Stavka USlUžbencev javnega Sektorja Čeprav se je Vlada RS šele pričela pogajati s socialnimipartnerji o ukrepih za konsolidacijo javnih financ skozirebalans proračuna za leto 2012, so v sindikatih javnegasektorja napovedali in izvedli stavko, v kateri bi naj ponekaterih ocenah sodelovalo med 90 in 100 tisoč javnih uslužbencev. Tudi v pokrajini ob Muri so v sredo, 18.aprila 2012, v stavki sodelovali zaposleni iz 38 srednjihin osnovnih šol, ter vrtcev. Osrednji stavkovni protest seje dogajal na Trgu zmage v Murski Soboti, kamor so prispeli stavkajoči iz skorajda vseh Pomurskih šol in vzgojno varstvenih ustanov – tudi iz naše občine. Po nekajnagovorih, ki so bili usmerjeni predvsem proti Vladi innjenim ukrepom, so se udeleženci stavke podali na protestni pohod okoli spomenika na Trgu zmage. Po tej demonstraciji odločnosti in vztrajnosti so se vrnili na svojadelovna mesta, kakor so to zahtevala stavkovna pravila.Dialog socialnih partnerjev se nadaljuje, predlog rebalansa in protikriznih ukrepov Vlade pa je že v parlamen- Urednikov kotiček PrvoMajSki PoMladni čari občine Najprej iskreno opravičilo! V prejšnji številki Lipnice, MoravSke toPlice ki je bila jubilejna, se nam je prikradla kopica napak. V času prvomajskih praznikov gostje radi obiščejo Moravske To-Naj smo se še tako trudili, tiskarski (in še ne vem plice. Da bi njihovemu oddihu dodali več lokalnih domačih dokakšen) škrat je naredil svoje. Na napake ste nas živetij, sta Občina Moravske Toplice in TIC Moravske Toplice pred nekateri bralci tudi opozorili, zato smo se te številke,starim lovskim domom v Moravskih Toplicah priredila prvomajki je sedaj pred vami, lotili še bolj skrbno. Prepričan sko družabno prireditev, in sicer dva dni pred kresovanjem. sem, da bo tokrat manj napak, sama vsebina pa še Predstavili so se ponudniki domače obrti in različna društva iz bolj bogata in pestra. Med drugim je v tej številki občine Moravske Toplice – s folklornimi in drugimi plesi, skeči, z kopica velikonočnih utrinkov, nekaj zapisov o delu ljudskimi pevci, domačo kulinariko, ter z izdelki domačih obrti. Občinske gasilske zveze, ter društva upokojencev Zapise o prvomajskih dogodkih v naši občini vam bomo ponudinaše občine, o svojem delu so se razpisali člani zeli v branje v prihodnji številki Lipnice. lene bratovščine iz Prosenjakovcev. Pri branju ne spreglejte aktualnih kmetijskih nasvetov, poročil o kakovosti pitne vode, tudi prispevka o ravnanju z biološkimi odpadki in odvozu kosovnih odpadkov velja prebrati. Seveda vam ponujamo kar nekaj branja o delu naših društev, bili smo na nordijski hoji s pomurskimi poslanci v Ratkovcih, katere se je udeležil tudi predsednik Slovenije dr. Danilo Türk. Naslednja številka Lipnice bo med nami predvido ma 1. junija 2012. V njej bodo zapisi o prvomajskih dogodkih. Mimogrede – čestitke ob mednarodnem prazniku dela, čeprav je že za nami. Lipnica bo tudi v Selu, kjer bo 20. maja mednarodno tekmovanje v košnji. Gost te prireditve bo evropski poslanec in kandidat za predsednika Republike Slovenije (ki ga podpirata SDS in NSI) dr. Milan Zver. Prijetne trenutke ob branju Lipnice vam želim. Vaš urednik Boris Cipot LIPNICA – glasilo občine Moravske Toplice. Uredništvo: Boris Cipot – odgovorni urednik, Sonja Vöröš – urednica prispevkov v madžarskem jeziku, mag. Valerija DančSabotin – predstavnica MNSS, Anita Čontala Pulič – tajnica uredništva, Štefan Jančarič, Janja Bürmen – TIC MT, Bojan Lukač - lektura. Postavitev in tisk – Tiskarna aiPPraprotnik, 2012, naklada 2300 izvodov. Lipnica ni naprodaj – brezplačno jo prejme vsako gospodinjstvo v občini, drugi zainteresirani pa na sedežu občine MoravskeToplice, Kranjčeva ulica 3, 9226 Moravske Toplice – tel.: 02 538 15 00, faks: 02 538 15 02, e-mail: obcina@moravske-toplice.si – internet: www.moravske-toplice.si. 2 : : : : : : : : : : Lipnica ZakljUčni račUn Za 2011 Potrjen Uvodno dejanje, ki so ga na svoji 14. redni seji opravili svetniki občinskega Sveta občine Moravske Toplice, je bilo potrjevanje zaključnega računa Občine zaleto 2011. V razpravi so svetniki pohvalili delo, ki soga na pripravi dokumenta opravili zaposleni v občinski upravi tako, da so ga soglasno potrdili. Nekaj večrazprave je bilo deležno poročilo o realizaciji načrtaravnanja z nepremičnim premoženjem Občine zapreteklo leto. Bilo je kar nekaj vprašanj, povezanihz ravnanjem z nepremičninskim premoženjem, ter o tem, koliko sredstev se je iz tega naslova steklo vobčinsko blagajno. Na koncu je bilo tudi to poročilopotrjeno. Precej živahna razprava se je vnela ob točki pobude,mnenja, predlogi, vprašanja in odgovori. Župan AlojzGlavač je ob pomoči sodelavcev občinske upravesvetnikom odgovoril na vsa zastavljena vprašanja.Tudi razprava o dopolnitvi pridobivanja nepremičnega premoženja in načrt z njenim razpolaganjem,so sprožili kar živahno razpravo med svetniki. Enakotudi predlog višine najemnine za trojni grob, saj cenik tega doslej ni predvideval. Brez večjih zapletovin razprave so svetniki izrekli pozitivno mnenje kimenovanju ravnatelja DOŠ Prosenjakovci. Prvo dvojezično osnovno šolo pri nas bo tudi v bodoče vodiladosedanja ravnateljica Jožefa Herman. Tudi naslednji dve točki, v katerih so svetniki odločali o imenihnadomestnih članov v občinskem odboru za gospodarstvo (iz katerega je izstopil podžupan Tibor Vöröšml.), ter Sveta zavoda Vrtci občine Moravske Toplice,so malenkostno razvneli svetniške strasti. Svetniki so odločili, da bo novi član odbora za gospodarstvoSašo Koca iz Tešanovcev, član Sveta zavoda Vrtci občine Moravske Toplice pa bo odslej Bojan Lukač, prof.iz Noršincev. Ob koncu so svetniki z odobravanjem pospremili pobudo Jasmine Opec (SLS), poslanke Državnega zboraRS, za odprtje poslanske pisarne v prostorih Občine.Tako bo Jasmina Opec v občinski stavbi uradovalavsak prvi ponedeljek v mesecu. bc Za krePitev regionalnih raZvojnih Potencialov V madžarskem mestu Pecs je bila v četrtek, 26. aprila,svečana skupščina združenja Pannon EGTC. Gre za čezmejnozdruženje občin in regij na karpatsko – panonskem območju, ki bo v naslednji finančni perspektivi EU od leta 2014 do leta 2019 sodelovalo pri razvojnih projektih iz področja turizma, kulture in krepitve regionalnih razvojnih potencialov. Mesto Pecs je kot Evropska prestolnica kulture leta 2010 bilo pobudnik tega povezovanja. Gre za staro zgodovinsko mesto, kjer je ohranjenih največ zgodovinskih ostankov Rimljanov v tem delu Evrope. V bližini tega mesta blizu kraja Mohač je potekala ena največjih bitk s turškimi vojskami v srednjem veku. Mesto se ponaša z eno najstarejših univerz v Evropi in z izjemnimi kulturno – zgodovinskimi spomeniki. Svečani podpis listine o sodelovanju je potekal na seji skupščine v dvorani mestne hiše.V združenju bosta iz Slovenije sodelovali še občini Lendava in Ptuj. raZPiS Moj doM lePo Urejen Društvo upokojencev občine Moravske Toplice razpisuje natečaj med svojim članstvom za najlepše urejeno hišo. Pravico na natečaju imajo samo člani Društva upokojencev občine Moravske Toplice. Prijavi se lahko vsak sam oziroma vas lahko prijavijo tudi drugi.Prijave zbira tajnica DU: FERENCEK IRENA, TEŠANOVCI 101 ali po telefonu: 031 680 414. Rok zbiranja prijav je do 30.05.2012.Vsem prijavljenim želim velik uspeha ! Predsednik DU: Rajko JANJIĆ, l.r. SPoMinSka SloveStnoSt ob MadžarSkeM narodneM PraZnikU V petek, 16. marca, so pripadniki Madžarske narodne samoupravne skupnosti (MNSS) občine Moravske Toplice, v vaškem domu v Prosenjakovcih svečano obeležili spomin na dogodke marčne revolucije, ter narodnoosvobodilnega boja v letih 1848 – 1849.Slavnostna govornica je bila Zsuzsi Vugrinec, predsednica MNSS občine Moravske Toplice.Kulturni program so popestrili učenci Dvojezične osnovne šole Prosenjakovci, pevski zbor KTD AdyEndre iz Prosenjakovcev, folklorna skupina KD JózsefAttila iz Motvarjevcev,ter recitatorji KD Antal Ferenc iz Središča. ÜnnePi MegeMlÉkeZÉS aZ 1848-49eS ForradaloM ÉS SZabadSÁgharc eMlÉkÉre Március 16-án, pénteken, a Moravske Toplice Községi Magyar Nemzeti Önigazgatási Közösség magyarsága ünnepélyes rendezvénnyel emlékezett meg Pártosfalván az 1848-49-es forradalom és szabadságharc eseményeiről. Ünnepi beszédet Vugrinec Zsuzsi, a Moravske Toplice Községi MNÖK Tanácsának elnöke mondott. A kultúrműsorban a pártosfalvi kétnyelvű általános iskola tanulói, a pártosfalvi Ady Endre MIE tagjai, a szentlászlói József Attila ME néptánccsoportja és a szerdahelyi Antal Ferenc ME versmondói szerepeltek. Pleveli v korUZi Čeprav vemo, da je koruza ko zraste, precej robustna rastlina in ji večina plevelov takrat več ne more škodovati,je precej občutljiva na negativen vpliv plevelov (od setve do 8. lista in nekoliko dlje). Poleg tega, da pleveli jemljejo koruznim rastlinam prostor, vodo, ter hranljive snovi,ustvarjajo tudi boljše pogoje za pojav in širjenje bolezni,vplivajo na razvoj škodljivcev, ali so celo njihove hranilne rastline. Pri koruzi je prag škodljivosti plevelov dokaj nizek,zato lahko pride do večjih izgub pridelka, če pleveli ovirajo razvoj koruznih rastlin v teh zgodnjih razvojnih fazah. Pri koruzi so se, tako kot pri drugih kulturah, zaradi tehnike pridelovanja razvili določeni pleveli, ki jim pravimo okopavinski pleveli. Velja, da prične njihov razvoj bolj ali manj zgodaj spomladi, ter se konča pozno jeseni. Kateri pleveli bodo prevladali, je odvisno od rastnih razmer – vremenske razmere (količina padavin), talne razmere (vrsta tal, kislost tal, založenost s hranili), vrstenje posevke (kolobar) in tehnika pridelave. Z obdelavo tal, gnojenjem in kolobarjem, posredno vplivamo na zastopanost posameznih vrst plevelov in lahko veliko pripomoremo k manjši zapleveljenosti. Med enoletnimi širokolistnimi pleveli se pri nas največ pojavljajo: bela metlika, mnogosemenska metlika,srhkodlakavi ščir, navadna loboda, breskovolistna dresen, ptičja dresen, ter pasje zelišče. Med enoletnimi ozkolistnimi pleveli so najpogostejši: navadna kostreba, krvavo rdeča srakonja, zeleni muhvič, ter sivo zeleni muhvič. Ti pričnejo kaliti pri 8°C.Večletni pleveli pa so: plazeča pirnica,divji sirek, prstasti pesjak, navadni plotni slak, njivski osat,topolistna kislica, navadni gabez, ter plazeča pirnica. Tipleveli se nam največkrat z obdelovanjem širijo od robovnjiv k notranjosti njivskih površin, kjer skoraj nemotenorastejo in se razširjajo. Širijo se lahko s semenom ali z vegetativnimi deli, zato so v pridelavi koruze še toliko boljproblematični. Kritičen čas zatiranja plevelov pri koruzi jemed 2. in 9 listom koruze. Je pa treba biti previden, sajje v tem času tudi koruzna rastlina najbolj občutljiva inz nepravilnim ukrepanjem lahko poškodujemo tudi koruzne rastline. Kdaj se bomo odločili za ukrepanje protiplevelom, je predvsem odvisno od vrste tal, vrste plevela in predvidenega načina ukrepanja proti plevelu.Najpomembnejši čas je prvih 5 do 6 tednov po vznikukoruze, saj v tem času koruza počasneje raste, je golain neporasla, pognojena tla pa nudijo plevelom ugodnerazmere za njihovo kalitev in razvoj. Nekako velja, da najbi z vsakim odlašanjem ukrepanja proti plevelu, z vsakim dodatnim razvitim listom ob nastopu konkurenčnihodnosov, izgubili 2 – 3% pridelka. In kako se lotimo zatiranja plevelov? Najučinkovitejši način je vsekakor pravilna uporaba registriranih herbicidov, ki jih vedno uporabljamo po navodilih o uporabi. Prepričati se moramo, katere plevele imamo na njivskih površinah, preveriti kateri herbicidi delujejo na določene plevele in se po posvetovanju s strokovnjakom odločiti, kako bomo uporabljali te herbicide. Pomembno je tudi, da upoštevamo, kako velika je že koruza, saj lahko nekateri herbicidi koruzo ob nepravilni uporabi poškodujejo. Zelo priporočljiv način zatiranja plevelov je mehanično zatiranje. To zatiranje naj bi vključevalo brananje pred setvijo, čeje setvišče dovolj zgodaj pripravljeno in je plevel že začel kaliti; brananje po setvi in pred vznikom, če koruza zaradi slabih razmer počasi kali, temperaturno manj občutljivi plevelipa so že vznikli; prvo kultiviranje v času, ko ima koruza 2 do4 liste (10 – 15 cm); drugo kultiviranje v času, ko ima koruza 6do 8 listov (30 do 50 cm); tretje kultiviranje pa opravimo popotrebi v času, ko je še možen prehod s traktorjem in okopalnikom (izstopanost pozno kalečih plevelov – termofilnihplevelov).Kakšen načina boste pridelovalci koruze uporabljali, je odvisno predvsem od vas samih, od talnih tipov, kjer raste koruza,razpoložljive mehanizacije in še česa. Če kombinirate uporabo herbicidov in mehanično obdelavo, počakajte toliko časa,da herbicidi uničijo plevele in šele potem ukrepajte. Škodljivci korUZe v tleh Škodljivci koruze so strune (ličinke hroščev pokalic), sovke, koruzna vešča, švedska mušica, koruzni molj in v zadnjem časutudi koruzni hrošč. Uporabimo izključno registrirane insekticide: force 1,5 G v količini 5 - 7 kg/ha za zatiranje strun in drugih talnih škodljivcev, ali force 1,5 G v količini 15 kg/ha (oba obsetvi v vrste) za zatiranje koruznega hrošča.Prisotnost strune na naših njivah je odvisna od mnogihdejavnikov. Na nekaterih površinah lahko skoraj zagotovovemo, da bodo strune prisotne.To so preorani travniki, pašniki,ter njive, ki že nekaj časa niso bile obdelane. Ličinke strun sepojavljajo tudi na njivah, kjer imamo v kolobarju občasnotravno–deteljne mešanice, veliko žit, ter če so njive močno zapleveljene, zanemarjene. Najhitrejši način, da se prepričamo o prisotnosti strun, je posejana pšenica na nekaj mestih naglobino 5 – 6 cm, kjer se zelo hitro pokažejo strune. Krompirlahko tudi razrežemo na polovice in zakopljemo v zemljo, sčimer ugotovimo prisotnost strun. Lahko naredimo nekajizkopov v zemlji in ob prisotnosti strun le-te tudi najdemo.Šele nato se odločimo za kemično zatiranje. Strune obžirajoseme, korenine in pritlehne dele koruznih stebel. V sušnihobdobjih se napad strun običajno poveča, saj skušajo ličinkenadomestiti izgubljeno vlago z izsesavanjem korenin.Sovke se pri nas pojavljajo samo občasno. V mesecu maju in v začetku junija se zavrtajo v rastišče koruznih rastlin, jih uničijo, ali močno zavrejo njihov razvoj. Uničevanje sovk je dokaj težavno, saj so v tleh in na »svetlo« pridejo šele v nočnem času. Največ lahko naredimo sami z intenzivnim obdelovanjem tal (propad gosenic) in strnišča se ne smejo zapleveliti.Koruzna vešča je škodljivec, ki je bolj problematičen na Primorskem, v SV Sloveniji pa ne dela gospodarske škode.Pred tem škodljivcem se lahko branimo z dobrim in pravilnim kolobarjem, pravočasnim in globokim oranjem.Proti koruznemu hrošču bomo najbolj učinkoviti, če bomo upoštevali najmanj dvoletni kolobar. Uporabimo lahko tudi zgoraj omenjeno ffs (force), ali pa v času naleta odraslega koruznega hrošča (ko nam služba za napovedovanje to sporoči) tretiramo koruzne rastline z registriranim ffs.To je v času, ko je koruza precej visoka (od 2 m dalje) in je pri nas to skoraj nemogoče izvesti. Tretiranje iz zraka je pri nas prepovedano, naprav, ki bi jih lahko tako visoko dvignili od tal, pa na žalost nimamo. Največ bomo naredili, če bomo upoštevali najmanj dvoletni kolobar.Veliko uspeha. Metka Barbarič, KGZS-zavod MS občina Moravske toplice, kranjčeva ulica 3, 9226 Moravske toplice obvešča vse zainteresirane zobozdravnike, da namerava podeliti koncesijo za opravljanje zobozdravstvene dejavnosti odraslih v najetih prostorih bivše zobozdravstvene ambulante v Martjancih 35. Koncesija se bo pričela izvajati najkasneje v enem letupo podpisu pogodbe o koncesiji med koncesionarjemin koncedentom. Koncesijsko razmerje se bo sklenilo zanedoločen čas. Dodatne informacije dobite pri tajnici občine MartiniVink Kranjec, elektronski naslov: martina.vink.kranjec@moravske-toplice.si. Župan:Alojz Glavač, l.r. redna letna skupščina gasilske zveze Moravske toplice Pred veliko novih iZZivov Potem, ko je Dušan Grof v začetku maja lani prevzel vodenje Občinske gasilske zveze, združenje vseh 27 prostovoljnih gasilskih društev delujočih v občini Moravske Toplice, se po manj kot letu dni že vidijo obrisi novega načina dela zveze. Prvi in najpomembnejši dosežek se nanaša na spremembo tri leta stare kategorizacije (ta bo prinesla tudi spremenjeno financiranje delovanja društev). Potem, ko jo bopotrdil še župan, je ta v skoraj identični obliki, kot je veljala pred spremembo. S strani posebne komisije, ki je bilaimenovana znotraj gasilske zveze, je bil izdelan predlogza novo kategorizacijo. Osnova za to so bili podatki, informacije in zaveze društev, podane na podlagi posebnegavprašalnika. Predlog je bil potrjen na nedavni skupščini,ter v taki obliki sedaj že posredovan tudi županu.Kakor je bil na letni skupščini zveze v Martjancihprepričan Grof, so po natančnem pristopu (za kar je bilapotrebna druga polovica lanskega leta), kompleksno incelovito rešili ta problem. Številna društva I. a kategorijeso bila v podrejenem položaju, saj ob intervencijah nisosmela posredovati samostojno, pač pa so morala počakatidruštvo višje kategorije. Prepričan je tudi, da bo na tanačin transparentno tudi financiranje delovanja vsehgasilskih društev v občini, ter njihovo opravljanje javnegasilske službe.Županu je po potrditvi na skupščini predlagano, da stadruštvi II. kategorije le osrednje – Moravske Toplice, terSebeborci (ki bi bilo aktivirano v primeru potreb v večjemdelu Goričkega), vsa ostala društva so razvrščena v I. kategorijo.Spomnimo: po stari kategorizaciji Gasilske zveze Slovenije (GZS) je bilo 26 društev v I. kategoriji, le MoravskeToplice kot osrednje društvo je bilo v II. kategoriji. Po zamarsikoga »sporni« spremembi kategorije društev, ki joje izdelala občinska strokovna služba, je bilo zaradi premalo operativnih članov pred tremi leti kar 13 društevrazvrščenih v I.a kategorijo, štiri v II. kategorijo, kamor jespadala tudi združena enota treh društev, le sedem jih jeostalo v I. kategoriji.V obsežnem organizacijskem poročilu je predsednik 6 : : : : : : : : : : Lipnica obžaloval, da zaradi premalo prijav na zvezi niso uspeliizvesti računalniškega tečaja za vodenje in vzdrževanjeevidenc v programih VULKAN in SPIN, čeprav so za to imeli zagotovljena sredstva na podlagi javnega državnegarazpisa, na katerem so bili uspešni. Napovedal je tudi,da bo na nivoju sektorjev in zveze v prihodnjih letih večpoudarka operativnemu usposabljanju. V tem duhu naj bi pripravili že letošnje preglede v vseh društvih, kjer bo poudarek rokovanju gasilcev operativcev z razpoložljivo opremo in vozili, obenem pa tudi pregled orodjarn z opremo.Ni pa bil zadovoljen s tem, da vodstvo občine in občinski svet nista uslišala predlog zveze po povečanju sredstev za požarno varnost, zlasti zaradi večjih stroškov izobraževanj.Nekaj pomislekov ima tudi na še vedno nezadostno enotnost znotraj zveze, tako posameznikov, kakor društev. »Vsi smo prostovoljci. Vsi želimo pomagati bližnjemu v nesreči.Pomagajmo si tudi med seboj!«, je bil njegov poziv. Je pa tudi prepričan, da ko bodo gasilci na tem področju sposobni narediti korak naprej, bodo lažje dosegali svoje cilje.Potem bodo še bolj sprejemljivi med ostalimi občani, lažje pa bodo pridobivali tudi mlade v svoje vrste.V poslovnem poročilu je podpredsednik zveze Jože Lipaj,ki požrtvovalno opravlja tudi naloge tajnika, nadrobnoopisal GZ Moravske Toplice, ki deluje od leta 1998. Iz 27.društev je vanjo vključenih 1.520 gasilcev: 127 pionirjev,39 mladincev, 106 pripravnikov, 754 operativcev, 53 rezervistov, 212 veteranov, 181 prostovoljnih gasilcev, 9 simpatizerjev, 22 podpornih in 17 ostalih članov. V opisu operativnega delovanja zveze v minulem letu je ob tekočihaktivnostih – izobraževanjih, usposabljanjih, taboru za mlade gasilce, pregledih društev, sektorskih, občinskihin regijskih tekmovanj,… poveljnik Jože Čarni še izpostavil, da je bilo lani v občini 14 požarov. Največ jih je bilo vnaravi, dva notranja požara, požar garaže, ter požar hiše.Sklenil z mislijo, da je gasilstvo v občini staro že več kot120 let, kar dokazuje, da je gasilska organizacija edina, kitako dolgo zdrži. Prav zaradi tega moramo za negovanjeplemenitih vrednot skrbeti tudi v prihodnje.Po vseh ostalih poročilih so v razpravi, zlasti pod točkosprejema novega statuta zveze, predstavniki društevsprejeli sklep, da na predloženi osnutek v treh tednihpodajo pisne pripombe, ter ga v edini točki dnevnega reda obravnavajo in sprejmejo na izredni skupščinikonec aprila, ali v začetku maja. Očitki nekaterih posameznikov so bili zlasti glede vsebine statuta, ki da je formuliran na način, kot bi bile članice zveze profesionalnadruštva, ne pa organizacije, ki so ves čas doslej (in bodotudi v prihodnje) delovale na prostovoljni osnovni. Zatone bi smele biti podvržene vsem zakonom, ki društva»bombardirajo z leve in desne«. Očitki so bili tudi gledeobveznih zdravniških pregledov operativcev, ki naj bi bilinepotrebni strošek, ki bremeni občinski proračun.Tudi vabljeni gostje – Ernest Eöry (častni predsednik Gasilske zveze Slovenije), Bogdan Šajnovič (predsednik gasilskega regijskega sveta za Pomurje), Štefan Barbarič(predsednik GZ Mestne občine Murska Sobota), ŠtefanJančarič (poveljnik občinskega Štaba CZ), so menili, dasi je novi predsednik z obstoječim predsedstvom in poveljstvom delo ambiciozno zastavil, ter ga s skupnimimočmi vseh tudi uspešno realiziral. Težave gasilcev z zakonodajo naj bi bila stalnica, s katero se bodo morali vvseh sredinah sprijazniti.Na ravni občine najpomembnejši vabljeni gost – županAlojz Glavač je zbranim pojasnil, da sredstev za gasilstvoniso zmanjševali in bodo v enaki višini ostala tudi letos. Zvsemi društvi se je lani podpisala individualna pogodbao opravljanju javne gasilske službe. Občina njihovo delovanje v skladu s sprejetimi kriteriji tudi financira. Sicerpa je pojasnil, da je iz občinskega proračuna posredno zagasilstvo in zagotavljanje požarnega varstva v občini namenjeno veliko več. Denimo za vzdrževanje vaško – gasilskih domov, obletnice in različne pridobitve društev,…Vimenu občanov se je gasilcem zahvalil za njihovo prostovoljno delo in poslanstvo, ki ga opravljajo. Potem, ko se je morala zveza pred štirimi leti izseliti iz stavbe občinske uprave, si je ta prostor uredila v gasilskem domu v Moravskih Toplicah. Mesto je postalo z leti pretesno, zlasti za hrambo in ureditev arhiva, ter drugega materiala – prostore pa so si tudi delili s tamkajšnjo krajevno skupnostjo. Zaradi tega se je vodstvo zveze po predhodnem izboru med tremi lokacijami odločilo za okrog 30 m2 veliko pisarno v vaško – gasilskem domu v Martjancih.S prerezom traku jo je predsednik Dušan Grof simbolično odprl po skupščini, čeprav aktivnosti na novi lokaciji zveze potekajo že od konca letošnjega januarja. »S tem smo občutno zmanjšali tudi stroške delovanja zveze, saj je uporaba sobe brezplačna. Za to se Krajevni skupnosti Martjanci iskreno zahvaljujem.«, je še dejal Grof. drUŠtvo UPokojencev MoravSke toPlice Zbor članov drUŠtva Člani Društva upokojencev (DU) Moravske Toplice so se 15.marca zbrali na zboru članov v Andrejcih. Na zboru so daliglavni poudarek pregledu opravljenega dela v minulemobdobju in predvsem nalogam za v prihodnje. Prebivalstvov naši občini se stara, tako kot drugod v Pomurju in v Sloveniji in prav zaradi tega je potrebno vključiti čim več novihčlanov v naše društvo, saj je le – to namenjeno druženjučlanov. V programu dela za leto 2012 so si zadali vsestransko skrbza svoje člane, predvsem tudi ob pričakovanju znižanjaživljenjske ravni svojih članov in članic. Svoje člane že sedajobiskujejo v primeru težje bolezni, ob koncu leta pa tudivse jubilante in bolne člane. Obiskujejo tudi tiste, ki živijov različnih domovih za starejše in s temi aktivnostmi bodonadaljevali še bolj intenzivno. Za bolj vitalne člane predvidevajo organizacijo treh izletov, organizirali bodo piknikčlanov v mesecu maju, letno srečanje članov v mesecu septembru, ter martinovanje. Vse to je namenjeno druženjučlanov in pridobivanju predlogov o delu DU Moravske Toplice. Naša občina zajema široko območje in na njem delujetudi DU, ki ima v vsaki vasi svojega poverjenika, kot organizacijska oblika vodenja pa deluje upravni odbor. Razpisali bodo natečaj »Moj dom lep in urejen« za člane društvaupokojencev in izvedli ocenjevanje, ter trem domačijampodelili priznanja ob občinskem prazniku občine Moravske Toplice. Na športnem področju bodo aktivne šahovskasekcija in pikado, pripravili bodo tudi pohod za spoznavanje krajev občine Moravske Toplice v mesecu juniju vProsenjakovcih.Društvo upokojencev goji tudi kulturno dejavnost,predvsem z dejavnostjo pevskega zbora Marjetice, ki nastopa na vseh večjih prireditvah v občini in na prireditvahDU Moravske Toplice. V planu dela so predvideli tudiizvedbo kulturnih večerov. Organizirana je zabavna skupina Zvonček, ter humoristična skupina Klara in Bara.Prisotne je pozdravil tudi župan občine Moravske Toplicein delo društva upokojencev ocenil kot uspešno, saj s svojoaktivnostjo pokrivajo več dejavnosti, ter vključujejo velikoštevilo članstva. Spregovoril je tudi podžupan g. Geza Džuban, ki je skupaj s predsednikom DU M. Toplice g. Rajkom Janičempodelil priznanja upokojencem.DU Moravske Toplice je uspešno uresničilo programdela v letu 2011 in upajo, da bodo enako aktivni inuspešni tudi v letu 2012. Irena Ferencek velikonočna raZStava Društvo upokojencev občine Moravske Toplice je med 5. in 6. aprilom 2012 v hotelu Vivat pripravilo razstavo pirhov, ročnih del in domačih dobrot, kjer so si obiskovalci lahko ogledali številne izvirne velikonočne izdelke in tradicionalne velikonočne dobrote (v čebulnem listu obarvani pirhi, praskani pirhi, potice, pereci, velikonočni zajčki iz testa), ter številne druge dobrote. Članice rokodelske sekcije DU so ob velikonočnih izdelkih in dobrotah razstavile tudi ročne izdelke, ki so jih ustvarile v zimskih večerih. Ker so bili razstavljeni izdelki in dobrote prava paša za oči in tudi sladka skušnjava za množico obiskovalcev, soorganizatorji razstavo podaljšali do 7. aprila. V.S. KRAJEVNA SKUPNOST NORŠINCI OBVESTILO O SPREMLJANJU MANGANA IN METABOLITOV S-METOLAKLORA NA VODOVODNEM SISTEMU NORŠINCI OD 2007 DO 2011 Obveščamo vas o spremljanju mangana, metolaklor - ESA in metolaklor – OXA na vodovodnem sistemu NORŠINCI. Tabela 1: VSEBNOSTI MANGANA V VAŠKEM VODOVODU NORŠINCI (izraženo v mg/l, normativ – 50 µg/l NO3) Mesto odvzema jan feb mar apr maj jun jul avg sept okt nov dec Omrežje 2007 590 190 77 220 Omrežje 2008 270 510 400 190 160 210 Omrežje 2009 250 140 50 110 Omrežje 2010 31 370 320 98M* 230 100 210 100 200 120 Omrežje 2011 150 52 58 470 *M: vzorec vzet v okviru državnega monitoringa Zaradi pojava visokih koncentracij mangana v vodi VV Noršinci, se od leta 2001 izvaja spremljanje tega parametra.V strokovnem mnenju št. 15/78-2001 z dne 10.08.2001 so nam priporočali čimprejšnjo priključitev na drugi ustrezni vodni vir oz. vodovod, do takrat pa laboratorijske kontrole mangana na omrežju.Občina Moravske toplice predvideva čimprejšnjo priključitev na novi vodni vir (Pomurski vodovod – vsi v KS Noršinci upajo,da se bo to čim prej zgodilo).Krajevna skupnost Noršinci je zaradi ugotovljene vsebnosti mangana v pitni vodi zaprosila ZZV Maribor za izdelavo ocene tveganja za zdravje ljudi. Ocena je bila izdelana decembra 2009, kjer je bilo zapisano, da se (glede na do sedaj znane toksikološke podatke o vplivu mangana na zdravje ljudi, ter glede na razpoložljive podatke o koncentracijah teh spojin v pitni vodi VV Noršinci) ocenjuje, da izmerjene koncentracije na pipi uporabnika in posledični vnosi v organizem v primeru oskrbe s pitno vodo na območju, ki ga oskrbuje upravljavec KS Noršinci,lahko predstavljajo tveganja za zdravje ljudi, predvsem majhnih otrok in dojenčkov, saj vnos, ob upoštevanju srednje vrednosti izmerjenih koncentracij na pipi uporabnika in izračunu vnosa mangana preko vode v skladu z metodologijo WHO, preseže 20 % TDI, medtem ko so akutni toksični učinki mangana malo verjetni.Zato se priporoča čimprejšnje zmanjšanje vsebnosti mangana na pipi uporabnika na vrednosti določene s Pravilnikom o pitni vodi, da bi s tem preprečili dolgoročna tveganja za zdravje uporabnikov pitne vode. Ker vsebnosti mangana v vodi predstavljajo tveganje za dojenčke in majhne otroke, so deležni nadomestne oskrbe s pitno vodo (delitev vode v plastenkah).Zmanjševanja mangana v pitni vodi se izvaja z izpiranjem vodovodnega omrežja, katerega izvaja podjetje Čista narava d.o.o.. Izpiranje vodovodnega omrežja se izvaja med 15. in 20. v mesecu.Opravljajo se analize vode na določanje vsebnosti mangana,kjer ugotavljamo, da koncentracije le – tega upadajo.Izpiranje omrežja se bo nadaljevalo tudi v letu 2012, dokler se oskrba s pitno vodo ne bo uredila v smislu priključitve na drugi ustrezni vodni vir, oz. vodovod. Tabela 2: VSEBNOSTI METOLAKLORA – ESA V VAŠKEM VODOVODU NORŠINCI (izraženo v mg/l) (normativ 0.1 mg/l) jan feb mar apr maj jun jul avg sep okt nov dec 2008 1,2 M* 2009 1,50 1,4 2009 M 1,4 2010 1,4 1,1 2010 M 1,5 2011 0,59 0,62 *M: vzorec vzet v okviru državnega monitoringa Tabela 3: VSEBNOSTI METOLAKLORA – OXA V VAŠKEM VODOVODU NORŠINCI (izraženo v mg/l) (normativ 0.1 mg/l) jan feb mar apr maj jun jul avg sep okt nov dec 2008 0,13 M* 2009 0,18 0,08 2009 M 0,16 2010 0,08 0,08 2010 M 0,15 2011 0,05 0,08 *M: vzorec vzet v okviru državnega monitoringa Krajevna skupnost Noršinci je zaradi ugotovljene vsebnosti metabolitov S-metolaklora v pitni vodi zaprosilaZZV Maribor za izdelavo ocene tveganja za zdravje ljudi.Ocena je bila izdelana 29.06.2009, kjer je bilo zapisanoda, se glede na do sedaj znane toksikološke podatke ovplivu metolaklora, S - metolaklora in metabolitov metolaklora ESA in metolaklora OXA na zdravje ljudi ter gledena razpoložljive podatke o koncentracijah teh spojin vpitni vodi VV Noršinci, ocenjuje, da izmerjene koncentracije na pipi uporabnika in posledični vnosi v organizem vprimeru oskrbe s pitno vodo na območju, ki ga oskrbujeupravljavec KS Noršinci, ne predstavljajo tveganja zazdravje ljudi, vključno z malimi otroci in dojenčki, in s tempomembnega javno zdravstvenega problema, saj vnos,ob upoštevanju najvišjih izmerjenih koncentracij na pipiuporabnika in izračunu vnosa metolaklora, S- metolaklorain metabolitov metolaklora ESA in metolaklora OXA prekovode v skladu z metodologijo WHO, ne preseže 10 % TDI zaosnovno spojino.Porabnike pitne vode Krajevna skupnost obvešča o kvaliteti pitne vode na krajevno običajen način preko oglasnetable in občinskega glasila Lipnica.KS Noršinci upošteva predlagane ukrepe s strani Inštitutaza varovanje zdravja RS in o kvaliteti vode v vodnem zajetjuobvešča vse pristojne službe.( ZZV Murska Sobota, ZIRS,OE Murska Sobota, Inšpektorat za kmetijstvo, gozdarstvoin prehrano, OE M. Sobota, Inštitut za varovanje zdravja RSOddelek za ekologijo v Ljubljani)Izvajajo in plačujejo se vse potrebne analize s katerimi pakvalitete vode ne moremo izboljšati.Pričakujemo in zahtevamo, da se naredi vse potrebno, davsi dobimo kvalitetno in čisto pitno vodo.To pa je v tem trenutku predvsem naloga občine MoravskeToplice. Jozica Goričanec, dipl.san.ing. , ZZV Murska Sobota inTomaž Lopert, predsednik sveta KS Noršinci UPorabnikoM vodovodnega SiSteMa ProSenjakovci Poročilo o nadZorU na vodooSkrbneM SiSteMU vodovoda ProSenjakovci v letU 2011 Poročilo je pripravljeno v skrajšani obliki v skladu s Pravilnikom o pitni vodi, ki v 34. členu določa, da mora upravljavec najmanj enkrat letno uporabnike obvestiti o kvaliteti pitne vode.Vrtina je zgrajena v naselju Prosenjakovci, kjer se tudi nahaja vodohram, ki je vkopan v zemljo. Omrežje je zgrajeno iz vodovodnih PEHD cevi. Pipa za odvzem vzorcev na omrežju je instalirana v hišici zajetja. Omrežje v Prosenjakovcih je bilo zgrajeno leta 2002, v Pordašincih in Motvarjevcih leta 2003, v Selu in Fokovcih 2004-2009 in Čikečka vas 2006. Omrežje je ustrezno.Sestavljajo ga PEHD cevi različnih prerezov in dveh (2) črpališč za dvig tlaka v Prosenjakovcih (pri vodohranu in karavli), eno (1) črpališče v Čikečki vasi, dve (2) črpališči v Selu, eno (1) črpališče v Fokovcih. Vodovod oskrbuje naselja Prosenjakovci (194), Pordašinci (56),Motvarjevci (211), Selo (262), Fokovci (218), Čikečka vas (101). Številoprebivalcev, ki jih oskrbuje vodooskrbni sistem: 1100. Na področjuvodooskrbnega sistema je brez priključka okrog 100 ljudi.V letu 2011 je bilo v okviru notranjega nadzora odvzetih 17vzorcev za mikrobiološka preskušanja in 4 vzorci za kemijskapreskušanja. 4 odvzeti vzorci za mikrobiološka preskušanja sobili neskladnih s Pravilnikom o pitni vodi (Ur.l. RS št 19/04, 35/04,26/06, 92/06 in 25/09), in sicer 1 vzorec zaradi prisotnosti koliformnih bakterij in 3 vzorci zaradi prisotnosti povečanega številakolonij pri 37 °C (MO37°C). Ukrep ob ugotovljeni neskladnostimikrobioloških preskušanj se je opravil z izvedbo dodatnegaizpiranje vodovodnega omrežja.Vzorci odvzeti za kemijska preskušanja so bili skladni s Pravilnikom o pitni vodi (Ur.l. RS št. 19/04, 35/04, 26/06, 92/06 in25/09).V okviru državnega monitoringa so bili v lanskem letu odvzeti 4 vzorci pitne vode za redna mikrobiološka preskušanja in 2 vzorcaza občasna mikrobiološka preskušanja ter 4 vzorci za redna kemijska preskušanja in 2 vzorca za občasna kemijska preskušanja.Dva odvzeta vzorca za redna mikrobiološka preskušanja sta bilaneskladna s Pravilnikom o pitni vodi (Ur.l. RS št. 19/04, 35/04,26/06, 92/06 in 25/09) in sicer zaradi prisotnosti koliformnihbakterij in povečanega št. kolonij pri 37 °C (MO37°C). Vzorci zaobčasna mikrobiološka preskušanja in kemijska preskušanja sobili skladni s Pravilnikom o pitni vodi (Ur.l. RS št. 19/04, 35/04,26/06, 92/06 in 25/09). Omenjeni kemični parametri se bodo vletu 2012 še naprej spremljali.Podrobnejše poročilo o kvaliteti pitne vode za leto 2011, si lahkopogledate na spletni strani upravljalca (www.cista-narava.net ). Direktor: ŠROK Branko, inž.grad. Pravilno ravnanje Z bioloŠkiMi odPadki Uredba o ravnanju z biološko razgradljivimi kuhinjskimiodpadki in zelenim vrtnim odpadom (UL RS št. 39/10,17.05.2010) predpisuje za gospodinjstva od 1. julija 2011naprej strogo ločevanje biološko ragradljivih kuhinjskihodpadkov in zelenega vrtnega odpada od ostalih komunalnih odpadkov. Ista uredba zavezuje tudi nosilcegostinske dejavnosti na področju kuhinjskih odpadkov.Z udejanjanjem navedenega predpisa bomo prispevalik doseganju okoljskih ciljev, h katerim se je zavezala Slovenija ob vstopu v Evropsko unijo. Oddaja kuhinjskih odpadkov iz gostinstva samopooblaščenemu zbiralcu Povzročitelj kuhinjskih odpadkov iz gostinstva morane glede na kraj razdelitve obrokov zagotoviti, da sevsi kuhinjski odpadki, ki nastanejo pri pripravi hrane,in ostanki, ki nastanejo po zaužitju obrokov na krajunjihove razdelitve, zbirajo ločeno od drugih odpadkovin pred oddajo pooblaščenemu zbiralcu začasno shranjujejo v za to namenjenem zabojniku ali posodi v skladu s predpisi, ki urejajo higieno živil. Kuhinjske odpadke je PREPOVEDANO MEŠATI z drugimi odpadki (npr. z mešanimi komunalnimi odpadki indrugimi ločeno zbranimi frakcijami, vključno z zelenimvrtnim odpadom), če je zaradi mešanja onemogočenanjihova predelava v skladu s predpisom, ki ureja obdelavo biološko razgradljivih odpadkov. Prav tako jih je PREPOVEDANO rezati, drobiti ali MLETI ter redčiti z namenom, da se z odpadno vodo odvajajo v javno kanalizacijo, greznice, nepretočne greznice ali neposredno v vode. Tudi povzročitelji bioloških odpadkov iz gospodinjstevimajo zakonske obveznosti Povzročitelj odpadkov iz gospodinjstva mora hišnokompostirati kuhinjske odpadke in zeleni vrtni odpad vhišnem kompostniku. Tisti, ki ne kompostira kuhinjskihodpadkov in zelenega vrtnega odpada sam, mora teodpadke prepuščati izvajalcu javne službe proti plačilu vposebnem zabojniku na način, določen s predpisi lokalne skupnosti. S kompostiranjem nastane polnovrednihumus, ki ga lahko koristno uporabite na domačemvrtu, cvetlični gredici, sadovnjaku ali v vinogradu.Povzročitelj odpadkov iz gospodinjstva mora lastnekuhinjske odpadke in zeleni vrtni odpad do hišnegakompostiranja ali prepustitve izvajalcu javne službehraniti ločeno, tako da se ne mešajo z drugimi odpadkiin jih je možno hišno kompostirati ali predelati v skladu s predpisom, ki ureja obdelavo biološko razgradljivih odpadkov. MEŠANJE KUHINJSKIH ODPADKOV IZ GOSPODINJSTVA IN ZELENEGA VRTNEGA ODPADA Z DRUGIMI KOMUNALNIMI ODPADKI JE PREPOVEDANO! Postavitev hišnega kompostnika Za postavitev hišnega kompostnika na vrtu izberemopolsenčen ali senčen prostor, zavarovan pred vetromin lahko dostopen. Hišni kompostnik naj ima neposre 10 : : : : : : : : : : Lipnica OKOLJE den stik s tlemi in naj bo z vseh strani primerno prezračen.Postavi se ga tako, da ne povzroča motenj (npr. smradu)na sosednjih zemljiščih. Ta osnovna pravila so primerna zavse običajne sisteme, ne glede na to ali so odprti iz lesa (aližičnati), ali pa plastični zaprti hišni kompostniki. Tehnika pravilnega hišnega kompostiranja Hišni kompostnik mora imeti neposreden stik s tlemi.Osnovna plast zdrobljenih vej poskrbi za dobro zračenjeod spodaj in preprečuje zastajanje vode. Za optimalenrazkrojni proces je pomembna zadostna ponudba kisika, kijo dosežemo tako, da se suhi strukturni material (veje in zeleni obrez) in vlažni nestrukturni material (trava, kuhinjskiodpadki) vedno med seboj mešajo. Kuhinjske odpadke inostanke hrane je potrebno takoj prekriti z listjem, zemljo,travo ali rahlo zagrebsti, da preprečimo neprijetne vonjave in ne privabljamo neželenih gostov (kot so podgane aliptiči). V procesu razgradnje, ki poteka pri 50°C - 60°C, mikroorganizmi, bakterije in glive proizvajajo humus in hranilnesnovi, za kar potrebujejo določeno vlago. V času daljše poletne suše je priporočljivo vlaženje kompostnega kupa. Ko jehišni kompostnik poln (oziroma po približno pol leta), njegovo vsebino preložimo. S tem ga prezračimo in pospešimorazkroj. Dozorel kompost presejemo s sitom z odprtinami 15do 20 mm, preostanek uporabimo za nadaljnji razkroj kotstrukturni material. Kaj sodi med odpadke, primerne za kompostiranje? Zeleni vrtni odpad, zlasti: -odpadno vejevje, -trava, -listje, -stara zemlja lončnic, -rože, -plevel, -gnilo sadje, -stelja malih rastlinojedih živali, -lesni pepel. Kuhinjski odpadki, zlasti: -zelenjavni in sadni odpadki vseh vrst, -jajčne lupine, -kavna usedlina, -filter vrečke, -pokvarjeni prehrambeni izdelki brez embalaže, -kuhani ostanki hrane, ki niso v tekočem stanju, -papirnati robčki, brisače in papirnate vrečke. odvoZ koSovnih odPadkov na klic Kosovni odpadki nastajajo v gospodinjstvih vse leto, zaradisvoje velikosti, oblike in teže pa niso primerni za oddajo v zabojnik za ostale odpadke. Kaj sodi med kosovne odpadke? -oblazinjeno pohištvo (fotelj, dvosed, trosed…) -vzmetnice, preproge -leseno in stavbno pohištvo (miza, stol, postelja, omara, okna, vrata…) -sanitarna oprema (umivalnik, wc školjka, bide, kopalnakad, tuš kad in kabina…) -kovinski predmeti (pomivalno korito, radiator, stojalo za perilo, karnisa, otroški voziček, okovje, nosilci…) -športna oprema (smuči, jadralna deska, kolo…) -večji kosi različnih posod -večji leseni, kovinski in plastični predmeti -ostali kosovni odpadki (vrtna oprema, igrala…)Občani imajo možnost brezplačne sprotne oddaje kosovnihodpadkov vzbirnem centru za ločeno zbiranje frakcij, doslejpa so jih lahko oddajali tudi v času organiziranih akcij zbiranja kosovnih odpadkov 1-2x letno.Z letošnjim letom uvajamonovost na tem področju. Občani,ki so vključeni v organiziran odvoz mešanih komunalnihodpadkov, bodo lahko brezplačno naročili 1x letno odvoz kosovnih odpadkov do 2 m3. Stroške krije občina do uveljavitvenovega standarda ravnanja z odpadki. Naročilo odvoza kosovnih odpadkov v individualnih stanovanjskih hišah Odvoz kosovnih odpadkov v individualnih stanovanjskihhišah bomo opravili na osnovi pisnega naročila. Naročilnicaje objavljena na spletni strani našega podjetja (www.saubermacher-komunala.si) in občine, dobili pa jo boste lahko tudina sedežu našega podjetja Noršinska ulica 12, Murska Sobota, sedežu občine in blagajnah podjetja Komunala v MurskiSoboti. Izpolnjen obrazec pošljete po pošti na sedež podjetjaSaubermacher-Komunala Murska Sobota d.o.o., e-naslov info@saubermacher-komunala.si, ali po faksu (02/526-8441). Po prejemu naročila bomo, najpozneje v 14 koledarskihdneh, izvedli odvoz naročenih kosovnih odpadkov ter električne in elektronske opreme (televizorji, monitorji, pralni stroji, pomivalni stroji, hladilniki, štedilniki, sesalci, brivskiaparati, telefoni, fotoaparati, kamere, računalniki, vrtalniki,hladilniki, zamrzovalniki, …). O datumu odvoza vas bomoobvestili pisno ali telefonsko najpozneje 3 dni prej. Ob oddaji odpadkov je obvezna prisotnost naročnika ali njegovegapredstavnika. Če je količina kosovnih odpadkov večja od 2 m3oz. bo naročenih več odvozov letno kot to določa pogodba zobčino, se ta storitev zaračuna povzročitelju odpadkov v skladu z veljavnim cenikom podjetja. Neizkoriščenih naročilnic nimogoče prenesti v prihodnje leto. Prevzem mešanih komunalnih odpadkov, bioloških odpadkov, tekstila, gum, azbestnih ter drugih nevarnih inposebnih odpadkov, embalaže in gradbenih odpadkov ni sestavni del zbiranja kosovnih odpadkov! Z uvedbo novega načina zbiranja kosovnih odpadkov bo storitev postala povzročiteljem odpadkov prijaznejša. Pozabitelahko na: • večmesečnoskladiščenjekosovnihodpadkov, • dvigovanje težkih bremen, saj bomo z vozilom prišli na vaše dvorišče, • nevarnosti, ki so vas ogrožale zaradi nepooblaščenega prevzema tovrstnih odpadkovv času akcij zbiranja kosovnih odpadkov, • hrup v nočnih urah v času akcij zbiranja kosovnih odpadkov…Že več kot 20 let vam nudimo storitve korak pred časomter skupaj z vašim partnerskim in odgovornim ravnanjemustvarjamo zdravo okolje. Naj bo tudi tokrat tako. Lipnica : : : : : : : : : : 11 USTVARJAMO ZDRAVO OKOLJE! NAROČILO ODVOZA KOSOVNIH ODPADKOV IZ INDIVIDUALNIH STANOVANJSKIH HIŠ V LETU 2012 Šifra odjemnega mesta*: Naslov odjemnega mesta: Ime in priimek*: Naslov*: Pošta*: Telefon*: E-pošta: Datum naročila*: Opombe: *polja, ki morajo biti obvezno izpolnjena V spodnji tabeli navedite količino posamezne vrste kosovnih odpadkov. Vsako gospodinjstvo ima pravico do brezplačnega odvoza do 2m3 kosovnih odpadkov . Če je količina večja od 2m3 oz. gre za več odvozov letno kot to določa občinski odlok, se le-to zaračuna v skladu z veljavnim cenikom podjetja. Kosovni odpadki za odvoz (ustrezno izpolnite in obkrožite ali dopišite): Izpolnjen obrazec nam pošljite po pošti na sedež našega podjetja, na elektronski naslov ali po faksu. Saubermacher -Komunala Murska Sobota d.o.o. Noršinska ulica 12, 9000 Murska Sobota Faks: 02/526 84 41; E: info@saubermacher-komunala.si Podpis naročnika: Po prejemu naročilnice bomo najpozneje v roku 14 koledarskih dni izvedli odvoz naročenih kosovnih odpadkov. O odvozu vas bomo pisno ali telefonsko obvestili najpozneje 3 dni pred samim odvozom. Ob odvozu je obvezna prisotnost predstavnika naročnika. Datum odvoza: Ime in priimek osebe prisotne ob odvozu: www.saubermacher-komunala.si Tel: ++386 (0)2 526 84 57 12 : : : : : : : : : : Lipnica lovSka drUžina ProSenjakovci Na obronkih Goričkega, v občini Moravske Toplice, ob državnimeji z Republiko Madžarsko, upravljamo z loviščem članilovske družine (LD) Prosenjakovci. Ta je bila ustanovljena 20.avgusta 1946, 15. septembra istega leta pa tudi LD Fokovci.Člani obeh lovskih družin sta se leta 1963 združili v enotno lovsko družino Prosenjakovci.V 66. letih delovanja LD je bilo v njo vključenih 110 članov – veliko od teh je žal že pokojnih. Tudi njim gre zasluga zadanašnje uspehe in spoštovanje, ki ga lovska družina uživamed prebivalstvom.Članstvo v naši LD je zelo heterogeno po nacionalni in verskipripadnosti. Ne glede na nacionalno, socialno, ter izobrazbeno strukturo delujemo strpno, v sožitju,ter spoštljivo.V odnosu do narave spoštujemo načelo trajnostne rabe narave. Karpomeni, da iz narave jemljemo le toliko, da ne ogrozimo naslednjih generacij.Člani LD svoj prosti čas vlagamo v njen razvoj, ohranjanje narave,za dobre medsebojne odnose z vsemi uporabniki prostora in prebivalci, ki prebivajo na našem območju, ter z lastnikikmetijskih zemljišč in pridelovalci kmetijskih kultur. Lovci kotnaravovarstveniki zato zagovarjamo sonaravno kmetovanjein trajnostno rabo gozdov.Z lovnim turizmom tujcem prikazujemo našo neokrnjenonaravo in s tem promoviramo naš kraj, občino in tu živečekrajane. Naši gosti prenočujejo v občini Moravske Toplice insi ogledujejo kulturne in zgodovinske znamenitosti naše prelepe pokrajine.LD organizira lovske tabore za osnovnošolske učence, katerih se udeležujejo učenci osnovnih šol Prosenjakovci, Dobrovnik, Lendava, Turnišče, Rogašovci, ter Cankova. Tabora seudeležujejo tudi učenci Madžarske narodnosti.Cilj tabora je, da učenci spoznavajo naravo in njene zakonitosti. Opazujejo divjad, njihove življenjske navade in potrebe.Poudarek je na trajnostni rabi narave. Ugodni življenjski pogoji za divjad so pomembni tudi za človeka – če preživi divjad,bo preživel tudi človek.Odlično sodelujemo z Dvojezično osnovno šolo Prosenjakovci, kakor tudi s prostovoljnimi gasilskimi društvi našegaobmočja.Sodelovanje s tu živečim prebivalstvom se odraža tudi vkoriščenju našega lovskega doma in objektov z njegovo okolico, katere za družabna srečanja in razne druge priložnostikoristijo tudi druga društva in organizacije (Društvoupokojencev občine Moravske Toplice, gasilsko društvo Prosenjakovci, vrtec Prosenjakovci, Dvojezična osnovna šolaProsenjakovci, …). LD ima s svojimi donacijami posluh tudi doostalih društev na našem območju.Sedanje lovišče je določila Vlada Republike Slovenije zOdlokom o loviščih v Republiki Sloveniji in njihovih mejah (Ur. l. RS, št. 128/04) s šifro 0820 – lovišče Prosenjakovci, katero spada v Pomursko lovsko – upravljavsko območje in ima skupnopovršino 5.465 ha. Konfiguracija terena je gričevnata, ter večkot 50% poraščena z mešanimi gozdovi in grmičevjem.S koncesijsko pogodbo št. 014-245/2009/1 z dne 19. 6. 2009nam je bilo zaupano in dano v uporabo lovišče Prosenjakovci,za trajnostno gospodarjenje z divjadjo v lovišču, za dobo 20let. Zakon o divjadi in lovstvo (v nadaljevanju ZDLov-1) in Koncesijska pogodba določata stroge pogoje, katere mora koncesionar ves čas pogodbe izpolnjevati. ZDLov-1 namenja svoj IX.del za preprečevanje in povračilo škode od in na divjadi, ki jezelo pomembno za naše lovišče. Smo namreč med lovskimidružinami, ki v Sloveniji plačujejo največje odškodnine.Zakon v svojem 53. členu določa, da mora fizična ali pravnaoseba, ki ji divjad lahko povzroči škodo, na primeren način(kot dober gospodar) narediti vse potrebno, da obvaruje svojepremoženje pred nastankom škode. Na to določbo večinapredelovalcev kmetijskih kultur pozablja, ali je celo ne pozna.Imeli smo primere, da je imetnik posejal koruzo in namsporočil: »Tam jo imate in jo pazite!«Večina pridelovalcev kmetijskih kultur je vključena v integral-no pridelavo in so tudi dobitniki subvencij.V nekaterih primerih obdelovalno površino preorjejo do skrajne meje gozda alipotoka, tako da lahko divjad neovirano vstopa v pridelek. LDpa po Zakonu odgovarja za nastalo škodo.Občasno se pojavljajo tudi pripombe glede višine odškodnine.Praksa v naši LD je, da se držimo povprečne cene pridelkatekočega leta, kar je ugodnejše za pridelovalca. Zakon v prvitočki 53. člena nalaga, da se škoda obračuna po tržni odkupniceni iz preteklega leta, ki ga objavi Statistični urad RS z revalorizacijo v višini letne inflacije, kar je za pridelovalca manjugodno.Škodo je potrebno prijaviti upravljavcu lovišča, nakar si jo leta skupaj z oškodovancem ogleda.V roku osmih dni se zatemsporazumeta o višini odškodnine. LD Prosenjakovci je med tistimi v državi, ki plačuje največjo koncesijsko dajatev. Ta je zaleto 2011 znašala kar 3.694,83 EUR. V LD bi bili veseli novih članov, ki bi se nam pridružili, saj smoodprta lovska družina.Zavedati se moramo, da se narave ne da podrediti. Človek sizaradi svojih interesov prizadeva podrediti naravo in okolje.Pri ter večina ne pozna nobenih meja. Skozi zgodovino ječlovek jemal in ropal naravo toliko, kolikor je zmogel in ne,kolikor bi smel. Zaključil bom z mislijo Nobelovega nagrajenca AlbertaSchweitzerja, ki pravi: »Človek zaradi svoje narave, to je potrebe po hrani, ne izključuje uničenja drugega življenja; kajtičlovek je povezan v prehranjevalni verigi. Ljudje smo krivi zasmrt drugih že samo zato, ker živimo. Pri tem je skoraj vseeno,če jemo zelenjavo ali meso.« Ludvik Rituper,predsednik LD Prosenjakovci PÁrtoSFalvi vadÁSZegYlet Az 1946. augusztus 20-án megalakult pártosfalvi vadászegylet, illetve az ugyanabban az évben, szeptember 15-én megalakult fokovci vadászegylet tagjai a Goričkó peremén, a Moravske Toplice községben, a szlovén-magyar határ mentén lévő vadászterülettel gazdálkodnak. A két vadászegylet tagjai 1963-ban, a pártosfalvi vadászegyletbe egyesültek. A vadászegylet működésének 66 évében ennek összesen 110 tagja volt, sokan közül, sajnos, már az örök vadászmezőket járják. Nekik is köszönhetők a mai sikerek és az a megbecsülés, amelyet a vadászegylet a lakosság körében élvez. Vadászegyletünk tagsága, mind nemzeti, mind vallási hovatartozás szerint, igencsak heterogén, azonban tekintet nélkül a nemzeti, társadalmi, képzettségi vagy világnézeti hovatartozásra, egymást tisztelve élünk és dolgozunk együtt. A természetet illetően ennek fenntartható használati elvét követjük, ami azt jelenti, hogy csak annyit veszünk el belőle, amivel nem veszélyeztetjük a jövő nemzedékek igényeit. Vadászegyletünk tagjai az egylet fejlesztésébe, a természetvédelembe, a terület egyéb felhasználóival és a lakossággal ápolt jó kapcsolatokba fektetjük szabadidőnket, valamint a térség mezőgazdasági tulajdonosaival és termelőivel való együttműködésre törekszünk. Mi, vadászok, természetvédők is vagyunk egyben, így a természetbarát mezőgazdasági termesztést és az erdőkkel való fenntartható gazdálkodást támogatjuk. A vadászati turizmus során a külföldi vendégeknek megmutatjuk az érintetlen természetet, és ily módon népszerűsítjük vidékünket, községünket, az itt élő embereket. Vadászvendégeink a községben szállnak meg, ahol megtekintik kulturális és történelmi nevezetességeinket. A vadászegylet vadásztáborokat szervez az általános iskolások részére, amelyekben a pártosfalvi, a dobronaki, a lendvai, a turniščei, a rogašovci és a cankovai gyerekek, köztük magyar nemzetiségűek is részt vesznek. A táborok célja megismertetni a fiatalokkal a természetet és ennek törvényszerűségeit. Megfigyelik a vadat, megismerik szokásaikat és igényeiket. A hangsúly a természet fenntartható használatán van. A vadak számára biztosított kedvező életfeltételek az ember számára is fontosak, hiszen a vadak túlélése az ember túlélését is jelenti. Kitűnő az együttműködésünk a pártosfalvi kétnyelvű általános iskolával, segítünk a méhésztábor szervezésében, úgyszintén jó kapcsolatokat ápolunk térségünk önkéntes tűzoltó egyesületeivel is. A helyi lakossággal való együttműködés a vadászházunk és a mellette lévő létesítmények használatában is megnyilvánul, mivel az egyesületek és szervezetek itt számos rendezvényt, találkozót szerveznek (Moravske Toplice Község Nyugdíjas Egyesülete, a pártosfalvi tűzoltó egyesület, a pártosfalvi óvoda, a Pártosfalvi Kétnyelvű Általános Iskola, stb.). A térségben működő egyesületeket vadászegyletünk adományokkal is támogatja. Jelenlegi vadászterületünket a Szlovén Köztársaság Kormánya a Szlovén Köztársaság vadászterületeiről és ezek határvonalairól szóló rendelettel (Szlovén Köztársaság Hivatalos Közlönye, 128/04), muravidéki vadászatigazdálkodási területen, 5465 hektáron, a 0820 számú Pártosfalvi vadászterületként jelölte ki. A terület többnyire, több mint 50 százalékban vegyes erdőkkel és bokrokkal benőtt, dombvidék. A pártosfalvi vadászterületet 2009. június 19-én, a 014245/2009/1. számú koncessziós szerződéssel, húsz évre bocsátották rendelkezésünkre a területen lévő vadakkal való fenntartható gazdálkodás céljából. A vadászati és vadgazdálkodási törvény (a továbbiakban ZDLov-1) és a koncessziós szerződés szigorú feltételeket szab ki, amelyeket a koncesszor köteles maradéktalanul teljesíteni. A törvény 9. fejezete külön rendelkezik a vadak által és a vadakon okozott kár megtérítésével, ami vadászterületünk esetében rendkívül nagy jelentősségel bír, hiszen Szlovéniában a legtöbb kártérítést fizető vadászegyletek közé tartozunk. A törvény 53. cikke elrendeli, hogy annak a természetes vagy jogi személynek, amely esetében fennáll a vadkár okozás veszélye, a jó gazda gondosságával mindent meg kell tenni annak érdekében, hogy vagyonát megvédje a károkozástól. Erről a rendelkezésről azonban a mezőgazdasági termelők többsége gyakran megfeledkezik vagy nem is ismeri. Előfordult például, hogy az egyik gazda kukoricával bevetette a földjét, majd megüzente, hogy vigyázzunk rá. A mezőgazdasági termelők többsége integrált termesztéssel foglalkozik, amihez támogatás is jár, és időnként ellenőrzik a bevetett területeket, így aztán sokan az erdőig vagy a patakig felszántják a területet, amivel a vadak szabad bejárást kapnak a termésbe, például a kukoricásba. Mit tehet ilyenkor a vadász? Semmit. A vadászegylet viszont felel az okozott kárért. Egy kicsit sarkítva elmondható, hogy a biztosítónál termésbiztosítást kötünk a jégkárra vonatkozóan. A biztosító a 20 százaléknál nagyobb kárt téríti meg. Korábban ez 50 százalék volt. Egyes gazdák viszont már akkor is vadkárt emlegetnek, ha a vad csak ránéz a területükre. Esetenként a kártalanítás összegére is érkeznek észrevételek. Vadászegyletünk gyakorlata szerint a folyó évi átlagár alapján számolunk, ami a termelőnek kedvezőbb. A törvény 53. cikkének első bekezdése elrendeli, hogy a statisztikai hivatal által közzétett, az éves infláció mértékben megemelt előző évi felvásárlási ár alapján kell a kártérítés összegét kiszámítani, ami viszont a termelők számára kevésbé kedvező. A kárt a vadászterület üzemeltetőjénél kell bejelenteni, a helyszínt közösen kell bejárni, és a kár mértékéről nyolc napon belül meg kell állapodni. Sok esetben gondot okoz, hogy a gazdálkodó este bejelenti a kárt, és közli, hogy holnap aratni fog, jöjjenek ki, vagy kora reggel jelenti be a kárt, és közli, hogy délben már kezdi a betakarítást. Vagy például a vaddisznók feltúrták a rétet, kimegyünk és megállapodunk. A tulajdonos kiegyenlíti a területet, aztán újra feltúrják a vaddisznók. Előfordul, hogy a károsult arra biztatja a megbízottat, írjon nagyobb összeget, hiszen nem a sajátjából adja, és a vadászegyletnek úgyis van pénze, stb. A vadászegyletnek nincsenek főállású alkalmazottjai, és ha lennének is, az ilyen eljárás akkor sem fogadható el. A Pártosfalvi Vadászegylet, országos szinten is a legmagasabb koncessziós díjat fizető egyesületek közé tartozik, 2011ben 3.694,83 eurót fizettünk be. 14 : : : : : : : : : : Lipnica Ennek ellenére a gazdálkodókkal türelmesen tárgyalunk, és a vadkárral kapcsolatos kártérítéseket megállapodásos úton rendezzük, így más döntéshozók bevonására nincs szükség. Egyesületünk nyitott egyesület, és örömmel várjuk az új tagok csatlakozását. Tudnunk kell, hogy a természetet nem lehet alárendelni, pedig az ember, saját érdekei miatt, gyakran erre törekszik, és nem ismeri a határokat. Évszázadok során túlzott mértékben folyt a természet kizsákmányolása, az emberek inkább a természetet, mint önmagukat győzték le. Soraimat a Nobel díjas Albert Schweitzer gondolataival zárom, miszerint az ember természeténél fogva, vagyis a táplálékszükséglete miatt nem zárja ki a másik élet megsemmisítését; az ember ugyanis a tápláléklánc részét képezi. Mi emberek, már saját létünkkel is felelősek vagyunk mások haláláért. Ilyen szempontból mindegy, hogy zöldséget vagy húst eszünk. Ludvik Rituper, a vadászegylet elnöke Scooter cUStoMShoW V začetku meseca marca je v nemškem mestu Saarbrückn potekal že 8. internacionalni Scooter Customshow, ki ga organizira eno največjih nemških (in tudi evropskih) podjetij za prodajo delov za skuterje. Gre za največje in najprestižnejše styling tekmovanje skuterjev v Evropi in poteka v hali E-Werk v Saarbrücknu. Na tekmovanje se sprejme do največ 120 skuterjev, ki jih komisija po predhodni prijavi posebej izbere in potem obvesti 120 srečnežev, da lahko kot razstavljalci pripeljejo svoj skuter na tekmovanje in razstavo. Na tekmovanju je bil tudi Andrej Petrovič, mladi Pomurec, ki se rad ukvarja s skuterji – natančneje z njihovo predelavo.»Moja največja želja je vedno bila, da bi lahko tudi sam enkratpeljal svoj skuter na to prireditev in tako stal ob največji konkurenci v Evropi. Tako sem se letos prijavil na tekmovanje in kmalu dobil povratno sporočilo, da sem sprejet in lahko pripeljem svoj skuter. Kako sem bil vesel! Vendar se je takratpojavila težava. Dobiti dovolj dober kombi za prevoz do tja je bilo kar precej težko. V bližnji okolici nisem našel prevoznika, saj so bili vsi nekonkurenčni, nezainteresirani, ali predragi za moj žep. Končno sem kombi dobil na izposojo pri podjetju Marko Ornik s.p., kateremu se ob tej priložnosti najlepše zahvaljujem.Potovanje se je začelo 24 ur pred tekmovanjem, saj vožnja v eno smer znaša približno 1000 kilometrov. Po vožnji je sledila nočitev v bližnjem hotelu. Zjutraj zajtrk,potem 10 minutna vožnja do prireditvene hale. Ob 8.00 so se odprla vrata hale. Najprej je bilo potrebno izpolniti obrazec, nato je sledil photoshooting vsakega skuterja posebej (seveda skupaj z lastnikom). Vrsta se je pomikala naprej, kjer si je vsak našel svoje mesto v ograjenem prostoru in imel do 11.00 čas, da je postavil, namestil,zloščil in okrasil svoje vozilo. Nato so se odprla vrata za obiskovalce. Ves dan se je odvijal povezan program,DJ v živo, tombola, licitacije delov, razstavljala so tudi podjetja z deli. Med razstavljalci je bil tudi Slovenec, ki izdeluje ene najboljših izpuhov za skuterje v svetovnem merilu. Od razstavnega prostora do organizatorjeve trgovine z deli so zastonj vozile tri limuzine. Zvečer so se podelile razne nagrade, sledila pa je tudi podelitev pokalov najboljšim trem v osmih različnih kategorijah.Med njimi sem bil tudi sam – uvrščen sem bil namreč na 3. mesto v kategoriji Best Artwork & Fairing. To je zame najvišja uvrstitev na Evropski ravni. Lansko leto sem na Madžarskem prejel 1. nagrado v stylingu na 5.Egümotors Scooter Weekendu v Kakucsringu, poprej pa še na Slovenskih tleh. Po zaključku prireditve je sledila še nočitev in nato zjutraj spet dolga pot nazaj v Slovenijo. Srečal in spoznal sem veliko ljudi, s katerimi sem bil že prej v kontaktu preko Spleta.« Andrej Petrovič kroMPir – del Zdrave Prehrane in tradicionalne kUlinarike Krompir je pomemben del zdrave prehrane kot tudi tradicionalne slovenske kulinarike. S prehrambnega vidika je krompirpomemben vir ogljikovih hidratov in energije. 100 g krompirja vsebuje približno 90 kalorij. Krompir vsebuje škrob, vitamin C in vitamine B skupine, minerale, kot so kalij, magnezij,fosfor, železo, mangan in kalcij. Vitamin C se nahaja tik podlupino, zato je priporočljivo kuhati ali peči celkrompir z lupinovred. Iz istega razloga krompir lupimo zelo tanko. Kuhajmo gav pokriti posodi in v manjši količini vode, ali na sopari. Tako seizgublja manj hranilnih snovi.Krompir sodi med škrobna živila, zato ga tudi na prehranskipiramidi najdemo skupaj z žiti in žitnimi izdelki. Vedeti moramo, da vsebuje dvakrat manj škroba kot kruh, a je kljub temu nasiten.Lahko ga kombiniramo z drugimi živili, kotso zelenjava, meso, ribe, mlečni izdelki, ter stročnice. Na ta način se zmanjša glikemični indeks (GI). Spomnimo se, da glikemični indeks predstavlja stopnjo, s katero posamezna hranila vplivajo neposredno na spremembo ravni krvnega sladkorja v telesu po njihovem zaužitju. Višji glikemični indeks pomeni večji dvig sladkorja v krvi. Živila z visokim GI povzročijo hiter dvig krvnega sladkorja in kasneje posledično tudi hiter padec, zato smo po zaužitju takih živil velikokratprehitro lačni.Krompir je hvaležno živilo in je primeren za pripravo številnih jedi, kot so juha, enolončnica, priloga, solata, narastki in celo zavitki. Priporočam zdrave načine priprave, kot so kuhanje v vodi/sopari, pečenje v foliji, pečici ali na žaru. Bodimo previdni pri dodajanju maščob. Kolikor se da, se izogibajmo praženja v globoki maščobi. Takšne jedi so zelo kalorične.Zaradi izpostavljanja maščobe in živila visokim temperaturam, omenjene jedi vsebujejo zdravju škodljive snovi (tudirakotvorne). Krompir se lepo sklada z večino začimb in zelišč,še posebej s tistimi mediteranskimi.In na kaj moramo biti pozorni pri uživanju krompirja? Nasolanin, ki je za človeka strupen. Najdemo ga v krompirju, kipozeleni, ker je izpostavljen svetlobi, v kalečem krompirju,terpoškodovanem krompirju.Krompir vedno hranimo v temnemprostoru. Pri nakupu bodimo pozorni na njegovo kvaliteto.Krompir naj v zmernih količinah ostane del naše vsakdanjepestre prehrane, ter del tradicionalne kulinarike. Mladi krompir s skuto in zelenjavo 80 dag mladega krompirjaPreliv: 25 dag skute, 15 dag feta sira, pol kozarca jogurta, 10 dag kumar, 10 dag paprike, spomladanska čebula, česen 2 stroka,sveža bazilika in poperKrompir skuhamo v lupini, olupimo, narežemo na polovice in prelijemo s prelivom.Za preliv gladko zmešamo skuto, dodamo zdrobljen feta sir in jogurt, ter dodamo drobno narezano papriko, kumaro,čebulo, česen in grobo sesekljane liste bazilike. Prelijemo po vročem krompirju in postrežemo.Namig: Preliva ne solimo, ker je feta sir zelo slan. V spomladanskem času lahko namesto bazilike uporabimo liste čemaža. Krompirjeva solata z zelenjavo 60 dag krompirja, manjša kumara, 2 paradižnika, pol zelene paprike, pol rumene paprike, 1 manjša rdeča čebulaPreliv: Bučno olje, kis, sol, poperKrompir skuhamo in olupimo. Paradižnik, papriko in kumaro narežemo na kockice. Čebulo sesekljamo.Pomešamo vse sestavine in prelijemo s prelivom. Namesto olivnega olja lahko uporabimo bučno olje in grobo sesekljana bučna semena. Olive opustimo. prim. mag. Branislava Belović, dr. med.Zavod za zdravstveno varstvo Murska Sobota Dan pred cvetno nedeljo je po cvetju in pomladi zadišala tudi dvorana Vaškega doma v Martjancih. Turistično društvo Martin (Martjanci) je v soboto, 31. marca 2012 organiziralo že tradicionalno razstavo rokodelskih izdelkov z velikonočno in spomladansko tematiko. Razširjena tematika, ki ni omejena samo na izdelke z velikonočno motiviko in ki omogoča, da razstavljalci postavijo na ogled vse, kar je povezano z barvami, prebujajočo naravo in hkrati kreativnostjo, privabi vedno več razstavljalcev. Letos jih je bilo devet in sicer:Vrtec Martjanci,Vrtec Moravske Toplice, DU Puconci, DU Murska Sobota, KTŠD Ivanovci,Rokodelsko društvo Vrtnica iz Prosenjakovcev, Ustvarjalno rokodelske delavnice TD Martin in posamično še dve posebej spretni in domiselni rokodelki iz vasi, ga. Marija Sedonja in ga. Željka Hoblaj. 16 : : : : : : : : : : Lipnica REPUBLIKA SLOVENIJA Center za socialno delo Murska Sobota, Slovenska ul. 44, 9000 Murska Sobota, Tel.: 02 535 11 40; Fax: 02 535 11 70 Majcena nogica ovir ne pozna. Mahajoč stopica, ne odneha, Po vsakem padcu se pobere. Tudi, če solza kane se ne ustavi, Vstane in korak naprej napravi! Ta korak lahko omogočimo tudi z vključitvijo otrok v rejniŠtvoObstajajo otroci, ki zaradi različnih vzrokov ne morejo živeti v svoji matični družini. Rejništvo je ena od možnih rešitev zanje. Bistvo vsakega rejništva je vzpostavitev odnosa, ki bo otroku dopolnil odnos z njegovimi starši tam, kjer so oni pustili praznine in rane, ki jih niso znali ali zmogli zapolniti in ublažiti. Namen rejništva je, da se otrokom pri osebah,ki niso njihovi starši, omogoči zdrava rast, izobraževanje,skladen osebnostni razvoj in usposobitev za samostojno življenje ter delo. V rejništvu se otrokom nudi topel dom,varno zavetje, nega, vzgoja, varstvo, nesebična ljubezen,spoštovanje ter pozitivna izkušnja družinskega življenja. Center za socialno delo Murska Sobota prijazno vabi k sodelovanju vse, ki želijo postati rejniki in želijo opravljati rejniško dejavnost. Vse informacije v zvezi z izvajanjem rejniške dejavnosti dobite na Centru za socialno delo Murska Sobota, 2. nadstropje, št. Sobe 31, tel.: 02/ 535 11 62 v občini MoravSke toPlice So odlični geograFi! Na minulem državnem tekmovanju iz znanja geografije,ki je bilo 13. aprila 2012 v Šentilju, je tekmovalo 6 tekmovalcev iz občine Moravske Toplice. Kar 5 jih je osvojilo zlato priznanje.Gimnazijo Murska Sobota so zastopali trije bivši učenci OŠ Bogojina: Dorotea Gašpar, Žiga Barbarič in Nino Cmor. Pod vodstvom mentorja, profesorja Draga Balajca,so navdušili. Še posebej je izstopala najmlajša Dorotea Gašpar, ki je dosegla najboljši rezultat v državi in bo Slovenijo zastopala na mednarodni geografski olimpijadi, ki bo v nemškem Kölnu. Osnovno šolo Bogojina so pod mentorstvom Boštjana Majeriča zastopali Miša Gregorec, Danijela Vaš in Matej Ošlaj. Boštjan Majerič v SvetU orhidej, Paradižnika in PeSka V četrtek, 4. aprila, so se osnovnošolci iz Bogojine odpravili na različne ekskurzije. Nas je pot popeljala z devetošolci in šestošolci, ki so si najprej ogledali svet orhidej v Ocean Orchids v Dobrovniku. Po ogledu mnogo različnih orhidej in sprehodu po tropskem vrtu, kjer so izvedeli kar nekaj zanimivosti o tropskih rastlinah, so se odpravili naprej do Puconcev. V Puconcih so si v Kemi ogledali pridelovanje kremenčevega peska in kako vse skupaj nastaja – vse od peska pa do tega, kako se le–ta zapakira v končni izdelek, ki ga potem mi lahko kupimo. Po zanimivem ogledu in razlagi vodje proizvodnje so se odpravili še na končno točko v Rastlinjak Tešanovci. Tam so si ogledali grede paradižnika,kjer je bilo več kot 1500 sadik. Izvedeli so, kako tam skrbijo za sadike, da lahko zatem vzgojijo odličen paradižnik in še nekaj drugih zanimivosti o pridelovanju paradižnika pri njih. Na koncu so se učenci spoznali s tremi točkami na cesti obnovljivih virov energije. Polni novega znanja so se nato odpravili domov. Marina Benkovič goStovanje gledaliŠke SkUPine »kerkabarka SZínjÁtSZócSoPort« v Motvarjevcih V soboto, 24. marca je v kulturno-vaškem domu v Motvarjevcih gostovala madžarska amaterska gledališka skupina »Kerkabarka Színjátszócsoport« iz obmejne vasi Bajánsenye. Gledališka skupina, ki uspešno deluje od leta 2007, ima dvajset aktivnih članov. Predstavili so se nam s komedijo »Sári bíró«, znanega madžarskega pisatelja Zsigmonda Móricza (1879-1942), za katerega je bil značilen naturalistični stil pisanja, ki ga je uporabljal predvsem za opisovanje razlik med madžarskim kmetom in plemstvom. Zanimiva gledališka predstava je gledalce uspela zabavati in razvedriti, tako so lahko vsaj za nekaj časa pozabili na vsakdanje skrbi in obveznosti. Predstavo je organizirala Madžarska narodna samoupravna skupnost občine Moravske Toplice, v sodelovanju s KUD József Attila Motvarjevci. Lidija Dora SZentlÁSZlón SZerePelt a bajÁnSenYei kerkabarka SZínjÁtSZócSoPort Szombat este, március 24-én, a szentlászlói művelődési otthonban vendégszerepelt a bajánsenyei Kerkabarka Színjátszócsoport. Az amatőr színjátszó csoport, amely 2007 óta aktívan és sikeresen működik, Móricz Zsigmond „Sári bíró” című három felvonásos vígjátékával szórakoztatta a Moravske Toplice község magyarlakta falvak nézőközönségét. Így a gondokkal és a munkával terhelt hétköznapok után, egy vidám szombati estének lehettünk részesei, valamint lehetőségünk volt megismerni a nyírségi tájszólást, amely a darabot külön érdekessé tette. A Sári bíró Móricz Zsigmond (1879-1942) első színműve műfaját tekintve vígjáték, de minden látszólagos kedélyessége ellenére, túlmutat a népszínművek idilli faluábrázolásán, humora szatirikus és Móricz társadalombírálata finom valóságérzékét mutatja. A húsz főből álló színjátszó csoport előadásának sikerét a közönség vastapsa is bizonyította. A vígjátékot a Moravske Toplice Községi MNÖK, a Szentlászlói József Attila ME közreműködésével szervezte. Dora Lidija Mladi Planinci oSnovne Šole bogojina na PlaninSkeM iZletU v MojStrani in taMarjU Na Osnovni šoli Bogojina poteka tudi planinski krožek. V veliko pomoč nam je Planinsko društvo Matica Murska Sobota. V okviru krožka se je 26 učencev naše šole v soboto, 31. marca 2012, udeležilo planinskega izleta v Mojstrano in dolino Tamar. Takšna oblika druženja in doživljanja sveta je idealna za oblikovanje vezi in spoznanj, ki vodijo v drugačno šolo – tako, ko ljudje vidimo ljudi in se poslušamo, pogovarjamo in si skušamo pomagati. Dokaz za to so tudi bivši učenci naše šole, ki še vedno hodijo z nami na izlete. V skladu s planinskimi vrednotami smo se na pot odpravili že navsezgodaj izpred Osnovne šole Bogojina. Kljub številnim kilometrom, ki smo jih preživeli v avtobusu, je pot na Gorenjsko minila bliskovito hitro. Mladi planinci so si v Mojstrani ogledali Planinski muzej. V njem so na zanimiv in tehnološko dovršen način spoznali 18 : : : : : : : : : : Lipnica zgodovino, opremo, gibanje, naravo in alpinizem naše planinske organizacije. Zelo zanimivo je bilo zbiranje žigov po posameznih postajah. Učenci so ob koncu prejeli razglednico z natisnjenimi »dosežki«. Najbolj izviren se nam je zdel poseben prostor, v katerem je potekala simulacija nevihte v gorah. Po ogledu muzeja smo se odpravili pod planiško letalnico, ki nas je pričakala okopana v sončnih žarkih. Naša neumorna vodnica Darinka Prša nas je popeljala po dolini Tamar. Uživali smo v neokrnjeni naravi Triglavskega narodnega parka, se zabavali, fotografirali in veselo klepetali. Ob koncu doline smo se ustavili pri Koči v dolini, kjer smo bili očarani nad lepoto Jalovca. Vsi smo bili navdušeni nad tako drugačnim svetom. Ko smo prišli do avtobusa, smo se kljub utrujenosti povzpeli še proti Planiški lepotici. Kljub številnim stopnicam in bolečim mišicam na nogah, smo bili nad razgledom, ki se ob tekmah ponuja tekmovalni žiriji, res bogato poplačani. Iz Planice smo se odpravili še k izviru Save Dolinke – Zelencem. Tukaj smo na razglednem stolpu zapeli našemu Blažu, ki je praznoval rojstni dan. Domov smo se odpeljali nedvomno bogatejši. Nemogoče je opisati, kakšne zaklade nosijo naši otroci iz takega izleta domov. Če ste pozorni, boste to videli. Nosijo jih v očeh! Mentor planinskega krožka, Boštjan Majerič lePo Število Pohodnikov V ponedeljek, 9. aprila 2012, je v Filovcih potekal velikonočnipohod, ki ga je organiziralo Mladinsko društvo Filovci.Pohod je bil organiziran šele drugič, potekal pa je odvaško-gasilskega doma v Filovcih. Pohodniki so se zbraliob 9.30 dopoldne in na pot krenili okoli 10. ure. Vsak, ki seje udeležil pohoda, je bil deležen tudi majhne pozornosti.Velja omeniti, da so se pohoda udeležili tudi pohodniki izPlaninskega društva Lovrenc na Pohorju, ki so prispeli zavtobusom. Pot je vodila do Bukovniškega jezera, kjer je bila za vsepohodnike organizirana krajša postojanka, na kateri sose lahko okrepčali z obloženimi kruhki, pecivom in pijačo. Pohod se je nadaljeval preko Bukovnice, ter Filovskegavrija. V Filovskem vriju je bila organizirana še druga postojanka. Za prešerno vzdušje na obeh postojankah jeskrbel Milan Varga s harmoniko, na pomoč pa so mu ssvojimi glasovi priskočili številni pohodniki. Pohod se jezaključil v Športno rekreacijskem centru v Filovcih. Nacilju so udeleženci dobili toplo malico in pijačo. Druženjeob glasbi je trajalo še kar nekaj časa, dokler niso tudinajbolj zvesti obiskovalci odšli.Pohod je presegel pričakovanja organizatorjev, saj se je pohoda udeležilo okoli 140 pohodnikov, kar je več kotlansko leto. Zadovoljni so bili tudi z vremenom, saj sorazmere za pohod bile idealne. Pohodniki s Pohorja so bilinad organizacijo pohoda navdušeni, ter so obljubili, da senaslednje leto vrnejo – in to z dvema avtobusoma. Ni kaj,očitno »dober glas seže v deveto vas.« Niko Rac Pohod ob dnevU Sv. jUrija Kulturno društvo Antal Ferenc iz Središča in MNSS občine Moravske Toplice sta v nedeljo, 22. aprila 2012 organizirala prvi pohod ob dnevu sv. Jurija.Na zbirališču pred vaškim domom se nas je do 8.30 ure zbralo štirideset, mladi in starejši, saj je prišel tako štiriletnik kot sedeminšestdesetletnik. Pa ne iz domače vasi, pohodniki so se nam pridružili tudi iz okoliških vasi,pa celo iz Murske Sobote in Cankove. Zbrane sta pozdravili Zsuzsi Vugrinec in Silvija Šanca. Po prijaznih besedah, kavi in domačih dobrotah smo veselo krenili na pot.Krenili smo proti Domanjševcem, nato pa mimo Art-centra in prestopili nekdanjo slovensko-madžarsko mejo in nadaljevali do kalvinske cerkve naselja Kercaszomor. Tu smo imeli prvi počitek in se udeležili kalvinskega bogoslužja.Pot smo nato nadaljevali preko gozda, proti Središču. Sredi gozda smo naleteli na kraj zasajen s cipresami, kjer je nekoč stala cerkev svetega Venclja, zgrajena v 13. stoletju.Pred približno dvesto leti se je cerkev sesula, iz njenih opek pa so sezidali današnjo kalvinsko cerkev v Kercaszomoru.Zgodovino cerkve nam je predstavil župan naselja Kercaszomor, ki se nam je prav tako pridružil s svojimi spremljevalci. Nato smo pot nadaljevali ob nekoč strogo varovani državni meji in se po poljski poti napotili k našemu cilju,nazaj k vaškemu domu v Središču, kjer smo z užitkom pojedli zasluženo kosilo – okusen bograč.Pohod je bil prav posebno doživetje, saj smo po eni strani prehodili pot, po kateri so naši predniki nekoč hodili v cerkev oziroma k sorodnikom in znancem, po drugi strani pa smo prispevali k negovanju prijateljskih odnosov s sosednimi madžarskimi naselji. Lepo je bilo odkrivati zgodovinska mesta v gozdu, verjetno pa narava skriva še veliko dragocenosti, zanimivosti in starodavnih skrivnosti. Morda nam bo uspelo razkriti del teh, saj bomo v Središču tudi v prihodnje organizirali pohode. Leonida Šanca Foto: Denis Malačič SZent gYörgY-naPi gYalogtúra A szerdahelyi Antal Ferenc ME és a Moravske Toplicei MNÖK közös szervezésével került sor vasárnap, április 22-én az első Szent György-napi gyalogtúrára. Reggel 8.30 órakor a helybéli faluotthonnál volt gyülekező. A negyvenfős csapatban voltunk fiatalok, idősebbek, négyévestől hatvanhét évesig. A helyiek mellett a szomszédos falvakból, Muraszombatból, Cankováról is érkeztek lelkes túrázók. Az összegyűlteket Vugrinec Zsuzsi és Šanca Silvija köszöntötte. A kedves szavak, a kávé és a házi finomságok utánvidáman indultunk útnak. Domonkosfa felé, érintve az Art-központot, átlépve az egykori szlovén – magyar határt, egészen a kercaszomori református templomig haladtunk egyhuzamban. Itt volt az első pihenőnk, ahol mi is részt vettünk a református istentiszteleten. Utunkat ezután az erdőn keresztül Szerdahely feléfolytattuk. Az erdő közepén egy templom helyére bukkantunk. A magas cédrusfák tövében az 1200-as években épült Szent Vencel templom helye látható. A templom körülbelül 200 éve összeomlott, tégláiból építették fel a mai református templomot Kercaszomoron. A templom történetét a kercaszomori polgármester ismertette velünk, aki harmadmagával csatlakozott hozzánk. Ezután az egykor szigorúan őrzött határszélen, majd a mezei úton értünk célhoz, vissza a szerdahelyi faluotthonhoz. A megérdemelt ebédet, a bográcsgulyást mindenki jóízűen fogyasztotta el. Egy igazi élmény volt ez a gyalogtúra, egyrészt megtenni gyalog azt az utat, amelyen őseink jártak egykor templomba, a rokonokhoz, ismerősökhöz. Másrészt pedig ápolni és még szorosabbá tenni a baráti kapcsolatot a szomszédos magyarországi falvakkal. Felfedezni az erdő mélyén a régi történelmi helyeket, és ki tudja még, hogy mennyi kincset, érdekességet, régi titkokat rejteget a természet számunkra. Talán majd sikerül közülük néhányat jövőre megtalálni, hisz lesz még gyalogtúra Szerdahelyen. Šanca Leonida Fotó: Malačič Denis PraZnovanje MaterinSkega dne v Fokovcih Kot vsako leto zadnjo soboto v marcu, je Kulturno turistično društvo tudi letos priredilo 6. tradicionalno praznovanje materinskega dne. Tudi letos je bila dvorana vaškogasilskega doma polna. Društvo je že ob vstopu v dvorano za vse obiskovalke (od najmlajših do najstarejših) pripravilo prijetno presenečenje – to so bile ročno izdelane in aranžirane rože iz krep papirja. K vsemu temu smo dodali še dokaj bogat kulturni program, za katerega so poskrbeli:Folklora OŠ FOKOVCI, Pevsko društvo SELO, Aktiv žena Selo – Selanske frajle, odlični komiki Nemaki iz SELA, Pevsko društvo ŽLAKI iz SEBEBORCEV, Folkloristi iz BOGOJINE, čisto na koncu pa še Ljudski godci in pevci iz ČERNELAVCEV.Prireditev smo nadaljevali s prijetnim druženjem ob glasbi, ter pogostitvijo celotne dvorane vsakega obiskovalca.Med slednjimi so bili tudi g. župan Alojz Glavač, ter svetnika Štefan Kodila in Sašo Koca, kar si štejemo v veliko čast. Prizadevamo si, da bo naše društvo še naprej tako lepo in pridno delovalo. Za vse, kar naredimo in priredimo,pa so zaslužni naši člani društva. Brez njihovega vestnega dela nebi bilo tudi vseh teh prireditev v naši mali vasiciFokovci. Predsednica KTD - CEKER Kornelija Kianec ženSki Svetek v Martjancih S prečudovitimi verzi Toneta Pavčka iz pesmi Dober dan življenje, smo 24. marca v dvorani vaškega doma v Martjancih pozdravili udeleženke in udeležence »Ženskega svetka« v Martjancih in tako pozdravili življenje, naš dan in hkrati drug drugega. V naše veliko veselje se je prireditve, ki smo jo s pomočjo predšolskih in šolskih otrok iz naše vasi izvedli v poznem popoldnevu, udeležilo lepo število žena, deklet, mamic,babic, tet, sestra, sestričen in še katera je bila med nami.Pester kulturni program, ki je obogatil čas našega druženja,je zasluga naše vaščanke Martine Lipaj, ki je vanj vložila ogromno truda in nastal je pravi variete. Slišali smo pesmi,pesmice, petje milih, a kljub temu močnih otroških glasov in seveda ples, razigran in poln življenja. Ob koncu kulturnega programa je vsaka obiskovalka prejela cvet, kot se ob prazniku žena spodobi. In to ne kakršenkoli cvet, ampak cvetove, ki so nastali izpod marljivih spretnih rok rokodelk iz ustvarjalno rokodelskih delavnic našega TD Martin.In ko smo počasi odhajali domov smo si obljubili, da bomo tradicijo »Ženskega svetka«, ki poteka v organizaciji TD Martin Martjanci, ohranili, saj si je lepo vzeti čas zase, se poveseliti, družiti in hkrati življenju reči »dober dan«. Jasmina Papić 20 : : : : : : : : : : Lipnica raZStava Pirhov in veZenin v ProSenjakovcih Velika noč je prvi pomladni praznik. Da bi bilo praznovanje tega družinskega praznike še lepše, je Kulturno-turistično društvo »AdyEndre« iz Prosenjakovcev v soboto, 31. marca 2012, pripravilo razstavo vezenin in pirhov s kulturnim programom, v katerem so nastopili učenci DOŠ Prosenjakovci, domači ženski pevski zbor in Mitja Gorza. Vezenine za razstavo so prispevale članice Rokodelskega društva Vrtnica Prosenjakovci, pirhe pa članice Kulturno-turistično društvo »AdyEndre« Prosenjakovci in učenci DOŠ Prosenjakovci. Obiskovalci razstave so se lahko prepričali, da je barvanje jajc umetniško delo, saj so si lahko ogledali pirhe v servietni tehniki, pirhe v mozaik tehniki, pirhe zvezane z rafijo in vrvico, pirhe obarvane s čebulnimi olupki, mavrične pirhe, praskane pirhe, pirhe z obrazi ipd... Na praznično okrašeni mizi ni manjkala niti pletenica s pirhi. Pirhi iz Prosenjakovcev so obogatili tudi velikonočno mizo na razstavi pirhov in vezenja v rojstni hiši Janeza Jalna na Rodinah v času od 7.do 17. aprila 2012. híMeS tojÁS ÉS kÉZiMUnka kiÁllítÁS PÁrtoSFalvÁn A húsvét az első tavaszi ünnepünk, amelynek kapcsán, 2012. március 31-én, szombaton, az Ady Endre Művelődési és Idegenforgalmi Egyesület hímes tojás és hímzés kiállítást szervezett Pártosfalván. Az alkalmi kulturális műsorban felléptek a pártosfalvi kétnyelvű általános iskola tanulói, a hazai népdalkör és Mitja Gorza. A hímzéseket a pártosfalvi Rózsa Kézimunka Egyesület hímző asszonyai alkották, a hímes tojásokat az Ady Endre Művelődési és Idegenforgalmi Egyesület tagjai és a pártosfalvi kétnyelvű általános iskola tanulói készítették. A kiállítás látogatói meggyőződhettek arról, hogy a tojásfestés igazi művészmunka, hiszen készültek hímes tojások szalvétatechnikával, mozaiktechnikával, rafia- és zsinórdíszítéssel, tojást festettünk vöröshagyma héjjal, készült továbbá szivárványos és kapart hímes tojás és különböző más mintákat is alkalmaztunk. Az ünnepi asztalról a fonott kalács és a hímes tojás sem hiányzott. A pártosfalvi hímes tojások 2012. április 7-e és 17-e között szerepeltek a Rodineban, Janez Jalen szülőházában megszervezett húsvéti hímes tojás és hímzés kiállításon is. Mitja Gorza 6. velikonočni Pohod v Fokovcih Letos smo v društvu pripravili tradicionalni velikonočni pohod. Kljub začetnemu slabemu vremenu se je zbralo okoli 110 pohodnikov, ki so ob prihodu dobili izdelek našega društva CEKER. Na zbirališču pred vaškogasilskim domom nas je vse pozdravil vodič Tihomir Kržanko, ki je pot ne samo pripravil, ampak nas je po njej vodil in nas hkrati poučeval o zanimivostih. V društvu smo zelo ponosni, da ga imamo. Po jutranjem okrepčilu smo se podali na pot proti vasi Selo, kjer smo imeli prvi postanek s presenečenjem, ki sta ga pripravila stalna obiskovalca naših prireditev, ga. Betka in g. Zlatko Devetak. Zatem smo se počasi odpravili proti Vučji Gomili, kjer smo imeli krajšo postojanko z okrepčilom, da smo nato lahko pot lažje nadaljevali nazaj proti gasilskemu domu. Tam nas je že čakala topla malica (letos so jo pripravili pridni člani našega društva – Štefan, Robi, Stanko in Emil). S svojo prisotnostjo je pohod popestril g. Geza Džuban, podžupan Občine Moravske Toplice. Predsednica KTD – CEKER Kornelija Kianec nk čarda najMlajŠi PokaZali največ Znanja Martjanci, 27. marec 2012 – Poleg članskega moštva, ki je odlično začelo spomladanski del prvenstva in je že na drugem mestu 3. SNL, so bili v zimskem delu sezone pridni tudi člani mlajših selekcij NK Čarde. V zimski ligi, ki je potekala v telovadnici v Ljutomeru in v kateri so nastopali klubi, ki imajo v svojih vrstah vse selekcije od U7 do U12. Še posebej sta se izkazali Čardini selekciji U7 in U8, ki sta v končnici tekmovanja zasedli v svojih kategorijah prvo mesto.V skupnem vrstnem redu vseh selekcij Zimske lige 2011/2012 so Čardini mladi nogometaši zasedli 4.mesto (le dve točki za tretjim Veržejem). Pričakovano so skupni zmagovalci postali mladi nadebudneži Mure05. Poleg že omenjenih prvih mest selekcij U7 in U8, je selekcija U9 zasedla 4. mesto, selekciji U11 in U12 končno 5. mesto in selekcija U10 končno 6. mesto. čarovnije narave v Sebeborcih V okviru projekta Doživetje panonske gastronomije pripravljajo številni gostinci na čezmejnem območju Pomurja inŽupanije Zala/Vas posebne vodene kulinarične večere, ki nakrožnike prinašajo prva doživetja pomladi. Odvijajo se v drugipolovici aprila in v prvi polovici maja.Jedi iz pomladnega produkta Čarovnije narave ste lahko okusili tudi v Gostilni Marič v Sebeborcih, kjer so 20. aprila poskrbeli za posebno harmonijo kulinarike in vina.Projekt se izvaja v okviru OP Slovenija-Madžarska 2007–2013. PredSednik tÜrk Po Sladki Poti Državnozborski poslanec SD Dejan Židan je bil pobudnik nordijske hoje s pomurskimi poslanci poSladki poti od Ratkovcev do Sela in nazaj, ki se ga jeudeležil tudi predsednik Republike dr. Danilo Türk. Medudeleženci je bilo nekaj pomurskih veljakov, tudi našžupan g. Alojz Glavač, evropska poslanca Tanja Fajon inše približno 100 pohodnikov, ki so prišli od blizu in daleč.Večina udeležencev je premagala daljšo traso v dolžini11,45 kilometra. Vse skupaj se je začelo in končalo preddomačo kmečko sirarno v Ratkovcih, kjer so bile postavljene stojnice s prekmurskimi dobrotami, za kar grepohvala seveda nežnejšemu spolu. Po strokovni plati sov projektu sodelovali soboški Center za nordijsko hojoPomurja, Zavod za zdravstveno varstvo, KS Ratkovci inRadenska. Predsednik Türk se je pohvalil, da se z nordijsko hojo ukvarja že štiri leta in da je ta oblika rekreacije postala del njegovega načina življenja. Po Goričkemse je s palicami podal prvič. Bc Ekipa Gostilne Marič, zaslužna za doživetje pomladi na krožnikih Stojnice so se kar šibile pod dobrotami goričkih gospodinj in še predsednik Türk si ni mogel kaj, da jih ne bi poskusil. 22 : : : : : : : : : : Lipnica nagradna križanka: AVTOR: JANEZ DONŠA PLEH DROBNO CELIČNO ZRNCE EMIL TAHIROVIČ SLOVENSKI PESNIK, UREDNIK PISANIC (FELIKS) PRESTAVNA ROČICA LEVI PRITOK RENA V ŠVICI PRILETNA ŽENICA NIKA URBAS NAROD BARDOV IN PIVCEV MINI DIRKALNI AVTO ZAŠČITNO OBLAČILO GOSPODINJ KNJIŽEVNOST NAJDALJŠI SIBIRSKI VELETOK RELIGIJA CAROL REED GLASNA TRAVNIŠKA ŽUŽELKA DENAR SLOVENSKI VESLAČ (IZTOK) TROPSKA SOCIALNA ŽIVAL LADA ZEI NIKELJ IME ČRKE Q NOVA VRSTA, ODSTAVEK KONEC TEDNA (POGOV.) JUŽNOAMERIŠKA ŽELVA DIPLOMAT BLIX NAZIV ANDREJ HRABAR IGRALEC WALLACH ADAMOVA ŽENA VINOGRAD MED GRIČKI TRDEN KOVINSKI SPOJ PEKARNA POJAV ROSE NA STEKLU NIŽJA LESNATA RASTLINA NEMŠKI VELETOK BLAZINA ZA POD GLAVO AMATER, DILETANT RAZJEDA ŽELEZO PLEMENSKI VODJA CHAPLINOVA VDOVA NIKALNICA PRVA ŽENSKA NA TRIGLAVU (ROZALIJA) TETA PO MATERINI STRANI SEZNAM TISKARSKIH NAPAK V KNJIGI TISOČAK VELIKA, NEVARNA OSA NARODNI PARK V KANADI STARA CELINA IGRALEC ŠALJIVIH VLOG BELICA BIVŠA AVSTRIJ. SMUČARKA (SYLVIA) BANJA ŠVEDSKA ZNAMKA ŠPORTNIH OBLAČIL NAJVIŠJA TOČKA NA NEBU NAJVIŠJA KARTA VOLNENA ODEJA PLEZALCI NA ISTI VRVI DOMNEVNI HIMALAJSKI SNEŽNI ČLOVEK NEMŠKI KOLESAR ZABEL NEMŠKI FILOZOF (IMMANUEL) TEŽA EMBALAŽE BIKOV GLAS NIZ, LINIJA FARBANJE V LICA GRŠKI BOG PASTIRJEV IGRALKA RINA STARA CUNJA ANGLEŠKI LOVSKI PES NOBELIJ CARL JACOBI AMERIŠKA TENIŠKA IGRALKA VOZILO NA ŠTIRIH KOLESIH VRSTA ŽENSKE FRIZURE ZVIJAČA, UKANA Pravilna rešitev gesla prejšnje križanke: GASILSKA ZGODOVINA DOM V KRNCIH Med prispelimi pravilnimi rešitvami smo izžrebali: 1.JOŽICA PEČEK, TEŠANOVCI 112, 9226 MORAVSKE TOPLICE, 2.LEA HUL, KRNCI 13, 9221 MARTJANCI, 3. MELITA CIGÜT, VUČJA GOMILA 114, 9208 FOKOVCI. Nagrade prispeva TIC Moravske Toplice. Lipnica : : : : : : : : : : 23 KOLEDAR PRIREDITEV V OBČINI MORAVSKE TOPLICE MAJ 2012 Pripravlja: TIC Moravske Toplice, www.moravske-toplice.com VODENI POHOD PO PANVITINI SRČNI POTI Brezplačni vodenipohod z inštruktorjemnordijske hoje. Izposojanordijskih palic vTermah Vivat. Moravske Toplice,start pred TermamiVivat Vsak torek, ob 17.00 Društvo za zdravjesrca in ožilja Pomurja Ema Mesarič 041 797 843 OCENJEVANJE VINA Ocenjevanje vina namednarodni ravni. Magyarszombatfa,Ginti Panzio 8. 5. 2012 10.00 KTD Ady EndreProsenjakovci Ladislav Vöröš 051 358 675 KONCERT -CERKVENA GLASBA OKROG LETA 1600 Skozi glasbo poznerenesanse in zgodnjega baroka vasbodo popeljali avstrijskiglasbeniki. Bogojina,Cerkev Gospodovegavnebohoda 12. 5. 2012 19.00 Cappella Borromea vsodelovanju s KUD J.Košič Bogojina Janja Bürmen031 292 430 ŠPORT ŠPAS Medgeneracijskosodelovanje sprepletanjemvsebin okoljevarstva,zdravja, gibanja inhumanitarnosti. Moravske Toplice 12. 5. 2012 9.00–12.30 Vrtci Občine Moravske Toplice inTerme 3000 02 538 14 70 041 304 880 DAN DRUŽENJA IN GIBANJA VSEH GENERACIJ – POHOD PO NEKDANJIH ŠOLSKIH POTEH Rekreacija in dan zadruženje. Fokovci, Osnovna šola 12. 5. 2012 8.00 Osnovna šola Fokovci 02 544 90 20 041 798 722 ravnateljica.osmsfo@ guest.arnes.si DNEVI FILATELISTOV, KARTOFILOV IN NUMIZMATIKOV Tradicionalna prireditevza vnete zbiratelje. Moravske Toplice,Terme 3000 12. 5 2012 Terme 3000 Daniela Županek051 382 655 ROKODELSKA DELAVNICA VEZENJA ZA ZAČETNIKE Seznanite se z veščinami vezenja. Prosenjakovci,stari gasilski dom 13. 5. 2012 10.00–16.00 Rokodelsko društvo Vrtnica Prosenjakovci Suzana Malačič 031 460 015 SLAVNOSTNA PRIREDITEV OB 50-LETNICI ŠOLSKE ZGRADBE Obeleženje jubileja. Bogojina,telovadnica OŠ 18. 5. 2012 17.00 Osnovna šola Bogojina 02 547 90 81 DNEVI KOŠNJE 1. DAN: FOLKLORNO KULTURNI VEČER (19.00)2. DAN: SREDNJEEVROPSKO TEKMOVANJE V KOŠNJI Z ROČNO KOSO (10.00) Selo, pri romanski rotundi 19. 5. in 20. 5. 2012 Pevsko društvo Selo Oskar Makari makari@siol. com 031 329 758 LITERARNI VEČER OB GLASBI IN OTVORITEV RAZSTAVE LIKOVNIH DEL Dogodek za ljubiteljeliterarne in likovne umetnosti. Bogojina,Kulturna dvorana 25. 5. 2012 19.00 OŠ Bogojina MarjetkaErdelji031 888 834 MTVFEST – Mladinski festival turističnegavideospota Filmski festival slovenskih osnovnih in srednjih šol. Bogojina (OŠ),M. Toplice (Terme3000),Grad Grad 26. 5. 2012 10.00 OŠ Bogojina Jože Gutman 02 547 90 81 ROČNA KOŠNJA TRAVE Košnja, raztepanje,gujžina. Bogojina,bogojiski ograček 26. 5. 2012 TD Bogojina Kočar Poldi 031 234 812