Osebne vesti. 751etnico je obhajal g. častni kanoi>ik in župnik v Št. Juriju ob južni želczn. Valentin Mikuš. Bog nam ohrani vrlcga gospoda! K jubileju naše isikrene častitko! 701etni jubilej. V sredo dne 2. januarja je slavil v Žalcu 701etnico rojstva tamošnji g. župnik in konzistorijaini svetnik Anton Veternik. Rodil se je v Lokrovcu pri Celju. Gimnazijo je končal v Celju, bogoslovje v Mariboru. Kaplanoval je v Trbovljah in v Braslovčah. Še mlad kaplan je dobil župnijo Dol pri Hrastniku, kjer je pozidal veličastno novo cerkev. Po l.letnem župnikovanju na Dolu se je preselil leta 1914 v Žalec, ikjer je ostal do dancs. Jubilant ja visoko naobražen duhovnik 1n je znan po iizdaji velikcga dela »Razlaga Velikega katekizma ali kršč. naul^a«. Knjiga obsega 4 debelc zvezke, je izšla v letih 1901 do 1902 in je še danes duhovnikom podpora ter poraoč pri izdclavi pridig in krščanskih naukov. Krepkega ter čilega 701etnika naj spremlja tudi zanaprej zdravjo! K jubileju naše čestitke! Dvorni svetnik dr. Vedernjak umrl. Dne 3. januarja je umrl v Ljubljani v visoki starosti 80 let g. dvorni svetnik dr. Fran Vedernjak. Rodil se je v Ptuju leta 1855. Služboval je ikot sodnik na Kranj&kem in je vodil Pokojninski zavod v Ljubljani 7 let. Rajni je bil na glasu fcot dober pravnik in je bil zmiraj zaveden Slovenec. Angleški kardinal in prijatelj Slovencev umrl. V Londonu je umrl kon- cem decembra leta 1861 rojeni angleški kardinal in nadškof Jožef Bourne. Rajni zasluži poseben omenek, kei* se je mudil leta 1919 v Ljubljani od 9. do 11. marca. Pri odhodu iz Ljubljane je iizrekel za Slovence pomenljive besede: »Kar sem doživel v Ljubljani, presega vse, ikar sem doživel v treh mesecih mojega potovanja po vzhodu.« Omenjenega leta je bil kardinal Jožef Bourne odposlanec sv. Očeta in si je ogledoval posledice svetovne vojne in vojnih pogodb za katoličane. Angleška država mu je dala takrat na razpolago največjo ikrižarko, da bi tudi za njo zbral nepristranske vtise glede političnih posledic vojne. Veliki mož katoliSke Cerkve jc bil prijatelj Jugoslavije in zagovornik teženj Slovencev. Slava njegovemu spominu! Promoviral je na zagrebški univerzi dne 22. decembra za doktorja vsega zdravilstva g. Vrbnjak Vinko od Male Nedelje. Čostitamo! Nesreče. Skladišče sena je uničil ot-enj v Slcvenski Bistrici g. Alojziju Pahole iz Poljčan. V skladišču je bilo 12.000 kg sena. Nesreč.. jc ¦krita z zavarovalnino. Vinski hrara pogorel. V Framu je pogorel volik vinski hram, last posestni!ka Potoenika iz Radvanja pri Mariboru. Dvoje gospodarskih poslopij pogorelo. V Spodnjih Jablanah pri Cirkovcah sta pogoreli gospodarski poslopji posestnikov Štefana Ekarta in Antona Medveda. Skupna škoda znaša nad 50 tisoč Din. Ogenj je bil v obeh slučajih podtaknjen. Ogenj vsled saj v dimmku. V Spodaji Gorici pri Račah so se vnele saje v dimniku posestnika Ivana Damjana. Iz dimnika je presko.il ogenj na streho in je zajel tudi gospodarsko poslopje, iki je pogorelo z raznim orodjem in z zalogami živeža. Šhoda znaša 40 tiso_ Din. Dievo mu je zdrobilo levo koleno. V Duplcku pod Mariborom je zmečkalo drevo pri podiranju levo kolcno Janezu Gomzej. Poškodovanega so prepeljali v mariborsko bolnico. Ustreljen po nesreči. Viničar Bolfank Borko pri Ormožu je razstavljal star samokres. Orožje se je sprožilo in krogla je smrtno zadela po nesreči zraven stoječega Ivana Ficka iz Brebrovnika. Veliko gospcdarsko poslopje je uničil ogenj Slavku Miklu, trgovcu pri Sv. Marjeti niže Ptuja. Trgovčevo gospodarsko poslopje pogorelo. Na Dubravi v Zavrču je pogorelo trgovcu Ilinku Majderju gospodarsko poslopje. Gasilci so preprečil; da se ni raztegnil ogenj na celo vas. Smrtna nesreča dečka. Franc Kovačič, posestnik v Podgradu pri Gornji Radgoni, je podiral v goz.du blizu doma bukev. Nesreča je hotela, da je bil njegov 131etni sinko Herman v trenulku padca bukve tako blizu, da ga je oplazilo vejevje. Udarec tnu je prebil lobanjo in je podlegel poškodbi. Gospodarsko poslopje je uirčU ogenj pri Gabrijelu na Jesenicab. asilcem gre zasluga, -da se ogenj ni ; /.mahnil, sicer bi bila lahko šla cela '.akozvana Movavast Smitna nesreča pri prekoračenju železniške proge. Frizerska vajenka Roa Janežič, uslužbena pri brivskem mojstru Laborcu na Rimski cesti v Ljubljani, je hotela ikrog 9. ure zvečer prekoračiti železniško progo na Viču. Srečno se je izognila tržaškemu osebn. vlaku, a tovorni jo je zadel v glavo in se je zgrudila mrtva v jarek ob progi, kjer so jo našli. Občntna požarna nesreča. V noči se je pojavil ogenj na podstrešju dvonadstropne Polakove vile nad Grabnom v Kamniku. Zgorelo je ostrešje, uničeno je drugo nadstropje in del prvega. Strašna nesreča v Beogradu. Dne 5. januarja zvečer je nastala v Beogradu v trgovini igrač eksplozija raket. Štiii osobe so zgorele, pet je težko ranjenih. Ncsreča na morju. V pristanišču ameriškega velemesta Njujork je treščila švedska ladja v ameriški parnik, ki se je potopil tekom 10 minut. Od po3adke so rešili 50 mož, 5 jih pogrešajo, 20 je ranjenih. Razne novice Novoletno pomilostitev (amnestijo) so prinesle zadnje »Službenc novine«. Oproščajo se kazni clo 6 mesecev zapora in tiskovni prestopki. Od pomilostitve so izvzeta dejanja, ikaznjiva po zakonu o zaščiti države. Postajališče na Teznu pri Mariboru je slovesno blagoslovil na Kraljevo gšk-of dr. Ivan Tomažič. Eekletom, ki prihajajo z dežele v Maribor v službe! Na mariborskem glavnem kolodvoru deluje hvalevredno ter uspešno »kolodvorski misijon«, katere^a jo ustanovil in ga vzdržuje škofijski odbor Katoliške akcije. Naloga misijona je: Nuditi ženam in dekletom, ki prihajajo v Maribor iskat službe ali ;o kakih drugih opravkih in ne vedo, :am bi se obrnile, prvo pomoč in jim iriskrbeti po možnosti tudi službo. L. 1934 je kolodvorska misijonarka Tereija Štumberger od 700 deklet, *lci so se zatekle k njej, preskrbela službo 284, drugim je pa oskrbela prenočišče, hrano, podporo itd. Ženski svet, ki prihaja v Maribor, naj ne pozabi na kolodvorski misijon! Še vedno zagoneten strel. Na sredi ceste so našli mrtvega 23letnega pos. sina Jakoba Pintarja iz S. Pleterja v Supniji Sv. Lovrenc na Dravskem polju. Obstojal je izpočetka sum, da je bil Pintar ustreljen iz zasede. Sodna komisija jc bila mnenja, da je fant najbrž sam ravnal s svojim samokrosom neprevidno, da se je orožje sprožil-o in ga pogodilo smrtno. Revolver je ležal poleg mrtvega trupla. Domači -*o prepričani, da ie samomor izklju_'e;i, Mojsterske diplome. Mojsterska izpitna ko:nisija obvešča vse tiste njojstre, ki so opra\ili mojsterski izpit v Mariboru v ča.su ol! 1. :). 1932 do 21. 12. 1934, da so došle diplome. Diplome se bodo izdale aamo t'stim mojsti om, ki bodo to izrecno želeli in doplačali izdatke za kolekovino, poštne pristojbine in tiskovino. Radi natančnejših pojasnil naj sc obrnejo — mariborski interesenti, osebno, zunanji pa pismeno — do predsednika moja.erske izpitne komisije g. Založnika na sreskem načelstvu in sicer tekom meseca januarja, ia kai; se bodo meseca februarja diplome lahko že vro.ile. Kdor želi dplamo, mora na navedeni naslov vrn:ti pri izpitu prejeto mojstersko izpričevalo. V bodoče bodo kandidati, k! izpit opravijo, dobili diplome — format 50-CG —, obenem pa overovljen prep:s izpričevala za uporabo pri vlogah Umestno opozorilo. Okrog liodijo neki agentje, ki silijo stranke na prav neumesten način k nakupu slik Nj. V. kralja, katere nosijo seboj. Pri tem svojem poslu se poslužujejo celo groženj, češ, kdor ne kupi teh sliik, bo ovaden in kaznovan. Ker je to čisto navadno izsiljevanje ter vi'hu tega še zloraba imena Nj. Vel. ikralja, prosimo vse prizadete, da predajo te agente koj orožnikom. Obžalovanfa vredni sltičafl. Nepoboljšljiv. Komaj so izpustili iz mariborske kaznilnice Franc Šuštarja, že je hotel izropati v Mariboru v vilski čotrti neko gotroo, ild mu je nudila kot brezposelnemu delo in prehrano. Rop ni uspel in nepoboljšljivega nepridiprava je policija ikmalu izsledila in ga izročila sodišču. Nevarnega tatu koles je prijela policija v Ptuju v osebi Ivana Haberšek iz Zgornje Kungote. Aretirani je priznaJ tatvino 8 koles. Samomor. Roza Stiplovšek, služkinja pri nadgozdarju Drasalu v Rogatcvi, je izpila iz saraomorilnega namena toliko ocetove kisline, da je prominula v groznih bo.ečinah. Vlomilci so bili pridno na delu v zadnjem easu krog Čateža ob Savi in po okolici.Obiskali so čateškega hotelirja in nekatere krčmarje celo vetV krat. Škoda jo prav znatna. Prostovoljno v smrt zaradi nesrecne Ijubezni. Radi nesrečne ljubozni se jo ustrelila v srce v Škofji Loki 34letna vdova Marija Gašperič. Radi očetomora— dosmrtno ječo. 45letni tesar Cvetko Alihael je umoril 29. oktobra po zrelem prevdarku v Spodnjem Sečovem : rogaškem okraju svojega očeta. Očetomorilec je bil v Celju obsojen dne 5. janaurja na dosmrtuo ječo. Obesil se je v soboto dne 29. decembra v Trnju uladi mož Lengel Vili. Povod temu strašnemu dejanju so družinske razmere in alkohol. — Na Štefanovo •> se fantje »popraskali« in sicei- brez vsakega predhodnjega prepira in brez stnrih »dolgov«. Konz. svetnik 4. Veternik — 701etnik. Goinja Bistrica. Tu je umrla v 17. letu svo: je starosti Norvat Marija, ki jo je umorila zavratna jetika. Imela je nad vse lep pogreb. Tovarišice so jo .prermle k zadnjemu počitku. ročivaj v mini, blaga duša! Črensovci. Vsi naši siromaki so iraeli ob boži.nih svetkih priboljšek. Vsak revež je dobil meso in kruh. Zahvaljujemo se gospodu župniku, da je dal v ta namen iz nabiralnika sv. Antona 1000 Din. Precej naše siromašne dece je dobilo ob praznikih tuc^j novo obleko. ki so jo razdelile nekatere naše šole in g. kaplan Bejek, ki je dob;l blago za obleke iz nekaterih naših tovarn, največ od tovarne Tivar. Bog plačaj vsem! Črensovc«. Prosvetno društvo je v nedeljo dne 23. decembra vprizorilo igro »Zloba in zvestoba«. Igca je bila slabo obiskana, tudi vreme je b:lo slabo. Igro je režizirala brezposelna učiteljica Lutar ELizabeta. Isto društvo je priredilo v nedeljo dne 30. decembra proslavo 601etn.ce g. Klekla, ki se je proslave tudi sam udeležil. — Društvo se pripravlja na igr-o »Mlinarjev Janez«. Črensovci. V minulem letu ee je v naiši fari narodilo 170 otrok, med tenii 7 nezakonskih, umrlo jih je 97 (doma). Imeli smo 1 samomorilca, uboja letos ni bilo nobenega. Sv&tih obhajil je bilo 45.000. če upoštevamo, da so bile predlans-kim večdnevne duhovne vaje in evharisticiii kongres, smo imeli lansko lelo lep napredek. Leta 1932 je bilo le 3G.000 svetih obhajil. Žu.pnija šteje okrog 5000 vernikov, pa zalo veliko j h je v Franciji in raztresenih po naši banovini. >• ; Dolnja Bistrisa. Te dni nas bo zapustil naš učitelj g. Binder Avgust z ženo učiteljico. Pri nas sta bila 7 let iii, kakor sama zatrjujeta, zadovoljna. Ljudem sta pomagala, kjer sta le mogla. Malo je Łol, kjer bi bila taka disciplina, kot je v naši šali. Bila sta zelo dobra učitelja. Otroci so ju kljub strogosti vzljubili in so se težko ločili od njiju. Obilo m-eče vama žeLimo v Savinjski dolini! Gornja Bistrica. Naš učitelj g. Franjo Lipavi-" se je na dan s . Štefana v Mariboru poro&il in se je naselil z gospo v naši šoli. Ob'lo božjega* blagoslova v zakonu! V knjigi, kakor nam jo predstavlja slika, so zbrali prekmnrski visokošolci 15.000 podpisov z zahtevo po popolni gimnaziji v M. Soboti. Turnišče. V soboto dne 29. decembr.a se je v jutranjih urah raznc&la novica, da se je nekdo ob&sil na samotni akaciji na meji med Lipo i-n Trnjem. Turniški orožniki so sneli Iruplo obešenca in ga položili na tla. Samomorilca so čez čas spoznali kot Lengjel Viljema iz Trnja, ki je bil znan kot brusač po celi dolnji Krajini. Pokojnik se je v pijanosti večkrat sprl z ženo in mogoče je storil samomoi* tudi v tak.nem stanju. Badi mu Bog milostIjiv! — Bne 28. decembra zve.er ob 10. uri je prekoračilo mejo večje število tihotapcev. SlužbujoCi graničar je potem, ko se niflo hoteli ustaviti na njegov klic, ustrelil in zadel enega izmed njih. Zgodilo se je to na državni meji med Genterovci in Žitkovci. Drugi dan je javil orožnikom graničar sam o dogodku in so takoj pohiteli na državno mejo. Ker n.i-' so mogli ugotoviti identitete ustreljenega, so poklicali posameznike iz bližnjih vasi svojega rajona. Ko so prišli ti na lice mesta. eo prepoznali v ustreljen&m 191etnoga fanta Paai Joška od Lipe. Po komi&ijskem pregledu so ustreljenca prepeljali v domačo vas in ga pcn kopali dne 23. decembra popoldne. Tako vi-> dimo, da žrtve tihotapljenja stalno naraščajo, vendar to ne izpametuje ljudi. — Umrla je pri nas v starosti 83 let Vojkovič Ana. Pokojna je bila zadhje čase precej bolehna. Pokoj njeni tlušd! Filovci. Umrla je pri nas Berden Klara v staro&ti 70 let prav pred božičnimi prazniki. Pokojnaje bila mati. 9 otrok in revežem zelo naklonjena in darežljiva. Naj v miru božjem počiva! Kobilje. Pri nas se ustanavlja sadja^ska proizvodna zadruga, da zasadi na urbarijalnera pašniku 17 oralov sadnih mladik. Lendava. Sreskt cestni odbor za lendavski srez bo letos znova zasadil 1500 sadnih mladik ob banovineki cesti Lendava — Bogojina. Ta koi-ak. cestnega odbara mo.amo povse pohvaliti! Angleški kardinal Bourne *. 1