kultura.« DEAN ŠUSTER Foto: EDI MASNEC REKU SO: Evgen Bergant, predsednik Odbora za podelitev Bloudko- vih priznanj: »Zamisel o po- imenovanju najvišjih priznanj v slovenskem športu po ing. Stanku Bloudku, pionirju slo- venskega športa, je zelo dobra. Kaže se tudi v tem, da niti po 27 letih podeljevanja ni v niče- mer izgubila na pomenu. V bo- doče bo zadeva celo urejena zakonsko: priznanja za dosež- ke in delo v športu bodo imela v Sloveniji potemtakem tudi uradno enako veljavo kot naj- višja priznanja v državi Slove- niji na drugih področjih. To je prav, kajti šport je dejavnost, ki je seveda specifična, toda če jo gledamo po odmevnosti in tudi po signalnem pomenu, ki ga ima za mladino, vsekakor sodi med dejavnosti, ki jim je treba tudi na ta način izkazati pozornost.« Lado Gobec, dobitnik Blo- udkove plakete: »Priznanja sem zelo vesel, saj je dokaz, da te po številnih letih dela in uspehov le opazijo in ti name- nijo- kakšno nagrado. Nisem vesel samo zaradi sebe, ampak tudi zaradi svojih deklet. V tem priznanju se prav goto- vo zrcali tudi velik delež nji- hovih uspehov.« Andrej Šušterič, predsednik IO Rokometnega kluba Celje Pivovarna Laško: »Bloudkova nagrada je eden vrhuncev celj- skega rokometa. Dodeljena je za vseh 45 let dela; vsem ti- stim, ki so v teh letih ustvarjali in predstavljali klub. Za vse so zaslužni številni igralci, ki bi se jih morali ob tej priložnosti še posebej spomnili, prav tako tudi trenerji in drugi športni delavci. Premalo je prostora, da bi našteli vse; vsak je po svoje dodal kamenček v celo- ten mozaik uspehov celjskega rokometa. Smo na pravi poti, da bomo v klubu dosegli še večje uspehe. Naš cilj je osvo- jitev prvega naslova prvaka samostojne Republike Slove- nije in ob njenem priznanju uvrstitev v evropsko pokalno tekmovanje, kjer pa sedanje moštvo, morda s kakšno okre- pitvijo ne bi imelo majhnih možnosti.« 18. STRAN - 28. NOVEMBER 1991 PISMA BRALCEV Nadaljevanje s 15. strani s tem prispevali k boljšemu počutju in zdravju nas vseh. Tudi to je velik del naše kultu- re. Mi v Komunali in na občini pa se bomo zavzemali, da cena plina tarife II ne bo nikoli viš- ja od cene kurilnega olja, ki sedaj znaša 80% cene kalorije kurilnega olja pred podraži- tvijo naftnih derivatov, po po- dražitvi le-teh s 14. 11. 1991 pa znaša cena kalorije plina tarife II še samo 64% cene ka- lorije kurilnega olja. V zvezi s ceno ogrevanja bi radi uporabnikom predstavili še nekaj cen, ki veljajo v neka- terih drugih občinah Sloveni- je, in sicerč: Cena ogrevanja po občinah za stanovanjske prostore Cene po ostalih občinah so se med letom bolj tekoče vsklajevale. Maribor je že v mesecu januarju dosegel ce- no 11,90 din/m^, medtem ko je znašala v Celju le 8,55 din/m^, in to od 1. 7. 1990 do 1.4. 1991. Radi bi nadalje opozorili na dejstvo, da v kolikor bi isto- časno ob spremembi cen os- novnih goriv, naftnih deriva- tov, električne energije spre- menili tudi naše cene, bi bil procent povišanja nižji. Ča- sovni zamik veljavnosti naših cen prav gotovo vpliva na do- sti vLšji procent povišanja. Za primerjavo navajamo te- koče gibanje spremembe cen pogodbene kotlovnice Trubar- jeva ulica po mesecih v letu 1991 ob istočasnem prikazu gibanja cen v sistemu DOT, ki je v občinski pristojnosti. Prav tako želimo poudariti, da je s ceno ogrevanja, ki jo je potrdil Izvršni svet, »prizade- tih« približno 18.000 prebival- cev celjske občine, če upošte- vamo, da ogrevamo v sistemu daljinske oskrbe 6025 stano- vanjskih enot s povprečno tre- mi stanovalci, kar pa istočasno pomeni 27% od skupaj cca 66.000 prebivalcev občine Ce- lje. Ob tem se pa nihče ne sprašuje s kakšnimi stroški se ogreva vseh ostalih 73% pre- bivalcev občine Celje, ki se mora sam oskrbeti z gorivom. - Za odvoz odpadkov je po novem treba odšteti 116 tolar- jev na mesec, in sicer za 55 m^ stanovanjske površine. Od te- ga je 20 tolarjev namenskih sredstev za razširitev te dejav- nosti. Sledi vprašanje novi- narjem in še komu: kaj še da- nes sploh lahko dobimo za 100 tolarjev na mesec?, da novi- narji razmišljajo kako bi svojo nesnago odložili kar sosedu? - Mesečni izdatek za vodo za 4-člansko družino ob pov- prečni porabi 12 m^ znaša 125,60 tolarjev, v tem znesku je 30 tolarjev sredstev name- njenih za razvoj te dejavnosti. Je to vzrok, da se bomo manj umivali? - Cena kanalščine se sploh ni povečala, mesečni izdatek znaša le 60 tolarjev za 12 m^ odpadne vode, od tega 20 to- larjev za razvoj - bi tudi to vodo spustili v sosedov vrt? Na koncu pa ne moremo mi- mo tega, da ne bi povprašali novinarje, kako je s ceno dnev- nega časopisa in ceno televi- zijske naročnine. Je ta cena dostopna za vsakega občana, ki znaša na mesec za časopis Delo 604 tolarjev, za RTV na- ročnino pa 360 tolarjev, sku- paj torej 964 tolarjev. Ali me- diji niso vsakodnevna potreba civiliziranega občana? Za zaključek še naj izrazimo upanje, da si bo to pojasnilo prebral tudi minister za trg g. Maks Bastl, ki je ob srečanju tekstilcev v Celju opozoril ob- činske može o pretirani rasti cen komunalnih storitev. Pre- pričani smo, da je minister spremenil svoje mnenje, zelo veseli pa bi bili, če bi kdaj kakšen obisk namenil tudi Ko- munali, da si določene nejas- nosti medsebojno pojasnimo. V kolikor še nismo dovolj jasni in konkretni, prosimo vas, oglasite se v Komunali, radi vam bomo postregli z do- datnimi informacijami. JAVNO PODJETJE KOMUNALA CELJE Vodja plan.-inf. sektorja: TONČKA JURKOŠEK, oec. Za odstop celjskega Izvršnega sveta člani Sveta skupnosti sta- novalcev, zastopniki hišnih svetov in Režijski odbor za pli- nifikacijo Lise v Krajevni skupnosti Savinja Celje, zbra- ni na sestanku 18. novembra 1991, soglasno sprejemamo naslednjo izjavo glede poviša- nja cen komunalnih storitev v Celju: Skrajno neprijetno je med stanovalci naše krajevne skupnosti odjeknila vest o iz- jemnem povišanju cen komu- nalnih storitev. To tembolj, ker Javno komunalno podjetje Celje, oziroma njegove posa- mezne poslovne enote niso zahtevale tolikšnega poviša- nja. Zaradi tega ne sprejema- mo utemeljitev celjskega Iz- vršnega sveta, s katerimi ta opravičuje tolikšne podražitve in hkrati podpiramo stališča vseh tistih političnih strank, ki terjajo odstop Izvršnega sveta. Na sestanku smo sklenili še, da bodo blagajniki HS za me- sec november 1991 pobirali najemnino tako, da bodo vse komunalne storitve obračuna- ne po ceni, veljavni v oktobru 1991, vendar bo to le akontaci- ja do takrat, ko bodo cene ko- munalnih storitev oblikovane skladno z realnimi stroški. Predsednik sveta KS Savinja PETER BOŽIČ Predsednik sveta skupnosti stanovalcev PETER SIMONITI ter 27 podpisanih Ne priznavamo novih cen Hišni sveti Škapinove 1-6 so na zborih stanovalcev soglas- no sprejeli sklepe, da se povi- šanje cen komunalnih storitev s 1. novembrom ne prizna in da bodo stanovalci hišnega sveta 1-6 plačali ogrevanje stanovanj in ostalih storitev po ceni iz meseca oktobra, saj se stanovalci nikakor ne more- mo strinjati z 106% zvišanjem cene ogrevanja, ker ta cena ni realna za stanovalce, ki že ko- maj preživljajo iz meseca v mesec in že sedaj komaj pla- čujejo najemnino za stanova- nje in ogrevanje. Razlogov za to odklonitev podražitve je več: Od leta 1980 plačujemo v poletnih časih porabo tople vode dražje kot vsi ostali bloki v Novi vasi, ki so vezani na Toplarno v Novi vasi, ker ima- mo samo eno podpostajo, na katero smo vezani vsi stano- valci in je bil v gradnji te pod- postaje vgrajen tudi kalorime- ter za porabo toplotne energije za ogrevanje tople vode, kate- rega bi morali uporabljati že od vsega začetka, ko so pričeli z ogrevanjem vode in central- nega ogrevanja. Ker so nam ta kalorimeter uničili, nam je TOZI Toplotna oskrba Nova vas in Samoupravna stano- vanjska skupnost vstavila dva električna bojlerja kapacitete 5.000 litrov, za katere iz leta v leto plačujemo toplo vodo po zelo visoki ceni v poletnem času. Cena zadnjih treh mesecev je bila za Im^: za september 1991 298 tolarjev, za oktober 1991 283 tolarjev, za novem- ber s podražitvijo pa bi znaša- la cena 475 tolarjev. Sedaj vas stanovalci Škapi- nove 1-6 sprašujemo, kako dolgo bomo morali plačevati nekaj, kar nam je naprtila To- plotna oskrba in Samouprav- na stanovanjska skupnost, če pa vsi vemo, da če bi plačevali po kalorimetru, bi privarčeva- li več energije, ceneje bi imeli toplo vodo, ker bi Toplotna oskrba ogrevala vodo tudi v poletnem času, ker imajo za- poslene ljudi za kurjenje skozi vse leto, katere plačujejo z na- šim denarjem, ne pa da se vsi skupaj delajo norca iz vseh stanovalcev, še posebno pa go- spod Mirko KRAJNC, pred- sednik Izvršnega sveta občine Celje, ki je vse te stroške ogre- vanja dvignil od zahtevanih komunalnih cen iz 28% na 1067o, ostale komunalne stori- tve pa za 967o. Zahtevamo, da gospod KRAJNC takoj ponudi odstop, ker takšni gospodje ne morejo biti poslanci in pred- sedniki izvršnih svetov, ker ne gledajo stvari z vseh vidikov življenjskega standarda. Sta- novalci bi se strinjali z realno ceno povišanja, ki jo je za- htevala Toplotna oskrba, to je 28%, ne pa te, ki jo je postavil gospod KRAJNC. Predlagamo vam še, da proučite cene za tri posamezna stanovanja: Sedaj pa prosimo, naj g^, spodje poslanci odgovorijo kako bi upokojenec, ki je 40 \^{ delal in vlagal v to našo druž, bo plačal stanovanje, če pokojnino komaj 5.200 SL^j isto vprašanje velja za vse ostale z nizkimi osebnimi do, hodki. Prosimo vas v imenu igg imetnikov stanovanjske pravi- ce Škapinove 1-6, da nam od- govorite in sprejmete bolj re- alen sklep o podražitvi. Hišni svet Škapinova 1-6, Celje PRIREDITVE V SLG Celje bo danes ob 19.30 zaključena predstava (pred- premiera) »Črne komedije« Petra Shafferja, jutri ob isti uri pa bodo igrali to predstavo za abonma »Premiera«. V soboto, prav tako ob 19.30, bo predstava za abonma »Sobota večerni« ter izven. V ponedeljek bodo igrali delo Andersena in Verasa »Daleč od dvorca« za VVO Rogaška Slatina, obe zaključeni predstavi pa bosta na sporedu ob 10. in 12. uri. V torek ob 19.30 bo Shafferjeva »Črna komedija« za abonma »Torek« in za izven, v sredo ob 19.30, pa bo, prvič v Celju, najnovejša uspešnica Baleta SNG Ljubljana W. A. Mozarta »A-deus«. V cerkvi Sv. Duha Celje-Nova vas, se bo danes, ob 18.30, predstavil mešani pevski zbor »Cetis« iz Celja, ki ga vodita Vida in Pavle Bukovac. V Kristalni dvorani zdravilišča Rogaška Slatina bo danes, ob 20. uri, »Večer slovenske folklore« s folklorno skupino »France Prešeren« iz Celja. V CDD-u Celje (Pionirski dom), bo jutri, ob 16. uri, gostovalo mariborsko Lutkovno gledališče, ki bo uprizorilo »Volka in sedem kozličkov«. V 1. osnovTii šoli v Rogaški Slatini, bodo jutri, ob 13. uri, zaključili »Dneve kulture občine Šmarje«. Na sporedu bo »Mala literarna šola«. V galeriji gradu Velenje bo jutri, ob 18. uri otvoritev raz- stave fotografij »Slike iz življenja«, del Barbare Jakše in Staneta Jeršiča. V osnovni šoli Šempeter bo jutri, ob 17. uri, humanitarna prireditev »Kdo ve, če kdaj bodo srečo našli vsi...« V domu kulture Velenje bo v torek, ob 17. uri, predstava Petra Weissa »Noč gostov«, gostovanje Slovenskega mladin- skega gledališča iz Ljubljane. Prireditev bo za mladinski abonma ter za izven. V Muzeju novejše zgodovine Celje je trenutno razstava »Industrija na na Celjskem do leta 1941«, ki jo je pripravil mag. Milko Mikola iz Zgodovinskega arhiva. V Likovnem salonu Celje predstavlja svoje plastike m risbe Mirsad Begič. V Osrednji knjižnici Celje vabijo na razstavi »Imeli smo ljudi« (za stoletnico rojstva profesorjev Janka Orožna in dr. Pavla Strmška) ter »Iz likovnih upodobitev celjskih krajev«. V hotelu Dobrna, na Dobrni, razstavlja slikar Goran Horvat. V Muzeju grafičnih umetnosti Rogaška Slatina si lahko ogledate razstavo starih grafičnih listov »Konj in jezdec«, poklon švicarskega zbiralca Kurta Muellerja. Na gradu Podsreda razstavljajo med »Dnevi kulture občine Šmarje« dela osmih domačih ljubiteljskih in akademskih sli- karjev. PISMA BRALCEV 28. NOVEMBER 1991 - STRAN 19 Izjava za lavnost v zvezi z najnovejšimi po- dražitvami komunalnih stori- tev, ogrevanja v družbenih stanovanjih ter dviga cen energentov za ogrevanje. Zele- ni Celja ocenjujemo, da v vse splošnem kaosu v porabi druž- benega denarja. Komunala s svojimi storitvami ni edina monopolna organizacija, ki pretirano obremenjuje OD. V sklop monopolistov, kate- ri s svojimi uslugami, storitva- mi in njihovimi cenami preko- merno obremenjujejo državni in občinski proračun ter vsa- kega posameznika, lahko vključimo še vsa sodišča, PTT, SDK, občinske službe, banke, policija, TO, republiške insti- tucije, šolstvo ter druge javne zavode, kot so: RTV, časopisne hiše itd. Vsa vodeča politična garni- tura na občini in republiki z minimalnimi dotacijami po- litičnim strankam v občini, katere so ostale na ravni julija 1991, skorajda onemogoča normalno delo in kritično spremljanje vseh strukturnih sprememb v družbi in s tem tudi realizacijo obljub, da se bo družbena poraba zmanjšala na evropsko raven, uveljavilo tržno gospodarstvo, bistveno več sredstev namenilo za spo- sobne kadre in vlaganje v raz- voj evropsko kvalitetnega go- spodarstva in se s tem prepre- čilo monopolistično obnašanje obstoječih institucij. Prav zato Zeleni Celja oce- njujemo nujnost sprejetja nove ustave, katera ne bo več poz- nala monopolističnega zbora združenega dela, kateri z blo- kado sprejetja lastninjenja omogoča neučinkovito priva- tizacijo in s tem še večjo neza- poslenost in povečanje mono- polov nad delovnimi in osnov- nimi sredstvi. Zato je sprejem nove ustave ob koncu leta skrajno nujen, saj bo takoj za tem prišlo do novih volitev in odpravljanja napak v obstoje- čih družbenih razmerah. Le angažirana politična volja vsakega občana bo pripeljala do racionalno organizirane družbe v celoti. Predvsem opozarjamo, da v celjski občini večina razprav na IS in na sejah Občinske skupščine poteka le v okviru novih zazidalnih načrtov in lo- kacij in še to tako, da investi- tor ' predlaganih gradenj, adaptacij ter rekonstrukcij ne izvede licitacij za navedena dela, potem je razumljivo za- kaj je padec proizvodnje v celjski občini 287o, saj veči- na naložb v celjski občini na katere ima vpliv vlada občine, ni namenjena novim proizvod- nim programom (gospodarski rasti). ZELENI CELJA Cene plina ~ sramota za oblast Vest, da je celjska vlada po- dražila gospodinjski plin za 91,4 odstotka, ogrevalni pa za 106 odstotkov, smo občani sprejeli z velikim ogorčenjem. Kreatorji te odločitve ne bodo samo oropali potrošnika za težko prislužen denar, še več, ponižali so nas v tretjerazred- ne državljane. Za to trditev se vračam na članek, objavljen v »Delu« 22. novembra 1990 z naslovom »Ekološka sanaci- ja ozračja v Celju«, kjer sem navedel, da je takrat ta ista vlada povišala ogrevalni plin za 181 odstotkov. V Ljubljani je bila cena za m^ plina 2,90, v Mariboru 4,30 in v Celju 5,96 din. Podvig take odločitve je bil fantastičen. Komunalno podjetje je postalo profitno vi- soko rentabilno, plače so se povečale in viški prelivali na ostale organizacijske enote. Na hude očitke v članku ni nihče odgovoril. Vsi omenjeni so se potuhnili vedoč, da ni- majo obraza povedati potroš- niku zakaj vse je bil porabljen denar. Izgovor vlade, da se je treba tržno obnašati, razumem s tem, da je gospodarjenje po- gojeno s količino dela, kvalite- to in konkurenčno ceno. Če so te ocene bile upoštevane v strokovnih službah, ki je predlagala 30-odstotno pove- čanje cene plina, je aroganca vlade še večja, ker samovoljno, brez kontrole počenja, kar se ji pač zahoče. Plinifikacija je v Celju dolgoletna prioritetna ekološka sanacija. O tem je bi- lo že veliko povedanega, napi- sanega in sprejetega, zato ne mislim stvari ponavljati. Da je interes občanov za plinifikaci- jo veUk, pove podatek, da je v tem letu 210 občanov zapro- silo za namenski kredit v viši- ni 20 do 100 tisoč tolarjev za dovod ogrevalnega plina. Pre- težni del občanov je iz starega mestnega jedra in krajevne če- trti Lise, ki jih je lanska po- plava zelo prizadela. Ti ljudje se niti ne zavedajo, kakšni ra- čuni jih še čakajo. Z ukrepom podražitve plina je vlada odpisala ekologijo. Odločila se je raje za hitre ko- rake 100-odstotnih podražitev komunalnih uslug, da bo lah- ko sanirala svoje potrebe dru- gotnega pomena. Čistejši zrak in ogrevanje občanov, vlade pač ne zanima. To spada v so- cialno kategorijo ljudi in tisti, ki ne morejo plačevati tako vi- sokih cen, tako rekoč teh do- brin niso vredni. Upam, da bo takšna miselnost gospode v vladi prejkoslej pripeljala na led in če je kaj državljanskega ponosa pri občanih, jim mora zavreti kri. V naslednjih po- dobnih primerih bo podlož- nost potrošnika v razmerju grof - tlačan, simboli treh zvezdic na slovenski zastavi pa nas bodo spominjali na ble- do zgodovino novih celjskih grofov. Tako čutimo prizadeti metode oblasti, če se poistove- tijo z monopoli in zgubijo stik z ljudstvom. Pričakujem, da bo oblast zbrala toliko moči in javnosti predložila strokovne analize o nujnosti tako visoke podra- žitve, in dalje, s čim opravičuje tako velike razlike v ceni plina med mesti Ljubljana in Celje - tako bomo vsaj vedeli, kdo koga izkorišča?! Celjani se na- mreč sprašujemo, če moramo zaradi bližjega plinovoda pla- čevati davek tudi za oddaljene potrošnike in zakaj je proiz- vodnja plina, preračunana na kalorično vrednost, trans- portne stroške in devizna pla- čila dražja od nafte?! ZDRAVKO SMRKOLJ, Celje Celjskemu Izvršnemu svetu! Na razširjeni seji vodstva naše borčevske organizacije 14. tm. smo vas opozorili na nezadržno padanje življenjske ravni pretežnega dela prebi- valstva. Navajali smo podatke o neobrzdani rasti malopro- dajnih cen - med njimi tudi življenjskih potrebščin, kot so meso, sladkor, pralna in čistil- na sredstva... le-te so od lan- skega oktobra do letošnjega oktobra porasle kar za 168%, od druge polovice oktobra pa se spreminjajo vrtoglavo iz tedna v teden, oz. od dobave do dobave. Situacija se je do- datno zaostrila z občutno po- večano zimsko tarifo za po- rabljeno električno energijo in višjimi cenami vseh vrst goriv. Omenili smo tudi zaostajanje realne vrednosti osebnih do- hodkov zaposlenih, ki so z de- valvacijami dinarja in ob uvedbi lastnega denarja - to- larja, padli od nastopa sedanje vlade iz takratnih 1.500 DEM na 350 DEM, s tendenco, da bodo ob koncu leta še za tretji- no nižji. Usodo upokojencev ni treba posebej pojasnjevati, saj zadošča ugotovitev, da so nji- hove pokojnine okoli 85% povprečnih plač zaposlenih. Ne moremo razumeti ravna- nja osrednje izvršne oblasti, ki takih »udarov« na življenjsko raven prebivalstva ni uspela zaustaviti. Enako tudi ne mo- remo razumeti sklepa občin- skega IS, kateremu predsedu- jete, o izjemno visoki podraži- tvi stanarin, komunalnih uslug in storitev ter plina, za katerega ste nam govorili, da ga subvencionira občinski proračun in da je med najce- nejšimi v Sloveniji. Gospod predsednik, resnič- no nam ni vseeno v kakšnem položaju za ohranitev svoje eksistence, živi že večina celj- skega prebivalstva. Ta je pad- la daleč pod najnižjo točko in utegne povzročiti socialno eksplozijo. Zato vam dobrona- merno svetujemo, da 1. umaknete sklepe o zad- njih podražitvah, ki sodijo v vašo pristojnost 2. odločno apelirate na or- gane osrednje izvršne oblasti, da nemudoma ponudijo reši- tve in ukrepajo za ublažitev draginje. S spoštovanjem! RISTO GAJŠEK, predsednik 00 ZZB-NOV Celje Javna vprašanja za javne odgovore Zbor združenega dela Skupščine Republike Sloveni- je je v slovenskem parlamen- tarnem življenju pravi ana- hronizem in ostanek karde- Ijanske vizije »parlamentarne demokracije«. Med kritičnimi ljudmi je veliko govora in ra- zličnih ugibanj o njegovi pravi današnji vlogi. Vsekakor so- glašam s tistimi, ki pravijo, da je od volitev sem prikrita trd- njava tistega dela konzerva- tivne opozicije, ki ji niso pri srcu prevelike spremembe v naši družbi. Menda je v njem tudi največ neodvisnih poslan- cev (tudi celjskih), ki so postali »neodvisni« šele po volitvah, kar je lahko tudi zgovoren po- datek. Zbor združenega dela sestavljajo večji del poslanci, ki zasedajo vsaj vplivne, če že ne vodilne položaje v gospo- darskih in družbenih dejavno- stih. Ko se televizijska kamera sprehodi po sejni dvorani, lah- ko vidimo nmogo že dolgo znanih obrazov. Nekatere iz- med njih komaj spoznamo, ko jih poslušamo za govorniškim odrom. Tako učeno znajo na- mreč razpravljati, da je to že v popolnem nasprotju s tistim, kar pokažejo v praksi v svojem delovnem okolju. Naj mi bo dovoljeno, da z vso odgovornostjo ponovim, kar so mnogi povedali že pred menoj, da je zbor združenega dela relikt samoupravnega so- cializma, ki z vsemi sredstvi blokira sprejetje predpisov o lastninskem preoblikovanju družbene lastnine, te največje grešnice naše gospodarske ne- učinkovitosti in vseh njenih žalostnih posledic. Zbor zdru- ženega dela je neargumentira- no blokiral lastninsko preo- brazbo, saj o tej zakonodaji še do danes ni vsebinsko raz- pravljal in jo ni uvrstil niti na dnevni red ene izmed mnogih sej. S tem je povzročil parla- mentarno in vladno krizo v ča- su, ko ju najmanj potrebuje- mo. Po drugi strani pa lahko tudi najbolj nepoučeni opazu- jejo, kako po ozemlju naše mlade države pustoši divja privatizacija, ki spravlja v obup tisoče zaposlenih in njihovih družin. O tej najbolj nevarni bolezni današnjega časa pa zbor združenega dela še ni spregovoril, čeprav ne dvomim, da je o njej dobro po- učen. Predsednik in poslanci zbora združenega dela si tako nalagajo veliko odgovornost pred sedanjostjo in pred pri- hodnostjo, za katero pa se bo- jim, da ji ne bodo kos. V razmerah, ko zbor združe- nega dela blokira lastninsko preoblikovanje družbene last- nine in ko hkrati ničesar ne ukrene zoper divje lastninje- nje, si ne morem kaj, da ne bi postavil nekaj javnih vprašanj predsedniku zbora združenega dela skupščine Republike Slo- venije g. prof. Jožetu Zupanči- ču s prošnjo, da na njih odgo- vori javno in kar najbolj nepo- sredno. Kaj in koliko vedo predsed- nik in poslanci (tudi celjski) zbora združenega dela o divji privatizaciji (tudi v Celju) z Markovičevimi delnicami, z raznimi skrajno dvomljivimi lizingi, z neodplačnim kanali- ziranjem družbenega kapitala v zasebna podjetja, z bajpasi, z dvomljivimi kreditnimi aranžmaji, s prisvajanjem po- slovnih informacij, poslovnih zvez in poslov, z nenormalno in nemoralno visokimi ter ne- zasluženimi plačami, z obra- čunavanjem previsokih mate- rialnih stroškov, ki bremenijo osebno porabo, z namernim gospodarskim upropaščanjem družbenih podjetij in z drugi- mi oblikami nelegalnega, pol- legalnega ter predvsem nemo- ralnega divjega lastninjenja? Koliko in kateri poslanci (tudi celjski) ki zasedajo vpliv- ne ali vodilne položaje v go- spodarstvu in v družbenih de- javnostih (tudi v Celju) so last- niki ah solastniki zasebnih po- djetij? Ali je predsedniku in po- slancem (tudi celjskim) zbora združenega dela znano, da je divje lastninjenje skoraj iz- ključno domena vplivnih in vodilnih delavcev, predvsem direktorjev? Kako si razlagate, da med takimi privatizatorji skoraj ni ljudi iz nevplivnih kadrovskih struktur? Zakaj ne predlagate mora- torij na divje lastninjenje? Kaj menijo predsednik in poslanci (tudi celjski) zbora združenega dela o konkurenč- ni klavzuli? Če jo podpirajo, zakaj jo ne uveljavijo? Če jo ne podpirajo, me zanimajo ra- zlogi? Kaj bodo storili predsednik in poslanci (tudi celjski) zbora združenega dela, da bi naredili konec lastninjenju? Ali se predsednik in poslan- ci zbora združenega dela zave- dajo, da služi blokada lastnin- skega preoblikovanja družbe- ne lastnine podaljševanju časa za divjo privatizacijo? Ali se predsednik in poslan- ci (tudi celjski) zbora združe- nega dela v zvezi z blokado lastninskega preoblikovanja družbene lastnine in v zvezi z divjim lastninjenjem zaveda- jo svoje posamične osebne od- govornosti pred slovenskimi (tudi celjskimi) volilci, in ali se morebiti ne kani j o kdaj v pri- hodnosti skriti za kolektivno odgovornostjo zbora združe- nega dela ali celo skupščine kot celote? MIRO GRADIČ Slovenska demokratična zveza - Narodno demokratska stranka, Celje Uredništvo: Rokavica je vržena. Kdo jo bo pobral prvi? Javno priznanje Zakon o denacionalizaciji je sprejet. Od skupaj 150 poslan- cev je zanj glasovalo 112 po- slancev. Ta veliki trenutek smo razlaščenci pričakali z ve- liko tesnobe, hkrati pa z upa- njem, da se bodo uresničile ob- ljube večine slovenskih poli- tičnih strank pred prvimi de- mokratičnimi volitvami. Po 45 svinčenih letih diktatorskega vladanja ene same stranke, ki je pripeljala slovensko gospo- darstvo skoraj do popolnega zloma, je končno napočil čas, ko usodo slovenskega naroda krojijo resnično demokratične sile. Tržno gospodarstvo in vklapljanje države Slovenije v Evropsko skupnost sedaj ni- so več le prazne besede, tem- več hotenje in napor resnično naprednih sil, da bi čim prej vzpostavili družbeni red, v ka- terem je zasebna lastnina zaš- čitena. Ta predstavlja glavno gonilno silo vsakega gospo- darskega napredka v razvitem svetu. Dejstvo je, da smo v primer- javi z razvitim svetom zaostali za razvojem najmanj za 20 let. Socialna raven delovnega člo- veka pri nas sa lahko primerja samo že z onim v vzhodnih postsocialističnih državah. Bivša komunistična parola »v imenu ljudstva« (za razlaščen- ce) in »za boljši jutri delovne- ga človeka« so bile le krinka za okoriščanje in bogatenje ti- stih, ki so cela desetletja ozna- njali svojo »edino resnico«, ki pa je dokazano bila lažna. S sprejetjem zakona o dena- cionalizaciji so poslanci skupščine republike Slovenije nakazali pravo pot v Evropo. In to ne s praznim govoriče- njem, temveč z odločnim DA! Ta pot ne povzroča nobenih tveganj. Zaščita zasebne last- nine še nobeno državo ni pri- peljala v težave, temveč na- sprotno, v razcvet gospodar- stva. Združenje lastnikov razlaš- čenega premoženja, ki se je ob plebiscitu tudi aktivno zavzelo za osamosvajanje Slovenije, da je zdravemu in poštenemu jedru vseh političnih strank, poslancem, vodilnim politič- nim predstavnikom v vladi in parlamentu PRIZNANJE za pokončno in odločo držo pri izglasovanju zgodovinsko po- membnega zakona o denaci- onalizacije dne 20. 11. 1991. To je obenem spoznanje in po- trditev, da ima slovenski na- rod še čut za pravičnost in po- štenost, kar je predpogoj za obstoj in razvoj vsakega na- roda. Z izglasovanjem zakona o denacionalizaciji bo vrnjeno zaupanje domačih in tujih vla- gateljev v slovensko gospodar- stvo, kar bo za priznanje drža- ve Slovenije velikega pomena. Z zakonom je zajamčena ne- dotakljivost zasebne lastnine. Marsikateri zdomec ali izse- ljenec si bo zaželel vrnitve v staro domovino in si osnova- ti lastno podjetje. In končno: ne dvomimo v gospodarsko uspešnost mlaj- še generacije razlaščencev, ka- terih ustvarjalna napetost bo kmalu pokazala prve pozitiv- ne rezultate. PREDSEDSTVO ZLRP SLOVENIJE Dvojna funkcija - dvojna morala? Gospa Irena Ferlež! Pišem Vam kot sekretarki za družbene dejavnosti občine Celje, članici IS SO Celje, in članici projektnega sveta »Ce- lje - zdravo mesto«. V tem pro- jektu ste povsem pravilno za- stavili tudi vprašanje plinifi- kacije Celja, saj je plin gorivo, ki najmanj onesnažuje zrak. Sprašujem Vas, zakaj ste kot članica izvršnega sveta brez pridržkov glasovali za drastič- no zvišanje cene plina? Najbrž se zavedate, da ste na ta način povsem zavrli nadaljnjo plini- fikacijo, saj cena plina zagoto- vo ni več spodbudna. To, da so številni Celjani brez posla, da mnogi zaslužijo le za preživet- je, seveda ni brez pomena, saj projekt »Celje - zdravo mesto« zagotovo pomeni tudi človeka vredno življenje. Kot članica projektnega sveta ste torej glasovali proti projektu, ki ste ga zastavili, hkrati pa ste kot članica IS, ki je odgovoren SO Celje, zavest- no prekršili sklep SO, da mora biti cena plina za petino cenej- ša od kurilnega olja. (Ta sklep je bil sprejet prav z namenom pospešene plinifikacije.) Oba veva, da se razmerje med pli- nom in oljem ni porušilo. Če bi se, ste vseeno dolžni spoštovati sklepe SO in zagotoviti ustre- zen način nadomestila. Nena- zadnje bi lahko tako projektni svet kot IS naredila kaj, da bi ustrezno politiko sprejela tudi republika. S čudnim občutkom, domala z grenkobo, se spominjam va- ših spodbudnih besed na ti- , skovni konferenci, ko ste predstavili projekt »Celje - zdravo mesto«. Ali gre za dvojno moralo? Javnost bo za- gotovo ugodno sprejela dej- stvo, da bo projektni svet opo- zoril IS na problem cene plina in na posledice. Ni še prepoz- no. Sprašujem pa se, če Vam je moč sploh zaupati, saj v eni vlogi zastopate eno, v drugi pa glasujete za nekaj povsem na- sprotnega. Lepo pozdravljeni! PETER KAVALAR Društvo za varstvo okolja Celje Še pomnite gospodje Dolgo sem razmišljal ali naj postavim javno vprašanje o iz- vajanju ukrepov za izboljšanje ekologije v Celju ali ne. Raz- mišljal zato, ker vem, da je ve- liko ljudi, ki so v novi oblasti, pred leti na vseh ekoloških tri- bunah, ki so bile v Tmovljah, vztrajalo na hitrem reševanju ekoloških vprašanj. Toda vse bolj mi je jasno, da ti ljudje, med katerimi izsto- pata gospoda Čmej in Kava- lar, le niso imeli v mislih samo ekologijo. V času, ko slovenski mini- ster za varstvo okolja ponuja skoraj miUjon mark tisti obči- ni, ki bi prevzela vlakovno kompozicijo sodov s posebni- mi odpadki iz Jesenic, nam Celjanom, ki že leta in leta ži- vimo v dokazano zastruplje- nem okolju, širša skupnost ne prizna niti najmanjših olajšav. Kje ste zeleni in varstveniki okolja v svoji bitki za človeka? Vam zadoščajo položaji, ki ste jih dosegli s pomočjo volilcev? Ali ste spoznali, da ste se borili z mlini na veter, pa vas je tega sram priznati? Ste se priprav- ljeni boriti še naprej za zdravo Celje in njegovo okolico? Če ste se, potem se borite za tiste sklepe, ki smo jih občani Celja sprejeli na ekoloških tri- bunah v Tmovljah. Naj vas ne moti, da jih je organizirala ta- kratna SZDL. Ne govoiite, da je bila to še ena izmed boljše- vističnih prevar. To je bilo pri- zadevanje poštenih občanov za boljši jutri. Ni se vpraševalo po pripadnosti ampak samo po prizadevnih za odpravo škode in zdravju škodljivih vplivov. Kot davkoplačevalci smo enaki drugim. Naše življejnje pa je.dražje. Ne moremo jesti domače zelenjave brez škode za zdravje. Bolj smo izpostav- ljeni zdravju nevarnim stva- rem kot drugi. Zato je več bo- lezni. Potrebnih več zdravil in obiskov zdravnikov. Za to pa plačujemo participacijo in zdravstvene usluge. Nas go- spodje ministri v republiški vladi in občinskem izvršnem svetu ne bi oprostili vsaj dela teh prispevkov? Ali moramo tudi mi, ki tuniramo na obro- ke, dati sredstva za tiste, ki bodo prevzemali sode s poseb- nimi odpadki? Na najmanj ne- ustrezen način se posmehuje- mo tistim, ki mislijo, da bo Ce- lje kdaj zdravo mesto. Za zdravje je treba nekaj storiti. Samo od sebe pride le malo stvari. Zato prosim za odgovor ob- činski sekretarijat za varstvo okolja in g. Čmeja in Kavalar- ja kot predstavnika društva za varstvo okolja, kaj so naredili, da bo Celje res zdravo mesto. Že naprej pa prosim, da me nihče ne zmerja s pripadnikom kakšne stranke, ker to hvala bogu nisem. Tuji so mi kakršni koli boljševizmi ali drugi iz- umi. Če kaj, sem mislil vendo le na to, da bi nas bilo čimveč dobre volje, zadovoljnih in zdravih. MILAN BRECL, Leskovec 20, Škof j a vas Uredništvo: Vprašanja, ki jih je sestavil Milan Brecl, zanimajo širok krog ljudi. Pričakujemo odgo- 20. STRAN - 28. NOVEMBER 1991 OTROŠKI VRTILJAK Miru naproti tudi na Poizeii Minuli petek so učenci os- novne šole Vere Šlander na Polzeli pripravili zanimiv, predvsem pa aktualen kultur- ni dan. Poimenovali so ga »Mi- ru naproti«, posvečen pa je bil predvsem vojni, ki trenutno divja pri naših sosedih na Hr- vaškem. Otroci so pripravili otroški parlament, na katerem so po- samezni razredi predstavili aktivnosti, ki so jih miru po- svetili v svojem razredu. Zasa- dili so cvetlico miru, predsta- vili simbole miru, napisali in zapeli so nekaj mirovnih pe- smi, pisali pa so tudi mirovna pisma, ki so jih poslali vsem tistim svetovnim politikom, ki lahko kakorkoli vplivajo na razplet vojne na Hrvaškem. Ena izmed pomembnejših stvari, ki so jih v okviru »Dne- va miru« naredili, je tudi ta, da so na polzelski šoli uvedli go- vorilne ure, ki se jih sedaj lah- ko poleg staršev udeležujejo tudi učenci. Ob koncu otroškega parla- menta so otroci nameravali v zrak spustiti balončke miru, ker pa vreme prejšnji teden ni bilo ravno najbolj naklonjeno, so se balončki spremenili v bonbončke, s katerimi so se učenci ob koncu dneva, posve- čenega miru, posladkali. Na svojem parlamentu so prebrali tudi pesmico, ki jo je napisal Aleksander Hadin, učenec tretjega razreda osnov- ne šole, begimec s Hrvaške, ki je svoje nove prijatelje sicer res že zapustil, v spomin pa jim je pustil pesmico o sreči in obljubo, da jih bo ponovno obiskal, ko bo v njegovi domo- vini ponovno zavladal mir. Sreča Sreča je možda plava, sreča je možda zelena, sreča je uvijek velika, i kad je malena. Sreča je imat noge, jer nogama se šeta, i tako - sve uz šetnju stiči češ - nakraj svijeta. NINA-MARUŠKA SEDLAR Foto: EDI MASNEC Spoštovana ekselenca lord Carrington! Odločila sem se napisati protestno pismo proti vašemu zavlačujočemu ravnanju na miroljuben potek dogodkov v ječi narodov - bivši Jugosla- viji. Ste predstavnik velikega, ekonomsko močnega naroda, ki si je v preteklosti že izboril osnovne življenjske pravice: svobodo in demokracijo. Kakšni so vaši interesi, da s svojo avtoriteto ne pomagate doseči enakih ciljev narodom, ki bijejo pravično vojno proti osvajalni, srbski agresiji? Mar ni že skrajni čas, da končno začnete prati sramoto v Evropski skupnosti, ki je za- radi vas in vašega neodločnega posredovanja opogumila agre- sorja k še okrutnejšim zloči- nom nad vsem, kar je svobodo- ljubno in se ne podreja ciljem »Velike« Srbije? Upam, da živim v zmotnem prepričanju, da ste egoizem velikih in bolj malih, še ne- priznanih narodov, interesno močno povezana. V imenu pobitih, nedolžnih žrtev okupatorske vojske vas prosim: preprečite nadaljeva- nje genocida! NEHAJTE NAGRAJEVATI AGRESORJA! TINA ČUVAN 8.C Prostor, kier diši po hrani v našem stanovanju mi je naj- bolj všeč prostor, ki se imenuje kuhinja. Ker v njej najdem tisto, kar je všeč mojemu želodcu, se postopanja po kuhinji zelo vese- lim. V njej se največ zadržujem takrat, ko se začne oglašati moj lačni želodec. To pa je kar veli- kokrat na dan. Ko sem nekega dne zopet začutila lakoto, sem stopila k hladilniku in ga odprla. Kaj sem videla v njem? Ničesar užitnega. Hladilnik je bil prazen. Le nekaj jajc in mleka je bilo notri. Mislila sem si, bom pač spekla palačinke. Ko sem pri- pravila maso, sem jo ulila v po- nev z vročim oljem. Ko se mi je zdelo, da naj bi bila palačinka na spodnji strani že dovolj pečena, sem vedela, da jo moram obrniti. Vendar nisem vedela kako. A mi je uspelo obrniti palačinko tako, kot to napravi moj očka. Najpre- prosteje je, če jo vržeš v zrak. Imela sem srečo, da se ni prilepi- la na strop. Ko se je popekla še druga stran palačinke, so se mi začele cediti sline. Stresla sem jo na krožnik, jo namazala s čoko- lado in se je lotila z vilico in nožem. Palačinka je bila zelo de- bela. Mislila sem, da bo okusna, ker je tako lepo dišala, a je bila še daleč od tega. Zato, čeprav sem bila še tako lačna, nisem nikoli več pekla pa- lačink. Raje sem počakala, da je prišla domov mamica in skuhala kosilo. JASNA KAURIN, 7. a OŠ Frana Roša CELJE Spretni konjiški gasilci V Slovenskih Konjicah imamo zelo spretne gasilec. Ko gasijo požar, so zelo uspešni. Veliko va- dijo in so vedno pripravljeni. Imajo velik tovornjak, ki ima ze- lo dolgo lestev. Imajo tudi manj- še tovornjake, kombije in osebni avtomobil. Enkrat na leto prika- žejo vsem ljudem svoje spretno sti. Takrat se zbere veliko Iju^j^ Pokažejo svojo opremo in izurje,^ nost, ter kako glasne sirene ima' jo. Na gasilskem domu je sirena in kadar je požar ali poplava, vključijo. Otroci večkrat zaneti, jo požar, ko se igrajo z vžigalica, mi. Če ne bi bilo konjiških gasil- cev, bi mesto gotovo zgorelo BLAZ RIBIC, 4 b OŠ Edvarda Kardelja SLOVENSKE KONJlcj; Hel, dopisovalci! Rečeno, storjeno. V prejšnji številki smo vam obljubili, da se bomo danes z naslovi preseliU na glasbene odre. Ce imate željo, da bi o vaših idolih izvedeli kaj več, jim pišite in postanite člani nji- hovih fan clubov! MADONNA Fanclub P.O. BOX 77505 San Francisco CaUfornia 94107 USA TRENCE TRENT DARBV P.A.R.C. Music LTD. Church Works North Villas London NW 1 9AY England SCORPIONS c/o Atlantic Records 75 Rockefeller Plaza New York NY 10019 USA EROS RAMAZZOTTI Preso DDD Viale Blanca Maria 9 20122 Milano Italija BON JOVI Secret Society P.O. BOX 4843 San Francisco CA 90067 USA MODA v ŠOLSKIH KLOPEH Pripravlja: Valentina Hudovernik Gimnazija Center — Celje ŠIfotsIfi iiaro - modni hit Oblačila iz škotskega vzorca so idealna za kombiniranje, še posebej zato, ker so zelo modema. Takšna so krila, ki so največ- krat plisirana in obvezno kratka, škotski vzorec je tudi na suknjičih, legicah in šalih. Barve, ki prevladujejo, so rdeča v kombinaciji s črtami bele, rumene, črne, modre in zelene barve. Dekleta rada nosimo bermuda hlače, na katerih se zelo pogosto pojavlja škotski karo. Zraven se le- po podajo barvne gosto pletene nogavice, pa še ze- blo nas ne bo v njih. Iz škotskega kara so tudi šali in legice, ki so letošnji modni hit. Atliina zanlca - LAS - ANA - LAK Vsaki besedi dodaj na začetku po eno črko, da dobiš besede z naslednjimi opisi (v pomešanem vrstnem redu): poškodba; pritisk; nekaj, kar vsebuje zrnje. Nove črke sestavijo ime živali, ki živi pod zemljo. Rešitev pošlji na dopisnici na NOVI TEDNIK, Trg V. kongresa 3/a, 63000 Celje, do torka, 3. decembra. Rešitev prejšnje Atkine zanke je: Simona je zdaj stara 8 let. Nagrado prejme: Miloš MLADENOVIČ, Trubarjeva 36, 63000 Celje. 28. NOVEMBER 1991 - STRAN 21 Potrebna bo selekcila peveinaist let tlomače glasbe v LIbojah Navkljub vsem težavam je organizatorju v Libojah le uspelo, da je predzadnjo nede- ljo v novembru pripravil zdaj že 19. revijo domačih ansam- blov. To je prireditev, ki je na področju domače glasbe med najstarejšimi, saj je takoj za festivalom na Ptuju in Štever- janu. Pred devetnajstimi leti je bil še aktiven libojski ansambel Veseli Libojčani z vodjo Heri- jem Kuzmo, ki je tudi nastopil na ptujskem festivalu. Heriju je bilo srečanje domačih an- samblov všeč in je želel nekaj podobnega pripraviti tudi v domačem kraju, saj je po Sa- vinjski dolini takrat kar mrgo- lelo skupin, ki so igrale viže iz domačih logov. Začetki so bili skromni, vendar dovolj uspeš- ni, da se je revija »prijela«. Že sam podatek, da je na vseh dosedanjih libojskih revi- jah natopilo več kot sto različ- nih skupin, je dovolj zgovoren. Libojska revija je za mnoge odskočna deska v glasbeni svet in prva potrditev, že uve- ljavljeni pa prihajajo radi v Liboje zaradi izjemno prist- nega vzdušja ali kot je rekel eden izmed nastopajočih Jože Šumah, vodja ansambla iz Ve- lenja: »Tu se glasbeniki spro- stimo. To ni tekmovanje in lju- dje nas lepo sprejmejo. Med nastopoma pa je tudi dovolj časa za pogovore z drugimi ansambli, kar na podobnih prireditvah velikokrat ni mo- goče.« In kaj je ljubiteljem domače glasbe, ki še vedrio ostajajo zvesti libojski reviji (dvakrat polna dvorana in čudovit spre- jem), ponudila letošnja revija? Oba koncerta so tako kot vsa leta začeli fanfaristi s po- narodelo »Od Celja do Žalca«. Uvod z nastopom Toneta Cuc- ka iz Maribora je bil bled in ni veliko obetal. K sreči je bil kratek, saj so po naslednjih nastopajočih poslušalci poza- bili na slabo uverturo. Prvič so zaigrali člani skupine Robija Kampleta iz Grobelna, nato pa je ogrel dlani Viki Ašič ml. s svojo harmoniko. Solidni so bili trije bratje Aleš, Tomaž in Andrej Svetlin iz Moravč, tradicionalno dobri stalni gostje Liboj Podkrajski fantje iz Velenja in Hmeljarski instrumentalni kvintet iz Veli- ke Pirešice, odlično so igrali »Zlati Orfeji« iz Ptuja - Bratje Zeme iz Vojnika, mladostno razigrani so bili Mladi prijate- lji iz Pesnice, z ljudskim pet- jem pa so se odlikovali člani skupine Simon Legner iz Vin- ske gore. Prvo polovico nasto- pajočih so uspešno zaključile harmonikarice iz Mengša pod vodstvom Pepce Zupan. Prvič je bila v Libojah skupina Omizje iz Metlike, ki je kasne- je spremljala tudi Francija Ze- meta iz Vojnika, ki je v Libo- jah edini nastopil že devetnaj- stič. Jože Šumah iz Velenja je opravičil »zlatega Orfeja« iz letošnjega Ptuja, iz Brežic pa je že drugič privandral Toni Her\'ol. Robi Zupan z Vran- skega je še enkrat potrdil, da ima izjemno dobro skupino, od katere lahko še mnogo priča- kujemo, za zaključek pa je zai- gral tradicionalno več kot do- ber domačin Miro Kline, ki je k dvema uradnima skladbama dodal še nadvse atraktivno humoristično točko. Zaključek pa je bil takšen, kot vsa leta. Več kot 150 na- stopajočih se je zbralo na majhnem odru. Zapeli in za- plesali so tako, da aplavzu v dvorani kar ni hotelo biti konca. Pred dvajseto revijo Okoli pol desete ure zvečer so bile do takrat razigrane Li- boje prazne in znova puste. Slišalo se je samo rahlo odbi- janje drobnih dežnih kapelj od tal. Ansambli so se poslovili, kajti za nedeljo pride ponede- ljek in z njim za vsakega posa- meznika nove obveznosti. Če- prav lahko rečemo konec do- ber vse dobro pa le ni šlo vse tako gladko, kot izgleda. Fi- nančne težave ima vsak, tako tudi organizator, ki je z naj- večjo muko zbral najnujnejša sredstva za poplačilo obveznih stroškov. Delček so s vstopni- no prispevali poslušalci, drugo so v denarju ali kako drugače dodali Keramika Liboje, ZKO Žalec, Krajevna skupnost Li- boje, Sadjarstvo Mirosan, Skupščina občine Žalec, Kovi- notehna, Ljubečna, Pekama Brglez Vransko, cvetlicama Podbregar Žalec, Vrtnarstvo Medlog Celje, gostišče Zibika in mesarstvo Ježovnik Griže. Vsi nastopajoči so nastopili zastonj, oddaljenejši so dobili simbolično kilometrino. Pa bolj kot vse to je bilo pomemb- no prijetno srečanje in spo- minska darila Keramike Libo- je, ki bodo vse nastopajoče še dolgo spominjala na libojsko revijo. Čez leto dni bo dvajseta re- vija. Pomemben jubilej! Kaj lahko se zgodi, da se bo prija- vilo morda tudi več kot tride- set skupin. Organizator bo moral biti odločnejši in spreje- ti samo tisto, kar je nad oceno dobro. To si po vseh doseda- njih revijah tudi Icihko pri- vošči. Z manjšo, skoraj obvezno selekcijo, bo revija samo pri- dobila. TONE VRABL Foto: EDI MASNEC Ob reviji Prijetno sceno je tudi tokrat pripravil Zdravko Čas v stilu jesenskega listja in ptic. Prav v slednjih je simbolika libojske revije, ki mora naprej. Ozvočenje je pripravil Miro Kline in je bilo za vse enako »naštimano«, pa čeprav se je pri nekaterih čudno slišalo. Miro je ob koncu sicer po ovinkih lepo povedal, krivo ni ozvočenje... Krajši pozdravni govor je imel predsednik DPD Svoboda Liboje Tone Mlinaric. Skoraj se mu je zataknilo, saj je iz žepa suknjiča potegnil govor, ki ga je imel pripravljenega za pogreb. Predno je začel brati je to opazil in iz drugega žepa potegnil pravega. Vse kaže, da bo verjetno kmalu prišlo do sprememb v toliko obetajočem ansamblu Bra- tov Zeme iz Vojnika, kajti Andrej je pred dile- mo, da gre v Avstrijo, kjer mu nudijo odlične finančne pogoje za igranje. Ob tem pa je pred ansamblom še vabljiva enomesečna turneja po Kanadi in snemanje prve samostojne kasete. Težke odločitve so pred brati Zeme, trobentar Andrej pa se je diplomatsko izmazal: »Očeta bom vprašal,« je bil kratek. • Miro Kline iz Liboj je napi- sal dve novi skladbi od katerih pričakuje pri poslušalcih ugo- den odziv. Prvo je posnel v ljubljanskem Metroju in se imenuje »Za Slovenijo«, druga pa je »V tihi noči« in jo bo prvič izvajal pri polnočnicah za Božič v cerkvi Sv. Neže v Libojah! • Miro Kline bo 14. decembra nastopil na finalu Lojterce do- mačih v celjskem Golovcu, 21. decembra v Vinski gori v no- voletnem Videomehu, silve- stersko noč pa bo preživel - seveda ob zabavanju gostov - v Atomskih Toplicah. Ob vsem tem pripravlja novo ka- seto, na kateri bodo izključno zabavne melodije. • Libojska godba na pihala pod vodstvom Janoša Rasi- ewicza pripravlja program bo- žičnih koncertov, ki jih bo iz- vedla v cerkvah v Libojah, Pe- trovčah in Žalcu. Tudi tokrat bo z njimi nastopila vokalna skupina Adoramus s Polzele. • Alfi Nipič s svojimi muzi- kanti je izredno popularen tu- di na celjskem območju. Kma- lu ga bodo spoznali tudi v Ro- gaški Slatini in sicer 29. de- cembra, ko bodo posneli tele- vizijsko oddajo 3x3. Ob vsem delu pa Alfi Nipič tudi pri- pravlja melodijo za jubilejni 20. izlet 100 kmečkih žensk na morje, ki bo aprila prihodnje leto. • Žabe se običajno zbudijo in zaregljajo spomladi, celjske Žabe pa bodo letos to storile pozno jeseni. Celjski plesni or- kester Žabe, je po številnih nezgodah (poplava, zalitje in- stmmentov, brezdomstvo) le uspel zbrati toliko sredstev, da se bo ob 45 letnici delovanja predstavil na koncertu, ki bo 6. decembra v Narodnem do- mu v Celju. ROPOTARNICA Regoč - dogodek leta Dnevu, ko je godovala Cecilija, zaščit- nica muzikantov, je sledila burna in ve- seljaška, ter za nekatere kar prekratka noč. Plesalo in norelo se je do zgodnjih jutranjih ur, ko je bilo kljub vsemu treba priznati, da bi bilo na svetu lepše brez poplav in vojne. Slednja se kot mračnosi- va senca zajeda v zavesti prebivalstva, od koder je ne more pregnati niti vsakod- nevna mikroekonomska preganjavica. Padavin je bilo prejšnji te- den v izobilju, da bi jih lahko kar nekaj časa izvažali. V pre- ventivni akciji »Boljše je trzni- ti kot zmrzniti« smo pri Mičo- tu pospravili inštrumente v zgornje nadstropje, saj je spomin na lansko povoden j, ko so v Ljubljani nastopali odlič- ni Alice Donut in smo pri nas skozi okna pljuvali v morje, še vedno živ in trpek. In ker se vode niso razlile, je ljudstvo to tudi veselo proslavilo ob ci- ganski hit paradi plešoč na mizah in šankih. Izbruh zado- voljstva me je presenetil, saj sem ga pričakoval šele dan kasneje, torej v soboto, ko so bili v Kljubu napovedani Re- goč iz Rijeke. Za malo večji šolski razred se nas ponavadi zbere okoli niajhnega odra v bivšem Mla- dinskem klubu. Bolj kot z obi- skovalci, so Regoč napolnili klub z svojo glasbo in redko videnim, zanje značilnim raz- gibanim nastopom. Pevec in frontman te štiričlanske za- sedbe je takoj osvojil naše sim- patije s svojim neposrednim baletnim nastopom, ko je na oder prišel zavit v sanitetne povoje in rdeče obarvane kože. Zahmmeli so prvi takti in oder je postal premajhen. Bridko in grenko so zvenele pesmi napi- sane v angleščini, a žal skoraj nerazumljivo odpete, kljub hudim naporom vokalista. Glasno in preteče sta basist in kitarist predla mrežo svinče- nih fraz, da je v grlu stiskalo in so se kolena zašibila, pevec pa je v krikih trgal s sebe še zad- nje ostanke povoja. Odzivali smo se z vzkliki in se morali nasmejati golemu plesalcu, ki je med komadi skrbel za raz- položenje z tragi - ironičnimi točkami. Čeprav so se mi ne- katere pesmi zdele malo raz- vlečene, pa so jedri glasbeniki vedno znova poskrbeli za strastni fuzijski pritisk, kot odsev trpke grozljivosti vojne in nasilja, tragičnih usod po- sameznika in družbe v tem po- vampirjenem času. Goreče in iskreno so izvajali svoj uro dolg program poln punkovske energičnosti in nas nagradili še z bisom. Ostalo je globoko doživetje z odličnim bendom, na tleh so obležali povoji in razmazana »kri«. Naj mu bo žal, kdor je za- mudil! Piše Aleš Jošt 22. STRAN - 28. NOVEMBER 1991 ZA RAZVEDRn^P Prometne cvetke PISMO IZ LONDONA Vsak turist s »kontinenta«, kakor Britanci poimenujejo Evropo, se vsaj ob prvem obi- sku dežele severno od Rokav- skega preliva znajde pred zelo življenjskim problemom: kako prečkati cesto in ostati v enem kosu. Britanci so prepričani, da vozijo po »pravi« strani ce- ste in radi poudarjajo, da so takorekoč prvi izumili cestni promet in če so se takrat odlo- čili, da bodo vozili po levi, bi jih morali preostali svet poslu- šati in jim slediti, namesto da je začel zahrbtno in skrajno nehvaležno voziti po desni. Vsakdo, ki vsaj malo pozna Otočane, ne bo niti pričakoval. da se bodo vdali, kajti ena iz- med njihovih značilnosti je prav v tem, da radi uberejo svojo pot oziroma zaplavajo proti splošno priznanemu toku dogodkov. Motoristi Sicer pa se Britanci zaveda- jo, da povzroča tujim motori- stom in pešcem vožnja po levi nemalo preglavic; prve korake ali kilometre na svoji zemlji jim poskušajo olajšati z veliki- mi opozorili »vozi po levi«, ki so jih radodarno posejali ob cestah proti glavnim prista- niščem. Logično je, da so jih postavili na tisto stran, po ka- teri se zapelje neuki tujec ta- korekoč naravnost s trajekta. Toda Britanci ljubijo neke vr- ste red in tako so table pozor- no namestili tudi na nasprotno stran ceste, -kajti kar velja za eno stran, mora veljati tudi za drugo. Vozniki, ki se že lep čas vozijo po Otoku po levi, si lah- ko tako na poti proti trajektu ob pogledu na table zadovolj- no čestitajo, da še vedno niso pozabili, na kateri strani ceste morajo ostati. Pešci v Londonu so zlasti turi- stom namenjeni napisi na ce- stah ob prehodih za pešce, ki jih z besedo (POGLEJ LEVO/ DESNO) nazorno usmerjajo, kam morajo pogledati, preden se poženejo proti pločniku na nasprotni strani ceste. Kljub temu še tujci večinoma zana- šajo ha privzgojeni refleks in glavo sicer obrnejo v zahteva- no smer (običajno na desno), z očmi pa vendarle škilijo pro- ti levi, kakor so jih učili že od mladih nog. Različna smer vožnje vam lahko tudi povsem zmeša čut za orientacijo. Marsikateri tu- rist je že čakal avtobus na na- pačni strani ceste in se tudi odpeljal čisto drugam, kot je želel. Londonski sprevodniki sprejemajo takšne zmote z zvrhano mero potrpežljivo- sti. Ko sta zasopli najstnici še zadnji hip skočili v rdeč dvo- nadstropni avtobus in vpraša- li, ali je to pravi avtobus za katedralo Svetega Pavla, jima je sprevodnik najprej prijazno pokimal, z nasmehom dejal: »Pravi avtobus«, počakal, da sta si dekleti oddahnili, nato pa dodal, »toda napačna smer«. Potrpežljivost Ena izmed prijetnih lastno- sti osebja mestnega prometa je prav potrpežljivost. Naj ste še tako počasni, šofer ali spre- vodnik mirno in brez pripomb počaka, da se vkrcate v vozilo. Šoferju se pač ne mudi; v pre- natrpanem londonskem pro- metu nima smisla, da bi se mu kam mudilo. Na postajališčih so pripravljeni tudi odgovoriti na neskončna vprašanja iz- gubljenih turistov, ki se včasih spremenijo v podrobno zasli- ševanje ali pa tarnanje, če šo izgubljenci preveč dramatično zašli z želene poti. Edini, ki ob predolgih postankih avtobusa nestrpno ali obupano pogledu- jejo izza časopisov, so potniki, ki se jim mudi na delo ali do- mov, toda tudi ti se le redko odločijo za glasne pripombe. Prečicanje cest po britansko v Sloveniji se radi zgleduje- mo po »Zahodu«, kadarkoli se nam zdi, da nečesa ne delamo prav. Ob brezglavem prečka- nju naših cest je večkrat slišati pripombe, da se na »Zahodu« kaj takega že ne bi zgodilo. Če to drži, potem Britanci prav gotovo ne sodijo na »Zahod«. Njihovo prečkanje cest je vse- kakor vredno podrobnejše ob- delave. Otočani-pešci so glede prometa že davno razvili svojo specifično filozofijo in se je vztrajno oklepajo. Če bi radi prečkali cesto, pa vam rdeči semafor to prepoveduje, se ravnate po zdravi pameti: po- čakate, če so na cesti avtomo- bili, če pa je prazna, je takore- koč ni sile, ki bi vas lahko za- držala na pločniku, kajti le za- kaj naj bi neka neumna rdeča luč človeku prepovedovala prečkati prazno cesto? Tako britanski svet veselo hodi čez cesto po lastnem navdihu, tu- risti pa disciphnirano čakajo na pločniku na zeleno luč. Po tem jih tudi ločite od domači- nov ali tistih, ki so v Britaniji prebili teden ali več, kajti tudi če ste nadvse redoljubne vrste, vas bo London s številnimi slabimi zgledi kmalu prevzgo- jil in boste prečkali cesto tako kot večina, torej »po ovčje«. Izjema Britanski udeleženci v pro- metu torej vztrajno vozijo po levi, tudi pešci se običajno imiikajo na levo (kar povzroči izredno zmedo, če jim pride nasproti »kontinentalec«, ki instinktivno zavije na desno), toda leva ni pravilo vedno in povsod. Zlata izjema so po- mične stopnice na postajah podzemeljske železnice, kjer od vas pričakujejo, da se boste postavili na desno in na levi pustili mimo tiste, ki se jim mudi. Zakaj? Ker se na pomič- nih stopnicah postaj london- ske podzemeljske železnice pač stoji na desni. Včasih se zdi, da bi se Butal- ci v Britaniji počutili kot doma... Piše Mojca Belak Z MONARHI IN DE KLERKOM V ŽEPU Piše JANKO PETROVEC Začetek avanture Pisanje o dogodivščinah je avantura zase. Vedno, ko se- dem pred prazen list papirja, ki ga želim popisati, me zgrabi groza pred odgovor- nostjo. Odgovornostjo, da bi kar najbolj verno opisal ti- sto, kar sem doživel, občutil, premišljeval, skratka, spre- jemal in se na isto odzival. Se bolj me je strah, ker vem, da ni prave objektivnosti \T nnrnpaniii na tudi suhipk- tivnosti, ki bi verno posnela zdaj že preživeto sedanjost, ni. Ostajajo spomini, prepro- sti vtisi dogajanj, ki jih v ve- soljstvu možgan skrivajo si- napse med nevroni. Tako so me vsaj učili v šoli. V realnosti človek pozabi na vzdušje, v katerem se je, se ali se bo nekaj odivjalo, in raje prisluhne instinktom v sebi. Med temi posebej ce- nim in spoštujem radoved- nost in nestrpnost, to rado- vednost potešiti. Zato so od- ločitve, ki odločno preokre- njajo tek mojega življenja, odločitve, za katere nisem porabil mnogo časa, ampak sem jih sklenil v trenutku. Na ta način sem se v nove avanture podal brez priča- kovanj in karseda odprt za vse nove, drugačne, prese- netljive in za marsikoga ne- sprejemljive dogodivščine. Bistvo življenja je vendarle v nepretrganem spoznavanju novih reči, v bogatenju oseb- nosti, zato pa tudi v zopei- stavljanju navadam. Naslov vam daje vedeti, da bom pisal o Južni Afriki. Pa ne samo o njej. Pisal bom predvsem o Lesotu, majhni kraljevini v gorah južne Afrike, kjer sem preživel osem mesecev prek pretekle zime. Pisal bom tudi o svetu, celem svetu, kakor ga je v svoji zapletenosti zajela svojevrstna družba Južžno- afriške republike. Predvsem pa bom pisal o ljudeh. Pisal bom o Evropejcih, ki jih na jug črnega kontinenta pripe- lje avanturistični duh, o Evropejcih, ki jim vest ne da miru in se sem zatečejo v upu, da bodo pričeli z no- vim, povsem drugačnim živ- ljenjem, o Afrikanerjih, ki strastno in z vsem srcem so- vražijo črno raso, o angle- ških Južnoafričanih, ki se skrivajo za krinko liberaliz- ma, pisal bom o bojevitih Zulujih, katerih ponos se je spremenil v oprenenje zatr- tih in nerazumljenih, o pri- padnikih naroda Basoto, le- nih, a ponosnih prebivalcih gora, o Indijcih, ki jim gre le za denar, in o vseh ostalih, ki jih mrzko evropejsko uvrš- čanje v jasno razločene sku- pine sicer ne prizanese, a se mu sami s svojimi življenji zoperstavljajo in ga s čisto posebnim individualizmom preraščajo. O vsem tem seveda nisem vedel nmogo, ko sem se odlo- čil, da sprejmem ponudbo za delo na mednarodni šoli Machabeng v prestolnici Le- sota, Maseru. Šlo je za pro- stovoljno delo, pri katerem bi naj skrbel predvsem za koordinacijo izvenšolskih dejavnosti na šoli. Brez ustreznih kvalifikacij je tež- ko početi kaj drugega, in preden sem se odpravil na pot, sem komaj končal sred- njo šolo. A korajža velja in po pripovedovanju prijate- ljev, ki so tam že bili, se mi ni bilo bati ničesar. Nasprotno - obetalo se mi je vznemirlji- vo in bogato leto. Ne samo zaradi dela na šo- li. To je bilo po svoje zanimi- vo in privlačno, a mi ni vzelo mnogo časa. Med tednom sem največkrat skrbel z3 urejanje dokumentacije te- lesne vzgoje, pa za stike z or- ganizacijami, s katerimi srno sodelovali, in za raznašanje pošte. Pravzaprav sem moral skrbeti za reči, ki jih na veli- ki šoli nihče drug ne oprav- lja. A bilo je zanimivo. Zlasti še, ker mi je delo v pisarni vzelo bore malo časa in sein se mnogo gibal. Nadaljevanje prihodnjič Nakupovalni center Sanlam v Maseruju. ZA RAZVEDRILO 28. NOVEMBER 1991 - STRAN 23 24. STRAN - 28. NOVEMBER 1991 NASVtn NASVET ZELIŠČARJA Naš bralec Janez S. sprašuje magistra Borisa Jagodica za nasvet, kako naj si izboljša psihofizično zdravje. Pravi, da je kronično fizično in psihično utrujen, energetsko izčrpan. Ima sedeče intelek- tualno delo in se ob delu s težavo prebija od začetka do konca tedna. Zaradi ob- čutka utrujenosti in pobitosti se težko loti fizičnih aktivnosti, ki mu pa zboljšu- jejo psihično razpoloženje. Odgovor: Splošna utrujenost, tako fi- zična kot tudi duševna, je po- jav, ki je zelo razširjen in zaje- ma vedno več ljudi. Kronična fizična, predvsem pa psihična utrujenost je odraz našega na- čina življenja. Odtujeni smo samemu sebi, iztrgali smo se iz naravnih tokov življenja, ne znamo več ceniti ničesar, kar je bilo sveto našim dedom in babicam. Zato nimamo opore v nobeni stvari in nimamo ča- sa, da bi poslušali kako šumi reka, pojejo ptiči in opazovali, kako rastejo rože in drevesa v gozdu. Zato izhajajo naše te- žave iz vsega tega kar smo za- vrgli, iz naših napačnih odno- sov do vsega, do bližnjih, do samega sebe. V poklicnem in društvenem živjenju imajo po- membno vlogo pomanjkanje veselja do poklica, žalitve, za- vrnitve, preobremenjenost, občutljivost, strah pred sooče- njem z življenjskimi problemi, ki ga spremlja vprašanje o smislu lastnega bivanja. Vse to je lahko vzrok za duševne motnje, ki prihajajo iz zavesti. Vse stiske v duševnem živjenju lahko postanejo vzrok telesnih in duševnih motenj, posebno pa to velja za strah, žalost, sla- bo voljo, nespečnost in utruje- nost, pomanjkanje dobre volje, za razbijanje srca, drisko in druge težave. Pri svojem delu smo telesno in duševno preobremenjeni zaradi modeme civilizacije, zaradi nenaravnega načina življenja in prehranjevanja. Pomanjkanje dobrega zraka, ki spremlja živjenje v mestih, v tovamah in uradih, pa po- mankanje svetlobe in sonca in gibanja, so prvi škodljivi de- javniki. Potem je še tukaj pre- tirano kajenje, uživanje kave in alkohola, nepravilna pre- hrana, ki je večinoma preobil- na in premočna, ter vse manj telesnega in duševnega dela. Živčnih motenj je po eni strani krivo tudi pomanjkanje giba- nja, po drugi strani pa spet premalo mirovanja, zaradi ka- terega trpi sodobni človek. Tu- di hmp okolja je lahko vzrok za vse naše težave. Zato se je potrebno naučiti poslušati tu- di tišino. Tudi televizija je vzrok za mnoge težave sodob- nega človeka. Zaposlen človek se težko na- uči pravilno se sprostiti. Naša civilizacija vnaša svoj nemimi ritem nehote tudi v nas, pa če se tega zavedamo ali ne. Vse mora biti narejeno na hitro, saj se mora toliko opraviti. Za- to ne vidimo ali nočemo videti, kaj vse je povezano z našim delom in žilvjenjem in nočemo sodelovati z okoljem. Nepo- sredna posledica takega odno- sa je neprijetno pomanjkanje veselja. Brez zanimanja in de- lovnega poleta se nas kljub za- poslenosti polasti dolgočasje, zato ni nič čudnega, da se tudi v prostem času ne sprostimo. Dmgače je s tistimi, ki si ne pustijo vzeti veselja nad delom in ga opravljajo z lahkoto in užitkom. Pa tudi njim grozi preobremenjenost. Kje so že časi, ko je bil človek ob uri večemega oddiha vesel, če je lahko do teme mirno posedel na klopci pred hišo. Nobeno vznemirjenje ni motilo tihote, nobeh hrup, nobene radijske in televizijske oddaje ni bilo. Marsikje se je slišala lepa pe- sem, ki je krepila pevca in po- slušalce. Tudi spanje je pomembno in staro kmečko pravilo pravi, da je ura spanja pred polnočjo vredna toliko kakor dve po polnoči. To ni slepilo, temveč znanstveno dokazano dejstvo. Pri kroničnem slabem po- čutju si lahko tudi pomagamo z nekaterimi zdravilnimi rast- linami. Na prvem mestu je baldrijan, ki ga lahko uživamo kot čaj, kot kapljice ali celo tablete. Baldrijanove korenine moramo nekaj ur izluževati z vodo, vročo ali mrzlo. Zato je primemo, da si baldrijanov čaj, ki ga mislimo spiti zvečer pred spanjem, pripravimo že zjutraj in ga pustimo pokrite- ga do večera. Eno skodelico baldrijanovega čaja spijemo po večerji, dmgo pa pred spa- njem, pripravimo že zjutraj in ga pustimo pokritega do veče- ra. Eno skodelico baldrijano- vega čaja spijemo po večerji, drugo pa pred spanjem. Veči- noma to tako pomiri živce, da lažje zaspimo. Blago zdravilo, ki pomirja živce je melisa in poprova meta, pa nezreli oves. V zadnjem času pa priporočajo šentjanževko in glog ter ging- ho za lajšanje težav tako ime- novane splošne utmjenosti, ki muči sodobnega človeka. Šentjanževka je pravi trankvi- lant. To me izvira iz latinske besede tranquillitans in pome- ni mir v naravi, pokoj na mor- ju ali tišino po viharju. Čajna mešanica iz šentjanževke, me- lise, baldrijana in mete lahko pomaga pri psiho vegetativnih motnjah splošne narave. Iz- vlečki iz Ustov drevesa gingho na poseben način učinkujejo na ožilje, blažijo krče žil in širijo žile, zlasti arterije globo- ko v telesu. Pri ljudeh, ki jih muči občutek utmjenosti in zbitosti, pa pripravki iz ging- ha zboljšujejo prekrvavitev možganov, kar se kaže v zbolj- šanju spomina in dobri volji. _ Boris Jagodic VI SPRAŠUJETE, STROKOVNJAK SVETUJE V uredništvo smo dobili dvoje vprašanj in sicer o tem, kaj so to kontejnerske rastline ter kakšne so koristi gnojenja s hlevskim gnojem pri starem sadnem drevju. Odgovore je pripravila dipl. inž. agr. Ida Tepej. Kontejner pravijo posebnim posodam, v katere sadijo rast- line. To so ponavadi zelo poce- ni posode, narejene iz črne, preluknjane folije. Posode na- polnijo z zemljo in vanje posa- dijo rastline ter vse skupaj vkopljejo v zemljo bodisi na njivi ali na vrtu. Pri prodaji je izkop takšne rastline veliko lažji, korenine se med seboj ne prepletajo in tudi ne potrgajo pri izkopu. Prednost sajenja v kontejnerje je zato lažje delo z rastlinami, korenine se pri prenašanju iz kraja v kraj ne izsušijo, lažje pa je tudi delo pri sajenju. Slaba stran saje- nja v kontejner pa je to, da se korenine slabo razvijejo. V zvezi z gnojenjem starega sadnega drevja s hlevskim gnojem pa bi pojasnila nasled- nje: hlevski gnoj ima dve dobri lastnosti. Je vir hranil in vir življenja, ker se na njem mno- žijo in razvijajo drobnoživke. To so najpomembnejša živa bitja v tleh. Rastlini spremi- njajo nedostopne snovi v takš- ne, da jih bo rastlina lahko po- rabila. Zato je hlevski gnoj ne- nadomestljiv v vrtnarstvu in poljedelstvu' Svež hlevski gnoj je dober za težka tla, za lahka pa bolj priporočam star, prele- žan hlevski gnoj. Gnojenje sadnega drevja s hlevskim gnojem je pametno, vedeti pa je treba, kje moramo gnoj za- kopati. Nekateri vrtičkarji in kmetje gnojijo drevesa ob de- blu. To nima smisla, ob deblu so korenine, ki drevo pritrjuje- jo v tla. Korenine, ki srkajo hrano, so pod robom krošnje. To pomeni, da moramo hlevski gnoj zakopati v kolobarju pod samim obodom krošnje. Hlev- ski gnoj se zakopava v pozni jeseni, zakopava se plitvo, da se poškoduje čim manj kore- nin. Zakopavamo ga lahko ta- ko dolgo, dokler še ni hude zmrzali. MODNI KLEPET Pripravlja VLASTA CAH-ŽEROVNIK v zadnjih nekaj številkah Novega tednika je naša mod- na svetovalka Vlasta Cah- Žerovnik pisala o modnih dodatkih, tistih nepogrešlji- vih stvareh, ki še tako obi- čajno oblačilo polepšajo in popestrijo, brez njih pa je še tako moden kos garderobe videti nekam preveč vsak- danje. O pleteninah bi sicer težko zapisali, da so modni doda- tek, saj so lahko to povsem samostojna, modno zelo izzi- valna oblačila. In kakšna je letošnja pletena moda? Naj- brž jo vsaka pletilja, posebej pa še izkušena, prikroji mal- ce po svoje, nekaj osnovnih napotil Vlaste Cah-Žerovnik pa vseeno ne bo odveč. Če se vam zdi pletenje po predlo- ženih navodilih dolgočasno in nezanimivo, kar obrnite pletilke po svoje - pri tem pj, imejte nekje v možganskih vijugah vseeno spravljen po. datek, da so letos moderni živopisni vzorci, da je prav lepo videti kakšen norveški, irski ali indijanski motiv...' V Modnem klepetu na Ra. diu Celje v soboto, 30. no- vembra, po 11. uri pa bomo govorili o modi za slavnostne priložnosti. Predvsem na Silvestrov© bomo mislili, o garderobi za najdaljšo no^ v letu pa bomo govorili tako zgodaj tudi zato, ker bo letos prenekatero oblačilo nasta- jalo v domači delavnici. V uredništvu pa seveda še vedno pričakujemo vaša vprašanja in predloge, na katere bo poskušala odgovo- riti naša modna svetovalka. Uredništvo Norvežan, na plan Imate radi volno? Všeč vam je črna barva, vendar tudi rdeča ni slaba. Pa mo- dra, zelena in mmena? Če se ne morete odločiti, katera vam je najbolj všeč, vzemite kar vse! Vsaka klopka v dru- gi barvi - pletenje bo zabav- no, kot že dolgo ne, pa še super moden izdelek boste napletli! Letos je namreč vodilni pleteni vzorec »Norvežan«, ki sicer zahteva nekoliko več spretnosti in potrpljenja, za- to pa je rezultat očarljivo svež in izviren. Saj že veste - pulover ali jopica v svetu mode že dolgo ne predstav- ljata več le dodatka, skritega pod ohlapnim jopičem ali plaščem, temveč izzivalno oblačilo, ki mu je podrejena skladna celota. Poleg dominantne, pisane norveške oziroma skandi- navske folklore, se na letoš- njih pleteninah bohotijo tudi rombi, kite, lističi, bunki- ce... vse to skupaj pa tvori priljubljen irski vzorec, ki je sicer doma na otoku Aran. No, pa še na južnoameriško figuraliko ne smemo pozabi- ti, ki se je iz volnenih pončev ekvadorskih Indijancev pre- selila na naše puloverje in jopice. Skratka, izbire je letos resnično dovolj - če niste navdušeni nad norveškim, irskim ali indijanskim moti- vom, vam še vedno ostane cvetoča eksotika sanjskih dežel, ali pa kar večen motiv domače, dehteče vrtnice.. • VLASTA ZAVOD ŠRC GOLOVEC CELJE razpisuje prosti delovni mesti: 1. direktor sektorja za sejme in 2. projektni vodja sejmov POGOJI/1 - izobrazba VI1/1 ali VI1/2 stopnje, - 4 leta delovnih izkušenj na enakih ali podobnih delih, - aktivno znanje enega tujega jezika (angleščina, nemščina). POGOJI/2 - izobrazba VII/1 stopnje, - 4 leta delovnih izkušenj na enakih ali podobnih delih, - aktivno znanje enega tujega jezika. Delovno razmerje se sklene za nedoločen čas, s 6 - mesečnim poskusnim delom. Kandidate prosimo, da pošljejo svoje ponudbe, z doka- zili o izpolnjevanju pogojev, opisom dosedanjega dela in programom dela, v 8. dneh po razpisu na naslov: ZA- VOD ŠRC GOLOVEC, Dečkova 1, Celje. O izbiri bomo kandidate pisno obvestili v roku 15. dni po sprejemu sklepa o imenovanju. TELEVIZIJSKI SPORED 28. NOVEMBER 1991 - STRAN 25 28. STRAN - 28. NOVEMBER 1991 TELEVIZIJSKI SPOi)^^ INFORMACIJE 28. NOVEMBER 1991 - STRAN 27 28. STRAN - 28. NOVEMBER 1991 INFORMACIJE IflFORMACIJE 28. NOVEMBER 1991 - STRAN 29 30. STRAN - 28. NOVEMBER 1991 MALI OGLASI - INFORMACljt IIALI OGLASI - INFORMACIJE 28. NOVEMBER 1991 - STRAN 31 32. STRAN - 28. NOVEMBER 1991 KRONII^ NOČNE CVETKE • V ponedeljek, 18. no- vembra so okoli poldneva poklicali z Oblakove ulice. Tam je doma ata Drago A., ki iina to navado, da tepe svojo ženo. Seveda jo tepe le takrat, ko je pijan in ta- ko je bilo tudi tokrat. Poli- cisti, ki so prihiteli, so ne- prijetnega soproga odpe- ljali s seboj, saj ni kazalo, da se bo umiril. • Jože Z. je v sredo spo- ročil, da ga je na Maribor- ski cesti nekdo grdo obde- lal. Potem pa se je pokaza- lo, da je Jožek lagal in da je bil on tisti, ki je kršil javni red in mir. Nemarna laž ga bo spravila pred sodnika za prekrške. • Z Milčinskega ulice so v četrtek zvečer poklicali na policijo in obelodanili pretep. Res sta se tam ru- knila Milovan D. in Ne- djeljko B., na dan pa je pri- šla še ta podrobnost, da je Milovan že prejšnji večer kršil javni red in mir z na- padi na Nedjeljka. Ker je agresor znan, je znano, ka- teri bo stopil pred obličje sodnika za prekrške. • Alko je Štefana Š. do- tolkel. Napadel ga je tako močno, da je Štef v bifeju na Lavi v petek opoldne obležal negiben. Policisti so takoj presodili, da je re- vež goden za bolnišnico. Imel je zastonj prevoz. • Tudi Branko Š. iz Ce- lja se kdajpakdaj zbrati z alkoholom. Ko je prišel v petek zvečer domov, je sadove te bratovščine oku- šala njegova dražinica. Ko ji je bilo vsega dosti, je ma- mica ukrepala in glava družine je šla spat. • V petek zvečer so po- klicali tudi s Strmca. V skrbeh so bili za moža- karja, ki je ležal ob cesti. A so se alkoholni hlapi še pravočasno dvignili, tako da se je ležeči mož še pred prihodom policistov pobral in se odmajal v neznano. • Na Kovinarski je bil v nedeljo dopoldne kraval. Sosedje so najprej zaznali prepir, ki se je začel stop- njevati v pravi pretep. Na liniji fronte so bili Periša S., Ivan T. in Alen T., ki jih čaka sodnik za prekrške. M.A. Odnesel denar v torek, 19. novembra je neznanec vlomil v stanova- nje Asana B. na Tomšičevem trgu v Celju. Odnesel je za 60 tisočakov deviz in tolarjev, za sabo pa ni utegnil pospra- viti. TAKO SO SODILI NEKOČ »Iz »Krvnosodnega reda« Karla V., kazenskega pravdnega reda in zakona, ki je izšel leta 1532 in bil pri nas v veljavi nad 200 let Kaznovanje tistih, ki s hudim namenom napadajo ljudi Kdor nekoga napade protipravno in proti spodobnosti, se smrtno kaznuje z mečem. Vendar naj se, če ima dovolje- nje od cesarja ali njegovega naslednika, ali je ta, katerega napade njegov, njegovega bližnjega sorodstva ali gospoda sovražnik, ali sicer za tak napad obstajajo utemeljeni nujni razlogi, ne kaznuje krvavo. Kaznovanje zastrupljevalcev Zastrupljevalec se usmrti s kolesom, ženska z utopitvijo ali na kak drug način. Vendar pa je za ustrahovanje drugih tako osebo treba predhodno vlačiti ali jo nekajkrat uščipniti z žarečimi kleščami. Kaznovanje požigalcev Požigalca je treba usmrtiti z ognjem. Kaznovanje žensk, ki usmrtijo svoje otroke Žensko, ki usmrti živorojenega in pravilno razvitega otroka, je treba živo zakopati in prebosti s kolom. Kjer je sodišču bolj prikladno, jo da lahko tudi utopiti. Koder se to zlo češče pojavlja, naj se raje uporablja zakopavanje in prebadanje, če pa se jo že utopi, naj se jo preje trga z razbeljenimi kleščami - po nasvetu pravnih izvedencev. Če se ženska zagovarja, da je otrok umrl brez njene krivde, je treba ravnati po 74 čl., kot obremenilno okoliš- čino pa je smatrati, če je prikrivala nosečnost in skrivaj rodila. Kaznovani požigalec Višja kazen za tatvino In požig v Šentjurju Višje sodišče v Celju je zvi- šalo zaporno kazen obdolže- nemu Cvetu Vodebu iz Gori- ce pri Slivnici, ki je 20. fe- bruarja letos vdrl v blagov- nico »Resevna« v Šentjurju, ukradel nekaj predmetov, nato pa v notranjosti zanetil požar. V notranjost blagovnice je prišel tako, da je razbil ste- klo na vhodnih vratih. V bi- feju je iz blagajne vzel 550 dinarjev, nato je razbil še steklena vrata samopostrež- ne trgovine v istem poslopju in odšel v prvo nadstropje. Tam je na oddelku oblačil ukradel potovalno torbo, ne- kaj hlač, usnjeno jakno in 12 audio kaset. S tem je podjet- je »Resevma« oškodoval za dobrih 12 tisoč dinarjev. Po vlomu in kraji je na oddelku z obutvijo v pr\'em nadstrop- ju nametal na kupe večjo ko- ličino papirja in papirnate embalaže in vse skupaj zaž- gal z vžigalicami. Požar se je razširil na celotno prvo nad- stropje zgradbe in deloma na drugo, pri čemer je nastalo škode za najmanj 50 milijo- nov dinarjev. S tem je storil kaznivo dejanje velike tatvi- ne in kaznivo dejanje požiga. Prvostopenjsko sodišče je Cveta Vodeba obsodilo na 10 mesecev zapora za tatvino in na dve leti zapora za požig. Izrečeno pogojno kazen in leta 1989 je sodišče preklica- lo in jo spremenilo v zaporno v trajanju petih mesecev. S tem mu je izreklo enotno kazen zapora v trajanju treh let in dveh mesecev. Na sodbo Temeljnega so- dišča Celje se je pritožil jav- ni tožilec, ki je ocenil, da je kazen premila. Menil je, da je prvostopenjsko sodišče prevrednotilo olajševalne okoliščine na račun obteže- valnih. Gre namreč za storil- ca - povratnika, ki je storil kaznivi dejanji (velika tatvi- na, požig) že četrti dan po prihodu iz zapora. Višje sodišče je pritožbi javnega tožilca ugodilo in s tem zvišalo enotno kazen s treh let in dveh mesecev na štiri leta in devet mesecev zapora. M. AGREŽ MINI KRIMIČI Kradel puške Dnevni vlom si je privoščil neznanec, ki je v torek, 19. septembra vdrl v delav- nico v Osenci v Celju. Tisto, kar je iskal, je tudi dobil: tri lovske puške in večjo količi- no streliva. S tem je lastnika Antona Š. oškodoval za okoli 250 tisoč tolarjev. Nočni obiski v noči na 18. november je neznanec vlomil v zasebno prodajalno Pomidora v Šale- ku, kjer si je priskrbel zaloge cigaret, suhomesnatih izdel- kov in žganih pijač v vredno- sti preko 40 tisoč tolarjev. Isto noč je nekdo vlomil tudi v zasebno trgovino v Zabukovici, od koder je odnesel nekaj steklenic brez- alkoholnih in alkoholnih pi- jač ter sladkarij v vrednosti 10 tisočakov. Vlomljeno je bilo tudi v prodajalno Sa- vinjskega magazina v Zabu- kovici, kjer pa si jc neznanec prostore le ogledal, odnesel pa ni nič. Drzni tat na Pošti v ponedeljek, 18. novem- bra zvečer je v prostore Po- šte v Gorici pri Velenju vsto- pil neznanec in izkoristil tre- nutek nepazljivosti usluž- benke tako, da je iz predala ukradel šop bankovcev v znesku 70 tisoč tolarjev in zbežal v neznano. Na srečo si je delavka podobo neznanca dobro zapomnila in polici- stom posredovala njegov opis. Na osnovi opisa in zbranih podatkov so polici- sti iz Žalca kmalu za tem na Polzeli prijeli osumljenega Iztoka H. s Polzele. Pri sebi je imel še ves ukradeni denar. Zbiralec steklenic V noči na 19. november je nekdo vlomil v ograjeni pro- stor zunanjega skladišča Centrove samopostrežne tr- govine v Trubarjevi ulici v Celju. Najprej je prcrczal žico ograje, nato pa odnesel več zabojev praznih stekle- nic Radenske in steklenic, v katerih je bilo nekoč vino. Zasegli marihuano Kriminalisti UNZ Celje so podali kazensko ovadbo zo- per osumljenega Franca Ž. iz Mozirja, ki je na svojem do- mu vzgojil več rastlin kana- bisa. Zasegli so mu dober ki- logram posušene marihuane, ki jo jc za plačilo pripravil za zainteresiranega kupca. Rop za tisočaka Minuli petek je Zdravko L. iz Velenja prijavil roparski napad. Nadenj naj bi se 16. novembra v lokalu Super Li v Velenju spravila Emir D. iz Celja in Zvezdan P. iz Velenja. Z udarci naj bi ga zbila na tla, mu vzela tisoč tolarjev in zbežala. Revolver skozi okno Nočna prometna patrulja jc v ponedeljek, 25. novem- bra v Podplatu ustavila voz- nika stoenkc, Bojana Š. iz Krapinc, ki je prevažal re- volver in nekaj streliva, za kar pa ni imel ustreznega dovoljenja. Tik preden so ga policisti ustavili, jc orožje in strelivo odvrgel skozi okno, kar pa možje postave niso spregledali. Bojan se je so- očil z dežurnim sodnikom za prekrške. ^ M. A. 93 POROČA Kot prejšnje čase tudi ta te- den vse teče po ustaljenem programu. Tako se je oglasila samodejna javljalna naprava v Tkanini-Veleprodaji, kar je ponoven dokaz, da v vseh le- tih, kar obstojajo te naprave, ni bilo niti enkrat požara, ved- no so le napake. Morda za ra- zlago tega tičijo vzdrževalci. Vodo smo čipali v Čopovi ul., hotelu Evropi, na otoku 6, v Babnem in Opremi Celje. Opravili smo 14 cestno pro- metnih reševanj. Zabeležen je tudi en požar dvigala pod Ko- stanji. Nič kaj prijetno pa se ni po- čutil voznik os. avtomobila iz Sevnice, ko mu je jekleni ko- njiček obstal na nezavarova- nem železniškem prehodu v Petrovčah. Po tirih pa je pri- drvel malo večji konjiček in porinil malega po železnici. Od vozila v vrednosti pol drugi milijon ni kaj veliko ostalo. V veselje mu bodo dodatni stroški reševanja in zastoja prometa na železnici. Vialc zmaiičii mazdo I Do nevsakdanjega dogodka je prišlo v sredo, 20. novem, bra okoli 21.30 ure na nezavarovanem železniškem pre, hodu v Petrovčah. Voznik Matjaž P. iz Sevnice se je pripeljal z osebniii avtomobilom mazda 323 na omenjeni železniški prehod Zapeljal je čez prehod, izven asfaltne površine na prog( med oba tira tako, da je s sprednjim delom vozila nasedel Da bi avto rešil, je stekel po pomoč do bližnjih hiš, teda pa je zaslišal pisk vlaka. Tekel je nazaj do proge ii avtomobila in krilil z rokami, da bi opozoril strojevodjo Žal je bil vlak že preblizu, zato strojevodja trčenja n mogel preprečiti. Vlak s petnajstimi vagoni je nato poti, skal pred sabo zmaličeno mazdo približno 250 metrov. Kako se je ob tem počutil lastnik nove japonske lepotice, si lahko le zamišljamo. Škode na avtomobilu je za okolj 150 tisoč tolarjev, na lokomotivi pa za okoli tisoč tolarjev. PROMETNE NEZGODE Smrt na Urih Na železniški progi v kraju Marija Gradec se je v sredo, 20. novembra ob 19.08 uri pri- petila smrtna nezgoda. Potniški vlak, ki je vozil iz smeri Rimskih Toplic proti Laškem, je pri železniškem podvozu povozil osemnajstlet- nega Bojana Zajtla iz Spodnje Rečice pri Laškem, ko je z oče- tom in materjo prečkal želez- niško progo. Na omenjenem delu so progo prečkali zato, ker je bila lokalna cesta La- ško-Marija Gradec poplavlje- na. Vlak je Bojana Zajtla zbil po tleh in ga vlekel za sabo po tirih okoli sto metrov, kjer je obležal mrtev. Trčil v kolesarko v četrtek, 21. novembra po- poldne, se je pripetila nezgoda na magistralni cesti v Šentru- pertu. Iz smeri Šentruperta je proti magistalni cesti kolesarila 60- letna Amalija Korun iz Tma- ve. Pri pekami je zapeljala na magistralno cesto v trenutku, ko je iz smeri Vranskega pri- peljal voznik osebnega avto- mobila Marjan Križnik (27) iz Zabukovice. Ta je z zavira- njem in umikanjem hotel ne- zgodo preprečiti, a mu ni uspelo. Korunovo so, hudo te- lesno poškodovano, prepeljali v celjsko bolnišnico. Povozil na Ueh ležečega Smrtna nezgoda se je pripe- tila v petek, 21. novembra zve- čer na Mariborski cesti v Celju. Roman Ulaga (21) iz Pečov- nika je vozil osebni avto po Mariborski cesti v smeri Hudi- nje. V tem času je deževalo, zato je bila cesta spolzka, vid- ljivost pa zmanjšana. Zaradi teh okoliščin voznik Ulaga ni opazil Štefana Rubina (81), ki je ležal ob kolesu na desni strani vozišča. Voznik je, kljub zaviranju, s prednjim levim delom avtomobila trčil v Rubi- na, ki je na kraju nezgode pil škodbam podlegel. 1 V ograjo in v Dreto v naselju Gornji Grad se v soboto, 23. novembra i 22.20 uri, pripetila nezgo v kateri je bila ena oseba hu telesno poškodovana, tri ose lažje, materialna škoda p znaša okoli 140 tisoč tolarjev' Zoran Ovtič (29) iz Velenji je vozil po regionalni cesti !' smeri Čemivca proti Radmi ju. V Gornjem Gradu, "' ' "J DO Smreka, je vozilo zanei! v levo preko vozišča, k; trčilo v ograjo mostu čez rel Dreto in pristalo v vodi. V ne godi je bil hudo telesno poško dovan sopotnik Boris PlamI berger (23) iž Šoštanja, laž« poškodovani pa so bili voznil Ovtič ter sopotnici, V. R. (18)1| Nazarij in Sandra Venek (]■ iz Mozirja. ■ M. I