Leto II., Štev. 22
V Celju, žetrtek dne 13. aprila 1922.
Pciinina plačana v t« «
Posamezna številka K 2 —


Skriti nameni in lajni cilji v delooaniu, to so lastnosti oseh meščanskih strank.
Z.Selo*.
GEA.SII.O ZEMEJORA.DNISIKE STRANKE ZA SI.OVENIJO.
Izhaja vsak ietrtak.
Stane celoletno................20	Din. 180 K)
„ pol leta...................10	Din. (40 K)
za inozemstvo..................3*	Dinara letno
za Ameriko......................5	Dolarjev
Uredništvo in upravnlStvo lista: Celje, Razlagova ulica 11.
Oglasi za vsak mm viiine Stolpca (64 mm) K 1*20 Mali oglasi do 30 mm stolpca (64 mm). . K1*-
Gtavni urednik: Anton Novaian
Pri stalnih inseratih znaten popust.
Naši javnosti.
Ker krožijo v slov. časopisju vesli, kakor da je Slovenska Zemljoradniška stranka sestavni del Saveza Zemljoradnika, smatra 'načelstvo SZS, da je dolžno podati to-le izjavo: Savez Zemljoradnika je monarhistična stranka in nasprotuje v tej točki naši jožefdanski rezoluciji, v kateri je povdarjeno naše republikanstvo. Slovenska Zemlj or adniška stranka je torej popolnoma neodvisna in samostalna stranka slovenskih kmetov in delavcev. Mi smo Zemljoradnik! in republikanci. — Naš prvi veliki shod bo odločil o tem, da li se bomo proglasili za slovensko republikansko stranko tudi oficijelno. Vse za ljudstvo — vse po volji ljudstva. Načelstvo SZS.
Vstajenje.
Velikonočni zvonovi oznanjajo vstajenje Kristusa, kakor vsako leto, ko pride visoki čas cvetnega Vaskrsa, ko se obnavlja spomin na Boga-Človeka, odrešenika vesoljnega človeškega rodu.
Na ta visoki praznik pa je potrebno, da mislimo tudi na svoje vstajenje. Da mislimo na vstajenje slovenskega človeka, slovenskega kmeta In delavca, na vstajenje slovenskega naroda.
Kaj je slovenski človek?
Slovenski človek je suženj. Tisoč let lačni živci lajejo v vsakem slovenskem človeku. Gospoda vseh vrst, ki so kedaj vladali nad nami, so nas najprej izstradali, da bi lažje ubili v nas značaj in voljo po svobodi. Ubili so ves slovenski narod do zadnje gorske koče. Dočim imajo drugi narodi vsaj nedotaknjen zdrav in silen kmetski stan, so gospodje uškopili pri nas tudi možatost slovenskega kmeta. To je šlo počasi in trudoma.
Šklafajzarija.
Nedavno <o obmejni organi ob Špilju naredili čudovit, lov. Zalotili so devojko, vitkega, plemenitega stasa, rajsko lepega obraza ter očij polnih milobe. Že je zamahnil s puškinim kopitom pandur po njej, pa mu je roka omahnila pod čarobnim pogledom njenih turobno sanjavih očij. Zagrmel je nad njo: „Kdo si in odkod prihajaš?!" „Pravica mi je ime, odvrne nežno devojka; doma sem tam, kjer me radi imajo". Ne gre to pandurju v njegovo trdo glavo ter jo tira pred komisarja. S strogim, erarično birokratskim obrazom jo ta pozdravi s vprašanjem : „Odkod si, ženska, in zakaj potiš krvavi pot v svoji raztrgani obleki?" „Pravica sem; moj dom je v rajskih solnčnih višavah. Prišla sem v deželo šklafajzersko, ker me je izmučeni narod noč in dan klical!" Komisar strmi osupnjen v to nadnaravno bitje ter posluša kakor začaran, ko mu pripoveduje:
tisoč let je vrela srčna kri naših ljudi po maščevanju za krivice, tisoč let se je dvigala uporna kmetska roka, roteč nebo za pomoč proti tiranom. Toda vsakokrat se je srčna kri polegla, ali pa je oškropila mater zemljo . . . vsakokrat je omahnila uporna slovenska roka, ali pa je objela nogo tlačiteljev ... Izgubili smo vse in postali raja, raja brez značaja, topogledi kruhoborci podobni kulijem na Kitajskem. Dati nismo mogli več kaj samoniklega iz sebe, kakor so dali Hrvati in Srbi, bili smo in smo še samo delavci, ki delamo po ukazih in navodilih drugih — za svoj in drugih kruh vsakdanji. —
Kaj bo z nami? Ali je mogoče naše vstajenje zdaj v Jugoslaviji?
Vstajenje je mogoče!
Toda za nas ni dovolj samo eno vstajenje. Ml Slovenci moramo vstati trikrat.
Prvič moramo vstati — v sebi, v svojih srcih in svojih dušah. Vsak izmed nas mora očistiti svojo dušo, od vse suženjske navlake, ki se je nakopičila v nas tekom tisoč let. Mi moramo postati resnični in p lem eni ti. Streti moramo glavo kači hinavstva in iztrebiti iz naših src vse' korenine laži in podlosti. Naše mišljenje mora iti zopet visoko h Kristusu, ki je oznanil, da smo vsi ljudje bratje med seboj. Moramo gojiti ljubezen in zavreči nazor, ki se je tako gnusno razpasel med nami, da človek velja, kar plača. Bodimo enostavni, notranje svobodni, bodimodu-ševni — to bo naše prvo vstajenje.
Drugič moramo vstati kot kmetje in delavci. Kmetski stan je kakor globoki studenec, iz katerega črpamo vedno nove in nove duševne sile. Ni ga velikega Slovenca, ki ne bi bil prišel iz vasi. Če je iz mesta in če je velik, je velik kot trgovec in kot
„Obupni klici naroda, izmozganega in izbatinanega po šklafajzerjih, so me privabili v vašo deželo. Nisem se jim mogla ustavljati, ker preveliko je trpljenje tega preizkušenega naroda. Na rosnoduhtečih krilih jutranje zore sem priplula iz solnčnih višav. Življenje po bornih kočah, pretresljivi vzdihi gladujočih, bolanih, po škla* fajzarjih prodanih duš, mi je stiskalo srce, ki je počelo krvaveti, ko je videlo ostudno, sebično in požrešno življenje šklafajzerjev, ki pije tem izpitim dušam kri. Od te dobe mi srce krvavi. Obrnila sem se do šklafajzar-skih krogov, od najnižjih do najvišjih, da njim zbudim vest in sebi pridobim veljavo. Ti so me pa opljuvali, trgali mi obleko iz života in me batinali. Vse sem voljno prenašala, trdno prepričana, da jih omehčam. Že četrto leto potim krvavi pot, z nadčloveškim meni lastnim naporom sem se upirala šklafajzariji, ki me je hotela imeti za vlačugo. Nisem se ji udala in čim bolj sem se ji upirala, tem huje je
— bankir in advokat. Ta naš kmetski stan pa je gospodarsko in prosvetno strahovito zanemarjen in po veliki večini prepuščen sam sebi. Vse delo političnih strank za kmeta — to so pobeljeni grobovi. Vse politične stranke imajo za našega kmeta in delavca samo mile in premile farbe, s katerimi ga barvajo kakor velikonočna jajceta. Zadružna in republikanska misel, ki jo nosi med ljudstvo „Naša Vas" je edina v stanu osvoboditi in organizirati našega kmeta, da ne bo več pred vsakim gosposkim pezdirjem sukal klobuka v rokah, ampak da bo ponosen zemljoradnik in republikanec.
Tretjič moramo vstati politično kot celota, kot narod, zakaj v svobodni Jugoslaviji nas hočejo degra-diiati na pleme kakor Hotentote v Afriki ali mongolske ostanke v stepah za Uralom. Mi Slovenci smo narod. Vse drugo, kar pravijo da smo, mi nismo. Zavrnite vsakega škrica in dripca, ki vam trobi na uho, da smo pleme ali pa del „troimenega naroda". Če ima ta narod tri imena, tri stara. poštena imena, zakaj bi se teh treh jmen sramovali? Tuje spoštujemo, na svoje.pa bodimo ponosni. Tudi mi hočemo edinstvo, ne dovolimo pa, da bi se to edinstvo delalo od zgoraj doli z batinami in ukazi, ampak to edinstvo mora priti prostovoljno iz ljudstva samega. Zato je potrebno, đa dihamo najprej svobodno na lastna pljuča, ne pa kakor zdaj, na belgrajske škrge, ko nam že sam sum, da hoče nekdo vladati nad nami, greni življenje. Slovenska Zemljoradniška stranka se je izrekla za konfederativno državo Jugoslavijo, v kateri hočemo mi Slovenci imeti svojo državnost po geslu:
Slovenec — Srb — Hrvat — Bolgar, Vsak bodi svoje hiše gospodar,
Za naših mej sovražnike
smo pa vsi štirje •— vsak za vse.
sikal po meni šklafajzarski škorpijonski bič. To me ni bolelo, nego le neizmerno trpljenje ubogega izmozganega naroda. Kadar mi je bilo najhuje, sem se zatekla v borne koče, kjer me je potolažil pogled na nedolžna srca, ki z brezdanjim samozatajevanjem prekipevajo brezmejne boli pod neznosnim križem.
Zopet in zopet sem se podajala v svitle šklafajzarske palače, prosila in rotila šklafajzarje, naj naroda ne po-živinijo, naj mu puste človeku dostojno živeti, a kanalje po rojstvu so se mi rogale v obraz v svoji peklenski zakrknjenosti, prenasičene orgij in oderuštva. Metali so me v blato, teptali po meni z nogami pri svojih divjih plesih, a oskrunili me niso ter sem ponovno prezirala njihovo zlorabo mojega imena, katerega so vsako minuto devetindevedesetkrat po nepotrebnem imenovale njihove otrovne, gnjilobe polna usta. V mojem imenu nalaga Šklafajzerija narodu težka bremena, ki jih izmore izmisliti le pretkana.
Ko tako vstanemo, trikrat vsta nemo, bodemo lahko tudi mi zapeli veličastno pesem našega vstajenja: Aleluja!	A. Novačan.
Militarizem.
Vedno beremo v časopisju, da je militarizem tista zverina, ki državi največ požre. Dan za dnevom lahko beremo, da naš finančni minister nima denarja za najvažnejše stvari. Povsod išče denarja, pa ga ne more najti, ker so davki že itak tako visoki, da jih komaj zmagujemo.
Namen teh vrstic je, pokazati g. finančnemu ministru zaklad miljonov in pred javnostjo odpreti skrinjico, na kateri sedijo naši vlastodršci v strahu, da bi ne prišle svetosti te skrinjice na dan.
Vojska je narodova in je torej popolnoma umestno, da se narod za svoje največje in najsvetejše imetje tudi zanima.
Poglejmo v tem oziru malo čez meje, ozrimo se pa tudi malo nazaj v našo prošlost
Povdarjamo pa vnaprej, da ne maramo nikakor rovati proti morali v vojski, ampak, kakor že uvodoma povedano, pokazati samo, kje in zakaj se porabijo miljoni brez vsake koristi.
Podajmo se z g. finančnim ministrom enkrat v kino in glejmo:
1.	Prizor. Napis: Vojna se napove!
Slika:
Pred nami sovražne poljane obeh sovražnih sosedov. Vidimo krasna mesta, krasne trge in vast Na obeh straneh vrvenje. Vse je alarmirano, zastave se razobešajo itd. Veličasten prizor, katerega godba še povišuje. Vidimo kako se na eni strani takoj po napovedi vojne dvigajo kot velike ptice v zrak zrakoplovi ter krožijo, vedno višje in višje.
Na drugi strani vidimo vrvenje po raznih konjeniških vojarnah, vidimo
podla duša. V mojem imenu trga šklafajzarija vse sadove od delavnih ust, katere s satanskim veseljem pušča gladovali. V mojem imenu izdaja in izvršuje zakone, prikrojene v svojo korist in navlado, a v mukepolno nesrečo vseh ponižanih in teptanih. V mojem imenu se šklafajzarija ljuti s sadovi ljudstva v svoji nenasitni požrešnosti, živeča topo, brezumno življenje kakor njen bog — zlato tele. Ni je presunilo moje božje odposlanstvo, vsem hudobnim duhovom zapisana šklafajzarija je kričala s svojimi smrdljivimi šobami: „Križajte njo!" Križali so me v istini In z menoj obenem ta nesrečni narod. Temu na ljubo sem ohranila nedolžno srce, trdno verujoča, da prihaja vstajenje za ta ubogi, davljeni narod. Potem se povrnem 1*
Tako devojka zgotovi, njena raztrgana obleka se spremeni v nevidne haljine in Pravica odpluje kot rajska vila tja, kjer rajske cvetke zalivajo z ljubeznijo.
galopirati jezdece na penečih se konjih.
2.	Prizor: Napis! Dve uri pozneje! Slika:
Letalci mečejo daleč v zaledje sovražne države bombe, vidimo kako se nekateri drzno spuščajo pri železniških mostovih na zemljo in jih spuščajo v zrak, vidimo jih nad kolodvori, nad vojarnami, nad mesti, v katerih drvi razbegano ljudstvo sem ter tja, ne vedoč, kje bi se skrilo pred zračnim sovragom, ki sipa svoj peklenski ogenj v ogromnih množinah na zemljo in kateri grozi v par trenutkih demolirati in razbiti vse, kar je zgradila desetletja marljiva človeška roka.
Prizori gredo dalje : Na eni strani vidimo razdejana mesta, na več točkah ogenj in gosti dim; v vojaških pisarnah oficirji z obupnimi obrazi drže v rokah telefone, po ulicah pa begajo plakajoče množice ljudi, ki se podvizajo, da spravijo svoje dragocenosti na varno.
Na drugi strani pa zastave, veselo ljudstvo, godbo, vesele obraze častnikov, nosače plakatov s posebnimi izdajami, ki poročajo o krasnih uspehih letalcev, povsod velikansko tiavdušenje.
Na eni strani: Vlak za vlakom, polnim navdušenih vojakov, ki se izkrcavajo v sovražni zemlji, na drugi strani pa vidimo delovati konjico, ki skuša pri mostovih doseči nekaj uspehov. Toda zastonj! Delo velikega števila let je uničeno. Koliko konj se je v tej vojni menjalo, koliko krasnih fantov učilo dan za dnem na jahalnicah jahati celo po 4 službena leta. Koliko drugih potrebnih in nepotrebnih vaj je imela kavalerija. Koliko ogromnega kapitala je porabila zastonj. En sam zrakoplovčič je rešil svojo nalogo bolje, kot deset kavalerijskih polkov. Aparat deluje. Gledamo v dobo spopadov. Povsod ista slika. Povsod podleže konjenica, zmagovalec pa je letalec.
Vsak izmed nas, kateri je bil priča svetovni vojni, je doživel ta ali oni prizor ter bo takoj vedel, kaj hočemo pokazati s to kino-predstavo.
Pokazati in dokazati hočemo, da je dandanes, v dbbi elektrotehnike, zrakoplovstva in vožnje z avtomobili kavalerija izigrala popolnoma svojo nekdanjo velevažno in ponosno ulogo in da je škoda vsakega'vinarja za to nepotrebno orožje, ki naj bi ga vsaka država brez pomisleka likvidirala, četudi bi bila vojna pred durmi.
Zapustimo kino pod vtisi, ki smo jih prejeli med predstavo ter se podajmo z našim finančnim ministrom
Komisar, po srcu vendar blag človek, se zamisli v težke 'misli, glava mu klone na prsa, iz katerih se izvije goreč vzdih: „Strašno, slrašno: kedaj se povrne Pravica k nam, ki bo smela neoskrunjena in neopljuvana braniti pošten in zaničevan moj rod“.
Darilo vlade za velikonočne praznike.
(Izvirno poročilo)
Kot velikonočno darilo izide za osvobojene prečane zelo razveseljiv ukaz. Glasil se bode takole,
„Da bodo osvobojeni narodi vedeli, kako se nova vlada briga za blagor ljudstva, je ministerski svet določil:
1.	Da smejo vsi ti narodi plačevati novi davek na solnčne žarke';
2.	Da smejo izjemoma dihati še brezplačno zrak, kateri bo z dne 1. majp podržavljen;
3.	Da se razširi zakon o balinanju, katerega so bili do sedaj de-
v konjušnice, kjer bomo našli, če se ne motim 4—5 kavalerijskih polkov a 4 eskadrone a 80 konj, to je 1280 ko nj.
Računajmo da dobi vsak konj na dan:
4	kg	ovsa a	kg	8	K	=	32	K
4	„	sena „	„	6	„	=	24	„
2	„	slame „	„	5	„	—	6	„
to je	1280 konj na dan 76800 K	= na
mesec 2,204.000, na leto 26,500.000 K
2.	Obraba konj: Po skušnjah se obrabi letno 12% kavalerijskih konj, katere je treba nadomestiti z mladimi, torej letno 153 konj a!i 1,500.000 K
3.	Kovanje: za par konj po civilnem kovaču se plača za enkratno obnovo vseh 4 podkev 140 K, recimo da velja državo samo 90 K (op. ur. ako ne bode še dražje, nego civilno kovanje, ker stane navadno vsaka reč v državni režiji več kot v civilni) ali ako se prekujejo dva do trikrat stare podkve (Tauscheisen) 50 K, stanejo 3 kovanja na leto z novimi pod-
kovami..................... 366.000	K
in 5 kovanj na leto s prekovanimi podkovami.................. 320.000	K
4.	Obraba hlevnih uzd 30% na
leto a 50 K z verigo ali jermenom vred........................ 17.200	K
5.	Najemnina 32 hlevov a 1000 K
na leto..................... 32.000	K
6.	Razsvetljava 11520 litrov petroleja a 20 K . . .	230.000	K
7.	Hlevske potrebščine a 1000 K
na leto ......	32.000	K
8.	Oprema računana samo ena na leto in eskadron a 400 K 64.000 K
9.	1280 mož na dan računano po starem načelu, da velja konj več kot mož s hrano, stanovanjem in obleko vred a 54 K dnevno 69.120 K na mesec 2,073.600 K, na leto 25,000.000 K
10.	Oficirji, plača[na 1. 7.000.000 K
Drugega upravnega aparata kot
štaba, blagajne, zdravnikov, živino-zdravnikov, zdravila za moštvo in konje itd. tu ne računamo.
Odbitki so minimalni, in to izkupiček za 153 starih konj, gnoj in druga stara šara.
Najemnina za vojarne, puške in prva nabava cele konjiče ni računana, ker smo vzeli vse kot nabavljeno od preje ali dobljeno kot vojni plen.
Znašajo torej izdatki za samo konjico letno . . . . 63,000.000 K
Vzeli smo najnižje cene in lahko računamo, da stane vse skupaj
100,000.000 K
Korist, katero donašajo ti konji v civilnih kmetskih rokah na leto 50,000.000 K, letno torej 150,000000 K.
V slučaju, likvidacije se kot en-
kratni dobiček od razprodanih 1280 konj likvidirane konjice a konj samo 6.000 K ............. 8,000.000 K
Sedaj pa poglejte g. finančni minister, poglej pa tudi javnost, da je tu zakopan zaklad, ki bi koristil veliko več, čeprav bi bil najslabše naložen. Ne bi se bilo treba bati za obstoj železnic, niti za ljubljansko visoko šolo, ne za bolnice in druge vele-važne kulturne zavode.
Iz lastnih izkušenj iz svetovne vojne vemo, da je bila zadnja najvažnejša avstro-ogrska ofenziva obsojena na smrt samo radi tega, ker je primanjkovalo zrakoplovov. S ponesrečeno ofenzivo pa je bila obenem zapečatena usoda avstro-ogrske monarhije in polom centralnih držav.
Da se izognemo takim in enakim neprilikam, bo zelo umestno, da se kot miroljubni republikanci potegnemo za splošno razorožitev.
Če nam pa tega ne bo mogoče doseči, pa vsaj ne metajmo še dalje s kmetskimi in delavskimi žulji zasluženega narodnega premoženja v nekoristno kavalerijo, ampak ga naložimo v koristnejše modernejše sredstvo — zrakoplovstvo. Pri tej investiciji bo še zmiraj preostajalo dovolj denarja za druge državne potrebe, ne da bi bilo treba privijati že itak do skrajne meje „prišraufani" davčni, vijak.
Zgubili bodeme samo lepe paradne prizore, pridobili pa ogromno svoto denarja.
Svetovna politika.
Nov kandidat za madžarski prestol.
Kakor poročajo nekateri listi, se je pretendentom na madžarski prestol pridružil tudi rumunski princ Nikola. Te njegove aspiracije podpira baje njegova mati rumunska kraljica Marija, ki je ob priliki svojega obiska v Beogradu pripravljala ieren v le svrhe. Vodja jugoslovanskega progandnega odseka za inozemstvo — Kristinovič — pa je vložil nedavno velike svote denarja pri Eskomptni banki v Budimpešti v agitacijske namene ža princa Nikolo.
Občinske volitve v Bolgariji.
V Bolgariji obsioja že dalje časa popolnoma zemljoradniška vlada in je ministrski predsednik obenem predsednik bolgarske zemljoradniške stranke. Do tega uspeha zemljoradniške stranke je dovedla zdrava .smiselna politika predsednika Stambuljjskega. Tudi pri zadnjih občinskih, volitvah je zemljoradniška stranka izšla po ljuti
borbi s političnimi meščanskimi stran" kami kot zmagovalka in relativno najmočnejša stranka v državi. Bolgarska vlada je izvedla že davno agrarno reformo tako, da je dobila vsaka posamezna družina po 25 ha zemlje, pri nas pa se še zmiraj cinca in še danes ne ve, ali bo sploh izvedena ali ne. Tako zastopa bolgarska vlada ogromno večino delovnih slojev naroda, medtem ko naša, kot predstavnica visokih gosposkih strank, neguje družbo kapitalistov in političnih ko-mitašev.
Jugoslovanska federacija.
Nedavno je napisalo poluradno glasilo bolgarskega ministrstva zunanjih del „L echo de Bulgarie" glede delovanja bolgarske agrarne stranke za ustanovitev jugoslovanske federativne države iz Jugoslavije in Bolgarske sledeči zanimiv članek : „Nesreča, ki je zadela Bolgarsko z izgubo Grške Macedonije, Dobrudže in Tracije ni samo velika izguba za Bolgarijo, temveč za vso Slovanstvo. Tako je prodano približno 2 miljona Slovanov na milost in nemilost njihovih neprijateljev, ki se bodo trudili, da jih čimpreje potujčijo. Največji pogrešek urejevanja Balkana je, kar so napravili državniki v Parizu. To je obenem tudi največja katastrofa za Slovane. Novi Balkan bi naj bila zmaga slovanske misli, delo slovanske vzajemnosti in dokaz njene neovla-dajoče moči. Na Balkanu naj se ustvari ena bratska močna miroljubna država, na katero bi gledali sosedi s spoštovanjem •— skratka —- ena močna jugoslovanska federacija, v kateri bi se Bolgari počutili domačim, kakor Slovenci, Hrvati in Srbi, ravnotako kakor so sanjali bolgarski rodoljubi šestdesetih in sedemdesetih let kot Rakovski, Karavelov, Levski, Botev in veliki knez Mihajlo Obrenovič. Izven vsake sumnje je, da je potek dogodkov v Bolgarski naperjen na federacijo Bolgarije z Jugoslavijo. Potrebno je torej, da ta ideja, ki v Jugoslaviji itak ni tuja, dozori v Beogradu. In ako se nekega dne ujedinila ta dva junaška naroda srbski in bolgarski, morejo ne samo južni Slovani, ampak tudi vsi ostali Slovani gledati v največjem miru v svojo, bodočnost, ker bi bil njihov položaj na jugu zavarovan proti vsem zunanjim sovražnikom.. Velika jugoslovanska federacija, ki bi štela okoli. 20 miljonov prebivalcev,. bi se. naslanjala na tri morja; ona bi bila četrta v Evropi po velikosti zemlje, a prva po gospodarski neodvisnosti od tujih držav“.
slaba prevozna sredstva na vzmeteh ali fedrih, proti /lomljenju kosti in reber in utrdi tudi proti vremenskim nezgodam, se podpiše kot edino davka prosto prevozno sredstvo samokolnica ali šajterga, h kateri sme biti pripre-žen edinole popolnoma oguljeni bosanski magarac (osel), izvzeti so samo ministri in njihove porodice, kateri se še lahko dalje vozijo na dosedanjih prevoznih sredstvih brezplačno.
9.	Zdravniki in živinozdravniki se kot nepotrebni'bopolnoma odpravijo, ker zadostuje proti vsaki bolezni „Blažev žegen“.
10.	Namesto duhovnikov in katehetov se vpeljejo v novo osvobojenih pokrajinah, kjer so prebivalci po večini katoliške veroizpovedi, kot dušni pastirji najboljši akrobati, žonglerji in cirkusdirektorji, zakaj treba je pred vsem gojiti mišice In prožnost kosti državljanov, v kolikor v to ne zadostujejo druge take državne naprave.
.	..	.	B -
ležni samo podjarmljeni narodi izven Slovenije, za poizkus tudi na to deželo. Te dobrote se bodo javno delile vsako nedeljo pred cerkvijo in sicer kmetom in delavcem. Kdor bi ne bil deležen se bo lahko pritožil zoper to krivico izjemoma s koleka prosto vlogo.
4.	Ker je promet v novo osvobojenih pokrajinah kljub velikanskim naročilom strojev itd. iz vseh sosednjih držav še vedno prepočasen, dobi vsaka osvobojena pokrajina izjemno po tri dragocene plemenske magarce, importirane iz Albanije, s katerimi upamo sedaj sicer bliskovni promet v doglednem času zelo pospešiti.
5.	Ker je bila država SHS prva, ki je na sestanku v Gradcu podpisala pogodbo olajšanega osebnega prometa, se podržavijo vsi kamenolomi, opekarne, apnehipe in slične naprave v svrho zgradbe lO.OOO m visokega zidu okoli države, preHo katerega bode potem vsakemu dovoljeno prekoračiti mejo,'Hjerkdli ^o hotel. Tudi
bode potem vsakdo lahko nosil preko meje, kar bo hotel. S tem bodo tudi reducirani vsi cariniki in vranglovci, državni izdatki pa znižani skoraj za enkratno civilno listo.
6.	Da se čuva ljudstvo pred nepotrebnimi izdatki za čevlje in prihrani ogromne svote narodnega premoženja, se uvede za enkrat poskus, da imajo hoditi vsi kmetje in delavci prečanskih pokrajin po glavi.
7.	Da se bode pospeševala prosveta slovenskega naroda, se ukinejo s 1. majem 1922 vse slovenske šole. Dijaki teh pokrajin pa bodo primorani. študirati v inozemstvu brezplačno pod prisego, da študirajo tam tako dolgo, dokler ne umrejo. Pred končanimi študijami se sme vrniti v svojo domovino samo tisti, ki bo prvi izumil električno napravo, ki bi bila v stanu pismenim Slovencem — nede-
mokratom in neslabostpjnim — v eni
- - - -. ^ .
noči. ubiti možgane v glavi,
8,	D.a se čuva narod vseh po-krajip, kjer so bila dp sedaj objčajna
Težko je, da bi se izpolnile te sanje, dokler bodo sedeli v naši ~vladi stari, nepomirljivi srbski šovinisti.
Konferenca v Genovi.
V	pondeljek, dne 10. aprila so začeli veliko konferenco v Genovi, na kateri je zastopanih 34 držav. Torej vse evropske države. Ta konferenca ima dva cilja. Prvi cilj je ureditev gospodarskih vprašanj cele Evrope. Drugi cilj je razorožitev vseh evropskih držav in pacificiranje, to je pomirjenje Evrope, v
Po došlih poročilih je ruski delegat Cičerin predlagal razorožitev takoj na prvi otvoritveni seji konference. Poglavitno besedo na konferenci imajo Angleži, Rusi in Nemci.
Domača politika.
* Civilna lisfa.
Vse vladne stranke od samostoj-nežev do Turkov so glasovale za civilno listo, kakor jo je predložila vlada. Po tej civilni listi bo prejemal kralj 240 miljonov kron na leto.
Zečevič in naši samostojneži.
Ljubljanski dnevnik „Jugoslavija" štev. 81 prinaša o aferi Zečevič zanimiv članek, iz katerega prinašamo ta le odlomek:
V	vsej nagoti so se pa pokazali naši'„samostojneži". Glede njih smo bili na jasnem že prej, namreč, da je ni v naši politični zgodovini stranke, ki bi s takim cinizmom prevarila vo-lilce, kot so to storili samostojneži. Nastopili so volilno borbo z avtonomističnim in protijedesarskim programom, a kakor hitro so prišli v Beograd so na ljubo političnima pusto-Lovcima Puclju, ki je postal minister in dr. Vošnjaku, ki se je preril do poslaniškega mesta, zapustili svoj program, prevarili svoje volilce ter se z dušo in telesom prodali dr. Žerjavu, temu zlemu duhu našega naroda. Zagovarjali so vse korake sedanje vlade, podpirali vse, za naš narod še tako katastrofalne ukrepe, a človek bi mislil, da se bodo uprli vsaj sedaj, ko je direktno prizadeto zdravje in življenje njihovih lastnih volilcev. Ne, v svojem cinizmu se ta „samostojna" družba ni sramovala izmed prvih skleniti, da bo v Zeče-vičevi aferi glasovala za „prost prelaz na dnevni red", torej za to, da se niti parlamentarna komisija ne osnuje, ki bi preiskala, kdo je kriv, da fe zbolelo na tisoče naših zdravih in krepkih fantov ter jih na stotine pomrlo. Seveda, če bi glasovali za Zečevičevo obtožbo, bi moral gosp. Pucelj zapustiti ministrski fotelj In to je za naše „samostojneže" važnejše, kot pa življenje tisočerih naših kmetskih fantov.
Postopanje SKS je vse politične Jcroge naravnost osupnilo, še krep-ikejši odmev bo pa brez dvoma našlo med njihovimi prevaranimi volilci. Saj je pa tudi čas, da se pri nas pomete z ljudmi, kojih edini cilj je — osebna korist.
Taka je sodba „Jugoslavije", ki se gotovo ne mara spuščati z oholimi samostojneži v osebne boje. Nad počenjanji samostojnih poslancev v Jugoslaviji se mora zgražati ves svet, ki še ni podlegel demonu profitarstva in osebnega častihlepja. Samostojni ne trgujejo samo z mrtvim blagom, ampak celo s krvjo naših sinov in bratov za svoje koristi.
Domače vesti.
Vsem našim naročnikom, prijateljem in? jfristašem želimo vesele velikonočne praznike. Ob*
enem jih prosimo, da bi se spomnili „Naše vasi" in poravnali naročnino vsi, ki še tega niso storili.
Žrtev. Dne 3. aprila je umrl v Trnovljah pri Celju Jože Mlinarič, sin posestnika Leopolda Mlinariča. Nakopal si je smrtno pljučno bolezen kot rekrut, je torej ena izmed žrtev zločinske lahkomiselnosti generala Zečeviča, za katerega so naši samostojni poslanci glasovali, da ne bi prišel pred sodnijo. Pokojnik je bil siar šele 20 let. Bodi mu zemljica lahka!
V Ljubljani je umrl pisatelj Vitomir F. Jelenc, urednik „Juira", rojen 1885 v Šenčurju pri Kranju. Bil je nadarjen mož, toda ubila ga je žurnalisiična robota, kakor se to zgodi vsakemu pisatelju, ki gre samo zavoljo kruha v kovačnico časnikarskih bedakov.
To ni več Jupiter Pluvius, mogočni stari rimski bog dežja in vse mokrote, temveč to je neki majhni h jdobni grbavi Jupiter, ki nam dela slabo vreme. Dan na dan dež, zadnje dni sneg, nebo nizko in dolgočasno kakor veliko poslušajoče uho. Vsa dela na polju so zastala, ne sadimo krompirja, ne sejemo ovsa; namesto pomladanskega veselja vlada povsod puščoba. In sedaj o Veliki-noči! O pustu smo že hvalili dobro leto in pozdravljali spomlad, zdaj pa mislimo na star in resničen pregovor: Pust na trati — Velikanoč na peči.
Poslanci našega parlamenta so sami sebi napravili krasno velikonočno darilo. Povišali so si dnevnice na 720 kron dnevno. Tak narodni oče ima torej mesečno 61.600 kron, zato da strese nekaj praznih plev iz svoje glave. Beseda parlament je francoskega rodu in je sestavljena iz dveh glagolov:	Govoriti in lagati,
nastane pa vprašanje, koliko bi bilo poslancev, če ne bi dobivali teh 21.600 kron na mesec? Radičevci, ki ne grejo v državni zbor, ne dobivajo dnevnic, pa jih še ni konec.
Stavka pri Westnu traja dalje. Mogočni kapitalist, ki poseduje čez 300 miljonov premoženja in ki ima na Dunaju eno celo ulico hiš in palač, noče nič slišati o revščini delavcev. Delavci bodo čez praznike stradali, mogočnež pa se bo veselil med povabljenimi gosti. Aleluja!
Pameten mož. V današnjih dneh, ko se toliko krade in ropa, je neki kmetič prišel na lepo misel. Vsak bankovec po 100 ali 1000 dinarjev si je lepo popisal doma po serijah in številkah, ki so natiskane na bankovcih. Neko noč je bil na nerazumljiv način ukraden. Dokaj časa je žaloval po denarju, sumil pa je soseda, ki se ga je nekako boječe izogibal, odkar je bil okraden. Posveti se mu v glavi, ter proda sosedu vola. Ta mu odstopi denar in ko ga okradeni pogleda, najde na bankovcih vse svoje številke. Tako je možiček prišel na lep način do svojega denarja, vola pa odgnal zopet domov. — N. B. Ta misel je za narod dobra iij v obliki te historije je menda ne bodo obdačili.
To je pa že staro. Neka rusko-amerikanska družba se pri naši vladi poteguje za pravico zgradbe jadranske železnice. Kakor se čuje, je že vec težkih miljonov mite zginilo v nenasitnih malhah raznih poslancev, da bi pomagali vlado opetnajstiti, pa nekaj budnih zemljoradnikov je to kupčijo preprečilo. — Najlepši del kupčije pa je nameravan takole. Država odkupi' železnice po 80 letih, ko bodo vagoni že dovolj polomljeni, tiri in pragovi pa nerabni. Vrhu tega Hoče
ta družba, da izkorišča vse rudnike, gozdove in vodne sile, ki leže ob tej progi. Povrh vsega tega pa še hoče ta družba, da država tudi vse te rudnike, gozdove in vodne sile, ki so že itak njeni, zopet družbi odkupi. — Tako se postane bogat, če se kupi onega, ki že davno spada pod kuraielo.	Popotnik.
Kaj je novega? Vojnega ministra Zečeviča je hotela opozicija v parlamentu, med temi tudi zemljoradni ki, staviti na obtožno klop. Dolžijo ga, da ima na vesti nič manj kot 300 mrtvih in 6000 bolanih rekrutov, katere je poklical v trdi zimi, da so zmrzovali po vagonih in vojašnicah in so tako prvi storili sladko junaško smrt za domovino. Branili so pa ministra pred obtožbo radikalno-demokrat-ski šklafajzarji s svojim samostojnim repom. Jeden demokratski minister, ki se sam boji sodnije, je baje rekel na njihovem zborovanju, da pridejo vsi ministri na vrsto, če vojnega ministra pustijo obtožiti. — Lepo pridete na vršio jeden za drugim, ker božji mlini meljejo počasi, pa gotovo, kajti zemljoradniška zora že puca!
Dopisi.
Iz Krške vasi. Prišel je čas, ko so se tudi pri nas na Dolenjskem začeli buditi kmetje in delavci iz dolgega zimskega spanja. To spanje pa ni bilo podobno spanju zdravega človeka ali mogoče celo zimskemu spanju jazbeca, ampak, bila je to nekako omotica, ki jo je povzročilo okuženo ozračje gospodarske politike v naši državi. Mislim, da nam ne bo težko izslediti povzročiteljev okuženja, ker se ti nahajajo v naši neposredni bližini. To so ljudje, ki sedijo na vladnih stolčkih, prvaki visokih političnih strank, ki so bili dosedaj naši voditelji. Gledajoč le svoje osebne koristi so nas s svojo vrtoglavo politiko spravili ob ves ugled pred zunanjem svetom ter s tem povzročili derutno stanje naše valute. Toda že vstaja naš kmetič ter se zbira pod okriljem zemljorad-niške stranke, ki temelji na programu popolne preureditve države na gospodarski podlagi. Obračunati hoče temeljito in za vselej z vsemi onimi političnimi izkoriščevalci, ki so kmeta in delavca lovili v svoje mreže edinole zato, da so mogli neomejeno vladati nad njim. Prva naloga naše zemljo-radniške stranke bo, odpraviti politične spletkarije, ki imajo svoj izvor v političnem parlamentu ter vpostaviti gospodarskega, ki bo parlament smotre-nega dela, v katerim je rešitev iz današnjega kritičnega položaja. Ne odlagajte torej nobenega trenutka več, dragi sotrpini kmetje in delavci, ampak piidružite se vsi gibanju za našo pravično stvar čimpreje, da otmemo čolnič pravočasno in ne potonemo v valovih draginje in splošne mizerije.
Ivan Lopatič, Krškavas.
Sv. Jur ob juž. žel. Na cvetno nedeljo so samostojneži sklicali shod svoje stranke v gostilno pri g. Čer-novšeku. Na shodu je nameraval govoriti poslanec g. Drofenig, toda prestrašil se je svojih domačinov in si ni upal na shod. Shod je otvoril znani Urleb in se samovoljno izvolil za predsednika. To je zborovalce silno ogorčilo. Urleb je dal besedo posl. g. Mr mol ji, ki pa je mogel izgovoriti le dva stavka ; zakaj vzdignil se je proti njemu tak vihar, da se je vse treslo. Da pomiri ljudstvo in prepreči kako nesrečo, je urednik „Naše Vasi" br. Novačan stavil na zborovalce dve vprašanji: 1. Ali ste vzeli g. Mrmolji besedo ali ne? Viharni „Da* je zahrumel po dvorani. 2. Ali
date besedo meni? Navdušeni živio klici so pozdravili br. Novačana, ki je nato ostro kritiziral delo samostoj-nežev v državnem zboru in pojasnjeval program slovenskih zemljoradnikov. Na koncu svojega govora je stavil predlog, da se samostojnim poslancem izreče nezaupnica. Predlog je bil enoglasno sprejet. Govoril je še br. Martin Kompoljšek, ki je v imenu cele šentjurske fare dal duška silnemu ogorčenju proti pogu-bonosnemu delovanju samostojnih poslancev. Na to je bil shod zaključen in zborovalci so se razšli, veseli, da so lahko pokazali domišljavim samostojnim škodljivcem, da v šentjurski fari ne bo nikoli več cvetela samostojnim pšenica.
Gospodarstvo.
Posojila.
(Dalje).
Pogosto upnik v samem dolžnem pismu ne vidi dovolj jamstva za svoje posojilo. Tedaj zahteva od dolžnika dobre poroke, ali pa, da se na njegovo posestvo vknjiži ali kakor ljudje pravijo intabulira. V tem slučaju je treba zopet malo pomislih. Dolžnik podpiše dolžno pismo ter dovoli, da se upnik za to posojilo vknjiži na njegovem posestvu. Od tega dovoljenja ni plačati porabne pristojbine, če se to dovoljenje takoj vzame v to dolžno pismo. Ako se pa dolžno pismo naredi brez tega dovoljenja in se to dovoljenje pozneje napiše v drugi listini, bodisi da si je upnik premislil ali se mu dolžnik ne zdi več varen plačnik, potem je treba od tega pisma, ki vsebuje naknadno takšno dovoljenje, istoiako po navedeni lestvici plačati kolkovino kakor od dolžnega pisma.
Obresti in varščina za obresti in stroške ne zapadata pristojbini.
Navadno zahteva upnik od dolžnika, da mu ta da kot jamstvo za povračilo posojila tudi jednega ali več trdnih porokov, ali pa da mu zastavi svoje posestvo. Posestvo se pa zastavi tako, da se na istem za upnika vknjiži zastavna pravica v pristojni zemljiški knjigi. Pri vknjižbah ali in-tabulacijah so zopet dvojne pristojbine, ledne so od prošnje za vpis, a druge za vknjižbo samo. Pristojbina za take prošnje se odmeri od vrednosti pravice, ki se naj vknjiži in sicer po sledeči lestvici:
do 25 Din 1 Din čez 25	„	50	„	2	„
„ 50	„	125	„	3	„
* 125	„	250	„	4	„
„ 250 Din	dalje pa	5	„
Mimogrede bodi omenjeno, kar se pa ne tiče posojil, da se plača za vknjižbo pravic, ki niso ocenjene, le 3 Din, kajti pri posojilu mora biti visokost navedena. Vsakikrat se pa pristojbina plača na tak način, da se ista v kolkih prilepi na prošnjo, kakor smo to videli pri dolžnih pismih. Včasih ima taka prošnja tudi več pol, tedaj se pa mora za vsako nadaljno polo prilepiti še kolek po en dinar.
Od vpisa v zemljiško knjigo se pri posojilih ali terjatvah od upnikove strani, plača */* »/o od visokosti posojila.
Prošnji za vpis se mora priložiti dolžno pismo ter še jeden kolka prost prepis iste za zemljeknjižno zbirko. Dolžno pismo pa mora imeti podpis dolžnika legaliziran od sodnije ali notarja, kar stane 5 Din. Če prošnja ali priloge niso zadostno kolekovane, se vpis v zemljiško knjigo sploh ne sme izvršiti.
Naj sledi jeden vzgled:
Anton Cvetko podpiše dolžno pismo čez posojilo 5000 Din — ter dovoli, da se vknjiži za ta dolg na njegovem posestvu zastavna pravica za upnika.
Pristojbine so te le:
1.	Za dolžno pismo po lestvici II od 5009 Din 26 Din.
2.	Za legalizacijo dolžnikovega podpisa 5 Din.
.3. Prošnja za vpis 5 Din.
4. Intabulacija */* % °d 5000 Din to je 37'5 Din.
Skupaj 73‘5 Din.
Ako upnik sprejme poroke in se naredi o tem poroštvena listina, zapade ista isti pristojbini po lestvici II kakor dolžno pismo, pri čemur je vsejedno, če se poroštveno pismo« naredi zase ali pa v istem pismu kakor dolžno pismo.
(Konec prih.)

Fotograf,Pelikan'
umetniški zavod v Celju Razlagova ulica poleg hotela Union, priporoča ceni. občinstvu svoje slike v znani dovršenosti.
SLIKE: za poroke, za društva, za tovarne, za nagrobni kamen, rizbe za klišeje, za lepake, razglednice in razno reklamo, povečave po vsaki sliki in vsaki izpeljavi.
6-t
Kupujemo vsako množino
bukovega °!!!i?
Ponudbe naravnost na tvrdko
E. Macerata & (o., Trst
Via Cassa Risparmio 8- <-i
Pri nakupovanju se sklicujte na oglase v »NAŠI VASI"
Po svetu.
Vsak dan 1 miljardo novih kronskih bankovcev natisnejo v Avstriji. Od novembra 1.1. so se zvišale uradniške plače za približno 300 °/o-Državni nameščenci, vpokojenci in nameščenci juž. železnice, za katere država prispeva približno 980/o» so prejeli meseca februarja od države 25 miljard kron; kljub tej ogromni vsoti pa se noben uslužbenec ne more vsak dan niti pošteno do sita najesti.
Dobro so jo pogruntali. Trije muzikanti Slovenci, ki so šli po svetu, so se odločili, da gredo na Dunaju k velikonočni spovedi. Prvi pride na vrsto klarinetist. Spovednik ga ne razume in vpraša: .Basist (Was ist)?" Spovedenec misleč, da vpraša po njegovem tovarišu basistu, mu reče: »To
Širite list
„Naša Vas“
Oskrbnik
za vinogradno posestvo se sprejme. Zeli se močna viničarska družina. Imela bi več oralov deputatne zemlje in dobro denarno plačo. Naslov pove uredništvo „Naše vasi".
Kupim
okrogel les
na vagon naložen franko vsake postaje v tuk. okolici ali franko Celje in tudi stoječ les v vsaki množini. Ponudbe poslati na
IVO ČATER,
parna žaga v Celju. s2-6
Turnšek & drug
poprej Ludvik Bandek
Celje, Gosposka ul. 32
priporočata svojo bogato zalogo raznovrstnega špecerijskega blaga, krompirja fižola i. t. d. Postrežba točna in solidna. Cene zmerne.
Za obilen obisk se priporočata
4_4	Turnšek & drug
Oglejte si 32-7 manufakturno trgovino
J. KUDISZ
Celje-Gaberje št. 16,
nasproti vojašnici Kralja Aleksandra. Priporoča se vsem odjemalcem:
:: na drobno in debolo. ::
Dospela je velika maoilna Inozemskega blaga po zelo nizkih cenah; na primer sukno za moške In ienske obleke, ceflr, šlfon In raznovrstno mano-fekiorno blago.
v
urar, zlatar, optik,
CELJE, Glavni trg 4.
Popravila tofno In dobro.
Zi zlato In srebro se plačuje najvišja cena.
Anton Lečnik SJSf
parna žaga Št. Jur ob juž. žel.
Kupuje In prodaja : vsakovrstni les.:
14—8
Franc Kramar, Celje
prej Priča & Kramar	26-12
priporoča svojo veliko zalogo galanterijskega blaga, paternoštrov, svetih podobic, slik, okraskov, različnih igrač, ter raznega ženskega in moškega perila.
Zaloga cigaretnega papirja in stročnic.
Lastnik, izdajatelj in odgovorni urednik: A Novačan.
nisem jaz, basist je zadej". Spovednik nevoljen, ga napodi od spovednice: »Marš". Drugemu konirasisiu se je ravno iako zgodilo. Sedaj pa pride na vrsto tretji resnični basist. Ko ga spovednik vpraša „Basist" mu ta le odgovori:	»Da, zares sem basist,
dobro ste me spoznali gospod, to me veseli". „Marš" sledi odgovor. Dobro, misli si pravi basist ter gre k svojima tovarišema in jima tolmači:	„Spo-
vednik so naročili vsem trem en marš, pa ga dajmo*. — In začnejo igrati slovenski sokolski marš (koračnico) na sredi cerkve.
Vas lepih mož. Nemški časor piši prinašajo vest o mali vasi Heu-bach, kjer so baje najlepši možki. V celi vasi ni odraslega moža pod 180 cm, starejši možje pa izgledajo sveži in mladi. Kakor se vidi, niso v tej vasi edino najlepši možje, ker visoka postava še ni edino merodajna, da je „djedej" lep.
Poslano.*
Podpisani Anion Feldin preklicujem in obžalujem s tem vse neresnične in žaljive govorice, ki sem jih širil o gospodu Ivo Čater in njegovi soprogi iz Celja ter izjavljam, da so bile vse te govorice neresnične.
S spoštovanjem Anton Feldin
pos., Proseniško l-
Za lo rubriko nc prerzame uredništvo-nobene odgovornosti.
Pred ogledalom more vsakdo-vsaki dan opažati kako se lepše in mlajše izgleda, ako se uporablja lekarnarja F el 1 era že čez 25 let priljubljena in priznana sredstva za lepoto: Fellerova „EIs a* pomada za lice, Fellerooa „Elsa" Tanochina pomada za rast las (2 lončka ene rstev teh pomad skupaj z poštnino 72 K). Fellerovo „Elsa“-Iilijno mlečno milo. najboljše „milo lepote" 4 kosi poštnine prosto 98 K. Eugen V. Feller„ Stubica donja, Elsatrg št. 318. Hrvatska.
Našli bodete
za lastno uporabo in darila predmete v zlatu, srebru, nakite, ure, verižice, prstane, uhane, narokvice in krstne spominske obeske, ter
od raznih potrebščin
kaj iščete
pri znani firmi Suttner po najnižjih dnevnih cenah v najlepšem modernem izdelku.
Žlice, nože in vilice, škarje, žepne nože, doze za cigarete in duhan, strojeve za brijanje, nažigaće i. t. d.
vsebuje sjajni katalog s slikami od
Tvorniške tvrdke H. SUTTNER, Ljubljana, št 979*
Samo 1 dinar je treba poslati za stroške ako želite da se Vam takoj brezplačno pošlje veliki katalog.
12—8
FRAJVC SODIM
tovarna strešne in zidne opeke
LJUBEČNO pri CELJU,
::	poštni predal 73	= =
Gostilna in veleposestvo Bukovžlak
Stefan Lokar
Gaber j e pri Celju
Kupuje in prodaje vsakovrstni
stavbeni in rezani les.
Franc Čater
posestnik in lesni trgovec v CELJU
se priporoča	«-«
za nakup in prodajo vsakovrstnega lesa.
	TISKARNA A. RODE	
	Vizitke, porežita naznanila, zavitki, pisma, ražuni, boleta, vabila, lepaki, letaki, posmrtnica, eirkularji, stroikovniki, trgovske karta, knjiga * vseh velikostih, broiuro, žaso« piši ter sploh vsa v tiskarsko stroko spadajoža dela v eni ali vež barvah. ::: Izdelovanje Itampilij is kavčuka. LASTNA KNJIGOVEZNICA Izvrluje vsa v svojo stroko spadajoža dala ceno In okusno.	
	CELJE, RAZLAGOVA ULICA 12.	
Tiska: A. RODŽ, Celje.