Kamniški (jBČAN St. 13 Tik preden 30 občinski svetniki do septembra odložili glasovalne lističe, so se sestali še na petnajsti in šestnajsti seji. Petnajsti seji je dala najmočnejši pečat druga obravnava zazidalnega načrta območja BS (Perovo) oziroma načrtovana pozidava (po besedah nekaterih svetnikov) enega največjih še ne pozidanih travnikov, ki mejijo na mesto. Na tO temo, ki so jo sicer temeljito obdelali že na februarski seji, niso povedali nič novega, ampak so še enkrat več opozorili na svoje že znane in bolj ali manj upravičene pomisleke in strahove. Kljub vsemu so predlagani zazidalni načrt podprli in s tem gradnji nove stanovanjske soseske prižgali zeleno luč. Razprava O koncesiji za upravljanje z vodovodnim omrežjem oziroma oskrbo s pitno vodo pa je pokazala, da vročega kostanja našim svetnikom tudi jeseni ne bo zmanjkalo. Več na 2. strani P dnevi na Veliki planini MHNMMHHBMHBHHHHHHI Da je letni turizem svetla točka prihodnosti naše lepe in skrivnostne Velike planine, se očitno zavedajo tudi v družbi Velika planina - zaklad narave. Pred začetkom poletne sezone so namreč vzorno uredili in označili kolesarske in pešpoti po planini s povezavo v dolino, uredili parkirišče za av todome, varovano parkirišče ter ponovno odprli prenovljeno okrepčevalnico pri žičnici v dolini. V sodelovanju z gostinci na planini in v dolini so izdali nov poletni prospekt s karto Velike planine, kjer so označene kolesarske poti, pešpoti, zanimivosti na planini in v dolini reke Kamniške Bistrice, kot so soteska Predaselj z organiziranim ogledom tirolske žičnice, slap »Čeprav jo prodajamo, bo Velika planina ostala naša« Na šestnajsti seji je občinski svet »pospravil s svoje mize« še enega izmed bolj perečih problemov naše občine - prihodnost družbe Velika planina - zaklad narave. Svetniki so občini namreč prižgali zeleno luč za začetek prodaje 75 odstotkov njenega kapitalskega deleža v tej družbi in ji tako omogočili, da se reši finančnega bremena, s katerim jo je v preteklih letih vzdrževala pri življenju. »Toda to še ne pomeni, da se naša občina odreka temu biseru,« je ob razpravi na to temo poudaril župan Anton Tone Smolnikar. »Čeprav jo prodajamo, bo Velika planina ostala kamniška.« Razprava o prihodnosti Velike planine je bila izjemno konstruktivna in je s tem pokazala, da svetnikom (kljub izglasovani prodaji) za prihodnost Velike planine še zdaleč ni vseeno. Več na 4. strani Kamniški občan bo letos z vami tudi v avgustu. Zaradi pestrih dogajanj, predvsem pa zaradi vas, bralcev, ki ste pretekla leta v avgustu pogrešali časopis Kamniški občan, smo se odločili, da tudi v avgustu ne bomo počivali. Naslednja številka bo tako med vami v četrtek, 19. avgusta. Članke oddajte najpozneje do srede, 12. avgusta; oglase, zahvale in obvestila pa do torka, 17. avgusta, v naše uredništvo v Kamniku, Glavni trg 23 (stavba med občino in sodiščem, 1. nadstropje), tel.: 0I/H3 91 311 in 041/662 450, e.naslov: sasa.meiac@siol.net. Od 26. julija do 6. avgusta bo uredništvo zaprto. ©3 /mm tudentski ervls Kamnik Glavni trg 13 Orglice, spominski park, izvir Kamniške Bistrice v dolini, na planini pa vrtači mala in velika Veternica, planšarija, Preskarjev stan, kapela Marije Snežne nt se kaj bi se našlo. Seveda v prospektu niso pozabili na gostinsko ponudbo in prenočišča Kot nam je povedal direktor Velike planine - zaklad narave Vinko Ribnikar, so iz letniške kolesarske poti v zelenem, neokrnjenem okolju planine namenjene prav vsem, tudi družinam. Za tiste, ki jim je vzpon na planino prezahteven, nudijo prevoz skupaj s kolesom z nihalko in sedežnico do Zelenega Roba, od koder nato kolesarijo po planini in se počasi spustijo v dolino. S posebnimi oznakami so označili dve različni trasi, ki se obe pričneta na Zelenem Robu in vodita čez Tiho dolino do llšivca, kjer nato ena vodi čez Malo planino in planino Kiso vec do Kranjskega Raka, druga, krajša, pa pelje naravnost mimo Kranjskega Raka do Črnivca. Preskarjev stan v pastirskem naselju je ponovno odprl svoja vrata, oskrbnica Iva Šubelj vas prijazno sprejme vsak konec tedna. Ob pozvanjanju kravjih zvon cev vam pastirji postrežejo do-maČe kislo mleko in druge plan-šarske dobrote. V juliju in avgus-tu bo na planini zelo živahno, saj se bodo 31. julija tam zbrali ljubitelji harmonik, pno avgustovsko nedeljo na praznik Marije Snežne in I S. avgusta na praznik Marijinega vnebovzetja pa Velika planina gostoljubno pričakuje lepo število obiskovalcev in ljubiteljev narave. Skratka, na Veliki planini in v dolini imamo mnogo možnosti za kvalitetno preživljanje prostega časa 43. leto Kamnik, 15. julija 2004 Gradnja nove s tano ranjske sos e$ke s 150 stanovanji se lahko začne MEDNARODNI MITING VERONIKA 2004 Plavalni klub Kamnik je minulo soboto že tretjo leto zapored organiziral plavalni MITING VLRONI-KA na bazenu »Pod skalco« v Kamniku z mednarodno udeleži«) plavalcev iz Hrvaške, Avstrije in Slovaške in vseh slovenskih plavalnih klubov. Že lansko leto se zapisal med pomembnejša tekmovanja, kajti zabeležena sta bila dva mladinska državna rekorda, ki sta jih dosegla Sara Isakovič in Luka Vrtovec na 50 metrov prosto. Luka Vrtovec je tudi letos doka/al, da je v izvrstni lormi, saj je postavil nov mladinski rekord na SO metrov delfin. Na mitingu je sodelovalo 25 članov Plavalnega kluba Kamnik (na sliki z glavnim trenerjem Vladom 11anzekovičein in trenerjem mlajših dečkov in deklic Vladom Vučkom), ki so dosegli odlične rezultate. Luka Prodnik je zasedel drugo mesto na 50 m delfin, Teja Koželj je bila prav tako druga na 50 m prsno. V kategoriji mlajši dečki in deklice je Timotej Pire Po dobnik zmagal na 50 m in 100 m prsno, tretji pa je bil na 50 m in 100 m prosto. Patricija Zu pan je osvojila drugo mesto na 100 m prosto in tretje mesto na 100 m hrbtno. Posebna čast za organizatorje in skoraj 400 tekmovalcev je bil obisk pomembnih gostov - častnega člana Občine Kamnik Toneta Cererja, ki je bil eden prvih članov plavalnega kluba Kamnik, kamniškega župana Toneta Smolnikarja, domžalske županje Cvete Zalokar Oražem in poslanca Maksimiljana Lavrinca. Na bazenu se je pojavila celo grofica Veronika - pol ženska in pol kača - in obudila prečudovito kamniš ko legendo. Med dopoldanskim delom tekmovanja in finalom je prisotne napolnila z novo energijo popularna pevka ALYA. VATERPOLO PRIVABLJA V KAMNIK Vaterpolsko društvo Kamnik je v soboto. 19. junija, na kamniškem bazenu natlv.se uspešno organiziralo že 1 l.dan vaterpolistov, množično »mokro« prireditev, ki se je Zaradi svoje pestrosti tako med tekmovalci kot tudi obiskovalci že dobro »prijela«. Letošnji praznik vaterpola je bil še posebej slavnostno obarvan, saj sovpada s S0-letnico Vaterpolske zveze Slovenije. Tekmovalni del je spremljala tudi prijateljska tekma med rep rezentanco Hrvaške in Slovenije, na kateri so se od slovenske reprezentančne kapice poslovili zaslužni in dolgoletni igralci vaterpola Vladimir Pajič, Tadej Peranovič in dosedanji kapetan Krištof Stroittajer, družabne igre v vodi in na suhem v organizaciji Mladinskega centra Kamnik in živahno večerno glasbeno dogajanje. Več o dogodku preberite na 13. strani. Dečki do 11 let iz VI) Kamnik so ponosno dvignili pokal za osvojeno odlično drugo mesto na državnem prvenstvu v malem vaterpolu. Z leve: Grega Šuštar, Matej Pinte-rič, Sebastijan Novak, Gašper Žurbi, Tilen Leskovec, Aleš Resnik, zadaj Erik Drolc. V slovenski ljudski pesmi in izročilu se zrcali duša našega naroda, zato slovensko dediščino ohranjajo tudi na OS Stranje Njihova vokalno - instrumentalna skupina je na letošnji državni reviji ljudskih pesmi, plesov in običajev predstavila življenje planšarjev na Veliki planini. Za svoj nastop, v katerem je sodelovala tudi znana pastirica in iz delovalka trničev Rezka Mali, so bili nagrajeni z zlatim priznanjem. Da bi ohranili naše lepe ljudske običaje, kot je planšarstvo na Veliki planini, je nujno potrebno dobro sodelovanje med generacijami. Na fotografiji v ospredju mlada planšarja Anže in Domen z izkušeno pastirico Rezko Mali. Več na strani 8. VRNI NAPOTNICO e-Študentskega Servisa in sodeluj v NAGRADNEM ŽREBANJU za skuter Aprilia Area 51. 6~nostavna rešitev. »K o tem nd www.studentski-servis.com LJubljana Bailgrad Domjale Litija Zagorj« Sevnica Kudi Volkar. s.p Perovo 26 K-amnlk (pbvc/.iica) Tel.: 01/S394 656 GSM: 040/411 190 031/345 922 gsm.servistfemail.sl SERVIS in TRGOVINA — popravilo aparatov — servisne baterije in ohišja — dekodiranje — vgradnja SLO menija — rabljeni aparati (prodaja in odkup) «» SIMOBILOVI paketi Delovni čas: pon.-pet.: 9.30 - 19. ure NAJPAMETNEJŠI IZKORISTI POPUSTE! ŽIVIM, DA VOZIM A POPUSTI DO Obrtniška ul. 8, Domžale n 72 16 221, 72 44 234 S 15. seje občinskega sveta Gradnja nove stanovanjske soseske s 150 stanovanji se lahko začne Tik preden so občinski svetniki do septembra odložili glasovalne lističe, so se sestali še na petnajsti in šestnajsti seji. Petnajsti seji je dala najmočnejši pečat druga obravnava zazidalnega načrta območja B5 (Perovo) oziroma načrtovana pozidava (po besedah nekaterih svetnikov) enega največjih še nepozidanih travnikov, ki mejijo na mesto. Na to temo, ki so jo sicer temeljito obdelali že na februarski seji, niso povedali nič novega, ampak so še enkrat več opozorili na svoje že znane in bolj ali manj upravičene pomisleke in strahove. Kljub vsemu so predlagani zazidalni načrt podprli in s tem gradnji nove stanovanjske soseske prižgali zeleno luč. Razprava o koncesiji za upravljanje z vodovodnim omrežjem oziroma oskrbo s pitno vodo pa je pokazala, da vročega kostanja našim svetnikom tudi jeseni ne bo zmanjkalo. Kot običajno so svetniki na seji ter s tem njih in sebe zavaruje najprej opravili s točko »volitve in imenovanja«, v kateri so tokrat za predstavnike ustanovitelja v Svet OŠ Stranje potrdili predlagane kandidate Alenko koncilja iz Kamnika, Petra Ribiča iz Godiča in Marjana Kregarja iz Spodnjih Stranj. Poleg tega so svetniki s pozitivnim mnenjem ocenili tudi kandidature Ade Holcar za ravnateljico Glasbene šole Kamnik. Rafka Laha za ravnatelja OŠ Stranje ter Marije Rems za direktorico Doma starejših občanov Kamnik. O strokovnosti predlaganih kandidatov svetniki niso razpravljali, so pa nekateri izmed njih opozorili, da se predstavnikov ustanovitelja v svete zavodov ne imenuje vedno kandidatov »iz pravih strank«. Janez Leskovec, svetnik NSi, je namreč dejal, da bi morale nekatere manjše stranke zmanjšati apetite po tovrstnih funkcijah. Marjeta Humar. predsednica Odbora za družbene dejavnosti, pa je ob tem opozorila tudi na neurejene postopke, s katerimi osnovne šole izbirajo kandidate za svoje organe. »Pogosto se namreč zgodi, da šola občinskega sveta sploh ne obvesti o vseh kandidatih za neko funkcijo,« je dejala Humarjeva in dodala, da bi morali vsaj izbiro ravnateljev poenostaviti. Vendar pa po besedah Rafaela Zagoričnika, svetovalca občinskega sveta, njen predlog nima nobene pravne osnove. Koliko bo nova stanovanjska soseska prispevala v občinski proračun? Preden SO se lotili druge obravnave zazidalnega načrta za območje B5, sta Danici Kovačič v imenu stranke Zelenih in Marjeta Humar v imenu svetnikov NSi poudarila, da je priložena skica tega območja povsem drugačna od prvotne verzije. Kovačič je zaradi tega predlagal, da se to točko umakne z dnevnega reda, vendar je Bojan Mlakar, vodja oddelka za okolje in prostor, njegov predlog zavrnil in pojasnil, da so spremembe v načrtu posledica upoštevanja pripomb, ki so bile izražene v javni obravnavi, in da je občinska uprava procesni del izvedbenega akta s tem zaključila, čeprav je sedaj vrtec predviden na drugi lokaciji, vendar še vedno na območju zazidalnega območja BS. Marjeta Humar je v imenu svetnikov NSi v razpravi poudarila, da bi morala občina še posebej ob načrtovanju stanovanjskih sosesk bolj prisluhniti potrebam ljudi. Zanimalo jo je tudi, kako velike zelenice so namenjene 450 stanovalcem, kolikor naj bi jih stanovalo v predvidenih 150 stanovanjih. Glede parkov in zelenih površin, ki jih namerava občina urejati v prihodnje, pa je Humarjeva predlagala dodaten sklep, ki bi občino zavezoval, da za ta namen še letos začne pogovore z lastniki ustreznih zemljišč in jih od njih odkupovati pred dobička željnimi investitorji. Njen predlog so svetniki tudi podprli V imenu svetnikov LDS se je Demitrij Perčič zavzel za to, da bodo »zelene« površine res zelene, ne pa tlakovane, zelenje pa nanje postavljeno samo v koritih, kakršne so vse pogostejše zelene povr-šine v ljubljanskih stanovanjskih soseskah. Franci Spruk je v imenu svetniške skupine SDS občinsko upravo vprašal, če je že izračunala, kakšni bodo finančni učinki tako velike novogradnje za občinski proračun. »Takšne analize so za tako velike projekte nujne, da se o njih lažje odloča,« je poudaril. Njegov strankarski kolega Janez Re-panšek pa je opo/oril na probleme, ki jih predlagana oblika in višina objekta povzroča gasilcem pri njihovih intervencijah. Brane Go-lubovič, svetnik LDS je opozoril na to, da otroška igrišča niso sc-sia\ ni del tega zazidalnega načrta, ampak so načrtovana na zasebnih zemljiščih. »Pa tudi v zvezi z gradnjo parkirišč v novi soseski se občinska uprava ni dovolj zavzela za potrebe občanov in je preveč popuščala investitorju,« pravi Golu-bovič. Še najbolj kritičen do predlaganega načrta je bil njegov stran-karski kolega Zvonko Cvek. Menil je namreč, da je pripravljen zelo arogantno Za sklep Humarjcvc se je ob koncu razprave zavzel tudi Bojan Mlakar, vendar je ob tem opozoril na cene zemljišč in (da vsaj letos) v proračunu za takšne nakupe ne bo lahko najti sredstev. Bo obstoječa infrastruktura zmogla večje obremenitve? Podobno vroča je bila tudi razprava o zazidalnem načrtu območij B12 (Bakovnik) in B7 (zahodni del Kovinarske ceste), s katero so se svetniki tokrat spopadli že tretjič. Da je bilo o tem povedano Že praktično vse. je pokazala tudi razprava, v kateri nobeden izmed svetnikov ni povedal nič novega, ampak so vsi ponavljali svoja Že znana stališča in poglede na prihodnost tega prostora Zaradi tega je Demitrij Perčič v imenu svoje svetniške skupine predlagal, da zapisnik z enajste seje občinskega sveta (na kateri so svetniki prvič obravnavali ta zazidalni načrt) postane sestavni del petnajste seje in tako kolegom privarčeval nekaj ur ponavljanja že povedanega. Svetniki so njegovo pobudo podprli, hkrati pa občinsko upravo še enkrat pozvali, naj v prihodnje k zazidalnim načrtom pristopa celoviteje oziroma naj jih tesneje povezuje s prometnimi razmerami na določenem območju. Tako so predlagali, da se namesto semaloriziranih križišč i idslej gradi modernejša in cenejša kri/isc.i s krožnim prometom, zavzeli so se tudi za enega ali dva mostova čez Kamniško Bistrico ter pove/ovalno cesto s prik- SPOMINSKI SREČANJI Območno združenje borcev in udeležencev NOB Kamnik vabi vse občane, še posebej pa udeležence NOB, na spominsko srečanje ob 63. obletnici oborožene vstaje proti okupatorju, ki se je na Kamniškem začela v noči s 27. na 28. julij 1941. leta. Srečanje bo v soboto, 24. julija, ob 18. uri pri spomeniku padlima Mlakarju in Miklavčiču, pri Titanovi brvi v Kamniku. V nedeljo, 8. avgusta, pa vas vabimo na tradicionalno srečanje borcev Šlandrove brigade, ki bo ob 10. uri pri spomeniku na Šipku. Ijučkom na kamniško obvoznico pri spomeniku na Perovem. Braneta Goluboviča in Janeza l.es-kovca je poleg tega zanimalo, če bo obstoječa komunalna infrastruktura na tem območju prenesla nove obremenitve in koliko bo občino stalo povečanje njenih zmogljivosti, če bo potrebno. Dušan Strajhar, svetnik SDS, pa je predlagal, da bi v prihodnje občina zazidalne načrte dajala v izdelavo vec investitorjem hkrati, potem pa bi svetniki izbirali najustreznejšega i/med njih. Mihael Resnik, svetnik Obrtno podjetniške liste, predlaganemu zazidalnemu načrtu ni nasprotoval - dejal je namreč, da razvoja prostora ni mogoče ustaviti - predlagal pa je tudi, da bi ob gradnji povezovalne ceste pod kamniško obvoznico na Perovem zgradili podhod in tako (še zlasti otrokom) omogočili varen prehod čez čedalje bolj obremenjeno obvoznico. Tudi ta zazidalni načrt so svetniki na glasovanju podprli. Za koliko bo koncesija podražila komunalne storitve? Podobne pomisleke kot glede oskrbe s pitno vodo, so imeli svetniki tudi glede odvajanja odpadnih in padavinskih voda, saj bo tudi to javno službo občina kmalu prepustila v upravljanje koncesi-onarju. Marjeto Humar je zato zanimalo, za koliko se bodo zaradi tega komunalne storitve podražile. Francija Spruka in Antona Rajsarja je zanimalo, kdo bo kon-c esionarja »prisilil« v gradnjo komunalne infrastrukture na redkeje poseljenih območjih naše občine oziroma dokončanje že začetih projektov, Janeza Leskovca pa merila, na podlagi katerih bo kon-cesionar sploh določal prioriteto posameznih investicij. Dušan Strajhar je hotel izvedeti, kakšna bo usoda neregistriranih (črnih) uporabnikov kanalizacijskega omrežja. Marjan Semprimožnik je prepričan, da bi moralo biti Investicijsko vzdrževanje komunalne infrastrukture (koncesiji navkljub) še vedno usklajeno z razvojem krajevnih skupnosti, Anton Hočevar pa je sprejemu odloka nasprotoval, saj naj bi tisti, ki so komunalni priključek že plačali, na ta način financirali tudi gradnjo kanalizacijskega omrežja. Pravilnik o pomoči dijakom in studentom imamo prvi v državi S področja družbenih dejavnosti so imeli svetniki tokrat na mizi dve zadevi. V drugi obravnavi so podprli predlog Pravilnika o dodeljevanju pomoči dijakom in študentom, v prvi pa predlog odloka o pogojih in postopkih za podeljevanje in prenehanje koncesije za opravljanje službe pomoči na domu. V zvezi s pravilnikom je Anton Kamin, vodja oddelka za družbene dejavnosti, poudaril, da gre za prvi tovrsten pravilnik v državi, zato ga bo v prihodnjih letih nedvomno treba še dopolnjevati. Odlok o pomoči na domu pa je po njegovih besedah odziv na starajoče se prebivalstvo, zato bodo tovrstne storitve v prihodnje čedalje večjega pomena. Tudi Marjeta Humar, predsednica odbora za družbene dejavnosti, je poudarila, da bomo morali pomoči starejšim v prihodnje posvečati več pozornosti. Ker starejši potrebujejo različne oblike pomoči, jo je zanimalo, ali bo občina podelila eno samo koncesijo ali za vsako obliko pomoči svojo. V razmislek je ponudila tudi vprašanje, ali je smiselno izbrati enega ali več koncesionarjev. Brane Golubovič podpira konkurenco pri izvajanju pomoči na domu, ker naj bi prinesla večjo kakovost storitev, Janez Leskovec pa je predlagal, da bi pripravo in dostavo hrane iz te koncesije iz-vzeli, saj tovrstnega izvajalca (Dom starejših občanov Kamnik) že imamo, pa tudi njegove storitve so menda dovolj kakovostne ZORAN JEREB Groharjeva - eno samo gradbišče Kot bi se dogovorili, so na sv. Petra in Pavla dan, 29. junija, na Duplico pripeljali gradbene stroje trije različni gradbeniki in zaceli razkopavati Groharjevo ulico od železniške postaje do konca ulice na Ljubljanski. Na gradbišču izobraževalnega centra Jehovovihprič, kjer so po mesecu dni protestov in podiranja ograje končno uspeli ograditi gradbišče, je izvajalec zemeljskih del iz Lukovice začel z izkopom gradbene jame (slika spodaj). Na sredini Groharjeve, na zelenici med blokoma l H in 20, katere- preureditev v parkirišče je burilo duhove že od lanske spomladanske peticije stanoval cev, je gradbeno podjetje Žurbi leam potem, ko sta občinska uprava in odbor za projektne rešitve mirujočega prometa na Duplici dali zeleno luč (na podlagi priporočila izredne seje občinskega sveta ga je imenoval svet Ks Duplica v odstopu), za čelo z odstranjevanjem hriba in pripravo parkirišča v začasni makadamski izvedbi. Prometna situacija na Groharjevi namreč zaradi zaprtja začasnega parkirišča, kjer poteka gradnja objekta Jehovovih prič, postaja neznosna. Omenjeni odbor s pooblastilom stanovalcev Groharjeve in Matija Blejca ulice (sestavljajo ga Jožica Senica Zabret, Zoran Živa nič, Dušan Košir, Vladimir Medic: in Marko Costa) je na skupnem sestanku 22. junija 200 i v prostorih OŠ Marije Vere Soglasno podprl predlagane projektne rešitve za ureditev dodatnih parkirišč na Groharjevi in Matija Blejca ulici, med njimi tudi ureditev parkirišča na (iroharjevi, kjer bo prostora za okrog 40 vozil. Kot nam je povedal Aleš Škorjanc, vodja oddelka za gospodarske javne službe, ki te dni nadomešča Bojana Mlakarja, vodja oddelka za okolje in prostor, zemeljska dela z nasutjem gramoza izvajajo na podlagi lokacijske dokumentacije, za dokončno ureditev z asfaltiranjem (jeseni) pa je v teku pridobivanje gradbenega dovoljenja. Zato bi bilo prav, če bi posamezniki, Za 9.000 občanov je voda zastonj - kako dolgo še? S precej ostrimi besedami so svetniki nastopali tudi ob razpravah o koncesijah - pa naj se nanašajo na odpadke, oskrbo s pitno vodo ali odvajanje odpadnih voda. Aleš Škorjanc, vodja oddelka za gospodarske javne službe, je v uvodnih pojasnilih sprememb in dopolnitev odloka o oskrbi s pitno vodo poudaril, da te spremembe in dopolnitve ne bodo imele finančnih posledic za občinski proračun. Svetniki so nato v razpravi občinsko upravo zasuli s številnimi pripombami in vprašanji. Marjeta Humar se tako kot predstavnica svoje svetniške skupine ni strinjala s Škorjančevimi navedbami in dejala, da finančne posledice vsekakor bodo - le da bodo za občino pozitivne, za krajane pa negativne, saj bodo slednji odslej povsem prepuščeni koncesionarju oziroma njegovim podražitvam. »Ali je res treba, da vse javne službe prepustimo koncesionarjem, namesto da bi za ta namen ustanovili lastno javno podjetje,« se je vprašala. Zvonko Cvek se je zavzel, da bi svetniki pred drugo obravnavo dobili v roke tudi koncesijsko pogodbo oziroma izvedeli vsaj to, kateri vodovodi so vanjo sploh vključeni. Antona Hočevarja, svetnika SLS, je zanimalo, zakaj si hočemo na vsak način zavezati roke in vsa finančna bremena prenesti na uporabnike. »Kaj pa bomo storili v primeru raznih intervencij?« je vprašal. Franci Spruk je mnenja, da je predlagana rešitev vseeno korak naprej in da bi lahko v pogodbi uredili tudi ravnanje v primeru intervencij, večji problem pa je po njegovem javni interes, saj ga bomo težko »merili«. Največ pozornosti so svetniki namenili manjšim zasebnim vodovodnim omrežjem, kakršnih je v naši občini veliko. Čeprav so, po besedah Janeza Repanška, nekateri izmed njih slabo vzdrževani, bi moral po mnenju Antona Rajsarja, svetnika DeSUS, koncesionar skrbeti tudi zanje. »Nenazadnje ima do zdrave pitne vode pravico vsakdo, ne glede na to, na kako velik vodovod je priključen,« je razpravo na to temo zaključil Brane Golubovič. Da bo oskrba s pitno v prihodnje v naši občini še zelo vroča tema, je mogoče sklepati tudi iz izjave Bojana Mlakarja, ki je med odgovori na svetniška vprašanja postregel s podatkom, da v naši občini pitno vodo plačuje samo 17.000 občanov, za preostalih 9.000 pa je pitna voda še vedno zastonj. Kako dolgo še? Župan Anton Tone Smolnikar se je v razpravo o oskrbi s pitno vodo vključil s pozivom občanov k pravočasni in zaenkrat še brezplačni pridobitvi pravice do koriščenja vode za lastne potrebe. Rok za oddajo vlog poteče 10. avgusta letos. ki so menda na začetku na izvajalce metali tudi kamenje in jih drugače ovirali, da to upoštevajo (slika desno zgoraj) Tretje gradbišče pa je odprto v križišču Groharjeve z Ljubljansko cesto, kjer so delavci dolenjskega gradbenega podjetja začeli pripravljati teren za postavitev semaforjev. Predvidevajo, da bo podjetje ASIST d.o.o v tem križišču prepotrebne semaforje montiralo v najkrajšem možnem času, da bi bila tako jesenska pol v šolo Marije Vere in vrtec varnejša kot doslej. V občinskem proračunu za letošnje leto je za ta namen zagotovljenih okrog 17 milijonov SIT (slika spodaj). F.SVETELJ KamniSki OBČAN Izda sk, ijatelj Bistrica, cl.o.o., Kamnik, I.ji Odgovorna urednica Sala Meja«?, unlv. dipl. ekon. Na podlagi mnenja Ministrstva za kulturo se>di časopis med proizvode informativne narave. Medij Kamniški občan je vpisan v razvid medijev, ki ga vodi Ministrstvo za kulturo RS, pod zaporeelno številko 533. Kamniški občan izhaja dvakrat mesečno v nakladi 10.200 Izvodov in ga prejemajo gospodinjstva občine Kamnik brezplačno. Naslov uredništva: Kamnik, Glavni trg iS (zgradba med občino in sodiščem), tel.i 01/83-91-311, 041/662-430, taci 01/83-19-860, e-malli sa.samcfacWvolja.net Nenaročenih člankov in fotografij ne honoriramo. Roki .piv n in fotografij ne vračamo Tisk Set d.d., Ljubljana, dne 15.7, 2004 Proslava Dneva državnosti v Kamniku Pomemben delež Kamničanov v bojih za osamosvojitev 24. junija, na predvečer Dneva državnosti, je Občina Kamnik na Glavnem trgu v Kamniku pripravila slovesnost, na kateri je zbrane občane ob zvokih kamniške Mestne godbe najprej pozdravil in jim čestital k prazniku župan Tone Smolnikar. Slavnostni govornik, minister za notranje zadeve dr. Rado Bohinc, je v svojem govoru posebej poudaril prispevek Kamničanov v boju za osamosvojitev, od sodelovanja v enotah TO pri Pšati, Dragomlju in Podgorici, kjer je bila raketna protiletalska baza JLA, do spopada s sovražnimi silami v Trzinu, kjer je na žalost izgubil življenje eden od kamniških borcev in varovanja poti proti osrednjem slovenskemu letališču Brnik itd. »Zato smo tudi Kamničanom dolžni zahvalo, da danes živimo v svobodni državi«, je podčrtal Bohinc. V nadaljevanju je izpostavil, da ima letošnje praznovanje Dneva državnosti še poseben pomen , saj ga prvič praznujemo kot enakopravna članica Evropske unije in dodal, da se nekateri še vedno bojijo, da nas bo velika livropa preprosto pogoltnila, asimilirala. Prepričan je, da je ta strah neutemeljen, saj se dogaja ravno nasprotno: Slovenska narodna zavest se v teh novih okoliščinah še poglablja in krepi, začutili smo, da moramo sami poskrbeti za našo samobitnost. Ko je spregovoril o varnosti kot sestavini našega življenjskega standarda, je poudaril, da je v tem pogledu naš življenjski standard že zdaj višji od standarda marsikatere čla- nice unije. Da bi zadržali in še izboljšali to sestavino našega življenja, je pred slovenskimi organi za notranje zadeve in slovensko policijo veliko novih izzivov. Časi zaprtih in samozadostnih sistemov nacionalne varnosti so mimo. Brez povezovanja in medsebojnega povezovanja evropskih varnostnih struktur ne moremo odgovoriti novim virom ogrožanja varnosti. Pri zagotavljanju varnosti ljudi in premoženja naših državljanov se slovenska policija spoprijema tako s klasično kriminaliteto, gospodarskim kriminalom in korupcijo, med etičnimi konflikti, varnostjo cestnega prometa. Pri tem pa je lahko le toliko uspešna, kolikor se uspe približati ljudem. Na koncu je čestital tudi vsem pripadnikom slovenske policije, ki so 27. junija prazno- vali svoj Dan, pri tem je poudaril, da sta dan državnosti in dan slovenske policije v najtesnejši povezavi, saj oba simbolizirata dogodke iz časa našega osamosvajanja in odločnost slovenskega naroda, da se postavi na svoje noge. Na koncu je vsem občanom zaželel prijetno praznovanje. Skupaj z županom Smolnikarjem je dr. Bohinc podelil pred dnevi podpisane listine o medsebojnem sodelovanju predstavnikom Območnega združenja veteranov vojne za Slovenijo, Območnega združenja borcev NOB, Policijsko veteranskega društva Sever, Območnega združenja slovenskih častnikov in Društva Rudolf Maister. Za prijetno druženje na Glavnem trgu pa je poskrbel narodno zabavni ansambel Sicer. F.SVETELJ Notranji minister dr. Rado Bohinc je poudaril, da smo morali plebiscitarno odločitev Slovencev, da želimo živeti v neodvisni in samostojni Sloveniji, junija 1991 hraniti z orožjem in krvjo... Borci - veterani podpisali listino o medsebojnem sodelovanju Pred Dnevom državnosti so se v prostorih občine Kamnik zbrali predsedniki občinskih borčevskih oziroma veteranskih organizacij in ob navzočnosti župana Toneta Smolnikarja in direktorja občinske uprave Ivana Pristovnika svečano podpisali listino o medsebojnem sodelovanju. V njej so med drugim zapisali, da jih druži domoljubje in zavest, da so se vsak ob svojem času in razmerah, ki jih je narekovala ogroženost domovine, bojevali in v tem boju zmagali. Opravili so svojo dolžnost do domovine in slovenskega naroda. V obdobjih leta 1918, 1941 in 1991, ko so nam tujci po- Predsedniki veteranskih organizacij med svečanim podpisovanjem listine v počastitev Dneva državnosti. skušali izruvati narodne korenine, so bili vsi takratni upori velika- dejanja v naši skupni zgodovini. Vse organizacije, podpisnice te listine, se bodo kot del civilne družbe zavzemale za ohranjanje spomina na uporništvo slovenskega naroda v vseh obdobjih, sodelovale pri domovinski in obrambni vzgoji, sodelovale s slovensko vojsko in pri organizaciji spominskih svečanosti. Sodelovale bodo na praznovanju slovenske policije, ob prazniku Dneva državnosti in pri skupnih prizadevanjih pri urejanju zakonske zaščite veteranov in njihovih pravic. Listino so podpisali: Zvonko Cvek, predsednik Območnega združenja veteranov vojne za Slovenijo Kamnik, ki je dalo pobudo za podpis listine, Matevž Košir, predsednik Območnega združenja borcev in udeležencev NOB Kamnik, Simon Kladnik, predsednik Policijskega veteranskega društva Sever - odbora Kamnik, Jože Arko, predsednik Območnega združenja slovenskih častnikov, in Niko Pinterič, predsednik kamniške podružnice Društva Rudolfa Maistra. K podpisu listine jim je čestital župan občine Kamnik Tone Smolnikar in jim obljubil vso pomoč pri zagotavljanju ustreznih skupnih društvenih prostorov. FS. Vi sprašujete, župan odgovarja Več staršev iz šolskega okoliša OŠ Stranje se je zanimalo o pričelku gradnje v Stranjah. Ker je tematika zanimiva za širšo javnost, podajamo občanom Občine Kamnik o gradnji šole v Stranjah več informacij. Občinski svet Občine Kamnik je že leta 2000 sprejel okvirni investicijski program gradenj v osnovnem šolstvu, s katerimi bi zagotovili potrebne pogoje za izvajanje devetletnega osnovnošolskega programa za vse učence v eni izmeni. Šola Stranje je bila uvrščena v prioritetni vrstni red. takoj za dograditvijo OŠ Duplica. Kljub temu, da tretja faza OŠ Marije Vere še ni zaključena, saj je potrebno zgraditi še zunanja igrišča in uredili okolico šole, smo v proračun za leto 2004 vključili tudi pričetek gradnje v Stranjah, kjer bi z nadomestno gradnjo dela šole in delno adaptacijo najstarejšega dela šolske zgradbe zagotovili potrebne prostore za pouk. / gradnjo smo nameravali :;onud-bo, da na jesenskih parlamentarnih volitvah v Kamniku kandidira Za poslanko na listi ZLSD. Predsedstvo kamniške občinske organizacije ZLSD je namreč pred dnevi potrdilo mag. Bizjakovo kot možno kandidatko za poslanko Državnega zbora. O trenutno najbolj perečih Vprašanjih na področju zdravstvenega zavarovanja nam je povedala mnogo zanimivega. Mag. Julijana Bizjak - Mlakar Kateri problemi-v družbi se vam zdijo trenutno najbolj pereči? Za ljudi so pereči listi problemi, ki jih osebno najbolj prizadenejo Za vse državljane predstavlja problem okoren in preobsežen državni aparat ter problem zagotavljanja čistega in zdravega okolja. Pomembni so problemi mladih, zagotavljanja kvalitetnega in za vse dostopnega šolstva, zagotavljanja cenovno dostopnih stanovanj za mlade, varstva otrok, kvalitetnega preživljanja prostega časa. Veliko ljudi je nezaposlenih. Skrb za Sta-rejše še ni na ustrezni ravni. Pomembno je ohranjati kulturno identiteto. Gospodarstveniki potrebujejo gospodarske vzpodbude, nižje davke iz plač in še bi lahko naštevala Zagotovo pa je ljudem najtežje, kadar je ogrožena njihova eksistenca. V naši sorazmerno bogati družbi ni sprejemljivo, da je ogrožena zdravstvena in socialna varnost številnih mladih in starejših prebivalcev. To vpliva slabo tudi na socialno povezanost družbe, na slabše odnose med ljudmi, na povečanje kriminalitete, na povečan stres in seveda tudi na zdravje ljudi. Zdravstvena zavarovalnica Vzajemna je pred dnevi objavila, da bo s 1. avgustom letos podražila premije dodatnega zdravstvenega zavarovanja za zavarovance, starejše od 60 let za 13,5 odstotka. To je med starejšimi zavarovanci povzročilo veliko nezadovoljstva. Ali je po vašem mnenju tako razlikovanje zavarovancev v skladu s splošnimi zavarovalnimi načeli in pošteno? Ali menite, da je umik povišanja premije oziroma uvedba izravnalnih shem lahko rešitev problema? Povišanje premije samo za starejšo populacijo je zagotovo sporno iz več razlogov. Povišanje bi prizadelo dohodkovno najšibkejšo in zdravstveno najbolj ogroženo populacijo - to je upokojence in njihove družinske člane. Upokojenci bi morali po novem plačevati zase in za vsakega odraslega družinskega člana, ki ga vzdržujejo, okoli 70.000 SIT premije letno. To pa za številne upokojence pomeni že blizu ene povprečne mesečne pokojnine oziroma vec kot dve minimalni pokojnini letno. Če pa upokojence vzdržuje enega družinskega člana, bi po novem moral za dopolnilno zdravstveno zavarovanje plačati več kot dve povprečni mesečni pokojnini oziroma več kot štiri minimalne pokojnine letno. I 'krep uprave različno obravnava zavarovance in upravičeno bi se postavilo vprašanje njegove legitimnosti. Ker so plačniki premije hkrati tudi lastniki Vzajemne, bi morali po zakonu imeti možnost SVOJC interese uresničevati preko demokratično izvoljenih organov Vzajemne. Nedvomno je okoli 400.000 članov, kolikor naj bi jih bilo v Vzajemni starejših od 60 let, številčno tako močna skupina, da bi ob demokratično sestavljeni skupščini preko svojih zastopnikov morala imeti določen vpliv na odločitve skupščine. Nedavne ostre polemike glede legitimnosti volitev v skupščino Vzajemne oziroma opozorila upokojencev sindikatov in drugih članov Vzajemne, da njihovi interesi niso ustrezno zastopani v skupščini Vzajemne, so zaskrbljujoči. Zakon je glede tega jasen. Vsebina statuta Vzajemne bi morala biti takšna, da interesi članov ne bi bili ogroženi. Umik predloga in tudi uvedba izravnalnih shem, ki pomenijo prelivanje denarja iz. zavarovalnice / več mladimi zavarovanci v zavarovalnico z več starejšimi zavarovanci, ne bo rešila osnovnih problemov. Premija in tudi doplačila za zdravstvene storitve so žc sedaj tako visoki, da je vprašljiva dostopnostjo zdravstvenih storitev. Pričakujemo lahko, da bo problem previsokih premij in doplačil zelo kmalu ponovno izbruhnil. Vzajemna je 200.000 zavarovancem, mlajšim od 41 let, poslala obvestilo, da jim podarja brezplačno zavarovanje v tujini. Časopis Finance je poročal, da ponuja Vzajemna zavarovancem za okoli 8.000 SIT cenejše VHS kasete ali DVD plošče z nasveti o gibanju, ki jih je sama izdala. Menite, da so v zdravstveni zavarovalnici Vza- POPRAVEK LDS in DeSUS spadata skupaj V prejšnji, 12. številki Kamniškega Občana se je v tabeli »Rezultati volitev v Evropski parlament v občini Kamnik - 13. 6. 2004 » (po voliščih) v koloni SDS (ob razporeditvi kolon) pomotoma zraven zapisalo DeSUS. To seveda ni prav, ker bi moral biti DeSUS pripisan v koloni k LDS. Vsem prizadetim se za spodrsljaj iskreno opravičujemo. Milan VVindschnurer jemna res storili vse za gospodarnejšo porabo zbranega denarja? Sredstva članov bi se morala porabljati v skladu z zakonom in z interesi članov, ki bi morali imeti možnost, da presojajo smotrnost porabe sredstev, ki so jih v zavarovalnico vložili člani Vzajemne ter po potrebi sprožijo ustrezne sankcije proti upravi. Ministrstvo za zdravje, ki se je v bran zdravstvenih in socialnih interesov prebivalcev ostro odzvalo na povišanje premije, je nedavno na svojih spletnih straneh predstavilo podatke o sredstvih, s katerimi razpolaga Vzajemna. Ministrstvo za zdravje meni, da dvig premije ne bi bil upravičen. Brezplačne ugodnosti, ki jih Vzajemna nudi mlajšim od 41 let, zagotovo pomenijo različno obravnavo zavarovancev in tudi dodatni odliv finančnih sredstev. Dopolnilno zavarovanje je namreč zavarovanje javnega interesa, za katere bi morala zavarovalnica voditi tako prihodke kot stroške ločeno od dragih zavarovanj in od drugih poslov, iz kritnega sklada dopolnilnih zavarovanj pa izplačevati le terjatve tega zavarovanja. Ker so dopolnilna zdravstvena zavarovanja skorajda edini posel te zavarovalnice, se lahko postavlja vprašanje zakonitosti financiranja teh dragih poslov. V javni razpravi o Beli knjigi je bilo tudi v naši občini slišati številne predloge, naj bi uvedli dodatno enotno stopnjo za obvezno zdravstveno zavarovanje, ki bi zavarovancem omogočila, da bi v vseh življenjskih obdobjih v okviru obveznega zdravstvenega zavarovanja lahko koristili najbolj potrebne zdravstvene storitve brez doplačila in brez dolgih čakalnih vrst. Sedaj so namreč mnogi zavarovanci kljub dodatnemu zavarovanju zaradi dolgi čakalnih vrst prisiljeni še dodatno plačevati zasebnega zdravnika, če želijo pravočasno priti do nujno potrebnih zdravstvenih storitev. Kaj o tem pravi Bela knjiga? Rešitve v Beli knjigi se skiadajo s predlogi ljudi iz. javnih razprav. Predlagana je vrnitev osnovnih zdravstvenih pravic iz dopolnilnega zavarovanja v obvezno zdravstveno zavarovanje, kar naj bi se financiralo z uvedbo dodatne prispevne stopnje. Premije ne bi bilo potrebno več plačevati. V obveznem zdravstvenem zavarovanju velja princip solidarnosti. Po tem principu vsak prispeva sredstva glede na svoje finančne zmožnosti in prejme zdravstvene storitve glede na svoje potrebe. Z uresničitvijo predloga iz Bele knjige bi se s sredstvi, ki se sedaj po nepotrebnem trosijo za visoke stroške obratovanja in za dobičke privatnih zavarovalnic, lahko zmanjšale čakalne vrste, pokrila bi se izguba obveznega zdravstvenega zavarovanja in ohranil bi se nivo pravic, ki ga trenutno nudita šele obvezno in dopolnilno zavarovanje skupaj. Če si ljudje ne morejo plačati dopolnilnega zavarovanja ali visokih doplačil, so se prisiljeni odpovedati tudi preostalemu delu zdravstvene storitve, ki bi jo sicer krilo obvezno zdravstveno zavarovanje. Ne gre pozabiti, da so starejši [Judje poleg povečane obolevnosti pri nas tudi zelo izpostavljeni revščini. Po zadnjih podatkih o revščini je pri nas pod pragom revščine živelo več kot 18% moških in več kot 26% žensk, starejših od 65 let Prav ti ljudje najbolj občutijo breme povišanja premije in s tem zmanjšanje svoje socialne in zdravstvene varnosti. Napovedani dvig premije ni bil usklajen s principom solidarnosti in tudi ne z reformnimi usmeritvami. Kaj bi po vašem mnenju (in kdo) morali storiti za rešitev tega vprašanja? Za uresničitev reformnih ciljev je potreben konsenz vladajoče politike in socialnih partnerjev. Naj- večja odgovornost za razrešitev obstoječega stanja je zagotovo na javnih institucijah, ki so po zakonu zadolžene, da urejajo področje zdravstvene in socialne varnosti prebivalstva ter zavarovalništva. Prav takšno odgovornost nosijo tudi vladajoče stranke. Vsi prebivalci bi se morali bolj odločno postavili za svoje zdravstvene pravice in biti pozorni, kako se o naši zdravstveni prihodnosti odločajo poslanci in drugi politiki, ki smo jih volili. Opazili bi, da so v preteklih mesecih le redki politiki dovolj odločno zastopali zdravstvene in socialne koristi prebivalcev, medtem ko se jih je precej postavilo na stran ozkih interesov zavarovalnic. Ali so konkurenčne zavarovalnice na tem področju (Adri-atic, Triglav zdravstvena zavarovalnica) res možna rešitev, ki naj bi vplivale na znižanje premij? Številni strokovnjaki smo si edini, da prosti trg v zdravstvu ne deluje, saj obstajajo številni dokazi o tem, da na zdravje ljudi boljše vpliva večji delež javnih sredstev v zdravstvu. Javni zdravstveni sistem je tudi stroškovno učinkovitejši od privatnega. Seveda pa to ne pomeni, da se učinkovitosti javnega zdravstvenega sistema ne bi dalo izboljšati. Privatne zavarovalnice vplivajo na večje premije za iste zdravstvene storitve, ker imajo višje stroške svojega obratovanja in ker v premijo vračunajo dobičke za svoje lastnike. Bela knjiga je predstavila podatke o letnih prihrankih v višini okoli 10 milijard SIT, če bi se osnovne zdravstvene pravice ponovno prenesle v obvezno zdravstveno zavarovanje. Privatne zavarovalnice naj bi se ukvarjale s pravimi zdravstvenimi zavarovanji, zagotavljanjem nad-standardnih in drugih storitev za bolj premožne, s katerimi bi lahko izboljšale ponudbo na trgu. Pravice, pomembne za osnovno zdravstveno varnost ljudi, pa nebi smele biti prepuščene prostemu trgu, kot to trenutno velja za dopolnilno zdravstveno zavarovanje. Zakaj je prišlo do opustitve prvega cilja zdravstvene reforme? Zavarovalnice so se v preteklih mesecih precej angažirale, da bi zrušile prvi cilj zdravstvene reforme. Razumljivo je, da so njim pomembni predvsem njihovi zaslužki, ne pa zdravstvene in socialne stiske ljudi, ki jih povzroča sedanja ureditev zdravstvenega sistema. Pri tem so se zavarovalnice povezale z nekaterimi opozicijskimi strankami, z vplivnimi politiki in z nekaterimi vplivnimi javnimi uslužbenci. Dokončno je prvi cilj zdravstvene reforme spodkopalo pismo ministra za finance ministru za zdravje, v katerem mu je sporočil, da se ne strinja s prvim ciljem Bele knjige. Resnih argumentov proti reformnemu cilju pismo ni vsebovalo. Kako naj bi področje celovitega zdravstvenega zavarovanja uredila zdravstvena reforma in kakšno je vaše mnenje o tem? »Kompromisni predlog« je trenutno še precej nedorečen. Predvideva strožji nadzor nad poslovanjem privatnih zavarovalnic in zaračunavanje premije dopolnilnega zavarovanja glede na dohodek posameznika. Precej nedorečeno je vprašanje socialne in zdravstvene varnosti prebivalcev, ki jih visoke premije in doplačila za zdravstvene storitve pehajo še globje v revščino. Zadnji dogodki dodatno potrjujejo pravilnost ciljev Kebrove reforme, kot je ta predlagana v Beli knjigi. Odločitve o naši zdravstveni in socialni prihodnosti bodo sprejemali na jesenskih volitvah izvoljeni poslanci. Tudi zato ni vseeno, kdo bo izvoljen v parlament, kjer se bodo sprejemale pomembne odločitve o naši prihodnosti. FRANC SVFTEIJ Naprodaj poceni zaklad ... v Ce ž.e drugega niso, pa so si z majskimi in junijskimi protesti Dupličani, bolje rečeno stanovalci Groharjevine, le izborili, da zdaj parkirajo svoje jeklene konjiče kjerkoli telijo - na testi, na ovinku, na klancu, v križišču, pa jim nihče nič ne more. Zato sije občinski prostorski minister naredil povsem nepotrebne stroške za nakup novih prometnih znakov, stare so namreč protestnih zmetali v podgorsko deteljo... C* ker pa nekateri najglasnejši res kJ ne vedo, kaj pravzaprav hočejo, štalco na prostem za svojo pločevino ali zelenico pod svojim oknom. Če, denimo, celo članu slavne krajevne komisije za določitev parkirišč ni jasno, kako je glasoval. Pa jih ho I r tavčkov Gustel, ki hi hotel zvedeti kaj več o tej zadevi, spel slišal: More, pejt sem, eden spet nekaj čivka ... ~ffo ho kamniška zgodovina pisa-M\. la o najbolj popularnih Kamni-čanih ali natančneje rečeno Tunča-nih, prav gotovo ne ho mogla mimo po širni naši domovini znanega in priljubljenega župnika Pavleta. Saj je zadnje čase, po mnogih javnih nastopih postal tudi najbolj ugledna osebnost v javnem »natečaju« Moja soseska na nacionalni TV. Bravo gospod župnik, dokazali sle, da tudi glas iz. Močeradovega kota lahko da- leč seže, do vseh, ki v srcu dobro mislijo... /a, težko je ustreči tudi našim pur-garjeni. Kar naprej nekaj jamra-jo, da se v starem mestu nič ne dogaja, da počasi umira. Ko pa se v kamniških nočeh v mesto pod Malim gradom pripodi mularija iz vseh vetrov, se poveseli oh mulo glasnejši zvokih Gejmoverjev, Natalije ali Pike, da o Slakih ne govorimo, proti jutru gre-doč domov pa presadi kako rožico iz korit na Šutni na asfalt, pa že vsevprek telefonirajo v širni svet, kako je ponoči v mestu pod kamniškimi planinami divjal orkan... TZončno smo dočakali tudi, da je v M\ počastitev 40-letniee »zajle« na našo Veliko planino naprodaj levji delež Zaklada narave in to samo za nekaj milijončkov. Treba pa je reči, da naši ohčinarji, ko so zadnjič razpredali o tej prodaji, niso bili nič kaj prida mešelarji, ki bi pohvalili robo, ki jo prodajajo, pač pa so se na vse pretege trudili, kako hi jo čimbolj »dali v nič«. Potem pa pričakujejo, da se bo kupcev pred občinskimi vrati kar trlo. Se vidi, da v našem mestu nimamo več tradicionalnega živinskega sejma, kjer seje nekoč kar trlo mešetarjev, ki bi nam tokrat kar prav prišli in nam pokazali, kako se prodaja tudi suha krava ... Krištofov Pepe II. PISMA ODMEVI Ureditveni načrt M -1 Pod Skalco Usoda zazidalnega načrtu območja oh Nevljici - t.i. območje » Pod Skalco« je bila od sumih začetkov v HO. letih prejšnjega stoletja do danes ves čas negotova in polna preobratov glede prihodnje namembnosti lega prostora. Sprejem in objava odloka na občinskem svetu pa je najverjetneje zapečatil prostorsko ureditev lega območja. Pa vendar, ulije ureditveni načrt, lak kolje sprejel, res optimalna rešitev za prostor, ki ga ureja, in za samo mesto - kamniško mestno jedro?. V ureditveni načrt so zajete vse površine na zahodnem bregu Nevljice med Domom starejših občanov, Drnovškovo potjo in ('ankarjevo cesto, ki z območjem obstoječega športnega parku »Pod Skalco« nimajo prav veliko skupnega in ki, kot zemljiški kompleks, neposredno gravitira na samo mestno jedro Kamnika - zračna oddaljenost ne presega 200 m. Urbanistična ureditev lega prostora hi zatorej morala bili v pni vrsti v funkciji takšne zapolnitvi prostora okrog mestnega jedra, ki bi prispevala k trajnejši oživitvi mesto samega, ki ludi zaradi obstoječe prebivalstvene strukture že vrsto let žalostno propada. Vsako mestno jedro ima lahko svoj smisel in poslanstvo le, če je poseljeno pretežno z aktivnim prebivalstvom in enakomerno obkroženo z življem, ki mu lahko zagotovi izpolnitev funkcije upravnega, ekonomskega in poslovnega središča. Vrsto let trajajoča tendenca staranju prebivalstva v mestu in dokaj neenakomerna poselitev prostora okrog mestnega jedra je imela z.a posledico selitev vrste dejavnosti, pomembnih za funkcioniranje mestnega središča, na njegovo južno obrobje (kar je deloma pogojeno tudi z geografsko značilnostjo tega prostora), to pa ima z.a posledico slabitev ekonomske moči mesta in s lem njegovo umiranje. Vse bolj očitno je, da se bo s sprejetjem ureditvenega - lokacijskega načrta Ml Pod Skalco la trend še bolj pospešeno nadaljeval. Ker v perspektivi ni mogoče pričakovati, da bo mesto obsežneje zapolnilo z lastnim ekonomsko aktivnim prebivalstvom, niti mu tega priliva očitno ne bo zagotavljala njegovu bližnja okolica, ponovnega podjetniškega zagona ne bo doživelo. Urbanistično načrtovana zapolnitev in poselitev obsežnega prostora oh samem mestnem jedru s prebivalci tretjega življenjskega obdobja ho prej ali slej celotno mesto spre menila v dom starostnikov in mesto duhov. Tega ne bodo mogle spremeniti niti načrtovane špomorekreacijske površine oh Nevlju i, ki bodo funkcionalno gledano samozadostne in ne bodo imele nobenih večjih pozitivnih učinkov z.a oživitev mesta, prav tako pa bo njihova funkcionalnost močno vprašljiva, ker so fizično ločene oil pretežnega mestnega poselitvenega območja, kjer bi imele svoj smisel. Kamniška obvoznica, kije glede prt-točnosti že pravi zamašek, bo k tej izoliranosti le še pridala svoje. Resnične potrebe po tovrstnih športnih objektih so v območju med Duplico in »Svetilnikom«, kjer bi bile takšne kapacitete lahko bistveno bolj izkoriščene (kot npr. domžalska športna dvorana, ki leži v samem centru Domžal). Takšna pričakovanja temeljijo tudi na ocenjeni prezapol-njenosti športnega parka na Duplici, ki so zapolnjeni bistveno bolj kol športni tereni Pod Skalco. Mi so urbanisti pri načrtovanju sploh upoštevali interese mestnega središča, ki hlepi po mladi in sveži populaciji/ Deloma bodo tovrstna pričakovanja sicer uresničena s poselitvijo stanovanjske soseske Mali grad, vendar pa to kljub vsemu še ne bo dovolj. Ali so pričakovane potrebe po varovanih stanovanjih v občini res takšne, daje z.a to potrebno nameniti eno najlepših in najvitalnejših obmestnih lokacij? Prav gotovo ne, ker je z bistveno manj škode mogoče za potrebe starostnikov nameniti prav tako še neizrah ljen prostor severovzhodno od Doma starejših občanov. Ta lokacija ne bi v ničemer prizadela kvalitete njihovega bivanja, niti to ne bi predstavljali} degradacije tega prostora! Nasprotno - najverjetneje bi kvaliteto bivanja starostnikov la lokacija celo izboljša la. upoštevaje umirjenost lega dela prostora, urbanistično pa bi povsem nevsiljeno povezala Nevlje in Oševek z. mestom.. Takšna rešitev bi bila opravičljiva tudi z. ekonomskega vidika, ker bi na najbolj primeren način zapolnili prostor, na katerem bo zgrajena vsa komunalnu infrastrukturu, kije že načrtovana in je tik pred izgradnjo. Ohranjanje komunalno opremljenih površin za zelene pasove predstavlja dobesedno ropanje javnih sredstev (beri davkoplačevalskega denarja) inje takšno polralnost občinskih svetnikov pač težko razumeli. lak predlog je bil v javni razpravi o spremembah prostorskih dokumentov občine že podan, pa je bil brez pravih argumentov spregledan oz. zavrnjen, sprejeta pa rešitev, ki Kamniku nikakor ne bo v korist in ki predstavlja urbanistično nedomišljen (na to kažejo leta praznih razprav, oh upoštevanju drobnolaslniških parrilanih interesov, ki so se očitno vsakih nekaj let spreminjali in ob siceršnjem pomanjkanju dolgoročnih, za mesto pravih urbanističnih idej) in ekonomsko gledano težko razumljiv projekt. Z določitvijo drugačne namembnosti lega prostora (predvsem stanovanjski - brez. atributa varovanih stanovanj) pa bi še lahko odvrnili grozečo, za mesto nepopravljivo škodo. Upam. da se ho oh lem mojem razmišljanju zamislil še kdo, ki mu je v interesu razvoj mesta, njegove arhitekture in kulture, posledično tudi njegove ekonomske moči, kur vse pa bo mogoče doseči le ob sočasnem ohranjanju življenju v mestnem jedru, l.j. s pomočjo Uislnega aktivnega mestnega in obmestnega prebivalstva. Janez. Novak, univ. dipl. pravnik Koncert ob 500-letnici fresk pri Sv. Primožu V soboto, 19. junija, je bila v cerkvi sv. Primoža in Fclicijana nad Kamnikom prva od prireditev v počastitev 500-letnice fresk. Avtor monografije in vodnika dr. Ferdinand Šcrbelj je zapisal, da sodi kompleks stavb pri Sv. Primožu »med najpomembnejše zaključene spomeniške celote pri nas. In če ga znamo brati, se lahko zamislimo globoko v preteklost, vse tja do 11, stoletja, pa tudi globlje v davnino - kajti tod mimo že od prazgodovine vodi pot na gorske pašnike.« Prva cerkev naj bi tu stala že vil. stoletju. Čeprav je večina zgodovine romarskega svetišča zavita v temo, letnica 1504, odkrita na levi strani cerkve pri obnovi, priča, da so freske stare 500 let. V čast častitljive obletnice bo letos pri Sv. Primožu več prireditev, ki jih bodo organizirali nekdanji oskrbnik prof. Milan Šuštar, sedanji oskrbnik Aleš Sluga, ključarja Rudi Zore in Miha Zabret, dober poznavalec in dolgoletni obiskovalec prof. Janez Majcenovič in Javni sklad za kulturo. Prvi koncert se je poklonil Mariji Zavctnici, upodobljeni na levi strani cerkve. V zavetju nje- nega naglavnega ogrinjala je neznani slikar naslikal posvetne in cerkvene imenitnike. Tja so se zatekli pred nadlogami in trpljenjem. Koncertne pesmi svetovnih in slovenskih mojstrov Pcrcv ja B. Kahna, Wolfganga Amadeusa Mozarta, Oamilla Saint-Saensa, Irana (ierbiča, Franceta Gačni-ka, I.udvviga van Beethovna in Giovannija Battista Pergolesija so bile izbrane tako, da so spremile Marijo od pozdrava sv. Elizabete preko božjega rojstva, spremljanja trpečega Jezusa pod križem do Jezusovega vstajenja. Kot izvajalci so nastopili: sop-ranistka Urška Pavli, altistka Marta Zabret, baritonist Janez Majcenovič, na klaviaturah pa jih Je spremljal Tomaž Pirnat. Koncert je izzvenel izrazito komorno. Visoka kvaliteta petja in glasbene spremljave se je zli la s poltisočlctno plemenito govorico fresk. Ob častitljivi obletnici je Sv. Primož dobil tudi elektriko, ki jo proizvajajo sončne celice. Ta pridobitev DO omogočila boljše varovanfc spomenika in izvedbo različnih prireditev. marjeta humar Altistka Marta Zabret, sopranistka Urška Pavli in Tomaž Pirnat na klaviaturah so uspeli petje in glasbo zliti s poltisočlctno plemenito govorico fresk pri Sv. Primožu. IGOR LUNDER SEKSTET NA GRADU ZAPRICE Jazzovsko poletno sezono v novopoimenovanem Medobčinskem muzeju na gradu Zaprice v Kamniku je v so-organizaciji Društva glasbenikov Slovenije začel Sekstet Igorja Lundra. Koncert je bil s prvotno predvidene lokacije - zunanjega dvorišča zaradi letošnje vremensko nepredvidljive pomladi žal spet prestavljen v si- Pcer zelo akustičen i) ' '"A prostor grajskega salona. Igor Lunder je nadarjen kitarist, skladatelj in aranžer, ki je v svojo zasedbo uspel pridobiti nekaj zares odličnih slovenskih in srbskih jazzovskih glasbenikov, diplomantov različnih avstrijskih glasbenih akademij: saksofonista Igorja Lumperta, pozavnis-ta Matjaža Mikuleti-ča, trobentača Marka Djordjeviča, kontra-basista Milana Nikoliča in bobnarja Aljošo Jeriča. Občinstvo, ki je napolnilo dvorano, je bilo navdušeno nad njihovo suvereno igro in zelo domišljeno ter spretno aranžirano avtorsko glasbo vodje zasedbe. Tudi družabni del po koncertu ob jagodah in penini je bil prav prijeten. Naslednji koncert cikla JaZZZaprice 2004 bo konec septembra, nastopil pa bo novi mednarodni kvartet starega znanca kamniških ljubiteljev jazza - saksofonista Tadeja Tomšiča. Vodja zasedbe - kitarist Igor Lunder KAMFEST 2004 -FESTIVAL Z RAZGLEDOM Kamnik se bo z letošnjim letom dokončno pridružil slovenskim krajem, ki poletje zapolnijo z najrazličnejšimi festivali. Junijski Srednjeveški dnevi in Kamniška noč so se nadaljevali z mednarodnim festivalom Ana Desetnica, večina avgusta pa bo, še preden bodo v septembru Kamnik zasedle narodne noše, minila v znamenju prireditev na Malem gradu pod skupnim imenom Kamfest 2004 -festival z razgledom. Že lansko leto so številni obiskovalci dokazali, da Kamnik sredi poletja ne spi, še več, da si marsikdo rad privošči prijeten večerni sprehod proti ruševinam Malega gradu. Letos festival začenjamo s projektom mednarodne mladinske izmenjave pod skupnim naslovom Ghost Tovvn (Mesto duhov), ki se je bodo udeležili mladi iz Poljske, Avstrije, Italije in Slovenije in v prvem avgustovskem tednu pod mentorskim vodstvom pripravili gledališko-glasbeno-kostumografsko predstavo, ki bo tudi prvi dogodek Kamfesta. V dneh do konca avgusta se bo tako zvrstilo 22 kulturnih prireditev, med drugim bodo nastopili tudi Kontrabant, Ana Pupedan, Zijah Sokolović, Andrej Rozman - Roza, Teater Narobov, Predice in drugi. Torki in četrtki bodo namenjeni mladim glasbenim skupinam, zadnje dni festivala pa bo popestrila tudi slikarska kolonija na Šutni in program za otroke. Poleg Kulturnega društva Priden možic so program pripravili tudi Mladinski svet Kamnik, JSKD izpostava Kamnik in posamezni izvajalci. Podrobnejši program festivala, katerega generalni sponzor je Študentski klub Kamnik, pa bo izšel v posebni številki Kultura-torja. Druga Kamniška noč pod šotorom V organizaciji nekaterih kamniških podjetnikov in gostincev je pod velikim šotorom na Trgu prijateljstva od petka, 25. junija, do nedelje, 2. julija, potekala druga Kamniška noč. V treh dneh in nočeh so se pred številnim občinstvom zvrstili najbolj znani ansambli, kot so Mam bo Kings. Game over, Make up, pevke in pevci Natalija Verboten, Vika Božič. Rok Kosmač, starejše obiskovalce pa je pritegnil Lojze Slak s svojimi Fanti s Prapretna. Kljub različnim komentarjem o obnašanju nekaterih posameznikov po končani prireditvi, še zlasti petkovi, kakšnih veselitinih pretepov niso zabeležili. Zabavnoglasbena prireditev vsekakor pomeni prijetno poživitev kamniškega utripa na prehodu iz pomladi v vroče poletje. p „ matična knjižnica kamnik Cenjene uporabnike Matične knjižnice Kamnik obveščamo, da je knjižnica iuliia in avgusta odprta; ponedeljek: 13. do 19. ure torek: sreda: četrtek: petek: sobota: 13. do 19. ure 9. do 15. ure 9. do 15. ure 9. do 15. ure zaprto Dislocirani enoti v Šmarci in na Duplici imata zaprta svoja vrata do 2. septembra. O PRIDIGARJIH V FRANČIŠKANSKEM SAMOSTANU V petek, 4. junija, smo imeli Kamničani priložnost preživeti zanimiv večer v prostorih frančiškanskega samostana, kjer je bila otvoritev razstave z naslovom Pridigarji v frančiškanski knjižnici v Kamniku Razstavo je s pomočjo strokovne sodelavke mag. Andreje Eržen pripravila bibliotekarka in teologinja Marta Gorjup Za že pred nekaj časa napisano diplomsko delo je iz bogatega fonda frančiškanske knjižnice izbrala nekaj avtorjev, ki presegajo okvire svojega časa, še danes pa so znani kot dobri pridigarji. Samostanska knjižnica hrani kar okoli 700 enot, ki sodijo v razdelek o pridigarjih, od tega je približno 130 del iz 17. stoletja. Avtorica na hodniku pred knjižnico predstavlja nekaj teh Slo vencem najpomembnejših pridigarjev, kot so Janez Svetokriški, pater Amand, Janez Ludvik Schonleben idr. in njihova dela, ki jih hrani samo stan. Pridige, ki jih vsekakor lahko obravnavamo kot literarne mojstro vine, pa niso pomembne le s cerkvenega stališča, ampak imajo velik pomen tudi zaradi jezika - predvsem škof Tomaž Hren si je prizadeval, da bi bile napisane v slovenščini in kot take razumljive tudi preprostim in nešolanim vernikom Razstavo je uradno odprl dr. p. Viktor Papež po otvoritvi pa je v dvorani samostana sledilo predavanje dr. Staneta Grande o sodobnih dilemah slovenskega kristjana Vsi, ki vas navdušujejo stare knjige in zanima cerkvena preteklost, si razstavo lahko ogledate do konca julija. JASNA PALADIN Agencija za razvoj turizma in podjetništva v občini Kamnik - javni zavod Turistično-informacijski center Tomšičeva 23, 1241 Kamnik tel: +386 1 839 14 70 fax: +386 1 831 81 92 e-mail: infocenter. kamnik@siol. net http://turizem.kamnik.si KamniK KOLEDAR PRIREDITEV ARBORETUM VOLČJI POTOK Volčji Potok 3, Radomlje inf.:831 23 45 http://www.arboretum_ vp. si Sobota in nedelja. 7. in 8. avgusta, od 17. do 19. ure LUMPIJEVE DELAVNICE SPOZNAVANJA NARAVE v Arboretumu Volčji Potok Delavnice so za otroke brezplačne. Brezplačna je tudi vstopnina za predšolske otroke, ostali plačajo vstopnino po ceniku. V primeru dežja delavnica odpade. JiO MLADINSKI CENTER KAMNIK Šutna 38, Kamnik GSM: 041/ 957 609 Od torka. 20. iuliia. do petka. 23. iuliia. in od torka. 27. julija do petka 30. iuliia. od 10.30 do 11.30 ure Pridi si poslikat majico, izdelat drobno darilce zase ali za prijatelje Prispevek: 100 SIT na dan Prijave in informacije na Mladinskem centru Kamnik. Od ponedeljka. 19. iuliia. do petka. 23. iuliia. in od ponedeljka. 26. iuliia. do petka. 30. iuliia. od 16. do 18. ure V družbi vrstnikov boš spoznal različne likovne tehnike. Prispevek: 2000 SIT ali 500 SIT na dan. Prijave in informacije na Mladinskem centru Kamnik. Nadaljnji termini obeh delavnic bodo organizirani po prijavah in povpraševanju! Ob sobotah, od 10. do 12. ure na Šutni 38. Kamnik OTROŠKI BOLŠJAKI SO KAMFEST 2004 organizator: KULTURNO DRUŠTVO PRIDEN MOŽIC datum: od 8. 8. 2004 do 28.8.2004 lokacija: Mali grad • ura: vsak večer ob 20.30 info: od ponedeljka do petka med 10: in 12. uro na telefonu: 01/839-76-06 inf o@domkulture. org www.domkulture.org Predfestivalski dogodek: Od 1. 8. 2004 do 9. 8. 2004 bo v Kamniku potekala mednarodna mladinska izmenjava z naslovom »Mesto duhov«, na kateri bodo sodelovali mladi iz Poljske, Italije, Avstrije in Slovenije Pod vodstvom mentorjev bodo tem času ustvarili multimedijsko interaktivno gledališko predstavo MESTO DUHOV. Kdaj: sobota, 7. 8. 2004 ob 21 h Kje: Grad Zaprice, šutna, Mali grad, Rov pod Malim gradom Kaj: MESTO DUHOV premiera interaktivne gledališke predstave Program KAMFESTA 2004: K) nedelia. 8. 8. 2004 - koncert ANA PUPEDAN - otvoritev festivala r~> v nadaljevanju festivala pa še: The Stroj, Enzo Fabiani kvartet, Escape, Anavrin. Teater Narobov, Kontrabant, Radio Študent - Za dva groša fantazije, Božo Matičič in Jožica Kališnik, Predice, Orientalska plesna skupina Bavani, Soundoption, Zijah A. Sokolović, God Scard, Nika Vipotnik, Klapa Mali grad, Megdan (Makedonija), Miss.bee, Blow, UnBatt, Corks-crew, D-Fact, Six Pack Čukur. Generalni sponzor Kamfesta je ŠTUDENTSKI KLUB KAMNIK. Jtepfe I Pri enkratnem nakupu rfTGSTffn vvrOTndsti nad S.000 $IT vam I ZAVITEK ŽAR KLOBAS. Če pa bo vaša izb Aesj^i^es J 15.000 SIT, boste nakupljeno lahko odnesli v PR^M\^^\M\LHli^8B}. \ KRANJ: Jezerska cesta 3, Koroška cesta 26, Maistrou trg 3, (Ji Lojzeta Hrouata 4a JESENKI: C Orite Taučaija 6, ŠKOFJA L: Cankarjev trg I, KAMNIK: K Duplica, Ljubljanska 21 c Kako na počitnice? Za varne in brezskrbne počitniške dni vam nudimo širok izbor plačilnih instrumentov: kartica B A/Maestro, ki jo prejmete ob otvoritvi osebnega računa, omogoča preprosto plačevanje na prodajnih mestih in najcenejši dvig gotovine na bančnih avtomatih doma in v tujini, vse vrste plačilnih kartic Eurocard/MasterCard in Visa omogočajo plačevanje blaga in storitev na vseh prodajnih mestih, označenih z ustreznimi nalepkami ter poravnavo obveznosti enkrat mesečno, potovalne čeke American Express in Thomas Cook lahko na potovanju uporabljate kot gotovino ali jih zamenjate za gotovino, če v tujini ostanete brez denarja, vam ga v nekaj minutah posredujemo prek sistema Western Union. Obiščite nas v naših poslovalnicah: Glavni trg, Glavni trg 10, Kamnik, telefon: 8318-522, Duplica, Ljubljanska 45, Kamnik, telefon: 8318-373, 8318-374. Poletje v Matrixu. Matrix 1.6 GL z brezplačno klimo, bogato opremo in odlogom plačila že za 2.934.356 SIT. Avtoma center zrr j J > j p* j J "~ (J^f^ Obrtniška ul. 8, Domžale, S 72 16 221 HYUnDRI Kamniški OBČAN Kamnik, Glavni trg 23, I. nadstropje (zgradba med občinsko hišo in sodiščem) S 01/83 91311 041/662 450 ljubljanska banka Nova Ljubljanska banka d.d., Ljubljana Podružnica Kamnik . . . /~\ /—\ ................ - y~\ j—, * 430 novih elementov # ameriška preciznost in italijanski design popolna prilagoditev vašemu .40 prostoru / SVETOVNI PROIZVAJALEC NEVVFORM vodoodporni materiali brezplačno svetovanje in projektiranje # nakup brez posrednikov EEEJvodila -popolno odpiranje - NOSILNOST 30 KG , V_J—■—Ml — ■ DOMŽALE, Antona Skoka 2, tel.: 01/729-27-20 LJUBLJANA, Topniška 5, tel.: 01/430-77-30 KRANJ, Vodopivčeva 16, tel.: 04/236-47-70 MARIBOR, Partizanska c. 44. tel.: 02/250 16-73 KOPER, Sp. Škofije 54. tel.: 05/634-01-18 MONTAŽA in PREVOZ -GRATIS BELA TEHNIKA pfcrthfriil a ZA VAS - 5x V SLOVENIJI www.liiz-karantania.si Vabimo vas na testne vožnje z novo SEAT ALTEO PRESTOPI K DRZNIM. sam PRODAJNI CENTER JARŠE Preserska cesta 1, Zgornje Jarše 1235 Radomlje tel: 729 88 00, 729 88 01, 729 88 02, 729 88 03 fax: 729 88 14 "D topel om skupina TRGOVINA STRANJE Zg. Stranje 1 A 1242 Sathovica tel: 832 70 30, 832 70 35 fax:832 70 45 ^VTfflfflftflBE^ PjSoavo 23, Kamnik, telefon: 01/839 50 40 „■.:■—_ im-A-aSSt .....• ... ............. NOV DELOVNI ČAS V PRODAJNEM CENTRU JARŠE ponedeljek-petek: 7.00-20.00 sobota: 7.00-15.00 topken ticci Pridobite si TOPKARTICO, ki vam prinaša POPUSTE in številne druge UGODNOSTI. Vse informacije dobite pri prodajalcih. WWW.SAM.SI AKCIJA od 15-7. do 15.8 KLIMA NAPRAVE, HLADILNI VENTILATORJI i w I 20% DODATNI 7% POPUST ZA: STREŠNIK 1/1-BOBROVEC BC 19x40 rdeč in bakreno rjav DODATNI 5% POPUST ZA: STREŠNIK 1/1-LANDACH naravno rdeč in rdeč engobiran hfjf STREŠNIK 1/1-SULM naravno rdeč in rdeč engobiran STREŠNIK 1/1-KLASIK protektor 210,90 sit/kos d0 0aP*°6a^ STREŠNIK 1/1-DONAV 173,90 sit/kos ceoe^a*° NUDIMO VAM UGODNE KREDITE ZA NAKUPE V TRGOVINAH SAM 4-HBBi 14- AKTIVNE POČITNICE V TERMAH SNOVIK Vokalno-instrumentalna skupina OŠ Stranje z mentorico Karlo Urh in planšarico Rezko Mali zlato priznanje na VIII. državni reviji ljudskih pesmi, plesov in običajev OHRANJAJO LJUDSKE OBIČAJE Že osmo leto nas jc ljubitelje ljudskega izročila povezalo spoštovanje do vseslovenskega petja in plesa. V času evropeizacije in poplavi- tujih pozitivnih in negativnih vplivov medijev je vzpodbujanje narodne zavesti življenjskega pomena za ohranjanje slovenske identitete. Na letošnji državni reviji ljudskih pesmi, plesov in običajev PIKA POKA POD GORO v organizaciji OŠ Rogaška Slatina in Zavoda RS za šolstvo se je predstavilo preko 900 otrok iz vrtcev in šol iz vse Slovenije. Strokovna komisija je ocenila najboljše skupine z zlatim, srebrnim in bronastim priznanjem. Na reviji se je predstavila tudi vokalno-instrumentalna skupina OŠ Stranje, ki deluje kot glasbeni krožek. Zbiramo se enkrat tedensko, igramo in pojemo najrazličnejše pesmi. Pogosto poskrbimo za ubrano spremljavo otroškega in mladinskega pevskega zbora. Letošnji program nas tesno povezuje z življenjem in delom pastirjev - planšarjev na Veliki planini, njihovimi šalami, zgodbami, pesmimi in plesom. Medse smo povabili pastirico Rezko MALI, edino izde-lovalko trničev na Veliki oz. Gojški planini. Osebno pravim, da je edinstvena na svetu. Trniči so trdi siri, oblikovani v ženske prsi, ki so jih pastirji po stari navadi podarjali svojim izvoljen-kam. Kot hrana se trnič zlepa ne pokvari in je za mar sikoga na planini najboljša poslastica. V ljudski pesmi in izročilu se zrcali duša našega naroda zato menim, da je potrebno to vrednoto naše dediščine zaščititi in ohraniti pred pozabo, saj je edinstvena v Evropi. Strokovna komisija, ki je spremljala VIII. državno revijo, je vokalno -instrumentalni skupini OŠ Stranje dodelila /Jato priznanje. Mentorica KARIA URH V Termah Snovik tudi letošnje poletje nismo pozabili na naše najmlajše. Kot že prejšnje leto, smo tudi letos pripravili številne aktivnosti, namenjene otrokom od 1. do 5. razreda osnovne šole. Aktivne počitnice trajajo teden dni od devete do šestnajste ure. Otroci se učijo plavati, se igrajo, rešujejo uganke, kvize, rišejo, delajo zgibanke, poslušajo pravljice in spoznavajo življenje na podeželju ter vas Snovik pod budnim očesom animatorke. Prvo skupino otrok smo gostili v drugem tednu julija. V sklopu aktivnih počitnic smo si dodobra ogledali Burjevo kmetijo, od hleva pa do traktorjev in drugih delovnih strojev. Ogledali smo si tudi Bizjakove konje, ki se pasejo v ogradi nad vasjo, veliki jez v Snoviku, ki daje potoku ustrezen padec vode, ki poganja zasebno malo hidrocentralo. Da pa smo enotedensko preživljanje počitnic še popestrili, smo organizirali piknik pri Kašči, kjer so bile na prvem mestu športne igre z žogo in igranje badmintona. Otroci so se s pomočjo animatorke in različnih plavalnih pripomočkov vsak dan izpopolnjevali v plavanju. Neplavalci so izgubili strah pred vodo, nekateri so se naučili plavati, starejši pa so se naučili novih plavalnih tehnik. Čas smo si krajšali s skakanjem po napihljivem gradu in z raz- nimi igrali, sem ter tja smo čofotali tudi v otroškem bazenu. Ker so mali želodčki radi lačni, so nam v restavraciji Potočka vsak dan ob dvanajstih pripravili okusno kosilo. Da pa so nas še bolj razveselili, nas je vsak dan čakalo še sladko presenečenje, vse od palačink do sladoledno sadnih kup. Teden dni je hitro minil, a spomini na prijetno druženje bodo ostali. Upamo, da se prihodnje poletje zopet vidimo v Termah Snovik. NINA STANKOVIČ Bilo mi je všeč, ko smo se kopali, šli na tobogan, pri malici risali in barvali, imeli dobra kosila, se frizirali in igrali, imeli piknik, šli na sprehode, se žogali. Učiteljica je bila prijazna, upam da nas bo tudi drugo leto imela ona. Mateja Štrajhar Všeč mi je bilo plavanje, žoganje, ko smo šli na tobogane, šli na sprehod, se slikali, imeli smo celo piknik. Upam, da bo drugo leto ista učiteljica. Andraž Prvič, ko sem bil v Snoviku, sem se bal. Drugič sem se naučil plavati. Tretjič sem preplaval 10 m. Četrtič sem preplaval 13 m. Petič sem preplaval 30m. Rok POLETNE POČITNICE z dežnikom ali sladoledom? Sami se odločite, kako se boste prilagajali vremenu in temperaturam v letošnjem poletju in kaj bo večkrat v vaših rokah - sladoled ali dežnik. Nekateri ljudje, predvsem starši mlajših šolarjev, imajo veliko večje probleme, ko nastopijo šolske počitnice. Problem je varstvo otrok, ki so ob uvedbi devetletke še mlajši. Zakon jim je med šolskim letom nudil možnost jutranjega in popoldanskega varstva, s prvim dnem počitnic pa so se starši morali znajti kot so vedeli in znali, saj so ob spričevalih dobili še obvestilo, da varstvo odpade! Prejeli smo kar nekaj telefonskih klicev obupanih staršev, naredili pa smo lahko bolj malo. Posredovali smo jim informacije o kolonijah, plavalnih tečajih, aktivnih počitnicah v termah Snovik, o ustvarjalnicah v Matični knjižnici... Pro- Poletje v Elantri. Elantra 1.6 GL z brezplačno klimo, bogato opremo in odlogom plačila že za 2.692.177 SIT. f\vto£m center Obrtniška ul. 8, Domžale, TT 72 16 221 HYunoni I? f a s h i o n l i n e Vabimo vas v Krojevo prodajalno ženske konfekcije na Ljubljanski c. 84 v Domžalah, telefon 01/729*30-30 Delovni čas: od 9" - I3K in od 16" - 19\ sobota od 9* • 12" 40% SEZONSKO ZNIŽANJE kolekcije pomlad-poletje 2004 od 19. 7. do 9. 8. grami so tedenski ali desetdnevni, vezani na plačilo, pa še premalo ur sorazmerno z delovnim časom staršev. Prihodnje leto moramo s sodelovanjem »stroke« in različnih društev zagotovili varstvo za najmlajše šolarje, z minimalnim prispevkom staršev in zanimivim programom za otroke. Na Mladinskem centru lahko letos le popestrimo počitnice z brezplačnimi ustvarjalnimi delavnicami in vas zadnji teden v avgustu vabimo na MALO ŠUTNO. Informacije na 041/957-609. DARJA ,TFJA (in NINA, ki je »ušla«našcmu fotoaparatu) S iriperesno deteljico sem se srečala na igrišču na Zikovi ulici: »Počitnice so stiper, ker se bomo naspale in ker se ni treba učiti. Občasno gremo na bazen, včasih povabimo prijateljice, veliko se pogovarjamo. Ob slabem vremenu pa prav pride računalnik. Obveznosti? O ja, tudi to. Pripravimo si zajtrk, jaz pa počistim kletko hrčku, ga imam tako zdresiranega kot psa, me vse razume ...« ANDRKIA, SARA, SABINA in LEJLA Kit so lelos prvič na kamniškem bazenu, so hitro skočile v vodo in tam pozirale. Povedali so, da bi bilo fino, če bi bil še kakšen tobogan in skakalna deska LNISA Večkrat pride na bazen s sestrično Almino, s seboj vzameta malko, če prideta za cel dan. Pravita, da ni drago, prejšnje leto sta imeli sezon sko karto, letos pa oh tem čudnem vremenu še premišljujeta Na bazenu uživa ta v družbi vrstnikov, želita si, da bi dovolili skaka nje v vo-do, če že ni tobogana. KLARA, DAVID, KLARA Ko so doma, se igrajo na igriSCU, menjajo na lepke, se lovijo, skrivajo, rolajo. igrajo odbojko in košarko, David pa je do dal še nogomet. Na bazenu pogrešajo igrala za otroke, v vodi in travi. Najmlajši v plavalnem tečaju se skozi igro učijo osnovnih veščin plavanja ludi na suhem se igrajo in zabavajo tako, da jim hitro mine tri ure tečaja. Čista in topla voda, urejena okolica baze na in ugodna cena vstopnic (po 15. uri - 500 SIT) so zadosten razlog, da se tudi vi osvežite in spros tite v kamniškem bazenu. HELENA HONDA JAP! NOVI CIVIC CAfl-LINE AMBROŽ, d.o.o. Prešernova 12, Radomlje, tel.: 01 / 72 27 534 !* debis VABLJENI CITROEN VELIKA IZBIRA VOZIL -NAJUGODNEJŠI NAKUP! C3 SX 1.4i s klimo že od 2,327.000 SIT dalje in C3 SX 1.4 HDI (dizel) s klimo že od 2,604.000 SIT dalje ^ji^C "T" AvtomarkeI PRODAJNO SERVISNI CENTER BLATNICA 5,1236 TRZIN Tel.: 01/562 33 00 • faks: 01/562 21 63 http://saloni.citroen.si/avtomarket-trzin/ 'Vabljeni tudi v prodajalno Kroj v Ljubljani, Tavčarjeva 2, in v industrijsko prodajalno v Škofji Loki, Hafnerjevo naselje 125. Julijsko dogajanje v Termah Snovik Za vsakogar se kaj zanimivega najde v tem sivem poletju Vreme v začetku letošnjega poletja ni bilo na strani dopustnikov. Poleg slabega in nezanesljivega vremena nas je doletelo še cvetenje morja. Zato si je mnogo ljudi rajši izbralo zanesljivejšo alternativo. Nekaj jih je bilo na voljo tudi v Termah Snovik. Poskrbeli smo za animacijo otrok, za kuharske mojstre, kolesarje, zabave željne in še bi se našel kdo, ki si je dan prijetno popestril ob osvežujočem bazenu. Pa pojdimo po vrsti. 3. julija so se v Snoviku zbrali mojstri v pripravi postrvi (na sliki spodaj). Skupaj s podjetjem Racoon (podjetje za promocijo športnega ribolova) smo organizirali dnigo tekmovanje v pripravi jedi iz postrvi. F.najst kuharjev je skozi ves dan pripravljalo ribje specialitete, ki jih je ocenila šestčlanska komisija. Imela je težko delo, saj so bile jedi resnično okusne, tudi rezultati na koncu so bili zelo tesni. Zmagala je Olga Šmid iz Ljubljane. Pripravila je postrvi s spomladansko zelenjavo. Poleg tega smo videli še dimljeno postrv, postrv s kajmakom, naša kuharica Urška Romšak je pripravila pečeno postrv z zeljem, Kamničan Roman Špenko pa se je preizkusil v pripravi postrvi po kardinalsko. Ker pregovor pravi, da mora riba plavati trikrat; v vodi, olju in vinu, je mariborska vinska klet Vinag poskrbela tudi za kvalitetno izbiro vin. 9. julija je časopis Gorenjski Glas v Termah zaključil akcijo Gorenjec in Gorenjka meseca. Gorenjce meseca so njihovi bralci izbirali vsak mesec na podlagi njihove priljubnosti. Tako je bilo od junija-2003 do maja 2004 izbranih dvanajst zmagovalcev in ravno toliko njihovih protikandidatov. Vsi so bili povabljeni na zaključno prireditev, veliko je bilo tudi gostov. Vsi so uživali v prireditvi na terasi pred Termami. Mlade, perspektivne glasbene skupine so poskrbele za dodatno prijetno vzdušje. Slišati je bilo vse, od narodno zabavne do moderne glasbe. Naslednji dan so prišli na vrsto športniki, natančneje gorski kolesarji, na predstavitvi kolesarskih poti po kamniški občini. Agencija za razvoj turizma in podjetništva v občini Kamnik je v marcu izdala vodnik po kolesarskih poteh Kamnika, prav tako je tudi Velika planina izdala karto gorskih kolesarskih poti po planini. Z namenom, da bi te poti zaživele, smo skupaj s podjetjem 38 Sport organizirali dve kolesarski turi. Prva tura je bila bolj zahtevna in je potekala po trasi: Terme Snovik - Ravne - Črnivec - Velika planina do Zelenega robu in nazaj. Z njo so se spopadli kolesarji na zgornji fotografiji. Druga tura je bila manj zahtevna, namenjena družinam in občasnim kolesarjem. Trasa je bila dolga približno H km in je potekala izpred Term Snovik na samotno kmetijo Mejač nad Sno-vikom, v Hruševko, kjer je bil na ekološki kmetiji Matevžuc postanek za čaj. Prigriznili smo slastno pecivo, ki nam ga je pripravila gospodinja, otroci pa so se igrali z dvomesečno srno, ki je na kmetiji našla svoj novi dom. Na izviru termalne vode v vasi Vaseno smo popili malo vode in se odpeljali nazaj v Terme. Največ pa se je dogajalo našim mladim obiskovalcem. Prva skupina otrok s t.i. aktivnih počitnic je v petek zaključila z enotedenskimi aktivnostmi pri nas. Bili so zadovoljni, nekateri so se naučili plavati, nekateri so bili prvič na kmetiji, vsi pa so povedali, da bodo drugo leto spet prišli, saj jim je čas ob vodi in na sprehodih hitro minil UROS RAZPOTNIK Župnijski zbor sv. Ruperta na obisku pri Mavrici V soboto, 12. junija, je k pevskemu zboru Mavrica iz Srednje vasi prišel v goste MePZ župnije sv. Ruperta izTrofaiacha. V popoldanskih urah so si gostje ogledali prireditve, povezane s srednjeveškimi dnevi v Kamniku, zatem pa so se odpeljali nazaj v Šmartno, kjer so v župnijski cerkvi v Šmartnem pa pripravili celovečerni koncert. Zbor pod vodstvom zborovodkinje Kristl Eichberger je že z uvodno pesmijo Laudate omnes gentes dokazal, da gre za kakovostno skupino, ki se lahko kosa z marsikaterim pevskim sestavom. V imenu župana občine Trofaiach pa nas je pozdravil občinski svetnik gospod Rudi Evveiner. Nadaljevali so z masnimi spevi različnih avtorjev in nato prešli na pesmi cerkvenega leta. Začeli so z adventno Kurta Muthspiela, ki je bil najpogosteje izvajan avtor v tem večeru. Sledile so božična, postna in velikonočna, nato smo slišali majniško in dve binkoštni pesmi. Za konec tega dela programa smo slišali pesem iz 15.stoletja v čast sv. Trojici. V zadnjem delu koncerta smo poslušali ljudske pesmi iz avstrijske Štajerske, Bavarske in Južne Tirolske. Za večino je bila najbolj prijetno presenečenje večera slovenska narodna iz Benečije Oj, Božime, ki so jo pevke in pevci pod izvrstnim vodstvom zborovodkinje zapeli tako občuteno, da se je zdelo, da pred nami prepeva slovenski zbor. Poslušalci smo vsako pesem nagradili z bučnim aplavzom, ki pa je vrhunec dosegel ravno pri Oj, Božime. Zborovodkinja Kristl Eichberger nam je skupaj z zborom pripravila res lep in prisrčen večer, ki smo ga zaključili pri Čib-ru, kjer smo bili izvrstno postreženi. Zbor sta spremljala tudi župnik pri sv. Rupertu gospod Franc Hirzabauer in evangeličanski pastor gospod Hubert Lintner ter še nekaj spremljevalcev, ki so želeli videti lepote Kamnika in okolice. V nedeljo je zbor pel pri sv. maši v podružnični cerkvi sv. Tomaža na Lokah. Tudi tokrat so se pevke in pevci skupaj z zborovodkinjo izvrstno izkazali. Polna cerkev vernikov jih je po koncu maše nagradila z dolgim aplavzom. Druženje smo zaključili v Termah Snovik, kjer je osebje restavracije Potočka lepo poskrbelo za nas, mi vsi pa za prijetno družbo. Rad bi se zahvalil našim gostom za čudovite trenutke, ki smo jih preživeli skupaj, pa tudi našemu župniku Jožetu Razingerju, ki je z veseljem sprejel pevce iz Trofaiacha v okrilje naših cerkva. Seveda pa tega gostovanja ne bi bilo brez neutrudnega Janeza Ivanca. Janez, tudi tebi iskrena hvala. ALBIN PIRŠ IN MEMORIAM ODŠEL JE BOJAN SCHLEGL, NAM IN ZANAMCEM JE OHRANIL KAMNIK uradni slovenski mestni arhitekt, do zadnjega trenutka predan strokovnim izkušnjam, tako prt oblikovanju detajlov in soustvarjanju večjih j>ro-jektov. Mestu je dal pečat, na katerega smo lahko vsiponćsni Ponosni smo na besede, kijih izražajo predvsem obiskovalci, tujci in vsi, ki se sprehodijo skozi Kamnik. Leta 1964je kot mestni arhitekt jnevzemul odgovorne naloge, mnogi ga niso razumeli, mnogokrat tudi potem ne. ko jim je znal na hitro skicirati jmMem in tako s svojim znanjem in strokovnimi odločitvami podiral takšne ali drugačne pritiske. Mnogi ga niso razumeli tudi zato, ker so se zavedali, da zahteve sj)omenišk.ega varstva jjomenijo dodatno veliko denarja J>ri obnovi hiš in urejanju mesta. Ohranil je debele mestne zidove in predvsem pročelja, njegovi so izveski nad lokali, kamniške luči, ki jih je skrbno oblikoval, številni detajli, ki dajejo čar starodavnemu mestnemu središču. Življenjski utrip, kije vsak dan hitrejši, ga ni zasanjal v zgodovino, znal je jmsluhniti tudi današnjemu času, iskal je jiovezavo med zgodovino, tradicijo in novimi zahtevami. Maistrov most, kije I')')'), leta zamenjal starega-železne-gaje njegov s/)omenik, sooblikovanje mostu pri Utoku mu je bil nov Izziv. Številne njegove Ideje so ostale neizf)olnjene, mnogo skic je ostalo v njegovem bloku, veliko majhnih detajlov srečamo vsak dan, za katere le redki vedo, da so to Schleg-love ideje. Še bi lahko našteval številna področja njegovega ustvarjanja. Med drugim je bil tudi velik športnik, še />red dobrim mesecem je odigral zadnjo igro tenisa, kise mu je f>redajal vse življenje. Ne le, daje bil dober igralec, tekmovalec, vzgojil je številne mlade tenisače. Ponosen šem, da je bil bojan Schlegl zadnjih nekaj let svetovalec žujmna, da sva tesno sodelovala v dobro vseh Kamničanov in našega Kamnika. župan Tone Smolnikar Tako, kolje mnogokrat iz svojega delovnega bloka trosil ideje, kaj vse moramo postoriti v našem mestu, tako so ob zadnjem najinem srečanju iz njega kar vrele ideje, na kaj vse moramo /)aziti, kako bomo ohranili in ustvarjali podobo Kamnika. Še zadnjič me je prepričal, da je dolga desetletja živel tn ustvarjal za svoje rojstno mesto, dojel sem njegova opravičevanja zadnjih dveh let, ko meje večkrat prosti, naj ob petkih ne sklicujem sestankov, na katerih bi moral biti, ker je moral k zdravnikom. Prenova rojstne hiše Rudolfa Maistra, ki smo jo olepšano, z vsemi državnimi častmi, /)odarilt Kamniku, je bila njegov zadnji veliki projekt. Očitno že zelo bolan je vložil ogromno ur truda in strokovnega znanja, daje hiša dobila podobo, ki obeležuje obdobje rojstva našega velikega Kamnlčuna, Veliko strokovnih prepričevanj je viselo na njem, mnogo pogovorov, ki jim je dodal velike življenjske izkušnje, je bilo uspešnih, njegovo znanje je dobilo najširšo potrditev strokovne in širše javnosti. Kljub temu, daje bil le dobro desetletje zaposlen v občinski uj>ravi,je nato ob številnih drugih nalogah dal dušo našemu mestu. Ril je Jm>i Poslovilni govor prijatelja Iva Kordaša Danes, ko se poslavljamo od tebe, dragi Bojan, Tvoji najbližji Tomaž in Andrej s svojimi dragimi, mi - prijatelji, sošolci, tvoji stanovski kolegi, sodelavci, šj>ortniprijatelji in vsi Usti, ki si jim neštetokrat pomagal prt uresničevanju njihovih želja - ne moremo doumeti, da je usodna bolezen tako kruto in hitro jwetrgala tvojo življenjsko pot. Ml, ki smo Imeli to srečo in veselje, da smo jo delili sku/mj v našem vsakdanu, smo te poznali kot srčnega moža, fjrežetega z velikansko življenjsko energijo v tvojem osebnem, poklicnem in športnem delovanju. Življenjska pot lije naklonila sinova Tomaža in Andreja. Na. oba si lahko ponosen. Skupaj z njima si sJ>oznaval in delil srečo očetovstva. Vse od tistega trenutka, ko smo izvedeli za Tvojo kruto usodo, smo občudovali Tvojo veličino, ki si jo izkazoval v tem neenakem boju z boleznijo. Zdaj, dragi Bojan, si ne bomo več zaklicali - živijo in adijo. Zdaj bodo med nami, jm-jatelji, lebdeli le še sjiomini na vse vragolije naših mladih let, let ko smo dozorevali in zakorakali v življenje, lejn> in vedro, a tudi po-SUtO s skrbmi, tegobami in žalostjo. Vsi se sprašujemo, kdo bo odslej s lako vnemo in ljubeznijo skrbel za lepoto našega Kamnika. To mesto, ki si ga krasil In negoval kpt lastno domovanje, vztrajal tn ustvarjal toliko časa, da seje zastavljena ideja realizirala, žal, /trenekatera tudi ne. Bojan Schlegl, univ. dipl. ing. arh., izhaja iz stare in znane kamniške družine. V številni družini je bil s sestro Vero najmlajši. Po vojni se je vrnil v Kamnik, in stanoval na Grabnu. Sl>oznali smo se kol gimnazijci in postali nerazdružljivi. Bojan poln talentov, nadarjen za glasbo - saj je tudi muziciral -kot odličen risarje kolebal med akademijo in arhitekturo, a namenjena mu je bila slednja. Bojanu v življenju ni bilo lahko. Zgodaj je Izgubil očeta in mamo. Vendar je s svojo delavnostjo že zgodaj skrbel za svoj kruh. Obdarjen s talenti je ves čas svojega študija deloval kot jniznan risar, ilustrator in karikaturist. Marsikatera bodica mu je nakopala težave, a se ni dal. Mlajši verjetno ne vedo, daje bil Bojan po vojni med[mrimi risarji strijm - ne samo v Sloveniji, temveč tudi v Jugoslaviji. Mi se še spominjamo kako Bojan ni bil dosegljiv od torka do j>etka, ker je za časopis Dnevnik pripravljal svojega Ilegalca ali pa Skrivnost lielega slona. Že za časa študija je sodeloval />ri urejanju Kamnika s prof. Kobetom iti prof. Ilitencem ter drugimi znanimi arhitekti inje tako fx>z-neje samoumevno j>revzel obveznosti mestnega arhitekta ter tako v šestdesetih letih jiričel svojo uspešno />ol velikega esteta, mojstra detajla, notranje Opreme, j)a tudi urbanega urejanja in še bi lahko naštevali. Bedel je nad podobo Kamnika, To velja tudi za čas, koje bil zaposlen na Zavodu za kulturno dediščino Slovenije v Kranju. Z enako vnemo je deloval še v pokoju in vse do konca življenja. Z g. Petkom seje še j)red štirinajstimi dnevi dogovarjal o zastavljenih projektih mestnega jedra. Ne moremo mimo Bojanove velike privrženosti Športu, Ril je izjemen orodni telovadec in eden stebrov plavalnega kluba prt skokih v vodo - Vaterpolo igralec, smučar in celo odboj' kar, če je bilo potrebno. Največja privrženost pa< je veljala tenisu, kjer je opravil ogromno vzgojno delo z mladimi, gojil je igro fair ]>la-ya ter opravil izjemno trenersko delo. Mislim, da ni danes igralca v Sloveniji, ki ga ne bi poznal V Kamniku in širši okolici pa smo bili vsi deležni Bojanove vzgoje, nasvetov in se znjim skujmj veselili iger, zmag ali porazov in trenutkov, ki smo jih preživljali na in ob teniških igriščih. Tudi v teh težkih časih, ko siže vedel za svojo bolezen, smo se družili. Ti si bil tisti, ki si nas vzpodbujal delil nasvete in vztrajal. Teh trenutkov ne bomo pozabili nikdar in za vedno ostajaš z nami. V ponedeljek, 7. junija, ko sem bil /?ri tebi, nama je skrbna in nesebična Tota skuhala kavo. Pa si dejal: »Ivo, a si še za to, da greva na Črnivec«. »Seveda, Bojan«. Bilo je proti večeru, zarja nad sv. A no, in sva se j)eljala. Ti si me t >o-dil čez Znojile, mi razkazoval Tvoja j)ota - tja do Črnivca, Malo sva govorila in gledala zarjo tja daleč čez hribe. Posedela sva in jmtem sva se vračala fn> isti poti nazaj. Pogledal si me, mej)rijelza roko in mi z blago kretnjo dal vedeti, da te vožnje verjetno ne bova več ponovila. Dragi Bojan, čeprav je bilo lo spoznanje bridko in žalostno, sem ti hvaležen, da sem bil v tistem trenutku s teboj in deležen tvojega miru, modrosti in zauj)anja. Zdaj, dragi bojan, ko boš tu počival ob naših dragih prijateljih - Ninolu. Borotu, Francetu in Nejetu in se bomo poslovili od tebe, si bom sposodil besede velikega Petrarce, ki so kot pisane za Tebe: Ozrem se in v tej senci, ki na strani mi sonce vi iskalo je sredi tlaka, Njega prepoznam, ki sodba mu bo taka, da se ime nesmrtno mu ohrani. bojan ostajamo Tvoji dolžniki. Hvala ti za vse - Počivaj v miru! Srečanje dupliških mizarjev po pol stoletja... Pred dnevi so se na Duplici srečali nekdanji učenci lesnoindustrijske šole Stol, ki so pred dobrimi petdesetimi leti kot vajenci v takratni tovarni upognjenega pohištva Stol obiskovali to šolo in se usposobili za mizarje. Okrog 25 sedaj že upokojenih mizarjev, lesnih tehnikov in inženirjev z različnih koncev Slovenije se je odzvalo povabilu Jožeta Brodarja in Lojze- ta Horvata in s tem srečanjem, kot so dejali, počastili tudi letošnjo stoletnico začetka lesne industrije na Duplici. Njen začetek je leta 1904 zaznamovala Bahov-čeva žaga in parketarna, ki ji je sledila Remčcva tovar na upognjenega pohištva in pozneje uspešna, po vseh celinah znana, danes pa žal usihajoča industrija pohištva Stol Kamnik. F. SVETEIJ Vajenci - učenci lesnoindustrijske šole Sini ob zaključku šolskega leta 1951 z Alfredom Tomažičem, upravnikom šole (na sredini zgoraj), Bertom k odričem, nekdanjim direktorjem Stola (na levi) in Francem Popi-tom, upravnikom vajeniškega doma (na desni). Pohod SLS-a na Goro pri Sv. Miklavžu V nedeljo, 6. junija, smo v vodstvu Občinskega odbora SLS Kamnik organizirali za vse svoje člane in simpatizerje stranke pohod na Goro Sv. Miklavž, nad Šmartnim pri Kamniku, ki leži na 749 m nadmorske višine. Zbrali smo se pri Kulturnem domu Šmartno, od koder smo krenili proti vasi Gradišče. Po dobre pol ure hoje smo prispeli do domačije 1'oljanškovih, kjer smo se okrepčali s šilcem domačega Pot smo nadaljevali proti Miklavžu. Najprej smo se malo odpočili in okrepčali v mežnariji - v črni kuhinji, ki jo upravlja tamkajšnje turistično društvo Gora Sv. Miklavž. Predsednik društva Jože Korošec nam je po kratki predsta- vitvi društva razkazal naravne in zgodovinske lepote Sv. Miklavža. Ogledali smo si protitur-ško obzidje z obrambnim stolpom, cerkev Sv. Miklavža, katere notranjost obnavljajo, prenovitev vodnjaka in seveda mežnarijo s črno kuhinjo ter Jože Korošec nam je razkazal znamenitosti sv. Miklavža. Ujeta v objektiv tudi predsednik dr. Anton Svetlin in podpredsednik g. Frane Orešnik. pravo kmečko izbo. Po ogledu je sledila maša, ki jo je za po-hodnike daroval domači župnik g. J. Razinger. Po maši smo se razveselili prave kmečke malice v mežnariji, nato pa je sledilo družabno srečanje ob klepetu in harmoniki še v prijetno popoldne. Bil je res lep dan in nekateri, ki so bili prvič na Gori pri Sv. Miklavžu, se kar niso mogli načuditi, kako lep razgled je na Limbarsko goro, na Kamniške Alpe in Ljubljansko kotlino. JOŽEKOROŠK dr. ANTON SVETLIN ± Poletje tako in drugače Pogovor z mladim skakalcem Rokom Benkovičem TRENUTKI V LETU amnik www.studentski-klub.com Za nas na Študentskem klubu je prvi znak, da je poletje končno tu, vsekakor zabava ob zaključku šolskega leta, torej Pool party, ki je bil letos še nekoliko bolj stresen kot ponavadi. O tem sem vam seveda nekaj malega napisal že zadnjič, saj nas je na cedilu pustil eden največjih slovenskih pop zvezdnikov Magnifico. No, namesto njega so potem prišli primorski zabavljači Zmelkoovv, ki so predstavili nekaj novega gradiva, mnogi so bili prijetno presenečeni tudi nad mladimi Carpe Diem, o katerih bomo v prihodnosti zagotovo še veliko slišali, seveda pa je med mnogim večerni koncert sekundarnega pomena, saj so bili tam predvsem zaradi druženja. Druženja s prijatelji, s katerimi so se lahko tudi pomerili v številnih zanimivih igrah, z njimi so lahko poklepetali ob kakšnem cocktailu, vse skupaj pa je znova zaznamovalo precej muhasto vreme. Ves čas se je bilo potrebno ozirati v nebo in upati, da dežja ne bo. Sicer pa, kot kaže in kot napovedujejo, bo letošnje poletje precej mokro! Dobra volja na Pool partvju Voda je tudi tema našega naslednjega fotografskega natečaja, ki se bo zaključil 13. avgusta, vse dodatne informacije pa seveda lahko poiščete na naši spletni strani www.studentski-klub.com. Naj vam tudi zaupam, da so v naših prostorih razstavljene najboljše fotografije rož in cvetja zadnjega fotografskega natečaja in naj vam bodo za vzpodbudo pri fotografiranju rek, jezer, morja, slapov, ponikalnic in drugih zadev, ki so povezane z vodo. Z vodo sta povezana tudi dva glasbena festivala, ki se bosta odvijala v prihodnjih dneh oziroma tednih. V trenutku, ko boste brali te vrstice, bo legendarni Ročk Otočec že za nami, poročilo pa lahko pričakujete v naslednji številki, še vedno pa imate priložnost obiskati Tolmin (od 15. do 18. julija), kjer bo potekal peti festival, ki je namenjen predvsem ljubiteljem reggae glasbe. Z obema festivaloma sta povezani dve slovenski reki - z Ročk Otočcem nekoliko lenobna Krka, o okolju festivala Soča Reggae Riversplash pa vse pove že ime, kajne? In ko smo že pri festivalih - tudi letos se bo odvijal festival v srbski Guči, kjer se zberejo najboljši »trubaški« orkestri in več kot sto tisoč ljudi, ki se pridejo sprostiti in uživat. No, če ste radovedni, ker ste o Guči že brali, videli posnetke ali morda celo v živo poslušali dobitnike »Zlate trube« preteklih let, si lahko s pomočjo Študentskega kluba Domžale letos vse skupaj ogledate kar v živo. Za vse nadaljnje informacije si seveda oglejte našo spletno stran. Zadnjič sem napovedal, da se s poletjem zmanjša tudi obseg naših projektov, ki so vtem času vezani predvsem na dogajanje v naravi - kolesarski izleti, smučanje na ledeniku, izleti, clubbing, koncerti in festivali. Seveda že pripravljamo projekte, ki vam jih bomo predstavili v jesenskih mesecih in ki vas bodo zagotovo znova pritegnili v našo družbo. Do takrat pa obilo užitkov v poletju, pa naj bo kakršnokoli že, če želite, bo vedno sončno! MATIC SLAPŠAK, pr-kamnik@studentski-klub.com Nagradna akcija Vrni napotnico e-Študentskega Servisa Kamnik Za vroče poletne mesece na e-Študentskem Servisu Kamnik pripravljamo nagradno akcijo Vrni napotnico in sodeluj v nagradnem žrebanju za SKUTER! Vsaka napotnica e-Študentskega Servisa Kamnik, ki jo študenti in dijaki izpolnjeno vrnejo do 31. avgusta 2004, bo sodelovala v nagradnem žrebanju za skuter Aprilia Area 51. e-Študentski Servis Kamnik napoti svoje člane, dijake in študente na delo z napotnico. Napotnica je dokument, na osnovi katerega imajo dijaki in študenti pravico delati pri delodajalcih in na osnovi katerega prejmejo plačilo po opravljenem delu. Naročijo lahko navadno napotnico, če delajo krajši čas, permanentno napotnico, ki jim prihrani vsakokratno naročanje ali stalno napotnico za daljše obdobje. Napotnico e-Študentskega Servisa Kamnik je treba vedno naročiti pred začetkom dela. Z napotnico e-Študentskega Servisa Kamnik so člani na delu tudi nezgodno zavarovani in v primeru nezgode prejmejo dnevno odškodnino. Ker želijo mladi po končanem delu svoje zaslužke prejeti čim prej, zalagamo zaslužke v celotnem znesku. Člani zaslužek prejmejo isti dan, ko dobimo potrjeno napotnico in ne čakamo na plačilo podjetja. Zalaganje ne velja za vsa podjetja. V primeru neplačila zaslužka za našega člana je napotnica edini dokument, na osnovi katerega lahko e-Študentski Servis Kamnik od delodajalca terja njegov zaslužek. Kje lahko člani e-Študentskega Servisa Kamnik, študenti in dijaki, naročijo napotnico? po telefonih 031/66 33 22, 01/83 17 058, v osebnem e-servisu na www.studentski-servis.com ali osebno v naših poslovalnicah. Živahne počitnice in veliko sreče pri žrebanju! e-Študentski Servis Kamnik. Ko se odpoveš trdnim tlem pod seboj in pustiš, da se zapre poznani svet, se za nekaj trenutkov odpre drug, neskončno bolj zahteven in precizen svet. Ko ne slišiš ničesar in ne vidiš nikogar, pa vendar gledaš s popolno jasnostjo in budnostjo, medtem ko se spuščaš, drsiš skozi zrak in se nekaj trenutkov zatem spet srečaš z zemljo. S skoki se ukvarjaš že sedmo leto, torej od svojega devetega leta... Kako si začel? Ja, začel sem leta 1997, pri desetih, skoraj enajstih letih. Takrat so mi rekli, da sem prestar, da bi moral začeti že prej in da se mi pravzaprav ne splača začeti ali pa naj vzamem vse skupaj bolj kot rekreacijo. Rekel sem prav. Vseeno bom začel. In potem je šlo le še na boljše. Kako to, da si se srečal prav s tem športom in ne s katerimkoli drugim? Ne vem. Že od malega, ko sem gledal skoke po televiziji, sem si V sezoni 2003/04 je Rok pri-skakal številne odmevne športne dosežke. Na posameznih tekmah svetovnega pokala je dosegal dobre rezultate -5. mesto (Salt Lake City), 6. mesto (Oberstdorf), 7. mesto (Kuopio), 8. mesto (Lilleham-mer), 12. mesto Holmenkol-len). V skupnem sestavku svetovnega pokala je zasedel odlično 17. mesto. Na domačem terenu, na svetovnem prvenstvu v poletih v Planici je zasedel 21. mesto posamezno in 6. mesto ekipno. Na poletnem Grand pri v je v skupnem seštevku štirih tekem zasedel 4. mesto posamezno in 3. mesto ekipno. Za izjemne rezultate v skakalnem športu in s tem promocijo občine Kamnik v svetu je bil Rok Benkovič letos nagrajen z bronastim občinskim priznanjem. tudi sam želel skakati. Kranj se je takrat zdel predaleč, predvsem zaradi časa. Potem so v Mengšu ustanovili klub in sem šel »probat«. Zanima me tvoj občutek, ko letiš. Je res, da takrat izgine ves svet okrog tebe? Česa se sploh zavedaš v teh trenutkih? Takrat v bistvu sploh ne veš, kaj je okrog tebe. Ni ti jasno. Skoncentriran si samo na skok Gledaš samo, kako boš naredil, da skočiš čim dlje. To je težko povedati, je pa dober občutek. Ostane v teh intenzivnih trenutkih, ko letiš, sploh kakšen prazen prostor za misel? Sploh ti ne pade na misel, da bi kaj razmišljal. Takrat samo gledaš, kako boš »padel«. Kaj pa ljudje, glasovi? Ko si na vrhu, vidiš ljudi. Ko ležeš na rampo, jih tudi še slišiš. Ko pa enkrat pogledaš dol, gledaš samo še trenerja, kdaj bo zamahnil. Takrat ne slišiš ničesar več. Si že kdaj občutil skakanje kot prisilo oziroma pritisk, ki ga povzročijo pričakovanja drugih? V klubu, ko sem bil mlajši. Na eni tekmi pač skočiš dobro, potem ti ne gre več, pa vseeno vsi mislijo, da boš skočil še boljše. Sem že občutil to. Zadnje čase ne več. Si potem morda že kdaj pomislil, da bi pustil skoke? Morda prvo leto, ko sem začel, so me kdaj pa kdaj obhajale kakšne čudne misli. Ampak potem, ko sem bil enkrat »orng notr«, nisem niti pomislil, da bi nehal. In kaj te je spravljalo v dvome? Ko začneš, si ne predstavljaš, da bo toliko treningov, da ta šport vzame toliko časa. Ampak, ko začneš zares, ko vztrajaš nekaj let in sploh, če ti gre dobro, potem preprosto nakloniš ta čas in skačeš za veselje. Potem od tu črpaš voljo? V veselju? Ja, gotovo. Će skačeš samo za rezultate, samo za to, da boš enkrat zmagal, gotovo ne zmagaš ali pa sploh prej odnehaš. Moraš skakat za veselje, za užitek, potem lahko... morda tudi zmagaš. Kaj te poleg skokov še navdušuje? Doma imaš kitaro... Ja, doma imam kitaro. Malo se sam učim, čeprav nisem kdo ve kako dober... igram, ja. Navdušujejo me tudi motorji. Ne vem kaj bi, če ne bi imel motorja. Moram se peljat vsak dan. Hitrost? Dekleta ZUIM Kamnik razstavila vezenine Ob Dnevu družine in Dnevu muzejev sredi meseca maja je skupina deklet ZUIM Kamnik razstavila svoje izdelke z motivi narodnih vezenin na slovenskem v manjšem razstavnem prostoru Budnarjeve hiše v Pa-lovčah. Ob odprtju razstave je upraviteljica Budnarjeve domačije gospa Iva Šubelj Kramar povabila ljudske pevke - Predice iz Kamnika in druženje povabljenih gostov popestrila še s sreče-lovom. Razstavo okrasnih prti-čev in voščilnic z motivi narodnih vezenin na slovenskem so si pohodniki in ljubitelji kulturne dediščine lahko ogledali vse do sredine junija. Za spomin pa so po simbolični ceni lahko kupili voščilnico z motivom narodnih vezenin, ročno delo deklet iz zavoda. Denarna nagrada bo prav gotovo služila kot spodbuda za nadaljnje sodelovanje med zavodom in Budnarjevo domačijo, kjer izdelki naših mladostnikov, ustvarjeni z ljubeznijo do ohranjanja kulturne dediščine, pridejo do izraza in ob vsaki priložnosti lahko navdušijo obiskovalce Budnarjeve domačije. MARTA LAVRIČ TOMŠIČ Ne nujno hitrost. Dovolj je, da sem na motorju in grem okrog. To potrebujem vsak dan, če ie lahko. Je to mogoče povezano z občutkom svobode? Ja, gotovo. Pelješ se kamor ti duša da...samo, če imaš bencin... Kaj pa skoki, misliš da te osvobajajo od vsakdanjika? GotOVO. Zato greš tja, da se sprostiš, uživaš. Geprav zdaj že postajajo rutina. Verjetno je to povezano tudi z discipliniranjem načina življenja? Seveda. Moraš si zastaviti cilje in tudi uživati zraven. Ce si samo zastaviš cilje in delaš nekaj, kar ti ni všeč, to ne gre. Kaj se zgodi potem, ko te zagrabi rutina? Ljudje se radi prepuščamo navadam... Sam sem v obratno smer štirikrat zasukan. Ves čas mora biti nekaj novega, nekaj drugačnega, nekaj, kar se sam spomnim. Drugače to ni več to in postane dolgčas. Če bi počel ves čas iste stvari, ne bi videl nobenega smisla več. Mi lahko poveš kaj o zdravi prehrani in koliko je ta trend razširjen v športu? Res je, da pri veliko športih predpisujejo jedilnike. Ne vem, ali je to potem zdrava prehrana ali ne. Tudi veliko skakalcev mora paziti na svojo težo. Jaz imam to srečo, da lahko jem normalno. Razen za večerjo namesto pice pojem dva jogurta. Nihče mi ne predpisuje, kaj lahko jem in kaj ne. Kaj praviš na to, da športniki vse bolj postajajo medijske zvezde in da posel in dobiček dobivata prednost pred samo igro... Zadnje čase se to dogaja predvsem zaradi primanjkovanja denarja v športu, zaradi iskanja sponzorjev. Športniki se morajo pojavljati v medijih, da sploh dobijo sponzorje. Meni bi bilo bolj všeč, če bi bilo tako kot včasih, ko so bili športniki medijsko manj izpostavljeni. Če je že tako kot je, potem je najbolje, da se prilagodiš Na bližajočih se Olimpijskih igrah bo med drugimi baklo nosila holIywoodska zvezdnica, verjetno tudi kakšen zvezdnik. Kaj misliš o tem? Če so se tako odločili, je potem čisto v redu. Filmski igralci lahko nosijo baklo, športniki bodo pa tekmovali. To se mi ne zdi sporno. Misliš, daje samo tekmovanje pomembna komponenta v športu? Tekma mora biti. Šport brez tekme je na primer, kot da bi šel igrat nogomet in bi sam brcal /o go, na drugi strani pa ne bi bilo nikogar. Tekmovanja morajo biti zato, da se lahko primerjaš, da poskušaš biti boljši. Kakšne so tvoje želje, načrti za prihodnost? Nekaj časa bom še skakal in treniral toliko, kot bom zmogel. Upam, da bom še nizal uspehe v tem športu, da se bodo stvari nadaljevale in stopnjevale, kot so se doslej Kaj pride za tem, bomo še videli. Skakanje je zate najprej igra, užitek in trdo delo ... Kaj pa možnost zaslužka? Gotovo da je to, kar počnem, trdo delo. To, da me veseli, spada zraven. Če pa še kaj zaslužiš, je sploh v redu. Ni pa denar odločilen. Če ne bi bilo denarja, bi verjetno vseeno skakal. Rok, kaj ti v zraku najbolj pomaga? Sproščenost. In če verjameš, v kaj verjameš? ... Verjamem vase. Na njegovi športni poti mu želimo čim daljše skoke in polete ter veliko osebnega zadovoljstva ob športnih uspehih. Pogovarjala se je ŠPELA ŽAVBI Dekleta iz ZUIM Kamnik v prostem času ustvarjajo čudovite vezenine. Živ žav za Aleša Zadnji vikend v maju smo v Kamniku pripravili zabavno prireditev, na kateri smo ponudili plesne, športne, zabavne, družabne in ustvarjalne aktivnosti, pridružili so se nam policisti in gasilci, povabili smo kamniške dvojčke. Na prireditvi smo se s prostovoljnimi prispevki in dobrimi željami spomnili Aleša Žagarja, ki okreva po hudi prometni nesreči. Vsem obiskovalcem, darovalcem, nastopajočim, predvsem pa mladim »pomočnikom« iz DAM-a in Mladega foruma, se najlepše zahvaljujemo za sodelovanje. P. S.: Ko boste prebrali te vrstice bo Aleš (srčno upamo, da res!) že imel dvigalo. za Mladinski center Kamnik HELENA STERLE Zahvala Še enkrat bi sc radi zahvalili za pomoč našemu Alešu, ki se je hudo poškodoval v prometni nesreči in nujno potrebuje tudi dvigalo Posebna zahvala vsem dijakom osnovne šole Toma Brejca, tudi njihovim staršem, ki so z zbiranjem papirja prispevali ves izkupiček Alešu. Hvala tudi ravnateljici in socialni delavki ter vsem zaposlenim, ki ste prispevali oziroma nas denarno podprli. Hvala tudi Heleni Sterle, ki je organizirala dobrodeni živ-žav. Še posebej hvala vsem nastopajočim in vsem tistim, ki sle prispeveli ali nam kakorkoli pomagali v tej težki situaciji. Družina Žagar v_/ V ustvarjalni delavnici so se morali udeleženci kar potruditi, zato pa so bili izdelki-imenitni. 11. dan vaterpolistov na kamniškem bazenu V soboto, 19. junija, se je na kamniškem bazenu odvijal tradicionalni, žel 1. dan vaterpolistov. Letošnji praznik vaterpola je bil še posebej slavnostno obarvan, saj sovpada s 30-letnico Vaterpolske zveze Slovenije. Tokrat so sodelovale naslednje ekipe: v članski konkurenci stvu v malem vaterpolu. Popoldne so se na igrišču izmenjavali kadeti do 16 let, dečki do 13 let in veterani. Ob 19. uri je potekala krajša slovesnost ob 30-letnici Vaterpolske zveze Slovenije, na kateri je predsednik Matjaž Rakovec na kratko opisal razvoj vaterpola v svetu in ■.....ij ■ I Najboljši trije v kategoriji do 11 let (z leve): najboljši strelec Tilen Les-kovec (VD Kamnik), najboljši igralec Tomi Baloh (Triglav) in najboljši vratar Gašper Žurbi (VD Kamnik). Na prijateljski tekmi med Slovenijo in Hrvaško je bilo težko prebiti blok dvometrašev. Slovenija in Hrvaška; med veterani Žusterna (Koper), Triglav, Kr 75 in Kamnik; med kadeti do 16 let Koper, Triglav, Olimpija in Kamnik; med dečki do 13 let Slovenija in Primorje; med dečki do 11 let Triglav, Koper, Žusterna, Olimpija, Slovan, Delfin, Mehurčki, Kokra, Posejdon in Kamnik. Dogajanje se je začelo že v pe-lek popoldne, ko so kadeti do 16 let odigrali prvo kolo v svoji kategoriji. Nadaljevali so v soboto dopoldne z drugim kolom, ki mu je sledil turnir za dečke do 13 let v malem vaterpolu. Ob 13, uri je sledila podelitev odličij najboljšim ekipam v državnem prven- v Sloveniji. S skromnimi darili se je zahvalil trem svojim predhodnikom, ki so od leta 1974 vodili VZS. Prav tako je pozdravil visokega gosta iz sosednje Hrvaške predsednika VZ Hrvaške, ki se je skupaj s člansko reprezentanco svoje države udeležil dneva vaterpolistov. Na slovesnosti je spregovoril tudi župan Kamnika gospod Anion Smolnikar, ki z optimizmom gleda na razvoj kamniškega vaterpola. ()b zaključku državnega vaterpolskega prvenstva so bila naj-boljšim ekipam v kategorijah 13, 15 in 17 let podeljena odličja. Za glasbeno-plesno obarvanost samega dneva in večerne slovesnosti so poskrbele plesalke iz plesne šole Ritem planet ter Stranjska godba. Po zaključeni slovesnosti pa sta reprezentanci Hrvaške in Slovenije zaigrali prijateljsko tekmo, na kateri so se od slovenske reprezentančne kapice poslovili zaslužni in dolgoletni igralci vaterpola: Vladimir Pajič, Tadej Pera-novič in dosedanji kapetan Krištof Štromajer. Zmagali so reprezentanc Hrvaške z rezultatom 13:5, kar pa ne preseneča, saj so Hrvati na zadnjem EP v vaterpolu lani v Kranju dosegli srebrno medaljo in spadajo v sam svetovni vaterpolski vrh. Tekmovalni del je spremljalo ludi pestro dogajanje ob bazenu. Za otroke so potekale igre v vodi in na suhem v organizaciji Mladinskega centra Kamnik, nekateri so se pomerili v metanju podkve, vsi pa smo imeli srečo na sreeelovu. Večerno dogajanje je bilo ob glasbi dua Dejan in Toni živahno še do poznih ur. Ob uspešnem dnevu vaterpolistov je treba povedati, da se je prireditev v Kamniku že kar dobro »prijela«. Letos si je celodnevno dogajanje tja do poznih ur ogledalo veliko gledalcev, kar še posebej veseli organizatorja - Vaterpolsko društvo Kamnik s predsednikom Darkom Homarjem in organizacijski odbor, v katerem so večinoma starši kamniških vaterpolistov. Starši so izdatno pomagali pri iskanju sponzorjev in dobitkov za srečelov (mnogi so bili sami sponzorji) ter pri sami izvedbi prireditve. Ob tej priliki so podrli tudi staro, razpadajočo leseno barako ob bifeju in postavili novo, tako da je pogled na kamniški bazen bolj prijazen. Ob tej priložnosti se VD Kamnik zahvaljuje vsem sponzorjem za sponzorska sredstva, vsem, ki so kakorkoli pomagali pri izvedbi prireditve ter vsem udeležencem. Moker vaterpolski pozdrav v, upamo, dokaj suho poletje! M. Š. Motokros Jaka Moze ponovil lansko zmago Brniški Dunlop moto park je na svoji 1350 metrov dolgi progi gostil tretjo letošnjo dirko državnega prvenstva v motokrosu. Zanimivost tokratne prireditve je bila ob dodatni vožnji za četrti, tradicionalni pokal Dunlop Slovenije, tudi ta, da je bila tokratna prireditev odprta in so se tako na startni rampi razvrstili vozniki iz kar petih držav. Dirko, ki jo je organiziral kamniški klub Sitar Dunlop RacingTe-am, je v dobršni meri krojilo tudi vreme, saj je proga že pred treningi postala pravi blatni poligon, ki je od voznikov zahteval izjemno moč in kondicijo. Prva žrtev težkih pogojev je bil tako še pred treningi prav glavni favorit Roman Jelen, član domačega moštva. Na račun težkih vre- pripravljen za takšne razmere. .Na suhi progi bi to šlo, v takem blatu pa je to preveliko tveganje,« je tožil Jelen in dodal: »Nočem pa tudi tvegati zaradi izjemno pomembnih dirk svetovnega prvenstva, ki me čakajo čez dva tedna.« Dirka je tako minila brez Jelena in njegovega dvoboja s Sašom Kragljem, kljub temu pa je v dežju vztrajalo in prišlo na svoj račun dobrih 2000 gledalcev, ki so imeli kaj videti. Se pred tem se je nekaj voznikov priložilo, češ, da je proga spremenjena od tiste, ki so je bili vajeni na treninigih, zdela pa se jim je tudi bolj nevarna. Ob tem je treba po- (■BjMATTCCtNlfch Odlični Jaka Može v akciji. Na dirki za četrti pokal Dunlop Slovenije je še drugič zapored zmagal Jaka Može (Sitar Dunlop Kaeing Tcam) pred nekdanjim članskim evropskim^prvakom Hrvatom Nenadom Sipkom in klubskim kolegom Mihatom Špindlcrjem. menskih razmer in s tem izjemno zahtevne blatne proge, se je ob še vedno ne povsem zaceljeni stari poškodbi kolena odločil, da še drugič zapored na domači dirki ne bo nastopil: »Moj italijanski terapevt je po ogledu razmer menil, da je moj nastop na tej progi preveč tvegan. Gre predvsem za nesaniran meniskus levega kolena, ki še ni udariti, da je bil režiser teh sprememb prav Rok Sitar, nekdanji odličen voznik motokrosa, ki je lani na brniškem Dunlop moto parku končal s svojo motokrosislično kariero. Z ekipo se je skoraj dva tedna trudil, da bi z nekaj izboljšavami naredil progo še atraktivnejšo, a hkra-li varnejšo. Na njegovo stran se je obrnil tudi Sašo Kragelj, ki je po- udaril, da so skoki zdaj odlični, da se morajo vozniki pač prilagoditi na dane razmere. »Vsako mizo se da prevoziti na dva načina. Lahko jo normalno preskočite, ali pa prevozite brez skoka. To je pač odvisno od pripravljenosti vsakega posameznika,« je dejal Kragelj in tako poirdil odobravanje sprememb. Obe vožnji razreda Open sta kljub Jelenovi odsotnosti postregli s trobojem treh evropskih prvakov. V prvi je bil boljši Hrvat Ne-nad Sipek, v drugi pa Sašo Kragelj, ki je s tem postal tudi končni zmagovalec te kategorije. Za njima seje na stopničke uvrstil še lanski državni prvak v tej kategoriji, Jelenov klubski kolega Jaka Može. Razred tlo 125 kubičnih centimetrov je postregel s še bolj razburljivimi vožnjami, saj sta z odličnim startom že v prvi vožnji presenetila člana domačega kluba Miha Špindler in Matevž lu, ki sta lep del dirke vodila pred favoriziranim Kragljem. »Zagotovo bi mi šlo še bolje, če ne bi imel nekaj preglavic z motorjem,« pa je bil na koncu te vožnje komentar za Kragljem drugouvrščenega Špindlerja. Drugi start pa je postregel s pravo dramo, saj se je prav Kragelj zapletel v startnem zavoju in po trku večih tekmovalcev edini padel po tleh. Kljub temu se je pobral in se pognal v hud zasledovalni boj, do konca druge vožnje pa se je prebil vse do četrtega mesta. Veliko zmago v tej in skupno na dirki je tako slavil Miha Špindler, odličen uspeh pa je bilo tudi tretje mesto lanskega državnega prvaka v razredu do 85ccm, Matevža Irta. V najšibkejšem razredu, voznikov z motorji do 85 cem je tokrat nekoliko presenetljivo zmagal Jernej Irt, mlajši brat prej omenjenega Matevža. Po padcu Klemna Ger-čarja, Irlovega klubskega kolega iz Sitar Dunlop Racing Teama, je brez težav dobil prvo vožnjo, dru- go mesto za Gerčarjem v drugi vožnji pa je bilo dovolj za skupno zmago. V glavni dirki dneva za četrti pokal Dunlop Slovenije je od starta naprej dominira! Ilrval Nenad Si pek. Nekdanji članski evropski pr vak pa je na sredi dirke padel in prehitel ga je prav tako nekdanji mladinski evropski prvak Jaka Može. Slednji je vodil do cilja in tako še drugič zapored osvojil pokal Dunlop Slovenije. Tretji pa je skozi cilj privozil njegov klubski kolega Miha Špindler. Sašo Kragelj pa se zaradi lažjega pretresa možganov, ki ga je utrpel pri padcu, ni udeležil te posebne dirke. Prava poslastica tokratne prirc ditve, ti Sitarjevci se resnično vedno znova domislijo česa zanimivega, pa je bil nastop odličnega nemškega freestvlerja Ringa Rhc-na. Motokrosistični kaskader je s svojimi atraktivnimi skoki in poleti pod vršace ter čez letala na brniškem letališču poskrbel za zadrževanje diha vseh, ki so neskončno uživali v njegovih mojstrovinah. Navdušen pa je bil tudi predstavnik AMZS v žiriji dirke, saj je uradno pohvalil organizatorja in to z najvišjo oceno, ki jo je utemelji] z visoko profesionalnostjo ter odlično izpeljavo dirke, kljub naj-it /jim možnim razmeram. Rezultati: Open: 1. Sašo Kragelj (AMD le-roda) 40 točk, 2. Jaka Može (Sitar Dunlop RT) 34,3- Cerar (AMD Lukovica) 28, Aleksander Osek (HUS-KY Moto Park) 24 Skupaj v DP: 1. Kragelj 154 točk, 2. Može 128, 3. Slavec 97, 125 cem: 1. Miha Špindler (Sitar Dunlop RT) 37, 2. Sašo Kragelj (AMD Irroda) 35. .-LMalevž Irt ( Sitar Dunlop RT) 28, 4. Damjan Smrekar (AMD Šentvid) 27,5. Toni Mulec (AMD Slovenj Gradec) 24 Skupaj DP: 1. Kragelj 109 točk, •Špindler 101, Irt Matevž 71, 85 cem: 1. Jernej Irt (AMD Dunlop RT) 37, 2. )an Pečelin ( AMD Buhc) 32,3. Klemen Gerčar(AMI) Dunlop RT) 26, 4. Jure Portuna ( MK Mitas ) 26, 5. Borut Bele ( MIK Radenci) 26 Skupaj DP: 1. Gerčar 146 točk, 2. Jernej Irt 130, 3. Pečelin 113 4. POKAL DUNLOP SLOVENIJE: 1 Jaka Može (Sitar Dunlop RT)„ 1. Nenad Sipek (Hrvaška), 3- Miha Špindler (Sitar Dunlop RT),... BORUT CVETKO Gorski tekači KGT Papež uspešni tudi v tujini Mladi gorski tekači KGT Papež so v juniju nadaljevali z odličnimi dosežki na Memorial Marco Germanetto v Italiji. Uroš Tomec je bil med mladinci osmi, Klemen Markuš pa se je srčno boril med dve leti starejšimi dečki in pritekel odlično 15. mesto. Na evropskem prvenstvu v Korbielovvu na Poljskem (10 km, 830 m višinske razlike) je nastopila moška in ženska ekipa, najboljši štirje gorski tekači iz izbirne tekme v gorskih tekih gor - dol na Huj-sko. Kot predstavnik AZS - odbor za gorske teke je bil vodja slovenske ekipe Dušan Papež, ki je organizacijsko poskrbel za obe ekipi. Moški ekipi sta zmanjkali le dve točki do brona, kar pomeni najboljšo slovensko člansko ekipno uvrstitev na evropskem prvenstvu doslej. V ekipi je tekel tudi Sebastjan Zarnik (KGT Papež), ki je kljub padcu dosegel 27. mesto. Ženska ekipa je bila skupno sedma. Na open race na isti progi pa je odlično 5. mesto dosegel Marjan Zupančič (tudi KGT Papež). Na evropskem prvenstvu pa je potrdila svoj nastop na 7. gorskem teku na Grintovectudi elita gorskih tekačev: Italijan De Gas-peri (evropski prvak) in bronasti z EP Gaiardo ter četrti z EP Čeh Krupička. Gorski tek na Grintovec velja za ekstremni tek, za kralje višin (2558 m). Teči v osrčje Grintovcev, doseči njihov najvišji vrh, ostaja večni izziv. Postati kralj višin je tiha želja vsakega gorskega tekača, kar dokazuje vsako leto večja udeležba domačih in tujih tekačev (v lanskem letu 217). Zaradi zahtevnosti organizacije in množičnosti so letos predprijave od 15. do 21. julija. 7. gorski tek na Grintovec za pokal Slovenije v gorskih tekih bo 25. julija s startom članov in članic ob 9. uri pri Domu v Kamniški Bistrici, ob 15. uri pa bo razglasitev rezultatov. MIRA PAPEŽ Slovenska reprezentanca gorskih tekačev na Poljskem (Foto Dušan Papež). Trimski pohod na Veliko planino Petindvajset let je minilo od prvega trimskegu pohoda na Veliko planino. Leta 1990je PD Kamnik prvtt organiziralo />ohoi/ m di na Veliko planino in ne samo na Kamniško in Kokrtko sedlo kol leto dni //rc/ < >d takrat je enkrat več drugič manj udeleiem <■'■ obii kalo prvo soboto v juniju Veliko planino po različnih poteh po listi »klasični« mimo Sv. Primo ža in čez Pasje jieči in čez Konjščico in Dol dol. pa od Jurčka in čez VnUivljek nazaj, pa čez Kuklarje, Ri-gelj, Lopato, Sivnik, Ravni hrib - fjo skoraj vseh možnih stezah. Ostalo je sicer še nekaj možnih dostopov, ki j)u so danes že bolj brez])otja. Letošnjemu pohoduje botrovalo slabo vreme, zato je bila udeležba relativno majhna, saj je še ob napovedani uri odhoda rahlo deževalo. Vendar seje vreme uneslo. majhna skupina pa je tudi bolj gibljiva in varnejša, zato so izvedli načrtovano ]>ot v vzponu čez Kuklarje in Konjščico na Veliko planino, kjer je bil v prijaznem gostišču na Zelenem robu daljši počitek, Po skupni odločitvi vseh udeležencev je bil nato sestop čez Malo /jlariino in mimo Kisovca po južnih pobočjih Male in Velike planine do Sivnika in naprej do Kralovega hriba oziroma avtomobilov BOJ C Poletje v Getzu. Getz 1.3 GL z brezplačno klimo, bogato opremo in odlogom plačila že za 2.022.755 SIT. \vto£mcenter Obrtniška ul. 8, Domžale, rs 72 16 221 <&> HYunrjHi TRGOVINA IN SERVIS ŠPORTNE OPREME Perovo 25, Kamnik, tel.: 830-99-40 | Odprto; 8.30-19.30, sobota 8.30-13.00 Veliko sezonsko znižanje tekstila d. 60%! V ELAN - Z ELANOM od 19. julija do 2. avgusta Elan * Mistral * Bellovvzero ' Murphy & Nye * Columbia * Salevva " 3S Sport Tekmovanje v spretnostni vožnii za DP Motoristi pokazali spretnosti Moto klub Divji JOdeci je bil ustanovljen oktobra 1999 leta in združuje 17 ljubiteljev jeklenih konjičkov z območja Tuhinjske doline. Naši skupni cilji so vožnja z motornimi kolesi in druženje z motoristi. Tako se "skozi vso sezono udeležujemo motorističnih srečanj v Sloveniji in tujini ter s tem predstavljamo naš klub. Vsako leto organiziramo interni piknik, skupne vožnje, mlajši člani pa tudi dopust z motorjem. V letošnji sezoni smo se na pobudo nekaterih članov kluba lotili organizacije in izvedbe tekmovanja v spretnostni vožnji voznikov motornih koles. Tekmovanje, katerega rezultati štejejo za državno prvenstvo, je bilo četrto v letošnji sezoni. Na dan tekmovanja 30. maja na igrišču v Šmartnem v Tuhinju smo bili organizatorji zadovoljni, saj je po nekaj deževnih dnevih zopet posijalo sonce. Pričetek uradnega treninga je bil ob 11. uri. Bilo je živahno, saj se je na mesto prireditve pripeljalo veliko motoristov in drugih, ki jih je pritegnila želja po ogledu raznovrstnih jeklenih konjičkov. Tekmovanje se je pričelo ob 13. uri. Potrebno je bilo upoštevati pogoje in pravila, ki jih za tako tekmovanje predpisuje Zveza moto klubov Slovenije. V sedmih kategorijah se je pomerilo 30 tekmovalcev. Organizirali smo še dodatno kategorijo do 100 ccm, rezultati pa niso šteli za državno prvenstvo. S tem smo omogočili, da so se tudi vozniki koles z motorjem in motornih koles nižjih kategorij pomerili med seboj. Sledila je podelitev pokalov in praktičnih nagrad. Za zaključek tekmovanja in druženja smo za popestritev organizirali še tekmovanje v počasni vožnji in tekmovanje v valjenju soda z motornim kolesom. Seznam tekmovalcev po kategorijah, znamka motornega kolesa in pridobljeni čas: • JUNIOR DO 10 LET STAROSTI: (KTM - 50) (TOMOS - 50) (TOMOS - 50) 67,54 s 67,88 s 68,13 s (DAELIM- 125) 62,91 s (YAHAHA-FZR 600) (HONDA - CBR 600) (APRILIA-SL1000) (YAMAHA-R1) (HONDA-CBR 900) 75,3 s 78,72 s 59,49 s 65,32 s 65,78 s TINA BAR v Kamniku - nov prijeten lokal prav za vsakogar V Šlakarjevem prehodu na Maistrovi n so se ponovno odprla vrata Tina bara. Nova najemnica Tina se je opogumila in na prostoren vrt postavila še otroška igrala, da bodo kratkohlačniki vsaj za hip pustili mamico, da s prijateljico spije kavico in poklepeta. Tudi na pleničnike Tina ni pozabila. Omogočila je dostop na vrt z vozički, poskrbela za previjalni kotiček, pa tudi kakšno sadno kašico je mogoče dobiti. Mamice in malo večji otroci pa lahko izbirajo med slastnimi sendviči, hrustljavimi rogljički, jagodami s smetano, sladoledom ... Na večer, ko se otroški živ žav poleže, pa se lokal spremeni v tapravi bar, namenjen odraslim. Rustikalno opremljeni prostori omogočajo prijetno kramljanje ali pa burno veseljačenje. Vsak petek in soboto se dogaja zanimiv party. Kakor bo komu prijetneje, pravi Tina, saj je prostora dovolj za vse. Pri Tini vas dišeča kavica prebudi med tednom že ob 5.30, ob sobotah ob 7. uri in nedeljah ob 9. uri. 1. mesto MIRAN KOVACIC- Trebnje 2. mesto LUKA KUTNAR - Trebnje 3. mesto GAŠPER KUTNAR - Trebnje • OD 100 DO 350 ccm: 1. mesto DENIS DOLINŠEK - Sevnica • OD 350 DO 750 ccm: 1. mesto GREGOR VODOPIVC- Brestanica 2. mesto LEOPOLD PUNGERĆAR - Mirna Peč • NAD 750 ccm: 1. mesto MATEJ SLAPNIK - Kamnik 2. mesto GREGOR VOZEL - Izlake 3. mesto DINO KLEMENČIČ - Lukovica • CHOPPER: 1. mesto JANEZ MONETA - Domžale 2. mesto MARJAN BERI.EC - Kamnik 3. mesto ROBERT HRIBAR - Špitalič • ENDURO - SUPER MOTO: 1. mesto ANŽE STOJANOVIČ - Sevnica 2. mesto JANEZ GOLTNIK-Laze v Tuhinju (YAMAHA-S. Tenere 660)108,1 s • LADY CUP: 1. mesto KARIN SVETELJ - Zg. Besnica (YAMAHA-80) 88,47 s 2. mesto KARMEN REDNAK - Sevnica (HONDA- Hornet 600) 95,28 s 3. mesto ROMANA RISTOVSKI - Kamnik (YAMAHA- Virago 750) 149,45 s 4. mesto MOJCA JENKO - Koper (HVOSUNG - Comet 250) 150,1 s Rezultati dodatne kategorije do 100 ccm: L mesto LUKA SLAPNIK- Šmartno v Tuhinju (YAMAHA- 50) 64,62 s 2. mesto MIRAN KOVAČIČ - Trebnje (KTM - 50) 69,24 s 3. mesto ALEKS VENE-Žirovnica (YAMAHA-90) 70,04 s Rado VIRIJANT MK Divji Jezdeci (YAMAHA-Virago 535) 79,88 s (HONDA-750) 96,16 s (YAMAHA- Virago 750) 96,30 s (APRILIA - Pegaso 650) 82,51 s V planine ustrezno opremljeni Letošnja dolga zima, pa tudi slabo vreme spomladi in v začetku poletja je povzročilo, da je v višjih planinah še vedno veliko snežišč. Južni pristopi so sicer v glavnem vsi kopni, zato pa je na severnih straneh nad 2000 m še veliko snega za ta letni čas. To moramo ob načrtovanju ture upoštevati, zato nekaj časa uporaba cepina predvsem na severnih snežiščih ne bo odveč, čeprav sneg običajno še ni preveč trd. Turo načrtujmo tudi tako, da se bomo izognili popoldanskim nevihtam. To pomeni, da je potrebno začeti hojo zgodaj, da smo na vrhu še preden se razvije vročinska nevihta in smo takrat, ko treska in grmi že v dolini ali pa vsaj v planinski koči. Vse planinske koče so redno oskrbovane in stalno odprte, kot je bilo že objavljeno v Kamniškem občanu. Novo je to, da je stalno odprt tudi Črnuški dom na Mali planini, za katerega se pred časom še ni vedelo, kako bo z njim. O Veliki planini pa še to. Sezona obiska se je že začela. Letos je vse nekoliko pozneje kot prejšnja leta, glavno cvetje je bilo šele ob začetku julija. Čeprav je Velika planina prašna planina, je lahko tudi nevarna, a jo večina turističnih obiskovalcev preveč podcenjuje. Iz vroče doline se jih veliko poda gor lahko napravljenih, v kratkih hlačah, majčkah in copatah. Vendar je planota Velike planine kar 1500 m nad morjem in kakor hitro se skrije sonce za oblak, zapiha veter, se pripodi megla, je take oprave bistveno premalo, posebej še za majhne otroke, dojenčke. Tudi za obisk Velike planine, pa čeprav je lepo vreme, je dobro imeti s seboj toplejša oblačila, kakšnb jopo, flis, vetrovko, dolge hlače, pa čeprav v nahrbtniku. Pa tudi čevlji naj bodo planinski, da ne bo prehitro prišlo do zvina ali še česa hujšega. Pa srečno in veliko planinskih užitkov! BOJČ tamia svoj dm* kupoi/m mjccmjc?! TEHNIČNA TRGOVINA J§e«J Usnjarska 9, Kamnik (nasproti nekdanje tovarne Utok) tel.: 83-17-203 PESTRA PONUDBA! • BELA TEHNIKA GORENJE, BOSCH, ELECTROLUX, ZANUSSI, BEKO •MALI GOSPODINJSKI APARATI • REZERVNI DELI GORENJE • ELEKTRIČNO ORODJE VRTNE KOSILNICE j • SVETILA, i LESTENCI •VODOVODNE ARMATURE • KOPALNIŠKA OPREMA |fc •MATERIAL ZA CENTRALNO KURJAVO •TELEVIZORJI •AVTOAKUSTIKA •GLASBENI STOLPI, RADIOKASETOFONI AKCIJSKE CENE IN POPUSTI VELJAJO PRI PLAČILU Z GOTOVINO 00 PRODAJE ZALOG UGODNO PONUDBO SI OGLEJTE V NASI PRODAJALNI - BREZPLAČNA DOSTAVA KREDITI GORENJE 1 +6 ALI I +12, OBRESTI VAM PODARIMO +• 400.000 SIT Ob nakupu Kalosa, Nubire, Tacume ali novega Lacettija vam vaš stari avto ocenimo po sistemu Eurotax in zraven prištejemo do 400.000 SIT. Ponudba velja za omejeno količino vozil z določeno opremo. Uvoznik, , prodajalec in serviser AHAC & CO., d.0.0., Domžale. Mala Loka 15, 1230 Domiale. tet: 01/56 27 100, gsm: 041/463 000 (lokacija AVTOSERVIS PIŽCM vp). mfCipizem.sl □ CULO 08.2004 KONTAKTNE LEČE MASKE IN PLAVALNA OČALA Z DIOPTRIJO 15% GOTOVINSKI POPUST Perovo 26, Kamnik, tel. 01 831 49 51 IT Prezračevanje nizkoenergetskih hiš ot>voo mAf V velikem številu modernih zgradb s klasičnim naravnim prezračevanjem preko rež okoli oken in vrat ne moremo zadostiti higienskemu minimumu izmenjave zraka. Razlog tiči v visoki tesnosti zgradb. Ena izmed rešitev tega problema so hišni prezračevalni sistemi z izkoriščanjem odpadne toplote. Če se torej na začetku dotaknemo vprašanja o pomembnosti vgradnje prezračevalnega sistema v stanovanjske hiše, vidimo, da je prednost vgradnje sveža in zdrava bivalna klima, ki jo dosežemo le s kontroliranim prezračevanjem objekta. Poleg tega pa je tako prezračevanje tudi zaščita gradbene konstrukcije, prav tako pa omogoča varčevanje z energijo in varovanje okolja. Nekontrolirano prezračevanje z odpiranjem oken pomeni razmetavanje z energijo, stanovalci pa so lahko izpostavljeni cestnemu prahu in hrupu. Pri hišah z vgrajenimi prezračevalnimi sistemi pa okna lahko ostanejo zaprta, dovedeni zrak se filtrira, kar močno izboljša kvaliteto zraka, to pa je velika prednost predvsem za alergetike. Prav tako pa kontrolirano prezračevanje preprečuje visoko zračno vlažnost in s tem možnost razvijanja plesni ali nastajanja gradbene škode na objektih. Zanimiv je tudi podatek, da se dnevno v štiri članskem gospodinjstvu odda kar do 15 litrov vode v obliki vlage, iz katere se v območju toplotnih mostov izloči kondenz, kar pa vodi do tovorjenja plesni. Pravilno ravnovesje med temperaturo prostora in reiativno zračno vlago, se doseže s kontroliranim prezračevanjem in s tem prijeten komfort. Velika prednost takih sistemov je tudi ta, da zmanjšuje koncentracijo CO, v zraku, zmanjšuje obremenitve z vonjavami, ščiti pred prahom in cvetnim prahom, kar pozitivno vpliva na samo počutje človeka. Večja koncentracija C0- v zraku zmanjšuje koncentracijo človeka ter povzroča glavobol, kar ustvarja neprijetno počutje. Od vseh naštetih prednosti pa je bistvenega pomena tudi ekonomičnost. Ekonomičnost je pri kontroliranim prezračevanju precej večja, saj je poraba fosilnih goriv bistveno manjša, kot pri nekontroliranem prezračevanju, pri katerem z odpiranjem oken in vrat spodbujamo večje toplotne izgube. Članek je pripravilo podjetje I.S.P. d.o.o., Ljubljanska 45b, KamniK, www.isp.si. 1 SP ■ rj.0.0. Ljubljanska 45/b, 1241 Kamnik tel.:(01)839 45 87, fax:(01)839 45 88, e-mail: isp@siol.net, www.isp.si Kot pooblaščeni serviser in monter opreme vie|mann poleg dobave vseh vrst kotlov omogočamo našim strankam: -takojšnje posredovanje okvirnih ponudb - svetovanje in projektiranje, - izvedbe plinskih instalacij ZA IZVEDBO PLINSKE NAPELJAVE VAM POLEG VISOKE KAKOVOSTI NUDIMO NAJEM UGODNEGA KREDITA, POPUSTE TER VRSTO DRUGIH UGODNOSTI PRI NAS POSKRBIMO ZA VAS z VIESSMANNOM z i KLINIKA ZA MALE ŽIVALI VETERINARSTVO TRSTENJAK-ZAJC d.o.o. Ulica padlih borcev 23, Ljubljana Odprta je vsak delavnik od 8. do 20. ure, ob sobotah od 8. do 13. ure Naročila sprejemamo na telefonsko številko 01/56-55-120. + 9944 RENAULT ^m m tm mm ttm mm gmmm m m m m m m um m AKCIJE V MESECU JULIJU Novi CLIO S KLIMO ŽE ZA 1.920.000 SIT '.lik .* jt «mboti AVTO SET d o o Dragomelj 26, Domžale (ponudba velja do ob naročilu do 15.7.2004) *r MEGANE avtomatska klimatska naprava + atermično vetrobransko steklo + radio CD 4X15 za samo 50.000,00 SIT CLIO EKTREME že za 2.116.000,00 SIT (klima, abs, 4 X air bag, servo volan, električni paket....) Prodaja vozil: 01/56 27 111, 041/648 166 DELOVNI CAS: Servis: 01/56 27 333, 031/648 166 Nadomestni deti: 01/56 27 222 E-mail: info@avtoset.si Internet: www.avtoset.si Avtovleka: 031 / 795 600 MALI OGLASI Iščemo mlajšo upokojenko za spremstvo iz šole in varstvo 6-letnega otroka na Duplici. Tel.: 031/556-723. Prodam sedežno garnituro po minimalni ceni. Tel.: 031/218-308. Instruiram matematiko in fiziko. Tel.: 723-81-57,041/322-571. Brezplačno oddamo večjo količino zemlje. Tel.: 041/837 286. Izkušena negovalka nudi celodnevno nego na vašem domu delno pokretnim in nepokretnim osebam. Ida Šlebir, Sp. Stranje 2. Stahovica Tel.: 051/242-527. STEKLARSTVO IRMI HOMEC - DOMŽALE iDjkV^ 01/721 57 17, 01/722 70 89 ISDN 01/722 89 97, 01/722 89 98 * ALU in PVC okna in vrata * izdelava termopan stekla * brušenje stekla in ogledal * izdelava izbočenih stekel * peskanje stekel * fuzije - vitraži * okvirjanje slik v naših srcih ti naprej ttviS, Zato pot nas vodi tja. kjer v tišini ti .:n CC Več informacij pr. pooblaščenih prodajalcih vozil Peugeot m na spletnih straneh www.peugcot si, rtuccoi . Total UŽITEKV DOVRŠENOSTI. ] «/ ............. PEUGEOT i i i 3 % i Mercator POSEBNA NOVICA! V HIPERMARKETU Mercator v Kamniku smo poleg ostale ugodne ponudbe trajno nizkih cen, akcijskega blaga in izdelkov s trgovsko znamko M pripravili še izjemno ugodno ponudbo za poletne dni! 5| VRAT SVINJSKI, različni dobavitelji, cena za kg 975,00 SIT Si SVINJSKI KARE, različni dobavitelji, cena m kg 890,00 SIT Si MASA /,\ PEČENJE MI )K. cena za k 999,00 SIT Si M - MLEKO, trajno, 3,5% mm, i i 119,00 SIT l.l BENICE, cena za k, 69,00 SIT Dobrodošli tudi v naših prodajalnah VINTERSPORT ri Mercator TMliifltei O Akcijska puntutha vetju tlo prodaje eriog, Vse cene so v sn 'jt taareavarnajboljš*i sosed RO0EX d.o.o. - Rova, Rovska cesta 2, Radomlje - www. rodex.si 01/722 70 10, 722 77 98, 722 88 68, 722 81 31 . #| n/< i !\7 Ponedeljek: S.-15. ure Kamniški UdLAIV torek: 8,-13. ur« Kamnik, Glavni ir« 23.1. nadstropje IT 01/8391 311,041/662 450 Sreda: S.-12.. I.V-17. ure (zgradba med občinsko hlio In sodiScem)