TRŽIŠKI VESINIK GUŠILO SOCIALISTIČNE ZVEZE DELOVNIH LJUDI TRŽIŠKE OBČINE ^ETO VI. Tržič 7. novembra 1957 Veličina in pomen pred 40 leti izbojevane oktobrske revolucije Tisočletja so se zatirani na-°đi-8«žnji, kmetje in končno Pwei-proletarci borili za ti-kar se je zgodilo 7. novem-°ra 1917 v Busiji. S tem datu-^m, ko je pred 40. leti delav- ski i razred Rusije zrušil najbolj eakcionarni režim v Evropi in j tvaril prvo socialistično dr-*Vo na svetu, začenjamo novo Poho v svetovnem razvoju člo-es>'tva — epoho socialistične Proeme ureditve. Tisto, kar je ^n\a za kratek čas iz vo je val ™riški proletariat v pariški ko-8"W» se je zgodilo v fevdalni Usiji. V zgodovini človeštva '"Uzbe ne najdemo dogodka, ki ' s tako orjaško silo in z bli-*°vito naglico odmeval po vsej Jf*eljski obli in puščal globoke in posledice mod milijoni <, s'anih sled jMdijonl zatiranih in izkori-a'nih razredov. Z oktobrsko „.^'u'Cijo se začenja doba so- , ^'stičnih revolucij, doba boja 01°niailnih narodov za neodvls-j*t in zoper imperializem, lin P°nesrečenem uporu leta (.55 in po meščanski dernokra-j Cni revoluciji februarja 1. 1917 »Ha oktobrska revolucija izbruh- al ob v času, ko je prišel impe- "zem v hudo krizo, ko so se j6 koncu prve svetovne vojne ^Poostrila velika revolucionar- v gibanja delavskega razreda Lj**5>raj vseli evropskih deže- jj >p_v času, ko je bila carska §a 7a v vsestranskem razsulu. le k-G vsekakor pripomoglo, da bd tisti sad, ki so ga sejali ^arx, Engels in pa veliki vod-y Proletariata in neposredni |Sia revolucije — Vladimir Ven P°!P'0imoima zrel. Se- ja)Ta so zlate sadove semena se-U .. tudi ruski misleci Ra'diščev, 5 '"ski, Dobroljubov, Cerni-jjpf*i in drugi svetovni revo arni misleci. V novembr-Rra-< dneh leta 1917 150 v Petr°-začele najveličastnejšo '"adu •»nos revolucionarne ljudske so •"»vinsko delo. Kmalu nato se Po vsej Rusiji uresničile vite Leninove Aprilske teize: ^ 2em zemljo zemljiški gospodi Podružablj en je vse zemlje v (jj. e'>, združitev bank v eno, s[van°vitev delavskega nadzor-& nad družbeno proizvodnjo Vnjna<^ raizdel je vanjam proiz- j^, oktobrski revoluciji se je sitjua'ia*a neizmerna sila Ijud-V0j Množic, poosebljena v re-]j],*'0nainem boju in ustvar-iakaSti milijomov delavcev, vo-^ kmetov/ Začeli so se ftjjljJavljati .na vseh področjih s^n0vega začetnega dela, po-v Prvih bojih odredov 6 armade. Zmagi oktobrske revolucije je, kot že omenjeno, pripomogel tudi mednarodni proletariat s svojimi akcijam: na fronti in v zaledju, zlasti še med kontrarevolucijo belih generalov — Korenskega, Deniki-na, Kolčaka in na »intervencijo štirinajstih kapitalističnih držav, ki jim ni bila pogodu mlada sovjetska republika, od leta 1918 do leta 1921. Glavni činitelj zmage oktobrske revolucije pa je 'bila brez dvoma boljševiška Partija z Leninom na čelu, k; je bila vedno tesno povezana z revolucionarnimi množicami. — Le-ta je iznala najti v revolucionarnih dneh takšna gesla in določiti takšne naloge, za katere je vedela, da se bo revolucionarna množica borila z vsemi močmi. Oktobrska revolucija je visoko dvignila zastavo popolne enakopravnosti in samoodločbe narodov. Vsemu svetu je tudi pokazala, da je delavskemu razredu, ki je na oblasti, potreben mir, ki mu omogoča neovirano graditev socializma. 'Posebno pa je v oktobrski revoluciji pokazala, kako velika je vloga zavesti v družbenem razvoju. — Vklj'ub vsem domnevam II. in-terna.cionale, da ibo 'revolucija najprej izbruhnila in zmagala v najbolj razvitih deželah, so se ruski revolucionarji, ki jih je vodil Lenin, postavili na čelo revoluciji v Rusiji in ji dali kompas revolucionarne zavesti ter jo privedli na zmagovito pot. Revolucija, boljševiki, mir, kruh, svoboda! Ta gesla so si utirala pot v sleherno ljudsko srce. Posebno tako zaželeni mir. Povsod so sklicevali mirovne konference. Med drugimi mirovnimi shodi, ki so bili v Sloveniji, je bil 2. decembra 1917 tak shod tudi v Tržiču. Sledile so stavke delavcev, upori mornarjev in vojakov po vsej takratni Avstro-Ogrski. Mnogo Jugoslovanov je osebno sodelovalo v oktobrski revoluciji. Med njimi tudi naš občan Peter Uzar. Revolucije so izbruhnile tudi v Nemčiji. Na Madžarskem so pod vodstvom znanega revolucionarja Bele Kuna ustanovili republiko. — Upor na Finskem je bil krvavo zatrt. SkratKa — revolucionarno gibanje je zajelo skoiraj vse evropske in delno tudi azijsko države. Povsod se je proletariat upiral izkoriščanju in izkoriščevalcem. Izkušnje oktobrske revolucije so bile važna opora in pomoč delavskemu razredu in narodom za socializem bodisi v revoluciji, bodisi v miru. Da, minilo bo 40 let, odkar je v Smolnem na Vserijskem kongresu delavskih, vojaških in kmečkih poslancev stopil na tribuno Lenin in preprosto dejal: >>Sedaj bomo začeli ustanavljati socialistični družbeni red!« Minilo bo 40 let bojev in zmag proletariata vsega sveta. Seveda tudi porazov, iz katerih je proletariat izšel še bolj izkušen in imoičan,' trdneje organiziran s še jasnejšo perspektivo. V Štiridesetih letih, ki so minila od novembra 1917. leta, je izgradnja socialistične družbene ureditve postala stvar vsakdanje prakse milijonov delovnih ljudi. Socializem je zmagal v številnih evropskih in azijskih ter tudi afriških državah. V kapitalističnih državah so se delavska gibanj a^okrcpila ■in že izbojevala proletariatu precejšnje socialne, ekonomske ter tudi politične pravice. Mnogi narodi so se otresli kapitalistične vladavine, drugi, še odvisni, se bore iza neodvisnost. Toda prej ali slej bodo povsod po svetu delavci gospodarji svojega dela. Ne bo zatiranja in izkoriščanja, ne lakote in bede. Zato ne bo proletariat nikdar pozabil junakov oktobrske revolucije, ki .so v letih po prvi svetovni vojni z žrtvijo mnogih življenj začeli graditi veličastno stavbo bodočnosti. IZVOLILI SMO občinski ljudski odbor Svoje glasove smo dali tistim kandidatom za občinski zbor oziroma zbor proizvajalcev, katerim najbolj zaupamo. Od njih je sedaj odvisen napredek 'občine. Velike so potrebe in mar« sikaterikrat bo možnost za izpolnitev problematična, ker bo manjkalo sredstev ali bedo druge tehnične ovire. Novi občinski zbor ter novi zbor proizvajalcev bosta morala trdo delati, Če bosta hotela vsaj delno zadovoljiti občane. Volitve so potekale v popolnem redu. (Pri vseh volitvah v prejšnjih dobah je bilo prepovedano točenje alkoholnih pijač, tokrat so gostilne bile odprte in vendar ni bilo nobenega nereda. Tudi udeležba je bila dokaj dobra. Zaradi gripe je opravičilo svojo odsotnost 708 volivcev, to je 9,84 odstotka, medtem ko se je volitev v občinski zbor dejansko udeležilo 87,02 %. Ce k tej številki prište-jemo opravičeno izostale zaradi bolezni, potem1 bi se moglo udeležiti volitev 97,46 % upravičencev. Nekaj nad '2 % volivcev se torej volitev ni udeležilo. Med temi je res Inekaj takšnih, ki niso hoteli iti na volitve, deloma pa je 'upoštevati tudi dvakrat vpisane osebe v imenikih ali že izseljene osebe. Novi občinski zbor V občinski zboir iso izvoljeni (v oklepaju navedene številke pomenijo, koliko glasov je dobil kandidat): Kravcar Karel (416), Lavioka Zdenko (287), Glo-bočnik Franc (344), Starič Fran- cka (275), Cerar Lovro (398), Du-kanc Slavko (358), Spaa-ovec Jože (271), Jagodi* Jože (223), Mokoirel Jože (359); Mežek Marija (276), iSilar Jože (403), Dor-nik Viktor (326), Horjak Dušan (304), Zupan Franc (243), Gol-majer Vinko (183), Svab Janez (112), Pretnar Božo (117), Nemec Jakob (230), Polajnar Anton (201), Repinc Milna (83), Zaplot-nik Štefan (240), Aljančič Janko (244), Gosar Maks ,(135), Ka-stigar Alojz (290), Jesenko Janez (231), Meglic Matija (05), Talair Franc (115), Gaberc Janez (129). Ker bo marsikoga zanimalo, koliko glasov so dobili tudi ostali kandidatje, ki niso izvoljeni, pri občujemo rezultate tudi zanje: Stibelj Gašper (126), Hrovatič Rudi (212), Ličen Albin (220), HirSel Stane (253)., Karo Mihael (122), Jagodic lAna '(140), Inkret .Minka (164), Pirjevec Stanko (196), Zalokar Slavko (229), Stular Janez (177), Berton-celj Silva (195), Konic Franc (248), MegMč Marija (161), Spen-dal Mirko (133), ;Vučko Ludvik (177), Justin Franc (78), Ribni-kar Franc (31), Ahačič Emilija (110), Bergant Ivko (69), Gre-gorc iPeter '(64), Albreht Franc (121), Zaiplotnik Helena (72), Jagodic Franc (122), Tišlar Viktor (180), Cvek Jože (218), Belhar Peter (44), Zrim Franc (38), To-mazin iZdravko ;.(77). Občinski abor proizvajalcev V soboto, dne 20. oktobra, pa so bile volitve v občinski zbor (Nadaljevanje na 2. str.) Stran 2 TRZlSKI vestnik St. 19 Spomini na volitve v letu 1912 Letos slavi tržiška javnost 45. obletnico, kar je prešla naša občinska oblast v slovenske roke. Nekdanjemu Tržiču so vtisnile nemški pečat tedanje razmere, kakor lega ob prometni cesti čez Ljubelj in mladi, ki so se hodili učit rokodelstva največ na Koroško in Zgornje Štajersko ter se tam priučili nemškega jezika, ki so se ga tudi po vrnitvi v domovino ob vsaki ipriliki radi posluževali. Industrija, ki se je takrat začela razvijati, je bila v nemških rokah. Mladina si v nemško usmerjeni ljudski šoli tudi ni pridobila zadostne narodne zavesti, čeprav se je poučevala poleg nemščine tudi slovenščina. Se leta 1911 so poučevali n. pr. vse predmete v nemščini, razen dve uri slovenščine in dve url verouka tedensko. Nemške so bile uradne listine tržiške občine itd. ^Nemško usmerjeni so bili tudi nekateri obrtniki, trgovci in gostilničarji, ki so imeli raz-obešene nemške napisne table. Prebivalstvo je govorilo slovensko in tudi nekdanji župani če ne več vsaj slovensko tržiš ko narečje, ki je vsebovalo zelo veliko nemških besedi. Nemški, zlasti industrij siki krogi, ki so želeli čim dalj imeti Tržič v svojih rokah, so še 1. 1909 ustanovili nemško ljudsko šolo, v katero so poleg otrok nemško mislečih tržanov in otrok tujih industrijskih mojstrov silili tudi otroke slovenskih delavcev, ki so bili zaposleni v njihovih podjetjih in ki so stanovali v njihovih hišah. Otroški nemški vrtec so imeli že več let prej. Slovenski otroški vrtec je bil pa v Mallyjevi hiši pri »Koma-telnoku«, sedaj Trg svobode št. 30. Predilnica, zlaisti pa čevljarska industrija Mally & Dember-ger in Goecken je zaposlovala le nemške obratovodje in mojstre, v katerih so videli mnogi, zlasti starejši delavci, ljudi, ki nekaj vedo in znajo lin so sposobni rezati kruh nam, domačinom. Ta miselnost je le počasi pomehavala, ko so v Tržiču začela delovati proti koncu 19. in v začetku 20. stoletja slovenska izobraževalna društva in siicer slovensko bralno društvo in slovensko izobraževalno društvo sv. Jožefa in slovenski telovadni društvi »Sokol« in »Orel«. L. 1911 je začela obratovati tovarna obutve »Peko«, ki je bila v slovenskih rokah, kjer na delavstvo ni billo pritiska glede narodnosti. V takem vzdušju je potekala doba županovanja tržaškega župana C. B. Mallyja, lasltnika več hiš, tovarne čevljev (sedaj mestni dom) in tovarne usnja (sedaj »Runo«). Mož je bil strogo nemškega mišljenja in trii-krat tnžliški župan. Prvikrat od 1. 1882—1884, nato pa zopet od 1879-1912. Dne 17. 10. 1910 je bil izdan dodatek k občinskemu volilnemu redu, ki je načelo interesnega zastopstva držav, okvirnega občiloskega zakona skoro popolnoma odpravil. Voliti so smeli vsi polnoletni moški. Izdan je bil tudi zakon o 'volilni dolžnosti. Ker je blil s 'to zakonsko novostjo premagan nemški vpliv na občinski upravi v Domžalah in na Jesenicah, so iNeimei 'tudi v Tržiču slutili svoj poraz. Tržiški Slovenci so složno nastopili že pri slovesni otvoritvi železnice Kranj—Tržič lota 190«. Tržiški kolodvor je bil okrašen z zellenjem, plapolale so le avstrijske državne in nemške zastave. Ko je privozii na kolodvor prvi vlak in je župan C. B. Mally v nemščini pozdravil zastopnike oblasti in tuje goste, so Slovenci, ki so se otvoritve udeležili kot nepovabljeni, a vendar zbrani pod zastavama obeh navedenih izobraževalnih društev, z mogočnimi kllici »živio«, »zdravo« in «na zdar« po- Izvolili smo občinski ljudski odbor (Nadaljevanje s 1. str.) proizvajalcev (industrija, obrt). Od 2740 volilnih upravičencev je volilo 2468 (oseb, torej je bila udeležba 89,8 %. Večina izostalih volivcev je bila zaradi gripe opravičeno odsotna. V občinski zbor proizvajalcev so bili izvoljeni (številka v oklepaju pomeni število zanj oddanih glasov). Iz volilnih enot Bombažne predilnice in tkalnice: Perko Vilf"(330), Hafn6r Marija (320), Mežck Matija (241), Hadžiome-rovič Hasim (238), Svegelj Kristina (236), Teran Slavko (334), Pernuš Marijan (331), Hladnik Andrej (290), Dolinar Marijan (238), Ogris [Milan (193), Zupan Andrej (94). Iz volilnih enot tovarne Peko: Gregorc Ivan (407), Čemilec Stane (365), Benedičič Jože (340), Polajnar 'Marlena (337) Bedina Viljem (218), 'Zupan Milan (225). Iz enot LIP: Štrasner Anton (112), Tnšinar Ignac (70). Iz volilne enote Runo: inž. Mali Anton. Iz volilne enote tovarne kos: Meglic Anton (123). Iz volilne enote Tovarne lepenke, Gozdnega obrata in To- varne pohištva: Zraidar Franc (100), Meglic Andrej (91). Iz volilnih enot drugih gospodarskih organizacij: Miklič Pr. (115), Jontes Ignac (80), Cesenj Milan (78). Zasebni obrtniki: Ješe Ignac (87 glasov). Navajamo še kandidate, ki niso bili izvoljeni in v oklepaju število njim oddanih glasov: Zurga Ivana (233), Paplar Janez (233), Pjovčevič Jožefa (138), Ažman Ivanka (184), Plut Slavi-ca ,(126), Vranežlč Nada (136), Bačnik Franc (165), Truden Jožefa (168), Zaplotnik Tončka (235), Našič Ivanka '(77), Svab Viktor (82), Ropret Milan (64), Košir Ivan (39), Svab Mihael (48), Zaletel Franc (30), Zmiiek Stanislav (83), Fic Ivan (87), Legat Ivan (64), Stritih Franc (49), Dovžan Stanko (55) in Plahuta Bojan (64). V nedeljo, dne 27. oktobra, so volili kmetijski proizvajalci. Bilo je 644 volilnih upravičencev. Udeležba pa je znašala 84,87%. Izvoljen je bil Mogllč Franc, ki' je dobil 301 glas, medtem ko je drugi kandidat Teran Ljubo dobil 218 glasov. , , zdravili prvi vlak in na jezo nemčurjev pokazali zlasiti tujim gostom, da v Tržiču le živi večina Slovencev. Tudi za občinske volitve so se tržiški Slovenci združili, in sicer SLS, Nar. n. str. in socialisti. Sklenili so oddati svoje glasove kandidatu slovenskega prepričanja, Francu Ahačiču in sicer v 1., 2. in 3. volilnem razredu. V prvem razredu so kandidirali industrijci in večji posestniki, v drugem posestniki in obrtniki, v tretjem pa manjši posestniki in delavci. Vnela se je huda borba, agitacija se je vršila od hiše do hiše, pritisk po tovarnah, zlasti v čevljarski tovarni C. B. Mally itd. Da je šlo Nemcem za nohte, priča dejstvo, da so na prvo mesto svoje liste dali ime župnika Potokar j a in agitirali, da bo tržiška duhovščina volila njihovo listo. Na drugo mesto so postavili ime Ahačiča Franca. Tudi v drugem in tretjem voljnem razredu je bilo neknj Slovencev kot Kalimiger, Vidic, Salberger in drugi vse zato, da bi lista bolj vlekla. Pa vse to ni nič pomagalo. Slovenci so imeli svojo listo in na tej tudi zmagali. Občinske volitve so bile dne 19. novembra 1911 v Basteljnovi hiši, sedaj Trg svobode št. 20. Izvoljeni so bili odborniki 2. in 3. razreda. Izmed 18 odbornikov je dobila slov. ljudska stranka 11, narodno napredna stranka 6, Nemci pa 1 mandat. Gorenjec z dne 24. febr. 1912 poroča, da je vlada potrdila volitve. V začetku maja pa je vlada razveljavila dva mandata za občinski odbor. Namesto njih je pozvala v občinski odbor zdravnica dr. Otona Havvlina in gostilničarja Kavčiča, vulgo »Pelarja«. Volitve za prvi razred so bile odložene. Delali so 'za kompromis. Prej je bilo v tem razredu 5 Slovencev in 1 Nemec. Zato je napetost rasla in pritisk v tovarnah se je stopnjeval. Volitve za 1. razred so bile šele 23. julija 1912. Pri volitvah so zmagali trije Slovenci, Franc Ahačič, Jože Potokar in inž. K. Polak ter trije Nemci C. B. Mally, An-drew Gassner in Anton Gloiboč-nik. Po končnem rezultatu so imeli Slovenci 13 mandatov, Nemci pa 5 mandatov. C. B. Mally je šel nato na daljši dopust na morje. Novoizvoljeni prvi tržiški slovenski župan Franc Ahačič je bil rojen v Tržiču dne 16. 2. 1867. V njegovi rojstni hiši »Pri Kajetanu«, sedaj Trg svobode št. 15, je vladalo sredi tržiške-ga nemčurstva vseskozi strogo slovensko prepričanje. Njegova mati Barbara je rada podpirala revnejše slovenske tržiške dijake, ki so prt Kajetanu našli vedno gostoljubno zavetje. Poleg dijaštva so se zbira'.i v Ka-jetanovi hiši tudi drugi zavedni Slovenci, kot brata Vojteh in Fortunat Kurnik, Andrej Per-ne, Ignac Volk, Ivan Dolinar itd. Ti so z vedno večjim uspehom budili v Tržiču slovensko narodno zavest. Tako se ni čuditi, da se je prav v tem razvpitem nemškutarskem kraju rodil naš največji slovenski mecen, inž. Vilko Polak, ki je vohl res Visoke zneske za slovenske na grobovih žrtev NOS Množične organizacije so se na Dan mrtvih z zastavami udeležile spominske svečanosti na tržiškem pokopališču. Godba je odigrala žalostinki, zastopnik Zveze borcev Je vorll o pomenu žrtev za narodno osvoboditev in je položil vence na grobove padlih. Zveza borcev je isto dopoldne položila vence tudi na spomenik talcem na Cegelšah. Žalne svečanosti so bile tudi pred spomenikom vojnih žrtev v Križih in v Kovorju. Vseh svečanosti so se udeležili svojci padlih in številn" občinstvo. navodnoobrambne in sociam* namene in to prav v času nar hujšega preganjanja,, ko *° Nemci hoteli s svojim »Schul-vereinom« in »Sudmarko«, 1 »Liedertafel« in telovadno organizacijo »Friesen« postavi*1 v Tržiču nad vse močno trdnjavo za svoj pohod na Jadransk" morje. France Ahačič je obiskoval tudi Mahrovo trgovsko šolo v Ljubljani, se doma izučil lesarstva in po odsluženem ka7 drovskem roku '(]kot računs*' podčastnik pri trdnjavski ar*1' Ieriji) je prevzel nekdanjo @ra' žčinsko fužino v »Njivi«, soda'_ njo tovarno kos in srpov 'er hišo v Kosarski ulici št. 2, tero je mati Barbara kupila °" Kranjske industrijske družbe lota 1384 in tako poskrbela, ia je prešlo podjetje, katero je P0' stavil še grof Radotzky, v si"" venske roke. Na večer po končanih volitva^ je bila pred Kajetanovo hišo »Njivi« lepa podoknica na ^ novemu županu. Zaradi °'Pisau nega zavlačevanja pri volitva«1 novih odbornikov je bila občinska seja šele dne 27. seP' tembra 1912. Na tržiški ob«* je bilo takoj uvedeno slovom* uradovanje. Podžupan jo *jB čevljar, mojster Ludvik GrasS' meier, tajnik pa Josip W«Wg Sodelavci pri vodstvu občine s bili še svetovaJci, občinski °rh borniki in namestniki, ka,te.rl0 imena so nam znana: AB*S Globočnik, Josip Klofuta r, 3°' sip Kavčič, Josip Belhar, ^' drej Gassner, Miha Bergar, ^ sip Potokar, Josip Pehare, I** Engelsberger, Josip Salfoerge,' Karel Golmajer, Jurij Seh*" ger, C. B. Mally, inž. Karel *° lak, K. Dobrin, dr. Oton IIa* lina, Mat. Marinšek, Fr. Deu, j? Koprivnik, Peter Gregorc, ' Pogačar. Kakor je razvidno sejnega zapisnika t dne J2. f j j a 1919, so bili k seji vabi e' še naslednji zastopniki dela stva: Henrik Snoj, Fr. Vidic, Kryštufek, Josip Mokorel, » sneje še L. Honigmann, Ma*L Slapar, S. Jerman in Josip 13 kovnik. Zanimivo je, da ježe na gi občinski seji 20. novem*" 1912 J. Potokar predlagal. ' Tržič nujno potrebuje osem? ' potrebuje rednico za boljšo izobrazbo doga naraščaja za obrt in in strij o. m Ahačičcva občinska uprava 1. 1914 zgradila klavnico, s^tei-t> la za pogozdovanje, marsik81^,, delo pa je preprečila prva * , tovna vojna s svojimi posled' j, mi. Na Pirmancah in Velik' (Nadaljevanje na 3. S'' TRZISKI VESTNIK Sran 3 Kronika tržiškega občinskega odbora Vse do leta 1912, ko je bil izbijen prvi slovenski občinski ?*or, je bil Tržič tipično nem-»Kutairski kraj. Slovenci so pač v popolni gospodarski odanosti od nemških .tovarnarjev 'n. podjetnikov in so imeli predalo zavednih slovenskih mož, "a bi jih vodili. Zato so uspeha memiška društva »Lieder-«&]«, Sudmark, Schulvereiin, ^mško gasilsko društvo, nem-s*o planinsko društvo itd. Edi-*°le slovensko bralno društvo, ^ol ta Ciril-Metodova družba imeli pogum bodriti sloven-?pe Tržičane v narodni zavesti. febiivalstvo je .govorilo med Seboj samo slovensko, četudi je Marsikdo mislil, da je samo n&mški jezik »nobel«. V uradih J*a Je prevladoval nemški jezik *n največkrat je slovenski Trži- atl zastonj izražal kako zahite-^° na občini, pošti, železnici ali ^vkariji v slovenskem jeziku, ^mški gospodarji so poznali JJ0! vpliv in celo iz Kamnika ?° morali hoditi volivci na vo- 7*6 v nemškutarski Tržič. Na-*'si nad poslovnimi lokali so jj'li večinoma nemški, deloma Jv«jezič,ni. Obdržala so se vse ^° leta 1.918. Da se za zigodovi- ,° Tržiča ohrani spomin na obalske odbore, bo naša kronika Rajala tudi imena in poklice '"Orna narodnost nekdanjih finskih odborov. **to 1900 j'upan nemški tovarnar Carl .•;Mally, podžupan podjatnik Jjuigi Bortolotti; — odborniki: ^ei Andrej Gas.s.ner, tovar- Tržnica ca je kar dobro založena j, 'vili, le cene niso vedno v ^fladju, 8 ,cenaTnii v trgovinah. ^^n.0 je, da so mnogokrat ce-^ »a javni tržnici višje kot v Soviinah z zelenjavo. Tržni or-naj bi zasledovali tako pri-vere. Razpasla se je tudi na-da?a> da na tržnici stalno pro-. Isjo poljske pridelke posa-j zne ženske, katerim dajejo jj "a za prodajo kmetovalci. j.a ta način se blago samo dra-ttf lPri prodaji hoče zaslužiti dajalec in še oseba, ki bla- Prodaja. Kmetijske zadruge W° imt>ral'e resno razmišljati o jj"> da odkupijo vse proste vi-Ej Pridelkov.-Opaža se, da pri-nočejo takoj potem, U Pripeljejo blago na tržnico, U^^ati ceno. iNajprej se ipo-j'tljo prodajalci med seboj, Ce n'p bi kdo morda dajal blaga Hi"ei°, kot drugi. Zato na trž-jj Pravzaprav ni konkurenco. ]c a Pa bi potrebna. Na tržnici lu Veekrat opaeiti mlade ljudi, ijJP^dajajo suho robo, pa' tudi t| elkc klcparstva in druge obr-Vprašanje je, ali so to !res sam *II*ne delavnosti. Res je to' da se v trgovini dcbe Hl^l '^izdelki ceneje kot na trž ^ajni ^ail3°U neprijetni so pro-fcrfl ^lci preprog. Vedno več jih K.naJa v Tržič. Večinoma so to hig mladi lj.udje, ki hodijo od k]o d° ^e in delcma moledu-Utajj deloma pa z grožnjami iz-1, uleio staro obleko, češ, da HfM^menjajo za preproge. V >ž •Jale nar, dr. Mano Jagodiz, zdravnik, Vilibald Swo'boda, Vincenc Eg-genbemger, Georg Bathelt, poštar Adalfoert Zelenka, tovarnar Julius Goeken, in Slovenci tovarnar Anton Globočnik, mesar Franc Perko, trgovec Ivan Jelene, mesar Anton Jeglič, gostilničar in trgovec Karel ftuech, mesar Josef Belcher, tovarnar Stanislav Pollak in posestnik Tomaž Pole. Tajnik občine Raj-mund Raspotnig. Občina je leta 1900 za svoje proračunske potrebe izdala 5780 Plače občinskim uslužbencem zelo povišane. Tajniku je določenih letnih 1200, ostalim uslužbencem po 700 do 800 goldinarjev letne plače, za šolstvo ]e tokrat določenih 1700 goldinarjev. Višina davkov nasproti prejšnjemu letu ostane nespremenjena, ker ima občina višje lastne dohodke iz prodaje lesa dz občinskih gozdov ter od lovske zakupnine. Tržičani so leta 1903 pojedli 480 goved ter 840 telet, prašičev in ovc. od leta 1900 do 1945 nih .primerih se s tem po-ne bavi jo direktno proiz- tal>nišne delavnosti« HfftiT"- se havijn *u»čevalci. tem poslom goldinarjev in 88 krajcarjev. — Naj ogledamo nekaij zanimivih Izdatkov tiste dobe: Najemnina občinskih pisarn letno 215 gold., plača tajnika 480 gold. letno, drugi uslužbenci skupno 1060 gold., za ljudsko šolstvo 680 gold., za obrtno šolstvo 100 goldinarjev, za reveže 360 gold., za petrolejske javno razsvetljavo 400 gold., za ceste in vodnjake 300 gold., za obč. dolgove 1059 goldinarjev. Za kritje izdatkov je odbor pobiral 55 % dcklado na drž. davke, od česar je pre-Ijol 4671 goldinarjev in 15% »užitnlno« od vina, piva in žganja, kar je občini prineslo 500 goldinarjev, ostanek pa je krila občina z dohodki od lesa iz občinskih gozdov ter drobnimi raznimi dohodki. Občina slabo ostrešje župne cerkve popravi in pobira v letu 1900 v ta namen posebno občinsko doki ado 16 % od vseh d.nž. davkov. Odbor je prvič nastavil občinskega policaja. Večkratne razprave zaradi nameravane. gradnje vodovoda in kanalizacije. Ostri očitki županu 1VlaMyju, da se breiz vednosti odbora tajno pogaja s predilnico in tkalnico. Odbornika Andreja Gassneu'ja prisilijo, da zapusti sejno sobo, kadar se raspravlja o predilnici. Gassner se protivi odboru, češ da je največji davkoplačevalec. Posebna deputacija odbora se poda na Dunaj h kmetijskemu ministru prosit za dotacijo za gradnjo vodovoda in kanalizacije. Deputacijo vodi poslanec baron Svhvvegl. Marca 1900 občinske volitve. Dne 20. aprila 1900 volitev župana. Od .15 odbornikov voli župana 14 odbornikov. Izvoljen jo spet tovarnar Nemec Carl B. Mally. Člani odbora so isti kot v prejšnji dobi. Leto 1901 Policijska ura v Tržiču se določi na polnoč. Odbornik Karel Ruech se kot gostilničar protivi tej odredbi, češ da trpi pietota do mrtvih na bližnjem pokopališču. J . Ostra razprava zaradi dediščine 10.000 goldinarjev, ki jih je dal občini baron Bora. Odbornik Goeken zahteva, da se ves znesek porabi za gradnjo ubožnice, odbor pa hoče uporabiti samo obresti. Goeken demonstrativno zapusti sejo ter vloži pismeno pritožbo na deželni odbor kranjski. Leto 1902 Prore.&un občine za leto 1903 znaša 18.044 goldinarjev 85'kr. Leto 1903 Več kot leto dni občinski odbor nima nobene seje. Stari odbor zaradi izvolitve novega noče delati, proti volitvam novega odbora pa so vložene številne pritožbe. Delo občine zato trpi. Leto 1904 (Novi odbor 9. 8. 1904 hastopi funkcijo. Izvoljenih je .17 odbornikov. iDeset odbornikov spet voli za župana tovarnarja Nemca Carla B. Mallyja. Ma,lly.ja voli 10 odbornikov, Gassnerja Andreja 1 odbornik, medtem ko šest slovenskih odbornikov odda prazne glasovnice. Za podžupana se iizvoili Luigi Bortolotti. Za odbornike so bili izvoljeni: dr. Mano Jagodiz, Virazenz Eg-genberger, Anton Jeglitsch, Simon Rieger (direktor živosrebr-nega rudnika)., ključavničar Vincenc Teuersciuh, poštar Adal-bert (Zelenka, lesni trgovec Matevž Lončar, tovarnar Franc Deu, posestnik Matevž Rozman in kot virilisti učitelj Kari Mi-klitsch Iza posestnico Marija Fer-jen, Anton Globočnik za Ano Globočnik, Georg Bathelt za Ludvika Polaka, Ferdinand Stare ter Julius Goeken za podjetje (Mueller in Goeken. ' Odbor odobri projekt gradnje javnega vodovoda in proračun 47.000 kron ( 23.500 go-klinarjev). Deželni odbor kranjski je zagotovil dotacijo |9400 kron, kmetijski minister na Dunaju pa 13.600 kron, ostanek stroškov bo nosila občina. Občinskemu gozdnemu čuvaju se določi plača 70 kron mesečno in brezplačna obleka ter obutev in drva. Za vsako ovad- bo dobi en ali policaj nagrado po 2 'kroni. Oster spor med občinskimi odborniki. Goeken zahteva, da se dediščina 20.000 kron po baronu Bornu iz obrestmi Vred uporabi za gradnjo občinske bolnišnice, odbor hoče uporabiti le obresti. Postavlja se trda zahteva, da se v občini takoj opremi vsaj (nekaj sob iza lizolirnico. Odobri se projekt za gradnjo javne kanalizacije in proračun, ki znaša 10.000 kron. Baron iFric Bom vloži zahtevo, da se mu dovoli zgraditi elektrarno pri Sv. Ani ob živo-srebrnem rudniku. Odbornik Goeken protestira, češ da bo Born električni Itak porabil za industrijo, ki občini Tržič ne ustreza. ^ Občinski odbor pristopi kot član |k .avstrijskemu društvu, za pomoč j etičnim bolnikom. Prebivalstvo pozovejo s slovenskimi razglasi, da pristopi k društvu. Dolgoletni tajnik občine Raj-mund Raspotnik se zaradi starosti upokoji, občina mu kot pokojnino prizna 50 % plače. Leto 1905 Odbor sprejme v službo novega tajnika občine .Nemca Josipa Webra, ki je prišel iz Gradca. Avgusta 1905 prizna odbor denarno poimoč za ustanovitev samostojno ižupnije Lom. Občinski vodovod in kanalizacija dograjena. Zasigurana gradnja tržiške železnice. Odbor izvoli številne (večinoma plemiške) osebe in visoke vladne uradnike za častne občane v znak priznanja za pomoč pri občinskih gradnjah. Slovenskih 6 članov odbora odklonijo glasovanje in demonstrativno zapustijo sejno sobo. Viljem Pollak in Franc Deu vložita tudi pismeno pritožbo, kil pa jo deželni odbor kranjski zavrne. Na naslednji občinski seji slovenski odborniki znova demonstrirajo zaradi netočnega sejnega zapisnika in zapustijo sejo, ki nato nI več sklepčna. Na dveh nadaljnjih sejah slovenski odborniki znova ostro grajajo poslovanje nemške večine odbora in znova |zapuščajo sejo. Zgradijo se hodniki ob hišah na Glavnem trgu. Plačati Jih morajo lastniki hiš. (Nadaljevanje na 4. str.) Spomini na volitve leta 1912 žici se je čulo grmenje topov s soške fronte. Franc Ahačič je kot župan dočakal prevrat leta 1918 in ustanovitev nove države SHS. Nekdanja nemška schul-vereinska šola je prešla v slovenske roke, ko je tržiški občinski odbor na svoji seji dne 7. aprila 1919 sklenil, da so ustanovi v poslopju hivše nemške šole državna meščanska šola, sedanja osemletka v ulici heroja Bračiča. Težko breme je Fr. Ahačič odložil šele 1. 1931, ko je bil na njegovo mesto izvoljen hotelir Ivan Lončar. .Prvi slovenski tržiški župan Franc Ahačič je umrl 22. maja 1928. Ob njegovi smrti je zapisal neki slovenski list, da ni bil rojen za politika; bil je predober, 'preskromen, .premalo :im-puleiiven in premalo demagoški. V najtežji dobi je županoval v Tržiču, kjer je med vojno skoro vse stradalo in je bila velika večina prebivalstva navezana na, javne podpore in na javno preskrbo z živili. Dosti se je trudil, da bi olajšal bedo tržiškega prebivalstva, za kar pa je žel premalo hvaležnosti. Bil je delaven mož in poštenjak, zato zasluži, da ga Tržičani ohranimo v hvaležnem spominu. Andrej Tišler Kronika tržiškega občinskega odbora ((Nadaljevanje a 3. str.) Občinski odbor izda odredbe o javnem rediu in snagi, jih natisne in razdeli občanom. Leto 1900 Komisija za gradnjo tržiške železnice na delu. Huda stanovanjska beda v Tržiču. Odbor razpravlja o ukrepih za cmUjenje. Predilnica in tkalnica pozvana, da sama skrbi za stanovanja svojih 800 delavcev. .Edinole to podjetje ima primerna stavbišča in odbor je pripravljen oprostiti tovarno davkov od novih stanovanj. Občinski odbor odkloni zahtevo okrajnega glavarstva, da pristopi občina k (Društvu ina-rodov (Volkerverein). Določi se splošno veljavna policijska ura za gostilne za 1. uro ponoči. Ob svatovanjih velja za svate policijska ura ob štirih zjutraj. Zaradi pogostih nočnih nemirov se razgrajači preganjajo. Elektrarna barona Karla Borna začne graditi električno o-mrežje v Tržiču. Proračun občine za leto 1901 se sprejme z izdatki 20.636 kron 22 vinarjev. Iz tega proračuna samo nekaj najbolj zanimivih postavk: plača tajnika letno 1600 kron, pokojnina bivšemu tajniku 600 kron, stražnik 1400 kron, sluga 840 kron, ista plača velja za nočnega čuvaja, cestar 432 kron, pisarniški izdatki 740 kron, zdravstvo 220 kron, socialno skrbstvo 2593 kron, vzdrževanje cest 2180 kron, javna razsvetljava I120O kron, ljudsko šolstvo 1076 kron, obrtno šolstvo 300 kron, odplavilo dolgov 4826 kron in tako dalje. Izvoljen nov občinski odbor: župan tovarnar Carl B. Mally, podžupan Luigi Bortolotti, odborniki Georg Bathelt, dr. Adam 1 Czmiel, Josip Dornik, Ludvik Grassmeier, dr. Mano Jagodiz, Josef Kavčič, Johannes Aue.r, Franc Perko, Karel Ruech. Karel Siebeneichler, Franc Deu in vi-rilisti. Jusius Goeken, Anton Globočnik, Rihard Mally, Karel Miklitsch, Emil Ma!ly, Huggo Sugg, Rudolj Seharinger, Matevž Rozman. Leto 1908 Slovenski občinski odborniki (Rihard | Mally, Ludvik Gras-mcier, Josip Kavčič, Franc Perko, Karel Reuch in Matevž Rozman) odklanjajo glasovanje za Izvolitev nekaterih oseb, ki naj bi imele zasluge za gradnjo tržiške železnice, 'za častne člane. Baronu Bornu prepove občinski odbor vožnjo z avtomobilom po Kolodvorski cesti, ker pre-divje vozi. Razpadajočo cerkev sv. Andreja popravi odbor z občinskimi sredstvi. Leto 1909 Na zahtevo okrajnega glavarstva se poveča število občinskih stražnikov. Ostra debata na seji zaradi podelitve koncesije za pogrebni zavod A. P., češ da bi revni sloji mogli biti izpostavljeni celo ob pogrebih samovolji posameznika. Odbor se pritoži zaradi podelitve koncesije na deželni odbor kranjski. Občinski sluga M. T. je 3 dni zaporedoma pijan, odbor ga kaznuje s globo 5 kron. Leto' 1910 Občinski odbor zahteva povečanje zgradbe skladišča želez- nice na kolodvoru. Začno se priprave za gradnjo občinske klavnice. Odbor dovoli brezplačen odvzem peska iz kamnoloma v Zgornji Preski vsem Tr-žičanom, druge osebe pa plačajo 5 vinarjev od truge. Leto 1911 Volitve novega občinskega odbora. Prvič v zgodovini izvoljen slovenski občinski odbor. Leto 1912 Novoizvoljeni odbor nastopi delo. Za župana izvoljen z vsemi slovenskimi glasovi Franc Ahačič. V občinske urade se uvede slovenščina kot uradni jezik. Sejni zapisniki ter vsi razglasi odslej le v slovenskem jeziku. Občinski vodovod odnehava. Ukrepi odbora za štednijo z vodo. Odbor pripravi načrte za gradnjo javnega stranišča pod mostom ob vhodu v Tržič in v »zgornjem koncu« (v Vanderhov-ci). Za občinske reveže( se določi redna podpora po 3 do 30 kron mesečno. Enkrat letno dobijo brezplačno drva. Priprave j a gradnjo nove ljudske šole. Vsem tržiškim gostilničarjem se pavšalirajo občinski davki na pijače, vsi skupno plačajo 3000 kron na leto. Občinski proračun se sprejme z zneskom '28.555 kron. Gradnjo telefona v Tržiču dotira odbor z zneskom 900 kron. Občinski odbor zastonj išče žensko, ki bi jo poslal v šolo za bolniške strežnice, zato prosi Vin-cencijevo konferenco, da pripelje v Tržič redovnice - šolske sestre ter obljubi za 'to vsakoletno denarno pomoč. Instalaterji samovoljno skrivoma vrtajo občinski vodovod*. Grožnja odbora z ostrimi kaznimi ter prepovedjo obratovanja. Draginja nastopa. Obširna razprava na seji o potrebnih ukrepih. Odbor išče stavbišče za novo šolo. IPosestnlk Teuerschuh se brani prodati stavbišče za Virjem in odbor sklene prositi za razlastitev zemljišča. Leto 1913 Deželni odbor kranjski dovolil občini razširitev šole v osemletko. Zanjo pa ni prostora. Občini Sv. Katarina in Kovor, ki sta všolani v Tržič, se branita prispevati k gradnji nove šole. Na ljudski šoli uvede občinski odbor pouk o kuhanju in gospodinjstvu. Odbor »klene, da morajo industrijske jarke vzdrževati samo vodni upravičenci. 'Nemški 'Sahiulverein v Ljubljani občinski odbor ostro zavrne, ker je društvo poslalo občini nesramen dopis, s katerim odklanja plačilo vodarine v šoli. Na vseh sejah se ponavlja stalna razprava, kje dobiti sredstva za gradnjo nove šole. Razširi se cesta pred poštnim uradom oziroma predilniško vilo. Odkloni se prošnja nekaterim siromašnim občinam za že-nitbeno dovoljenje, češ da bi občina morala rediti dve ali več oseb. (Na vložene pritožbe se potem ženitev dovoli. Sklene se izgnati iz občine osebe, ki žive v konkubinatu. Komisija odbora pregleda vse gostilne in mesarije ter peka-rije zaradi ugotovitve snage. Občina najame 250.000 kron posojila na dobo 75 let za gradnjo šole. (Posojilo je občina res prejela, naložila v hranilnico, zaradi razvrednotenja avstrijskega denarja pa je ostalo posojilo po letu 1918 neizkoriščeno.) Leto 1911 Na zahtevo odbora se vpelje celodnevni pouk v šolah. Bombažna predilnica in tkalnica odkloni stavbišče za šolo. Nemški odbornik Carl B. Mally brani predilnico in zahteva, da občina obstoječo šolo nadzida, pa bo prostora dovolj za 4 razrede, ker misli da je osemrazrednica v Tržiču nepotrebna. Vsi slovenski odborniki ostro zavračajo predlog, .češ da je šolska izobrazba najboljša dota otroku. Predilnica se po dolgotrajnih pogajanjih odloči, da občini odstopi zemljišče za šolo. Odbor naroči načrte za novo šolo pri arhitektu Bruenlerju, dokončno jih izdela profesor inženir arh. Rudolf Treo. Honorar 1500 kron. Inž. Karel Polak sam ponudi občini lastna zemljišča za gradnjo šole. Julija 1914 začetek prve svetovne vojne. Leto 1915 Hudo pomanjkanje vode v javnem vodovodu. Odbor izda pravilnik vodovoda ter regulativ za klavnico. Ustanovi se aprovizacijski odsek občine. • , Dne 14. maja 1915 vdre v sejno sobo, kjer zaseda odbor, množica žensk in burno zahteva preskrbo zadostnih množin živil ter ukrepe proti draginji. Dne 20. avgusta poroča župan Ahačič, da prihajajo živila v Tržič pravočasno in v zadostnih množinah. Leto 1916 V Tržiču je pomanjkanje živil vedno hujše. Zaradi silne draginje nastopa splošna beda. Občinski odbor razdeli vse obresti raznih ustanov (»štiftung«) med stradajoče prebivalstvo. Odborniki pri lmovitih meščanih redno pobirajo denarne prispevke. Odbor deli bolnikom samo pšenično moko, ostali občani prejmejo vsak dan 3 kg (koruzne) moke, ker ni na razpolago nobenih drugih živil. Občinski odbor prevzame dediščino po umrlem tržiškem mecenu Viljemu Pollaku. Na pritisk okrajnega glavarstva začne občinski odbor podpisovati vojna posojiila. Prvič da na razpolago 29.000 kron in 15.000 kron, in sicer sredstva kapitala ustanov (»štiftung«). 22. novembra žalna seja odbora zaradi smrti cesarja Franca Jožefa. Leto 1917 Razpirava občinskega odbora o splošni bedi v Tržiču. Ostri ukrepi nasproti trgovcem, ki zadržujejo sladkor v skladiščih. Rudolfini Pollak proda občinski odbor za 42.000 'kron tretji del »stare Kajže« in »Cičevp« posestvo (Pollakova ustanova). Na pritisk okrajnega glavarstva odbor podpiše vojno posojilo, t. j. 42.000 kron izkupička za prodana posestva. Občinski odbor odpre v sedanjem Cankarjevem domu otroško kuhinjo. Odposlanstvo občinskega odbora gre k predsedniku deželne vlade v Ljubljano prosit za dodelitev živil, ker postaja beda v Tržiču že neznosna. Občinski odbor znova podpis* za vojno posojilo vsa sredstva ustanov, ki se takrat še niso oddala. Oktobra 1917 ustanovi občinski odbor splošno vojno kuhinjo-i/, katere dobiva prebivalsrtvo hrano. Leto 1918 Na seji dne 13. 2. 1918 slovcn-ski občinski odborniki pritrdijo izjavi jugoslovanskih državni« poslancev z dne 30. 5. 1917, da zahtevajo avtonomijo za Jug0' slovanske narode. Proti sklep" glasujeta Nemca Karol B. MaM In (Andrej. Gassjner, k! ti»M pismeno izjavo »da občinski odbor s takim sklepom stavlja no* na vrat Avstrocgrski državi i" habsburški dinastiji.« Občinski odbor ,z večino slovenskih g'8' sov izreče nezaupnico deželne* mu glavarju dr. Ivanu Sušter-šiču. 23. 8. 1918 "se Je na avtomobilski vožnji skozi pristavo smrtno ponesrečil tajnik občin* Josef VVcber. Naslednji dan «a" stopi službo novi tajnik Vanj'k° Japelj. > Tržiški fantje v zadnjih dne" avstroogrske monarhije trgaj" nemške napisne table nad 1°" kali. Slovenski vojaki se nočejo v vrniti v svoje vojaške edimc in potrgajo raz čepice emblem* z začetnicami cesarja. RazP8^ avstroogrske monarhije, nasta^ nek nove države .Srbov, Hrva" tov in Slovencev. Občinski odbor skupno z vs«' mi krajevnimi društvi brez raZ' like strank .ustanovi narodn0 stražo, v katero fantje ko.rp°ra' tivno pristopajo. Odbor ustanov poseben »krajevni narodni ođ' bor«, v katerega vsaka polih*" na stranka pošlje tri zastopnik*--ka«11 Samo z revolverji in pu& oboroženi člani narodne s tra'Ž* kol RAZDELJENE in" Na dodelitev zemljišč s° -j) teresentje čakali dolga leta-obravnavi dne 11. oktobra P3^, komisija določila,* kdo dobi i . ljiišča. Posestniki, ki imajo 45 ha lastne zemlje, za d° )Sf, tev parcel agrarnih skuipn)^0 niso mogli priti v poštev. 9 interesentov zemljišč ni bilo. Tridesetim drugim 'in .eI,n sentom pa so bila dodeli ^ zemljišča, povprečno 3 do Vjij, posamezniku. Dodeljena ZC"L0-šča bo v kratkem odmeril B meter- laflt' Tisti, ki doslej niso ime« 1'.0 nega gozda, so prosili, da dovoli posek določene ne lesa že pred izdajo dodeMtv odločbe. Št. 18 TRZlSKI VESTN1K Stran 5 Dne 29. septembra je bil občni zbor združenja rezervnih oficirjev pod vodstvom delovnega predsednika tov. Janka Vogriča, rezervnega kapetana. Udeležba je bila pozitivna in zadovoljiva, saj se je občnega zbora udeležilo okoli 90 % vsega članstva, poleg tega pa še zastopniki raznih društev in organizacij. Kot gost je zjboru prisostvoval tudi predsednik okrajnega odbora združenja, rezervni polkovnik tov. Dolenc. Iz poročil predsednika, tajni-, ka in komandirja centra pred-vojaške vzgoje je bilo razvidno, da je odbor delal vse leto in v celoti izvršil plan predavanj in ne samo izvršil, celo presegel, tako da so bila še tri predavanja izven plana in po potrebi tudi tedensko. Organiziral je tudi predavanje za vse rezervne oficirje, podoficir je in za vse ostalo občinstvo - Tržiča. Predaval je ljudski poslanec tov. Boris Ziherl o zunanji in notranji politiki. Udeležba na tem predavanju je bila .izredno velika. Navzoči so izrazili željo, da bi se taka predavanja večkrat organizirala. Odbor je skrbel, da so bila predavanja spremljana z ustrezajočimi filmi, kolikor teh ni bilo, pa so bile predvajane skioptične slike. Predavanja so bila kvalitetna, saj so predavali aktivni oficirji garnizona iz Križev in rezervni oficirji združenja. Teme, ki so bile predvidene po planu, so bile zani-milvc in poučne ter si takih tem rezervni oficirji še v bodoče želijo, vendar pa naj bi se teme izvajale tudi v praksi, to je na terenu, kar je 'tudi potrebno. V teku leta je odbor organiziral razna tekmovanja v kegljanju in drugih panogah kot streljanju in drugem in to v okviru raznih državnih praznikov, kjer so se pokazali oficirji zelo aktivni. Kakor vsako leto je tudi letos odbor organiziral ekskurzijo v ladjedelnico »3. maj«-1 na Reko, kjer so- si udeleženci ogledali izdelovanje vojnih in civilnih ladij. To se je pokazalo kot zelo dobro; tako imajo rezervni oficirji vsaj osnovni pojem o gradnji ladij in veličini naše mornarice. Da je to ekskurzijo lahko organiziral, se .je zahvaliti razumevanju občinskega ljudskega odbora, ki je v ta namen prispeval finančno pomoč, prav tako pa tudi podjetjem, ki so direktno' ali preko odbora SZDL pomagali, da so si rezervni oficirji lahko ogledali ladjedelnico. Odbor je v teku leta nabavil potrebno vojaško biblioteko, ki je na razpolago vsem rezervnim oficirjem '.n podoficirjem, kakor tudi pred vojaški vzgoji, saj so knjige v kabinetu pred-vojaškega centra, ki je res sodobno in tehnično opremljen, tako da je v ponos mladini in vsem ostalim meščanom. Knjižnica obsega okoli 100 raznih knjig in več druge strokovne vojaško literature. Iz poročila tajnika je bilo razvidno, da so bila predavanja polnoštevilno obiskovana, povprečno 80%, vendar je porazno le-to, kar ugotavlja odbor že vsa leta, da se predavanj ne udeležujejo stari borci-oficirji, ki bi morali dajati vzgled ostalim. Ker se to vprašanje pojavlja iz leta v leto, bi bilo prav, da bi o tem razpravljali okrajni odbori združenja ali celo republiški. Prav tako bi bilo potrebno, da bi republiški odbori razpravljali o članstvu podo-fi-cirjev, kajti le-ti izražajo željo, da bi bili včlanjeni, tako da bi imeli legitimacijo in značko. — Ker je to vprašanje stvar republiškega in zveznega odbora združenja, bi bilo prav, da bi le-ta tudi o tem razpravljal. Iz poročila je bilo tudi razvidno, da si je celotno članstvo, prav tako rezeruni podoficirji, nabavilo strokovne priročnike in da so vsi člani združenja tudi naročniki svojega lista »Rezervni oficir«. Iz poročila komandirja centra predvojaške vzgoje je bilo razvidno, dia se le-ta razvija zelo* pozitivno in da so uspehi za- Rezervni oficirji so pričeli z rednimi predavanji fin delom Dne 24. oktobra je bilo prvo predavanje po planu, ki je bil dostavljen od okrajnega odbora URO.T, Kranj. Ker je občinski odbor ZROJ v Tržiču na svoji seji sklenil, da bo imel redna 14-dnevna predavanja, je z njimi začel in kot prva tema je bilo »Čitanje karata«. Predaval je aktivni kapetan garnizona v Križah tov. Pešič. Predavanje je potekalo zelo zadovoljivo in vsi navzoči so ga z zanimanjem spremljali. V drugem delu predavanja pa je tovariš predavatelj postavljal tudi vprašanja. Predavanja se je udeležilo okoli 80 odstotkov rez. oficirjev. Dne 27. oktobra pa je predvo-jaišfca vzgoja izvedla improviziran diverzantski napad na razne objekte Tržiča, in sicer po planu 6 in 9, s sodelovanjem rezervnih oficirjev, ki so bili določeni kot vodilno osebje in prav tako kot sodniki. Ta akcija je le delno uspela in to zaradi pomanjkanja vodilnega kadra na eni strani, na drugi pa zaradi priprav, ki so trajale zelo kratek čas in niso zajele vsega, kar bi morale zajeti. Sodelovalo je 92 uniformiranih mladincev, prav tako oboroženi, vendar so imeli zelo malo streliva, Itoi ga je predvsem primanjkovalo diverzantom, in IS rez. ofic. Temu napadu je prisostvoval predsednik ljudskega, odbora in aktivni kapetan I. klase iz garnizoni v Križah. Akcija je bila izvedena pod poveljstvom, rez. kapetana Janka Vogriča in rez. kap. I. klase Franca Globo'čnika. Čeprav akcija ni povsem uspela, je bilo opaziti, da so mladinci pravilno dojemali teoretična predavanja, saj so to tudi praktično pokazali. Upamo, da bo v bodoče akcija mnogo bolje izvedena, saj so dani vsi pogoji in tudi dovolj kadra, ki ga je treba pritegniti v pomoč mladincem predvojaške vzgoje pri izvrševanju njihovih planov in vzgoje. Gvido Dornik dovoljlvi. In struk to reki kader, ki je iz vrst rezervnih oficirjev, je kos svoji nalogi in tudi delaven in discipliniran. Grajal pa je razne mojstre v podjetjih, ki opravičujejo mladince, češ da so bili zadržani zaradi nujnega dela in podobno. Apelira,, da naj bodo prav ti prvi, ki naj skrbe, da bodo mladinci ofo določenem času šli k pouku, ki je za mladince obvezen in potreben. Mnogo se je razpravljalo tudi o izvenarmadni vzgoji. Tudi predsednik okrajnega odbora, tov. Dolenc je poudaril važnost te organizacije in bi bilo prav, da bi ta organizacija čimprej začela aktivno delovati. Obstoje vse možnosti za tako organizacijo, potrebno bi bilo samo organizirati koordinacijski odbor iz vseh odborov društev in organizacij ter napraviti načrt za 'delo. Novi odbor naj takoj to reši in prične z delom. Pri tem so obljubili vsestransko pomoč zastopniki Planinskega društva, »Partizana« in Strelske družine, ki so pozdravili ta predlog, češ da je to potrebno, tako zaradi organizacije same, kakor tudi zaradi ožjega sodelovanja med društvi. Končno je bilo razvidno, da je,odbor vse leto kontroliral in izpopolnjeval kartoteko članstva. To je vsekakor pozitivno, kajti le tako lahko zanesljivo veš, 'koliko je vseh rezervnih oficirjev in podoficir jev, in skrbiš, da so vsi člani združenja. Odbor ima prav tako kartoteko tudi rezervnih podoficirjev in jih vabi na vsa predavanja, kar se je pokazalo pozitivno, saj je njihova udeležba tudi zadovoljiva. Razvidno je bilo, da so vse komisije v odboru res delale in se trudile, da bi uspešno izvršile svoje naloge. Diskusija je bila zelo plodna in podani konstruktivni predlogi, tako da je občni zbor potekal prav zadovoljivo. Izvoljen je bil 9-članski odbor in tričlanski nadzorni. V glavnem je bila komisija mnenja,, naj ostanejo v odboru isti kot dosedaj, kajti njihovo delo je bilo res uspešno in zadovoljivo. Tako so z majhno spremembo navzoči potrdili kandidacijsko listo novega odbora. Končno so člani povedali mišljenje glede vsebine lista »Rezervni oficir«. Mislijo, da bi bilo dobro, če bi v obliki podlistka izhajalo v njem tudi gradivo iz časa NOV. V ostalem je list zadovoljiv. Kmetijsko gospodarska šola v tržiški občini? Prihajamo v dobo, ko krneto-# valcu ne zadostuje, da ima, zemljo, osnovna sredstva ter reprodukcijski material za kmetijsko proizvodnjo, temveč mora imeti tudi potrebno praktično in teoretično znanje. To nam vsekakor potrjujejo uspehi s področja kmetijske proizvodnje v gospodarsko naprednejših deželah. Kmetijsko gospodarske šole so pri nas še zelo mlada oblika šolanja pošolsike mladine, saj smo prve kmetijske gospodarske šole dobili, v Sloveniji šele leta 1950, in sicer pet takih šol. Od takrat pa je število teh šol nenehno naraščalo do 242 v lanskem letu s skupaj 9000 učenci. Letos je v načrtu v Sloveniji najmanj 300 kmetijsko gospodarskih šol, v kranjskem okraju 22. Poglejmo, česa se kmečka mladina uči, v prvem letniku kmetijsko gospodarske šole. Po učnem načrtu je 20 ur name-, njenih poznavanju slovenskega jezika. Za gospodarsko računstvo in knjigovodstvo je v učnem načrtu določenih 25 ur, prav toliko tudi za zgodovino, zemljepis in ureditev države. — Zdravstvu in asan&ciji vasi je določenih 15 učnih ur. Zdravnik ali kak drug zdravstveni delavec bo učencem prikazal potrebo osebne higiene, zdravega okolja v domovih. Učil jih bo tudi spoznavati! make raznih bolezni, kako nudimo prvo pomoč ponesrečencu itd. Zadružništvu, tehniki v kmetijstvu, naravoslovju, živinoreji, .poljedelstvu, travništvu, pašništvu, melioracijam, sadjarstvu, vrtnarstvu in gozdarstvu določa učni načrt čez 160 ur. To je popolnoma upravičeno, zakaj prvenstveni namen kmetijsko gospodarskih šol je izpopolnje- vati strokovno znanje kmečke mladine. Skoraj četrtina učnih ur, torej kar 80, je namenjenih pouku o gospodinjstvu. Dekleta se imajo pri tem pouku možnost teoretično in praktično naučiti vseh opravil v gospodinjstvu, od boljše ureditve kmečkih domov, zdrave prehrane, ravnanja z obleko, s perilom in s pohištvom do krpanja, šivanja in drugih ročnih del. Tak. je učni načrt kmetijsko gospodarskih šol. Te šole obravnavajo stvari, s katerimi se srečava kmečka mladina vse življenje. Kmetijsko gospodarsko šole so v zimskem času dvakrat tedensko v poznih popoldanskih in večernih urah. Absolvent dvoletne kmetijsko gospodarske šole dobi spričevalo in naziv pol-kvalificiranega kmetijskega delavca. Tudi v tržiški občini naj bi bila taka kmetijsko gospodarska šola. Kje naj bi bila ta šola, v Tržiču ali Križah, je stvar razprave v kmetijskih zadrugah. Ustanovitev te šole nam narekuje zahteva po izobrazbi, naš razvoj ter borba za večjo kmetijsko proizvodnjo-. 'Zato mladi kmečki fantje in dekleta, prijavite se preko kmetijskih zadrug v kmetijsko gospodarsko šolo! Zavedajte se, kdor več zna, več in bolje lahko naredi oz. dela. R. Kolar OBJAVA Turistično društvo obvešča, da je z nastopom zimske sezone prenehal voziti ob nedeljah popoldne redni avtobus v gostišče Ljubelj. Pač pa na željo skupin organiziramo za obisk gostišča prevoz z avtobusom, tudi v .uim-ski sezoni. Stran 6 TR2ISKI VESTNTK St. 18 Btaiii naiH fiiseia Kar nič napak ni, da se je v zadnjih dneh pojavila poleg tehtnice in trafike na začetku Cankarjeve ceste manjša stojnica, kjer prodajajo pečen kostanj. Saj se včasih zares prileze, da ob hladnem dnevu de-neš v usta mimogrede še kaj toplega. Napak pa je, da ljudje, ki kostanj jedo, mečejo olupke vse naokrog. Ves prostor okoli stojnice je z njimi na gosto posut, pa tudi tržiške ulice, zlasti Cankarjeva cesta in Trg svobode pričata, da ljudje kostanj jedo. Prodajalec daje pečene sadeže v papirnato vrečko. Zato bi vsak, ki kostanj je, lahko spravljal olupke v vrečko in le-to odvrgel v koške, ki služijo za odmetavanje odpadkov, ali pa v »žabo«, ki stoji v parku nasproti. Takle nakup pečenega kostanja je res navadno združen z uživanjem kostanja kar na cesti. Toda, če jemo kostanj na cesti, s tem še nismo pridobili pravice, da smemo cesto smetiti. V zadnjih dneh pa so kostanjevi olupki po tržiških cestah tako opazni, da je nujno, da na to opozorimo, in skrajni čas, da .s to prakso prenehamo. Prav gotovo tako nesmetene ceste ne morejo pričati, da bi imeli Tržičani zadosten čut za snago in pravilen občutek, kaj je in kaj ni kulturno in omikano vedenje. KAKO JE Z ELEKTRIČNIM TOKOM? Tehnično osebje podjetja »Elektro Kranj« je na terenu posnelo vse dosedanje omrežje in pripravlja načrt, kako preurediti omrežje ter trafo postaje, da bo tudi Tržič dobil napetost 380 V. Posamezni deli Tržiča imajo tako slab tok, da se pri luči zvečer ne da niti brati. Direktor podjetja Elektro Kranj je s svojim tehničnim osebjem te dni Obiskal predsednika občine in se z njim dogovoril, da se bo še letos začelo preurejanje električnega omrežja in deloma tudi ojačevanje transformatorskih postaj. — Potrebna sredstva je podjetje pripravilo, od občino želi samo to, da priskrbi delavce, ki bodo na stroške podjetja izkopali jarke za polaganje kablov. Treba bi bilo izkopati okoli 1300 metrov jarka. Toda delavcev ni dobiti. '— Obč. ljudski odbor išče delavce. TRŽIČANI NE BI SMELI BITI TAKŠNI Pripovedovanje o strahovih in duhovih gotovo ne vpliva dobro na duševnost otroka. Te dni je šla ineka devetletna deklica iz bližnje okolice po naročilu staršev v Tržič, ravno ko se je delal mrak. iSrečala sta deklico dva Tržičana, ki sta deklico strašila, da jo bosta vzela s seboj in podobno neumnosti. Otrok je ves v strahu pribežat domov. Prizadeti ifai. je, ki so si dovolili to šalo (po pripovedovanju deklice sta to bila »-dva gospoda«), bi zaslužili prav pošteno Kazen. Tako se kulturen Trži-čan ne obnaša! STEZE IN POTU OKROG TRŽIČA Se ena strma, krušljiva zareza z melišči v spodnjem delu nam zaustavi korak, da občudujemo veličast golih sten in samotnih viharnikov na njih vrhu. ''Ob robu skalnega prepada živorde-čijo okusne maline. M«d Mcdvršem in Tolstim vrhom je manjša vdolbinica: Zel-narica. Vzpenjamo se po robu na Tolsti vrh (1715 m), ki ga domačini poznajo pod imenom Zaloška gora (dviga se nad vasjo Zalog, ki leži tik ob južnem vznožju gore. Med nizkim grmovjem in borovci nas vodi steza navzgor in kaj kmalu smo na vrhu ob koti. Ugledamo drog in skrinjico. Zal je brez knjige in brez štampiljke. Baje so jo neznani zlikovci odnesli koncem avgusta. Torej še vedno! Vkljub vsemu pisanju in vzgajanju! Na. žalost — res! A zares žalostni in jezni nikakor ne moremo biti, kajti razgled je tako širen in svet tako lop, da tu, na Tolstem vrhu ne moro biti v nas nobenega nevšečnega čustva, prelepo je in obzorje jo preširoko. Pred nami in pod nami se nam pokazuje razmeroma velik del slovensko zemlje: dobršen del dna ljubljanske kotline s prostranimi borovimi gozdovi in naselji sredi gozdnih jas. Pa se razgledujemo med vasmi in mesti tja proti Kamniku in Ljubljani in Kranju. Na vse strani. In ko smo pregledali vso širno gorenjsko ravan, se nam oko ustavi še na njenem obrobju. Ugotavljamo imena gričev in hribov v obrobju. A pogled nam zdrsi preko mogočne' Storžceve piramide še proti severovzhodu, proti Jezerskemu in še čez v svet, ki ga manj poznamo, ker ga loči od nas državna meja. Pa vidimo, da jo tam prelaz na Jezerskem vrhu in nedaleč vstran a že onstran naše meje Prlstovški Storžič. A obzorje sega še dlje. Ko nam pogled zdrsi preko grebena Košute in se preko Košutniko-vega turna (2134 m) in Tolste Košute (2057 m) spusti na vzhod, ugledamo na severovzhodu koničast vrh: Obir (2142 m), ki si je s svojim priostrenim vrhom zaslužil še drugo slovenski ime: Ojsterc. Ker je izrazito osamljen vrh, je viden daleč naokrog, čeprav leži sredi precej obsežne 'gorske grmade, katera pogorja se vlečejo na vse strani. Razgled z Obirja je gotovo "zelo obsežen, a teže dosegljiv, kajti od njega nas loči državna meja, čeprav se dviga Obir sredi slovenskega sveta, nad slovenskimi vasmi. Zares težko nam je zapustiti Tolsti vrh (ali kakor mu domačini pravijo Zaloško goro), kajti zlepa kje ne bomo užili takega razgledovanja kot tu. Vendar se pač moramo počasi odpraviti navzdol proti Mali Poljani. Steza nas vodi po južnem pobočju med travo in skalicami in je še vedno dokaj razgledna. Pod nami je skalnat rob: Štrukljev čer in pod Štrukljevo čerjo skalnat svet: Stajnarice. Tam čez vodi pot z Male poljane v vas Gozd. Zdaj se steza obrne proti severovzhodu, zapustiti moramo razgledni rob in se spustiti navzdol proti gozdu in skozi gozd. Pot je strma, saj se na kratkem odseku spustimo skoro 400 m navzdol. Kmalu se začujojo kravji zvonci, goveda z Male Poljane se pase še dokaj visoko navzgor po Zaloški gori. Ob poti jo vse polno modrega visokega svišča. Gozd je redek in kaj kmalu zagledamo pod sabo Planšarsko kočo na Mali Poljani. Se predno dospemo do koče vidimo, da je tu voda. Zahodno od koče je korito, vanj so izteka močan izvirek, ki ne presahne niti v največji suši. Kolikšna blagodat, saj so vse naokrog le apnena pobočja brez vode. Temu močnemu izvirku dajo osnovo majhna krpa porfirja, ki leži razgaljen ob worfenskih kladih. In ker je porfir nepropustna vulkanska kamenina, prihaja voda na površje. S tem je dana možnost, da je na tem prevalu mogla nastati kar lepa planina: Mala Poljana v višini 1333 m. Planšarska koča jo sicer majhna, a prikupna, poleg nje je že dokaj losa za novi hlev, ki ga bo na planini zgradila Kmetijska zadruga iz Goric, ki ima tu svojo planino. . Paša služi goveji živini in sicer večinoma jalovini. Prevladu- jejo voli, krav in juncev jo le malo. V vsem se pase okoli 45 glav živine, ki jo priženo sem gor iz Povelj, Zaloga, Goric, Trstenika. Se malo pokramljajmo z ljubeznivo planšarico, ki nam pokaže, kako izdeluje sir, pa potoži o vremenu in o pičli zalogi mleka. Ogledamo si kažipotne tablice, ki jih je oskrbelo marljivo kriško planinsko društvo in ki nam povedo, da je od Malo Poljano na Tolsti vrh ena ura hoda, do koče na Kriški gori pa dve uri. Do zavetišča v Gozdu bi hodili skozi Stajnarice in Ježo eno uro in pol, do železniške postaje v Križah pa dve uri in pol. Proti jugu nam kaže tablica pot čez Grebene in Kozjek v Gorice, druga pa nas usmerja na vzhod, proti Zgornji Poljani in na Storžec. Poslovimo se in jo čez ogrado »uberemo proti severu — proti planini v Jesenju. 2e precej pod kočo zadenemo v gozdu na geološko mejo. Tu se srečamo z nepropustnimi glinastimi skrilavci, zato takoj srečamo tudi vodo. Na severnem pobočju izvira pod Malo Poljano v višini 1230 metrov potoček, eden izmed iz-virnic Lomščlce. Skozi gozd se spuščamo navzdol, kmalu smo spet na apnencih. Pridemo do razpotja: v desno nas vodi pot v Dom pod Storžccm, v levo pa čez Lom v Tržič. Ta se stika v dnu Senožeti s potjo, ki vodi s planine Jesenje i(kjer stoji Dom) proti Lomu. Nadaljujemo prijetno pot po gozdu, spet se znajdemo na glinastih skrilavcih, zato moramo prečkati potoček in kmalu sečnega. Zdaj nas vodi pot narahlo v klanec navzgor, a kmalu se spet spuščamo po gozdu navzdol. Prijetna alpska promenada. že se nam gozd razmakne, še par korakov navzdol in smo pri planšarski koči na planini v Jesenju. Ce je živina še tu, se bomo osvežili z latvico kislega mleka, predno stopimo po jasi navzdol do Doma pod Storžccm. Prof. Slava Rakovec. St. 18 TRŽIŠKI VESTNIK Stran 7 Po dolinah in planinah naših Julijcev Turistično društvo v Tržiču je 28. in 29. septembra priredilo za aktivne turistične delavce in nekatere povabljene goste izlet v naše prelepe Julijske Alpe. V lepih jesenskih dneh je v planinah še lepše kot poleti. Ko smo se vozili pod gorami proti Begunjam, so gozdovi okrog Leš in po Ljubljanski kotlini že rde-It v toplih jesenskih, barvah. Pot nas je vodila mimo Brezni-ce proti Žirovnici in dalje pod Stolom do Jesenic. Tu sta naša avtobusa zavozila mimo železarne 'do bolnišnice, kjer smo pozdravili predsednika tržlškega turističnega društva, tov. Alfonza Inkreta, ki se je bil tiste dni tamkaj zdravil. Po kratkem pozdravu smo odhiteli po Savski dolini navzgor mimo Dovja in Rut v Kranjsko goro. Po dolini Velike Prsnice smo se dvigali navzgor -* proti Vršiču. Sonce je Izlatilo Škrlatieo in Prisojnik, v senci spodaj je tičala Krnica, mi pa smo mislili na tiste vojne ujetnike, ki so v izredno težkih razmerah zidali cesto v letih prve svetovne vojne. In po itaj cesti, ki je terjala toliko človeških žrtev, se zdaj vozimo navzgor, pod naše gorske velikane, ki jih občudujemo kar iz avtobusov. Ovinek se vrsti 'za ovinkom in. kaj kmalu ugledamo Erjavčevo kočo na kranjskogorski strani ter malo za tem še Tičar-jev dom, ki se razgleduje že proti Trenti. Tu na prevalu smo izstopili in -se razgledali. Po kratkem postanku smo se poslovili od Mojstrovke, ki smo jo občudovali z Vršiča navzgor, in zapustili ta naš pomembni alpski prelaz ter se začeli spuščati navzdol — v Trento. Mimo spomenika poetu naših Alp dr. Juliju Kugyju smo se' spustili do koče pri izviru Soče. •Za nekaj časa smo zapustili avtobus in se povzpeli do izvira. To pot je bilo vodno stanje nizko, da smo le globoko v globeli Občudovali kristalno čisti izvir, ki se mu ne moreš nikoli dovolj načuditi. Proti večeru smo se ustavili še v alpinetumu Julij ani pri cerkvi v Trenti, nato pa se skozi Log in Sočo zapeljali v Bovec. Sončno jutro naslednjega dne nas je že zgodaj vzdignilo, da smo že pred zajtrkom občudovali slikovito Bovško kotlino in velikane, ki jo obdajajo. Nismo se mogli .nagledati svojevrstno oblikovanega Svinjaka (1637 m), niti debelih apnenih skladov Kanina (2585 m), Prestreljnika (2499 m), Čuklje ;in Rom bona (2208 m). A čas je priganjal in kmalu se je bilo treba posloviti od prijaznega Bovca. 'Z avtobus! •smo krenili v dolino Koritnice, eno naših najlepših alpskih dolin. Kaj kmalu smo bili v Klu-žah, kjer zapira ozko dolino mogočna avstrijska trdnjava in kjer se je Koritnica morala stisniti v skalne tesni in si urezala strugo do 45 m globoko. Na vzhodu se nam je pokazala Bavščica in nad njo Savski Grintavec. Od tu dalje so nam zapirali horizont najvišji alpski vrhovi. Občudovali smo zlasti mogočno Jerebico na zahodu. V središču doline, v Logu pod Mangartom (11 km od Bovca, 650 m visoko) se sicer dolinsko dno nekoliko razširi, vendar ga krog in krog obdajajo visoke gore, imed katerimi so najmar-kantnejše Mangrt (2678 m), Jalovec (2643 m), Jerebica (2122 m) in Rombon. Nedaleč od vhoda v predor smo si ogledali spomenik branilcem Rombona iz prve svetovne vojne. Skozi prijazno gorsko letovišče smo se dvigali proti sklepu Koriltniške doline pod Jalovcem, ki je prekrasen alpski vrt z veličastnimi kulisami Jalovca in Mangarta. Cesta se neprestano dviga in ob nepozabnih pogledih v Krnico pod Jalovcem in v dolino se vzpenjamo proti Strmcu. -— Strmec je vasica v višini 983 m, postavljena ob cesti v prisojnem pobočju ter docela obnovljena. Nemci so jo bili namreč v letu 1943 do tal požgali ter njene moške prebivalce postre-lili. Tako je vas popolnoma nova in življenje v njej spet teče. Se nekaj ovinkov po strmini navzgor in že smo pri spomeniku z ranjenim levom, ki stoji tu v spomin junakom, ki 60 maja 1309 'branili leseno avstrijsko postojanko, katero so Francozi po tridnevni bitki zažgali in posadko pobili. Malo dalje ob cesti stoje trdnjavski zidovi in še nekoliko dalje, se ustavijo naši avtobusi na državni meji, na Predelu. Predel je prelaz v višini 1156 im in teh nekaj hišic tvori najvišje naselje Slovenskega Primorja. Tu čez vodi cesta v Ralbeljsko dolino in proti Trbižu, kamor vozi vsak dan avtobus iz -Nove Gorice. Sprejme nas prijazni planinski dom na Predelu. Sicer majhen, a tako prikupen in tako prijetno urejen, da se ga zares ne moremo nagledati. Izpred doma ise oziramo na Mangrt in sledimo z očimi cesti, ki vodi tja gor. Kajti eden naših avtobusov nas popelje tja gor, na Mangrtsko -sedlo. Takoj po zajtrku se »junaška« polovica naše druščine spet vkrca v avtobus in že odbrzimo mimo trdnjave im spomenika nazaj do razpotja, kjer kažipot-na tablica v levo pripoveduje, da je dO koče na Mangrtu še 12 kilometrov. Vožnja po cesti na Mangrt pomeni nepopisno doživetje. — Sprva se pot vzpenja skozi gozd, nato pa v strmih okljukih navzgor ob dolini Mangrtskega potoka in kaj kmalu smo nad zgornjo gozdno mejo. Razgledi so fantastični. Tja čez proti Predelu se odpira pogled v Ra-beijsko dolino ter okrog doline Mangrtskega potoka pa se vrste visoki gorski vršaci s svojimi strmimi stenami, belimi melišči in razjedenim! vrhovi. Skromno visokogorsko rastje veča slikovitost ob poti, ki je gotovo edinstvena. Z besedami ni moč izraziti tega, česar se tu nauži-ješ in naigledaš. Počasi se dvigamo navzgor v Mangrtsko kraljestvo in čez dobro uro pristanemo pri koči na Mangrtu, sicer majhnem a prikupnem planinskem zavetišču. Še nekaj navzgor, do roba, do prevala. Tu se nam odpre razgled še na sever. Tik pod nami ležita dve zeleni ocesci: 'Zgornje (936 metrov) in Spodnje (926 metrov) Mangrtsko jezero. Zal nas meja loči od te lepote, ki se razgrinja pod nami. Razločno vidimo nekaj hiš naselja Rateče-Fužine in če stopimo še malo dalje po grebenu proti vzhodu, se nam odpirajo nepopisni razgledi, v Kanalsko dolino, okolje Ziljske doline, na Ziljslke Alpe in Do-brač in še na Visoke Ture, kjer v soncu biesti Grossglockner (Veliki Klek). Proti jugovzhodu pa drsi pogled preko Jerebice do Prestreljnika in Kanina, ki imata na severnem pobočju nedaleč pod vrhom dobro vidne manjše ledenike. Tudi proti ostenju Viša in Špika nad Policami se odpirajo pogledi, Menda res nihče, ki je kdaj-koli tu stal, ne more pozabiti tako močnih doživetij. A vse prehitro se je treba vrniti h koči in navzdol. Pravijo, da je ta spust le za močne živce, vendar le ni tako hudo, čeprav cesto res pogosto razdirajo plazovi in mestoma ni docela trdna, marveč le za silo nasuta, Po nepozabni vožnji se spet ustavimo na Predelu jn poslovimo od njega, nato pa čez Strmec spustimo po prelepi ko-ritniški dolini v Bovec. Od tu nas vodi pot po soški dolini mimo Žage, iSrpenice, Trnovega, in skozi Kobarid in Tolmin v Most na Soči. Med potjo obujajo tovariši, ki so tu partizanih, spomine na vse zgode in nezgode, ki so jih tu doživljali med narodnoosvobodilno vojno. Ko se vozimo mimo Libušnega, se spomnimo na »goriškega slavoka«, na Simona Gregorčiča, ki počiva tam na pobočju pod Krnom. Popoldne pa. nadaljujemo pot po soški dolini navzdol mimo hidroelektrarne v Doblarju in skozi Kanal ob Soči ier m.mo cementarne v Anhovem do mosta v Plaveh, kjer zapustimo glavno cesto in se začnemo dvigati v Goriška Brda. Ko pridemo v 392 m visoko Vrhovlje, si res ne moremo kaj, da ne bi zapeli tiste znane »Brda, Brda vinorodna... od Vrhov lj a do Medane...«, zakaj vsepovsod so vinogradi in sadno drevje. Kajti Brda sestavlja fliš, večinoma iz peščenca in opoke in ta fliš se na zraku hitro drobi in stvori plodno zemljo, ki je zlasti ugodna za gojenje trte in sadovnjakov. Zato slove Brda po češnjah, breskvah in grozdju. Po cesti, ki je bila Bricem včasih le postranska zveza proti tolminskim hribom in ki je danes zaradi nesmiselno potegnjene državne meje glavna prometna žila Brd, se zapeljemo skozi Šmartno do Dobrovega. Tu smo si ogledali nastajajoče' vinsko podjetje An klet, pokusili sladko grozdje in se nato zapeljali nazaj proti Plavem, nato pa po soški dolini do Gorice in po Vipavski dolini do Ajdovščine. Nad Ajdovščino smo se dvignili na Col in Črni vrh nad Idrijo. Tu se je že pošteno stemnilo in ko smo se mimo Godoviča spuščali proti Idriji, že nismo več mogli občudovati imenitne grape ob Zali, ker seje tema že preveč zgostila. V Idriji so nam gostoljubni člani tamkajšnjega Turističnega društva povedali marsikaj zanimivega o njihovem znamenitem mestu, nam razkazali mesto in pokazali svojo turistično pisarno. V njihovi družbi smo prebili prijeten večer in šele pomoči smo se čez Kake, Logatec, Vrhniko in Ljubljano vrnili domov. Čeprav je bila vožnja dolga in mestoma utrudljiva,, smo bili vsi udeleženci iz izletom zalo zadovoljni. Saj smo na njeni spoznali nekaj delov slovenske zemlje, ki so pomaknjeni prav do njenega obrobja in ki zaradi svoje lege na državni meji, pa tudi zaradi svoje izredne lepote zaslužijo našo posebno pozornost in posebno ljubezen. S. R. I Z SPOMINOV Sodišče v Tržiču je imelo svoje uradne prostore in zapore v hiši št. 7 , na sedanjem Trgu svobode. Pisarne so bile dokaj skromne, zapori pa resnične »kehe«, ne morda kakšne ječe, toda za stanovalce vse prej kot prijetne. Sicer pa so obsojenci preko dneva morali izvrševati razna dela po Tržiču, predvsem so žagali drva, le noč so prebijali v zaporu in pa takrat, ko so bili obsojeni za kak dan na post (ob kruhu in vodi) ali na temnico. Za poslastico so h kazni dobili semintja tudi »trdo ležišče«. Ze kronika občinskih ljudskih odborov Tržič pripoveduje, da so noči v Tržiču bile mnogokrat nemirne zaradi nočnih razgrajačev. Okoličani iz nižinskih vasi pa so se včasih radi slepili. V Tržič je prihajalo tudi precej vagabundov. Sodni sluga je zjutraj ob osmih postroju grešnike po sodnem hodniku in sodnik je brez mnogih formalnosti kratko ugotovil pre-grešek in kar na mestu določil kazni, en dan aH več dni ali celo več tednov zapora, vse po teži dejanja. Pa tudi tožili so se včasih ljudje mnogo bolj, kot se danes. Spominjam se, da sem skozi dolga leta redno vsak te- den videl ene in iste ljudi na sodišču, ki so se tožili za vsako malenkost. Žalitve, ki so si jih »nametali« naši občani drug drugemu v obraz, pa je nekdaj reševal občinski posredovalni urad. Prav zanimiva je uradna knjiga, v katero so zapisovali razprave. Težak posel je imel občinski funkcionar, ki je skušal posredovati med strankama, ki sta se žalili. Najprej je moral dopustiti, da sta sporni stranki ena drugi povedali vse storjene in nestor j ene grehe od rojstva dalje. Seveda ni šlo brez vpitja in hudih groženj drug drugemu. Večinoma so se stranke pobotale in se je poravnava zabeležila v uradno knjigo, da je imela poravnava veljavnost sodne poravnave. Večinoma se je v poravnavi dogovorilo, da mora grešnik »preklicati« žaljivke v časopisu. Takih, preklicev je vedno bilo dovolj v dnevnikih. Pa je bila rešena čast! POSREDOVANJA Iščemo trgovskega pomočnika verziranoga v železninarski stroki ter poslovodjo za poslovalnico kuriva. »Preskrba«, trg. podjetje v Tržiču. • MALI OGLASI PREKLIC Podpisana Frančiška Vogelnik, prdklicujem trditve o Francki Roblek, ki sem jih izrekla poleti v Domu pod Stor-žičem. Frančiška Vogelnik PREKLIC Podpisana Ivana Šlibar, Hudo št. 6, preklicujem in obžalujem vse, kar sem neresničnega govorila o Lampič Mariji, učiteljici v Kovorju. Ivana Šlibar (Op. ur.: Preklic bi bil moral biti objavljen že v prejšnji številki, ki pa je ,po pomoti izpadel. Prosimo oproščenja!) POSREDOVANJA Kombiniran otroški voziček in belo emajlirano ipeč Zephir prodam. Poizve se v pisarni Turističnega društva. RAZPIS Gozdno gospodarstvo, Kranj, razpisuje mesto mezdnega knjigovodje iza Gozdni obrat v Tržiču. — Pogoj: srednje strokov- ni usiužbenec(-ka) z večletno prakso v računovodstvu. Plača po tarifnem pravilniku. Ponudbe z opisom dosedanjega službovanja dostaviti na naslov: Gozdno gospodarstvo, Kranj, Jezerska cesta 25. • KINO 7. in 8. novembra Ital. barvni film »TUREK NAPOLITANEC-<. 9. do 11. novembra ameriški barvni film »RDEČE PODVEZICE«. , 12. in 13. novembra amer. film »RICHARD LEVJESRCNI«. 14. in 15. novembra ruski otroški film »SANJE MALE MAJ« in ruski barvni film »SIVI RAZBOJNIK«. 16. do 18. novembra ameriški barvni film »DIMNI SIGNAL«. 19. in 20. novembra ital. film »STO LET LJUBEZNI«. 21. in .22. .novembra kitaj, film »PREHOD CEZ REKO«. 23. do 25. novembra francoski barvni film »ŠENTJERNEJSKA NOG«. 26. in 27. novembra francoski film »PARIŠKO PODZEMLJE«. 28. do 30. novembra jugoslov. film »HANKA«. • GIBANJE PREBIVALSTVA Rodile so: Božič Ana, predilka iz Tržiča, deklico; Zadražnik Štefanija, tovarniška delavka, iz Tržiča, deklico; Bizjak Ana, predilka iz Tržiča, Ideklico; Perko Marija, gospodinja iz Tržiča, dečka; Ropar Jožefa, tovarniška delavka iz Tržiča, deklico; Purger Zcirislava, tkalka iz Tržiča, deklico; Štamcar IMarija, tovarniška delavka iz Loma pod Storžičem, dečka; Zaplotnik Ana, predilka iz Tržiča, dečka; Hafner Danijela, tkalka iz Tržiča, dečka; Toporiš Zofija, gospodinja iz Tržiča, dečka. Čestitamo! Umrli so: Mali Janez, prevžit-kar iiz Podljufoelja št. 2, star 00 let; Lavtar Franc, osebni upokojenec iz Križev št. 43, star 83 let; Kropivnik Andrej, osebni upokojenec iz Podljubelja 66, star 88 llet; Ahačič rojena Polarne Helena, izasebnica iz Tržiča, Cankarjeva 2, stara 92 let. Naše sožalje! Poročili so sc: Jenstrle Jožef, zidar iz Tržiča, in Knific Frančiška, tovarniška delavka iz Tržiča; Smid Franc, elektro- tehnik iz Tržiča, in Ribnikar Marija, Industrijska risarka iz Tržiča; Funda Janez, invalidski upokojenec iz Podbrezij, in Me-kuč Marta,, tknjiigovodkilnlja iz Sebenj 18; Smolej Marijan, čevljar Iiz Hudega grabna,, in Kogoj Hermima, nameščenka iz Slapu 18; Štrukelj Pavel, električar iz Tržiča, in Blažič Helena, tkalka iz Bistrice pri Tržiču 41; Ježek Marijan, soboslikar in pleskar iz Tržiča, in IDornig Marija, šivilja iz Tržiča; Triplat Vincenc, strojni ključavničar iz Zgoš, im Dolbravee Bogomila, tovarniška delavka iz Visoč; Aijančič Pavel, posestnik iz Bistrice pri Tržiču, in Papler Miroslava, tkalka iz Tržiča; Ma-kuc (Metod, čevljarski pomočnik iz iZiganje vasi, in Šafarič Ana, tkalka iz Kranja; Ppklukar Martin, upokojenec iz Podljubelja, in Gdjlmajer irojena Šemrov Frančiška, tovarniška delavka iz Tržiča; Tišler Anton, nočni čuvaj iz Grahovš, in Valjavec Valentina, tovarniška delavka iz Kovorj-a 68. Mnogo sreče! Dopisujte ▼ „Tržiški vestnik" VOZNI RED na progi TRŽIČ-LJUBLJANA Velja od 22. oktobra 1957 Ob delavnikih: TRŽIČ odhod 5.10 5.50 KRANJ y 8,45 620 LJUBLJANA prihod 6.20 6.55 LJUBLJANA odhod 5.45 7.00 8.30 KRANJ y 6.25 7.40 9.10 TRŽIČ prihod 6.55 8.10 9.40 6.05 6.30 6.45 7.20 8.15 9.00 10.15 11..10 12.35 13.00 13.30 14.30 16.30 18.30 19.30 6.40 7.05 7.20 7,55 8.50 9.35 10.50 12.05 13.115 13.35 14.05 15.05 17.05 19.05 20.05 7.16 7.40 7.55 8.30 925 10.10 11.25 12.40 13.45 14.10 14.40 15.40 17.40 10.40 20.40 © •d 9.30 10.40 11.00 11.45 1300 13.30 15.00 ■16.00 17.10 13.00 18.30 19.00 20.30 22.00 24.00 10.10 11.20 11.40 12.25 13.40 14.10 15.40 16.40 17.50 18.40 19.10 19.40 21.10 22.40 0.40 10.40 11.50 12.10 12.55 14.10 14.40 16.10 17.10 18.20 19.10 19.40 20.10 21.40 23.10 1.10 © Vozi vsak delavnik razen ob sobotah. ©® Vozi ob sobotah. Ob nedeljah in drž. praznikih: 7.00 9.00 11.00 13.00 1,5.00 17.00 18.00 19.00 24.00 odhod LJUBLJANA 7.40 9.40 1.1.40 13.40 15.40 17.40 18.40 19.40 0.40 y KRANJ 8.10 10.10 12.10 14.10 16.10 18.10 19.10 20.10 1.10 prihod TRŽIČ prihod odhod 6.20 5,48 5.10 8.30 7.55 7.20 10.10 9.35 9.00 12.10 11.35 11.00 14.10 13.35 13.00 16.10 15.35 15.00 18.40 18.05 17.30 19.40 10.015 18.30 20.40 20.05 19.30 VOZNI RED za progo KOVOR—KRANJ Velja od 2. novembra 1957 KOVOR odhod 5.00 7.30 13.10 21.00 ZVIRČE 5.05 7.35 13.15 21.05 TABOR 5.07 7.37 13.17 21.07 PODBKEZJE 5.12 7.42 13.22 21.12 BISTRICA 5.15 7.45 13.25 21.15 NAKLO 5.20 7.50 13.30 21.20 KRANJ prihod 5.30 8.O0 13.40 21.30 KRANJ odhod 6.20 12.30 14.20 22.20 NAKLO 6.30 12.40 14.30 22.30 BISTRICA 6.35 12.45 14.35 22,36 PODBREZJE 6.38 12.48 14.38 22.38 TABOR 6.43 12.53 14.43 22.43 ZVIRČE 6.45 12.55 14.45 22.45 KOVOR prihod 6.50 13.00 14.50 22.50 Vozne cene: Kovoir —Zvirčc 10 din Kov 01 —Tabor 15 din Kovor —Podbrezje 20 din Kovor —Bistri :a 30 din Kovor —Naklo 40 din Kovor —Kranj 70 din VOZNI RED na progi TRŽIČ—PODLJUBELJ Velja od 1. novembra 1957 Ob delavnikih: TRŽIČ odhod 0.20 13.00 PODLJUBELJ prihod 6.36 13.15 PODLJUBELJ TRŽIČ odhod prihod 7.30 7.45 13.20 13.55 14.20 14.35 16.10 16.25 Vozna cena: Tržič—Podljubelj 40 din. VOZNI RED za progo TRŽIČ—GOLNIK—GORICE Velja od 1. novembra 1957 GORICE GOLNIK TRŽIČ TRŽIČ GOLNIK GORICE Vezne cene: odhod Y prihod 5.20 15.00 5.30 15.10 5.50 15.30 22.10 22.25 .5.20 5.35 odhod 14.15 22.10 Y 14-35 22.30 prihod 14.1)5 22.40 Tržič—iPri stav a 15 din Tržič—Križe 25 din Tržič—Seniono 40 din Tržič—Golnik 60 din Tržič—Gorice 80 din »Tržiški vestnik«, glasilo SZDL tržiške občine, izhaja vsakega 1. in 15. v mesecu / Urejuje ga uredniški odbor. Zanj odgovarja Ma-K* Stumfel / Izdaja ga Turistično društvo v Tržiču / Naslov uredništva in uprave: Tržič, Cesta JLA / Telef št. 255 in 274 / Celoletna naročnina 360 din, polletna 180 din. Posamezna številka 15 din / Tekoči račun Izdajatelja: 61-KB-4-Z-90