Preureditev Jugoslavije Sedanji svetvoni položaj je takšen, da zahteva močne države. Vojna živcev vlada v Evropi že od marca 1938, ko je bila Avstrija priključena Nemčiji. Od marca 1939, ko je bila nekdanja češko-slovaška država kot protektorat pridružena Nemčiji, se ta vojna stopnjuje od meseca do meseca. Vojna živcev se je napela do višine. Ce ne bodo živci narodov vzdržali, se bo razvnel oborožen spopad, ki bo potegnil v svoj krvavi ples predvsem evropske velesile. V takem do skrajnosti napetem položaju je treba poleg močnih živcev državnikov tudi močnih držav, ki so pripravljene in sposobne svojo neodvisnost in svoje pravice braniti samozavestno, odločno in nepopustljivo. Močna pa je tista država, ki je notranje urejena v zadovoljstvo vseh državljanov. Naša država doslej ni bila tako urejena. Zaradi pretiranega beogradskega centralizma je naša država bila politična tvorba, ki je bila slična telesu, v katerem se vsa kri zbira v srcu, ne oddaja pa se v potrebni količini v posamezne ude. Blejski sporazum z dne 24. avgusta je tej nezdravi ureditvi napravil konec. Naša država se preureja v smislu samobitnosti, samostojnosti in samopravnosti hrvatskega in slovenskega naroda. Blejski sporazum pomenja velevažno prelomnico v zgodovbii naše države. Ta prelom je hkrati polom vseh tistih, ki so goreli za centralizem, unitarizem (edinstvenost) in integrabii (celotnostni) jugoslavizem. Ta polom je hudo zadel JNS (Jugoslovansko nacionalno stranko), pod koje zastavo maršira v Sloveniji liberalizem meščanskega razumništva in laži-svobodomiselnih naprednjaških kmetijcev. Nas — stranko slovenskega ljudstva — pa državna preureditev napolnjuje z velikim zadovoljstvorn, saj je vznikla iz idej, ki jih je naša stranka od početka naše države propovedala, za katere se je v ustavotvorni skupščini in pozneje v narodni skupščini junaško borila in za katere je prinašala mnogo žrtev.. V naslednjem bomo podali zapovrsten pregled dogodkov, ki so se izvršili, in oris bistva notranje državne preosnove. Sporazum s Hrvati odo^ren Dne 24. VIII. sta se pripeljala na Bled predsednik vlade in notranji minister Dragiša Cvetkovič in /oditelj Hrvatov dr. VI. Maček. Predsednik vlade je priredil dr. Mačku na čast kosilo, na katerega so bili povabljeni poleg članov vlade trije profesorji strokovnjaki, kateri so uredili državnopravna, političnopravna ter gospodarska vprašanja, ki se nanašajo na sporazum s Hrvati, in pa uredniki naših glavnih listov. Popoldne sta se predsednik vlade Dragiša Cvetkovič in dr. Maček odpeljala z Bleda na Brdo, kjer ju je sprejel knez namestnik Pavle v skupno avdijenco. O sprejemu pri knezu je bilo izdano tole uradno obvestilo: »Nj. kr. Vis. knez namestnik je sprejel dne 24. avgusta v skupni avdijenci predsednika kraljevske vlade g. Dragiša Cvetkoviča in g. dr. Vladka Mačka, predsednika HSS in SDK koalicije, ki sta mu ob tej priliki obrazložila svoje predloge za ureditev hrvaškega vprašanja. Nj. kr. Vis. knez namestnik je v soglasnosti s kraljevskimi nam&stniki sprejel predtožene predloge v pogledu ureditve tega vprašanja.« Po vrnitvi z Brda je dal predsednik vlade časnikarjeni naalednjo izjavo: »Sporazum je dosežen in je kraljevo namestništvo sprejelo predlog. Zato je moje poslanstvo v celoti uspešno zaključeno. Vernjem, da bo sporazum soglasno spre jet in da bo v celotl odstranll poostrene položaje med Zagrebom in Beogradom in jih v celoti popolnoma rešil.« Nova vlada - novi zahoni Zgoraj navedeni izjavi predsednika vlade Drag. Cvetkoviča, da je s sklepom sporazuma s Hrvati njegovo poslanstvo uspešno zakljnčeno, je nujno sledil odstop vlade, ki je bil podan 25. VIII. Kraljevo namestništvo je sprejelo ostavko in poverilo sestavo nove vlade zopet Dragiši Cvetkoviču. Vladna kriza je bila zaključona že 26. VIII., ko sta se pripeljala z jutranjim brzovlakom na Bled predseclnik vlade, dr. Vladko Maček in drugi člani nove vlade. Po skupnem kosilu na Bledu so se vsi člani nove vlade s predsednikom Cvetkovičem na čelu odpeljali k zaprisegi na Brdo h knezu namestniku Pavlu. Slovesno zaprisežena je bila na dvoru na Brdu sledeča nova vlada: predsednik vlade Dragiša Cvetkovie, predsednik vlade n. r.; podpredsednik ministrskega sveta dr. Vladko Maček, odvetnik v Zagrebu: pravosodni minister dr. Lazar Markovič, minister v p.; minister prosvete Božidar Maksimovič, minister v p.; minister za zgradbe dr. Miha Krek, minister n. r.; minister za gozdove in rudnike dr. Džafer Kulenovič, minister n. r.; minister za ljudsko telesno vzgojo Jevrem Tomič, minister n. r.; prometni minister inž. Nikola Beslič, ini- nister n. r.; minister za zunanje zadeve dr. Aleksander Cincar-Markovič, minister n. r.; minister vojske in mornarice Milan Nedio, armadni general; minister za pošto, telegraf in telefon dr. Jos. Torbar, odvetnik v Zagrebu; finančni minister 4r. Juraj Šutej, odvet- nik v Sarajevu; minister brez portfelja dr. Bariš Smoljan, odvetnik v Zagrebu; minister za trgovino in industrijo dr. Ivan Andres, odvetnik iz Zagreba; min. soc. pol. in nar. zdravja dr. Srdjan Budisavljevič, odvetnik iz Zagreba; kmetijski minister dr. Branko Čubriloviž; minister brez portfelja dr. Mihajlo Konstantinovič, vseučil. prof., Beograd; minister za notranje zadeve Stanoje Mihaldžič, pomočnik bana savske banovine. Z ukazom kraljevega namestništva sta bila 26. VIII. razpuščena senat in narodna skupščina. Dan volitev bo še določen. Razveljavljeni so zakoni o: volitvah, tisku, zborovanjih in združevanjih. Pooblašča se ministrski svet, da z uredbami z zakonsko močjo izda nov volilni zakon, odnosno spremeni zakon o tisku. združevaniih in zborovanjih. Istočasno kot nova vlada sta bila imenovana s kraljevim ukazom za novega bana hrvatske banovine dr. Ivan Šubašič, odvetnik v Karlovcu in eden glavnih dr. Mačkovih sodelavcev, ki se je veliko trudil, da je prišlo do sporazuma. Za brvatskega podpabana je imenovan dr. Ivo Krbek, vseučiliščni profesor v Zagrebu. Usfaiioviiev in prisioioes^ bsnoviiie iirialshe Na osnovi sporazuma med Dragišo Cvetkovičem in dr. Mačkom so kraljevski namestniki na predlog nove vlade izdali 25. avgusta na podlagi čl. 116 sedanje iistave uredbo o ustanovitvi banovine Hryatske, njenem obsegu in njeni pristojnoWti. V bahovftid Hrvatsko se spojlta sav. 8ka jp primorska banovina in naslednji okraji sosednih banovin: okraj Dubrovnik (zetska banovina), okraja Šid in Lok (donavska banovina), okraja Gradačac in Derventa (vrbaska banovina), okraji Brčko, Travnik in Fojnica (drinska banovina). Sedež banovine je Zagreb. V pristojnost banovine Hrvatske se prenesejo posli kmetijstva, trgovine in industrije, šum in rudnikov, javnih del, sccialne politike in narodnega zdravja, telesne vzgoje, pravosodja, prosvete in notranje upraye. Vsi ostali posli ostanejo v pristojnosti državnih oblasti na vsem ozeralju. Prav tako ostanejo v pristojnosti državne oblapti tudi posli, ki so posebnga pomena za splošne interese države in ki so: skrb za državno varnost, pobijanje protidržavne in rušilne propagande, izvrševanje policijpke poročevalske službe, osiguranje državnega reda. Pri podeljevanju roidarskih koncesij, ki interesirajo državno obrambo, bo postopala banovina sporazumno z vojaško upravo; v slučaju nesoglasja odloča ministrski svet. Nadalje gradnja in vzdrževanje državnih prometnih sredstev; yerske zadeve; mednarodno-pravni proimet; zunanja trgovina in trgovina med banovinami (edinstvo carinskega in trgovinskega področja); menično, čekovno in ¦trgovsko pravo; postavljanje osnovnih načel prosvetne politike potozn zakona in osnovnih načel o krajevnih samoupravah ter o delavskem pravu in o vojaškem pravu. Ministrski svet more prenesti tudi druge posle državnih oblasti in ustanov na banovino Hrvatsko. Da bi mogla uspešno reševati svoje posle, se ji mora zagotoviti finančna samostojnost. Kakšni yiri, kakšna oblika in vrsta dohodkov bo pripadala banovini, bo določila posebna odredba. Zakonodajno oblast v zadevah in pristojnosti banovine izvršuje kralj in sabor (deželni zbor) skupno, upravno oblast kralj iii ban skupaj, sodno oblast izvršujejo sodišča, ki izrekajo sodbe in sklepe v jmerm kralja na podlagi zakona. Sabor tvorijo poslanci, ki jih voli narod svobodno s splošnim, enakim, neposrednim in tajnim glasovanjem s predstavništvom rnanjšin. Poslanci sabora uživajo imenuniteto. Sabor se sklicuje s kraljevim ukaEom. Kralj imenuje in odstavlja bana z ukazom, ki ga sopodpiše novi ban. Ban je pdgovoren saboru, sodi ga pa posebno banovinsko sodišče, ki ga tvorijo 3 svetniki Ł>tola Sedmorice, oddelek A in 3 sodniki npravnega sodišča v Zagrebu pod predteedstvom predsednika Stola sedmorice. Jpan rešuje končno vse zadeve svoje priIstojnosti; proti njegovim ukrepom in deJanjem so dopuščena pravna sredstva pod zakonitimi pogoji samo s prizivom na ftpravna in redna sodišča. Celokupna poJicijska služba je na vsem področju banojvine podreiena banu. Če smatra ministrJBki predseanik, da so bili z aktom bana ali drugih oblasti banovine prekršeni državni ali banovinski zakoni v škodo sploš*iih državnih interesov, mora predložiti jpritcžbo na upravno sodišče v Zagrebu. Računsko kontrolo izvršuje v vseh zadevab iz pristojnosti banovine končnoveljavno posebno računsko sodišče. Organizacija upravnega in računskega sodišča bo predpisala kraljeva uredba, ki se bo predložila saboru v uzakonitev. Za oceno ustavnosti zakonov in sporov o pristojnosti med državo in banovino je pristojno ustavno sodišče, čigar ustroj In postopek bo predpisala kraljevska uredba. Banovlna Sloveniia Ustanovila se bo tudi banovina Slovenija z isto zakonodajno in samoupravno pristojnostjo kakor banovina Hrvatska. Državnopravna možnost je že podana, ker je kraljevsko namestništvo izdalo odlok, da se določbe o banovini Hrvatski od 25. avgusta 1939 morejo s kraljevim uEaV zom razšhiti na ostale banovine. Ob tej priliki se raorejo posamezne banovine spojiti, kakor se more tudi njihov obseg spremeniti. Obseg in prei»iĄalsffo banovfine fflrvatsSfe Ozemlje banovine Hrvatske bo obsegalo 66.393 kma, to je 26.6 % vsega državnega ozemlja. Prebivalcev bo banovina imela (po statistiki iz 1. 1931) 4,423.000, med temi 3,052.000 Hrvatov katoliške vere, 164.000 muslimanov, 886.000 Srbov in 321.000 pripadnikov ostalih narodnosti. Katoličanov bo 75 %, pravoslavnih 20 %, muslimanov 4 %, pol odstotka židov in pol odstotka protestantov.