NOVI TEDNIK NT&RC Odgovorni urednik NT Branko Stameji!ii! Urednica NT Milena Brečko Poklic ŠT. 20 - LETO 54 - CELJE. 20. 5.1999 - CENA 280 SIT ilLASNIKI ANDREJEVEGA KRIŽA PO tragični nesreči se je icraj pod Goro Oljico ovil v žalost, šola je onemela, štiri družine so ostale brez svojih otrolc. Strani 16 in 17. Župan želi Sracerjev recept Celjski župan Bojan šrot o izjavah odstavljenega Romana Gracerja. Stran 2. f JJAŠNICA IZ CELJA NA UUBEČNO rambni minister dr. Franci Demšar obeta, da bo v desetih letih vojašnica preseljena, stran 3. UBILEJ SOLČAVSKE KORENINE to let Alojza Poličnika, enega zadnjih še živečih Maistrovih borcev, stran 13. Srečanje na Dobrini Udeleženke vseh izletov 100 kmečkih žensk na morje prvič skupaj. Stran 18. iJobrodošle, ptice pevke! Program prireditev 23. Mednarodnega mladinskega pevskega festivala. Stran 8. tenske, ki ne odločalo le ob štedilniku Kroniica s Celj'skega na strani 48. DOGODKI Župan želi Gracerjev recept Celjski župan Bojan Šrot o izjavah odstavljenega Romana Gracerja Na ponedeljkovi novinarski konferenci, ki jo je sklical celjski župan Bojan Šrot, je med drugim, glede na izjave Romana Gracerja, odstavljenega predsednika upravnega odbora Sklada za razvoj obrti in podjetništva, pojasnil, da sam dela sklada in Gracerja ne namerava ocenjevati. Silno pa bi si želel videti dokumentacijo sklada, ki po njegovih besedah še vedno ni dostopna revizorski hiši iz Ljubljane, ki naj bi sporazumno z Gracerjem preverila poslovanje ome- njenega sklada. Za to so se odločili že februarja letos! Skladovo dokumentacijo po Šrotovih besedah hrani raču- novodsko podjetje Fincomer- ce, ki za sklad opravlja računo- vodske storitve. Ker je usluž- benka, ki z dokumentacijo raz- polaga, že dalj časa odsotna (je v Bruslju, vrnila pa naj bi se 27. maja), revizije do danes ni bilo mogoče opraviti. Prav tako, ker ni dokumentacije, ne mo- rejo opraviti primopredaje z novim strokovnim sodelav- cem sklada Milanom Dobni- kom, ki je na tem delovnem mestu začasno že mesec dni, ker nadomešča delavko na po- rodniškem dopustu. Zato od Milana Dobnika Roman Gra- cer še ni mogel pričakovati. pravi Bojan Šrot, da bi tolma- čil pred člani odborov mestne- ga sveta računovodske izkaze sklada. Roman Gracer je na- mreč svojo odsotnost s sej od- borov za gospodarstvo in za finance pojasnjeval s tem, da bi tam moral namesto njega sede- ti Milan Dobnik. Bojan Šrot potrjuje, da se je z Romanom Gracerjem sestal na njegovo pobudo, pogovor pa da je trajal precej dlje kot pol ure, kot trdi Gracer. »Res pa je, da je bil morda nenava- den dan, ko sva se sestala. Bilo je namreč na pustni to- rek. Morda je tudi v tem kaj simbolike,« pravi župan. Ne- resnične so tudi trditve, da namerava ukiniti sklad in do- daja: »O ukinitvi sklada sem razmišljal, nisem pa se še od- ločil. Poleg tega sklada ne moremo ukiniti, dokler ni opravljena delitvena bilanca med občinami Celje, Štore in Vojnik.« Sicer pa je župan na pone- deljkovi novinarski konferen- ci še dejal, da si zelo želi videti tisto skladovo dokumentaci- jo, iz katere bo lahko jasno razbral, kako je skladu uspelo zagotoviti več kot petsto de- lovnih mest za dobrih petde- set tisoč tolarjev na delovno mesto. Obenem, je dodal, vlo- ge tovrstnega sklada ne vidi v tem, da vlaga v gradnjo po- slovnih prostorov, ■■■■■■■■■■■■■■i NGL KOMENTIRAMO Megla, megla, povsod okoli nas Celje je jako čudno mesto. Slovenceljni, kot je ozke, ome- jene in nesrečo privoščljive Slo- vence žlahtno označila Svetla- na Makarovič, so v mestu ob Savinji še posebej močno pri- sotni. Betice jim ne prevetri niti veter, ki včasih zapiha po celjski kotlini, ne razsvetli jih niti spomladansko sonce, nji- hove glave so nenehno ovite v debelo meglo, nenehno iščoč senzacije z negativnim predz- nakom. Pa najsi gre za politi- ko, gospodarstvo, ali čisto vsak- danje življenje. Zato je živeti v Celju in s Celjem večkrat precej naporno. Misliti pozitivno, tega Celja- ni ne poznamo. Nenehno nas prevevajo takšni in drugačni strahovi, zakon pa so govorice. Te dni se je spet spletla ena. Lansirana je bila iz okolij bli- zu nekdanjim občinskim ob- lastnim strukturam. Na dan pa je pricurljala, kako nena- vadno, le dan po novinarski konferenci, ki jo je sklical od- stavljeni predsednik upravne- ga odbora Sklada za razvoj obrti in podjetništva. Name- njena je bila županu Bojanu Šrotu, v stari jugo maniri, kako taktično oslabiti meprijate- Ija«. Ta naj bi se menda po nekaj mesecih županovanja zavihtel kar na ministrski stol- ček pravosodnega ministrstva. Zadeve bi se lahko skoraj logično prekrivale, glede na to, da so celjski svetniki na zadnji seji mestnega sveta brez besed in vprašanj soglašali, da pod- župana Marka Zidanška (SKD), ki je bil sprva določen za to, da nasledi župana ob njegovem morebitnem predča- snem prenehanju mandata, nadomesti Zdenko Podlesnik (LDS). A Marko Zidanšek v tem ni videl bavbava, temveč preprosto dejstvo, da je pritisk na župana naredila močnejša stranka, torej LDS, in zato nje- ga postavila »samo« za podžu- pana za komunalne zadeve. okolje in prostor Iskreno den je bil, ko smo ga spra^^ li, ali se župan Šrot odpravlj^ Ljubljano. Tudi nova podž^ nja za negospodarstvo in zem Janja Romih, ki je bH^ pred dnevi navdušena, župan pritrjuje v njenih pr^ devanjih iz Celja narediti tu turistično mesto, o županovi odhodu ni vedela nič. Pa kaj podžupani, ulica tako ali [qj, ve vse. A glej ga,^ zlomka, tudi j pan Bojan Šrot o svojem odi du v Ljubljano ni vedel nit telefonskem pogovoru je zoi dil, na ponedeljkovi novim ski konferenci pa to še enk ponovil pred celjsko novim sko srenjo, da ga ministn stolčki v času županske^ mandata ne zanimajo. Še ya Tlidi na prihodnjih državno, borskih volitvah ne namerni kandidirati. Odstopil bo le, i ga bodo razrešili, ali če ga t presenetilo kaj drugega, kot nepričakovana bolezen, sreča in podobno. Čeprav županovanje Celju manj sk ko, kot je mislil, in res zahte. skoraj 24-umi delavnik, koi se vsi kandidati za župa hrustih v predvolilni kamf nji, da bodo županovali, I' vztrajal štiri leta, je zagotovi In tako lahko ugotovim da nekaterim Celjanom t mišljija dela neznansko. , namesto, da bi od župav pričakovali rezultate, ti boi nenazadnje v korist mesu če jih kaj bo, raje meljejo svojih buticah čudne mii vnašajo s tem nemir v ob& sko upravo, sejejo nejevol med občane, Celje pa dobii dodatne negativne toči Očitno nam še ni padlo n um, da če o svojem mestu vodstvu Celjani sami mis mo slabo, Celja tudi drugi' morejo kaj prida ceniti. J tudi zato je, in očitno še Celje v Sloveniji tam, kjer ji NATAŠA GERKEŠ LEDNI Gospodarske naložbe, preskromne za razvoj v torek, 18. maja, se je predsednik države, Milan Kučan mudil v Velenju, kjer so ga- seznanili s položajem šaleškega gospodarstva,! s problemi nezaposlenosti in z ovirami pri! načrtovanju razvojnih projektov na območju širše regije. V Velenju je trenutno več kot 2300 brezposelnih, i čeprav se trend upadanja brezposelnosti nadaljuje.: Med brezposelnimi je veliko invalidov, čeravno 1 imajo v tej mestni občini pet invalidskih podjetij.; Eno od teh, podjetje Blues, si je predsednik ogle-: dal, še pred tem pa dobro uro namenil pogovoru sj predstavniki gospodarstva. Poudaril je pomen in- ternacionalizacije gospodarstva in izobraževanja] ter menil, da zgolj ohranjanje obstoječih gospo-^ darskih rezultatov ni ohrabrujoče: »Zaskrbel me^ je podatek, da so nove naložbe dovolj le zaj obstoječo proizvodnjo in ne za kaj več.« Dejal jej še, da je Gorenje eno od tistih podjetij, v katerem| znajo dobro prisluhniti ambiciji evropskega tržiš- ča, in izrazil upanje, da bodo zaslužek namenili v nove tehnologije in znanja. Predsednika so spreje-i li tudi v Gorenju in inštitutu za ekološke raziskave, Erico, v Beli dvorani pa si je ogledal predstavitev; podjetja Era,. K.L., Foto: G.K.; Velenjski župan Srečko Meh je predsednika Milana Kučana opozoril na problematiko brezposelnosti in težave pri oblikovanju razvojnih projek- tov, pomembnih za regijo, izpostavil pa je tudi problem slabih cestnih povezav. Bližnjica ob Solii v občini Podčetrtek so se na državni razpis za dodeli« sredstev za spodbujanje razvoja demografsko ogroženi območij prijavili s projektoma bližnjice v Rogaško Slatin ter vinske ceste. Prvi je projekt sofinanciranja modernizacije ceste v dolii Vonarja, pri čemer naj bi letos asfaltirali vsega skupaj 2, kilometra razdalje. Tako bi ostalo na območju občine PodČetrtf le še 2 kilometra makadamske ceste, ki ji zaradi krajše p" pripisujejo precejšnji pomen za povezovanje turistične ponudb Podčetrtka in Rogaške Slatine. Na razpis pa so prijavili še proj^' inicialnega razvojnega programa za oblikovanje in trženje vinsl^ turistične ceste v občini Podčetrtek. ^ DOGODKI 3 Vojašnica iz Celja na Ljubecno v desetih letih naj bi po besedah obrambnega ministra preselili celjsko vojašnico obisku v Celju je bil v torek mini- ^ za obrambo dr. Franci Demšar s jelavci, med katerimi je bil tudi dr- sekretar Miro Trbovc, ki se uk- ja tudi s problematiko vojaških ne- ,(ničnin. S celjskim županom Boja- ji Šrotom se je minister pogovarjal o fstni problematiki na območju stne občine Celje. jjinister Demšar je povedal, da je mini- po za obrambo podedovalo precej jaških objektov. Ker želijo z njimi do- 0 gospodariti, sedaj ugotavljajo, katere loh še potrebujejo, za tiste, ki niso več jjihovem interesu, pa se dogovarjajo z pani, kakšna bo njihova usoda. V Celju so se pogovarjali predvsem o kompleksu vojašnice ob Mariborski ce- sti, ki naj bi jo preselili na Ljubečno. Ves kompleks bi ministrstvo za obrambo odstopilo občini, za zamenjavo pa bi radi 120 hektarjev zemljišč na lokaciji Ljubečne, kjer bi gradili nov vojaški kompleks. Cilj ministrstva je namreč vse vojaške objekte iz mest odstraniti na obrobje. Na lokaciji Ljubečne ima vojska že 21 hektarov zemljišča, o preostalem pa se morajo dogovoriti z občino in nekaterimi tamkajšnjimi lastniki zem- ljišč. Približno v petih letih je realno pričakovati, da bi uredili vse to, v nadalj- njih petih letih pa bi na novo lokacijo preselili postopoma celo vojašnico, stre- lišče iz Pečovnika in skladiščne prostore ter remontne delavnice, ki so sedaj v Bežigradu. Tako bi se vojska iz Celja umaknila v desetih letih, meni minister Demšar. Precej težav v Celju je s hišami, ki stojijo ob vojašnici na Mariborski cesti. Denacionalizacijski zahtevek je vložen v zvezi z Westnovima vilama, reševanje denacionalizacijskega postopka za hišo Delacordovih pa je v pristojnosti celjske upravne enote, je povedal Bojan Šrot. Dogovorili so se tudi, da uprava za obrambo ostane v prostorih bivšega SDK v Celju, vendar sčasoma ne več v podna- jemniškem razmerju do Mestne občine Celje. Minister Demšar je pogovore v Celju označil za zelo uspešne. mmmmmmmmmmmmmmmmmm ngl PO SVETU Piše: DAMJAN KOSEC, POPtv Begunci živi ščit? Ne mine teden dni, da ne bi poročali o civilnih žrtvah Na- tovega bombardiranja ZRJ. Tokrat so letala napadla ko- sovsko vas Koriša. Po poroča- nju srbskih medijev je bilo pri tem ubitih 87 civilistov, ki so bili v begunskem konvoju. S sedeža Nata pa prihajajo nas- protujoče si vesti o napadu. Medtem ko Srbi pravijo, da je zavezništvo namerno napadlo begunce, so v Bruslju srbska poročila označili za lažna. Ni pa jim jasno, kaj so civilisti delah na tej lokaciji, saj je po njihovih podatkih šlo za vojaš- ko taborišče. Zato niso izključi- li možnosti, da so bili civilisti uporabljeni kot živi ščit. To domnevo je za nemški radio Deutsche Welle potrdil nek oči- videc, ki je dejal, da so srbske sile tik pred napadom na Kori- šo na majhen zagrajen prostor prignale kakih 600 ljudi. Eden od srbskih policistov naj bi jim dejal: »Zdaj boste videli, kako izgleda Natov napad.« Sicer pa je teden minil v ugi- banju, ali so enote jugoslovan- ske vojske res začele napoveda- ni delni umik s Kosova. Na Natu pravijo, da bodo napade ustavili šele, ko bo Beograd izpolnil vseh pet zahtev, med katerimi je tudi umik vseh ju- goslovanskih enot s Kosova, us- tavitev nasilja, beguncem omo- gočena vrnitev, prihod medna- rodnih sil in politično reševanje kosovske krize. Jelcin ostala, Primaicovodliaia Rusija se nikakor ne more izvleči iz politične krize. Ko je pred osmimi meseci z imeno- vanjem Primakova za pre- miera kazalo, da se bodo poli- tične strasti za nekaj časa umirile, je Jelcin zdaj poteg- nil še eno svojih nenavadnih potez. Dan pred začetkom razprave v dumi o njegovi od- stavitvi je vladar Kremlja od- stavil tudi Primakova. Kot glavni razlog za to je nave- del neizboljšanje gospodarske- ga položaja v državi. Za novega premiera je imenoval 47-letnega Sergeja Stepašina, ki je bil nek- daj vodja ruske obveščevalne službe, potem pravosodni mini- ster, od aprila lani pa notranji minister. Znan je po svoji lojal- nosti Jelcinu, po nasilni zaduši- tvi nekaterih najhujših nemirov v času Gorbačova in kot zago- vornik trde linije med vojno v Čečeniji. Krivda za slednjo je bila tudi ena od petih točk ob- tožnice (poleg krivde za razpad SZ, protitankovski napad na parlament 1. 93, razpad vojske in genocid nad ru.skim ljuds- tvom), ko so poslanci dume gla- sovali o začetku postopka za Jelcinovo razrešitev. Vendar no- bena točka ni dobila dvotretjin- ske večine, to je 300 glasov.. Še največ poslancev, 283, je Jelcina spoznalo za krivega za izbruh vojne v Čečeniji, kar pa je bilo 17 glasov premalo za nadaljevanje postopka za predsednikovo od- stavitev. Ciampi na celu Italije Italijani so dobili novega predsednika. Državo bo pri- hodnjih sedem let vodil Caric Azeglio Ciampi, dosedanji fi- nančni minister, nekoč tudi premier. Ciampija so izvolili že v prvem krogu, kar priča o njegovi priljubljenosti. Za primerjavo: dosedanjega predsednika Scalfara, ki je dr- žavo vodil dva sedemletna mandata, je parlament leta 92 volil 10 dni, glasovanj pa je bilo kar 16. Vloga predsednika v Italiji je sicer bolj figurativna, vendar pa je edini, ki lahko razpusti parla- ment, razpiše volitve in imenu- je premiera. 78-letni Ciampi je strankarsko neopredeljen, če- prav da veliko na italijansko katoliško tradicijo. Tako gre na primer vsako jutro k maši. la- ko kot krščanski tradiciji je pre- dan tudi svojemu delu. Od leta 1946 je bil zaposlen v narodni banki, kjer se je hitro vzpenjal in leta 79 postal guverner. To delo je opravljal 14 let, do od- hoda v poHtiko oz. vlado. V tem času je banko »osvobodil« poli- tičnega nadzora. Eden od itali- janskih časnikov-je zapisal, da ga odlikujejo prestižna prete- klost, karizma, poštenost, med- narodne zveze, tehnične vrline in pohtične sposobnosti. Ne pi- je in ne kadi, rad pa poseže po čokoladi. Je poročen s svojo fakultetno ljubeznijo, ima dva otroka, sprošča pa se z nogo- metom in veslanjem. Poleg te- ga uživa v branju Gbtheja v nemščini. Baralc porazil Netanjahuja v Izraelu so potekale pred- časne parlamentarne volitve, na katerih so volivci nepo- sredno volili novega premie- ra. Pretendenta za ta položaj sta bila dva: sedanji predsed- nik vlade Benjamin Netanja- hu in vodja laburistične opo- zicije Ehud Barak. Kot je bilo pričakovati in tudi kot so kazale javnomnenjske raziskave, je Barak gladko (56 odstotkov glasov) porazil Neta- njahuja (44 odstotkov). K temu je pripomoglo tudi dejstvo, da je sprva bilo pet kandidatov. Dva dni pred volitvami je od kandidature odstopil Azmi Bi- šara, kandidat arabskega rodu. Le dan pred volitvami pa se je za to odločil tudi Jicak Morde- haj, nekdanji obrambni mini- ster, ki je privržence pozval naj volijo Baraka. Za umik se je odločil tudi peti kandidat, na- cionalist Beni Begin, Netanja- huju so škodovala tudi doseda- nja tri leta premierstva, ko je povsem izničil vsa mirovna pri- zadevanja in je uničil vse, za kar sta si leta prizadevala umrli Jicak Rabin in kasneje Simon Peres. Zmerni izraelski volivci so njunega naslednika prepoz- nali v Ehudu Baraku. Priznanja najboljšim na sejmu If soboto so na sejmišču Golovec za- li pet dni trajajoči sejem Vse za otro- lin družino, ki je bil letos že triind- jseti po vrsti, posebno težo pa mu je li tokrat dajal strokovni del. Name- en je bil otrokovemu ustvarjalnemu ražanju in kakovostnemu delu v vrt- \ in šolah, o čemer so govorili na ivilnih posvetih, okroglih mizah in edstavitvah. 6 tisoč kvadratnih metrih razstav- 1 površin se je predstavljalo 230 raz- nih razstavljavcev, od proizvajalcev ač in opreme, do vrtcev in šol. Pose- li poudarek so tudi letos namenili predstavitvi šolskih glasil in podelitvi priznanj najboljšim. Ministrstvo za šols- tvo in šport je med 112 glasili prvo nagrado podelilo glasilu Izpod klobuka vrtca Horjul. Drugo nagrado je prejela OŠ Frana Roša za glasilo Čup, tretjo pa OŠ Orehek za glasilo Radovednež. Med srednješolskimi se je najbolje odrezalo glasilo Špric Srednješolskega centra Ve- lenje. Mestna občina Celje je s priznanji na- gradila podjetji Aja-Lina iz Velenja za domišljene didaktične igrače ter Didea iz Zagreba za domišljeno in prilagodljivo masivno pohištvo. Tradicionalno priznanje Celjskega sej- ma Zlata zibka kot znak kakovosti je prejelo ptujsko podjetje Apollo za večna- menski otroški stol. Srebrno zibko so namenili podjetju CRI Celje za pohištveni program Silva, ki raste z otrokom, brona- sto zibko pa je prejelo podjetje Aja-Lina za svoj celoten program. Celjski sejem je podelil še znak Celeia podjetju Emona Obala Koper za vsebin- sko bogato predstavitev na sejmu, poseb- no priznanje pa še Združenju proizvajal- cev in prodajalcev igrač Slovenije za pris- pevek k razvoju sejma. TC Blizu delitveni bilanci Prvega junija naj bi se sesta- občinska sveta občin Štore Vojnik ter celjski mestni et. Vsi trije bodo med dru- Bi na dnevni red uvrstili spo zum o ureditvi medsebojnih Bmoženjskih razmerij med >činami. Tako naj bi bili ven- iHe blizu dokončanju deli- ene bUance, ki traja že nekaj I Pri dogovorih o delitveni bi- ici so upoštevali več kriterijev, vi je lega, drugi število prebi- Icev, na podlagi česar bodo lili kapitalski delež in pri- ^njkljaj po zaključnem računu ileto 1994, ki znaša 144 milijo- ov tolarjev. Izračunali so, da je Mestni občini Celje od nekda- f občine Celje ostalo 77,9 od- ^tka prebivalcev, v občini Voj- 15,6, v občini Štore pa 6,5 listotka prebivalcev. Upoštevali \ so tudi dogovorni kriterij, kvsem pri obveznostih nek- he občine Celje glede dolgo- pih kreditov za razvoj telefo- |e, izgradnje komunalne infra- [ukture in podobno. Podrob- ■"sti bodo znane po 1. juniju, ko tlo predlagano gradivo obrav- M\ občinski in mestni svetni- Celjski svetniki bodo takrat dnjič zasedali dopoldne, vse slednje seje bodo ob torkih fPoldne. NGL Osrednja proslava ob dnevu Slovenske vojske je bila v celjski vojašnici. Vojaki so praznovali ^ 15. maja leta 1991 so slo- venski fantje prvič v zgodo- vini začeli služiti vojaški rok v vojski Slovenije, takratni Teritorialni obrambi, zato praznuje Slovenska vojska na ta dan svoj praznik, V Celju so ga obeležili s četrt- kovo proslavo v vojašnici. Poveljnik 3. operativnega poveljstva SV brigadir Alojz Završnik, je ob tej priložnosti novinarjem predstavil dosež- ke minulega leta. Izpeljali so prvo fazo reorganizacije voj- ske in so tako pripravljeni za nadaljnje prilagajanje voj- skam razvitih evropskih dr- žav. Dosedanje izkušnje (mednarodna vaja Nata na na- ših tleh) so pokazale, da smo po organiziranosti in načinu dela primerljivi z drugimi dr- žavami. Sicer pa nekateri pro- fesionalni vojaki enot 3. Ope- rativnega poveljstva sodeluje- jo tudi v aktivnostih Slovenske vojske v tujini (pet vojaških policistov je v Bosni, nekaj jih je sodelovalo na mednarodni vaji podpore pri zaščiti in re- ševanju, pripravljajo se za eaoto za humanitaroo misijo za pomoč beguncem na Koso- vu ter za misijo na Golanu). Ves čas pa poteka organizira- no usposabljanje vojakov na služenju vojaškega roka v vo- jašnicah. Poveljnik Završnik, ki je bil ob tej priložnosti tudi sam po- višan v brigadirja, je nato pri- pravil sprejem za povišane častnike in prejemnike priz- nanj ministrstva za obrambo. Srebrno medaljo generala Mai- stra je prejel Silvester Bedrač, srebrni medalji SV pa Peter Einfalt in Mirko Ognjenovič. Desetim pripadnikom SV so izročili bronaste medalje gene- rala Maistra, sedemnajstim pa bronaste medalje SV. TC Foto: GK Nova stanovanja v Bistrici j v Bistrici ob Sotli nameravajo še pred poletjem začeti z;! !''3dnjo treh stanovanj, od tega dveh neprofitnih in enega \ kadrovskega. Lani, ko so bih še del podčetrteške občine, sol |rav tako zgradili tri stanovanja, dve neprofitni in enoj 'ocialno. V tem mesecu je bila tudi prva poroka v novij 'istriški poročni dvorani, ki jo je uredila in opremila nova! 'bčina. BJ| il. 20.-20. mol 1999 4 DOGODKI Toča na Kozjanskem v četrtek zvečer sta v občinah Kozje in Bistrica ob Sotli pustošila toča in obilno deževje, zaradi če- sar so zjutraj ponekod po- plavljali vodotoki. V občini Kozje so najbolj prizadete KS Lesično, Za- gorje, Kozje in Buče. V omenjenih občinah ter v manjši meri v delu občine Podčetrtek, je nastalo veli- ko škode na makadamskih ter asfaltiranih cestah, kjer je uničevalo bankine ter na- našalo večje količine blata. Po ugotovitvi občinske ko- misije iz Kozjega je najhuj- še v Ortnicah pri Bučah, kjer je cesto tako poškodo- valo, da so ostali brez zveze s svetom. Sicer pa so se pojavili novi plazovi, veliko škode je tudi na posevkih in v vinogradih, od koder je odnašalo celo večje količi- ne zemlje. V občini Bistrica ob Sotli (kjer je najbolj prizadet njen zahodni del) pravijo, da tako obilnega deževja ne pomnijo niti najstarejši, podobnega mnenja pa je krajan iz Črešnjevca, ki redno meri količino pada- vin. Občinske komisije za ocenitev škode iz Kozjega in Bistrice ob Sotli so bile v začetku tega tedna še na terenu. V občini Kozje so prejeli za poškodbe na cesti ter pla- zove do ponedeljka dopol- dan 20 prijav, v Bistrici vsega skupaj nad 60, pri čemer so pričakovali še nove. BJ Beguncev v Štore ne bo Svetniki glasovali proti sprejemu beguncev v dom na Lipi Svetniki občme Štore so na izredni seji občinskega sveta obravnavali sporočilo Urada RS za priseljevanje in begunce, v katerem je urad svetnike zapro- sil za mnenje sveta o tem, da bi v nekdanjem samskem domu v naselju Lipa v Štorah naselili begimce s Kosova. šMniMHHHHHi Lastnik nekdanjega samskega doma na Lipi, v katerem danes bivajo sezonski delavci, je že peto leto podjetje Eurocomp ozi- roma lastnik podjetja Alelcsan- der Jančar, ki je tudi solastnik nekdanjega zbirnega centra za begunce na Teharjah. Med bur- no razpravo na izredni seji, ki se je je udeležil tudi Aleksander Jančar, so svetniki poudarjali, da bi bila to prevelika obremenitev za tako majhen kraj, kot so Što- re, da tu že sedaj živi veliko socialno ogroženih prebivalcev in da zato beguncev v občini, tudi zaradi pomanjkanja prosto- ra v zdravstvenem domu ter v šolskih razredih, niso sposobni sprejeti. Zato so svetniki na predlog župana občine Štore Franca Jazbeca glasovali proti temu, da se begunci s Kosova naselijo v domu na Lipi in tak- šno mnenje posredovali tudi Uradu RS za priseljevanje in be- gunce. Lastnik podjetja Eurocomp Aleksander Jančar je želel za- devo med izredno sejo podrob- neje razložiti, vendar ga župan Franc Jazbec vse do konca raz- prave ni pustil do besede. Kot je Jančar povedal po izredni seji, so v Eurocompu že prej prosili za mnenje občinskega sveta, vendar župan po več klicih ni bil dosegljiv. Zato je Jančar uradu predlagal, naj za mnenje občin- skega sveta o sprejemu begun- cev zaprosijo sami. Jančarja pa je zelo presenetilo, da mu župan Jazbec ni dovolil razložiti, kako je do predloga za naselitev be- guncev prišlo, saj se je namera- val dogovoriti o sprejemu vsaj petih ali desetih beguncev v do- mu na Lipi. Po Jančarjevih bese- dah so to begunci, katerih sorod- niki že živijo v domu na Lipi in so v obrazcu, ki jim ga je posre- doval urad in v katerega so vpi- sovali svojce s Kosova, ki naj bi prišli v Slovenijo, kot svoj stalni naslov vpisali naslov štorskega doma, v katerem živijo. »Zato so se v uradu očitno začeli zanimati za ta dom, ki so si ga tudi ogledali, potem pa so me poklicali in vprašali, ali bi bili pripravljeni vanj sprejeu begun- ce. Strinjal sem se, vendar sem jim moral posredovati dokazila o izpolnjevanju pogojev za spre- jem, pri čemer nismo mogli do- biti mnenja občinskega sveta ob- čine Štore,« je povedal Aleksan- der Jančar in dodal, da bodo v podjetju Eurocomp spoštovali mnenje štorskih svetnikov. To pomeni, da bodo v domu na Lipi še naprej stanovali sezonski de- lavci, begunci pa vanj očitno ne bodo prišli. NINA M. SEDLAR Podžupani se predstavijo Na ponedeljkovi redni žu- panovi novinarski konferenci so se javnosti želeli predstavi- ti tudi trije celjski podžupani. Podžupanja za negospodar- ske dejavnosti in turizem je Ja- nja Romih (ZLSD), kasneje bo v svoj delokrog dobila tudi kra- jevne in četrtne skupnosti. Ker ima trenutno polne roke dela s turizmom, ki je bilo v celjski občinski upravi doslej precej zanemarjeno, bo zato področje krajevnih in četrtnih skupnosti zaenkrat obvladoval še župan Bojan Šrot. Janja Romih je poudarila, da Celje ima možnosti razviti se tudi kot atraktivno turistično mesto, četudi turizmu letošnji občinski proračun namenja le sedem milijonov tolarjev. Pet od teh gre Turističnemu druš- tvu Celje. Prepričana je, da se da marsikaj postoriti tudi z de- lom, voljo in idejami. Zato pri- čakuje, da ji bodo namige za to dajali tudi meščanke in mešča- ni. Sicer pa pravi, da naj bi letos v Celju ustanovili lokalno turi- stično organizacijo in uredili tu- ristično signalizacijo. Prizade- vala si bo tudi za enotno podo- bo ter slogan mesta. Svojo vlogo vidi predvsem v povezavi vseh tistih v Celju, ki so že doslej precej delali na področju turiz- ma. Podžupan za komunalo, oko- lje in prostor je Marko Zidan- šek (SKD). Prva pomembnejša akcija novega podžupana je nov parkirni režim, ki ga bo Celje dobilo 1. junija. Skupaj z občinsko strokovno službo so pripravili takšen predlog, da so mu bili celjski mestni svetniki precej naklonjeni in ga ocenili za obetavnega. Sicer pa podžu- pan Zidanšek pravi, da naj bi letos vendarle storili korak dalje pri projektih za centralno čistil- no napravo in za čistilno napra- vo Škofja vas, za kar se obetajo tudi ugodni krediti, za katere namerava kandidirati Mestna občina Celje. Na krajevne in četrtne skupnosti pa bi lahko, je prepričan Zidanšek, prenesli določene obveznosti občine, predvsem tiste, ki se nanašajo na urejanje nekategoriziranih cest in otroških igrišč. Podžupan za finance in ob- činsko premoženje je Zdenko Podlesnik (LDS). V ponede- ljek je bil službeno zadržan, zato ga na novinarsko konfe- renco ni bilo. Dela pa mu ne bo manjkalo, pravi Bojan Šrot, saj Mestna občina Celje razpolaga s precejšnjim premoženjem, precej dela pa bo tudi s tem, da se uredijo občinske finance. Občina namreč mora končno začeti poslovati v skladu z raz- položljivimi sredstvi, ne pa z zadolževanjem preko svojih zmožnosti. Iskali bodo tudi no- ve proračunske vire in skušali tam, kjer je zakonodaja na tem področju nelogična, doseči, da bo prišlo do ustreznih spre- memb. NGL PO DRŽAVI Priprave na Clintona LIUBUANA, 12. maja (Delo) - Zunanji minister Boris Frlec je članom odbo. ra za mednarodno sodelo. vanje povedal, da je sloves, ski organizacijski odbor že pripravil osnutek program; obiska ameriškega pred" sednika Billa Clintona • Sloveniji. Clinton bo našo državo obiskal konec junj. ja, najverjetneje pa bo pre, nočil na gradu Brdo, ki ga pospešeno obnavljajo Premestitve UUBUANA, 13. maja (Delo) - Minister Borut Šu- kije je iz generalne policij- ske direkcije na druga de- lovna mesta premestil Dra- ga Kosa, Vinka Gorenaka in Božidarja Radmeliča. Če- prav trdi, da premestitve niso povezane s preiskavo v aferi Holmec, so se vsa tri imena pojavljala v njej. NadšlcofVovk med blaženimi? UUBUANA, 13. maja (Delo) - Nadškof dr. Franc "Rode je z odlokom začel uradni postopek za razglasi- tev nadškofa Antona Vovka za blaženega. Vovk je bil na čelu ljubljanske škofije od le-1 ta 1945 do smrti, v prvih i povojnih letih pa je imel hude i težave z nasprotniki Rimoka-. toliške cerkve v Sloveniji. [ Sankcije proti ZRJ UUBUANA, 13. maja (Delo) - Vlada je predlaga- la, naj parlament po hitrem postopku sprejme predlog zakona o uvedbi sankcij proti ZRJ. Zakon med dru- gim uvaja prepoved proda-, je, dobave in izvoza nafte in naftnih derivatov v ZRJ. Kazni za kršitelje naj bi znašale od 60.000 do 20 milijonov tolarjev. Za borce UUBUANA, 14. maja (Delo) - Državni zbor ni sprejel predloga poslanske skupine SDS, da bi odpravi- li zakon o financiranju zve- ze borcev in s tem tudi pra- vice narodnih herojev iZ| druge svetovne vojne, Sedmina ■ Demokratov ^ UUBUANA, 15. maja (Delo) - Demokrati Slove- nije so na izrednem kon- gresu za novega predsedni- ka stranke izvolili Mirka Macherja. Iz stranke sta odšla dosedanji predsednik Tone Peršak in ugledna čla- nica Danica Simšič. Znova Toplak MARIBOR, 18. maja (STA) - Senat mariborske univerze je za rektorja izvo- lil Ludvika Toplaka, ki je to funkcijo opravljal že prejŠ' njih šest let. Za Toplaka je glasovalo 14 članov senata, za njegovega protikandida- ta Davorina Kračuna se- dem, neveljavna je bila ei- glasovnica. Del udeležencev letne konference ZKO Žalec. Skupna zveza kulturnih društev ostaja v Kulturnem domu na Polzeli je bila redna letna konferenca Zveze kulturnih društev Žalec. V zvezo je vključenih 23 kulturnih društev iz vseh občin Spodnje Savinjske doli- ne, tudi iz žalske občine, kjer je sicer 12 društev ustanovilo lastno zvezo, imenovano Zveza kulturnih društev Savinja Žalec. Prisotne je najprej v imenu gostitelja pozdra- vil predsednik KD Polzela Marko Slokar, po krajšem kulturnem programu pa sta o delu zveze poročala predsednik Stanko Novak in Jožica Ocvirk v imenu strokovne službe. Pou- darila sta, da so strokovna operativna opravila s spremembo zakonodaje sicer prešla iz zveze na Sklad RS za ljubiteljske kulturne dejavnosti - izpostava Žalec, da pa enotna zveza kulturnih društev iz Spodnje Savinjske doline še naprej ostaja v vlogi povezovanja in morebitne pomo- či kateremu od društev. Takšno usmeritev je kot pravilno potrdil tudi tajnik Zveze kulturnih društev Slovenije Janko Eržen, ki je zvezi in društvom čestital za bogato in ustvarjalno delo. Predsedniki društev so staremu 13-članskemu upravnemu odboru in nadzornemu odboru podaljšali mandat še za' 4 leta, ob koncu pa so podelili priznanja in plakete najbolj prizadevnim članom. Zlato pla- keto zveze je prejel Avgust Dobriha iz Prebol- da. T. TAVČAR IZ OBČINSKIH SVETOV Preveč za družbene dejavnosti? BISTRICA OB SOTLI - Predvideni skupni prihodki in odhodki občine, ki ima nad 1500 prebivalcev, znašajo dobrih 99 milijo- nov tolarjev. To so zapisali v osnutku prvega občinskega proračuna, ki ga svetniki prejšnji teden niso sprejeli. Prevladalo je mnenje, da je v njem preveč denarja za družbene dejavnosti, zato bodo številke pred novo obravnavo presodila svetova delovna telesa. (BJ) Ceste, parkirišče in pločnik BISTRICA OB SOTLI - Nova občina se je na državni natečaj za dodehtev sredstev za spodbujanje razvoja demografsko ogrože- nih območij prijavila s projektom modernizacije makadamskih cest Ples-Dekmanca in Kunšperk-Orešje. Sicer pa namerava občina letos vložiti denar tudi v ureditev avtobusnega parkirišča na novi lokaciji ter v izdelavo projektne rešitve prometne ureditve ozkega občinskega središča, kjer potrebujejo pločnik. (BJ) Dve sejnini za pomoč POLZELA - Svetniki so se na zadnji seji odločili, da znaša sejnina za udeležbo na redni seji 9 tisoč tolarjev, na izredni seji pa 5 tisoč tolarjev. Člani delovnih teles, ki niso člani občinskega sveta, dobijo za posamezno sejo 5 tisoč tolarjev. Svetniki so se soglasno odrekli dvema sejninama v korist družine Zevnik- Gregorc, ki jim je ogenj pred kratkim uničil hišo. Dražji vrtec POLZELA - Od 1. junija dalje bo vrtec na Polzeli dražji za 8 odstotkov, so se odločili svetniki. Tako bo ekonomska cena v prvi starostni skupini (od 1. do 3. leta) 40.639 tolarjev, za drugo starostno skupino (od 3. leta do vstopa v šolo) pa 36.749 tolarjev. Odbori za boljše delo POLZELA - V občinskem svetu bosta delovali dve komisiji in trije odbori. Komisijo za volitve in imenovanja bo vodil Ivan Cvikl, statutarno pravno komisijo Marjana Šmajs, odbor za negospodarstvo Stanko Novak, za gospodarstvo Stanislav Kralj, odbor za prostorsko planiranje in komunalo pa Anton Mešič. Poleg potrditve teh odborov in komisij so svetniki na zadnji seji potrdili člane desetih krajevnih odborov. (T.T.) Št.a0.-20.naf 199# DOGODKI 5 Kazenski postopek zaradi podpisov Poslanec Jakob Presečnik pojasnjuje, zakaj je zaprosil za poslansko imuniteto Lndatno imunitetna ko- jija je državnemu zboru .dlagala, naj poslancu ^ iz Zgornje Savinjske do- le Jakobu Presečniku po- ji poslansko imuniteto, ^avni zbor bo o imuniteti Jočal v prihodnjih dneh. lakoli Presečnik se sklicuje [imuniteto v primeru ka- pske ovadbe zaradi dom- vno kaznivega dejanja zlo- pooblastil, kazenski po- ipek pa vodi velenjski od- lek okrožnega javnega to- stva v Celju. (Približno pol leta po kata- ofalnih poplavah v letu 50 sem se zaposlil v takrat- občinski upravi Občine Mo- zirje, kjer smo se v novo usta- novljenem Zavodu za urbani- stično načrtovanje in razvoj aktivno vključili v odpravo posledic predvsem na po- dročju koordinacije z držav- nimi institucijami pri sanaciji državnih cest, vodotokov in plazov ter pri sanaciji občin- skih cest in premostitvenih objektov, vključno s pripravo ustreznih prostorskih in iz- vedbenih dokumentov. Za sa- nacijo na drugih področjih pa so bile po sklepu Izvršnega sveta zadolžene druge firme, kot so ZKZ, GG, Javno podjet- je Komunala. Prav slednji so bila za sanacijo s strani drža- ve odobrena sredstva za 11 večjih projektov, za katere je bilo potrebno takoj črpati sredstva, izvedba pa se je za- radi različnih razlogov (nepri- pravljeni prostorski in izved- beni dokumenti, medsebojna povezanost izvedbe z vodar- skimi deli, za katere je s strani države zmanjkalo denarja, pa tudi posojanje prostih finanč- nih sredstev drugim firmam in preusmeritev denarja v iz- gradnjo drugih infrastruktur- nih objektov), odvijala poz- neje, nekaj tega pa sploh ni bilo dokončanega. Nekaj mojih podpisov v le- tu 1991 v imenu občinskega zavoda, ki pozneje pri komu- nalni infrastrukturi v opera- tivno izvedbo ni bil vključen, na dokumentih za pridobiva- nje državnih sanacijskih sred- stev je sedaj spornih, ker Ko- munala iz prej navedenih pa tudi subjektivnih razlogov svojega dela ni v celoti opravi- la. Celotno moje delovanje in delovanje zavoda je bilo us- merjeno v to, da se v čimvečji meri odpravijo posledice te, tako velike naravne nesreče in da se izboljša celotna infra- struktura na območju Zgor- nje Savinjske doline,« je poja- snil Jakob Presečnik. mmmmmmm u. selišnik Na poti k poslovni odličnosti lazvojni center IRC iz Ce- je po uspešno opravljeni tifikacijski presoji kot tje tovrstno podjetje v iveniji izpolnilo vse pogo- za pridobitev mednarod- na certifikata ISO 9001/ ;kIT ter mednarodno re- itracijo certificiranega si- ima kakovosti. Informacijsko računalniški nter je dokaj uveljavljen po- idnik rešitev s področja infor- atike in informacijske tehno- 5ije. Ima dolgoletno tradicijo t več kot 200 referenc v Slo- niji, ki se nanašajo zlasti na legralne projekte s področja islovne informatike. Pridob- ili certifikat, ki ga imata le še ibljanski družbi List in Her- K Softlab, velja v celjskem Utru za projekte programske preme, produktno zasnova- ' tehnološke rešitve in sveto- mje na področju poslovne in- Hnatike in informacijske teh- nologije za potrebe bančništva, proizvodnih podjetij, javne uprave in komunalne dejavno- sti, vključno z usposabljanjem uporabnikov, vzdrževanjem in pomočjo. Direktor IRC Ivan Zupane je povedal, da je pridobitev certifikata ISO 9001/TickIT dokaj specifična naloga, saj je ob zahtevah standarda ISO 9001 treba izpolniti tudi smer- nic ISO 9000-3, ki zadevajo značilnosti pri razvoju, doba- vi in vzdrževanju programske opreme. "Vzpostavljeni si- stem kakovosti bo seveda po- trebno v bodoče skrbno vzdr- ževati, izpopolnjevati in iz- boljševati, vsekakor pa je pri- dobitev certifikata ISO 9001/ TickIT tudi za RC IRC odloči- len in bistven korak na poti k celoviti kakovosti in k poslov- ni odličnosti," pravi Zupane. "Za nas je to vsekakor prizna- nje. Je pa to tudi obveza ter temelj za utrditev nove, višje ravni zaupanja med podjet- jem in naročniki." JI Kviz drugačnih v velenjskem gradu, kjer ^muje muzej, so se na sve- i "vni dan muzejev, 18. maja, ^tTieriU v poznavanju mu- ^jev m preteklosti varovan- "iz štirih varstveno-delov- ntrov. Tekmovalce iz • >iia, Celja, Ptuja in Ljub- ice je uvodoma nagovoril fj spodbudil tudi predsed- ^ države Milan Kučan. *Za mlade in odrasle z raz- •^fiimi motnjami v telesnem " du.ševnem razvoju, ki so Večkrat na vseh področjih ^^isni od tuje pomoči, je pomembno, da sami *^^'3in, sami raziskujejo in ..vajo življenje. Ravno inajo željo po intelek- 1 izzivih, čeprav so za- ^ posebej prilagojeni,« je '''^^edala Darja Fišer, vodi- ' projekta kvizov iz ve- .\ega Varstveno delov- ^ centra Ježek. K. L. Slavje staro-mlade občine Z odprtjem novih poslov- nih prostorov Zavarovalnice Triglav, obnovljene samopo- strežne trgovine, stavbe kmetijske zadruge in občin- skih prostorov v nekdanji Osetovi vili ter s slavnostno sejo občinskega sveta so v občini Vransko po več kot štirih desetletjih proslavili prvi občinski praznik. Vransko je bilo v listinah omenjeno že leta 1123, svojo občino je dobilo leta 1850, tri leta kasneje pa še sedež okraj- nega sodišča, davkarijo in no- tariat. Kot prvi v Spodnji Sa- vinjski dolini so leta 1867 usta- noviH narodno čitalnico, leto kasneje pa je občinski odbor slovesno pridobil odločbo, s katero je cesar Vransko povz- dignil v trg. V spomin na ta dan je 14^ maj razglašen za praznik občine Vransko. Na slavnostni seji občin- skega sveta v soboto so obu- dili preteklost, župan Franc Sušnik pa je največjo pozor- nost namenil letom »izgublje- nih priložnosti«, ko Vransko ni bilo samostojna občina, ter predstavil dosedanje delo mlade občine, ki je zaživela z začetkom letošnjega leta. Poudaril je, da se bodo morali krajani zavedati odgovorno- sti za lastne odločitve, največ pozornosti pa bodo namenili obnovi vrtca ter izgradnji te- lovadnice, čimboljšemu izko- riščanju prostora, ureditvi javnih služb, sanaciji po lan- ski poplavi in letošnjem neur- ju, kmalu pa bo na Vranskem začela delovati tudi informa- cijska pisarna Upravne enote Žalec. Med sejo so podpisali po- godbo o upravljanju javne ga- silske službe in podelili priz- nanja. Plaketo občine so pre- jeli režijski odbor za obnovo obzidja ob cerkvi sv. Jeroni- ma na Taboru, kolektiv piz- zerije Golobček, Muzej moto- ciklov Vransko, Valerija Pukl in Izidor Pečovnik. Grb obči- ne Vransko so prejeli Anton Urankar, planinsko društvo in Ivo Kreča, za častnega ob- čana pa so razglasili Vladimir- ja Rutarja. US Zreški teden ob prazniku občine v letošnjem Zreškem tednu, ki bo od 22. do 30. maja, se bo v počastitev praznika občine Zreče zvrstilo več kultur- nih, športnih in družabnih prireditev. V soboto, 22. m.aja, bo šesti radioamaterski lov na hsico. Tekmovalci s pomočjo posebej prirejenih radijskih sprejem- nikov iščejo v naravi skrite radijske oddajnike (Usice), ki naj bi jih v čim krajšem času našli čim več. V soboto in v nedeljo ter 29. in 30. maja bo v Zrečah teniški turnir, v nedeljo, 23. maja, pa bo drugi Cometov cestni tek. V nedeljo bo v športni dvorani v Zrečah tudi tradicionalni odbojkarski turnir sosed- njih občin ter spomladanski romarski shod pri cerkvi Matere Božje na Brinjevi gori, ki ga bo vodil dr. Janez Gril. Do konca meseca bodo v Zrečah še šahovski turnir, sedma slikarska likovna kolonija ter svečana seja občinskega sveta zreških svetnikov. Na Rogli bodo podelili priznanja za naj- boljša smučišča, v Zrečah bo prireditev Mladi pojo, na Brinjevi gori bo shod upokojencev, kolesarji pa se bodo povzpeli na Skomarje. B. P. MODRI TELEFON Naš Modri telefon je tudi v preteklih dneh pogosto zvo- nil, vendar je bilo na drugi strani več takšnih, ki so si bolj želeli klepeta kot pa znebiti se kakšnega »tesne- ga čevlja«. Eden od bralcev (številke telefona, s katerega je klical, ne bomo izdali) je celo poskušal vzpostaviti »vročo linijo«, pa ga je k sreči kmalu minila volja. Na nekaj vaših vprašanj smo uspeli že tokrat poiskati od- govore, nekaj jih bo moralo počakati do naslednjič. To zlasti velja za vprašanja, po- vezana s celjskimi komunal- Plačilo asfaltiranja Franci iz Svetega Štefana vprašuje kako se določajo merila za prispevek za asfal- tiranje krajevnih cest na ob- močju občine Šmarje pri Jelšah. Župan Jože Čakš je pove- dal, da velja povsod v občini isto merilo. Tako morajo kra- jani od letos za plačilo asfalti- ranja zbrati 40 odstotkov zneska, preostalih 60 odstot- kov pa prispeva občina. Pod- lago uredijo skupaj vaščani ter KS. Nov način plačila as- faltiranja, ki velja od letos, je seveda ugodnejši, saj je obči- na prej prispevala manj, 40 odstotkov stroškov asfaltira- nja. Neprimerna glasba Robert s Polzele je okrcal odgovorne na Radiu Celje, češ da so v četrtek zgodaj popoldne, takoj po sporoči- lu o hudi prometni nesreči v Podlogu, predvajali pesem »Hajde da ludujemo«. »Glede na to, da smo na radiu v skladu z zakonom o javnem obveščanju dolžni hraniti posnetke osem dni, smo jih preverili in ugotoviU, da smo po javljanju našega sodelavca o nesreči predvajali instrumentalno glasbo, nato pa je sledila oddaja Gremo v kino,« odgovarja odgovorna urednica Radia Celje Nataša Gerkeš Lednik. Robert s Pol- zele je očitno poslušal katero od drugih radijskih postaj. Nadležni polži »že nekaj let imamo na našem območju velike teža- ve s polži. Razširili so se povsod, najdemo jih tudi na hišnih pragih, marsikdo je že opustil vrt ali njivo. Zne- biti se jih poskušamo vsak po svoje, a žal brez uspeha. Kaj naj naredimo,« sprašuje bralka Slavica iz Svetelke pri Dramljah. O težavah prebivalcev Sve- telke (in gotovo še marsikje drugje) smo obvestili stro- kovnjake oddelka za varstvo rastlinja pri Inštitutu za hme- ljarstvo in pivovarstvo v Žal- cu. Obljubili so, da bodo pri- pravili obširnejši članek o sredstvih in metodah za zati- ranje polžev, ki ga bomo ob- javili v eni od prihodnjih šte- vilk našega časopisa. Zid na pokopališču Filip iz Celja se je pritožil, češ da podjetje Veking kljub odloku iz leta 1986 še vedno ni na južni strani mestnega pokopališča postavilo zidu, ki bi vsaj malo ločil pogreb- ne svečanosti od zunanjega sveta, zlasti prometne ceste. »Kako je mogoče,« je vpra- šal, »da Veking lahko gradi nove poslovne stavbe, na- vadnega zidu pa ne more?« Direktor Vekinga Franc Kel- her je pojasnil, da zidu nimajo namena graditi, ker je v zazi- dalnem načrtu na tem delu predvidena razširitev mest- nega pokopališča, kar pome- ni, da bodo promet na tem cestnem odseku zaprli, cesto' pa uporabljala za potrebe po- kopališča. Zato so za sedaj pokopališče ločili od ceste le s cvetličnimi koriti, kmalu pa bodo posadili še nekaj grmi- čevja. Povedal je tudi, da so pred kratkim ob pokopališče postavili leseno ograjo, ven- dar jo je nekdo izpulil. Jazbec noče beguncev »Ne morem razumeti, da je župan Franc Jazbec zavr- nil skupino kosovskih be- guncev, ki naj bi se začasno nastanila v Štorah. Glede na to, da je socialdemokrat, me je njegovo ravnanja začudi- lo, zanima pa me tudi, kako bi se župan počutil, če bi kaj takšnega doletelo tudi nje- ga,« je Modremu telefonu Vsak dan med 10. in 17. uro bo do srede, 26. maja, vaše telefonske klice na številko modrega telefona 0609 620- 133 sprejemala novinarka Urška Selišnik. svoje mnenje in vprašanje sporočil bralec Drago iz Ce- Ija. »Dolžan sem sprejemati takšne odločitve, kakršne od mene zahtevajo volivci,« po- jasnjuje štorski župan Franc Jazbec. »Zavedam se, kakšno kruto usodo doživljajo preg- nanci, vendar to ne more iti v breme tako malega kraja kot so Štore. Ponudili bi jim lahko le prenočišče in cesto, saj v kraju nimamo niti parka ali otroškega igrišča. Poleg tega pa tudi dom, ki ga je za nasta- nitev beguncev ponudil za- sebnik Jančar, ni primeren za bivanje. Zdi se mi, da je v njegovi ponudbi bolj šlo za podjetniške interese kot pa za sočutje.« Za starejše in osamljene Marija Arčan s Hudinje, ki pravi, da je vdova, brez svoj- cev in večkrat osamljena in depresivna, je želela s po- močjo Modrega telefona iz- vedeti, kje v Celju delujejo skupine za samopomoč in druženje starejših občanov. Žal možnosti ni ravno veli- ko, morda ji bo v pomoč dru- ženje v kakšnem aktivnem društvu upokojencev, kjer počnejo vse mogoče. Skupina za samopomoč starejših, imenovana Sončni- ce, sicer deluje v Celju že še- sto leto, v njej je trinajst čla- nov, ustanovila pa jo je patro- nažna sestra Anica Kremžar. Vendar novih članov ne mo- rejo sprejemati, čeprav je za- nimanja veliko. Gre namreč za prostovoljno delo Anice Kremžar, pri katerem ne naj- de pomoči, sama pa večje skupine ne zmore. Lahko pa se bralka oglasi na pogovor, v patronažni službi Zdravstve- nega doma Celje ji bo gospa Anica rada prisluhnila kakšno sredo po 15.30 uri (telefon 434-304). Če bi se gospa Marija želela v družbi vrstnikov udeleževa- ti kuhurnih prireditev ali izo- braževanja, pa se lahko vklju- či v Univerzo za tretje življenj- sko obdobje, ki deluje v okvi- ru Osrednje knjižnice Celje. Ponujajo več različnih dejav- nosti, od obiskovanja priredi- tev, učenja tujih jezikov, do krožka za zdravje. Univerzo vodi knjižničarka Slavica Hrastnik, ki jo lahko pokliče na telefonsko številko 442- 663. Družabno življenje s ple- som za osamljene vseh staro- sti pa gojijo v Elviti, singles klubu, ki se sestaja vsako drugo in četrto soboto v me- secu v hotelu Evropa, vodi pa ga Darinka Muhovec iz Celja (telefon 411-828). BJ, JI, TC GOSPODARSTVO Cetis se pripravlja na Evropo Lani in letos blizu 1,6 milijarde tolarjev za nove tehnologije - V nekaj letih več kot polovico proizvodnje na tuje trge Celjski Cetis, ki velja za eno najboljših in tudi najbolje opremljenih grafičnih podje- tij v Sloveniji, je lani ustvaril dobrih pet milijard tolarjev čistega prihodka in za nekaj manj kot 44 milijonov tolar- jev dobička. Prodaja na do- mačem trgu se je v primerjavi z letom 1997 povečala za 8,7 odstotka, na tujih pa za do- brih 11 odstotkov, in to kljub temu, da so na evropskih tr- gih cene v tem času padle za skoraj tretjino. Lani so v Ceti- su vložili v novo tehnologijo blizu 800 milijonov tolarjev, tolikšne naložbe pa načrtuje- jo tudi letos. "Ciljev, ki smo jih načrtovali za leto 1998, sicer nismo v celoti dosegli, vendar smo gle- de na razmere na trgu in pogo- je gospodarjenja s takšnimi re- zultati zadovoljni," ocenjuje lansko poslovanje glavni di- rektor Cetisa Drago Polak. "Manj zadovoljni smo z dobič- kom, saj je kar nekajkrat manjši od predlanskega, ven- dar moram poudariti, da smo veliko vlagali v razvoj, kar pa je vodilo v povečanje stroškov amortizacije in spremembe vrednosti zalog, več smo dali tudi za plače, s čimer smo nekoliko izboljšali motivacijo zaposlenih. Vse to so bile na- ložbe v prihodnost." Nadzorni svet in vodstvo družbe bosta na skupščini del- ničarjev, ki bo 21. junija, pred- lagala, da dobička letos ne bi razdelili. "Cetis je na evrop- skih tržiščih bolj konkurenčen kot slovensko gospodarstvo v povprečju, vendar v primerja- vi s tujimi podjetji še vedno Glavni direktor Cetisa Drago Polak: "Najbolj pomembne so naložbe v kadre, trg in opremo." zaostaja po prometu na zapo- slenega in po dodani vredno- sti. Zato dileme - razdeliti do- biček ali ga nameniti za nove naložbe, ne bi smelo biti," me- ni Drago Polak. "Razvoj grafič- ne tehnologije je tolikšen, da moramo nenehno vlagati v novo opremo, ki pa je vse prej kot poceni. Vendar vemo, da bomo utrdili naš položaj do- ma in povečali izvoz le z do- brimi programi." V Cetisu so lani namenili za naložbe 800 milijonov tolar- jev. Poleg izdelovanja računal- niških in poslovnih obrazcev, propagandnih in vrednostnih tiskovin, javnih listin in etiket, če naštejemo le nekatere nji- hove izdelke, so z novo tehno- logijo stopili tudi v svet pla- stičnih, polikarbonatnih in pa- metnih kartic. Izdelali so 100.000 novih osebnih izkaz- nic, država pa jim je zaupala tudi projekt personalizacije novih zdravstvenih kartic, ki so ga pričeli izvajati že lani, glavnina posla pa jih še čaka. V sodelovanju z nemškim partnerjem so kupili 8-barvni rotacijski stroj, vreden 500 mi- lijonov tolarjev, na katerem bodo že kmalu pričeli z obe- tavnim programom embalaž- nih izdelkov za evropski trg. Veliko so vložili tudi v izobra- ževanje - na zaposlenega kar 800 mark, kar je blizu evrop- skega povprečja, saj je za pod- jetje, kot poudarja Polak, vla- ganje v kadre ena najpomem- bnejših naložb. Poleg trga in opreme, seveda. Letos bodo v Cetisu, kjer so že poskrbeli za nov integralni informacijski sistem in si ne belijo več glave z datumskim prehodom na dve ničli, opravili tudi temelji- te organizacijske spremembe. Kljub nekoliko slabšim po- slovnim rezultatom v prvih treh mesecih, v Cetisu načrtujejo, da bodo letos realno povečali pro- dajo za 6 odstotkov. Izvoz, ki ga od leta 1996 nenehno povečuje- jo, naj bi dosegel petino celotne prodaje. Njihov cilj je, da bi v nekaj letih postali pretežni iz- voznik in prodali na tuje naj- manj polovico izdelkov. Zdaj največ izvažajo v Avstrijo, Itali- jo in Nemčijo, njihova glavna tržišča pa bodo še naprej v bal- kanskih in vzhodnoevropskih državah, kjer imajo trenutno tudi pet lastnih proizvodnih in trgovskih podjetij. "Naša prednost pred doma- čimi in tujimi konkurenti je predvsem v tem, da smo inve- sticijsko in finančno dovolj močni, da lahko sledimo raz- voju grafične tehnologije," oce- njuje Drago Polak. "Podjetje je finančno stabilno in se bo zna- lo prilagoditi novim pogojem v evropskem okviru. Žal naložbe v tehnologijo ne dajejo takojš- njih učinkov, zato 461 zaposle- nih trenutno ni preveč zado- voljno s svojim zaslužkom." BAROMEli Tribuna hineg^ gospodarstva i Na Rogli se bo danes| četrtek, 20. maja, pričelQ;| posvetovanje o uveljavlj^ tržnega gospodarstva v Sl| niji, ki ga je v sodelovarij| Gospodarsko zbornico Slo| nije pripravilo Društvo ek nomistov Celje. Tema let^ nje jubilejne tribune je SI vensko gospodarstvo po u\ Ijavitvi pridružitvenega sg razuma z EU. O problerii prilagajanja bodo govoi predstavniki vlade, gos{j darske zbornice in podjet na začetku tribune pa bo^ trenutne gospodarske razrr re predstavili minister za elc nomske odnose in razvoj dr. Marjan Senjur, predsednik GZS mag. Jožko Čuk in direk- tor slovenskega gospodarske- ga predstavništva v Bruslju dr. Boris Cizelj. V petek bodo udeleženci tribune govorili tudi o prevzemih podjetij. Plaketa za KIV Vransko v okviru mednarodnih sej- mov energetike, vzdrževanja ter logistike in transporta, V so bili od 11. do 15. maja , Mariboru, so razstavljavcem podelili tudi vrsto plaket in priznanj za izjenme dosežke. Med dobitniki je tudi podjetje KIV Vransko, ki je za lasten razvoj nizkotemperaturnega kotla z vgrajenim bojlerjem brez omejitve najnižje tem- perature vode v kotlu, prejel bronasto plaketo. Sejem, na katerem je sodelovalo 710 podjetij iz 22 držav, si je ogle- dalo več kot 35 tisoč obisko- valcev. V ospredju sejemske ponudbe so bili sodobni nači- ni ogrevanja, prezračevanja, varčevanja z energijo, nove tehnologije ter postopki vzdr- ževanja ter drugi najnovejši dosežki na področju energe- tike, vzdrževanja in logistike Urejena podjetja Celjska območna gospo- darska zbornica se bo letos prvič pridružila vseslovenski akciji Moja dežela - lepa, ure- jena in čista. V kratkem bc objavila razpis za ocenjeva- nje okolice podjetij, na kate- rega se bodo lahko prijavila le tista, ki imajo več kot petde- set zaposlenih in ki se ne ukvarjajo s trgovinsko dejav- nostjo. Sodelovanje na razpi- su je prostovoljno. Prijavljena podjetja bo ocenila posebna komisija območne zbornice in najboljšim trem podelila nagrade, enega od njih pa bo predlagala tudi za tekmova- nje v republiškem merilu. J' Banka na Kidričevi Banka Velenje d.d. je v pO' nedeljek, 17 maja, v noV' poslovni zgradbi na Kidriče^ v Velenju odprla poslovn'' enoto, ki bo nadomestila ban- ko na Tomšičevi ulici. NaloŽ' ba v sodobno opremljen" enoto, ki meri 150 kvadratnili metrov, je znašala približn" 90 milijonov tolarjev V ŠaleŠ; ki in Zgornji Savinjski dolii^ ima Banka Velenje 17 poslov- nih enot. K.^ Erini razvojni aduti Vizija se nanaša na širitev mreže manjših prodajnih centrov in krepitev trgovske verige Adut- Erino maloprodajno mrežo sestavlja 50 prodajaln Era d.d. v tem tednu pred- stavlja področja svojega po- slovanja na tradicionalnih poslovnih dnevih v velenjski Beli dvorani. Več o razvojnih ciljih in novostih, ki jih letos uvajajo, je na torkovi novi- narski konferenci povedal predsednik uprave Gvido Omladič, pri tem pa pouda- ril, da je kakovost storitev in izdelkov edina možna oblika preživetja. Lani so v naložbe namenili 165 milijonov to- larjev, dobiček pa je znašal 90 milijonov tolarjev. mmmm Na področju prehrane, na katerem imajo 22 lastnih ma- loprodajnih in 6 franšiznih enot, bodo strategijo usmerili predvsem v razvoj trgovske mreže na širšem celjskem ob- močju, pri čemer se bodo po- vezovali tudi z'ostalimi trgov- skimi podjetji. V okviru gos- podarsko interesnega združe- nja ABC je prav Era nosilka distribucijskega centra za ob- močje Štajerske, skrbi namreč za združevanje nabavnih to- kov in razvoj maloprodajne mreže. Primer skupnega pro- jekta, ki temelji na kapitalski povezavi podjetij Ere in Doli- ne, je trgovina Prima Cash&Carry, ki so jo odprli ta mesec in je prva tovrstna trgo- vina v Šaleški dolini. Osnovna dejavnost Erinega poslovnega sistema, ki vklju- čuje tudi štiri hčerinska pod- jetja, je trgovanje z živilskimi in neživilskimi izdelki, na ve- liko in malo, kar predstavlja več kot 80 odstotkov celotne dejavnosti. Eden najpomem- bnejših projektov na področju neživil, je povedal Gvido Om- ladič, se nanaša na uvajanje specializiranih trgovin pod imenom Adut in tudi te naj bi v prihodnosti povezali v trgov- sko mrežo na območju vse Slovenije. Trenutno je takih trgovin devet, od tega jih je pet na Celjskem. Najnovejšo trgovino v verigi Adut so v sodelovanju s podjetjem Merit International odprli pred krat- kim v ljubljanskem nakupo- valnem središču BTC. Na po- dročju neživil ima Era 15 last- nih prodajaln in 6 franšiznih prodaialn Adut. .^^™™....«_.......^ K.L. Poslovni sistem Era zapo- sluje več kot 720 ljudi, ki so lani ustvarili promet v višini 19 milijard tolarjev. Prodajo na drobno vrši prek malo- prodajne mreže, ki jo sestav- lja 50 prodajaln. V lasti ima več kot 40 tisoč kvadratnih metrov prodajnih in skla- diščnih površin. Začetki po- slovanja segajo v leto 1951, ko je bilo ustanovljeno pre- skrbovalno podjetje za po- trebe velenjskega rudarske- ga magazina. Koplast v težavah Direktor konjiškega hol- dinga Koplast Vojko Rovere, pod okriljem katerega delu- jeta sicer samostojni družbi Koplast - proizvodnja oken in vrat ter Koplast - ekstruzi- ja, je v torek na novinarski konferenci povedal, da so za prvo družbo konec aprila predlagali stečaj. Podjetje Koplast - proizvod- nja oken in vrat, v katerem je bilo konec lanskega leta zapo- slenih 30 ljudi, trenutno pa jih dela le še osem, so preteklo poslovno leto zaključili s 45 milijoni tolarjev izgube, ki se je v prvih treh letošnjih mese- cih povečala na 70 milijonov tolarjev. Vojko Rovere je pou- daril, da je podjetje zašlo v težave zaradi pomanjkanja naročil in zavrnil govorice, češ, da so proizvodnjo oken in vrat spravile na kolena visoka najemnina za poslovne in proizvodne prostore, ki so jo morali plačevati krovnemu podjetju, to je delniški družbi Koplast. Povedal je še, da se težave v družbi Koplast - proi- zvodnja oken in vrat odražajo tudi v poslovanju krovnega podjetja. Zaradi nekaj več kot 30 milijonov tolarjev terjatev do proizvodnje oken in vrat so imeli v holdingu lani preko 40 milijonov tolarjev izgube. Drugače kot obema izgubar- jema gre Koplastu - ekstruzije. Podjetje namreč ves čas poslu- je uspešno in z dobičkom. Lastniki vseh treh družb zato razmišljajo, da bi se združili v eno podjetje. Odločitev o tem naj bi sprejeli na skupščinah delničarjev, ki bodo v jeseni. ________________^__„„,_.,._JI V prenovljenem Elektru ponujajo bogat izbor izdelkov. Prenovljen Elektro na Gubčevi ulici Kovinotehna je v začetku tedna na Gubčevi ulici v Celju odprla prenovljeno in specializira- no trgovino Elektro in s tem obogatila tovrstno ponudbo v mestu. Elektro ponuja sedaj na preko 220 kvadratnih metrov prodajnih površin poleg nosilnih blagovnih skupin, to je audio in video tehnike ter klasične in digitalne telefonije, še dodatno opremo in pribor zanje, elektromaterial in osnovno računalniško opremo. Kupci bodo lahko v prenovljenem Elektru, ki ima že tridesetletno tradicijo, izbirali najsodobnejše izdelke znanih svetovnih proizvajalcev kot so Philips, Sony, Aiwa in drugi. Vodja Kovinotehnine prodajalne Elektro Stojan Jež zagotavlja, da bodo tudi tisti z zahtevnej- šim okusom in potrebami, presenečeni nad ponudbo, na voljo pa jim je tudi usposobljena ekipa trgovcev, ki bodo znali strokovno svetovati in ugoditi tudi kakšnemu dodatnemu izzivu s tega področja. V Elektru ponujajo tudi ugodne cene in še dodatni popust ob nakupu s kartico Kovinotehna. JI, GOSPODARSTVO 7 previdne napovedi ^ospodarstvenilcov ||(vidnost podjetij na Celjskem se slabša - Brezposelnost naj bi se letos spet povečala - Javna dela so zgrešena, sklade za razvoj obrti in podjetništva je treba ukiniti Celjski gospodarstveniki so jdržani in previdni v napove- [ili rezultatov letošnjega po- lovanja gospodarskih družb. Itrbijo jih zlasti nelikvidnost, vedba davka na dodano vred- ost in posledice vojne na Bal- anu. Upravni odbor območ- e gospodarske zbornice je pozoril, da bo zato lanske tnde rasti težko obdržati. V prvih letošnjih mesecih se i likvidnost gospodarskih ružb poslabšala, saj so vsote a blokiranih računih presegle eset milijard tolarjev. Kljub apovedim podjetij ob začet- u leta, da bodo letos obdrža- oziroma povečala zunanje- govinsko menjavo, je v prvih eh mesecih izvoz padel za 6 odstotka, uvoz pa je bil lanjši za okrog 9 odstotkov, gospodarski zbornici še ni- iajo podatkov, kako na me- avo vpliva kosovska kriza, je i že znano, da je Slovenija do ipada Nata na ZRJ v to drža- ) izvozila za 5 odstotkov anj, uvozila pa za 14 odstot- IV manj. Zaskrbljujoč je tudi )datek, da se je v prvih dveh esecih za deset odstotkov nanjšala tudi zunanjetrgo- nska menjava s Hrvaško. mk sta nelikvidnost hrvaš- h podjetij in vse bolj glasne ipovedi o devalvaciji kune. irektor mestinjskega Vitala ronko Murgelj je povedal, i se je njihovo podjetje že umaknilo s hrvaškega trga in opozoril, da imajo slovenska podjetja vse večje težave tudi pri trgovanju z Bosno in Her- cegovino. Vlada namreč še vedno ni operacionalizirala gospodarskega sporazuma z BiH. »Če se v Ljubljani ne bodo kmalu zganili, nam bodo dru- ge evropske države, zlasti Ita- lija in Nemčija, pobrale večino poslov,« je poudaril Murgelj, ki je tudi opozoril, da regija nare- di premalo za razvoj turizma, nesprejemljivo pa je po njego- vem tudi to, da je Zdravilišče Rogaška Slatina kij ub mnogim obljubam še vedno na dnu. Upravni odbor celjske ob- močne gospodarske zbornice bo v prihodnje namesto devet- najstih imel ie petnajst članov - enajst jih bo iz podjetij, štirje pa bodo predstavniki združe- nja podjetnikov. Za volitve, ki bodo 10. junija, so v zbornici že evidentirali 18 kandidatov. Imajo tudi štiri kandidate za skupščino Gospodarske zbor- nice Slovenije, za svojega predstavnika v upravnem od- boru GZS pa bodo predlagali direktorja zreškega Cometa Marjana Lorgerja. Direktor laškega Tima Jože Pušnik je prepričan, da so lan- ski ugodni poslovni rezultati le kratek preblisk in da se bodo letos zaradi razmer na Hrvaš- kem in vojne na Balkanu gos- podarski kazalci zopet obrnili navzdol. »Bojim se,« pravi Pu- šnik, »da se bo leto 1999 slabo končalo. Z uvedbo davka na dodano vrednost se bo nelik- vidnost še povečala, vprašljivo pa je tudi, kakšna bo produk- tivnost. Lansko izboljšanje gre namreč predvsem na račun zmanjševanja števila zaposle- nih. Večji, čeprav previden opti- mist pri napovedovanju letoš- njih rezultatov je Rado Marovt iz Alposa. V tem šentjurskem podjetju, ki je lani za četrtino povečalo obseg poslovanja in izvozilo skoraj 80 odstotkov izdelkov na evropske trge, za zdaj še poslujejo tako, kot so načrtovali. Skrbi pa jih recesija v črni metalurgiji in nižanje cen zlasti na nemškem trgu, ki je za njih strateškega pomena. Tudi v Alposu so pri poslovanju s Hrvaško zelo previdni, računa- jo pa na povečevanje izvoza v Bosno in Hercegovino, kjer bo- do letos odprli svoje podjetje. Franc Ban je opozoril, da je v celjski regiji še vedno najbolj pereča težava brezposelnost, ki se bo letos spet povečala, saj v vseh večjih podjetjih evidentira- jo tehnološke presežke. Po nje- govem so javna dela, ki naj bi bila priprava brezposelnih na zaposlitev, popolnoma zgreše- na, saj silijo brezposelne pred- vsem v to, da »kopljejo jarke ter sadijo in zalivajo rožice«. Ban je zelo kritičen tudi do delovanja občinskih skladov za razvoj obrti in podjetništva, ki jih je označil za »petelinjenje na last- nem gnoju«. Država naj zato sklade ukine, del njihovega de- narja pa res nameni za odpira- nje novih delovnih mest. Skladi so nepotrebni, saj imamo ban- ke, meni Ban, ki je tudi predla- gal, naj zbornica skupaj z zdru- ženjem podjetnikov, obrtnimi zbornicaini in regionalno raz- vojno agencija opravi analizo poslovanja občinskih skladov v regiji in odkrito pove, kakšna je bila njihova učinkovitost. JANJA INTIHAR Za delnice Banke Celje 1.600 tolarjev Banka Celje je objavila sklic štirinajstega rednega zbora, ki bo IZ junija v celjskem Narodnem domu. Delničarji bodo med drugim obravnava- li poročilo o lanskem poslo- vanju banke in se odločali o delitvi dobička. Upravni odbor banke pred- laga, da ostane lanski dobiček, ki znaša blizu 1,6 milijarde to- larjev, nerazporejen, razdelili pa bi nerazporejen dobiček iz let 1995,1996 in 1997 v višini 1,1 milijarde tolarjev. Delničarjem bi namenili dobrih 654 milijo- nov tolarjev, tako da bi znašala dividenda 1.600 tolarjev bruto na delnico. Za oblikovanje splošnih rezervacij bi namenili 363,6 milijona tolarjev, 83,7 mi- lijona tolarjev pa bi za udelež- bo na dobičku izplačali članom upravnega in nadzornega od- bora ter vodstvu banke. Delničarji bodo na zboru sprejeli tudi poslovno politiko banke za leto 1999 ter sklep o izdaji tretje emisije obveznic in imenovali člane nadzornega sveta. V skladu z novim banč- nim zakonom namreč v ban- kah ne bodo več imeli uprav- nega in nadzornega odbora, ampak ju bo nadomestil nad- zorni svet. Kot predlaga uprav- ni odbor, bi nadzorni svet ban- ke sestavljali Vlado Jurak, Ivan Ferme, Tone Turnšek, Jože Stanič, Edvard Oven, Ivan Mir- nik in Vekoslav Marzidošek. JI Glavni direktor Sava Tires Richard A. Johnson in izvršni direktor Panadrie dr. Peter Kukovica pri podpisu dogovora. Panadria distributer za Goodyear Izvršni direktor ljubljan- skega podjetja Panadria dr. Peter Kukovica in glavni di- rektor Sava Tires Richard A. Johnson sta pred dnevi v Laš- kem, kjer so se sestali pred- stavniki franšizne mreže vul- kanizerskih centrov Pana- dria plus, podpisala dogovor o distribuciji pnevmatik bla- govne znamke Goodyear. Odslej bosta distribucijo te blagovno znamko opravljali v Sloveniji obe podjetji, Pana- dria, ki ima prodajno-servisni center tudi v Celju, pa bo pri nas še naprej edini distributer za blagovno znamko Debica. Na sestanku franšizne mre- že so predstavniki podjetja spregovorili o nekaterih no- vostih, ki jih bodo uvedli v vulkanizerskih centrih Pana- dria plus. Poleg že uveljavlje- ne »garancije plus«, ki vsem kupcem pnevmatik Debica, Semperit in Hankook v pri- meru nepopravljivih mehan- skih poškodb in vandalizma nudi zamenjavo pnevmatik, so predstavili še projekt »kar- tica ugodnosti«, s katero želi- jo nagraditi zveste kupce. Pri- pravili so tudi posebno po- nudbo hitrega servisa, ki bo po izjemno ugodnih cenah nudil kakovostne servisne storitve brez naročanja in ča- kanja. JI Novi direktor celjske zbornice Upravni odbor celjske ob- močne gospodarske zborni- ce je v soglasju s predsedni- kom GZS Jožkom Čukom za novega direktorja zbornice imenoval 58-letnega Celjana Janeza Grila. Funkcijo bo prevzel najkasneje 1. julija. Za mesto direktorja gospo- darske zbornice se je potego- valo sedem kandidatov, ven- dar je večina, kot je povedal dosedanji direktor mag. Franc Knafelc, ki bo s 1. avgustom odšel v pokoj, takoj ko je ugo- tovila, da je plača direktorja za 200 ali še več tisoč tolarjev nižja kot jo prejemajo sedaj, od kandidature odstopila. Janez Gril, ki je po izobraz- bi diplomirani elektroinženir, je zadnja štiri leta delal kot svetovalec v celjski območni enoti Telekoma, pa tudi sicer Janez Gril je večji del delovne dobe de- loval na področju zvez. Bil je direktor celjske Pošte in ge- neralni direktor PTT Sloveni- je. »Glede na moje dosedanje službe zelo dobro poznam regijo in tudi regija dobro pozna mene,« pravi Janez Gril, ki mu kot »človeku iz prakse« nova funkcija pome- ni predvsem izziv. Gospodar- ske razmere v regiji ocenjuje kot zaskrbljujoče, vendar je po njegovem vzpodbudno, da so se spet, čeprav v okrnje- ni obliki, pričeli pobirati nek- danji velikani, na primer Je- klo Štore, Zlatarna Celje in Emo. Gril meni, da bi v regiji morali ustanoviti čim več manjših podjetij in osvojiti še več evropskih standardov ka- kovosti, vlogo zbornice pa vi- di predvsem v povezovanju in promociji gospodarstva ter v vsestranski podpori izobra- ževanju in razvoju visokega šolstva. JI Za naložbe 9 milijard tolarjev Pivovarna Union bo ta teden v novem štirietažnem objektu z 10.000 kvadratnih metrov uporabnih površin uradno odprla love polnilne linije. Za naložbo so porabili 5 milijard tolarjev, dela pa so bila opravljena v dveh letih. Z novimi polnilnimi linijami, za katere so 60 odstotkov denarja zagotovili sami, 40 odstot- W pa so posojila dveh tujih in ene domače lianke, bodo v pivovarni povečaU zmogljivosti "1 vpeljali nove načine pakiranja. Posebnost je "nija za hladno aseptično polnjenje gaziranih negaziranih pijač v plastenke, ki je stala okrog 2 milijardi tolarjev in je za zdaj edina v Evropi. Zaradi obsežnih in dragih posodobitev, med katere sodi tudi novo regalno skladišče, ki ga upravlja samo en človek, bodo v Unionu, če bodo hoteli ponoviti lanski poslovi rezultat, morali letos povečati prihodek. Lani so ustvarili 14,9 milijarde tolarjev prihodka in za 1,4 milijar- de tolarjev dobička. Uprava družbe bo predlaga- la delničarjem, da bi polovico dobička namenili za rezerve, polovica pa bi ostala nerazporejena, za dividende pa bi namenili dobiček iz preteklih let, in sicer 992 tolarjev bruto na delnico. JI ^terilnica za brezalkoholne pijače omogoča proizvodnjo izdelkov visoke kakovosti brez uporabe konzervansov in stabilizatorjev. 8 MIADINSKI PEVSKI FESTIVAL Dobrodošle, ptice pevke! Pesem v pozdrav mludosti in mestu pesmi Prve pevce 23. mednarodnega mladinskega pevskega festivala bo Celje sprejelo danes, v četrtek, ko bodo v mesto prispeli prvi tuji zbo- ri, ki se bodo ob slovenskih zborih do sobote potegovali za festivalska odličja. Nastopali bodo na odru Narodnega doma pred strokovno žirijo in občinstvom, se veselili pesmi in mladosti na mestnih uli- cah Celja in tam, kjer bodo bivali, in se, želimo, iskrili tudi v soncu, Pevski praznik bo v nedeljo ob 11. uri dosegel vrh s tradicionalnim na- stopom združenih slovenskih mla- dinskih zborov in najboljšimi tujimi zbori, pod taktirko Edvarda Goršiča in ob spremljavi Pihalnega orkestra Glasbene šole Celje, ko bo pelo več kot 3000 mladih. Slavnostna govor- nika bosta župan Mestne občine Celje Bojan Šrot, kot gostitelj prire- ditve, in državna sekretarka pri mi- nistrstvu za kulturo Majda Sirca. Častni pokrovitelj 23. mednarod- nega mladinskega pevskega festiva- la je predsednik Republike Slovenije Milan Kučan. Prireditev sta omogo- čila Ministrstvo za kulturo Republi- ke Slovenije in Mestna občina Celje ter številni sponzorji. Mednarodni mladinski pevski fe- stival je s svojo tradicijo ena največ- jih mednarodnih kulturnih priredi- tev mladih v slovenskem prostoru in drugi največji festival na svetu. Za razliko od drugih je tekmoval- nega značaja. Otvoritveni del festi- vala je namenjen predstavitvi ob- činskih otroških in mladinskih zbo- rov. Jutri, v petek, bodo tekmovali dekliški in mladinski zbori, v sobo- to popoldne otroški zbori, zvečer ob 20. uri pa bo koncert prvouvrš- čenih zborov s podelitvijo nagrad in priznanj. Festival pa je sinoči (v sredo) najavila že slovesna otvoritev do- kumentarne razstave v Galeriji so- dobne umetnosti v Mestnem gra- du, o madžarskem skladatelju, et- nomuzikologu in dirigentu Zoltanu Kodalyju (1882-1967), ki so jo pos- premili na pot s krajšim koncertom skladb tega skladatelja. Spremno besedo o skladatelju je podala doc Ida Erdei, predstavnica Pedagoška ga inštituta Zoltan Kodaly iz Kec- skemčta, rojstnega kraja skladate. Ija, ki je razstavo tudi pripravil. Pevci tega kraja pa so tudi gostje letošnjega festivala. Pokrovitelj raz- stave je Veleposlaništvo Republike Madžarske iz Ljubljane. Razstava, mlada pesem, posvete- vanje za zborovodje šolskih zbo- rov, glasbena delavnica in prikaz dela z zbori, druženje mladih, pg. sem na odru, ulici in v parku: to so odlike tudi letošnjega festivala v Celju. Zato: dobrodošli, mladi pev- ci! MATEJA PODJED Program prireditev 23. Mednarodnega mladinskega pevskega festivala MEDOBČINSKA REVIJA OTROŠKIH iN MUDINSKIH PEVSKIH ZBOROV OTVORITEV FESTIVALA TEKMOVALNI KONCERTI TEKMOVANJE MLADINSKIH ZBOROV Petek, 21. maj ob 19.30 uri - Narodni dom Komorni fantovski zbor Škofijske klasične gimnazije Ljub- ljana, Slovenija Zborovodja: Damijan Močnik MMPZ Šolski center Celje, Slovenija Zborovodkinja: Metka Jagodic Pogačar Christophorus - Kantorei Altensteig/Schvvarzvvald, Nemčija Zborovodja: Michael Nonnenmann MMPZ Šolskega centra Velenje, Slovenija Zborovodkinja: Danica Pirečnik TEKMOVANJE OTROŠKIH ZBOROV Sobota, 22. maj ob 14.30 uri - Narodni dom OPZ OŠ Draga Bajca Vipava, Slovenija Zborovodkinja: Zvonka Stare OPZ OŠ Zreče, Slovenija Zborovodkinja: Darinka Ivačič Corul de copii Doina Sannicolau Mare, Romunija Zborovodja: Radu Gheorghe Spevacky zbor Snežienka Nitra, Slovaška Zborovodkinja: Maria Mišunova Fazekas Miskolc, Madžarska Zborovodkinja: Maria Halmai TEKMOVANJE OTROŠKIH ZBOROV Sobota, 22. maj ob 17.00 uri - Narodni dom OPZ OŠ Danila Lokarja Ajdovščina, Slovenija Zborovodkinja: Marinka Šuštar OPZ Juventus GŠ Zagorje ob Savi, Slovenija Zborovodja: Franci Steban Auswahlchor de Musikhauptschule Dornbirn, Avstrija Zborovodja: Oskar Egle Miraculum gyermekk6rus Kecskemet, Madžarska Zborovodja: Laszlo Duranyik KONCERT PRVOUVRŠČENIH ZBOROV S PODELITVIJO NAGRAD IN PRIZNANJ Sobota, 22. maj ob 20.00 uri - Narodni dom Nedelja, 23. maj ob 11.00 uri - Mestni park Sodelujejo mladinski zbori osnovnih šol Brezovica pri Ljubljani zborovodkinja Sonja Sojer, Lava Celje zborovodkinja Sanja Golob, U.OŠ Ce\iezborovodja Lojze Švec, Fran Roš Celje zborovodja Matevž Goršič, 111. OŠ Celje zborovodkinja Sonja Kasesnik, Hudinja Celje zborovodja Emil Lenarčič, Franceta Prešerna Črenšovci zborovodkinja Gabriela Bratina, Mirana Jarca Črnomelj zborovodkinja Judita llenič. Loka Črnomelj zborovodki- nja Majda Veselic, Dobje zborovodkinja Slavica Rajli, Dobrna zborovodkinja Darinka Stagoj, NH Rajka Dol pri Hrastniku zborovodkinja Alenka Razpotnik, Slivnica pri Cel]u zborovodkinja Metka Bevc, Gorišnica zborovodkinja Slavica Cvitanič, Jožeta Gorjupa Kostanjevica na Krki zborovodkinja Mojca Jevšnik, Sta- neta Žagarja Kranj zborovodja Janez Foršek, Jakoba Aljaža Kranj zborovodkinja Irena Modrijan. Primož Trubar Laško zborovodki- nja Mateja SA:or/a,Milan Šuštaršič Ljubljana zborovodkinja Karin Vidmar, Ljubno ob Savinji zborovodkinja Lenka Kralj. Loče zborovodkinja Jožica Vallant - Hanžič, Tabor Logatec zborovodja Zdravko Novak, 8 talcev Logatec zborovodkinja Marinka Istenii, Dr. Anton Debeljak Loški potok zborovodkinja Marija Montanii, Toneta Čufarja MAvihor zborovodkinja Mira Harnik, Ivana Cankar- ja Maribor zborovodkinja Sonja Volarič, Borisa Kidriča Maribor zborovodkinja Mojca Holler, Markovci zborovodkinja Jerneja Bom bek - Gobec, Mozirje zborovodkinja Lijana Blagovič, GŠ Murska Sobota zborovodkinja Gabriela Bratina, OŠ II Murska Sobota zborovodja Tomaž Kuhar, Grm Novo mesto zborovodja Matej Burger, Bršljin Novo mesto zborovodkinja Romana Križman, Pohorskega bataljona Oplotnica zborovodkinja Milena Korošec, Franca Lešnika - Vuka Slivnica zborovodkinja Mira Prel, Petrovče zborovodkinja Anita Žolnir. Planina zborovodkinja Slavica Rajh, Poljčane zborovodkinja Majda Stepanič, Matije Valjavca Preddvor zborovodkinja Irena Vari, Ljudski vrt Ptuj zborovodkinja Ksenija Ličen, Olge Meglic Ptuj zborovodkinja Magda Damiš, Kače zboro- vodkinja Mojca Kosmačin, Marjana Nemca Radeče zborovodkinja Taja Balog, Pohorskega odreda Slovenska Bistrica zborovodkinja Milena Trojner. Pod goro Slovenske Konjice zborovodkinja Breda Slapnik, Vavta vas zborovodkinja Cvetka Hribar, Hruševec Šentjur zborovodkinja Blanka Pasarič. Ivana Groharja Škofja Loka zboro- vodkinja Draguška Vlašič. Ljubečna Škofja vas zborovodja Emil Lenarčič. Šmarje pri Jelšah zborovodkinja Marta Žgajner, Štore zborovodkinja Bojana Gajšek, Tišina zborovodkinja Alenka Brulc- Šiplič, Štefan Kovač Turnišče zborovodkinja Anamarija Krvišek, Antona Aškerca Velenje zborovodkinja Jelka Repenšek, Vinica zborovodkinja Ani Jankovič - Šober. I. OŠ Žalec zborovodkinja Zdenka Markovič. Dirigent. Edvard Goršič Sodelujejo inozemski pevski zbori in Pihalni orkester Glasbene šole Celje, dirigent: Jure Krajnc. Petek, 21. maj ob 10.00 uri - Narodni dom Posvetovanje za zborovodje šolskih zborov »Predstavitev ciljev in vsebin za šolske zbore« »Ocenjevanje šolskih zborov« Predavateljica: Dragica Zvar »Ritem in pulzacija« Predavatelj: Tomaž Habe Petek, 21. maj ob 10.30 uri - Glavni trg Kitarski orkester Glasbene šole Žalec Christophorus - Kantorei Altensteig/Schvvarzvvald, Nemčija Petek, 21. maj ob 16.30 uri - Glavni trg Etno skupina Tolovaj Mataj Chor dziewczecy »Škowronki« Poznan, Poljska Sobota, 22. maj ob 10.00 uri - Narodni dom Glasbena delavnica Prikaz vaje z zborom: Christophorus - Kantorei Altensteig/ Schvvarzvvald, Nemčija Sobota, 22. maj ob 10.30 uri - Glavni trg Ausvvahlchor de Musikhauptschule Dornbirn, Avstrija Miraculum gyermekk6rus Kecskemet, Madžarska Bartok Bela Leanykar Pecs, Madžarska Sobota, 22. maj ob 11.00 uri - Žana Žalec Clara Schumann Kinder und Jugendchor Berlin, Nemčija Sobota, 22. maj ob 11.30 uri - Krekov trg Ženski mladinski hor Skopje, Makedonija Sobota, 22. maj ob 16.30 uri - Marijina cerkev DPS Comenius Uhersky Brod, Češka Corul de copii Doina Sannicolau Mare, Romunija Spevacky zbor Snežienka Nitra, Slovaška Fazekas Miskolc, Madžarska Š». 20.-20. maj 1999 KULTURA 9 fri|e umetniki v laškem v razstavišču Kulturnega ^giitra Laško bodo v petek, maja, odprli skupinsko fazst^vo akademske slikar- ije Suzanne Kiraly-Moss, jj^ademskega kiparja Fe- fgnca Kiralya in v Makedo- niji rojenega slikarja Goce- p Kalajdžiskega, področje ustvarjanja v (Ihicagu rojene Suzanne Ki- |.aly-Moss, ki je študirala v fjew Yorku, Zagrebu in na punaju, zdaj pa že vrsto let ^vi v Lendavi, so akvareli in l(olaži. Ljubitelje likovne mnetnosti navdušuje s svojo nenavadno kompozicijo, plasti tisto, v kateri prevla- dujejo krogi. Akademski ki- par Ferenc Kiraly, ki je že star in vedno dobrodošel znanec v laških umetniških Itfogih, se bo tokrat predsta- vil z nekaterimi od svojih zadnjih del. V svoji dolgi umetniški poti je ustvarjal že v številnih materialih, tre- nutno pa mu je najbolj pri srcu les. Goce Kalajdžiski je v slovenskem prostoru najbolj znan po svojih iko- nah, zadnja tri leta pa njego- vo ustvarjalnost zaznamuje- jo kombinacije barvnih plo- skev z različnimi materiali. Razstavo treh umetnikov si bo v kulturnem centru mo- goče ogledati vsako dopold- le in v času prireditev. JI Z zlatom med elito 15. maja je bilo v Krškem 19. tekmovanje slovenskih godb v prvi težavnostni stop- nji, ki se ga je med desetimi sodelujočimi orkestri udele- žil tudi Mladinski pihalni orkester Glasbene šole Celje, ki je pod dirigentskim vods- tvom Jureta Krajnca dosegel izvrstnih 94 odstotkov točk in zlato listino. Ocenjevalno žirijo je sestav- ljala petčlanska mednarodna žirija: Tomaž Habe, Simon Robinson, Vinko Štrucl, Fran- ci Rizmal in Evžen Zamečnik. Mladinski pihalni orkester Glasbene šole Celje si je, kot edini pihalni orkester glasbe- ne šole, tekmovanje v prvi težavnostni stopnji priboril z zlatima listinama v tretji te- žavnostni stopnji leta 1997 in v drugi težavnostni stopnji le- ta 1998. Kot uvodno skladbo na letošnjem tekmovanju je orkester izvedel Florentinski marš Juliusa Fucika, kot ob- vezno skladbo Logarsko doli- no Emila Glavnika ter skladbo po lastni izbiri z naslovom Indiana Jones Selection. Iz- vedba programa je bila oce- njena z izvrstnimi 94 odstotki in s tem z zlato listino 19. tekmovanja slovenskih godb v prvi težavnostni stopnji. Ta izjemen uspeh kaže na nenehno rast že 14 let delujo- čega orkestra, predvsem pa kontinuirano delo sedanjega dirigenta Jureta Krajnca v zad- njih sedmih letih, ki je orke- ster pripeljal do elitne družbe slovenskih pihalnih godb, saj so se z letošnjim izvrstnim rezultatom uvrstili v umetniš- ko kategorijo, ki združuje naj- boljše slovenske pihalne orke- stre. ALENKA GOBEC ZAPISOVANJA Novinarji v zaporih Piše: TADEJ ČATER Ne vem. ampak zares težko si predstavljam obraz tistega, ki je sposoben obtožiti novi- narja na zaporno kazen, ker je z žaljivimi besedami iz zdravniškega strokovnega besednjaka obdelal zahajajo- čo politično osebnost. Še težje pa si predstavljam oči, pa naj bodo še tako zelo lepe, naj bodo zavite celo v barvne le- če, katerih lastnik ali pa last- nica, saj je vseeno, se izreče za zaporno kazen novinarju in uredniku, ker je ponati- snil skoraj pol stoletja star članek. Naj bodo v tistem članku še take žalitve, naj piše v njem karkoli, članek je vendarle zgolj ponatisnjen. In, če še gospod G., ki se je v članku prepoznal, za tožbo ni odločil pred skorajda pol stoletja, ne razumem, zakaj se je danes. In, če je trpel duševne bolečine, ker je po- novno bral članek, mar se je sam vprašal, kakšne duševne bolečine še danes trpi njegov sin, s katerim je nekoč ravnal kot z navadnim pasjim drek- cem. No, tako je vsaj pisalo pred davnimi leti. Sin ga se- veda ni tožil. Ne preje ne kasneje. Je pa iz svoje zgodbe, iz svoje preteklosti, skušal potegniti nekaj ta gospod G. In že res, da je tudi Monica Lewinsky skušala iz svoje zgodbe poteg- niti kar največ, da to še danes zelo dobro uspeva Johnu Bo- bittu, saj veste, tistemu, kate- remu je žena odrezala penis, pa so mu ga potem prisili nazaj, danes pa stoji pred nje- govimi vrati truma žensk, ki bi rade preverile, ali je mogo- če spolno občevati tudi s priši- tim penisom, da smo se v teh primerih odkrito zabavali, pa je primer gospoda G. stvar eti- ke in prava. Za gospoda G. predvsem stvar etike, o čemer naj razmišlja sam gospod G., za Braneta Stamejčiča, odgo- vornega urednika Novega ted- nika, ki se je znašel na zatož- ni klopi in bil za ponatis ome- njenega članka tudi obsojen na mesec in pol zaporne kaz- ni, pa stvar prava, o katerem bi si morah beliti glavo vsi, ki se ukvarjamo z besedo; tako tisti, ki pišemo kot tisti, ki beremo. Zakaj? Ker je to že drugi primer (po Mladininem novinarju Bernardu Nežma- hu) zaporne kazni v vrstah novinarjev, ki niso zagrešili nobenega drugega zločina kot tega, da so poročali, komenti- rali, pisali, seznanjali... po osamosvojitvi Slovenije. Pred njima so bili na zaporno ka- zen zaradi pisanja obsojeni Janez Janša, David Tasič in Franci Zavrl. Kaj to pomeni? Preprosto: zavoljo pisanja lah- ko še vedno pristanemo v za- poru. Pa zato ni treba razkriti nobene državne skrivnosti. Dovolj je razjeziti človeka, ki se še ni pomiril s svojo prete- klostjo, ki se za svoja dejanja v preteklosti ni nikoli pokesal, pač pa jih skuša spraviti v denar Kar spet pomeni, da bo moral novinar, ki opisuje vsa- kodnevno nočno kroniko, pre- sneto paziti in računati s sre- čo, da ga kakšen dvojni mori- lec, katerega ime bo zapisal, ne bo tožil zaradi obrekova- nja in prizadejanih duševnih bolečin, ki utegnejo nastopiti, ko bo njegovo ime zapisano na časopisnih straneh. In se- veda, bognedaj, da bi užalili sodnika ali sodnico, ker vas utegne zapreti skupaj s tem dvojnim morilcem. Povedano drugače; povsem se strinjam, da duševne bole- čine, pa karkoli to že pomeni, niso brezplačne, da niso gra- tis kot vstopnica za Faithless na Dunaju ali Metallico na Centralnem stadionu za Beži- gradom v Ljubljani, da ima vsak pravico tožiti vsakega, tudi novinarja in, da je tudi novinar lahko obsojen. Toda nikakor ne na zaporno ka- zen, če gre zgolj za besede. Ker v nasprotnem primeru, hmmmmmm... Beograd ven- darle ni tako zelo daleč stran. Še najmanj časovno. P. S. Tiste, ki bi rade preiz- kusile Johna Bobitta, pohitite; če se boste prijavile še v maju, boste na vrsto prišle morda še v tem tisočletju. V vrsto, torej! KMZ pel za 100-letnico Singena Od 13. do 17. maja je Komorni moški zbor Celje pod vodstvom dirigenta Cirila Vertačnika gostoval v celjskem partnerskem mestu Singen kot gost prijateljskega zbora Konkordia. I Pevce iz Celja so pozdravili v mestni hiši predstavniki partner- ske občine na čelu z nadžupanom Andreasom Rennerjem in županom Rudigerjem Neefom. Osrednji koncert je bil v petek zvečer v Kunsthalle v Singenu, kjer je polna dvorana toplo pozdravila nastop Komornega moškega zbora, ki je ob svoji letošnji 50-letnici posvetil celovečerni koncert Singenu ob 100- letnici mesta. Z burnim aplavzom so še posebej nagradili solo tenorista Francija Grila v pesmi Nocoj pa oh nocoj in izvedbo Schubertove pesmi Die Nacht. D. M. CPD uspešen v Zadru Prejšnji teden je bilo v Za- dru drugo mednarodno tek- movanje pevskih zborov, na katerem se je z zbori iz Hr- vaške, Avstrije, Madžarske in Estonije pomeril tudi slo- venski zbor - Celjsko pevsko društvo pod vodstvom diri- genta Edvarda Goršiča. Zahtevno dvodnevno tek- i^ovanje, ki ga je v dvorani zadrskega gledališča sprem- ljala mednarodna strokovna žirija (dr. Mirko Cuderman, Antun Dolički. Vladimir Igranjčevič, Venno Laul in Car- 'o Florindo Semini), je bilo za 'celjski zbor uspešno, saj ga je 'komisija uvrstila med pet naj- '^oljših zborov, ki sq se v sobo- to. 15. maja, v cerkvi sv.Krše- ^ana predstavili na slovesnem ^ključnem koncertu. Kon- *^ert so Celjani zaključili s '^Vrie in Gloria iz Misse brevis '^P- 102 sodobnega norveške- §3 skladatelja K. Nystedta. V nedeljo so vsi sodelujoči ^^on in Hrvaško pevsko glasbeno društvo Zoranič, ^' je pripravilo tudi otvori- tveni koncert, sodelovali pri 'Uvedbi Maše v C-duru hr- ^^skega avtorja Ivana pl. Zajca. Evharistično daritev v katedrali je vodil zadrski nadškof msgr. Ivan Prenda. Šele po tem je bila razglasi- tev rezultatov tekmovanja. Strokovna žirija ni podelila zlatega priznanja, med peti- mi »srebrnimi« zbori pa je bilo tudi Celjsko pevsko društvo. AB Raševi dnevi za mlade literate Minuli četrtek je bila pod Celjskim stropom Pokrajin- skega muzeja v Celju za- ključna prireditev dvanaj- stih Roševih dnevov, sreča- nja mladih literatov iz Celja in okolice. Na prireditvi so sodelovali osnovnošolci z 39 prispevki, vsak avtor pa se je predstavil z delom iz svojega besedila. Dva dni prej so literati sodelo- vali na literarni delavnici, ki jo je vodil Marijan Tomšič, ustvarjali pa so na temo Prav- ljica. Na sklepni prireditvi le- tošnjih Roševih dnevov so av- torjem najboljših prispevkov podelili tri enakovredne na- grade, ki so jih prejeli: Ines BeHna s I. OŠ v Celju, Marko Felicijan, OŠ Gorica Velenje in Tina Planinšek, OŠ Frana Kranjca v Celju. N.-M, S. Srobot v mali dvorani Glasbene šole v Celju bo v torek, 25. maja ob 18. uri, predstavila svojo pesniško zbirko Jele- na Tomanič. Njene pesmi bosta recitirala Simona Klemenčič in Miha Aluje- vič, glasbeno vzdušje pa bosta ustvarjala pianistka Bojana Karuza in violinist Rok Zgonc. »Ko postane žensko vsa- kodnevje pretanjeno ali se skozse lirizira, se odkrije ti- sočero nežnih utrinkov, sko- zi katere pronica svetloba zasebnosti in osebnosti. Ta osebnost je doživljajsko ču- teča, medtem ko je zaseb- nost po svoje strukturno uje- ta v red predrugačenih reči,« je v zbirki Srobot med dru- gim zapisal Vladimir Gajšek in tudi poudaril, da govorica pesmi Jelene Tomanič vse- buje svoj notranji, osebni sij. K.L. Muzej vabi na nedelje Koliko vas je, ki morate ob vprašanju, kdaj ste nazadnje obiskali katero od razstav ali stalnih postavitev v Muzeju novejše zgodovine Celje, kar dobro napeti možgane? Po- tem pa se - sebi v opravičilo - potolažite z dejstvom, da so muzejska vrata ob nedeljah in praznikih, takrat ko imate čas, tako ali tako zaprta. V Muzeju novejše zgodovine Celje s koncem maja uvajajo nov odpiralni čas za obiskoval- ce - muzejsko zbirko v Starem piskru, ponovno odprt Foto- grafski atelje Josipa Pelikana na Razlagovi ulici in Herma- nov brlog ter ostale postavitve v Muzeju novejše zgodovine na Prešernovi si boste po 23. maju lahko ogledali med torkom in petkom med 10 in 18. uro, ob sobotah med 9. in 12. uro ter ob nedeljah in praznikih med 14. in 18. uro. Ob ponedeljkih ostajajo mu- zejska vrata zaprta za obisko- valce, da bi obiskovalce čim- prej navadili na nov odpiralni čas, pa bodo v vseh enotah pripravljali tudi posebne de- javnosti. Tako se bo v Fotograf- skem ateljeju Josipa Pelikana ob nedeljah popolne (med 15. in 17. uro) mogoče fotografira- ti v steklenem salonu, živahno gostoljubje v otroškem muzeju pa malčkom napoveduje tudi Herman Lisjak. In v opomin vsem tistim, ki smo ob nedeljah in praznikih navajeni na tradicionalno zapr- ta vrata večine kulturnih usta- nov in sploh pomislimo ne, da se lahko kaj tudi spremeni - v Muzeju novejše zgodovine so na pragu lanskega poletja, med sredino maja in koncem julija, že poskusno odprli svoja vrata tudi ob nedeljah popoldne, pa jih je v vsem tem času obiskal en sam obiskovalec! I. STAMEJČIČ Št. 20.-20. maj 1999 KULTURA Antigona, icot je še nismo videli Uspešna premierna predstava gimnazijske skupine - Režiser spet Zijah A. Sokolovic Have fun Club je gledališ- ka skupina, ki na Gimnaziji Celje - Center deluje že od šolskega leta 1994/95, nasta- la pa je na pobudo profesori- ce angleščine Karen Poli- mac. Minulo nedeljo so na odru SLG Celje premierno uprizorili Sofoklejevo Anti- gono, polna dvorana pa je te mlade, zagnane in talentira- ne ustvarjalce nagradila z dolgotrajnim aplavzom. Posebnost predstave Anti- gona (in vseh dosedanjih) je ta, da je odigrana v angleškem jeziku. Ustvarjanje v skupini Have fun Club, ki je bilo na začetku zamišljeno predvsem kot spodbuda dijakom pri učenju angleškega jezika, je v naslednjih letih spontano raz- vijalo svojsko izrazno pot in daleč preraslo zgolj učenje an- gleščine. Lahko bi rekli, da so nenehna iskanja prešla v pra- vo gledališče. K sodelovanju jim je uspelo pritegniti znane- ga gledališkega ustvarjalca Zi- jaha A. Sokoloviča, ki je avtor vseh dosedanjih režijskih po- stavitev, jezikovna obdelava in dramaturgija pa sta bili v rokah prof. Karen Polimac. Trenutno v skupini ustvarja šestnajst dijakov te celjske gimnazije. Sofoklejeva Antigona je na nedeljski premieri navdušila gledalce z izredno osmišljeno, izpovedno in čisto igro ter z izredno domiselno režijsko postavitvijo. Drugi vidik pred- stave je seveda jezik, sposob- nost mladih izvajalcev inter- pretirati čistost in predvsem umetniški izraz angleškega je- zika. Pri predstavi tako priha- ja do zanimive ugotovitve, da kot gledalec pravzaprav ne veš, kaj te v danem trenutku bolj pritegne, ali gledališkost uprizoritve, ki v sodobni po- stavitvi ohranja ves pridih an- tičnosti, ali pa jezikovna obde- lava interpretacije. Pravza- prav pa za spremljanje pred- stave sploh ni nujno dobro znanje angleškega jezika. Gle- dališka simbolika in gledališki jezik sta dovolj jasna in zgo- vorna. Od ostalih ustvarjalcev predstave velja omeniti glas- beno opremo Bojana Jurjev- čiča - Jurkija in koreografijo Mihe Lampiča. Naslovno vlo- go je odigrala Sandra Feketi- ja, Kreona pa Peter Čakš. V ostalih vlogah smo videli Ve- sno Hajnšek, Matijo Jašarova, Mojco Slokan. Roberta Mla- karja, Mojco Srebot ter v zbo- ru Tebanskih starcev Anjo De- belak, Natašo Žagar, Leo Oprešnik, Polono Jelen, Moj- co Vanek, Urško Špeh, Tino Karče, Andreja Klemenaka in Silvijo Horvat. Z Antigono je bila Gimnazi- ja Celje - Center (po selekcij- skem ogledu) izbrana za pro- gram festivala gledaliških vizij letošnjih zaključnih državnih gledaliških Linhartovih sre- čanj, skupaj s predstavo Glu- vičeve Norme 1. gimnazije v Celju in v režiji dijakinje Urše Žgank ter z Gledališčem »Cen- ter pozornosti« iz Šmarja pri Jelšah, kjer so pripravili avtor- ski projekt z naslovom »Ona«, v režijski postavitvi Milene Haramija, Karmen Golavšek in Andreje Jug. Festival je bil prejšnjo soboto in nedeljo v Tolminu. Gledališče Have fun Klub Gimnazije Celje - Center pa je z lanskoletnim projektom Shakespearovih sonetov med povabljenci na letošnji Sha- kespearov mednarodni festi- val »Shakespeare 2000«, ki bo od 20. do 3L julija na Hvaru. Tega festivala se praviloma udeležujejo tudi profesional- na gledališča, celjski gimnazij- ski Have fun Club pa naj bi, seveda če jim bo uspelo zbrati dovolj finančnih sredstev, so- deloval v kategoriji najmlajših izvajalcev. ŽIVKO BEŠKOVNIK PRIREDITVE GLEDALIŠČE SLG: Človek za vse čase 2U. 5. ob 10.30 za abonma Srednje ekonomske šole Celje, 25. ob 10.30 za abonma Srednje eko- nomske šole in ob 17. za abon- ma 2. šolski in izven; Vaja zbora 21. ob 19.30 v Sloven- skih Konjicah, 24. ob 15.30 za abonma 1. šolski in izven; Sonček, kje si? 22. ob 10. uri za abonma Družinski lutkovni in izven. Kulturni dom Trnovlje 22. 5. ob 19.30 Ni tako slabo kot izgleda, v izvedbi Primorske- ga dramskega gledališča Nova Gorica. "lioNciiiT™^ Narodni dom Celje 20. 5. ob 17. medobčinska revija otroških in mladinskih pev- skih zborov in ob 19.30 otvo- ritev mednarodnega mladin- skega pevskega festivala. 23. 5. ob 19. uri koncert ženskega pevskega zbora iz Jyrkova na Češkem. 24. 5. ob 20. uri za- ključni koncert Mladinskega simfoničnega orkestra Glas- bene šole Celje. Glasbena šola Celje 20. 5. ob 19.30 zaključni nastop pianistk Barbare Starovastnik in Mateje Urbanč, 25. 5. ob 17. uri koncert komornih se- stavov glasbene šole. Cerkev sv. Jožefa v Celju 23. 5. ob 9. in 10. uri koncert ženskega pevskega zbora iz Jyrkova na Češkem. Slovensko ljudsko gleda- lišče Celje 22. ob 19.30 jubi- lejni koncert ob 25-letnici de- lovanja Celjske folklorne sku- pine Celje. Kulturni dom Gorica pri Slivnici 21. 5. ob 20. uri kon- cert Otroškega in mladinske- ga pevskega zbora OŠ Slivni- ca. Zdraviliški dom Dobrna 21. 5. ob 19.30 koncert orke- stra Akord iz Celja. Hotel Atomske toplice Podčetrtek 22. 5. ob 20.15 koncert ženskega pevskega zbora iz Jyrkova na Češ- kem. Glasbena šola Velenje 21. ob 19.30 koncert študentske- ga kluba. Park Rogaška Slatina 5. ob 15.30 promenadni l^Q cert Ženskega pevskega 2I ra iz Jyrkova na Češkem I RAZSTAVE Kulturni center Laško zanne Kiraly-Moss, Ferenc raly in Goce Kalajdžiski, 21. maja naprej. Muzej novejše zgodovi Celje - fotografski atelje Josj Pelikana. Banka Velenje, eksp. a stanj Jože Svetina, do 15. 61 Galerija Velenje France a tar, do 31. 5. ] Knjižnica Šentjur Jana M in Tanja Plevnik, do 26. 5. \ Pokrajinski muzej Celjj Grofje Celjski, do 30. 11. Gimnazija Celje Centei akvareli Brede Tekavc, do 3' 5. Avla hotela Dobrna Vesr Filipič in Vlado Geršak, dor 5. Avla Splošne bolnišnici Celje »12. maj - med naroda dan medicinskih sester«, t 31. 5. Galerija Volk razstava A: tona in Janeza Repnika li Zlatka Praha, Etol Niko Igni; tič, Merx Terezija Ratej, jedi; niča Splošne bolnišnice Ce Ije Radovan Rokovec in Peš' Celje Maša Krajnc - vse do 5. OSTALO 1 i,.,.n.MT,,....................„,■,„■■.........^ Pokrajinski muzej Celje muzejske delavnice 15.30 (j 17.30 muzejske delavnicj 20. in 21. 5. Grofje Celjski Pečati, 26. 5. Grofje Celjski Grb. 1 Muzej novejše zgodovine^ ustvarjalne delavnice ob 18 uri: 21. 5. Moja žaba visoki skače, 25. 5. Mamut v Hernif novem brlogu. Knjižnica Šentjur 25. S.ol 16. uri ura pravljic v Knjižnic Šentjur. Knjižnica Velenja 20. 5. ol 19.30 predstavitev publikadji »Sprehod po parkih Spodnji Savinjske doline.« Dom kulture Velenje 21. S ob 20. uri večer s Koledo. Kulturni center Laško 26 5. ob 18. uri dražba antikvarič nih predmetov. NA KRATKO Mladi za starejše ŽALEC - V Savinovem salo- nu so minuli teden odprli raz- stavo del, ki so jih v sodelova- nju z mentoricami izdelali otroci v spodnjesavinjskih šo- lah. Na razstavi se predstavlja- jo otroci iz šol Šempeter, Ža- lec, Vransko, Petrovče, Bra- slovče, Prebold, Griže in II.OŠ Žalec. (US) Loške prireditve se pričenjajo LOČE - Loške poletne prire- ditve se bodo pričele v nede- ljo, 23. maja, s promenadnim koncertom poljčanskih god- benikov. V večernih urah bo v loški cerkvi sv. Duha koncert Jožice Kališnik in Miha Dov- žana. Proti koncu maja bodo v Ločah prišli na svoj račun lju- bitelji komedij in tamburašev. Številne prireditve se bodo na- to vrstile vse poletje. (B.P.) Češice pevice na Celjskem CELJE - Te dni bodo na Celjskem na obisku članice češkega Ženskega komornega zbora Jirkov. Povabilo so jih Pevsko društvo upokojencev Celje in ženske^i pevski zbor bratov Ipavcev Šentjur. V so- boto, 22. maja, bodo imele promenadni koncert v Rogaš- ki Slatini, zvečer istega dne pa še v Podčetrtku. V nedeljo pri- pravljajo skupni koncert ob 19. uri s Pevskim društvom upokojencev Celje v Narod- nem domu. (NGL) Z lepo pesmijo v lepši dan ŽALEC - Sklad Republike Slovenija za ljubiteljske kul- turne dejavnosti. Območna iz- postava Žalec in I. Osnovna šola Žalec sta pripravila I. ob- močno revijo pevskih zborov osnovnih šol iz šestih občin Spodnje Savinjske doline z na- slovom Lepša je pesem - lepši je dan. Skupno je nastopilo 12 otroških in 8 mladinskih pev- skih zborov, ki jih je vodilo 13 zborovodij. (TT) Na odru v Trnovljah Na odru Kulturnega doma v Trnovljah so se prejšnjo nede- ljo zaključila letošnja sedma Novačanova gledališka sreča- nja, v soboto, 22. maja, ob 19.30 pa bo tam gostoval po- klicni gledališki ansambel Pri- morskega dramskega gledališ- ča iz Nove Gorice, ki bo pred- stavil delo Petra Barnesa »Ni tako slabo kot izgleda« v režiji Jaše Jamnika. Ob jubileju celjske folklore v soboto, 22. maja, ob 19. 30 bo Celjska folklorna skupi- na v Slovenskem ljudskem gledališču v Celju pripravila slavnostni nastop ob 25-letni- ci delovanja. V skupini je 50 aktivnih članov, ki delujejo v mlajši in starejši skupini pod strokovnim vodstvom Mihe Gubenška in Andreje Vodušek ter v pevski skupini pod vods- tvom Saše Silovšek. Srečanje otroških gledaliških skupin v ponedeljek, 24. maja, in prihodnji četrtek bo v dvorani I. osnovne šole v Celju medob- močno srečanje otroških gle- daliških skupin celjske regije. Predstavilo se bo enajst gleda- liških skupin iz osmih občin celjske regije. (ŽB) S pesmijo v pomlad Minuli teden so v dvorani Kulturnega doma v Gornjem Gradu zapeli otroški in mla- dinski pevski zbori celotne Zgornje Savinjske doline, v so- boto pa so v Bočni pripravili tradicionalno Pesem pomladi, na kateri je nastopilo 15 pev- skih zborov iz večih sloven- skih krajev. Uspelo prireditev je popestril kvintet ljudskih pevk iz Zgornje Savinjske do- line. (US) Lutkovni festival uspel Medobčinski lutkovni festival, ki je bil minulo soboto dopoldne na odprtem odru za Muzejem novejše zgodovine v Celju, je po ocenah organizatorjev in državne selektorice, ki si je predstave ogledala, izjemno uspel. »Gre za prvo tovrstno prireditev po dolgih letih v Celju,« je ob koncu festivala povedala Marijana Kolenko, vodja Sklada za ljubiteljske in kulturne dejavnosti - Območne izpostave Celje, kjer so festival organizirali. »Predvsem nas je presenetil dober obisk, saj se je pred odrom- ob ogledu osmih predstav, ki so jih pripravili celjski osnovnošolci, dopoldne zvrstilo preko dvesto obiskovalcev,« je povedala Kolenkova in dodala, da lutkovni festival v Celju tako postaja tradicionalna prireditev. Republiška selektorica, ki si je ogledala vseh osem odigranih lutkovnih predstav, pa bo do konca tega tedna sporočila naslov tiste, ki bo kot najboljša sodelovala na državnem lutkovnem tekmovanju v Ljubljani. N.-M. SEDLAR, Foto: GREGOR KATIC; V plesnem vrtincu v petek, 21. maja ob 19. 30, bo v Slovenskem ljudskem gledališču v Celju prvi Večer sodobnega plesa, ki so ga organizatorji naslovili V plesnem vrtincu. Večer sodobnega plesa bo nastal na pobudo koreo nje Goge Stefanovič Erjavec, organizatorji pa ga pripi lu^ jo ob mednarodnemu dnevu plesa, ki je bil 29. aprila. :o je dan, ko naj bi se združil ves svetovni ples, ob tem pa ii bi se izboljšala plesna zavest in tako še bolj poudaril uiiver- žalni jezik plesa, so organizatorji zapisali v vabilu n3 prireditev. Na večeru sodobnega plesa bodo z več plesniifl' točkami sodelovali: Plesni forum Celje (pod vodstvoo^ Goge Stefanovič Erjavec), plesna skupina Šlauf iz Žal (pod vodstvom Save Malenšek-Kučič), Plesni teaer »i Velenje (Nina Mavec-Krenker) in plesalci I. gimnazije Celja. Prireditev, pripravljena na pobudo koreografii Goge Stefanovič-Erjavec, je namenjena predvsem prika dela različnih plesnih snovanj sodobnih plesnih skupid Celjskega. Ob Plesnem forumu Celje kot soorganizatorji prireditve, si jo lahko ogledate v soboto v SLG Celje, sodelujejo Sklad za ljubiteljske in kulturne dejavnosti - Območna izposta Celje, in pa Zveza kulturnih društev Celje. N.-M. SEDL4 NASI KRAJI IN UUDJE 11 Knjiga za v žep predpasnika Izšle so Kuharske bukve Radia Celje z izborom receptov iz oddaje Kuhajte z Ivico Burnik l^iiharske bukve Radia Ce- y SO prodajna uspešnica, ,1)1(0 rečemo nekaj dni po ^(ju knjige, v kateri je Ivica jjfiiik zbrala 250 receptov ^lušalk in poslušalcev sre- j^e dopoldanske oddaje na ^diu Celje. Doslej je bila na- ,feč prodana že več kot polo- jca od dva tisoč izvodov na- jjde, zato smo na torkovi fedstavitvi knjige v kavarni oljskega doma že slišali na- lovedi o ponatisu in o še kak- ^em njenem nadaljevanju. i;iko kut je knjiga nekaj po- ebnega v slovenskem prostoru, aj so jo »napisali« poslušalci ^daje, tako je bilo tudi na iredstavitvi. Mize v kavarni so lile namreč obložene s sladki- li dobrotami vseh vrst, ki jih v ikšni količini in pestrosti naj- lete le še na kakšni ohceti. ^stopnica na prireditev je bilo Bmreč domače pecivo in to apoved so vsi vzeli zelo resno, trjetno pa je najhitreje zmanj- alo slavnega bananinega peci- a poslušalca Danija. Tudi ta ecept je v knjigi, poleg njega pa e številni drugi, katerih odlika t, da so preizkušeni, domači, a vsakodnevno uporabo, nekaj e tudi starih, že pozabljenih ledi (»zarostan« močnik...). Na- »bsežnejše je poglavje Pečeno ! ljubeznijo, kar kaže, da radi pripravljamo in jemo sladke Jobrote. Na koncu so tudi na- podila za vlaganje, nekaj doma- čih zdravil proti vsakodnevnim tegobam ter celo drobne zvija- če, ki bodo v pomoč kuharskim začetnikom. Ali kot je dejala Ivica Burnik: »Na Slovenskem je veliko kuharskih knjig in vsaka ima svoje posebnosti. Že- lim, da bi med elegantnimi knjigami z bogatimi fotografi- jami, ki jih večkrat le gledamo, tudi ta, bolj skromna, pa vse- binsko bogata knjiga, našla svo- je mesto.« Knjigo je uredil odgovorni urednik Novega tednika Branko Stamejčič, ki je priznal, da je imel težko delo, saj so se mu med branjem ves čas cedile sline. Predvsem pa je želel, da bi bila knjiga dostopna in uporabna - za v žep predpasnika, kar kažeta tudi njen format in vezava. ■T. CVIRN Foto: GREGOR KATIC Citrar Karli Gradišnik je poskrbel za prijetno vzdušje na predstavitvi knjige, ob njem je Ivica Burnik, odgovorna urednica Radia Celje Nataša Gerkeš Lednik in odgovorni urednik Novega tednika Branko Stamejčič. [Knjigo Kuharske bukve Ldia Celje je izdala medij- ta hiša NT&RC, oblikoval jo je Minja Bajagič, računal- niško delo je opravil Niko Grobelšek, natisnila pa jo je Ijskarna Jože Moškrič iz Ljubljane. Prvi mednarodni oricesler v preteklih dneh so na gradu Podsreda ter v Kristalni dvorani nastopili učenci glasbenih šol iz Chama na Bavar- skem ter Rogaške Slatine, ki združuje glasbenike iz šestih občin. Gre za prvo partnerstvo kakšne slovenske glasbene šole s tujo ustanovo. Pogodbo o sodelovanju so na Bavarskem podpisali že lani, slatinski učenci pa so se predstavili na večih nastopih. Letos so jim iz Chama vrniU obisk ter na gradu Podsreda in v Rogaški Slatini predstavili svoj godalni orkester in kvartet, SlatinČani pa harmonikarja, trio flavt in kvartet klarinetov. Posebna zanimivost je bil nastop prvega mednarodnega simfoničnega orkestra obeh glasbenih šol, ki so ga sestavljali bavarski učenci z godali in slovenski s pihali. Pogovorom med Slovenci in Bavarci so se pridružili predstavniki glasbene šole iz Veszprema na Madžarskem, ki sodelujejo z Bavarci že dlje časa. SlatinČani naj bi tako prihodnje leto nastopili na veliki slavnosti na Madžarskem, 12. junija letos pa po vsej verjetnosti na dnevu glasbenih šol Nemčije v Chamu. BJ Z MOJEGA OKNA Ta celjski vikend Piše: PIKA KUKERL Ne vem, kateri dnevni ča- sopis je v Celju najbolj pri- ljubljen, ampak sama še vedno berem Delo, ker sem tako pač navajena še iz štu- dentskih dni. Dokler mi ga niso prinašali na celjski na- slov, sem bila prepričana, da Celje za ta časopis ne obsta- ja. Zdaj opažam, da ima vča- sih skorajda celo stran na- menjeno mojemu mestu, da pa je ta stran namenjena sa- mo tukajšnjim bralcem in ne Sloveniji nasploh. Res! Če morda niste vedeli, Ljubljan- čani, Koprčani, Dolenjci be- rejo drugačno Delo. To je s stališča časopisa se- veda v redu in prav in zato takšno politiko gojijo tudi drugi slovenski dnevni časopi- si, ne le Delo. Ampak to hkrati pomeni, da novic iz Celja, če niso res tragične aU - ponava- di zaradi obiskov kakšnih kva- zi velmož - državno pomem- bne, nikoli ne dosežejo bral- cev izven celjskih regionalnih meja. In v čem je problem? V tem, da se je bedasto zanašati na to, da bo za kakšno lepo zadevo na celjskem območju vesoljna Slovenija itak izvede- la v osrednjem slovenskem dnevnem časopisu. Ne bo, če se ne bo kdo potrudil in zade- ve lepo raztrobil še po drugih kanalih, ki tudi v omenjenem časopisu obstajajo in so v ne- katerih primerih celo zastonj! Celjski kinematografi, gle- dališče, v primeru delavnic za otroke oba celjska muzeja ter občasno kakšno razstavišče se še spomnijo in svoje priredi- tve pravočasno obelodanijo v najbolj razširjenem sloven- skem prireditvenem kažipo- tu, pa še ti se včasih kdo ve kje izgubijo. Neskončno število drugih prireditev, kot so raz- novrstne popularne glasbene dogodivščine, predavanja in druge sorte izobraževanja, športne dogodke, igrarije, ka- kršne so se dogajale na celj- skem sejmu Vse za otroka in družino, amaterske izzivalno- sti ali preprosto vesele prilož- nosti za popestritev posamez- nega dne, bo neceljski bralec Dela zaman iskal. Da bo ironi- ja še večja, so ravno filmske in gledališke predstave ter otroš- ke delavnice povsod po Slove- niji tako razširjene, da zaradi njih nikogar od drugod v Celje ne bo, zaradi česa drugega bi se pa morda odpravil na pot. Še posebej za vikend. No, ker pa ne gre staviti na oglaševalsko in samopromo- cijsko osveščenost raznoterih celjskih organizatorjev, ki bi Kažipotu pa še kakšnemu dru- gemu časopisnemu kotičku svoje načrte lahko zastonj raz- glasili, pa jih niso, bi morda veljalo razmisliti o rubriki po vzoru slovenskega kulturnega hrama - Cankarjevega doma, ki ima v Delu vselej svoj okvir- ček z napovedmi prireditev z nekaj naslednjih dni. Zakaj ga ne bi imelo še Celje? Toliko denarcev kot bi nas stale redne npr. petkove objave celjskih prireditev čez vikend bi se tudi v revnem celjskem prora- čunu zagotovo dalo napraska- ti, nekaj zbiratelj ske dobre volje bi pa lahko pokazali ali v celjskem turističnem društvu ali v celjski turistični zvezi ali na zavodu za kulturne priredi- tve ali celo v kakšni ustrezni občinski službi. Do četrtka ugotoviti, kaj se bo čez vikend v mestu dogajalo, ne more biti hudo zahtevna umetnost. Morda bi gostov od drugod res ne bilo tohko, da bi se lahko z njimi hvalili, ampak k ugledu mesta pa takšni drobni napovedniki še kako pripo- morejo. Ne verjamete? Kaj pa, če bi najprej poskusili? P.S.: »Ta celjski vikend« bi tudi novo nedeljsko popol- dansko odprtost muzejev lahko dovolj glasno razgla- sil, da se ne bi znova zgodilo to, kar se je menda v Herma- novem brlogu lani, ko so vse poletne nedelje skupaj doži- vele enega samega plačnika vstopnice. Morda pa drugi za odprtost niso vedeli? Od Jadrana do Arictilce Danes, v četrtek, bo ob 18. uri v kavarni Celjskega doma predavanje, ki ga pripravlja celjsko Pomorsko društvo Yacht club. Znani jadralec Mladen Šutej bo predaval o potovanju z jadrnico Hrvaška čigra, s katero je potoval od Jadrana do Antarktike in Arktike, poseben poudarek pa bo na obujanju spominov na pot po francoski Polineziji. NMS O dr. Jaegru v Slovensko-bavarski hiši bodo v ponedeljek, 24. maja, odprli spominsko razstavo o nekdanjem obsoteljskem zdravniku dr. Evgenu Jaegru. Vsestranski zdravnik in raziskovalec, ki se je rodil v dvorcu Miljana, je dolga desetletja deloval v Podčetrtku, kjer je tudi pokopan. Odprtje razstave, ki jo Kozjanski park posveča .prvemu praznovanju evropskega dneva parkov, bo ob 19. uri. Do razstave je prišlo na predlog Prirodoslovnega muzeja Slovenije, saj je Jaegrova zbirka os, čebel in mravelj edina takšna v državi. BJ Dnevi mladili in Iculiure Danes, 20. maja, se bo v Velenju začel tridnevni festi- val Dnevi mladih in kulture, ki ga organizira Šaleški štu- dentski klub. Vse prireditve so brezplačne. V petek, 21. maja zvečer, bo v velenjski glasbeni šoli skup- ni koncert orglavke Andreje Golež, harfistke Tine Žerdin in violončelistke Urške Šra- mel. V atriju velenjskega gra- du bo ob 20. uri koncert sku- pin Žabjek trio, Lolita, Je bela cesta in Mr. Lucky&The Sen- Sha-Shun Band. Na ta dan bo- do mladi v Hotelu Paka pri- pravili tudi okroglo mizo o zaposlovanju in osvetlili pred- vsem problematiko prve za- poslitve. V soboto bo v središ- ču Velenja od 15. ure dalje festival uličnih glasbenikov. Dneve mladih in kulture bo zaokrožil sobotni koncert, za- čel se bo ob 18. uri, na velenj- skem gradu. Nastopile bodo skupine Platfuzz, Agenti in Psycho-path iz Slovenije, Dog Food Five in Dumbell iz Nem- čije ter Bambi Molesters in Glasshoper iz Hrvaške. K.L. Močnejše vrste mladih prostovoljcev I v Velenju je bilo v četrtek, '3. maja, srečanje prosto- voljcev Šolskega centra Ve- lenje, v katerem je projekt prostovoljnega socialnega •lela zaživel že pred sedmimi leti. Približno sto mladih se "sako šolsko leto vključuje v "lelo v bolnišnicah in vrtcih, '^snovnih šolah pomagajo icem, ki imajo učne te- ■^^ve, delajo z otroki z mot- njami v razvoju, s starostni- ki, z romskimi otroki, z dru- gačnimi... Na srečanju, ki so ga poimenovali »Sonce v du- še vseh nas« so se prostovolj- ci pobliže spoznali, utrdili vezi in izoblikovali vizijo nadaljnjega dela. »Mrežo prostovoljnega dela želimo organizirati in okrepiti v vsej Šaleški dolini, tako v sred- njih kot tudi osnovnih šo- lah,« je poudarila Alenka Čas, svetovalka za uvajanje prostovoljnega socialnega dela v slovenske šole. Dijake je v Velenju obiskal tudi predstavnik mednarodne or- ganizacije za priznanje mla- dim The World Award Matt- hew Trump in jih seznanil z možnostmi za pridobitev te- ga pomembnega mednarod- nega priznanja na področju izvenšolskih dejavnosti. K.L., Foto: J. MIKLAVC ^lenka Čas in Matthew Trump med prostovoljci Šolskega centra Velenje. Dobra polovica ^^venskih šol ima organizirano prostovoljno socialno delo, pogrešajo pa sistemske rešitve in ustrezno zakonodajo. SK 20.-20. mol 1999 12 NASI KRAJI IN UUDJE Od nasilja do ptic V letošnji akciji Mladi za Celje je z raziskovalnimi nalogami sodelovalo 416 avtorjev iz vseh celjskih šol Maj je čas, ko mladi razi- skovalci celjskih osnovnih in srednjih šol zaključijo svoje delo in svoje razisko- valne naloge predstavijo v sklopu akcije Mladi za Celje, kjer te naloge tudi ocenijo in nagradijo. Raziskovalci s celjskih srednjih šol so svo- je naloge predstavljali 5. ma- ja v Šolskem centru Celje, osnovnošolci pa so svoje ra- ziskovalno delo predstavili minuli četrtek na OŠ Frana Kranjca na Polulah. Kot je povedala Astrid Pe- šec, ki v Oddelku za družbene dejavnosti MO Celje vodi akci- jo Mladi za Celje, je na razpis letos prispelo rekordno število raziskovalnih nalog - kar za 26 odstotkov več kot v lanskem šolskem letu. V letošnji akciji so sodelovale vse celjske os- novne in srednje šole oziroma 416 avtorjev, ki jim je pri delu pomagalo 123 mentorjev, skupno pa so izdelali 130 razi- skovalnih nalog. Na razpis pri- javljene naloge je ocenjevalo 85 strokovnjakov, ki so delo- vali v 27 ocenjevalnih komisi- jah, je povedala Astrid Pešec in poudarila tudi zelo visoko kakovostno raven letošnjih ra- ziskovalnih nalog, saj se je kar 43 odstotkov srednješolskih in polovica osnovnošolskih na- log uvrstilo v prvo skupino. In kako so se raziskovalci letos lotili dela po področjih? Naj- več, 36 nalog, je bilo s področ- ja družboslovja, sledi področ- je tehnike, s katero so se naj- bolj ukvarjali dijaki Šolskega centra Celje in Srednje frizer- ske, tekstilne in prometne šo- le Celje. Sledijo področja nara- voslovja (29), humanistike (22), medicine in zdravstvene nege (8) ter agrokulture (5). Ker so dijaki, katerih razisko- valna naloga je dobro ocenje- na, opravičeni zagovarjanja enega od predmetov pri za- ključnem izpitu, jih to še do- datno vzpodbuja, da se trudijo izdelati zares dobre razisko- valne naloge, je povedala Peš- čeva. Veliko aktualnih nalog je tudi letos s področja prometa, saj za izdelavo le-teh mlade raziskovalce vsako leto zapro- sijo pri Oddelku za okolje in prostor v MO Celje, predstav- nikom inšpektorata Policijske postaje Celje, ki so sodelovaU pri ocenjevanju, pa so bile na- loge s tega področja tako všeč, da jih bodo predstaviU med Dnevi prometne varnosti. In s katerih šol so mladi razisko- valci, ki so se v letošnjem šol- skem letu najbolj izkazali? Med osnovnimi šolah je tudi letos v ospredju IV. Osnovna šola Celje, saj so raziskovalci s te šole izdelali največ, šest ra- ziskovalnih nalog, vse pa so bile odlično ocenjene. Tej šoli sledijo III. OŠ, OŠ Frana Roša in OŠ Hudinja, katerih učenci so izdelali po pet raziskoval- nih nalog. Dve raziskovalni nalogi, ki jih bodo danes, v četrtek ob 13.30 predstavili na svoji šoli, so izdelali tudi na OŠ Glazija, raziskovalci s te šole pa so se ukvarjali s preučeva- njem ptic v našem okolju ter z vprašanjem nasilja med vrst- niki. Med srednješolci so se najbolj izkazali dijaki Srednje šole za gostinstvo in turizem iz Celja, ki so izdelali 12 razi- skovalnih nalog, sledijo pa jim dijaki Poklicne in tehnične strojne šole ter Poklicne elek- tro in kemijske šole pri Šol- skem centru Celje z enajstimi oddanimi nalogami, nato pa dijaki Gimnazije Celje-Center in dijaki Splošne in strokovne gimnazije v ŠC Celje, ki so izdelali po 10 nalog. Osrednja slovesnost ob za- ključku letošnje, že enaindvaj- sete, akcije Mladi za Celje bo 9. junija v Narodnem domu, organizatorji akcije pa bodo ponovno izdali bilten, v kate- rem bodo ob letošnjih razi- skovalnih nalogah predstav- ljene tudi vse celjske osnovne in srednje šole, ki so v minu- lem letu praznovale kakšno pomembno obletnico. -^-::a:X'^^£:„. NINA M. SEDLAR Nov poslovni objekt celjskega Vekinga Minuli petek je Inženiring za pokopališko in pogrebno dejavnost Veking iz Celja na Teharski 54 odprl nov po- slovni objekt. V njem so na 140 kvadratnih metrov povr- šin uredili skladišča in pet garažnih boksov za svoj voz- ni park ter cvetličarno, ki meri 90 kvadratnih metrov. Zaradi razširjene dejavno- sti so število redno zaposle- nih prav od petka naprej od 10 povečali na 15. Veking, ki je družinsko podjetje, je v na- ložbo vložilo 22 milijonov to- larjev, gradbena dela pa je opravil mariborski Konstruk- tor. Nov poslovni objekt je skupaj z glavnim, ki so ga povsem obnovili pred pol- drugim letom, in s cvetličarno po mnenju odgovornih stro- kovnjakov v Celju izjemno le- po urejen kompleks. Tudi za- to je prejel direktor podjetja Veking Franc Kelher številne čestitke in priznanja. Slovesnosti ob odprtju no- vih poslovnih prostorov se je poleg številnih gostov, pred- vsem poslovnih partnerjev, udeležil tudi župan Mestne občine Celje Bojan Šrot, kij izrazil zadovoljstvo, da je o: čina Celje podelila konces. za pokopališko in pogreb; dejavnost prav podjetju \ king, saj le-ta po njegove; mnenju in mnenju ustreza strokovnih služb v obči;; svojo dejavnost izvaja na, soki profesionalni ravni. MITJA UMNI Štafeta solidarnosti za varnost žensk Danes, v četrtek, 20. maja, je na pot po Sloveniji krenila Štafeta solidarnosti, katere prireditelji so člani Mladega foruma Združene liste so- cialnih demokratov Sloveni- je. Kolesarji s štafeto solidar- nosti bodo v Celje, k pubu Pri zamorcu, prikolesarili danes, v četrtek, med 18.45 in 19.30 uro, ob 20.00 pa se bo na vrtu puba Pri zamorcu pričel koncert skupine Nu- de^ Člani Mladega foruma bo- do med tri dni trajajočo potjo s kolesi po Sloveniji z okrogli- mi mizami, zborovanji in koncerti letos opozarjali na problem nasilja nad ženska- mi in otroki ter zbiraU pris- pevke za Varno hišo, zatoči če za ženske, ki so žrtve na Ija. Lani so organizatorji Št fete soHdarnosti opozorili i problem zasvojenosti ti zdravljenja odvisnikov, lei pa so v povezavi z nekateri;; drugimi strankami in društ akcijo še razširili. Štafeta soi darnosti bo na pot krenila 2( maja iz Maribora, Raven n Koroškem in Rogatca, driil in tretji dan pa se ji bod pridružili kolesarji iz Kršb ga, Jesenic in Nove Goric Prihod v Piran, kjer se I prireditev zaključila, bo vft deljo, 23. maja. Tam bodop' reditelji štafetne skrinjice p dali piranski varni hiši. N.-M.S Po polžje tudi v laškem v letu kulinarike in vina se bodo tudi v Laškem pridruži li omizjem slovenskega slovv fooda. Ustanovitev omizja bi nocoj, 20. maja, v zdraviliškem salonu Bidermaier. Poleg petdesetih ljubiteljev slastnih, estetsko oblikovani in mojstrsko postreženih jedi ter izbranih pijač bosta lašk' omizje s svojo prisotnostjo počastila tudi guverner Slo\v foo' Slovenija in znan vinogradnik iz Medane Aleš Kristan viceguverner te organizacije Toni Gomišček. Na si bodo Laščana Francija Podkoritnika imenovali za k omizja. Ocenjevanje zgorn jesavin jskih želodcet v soboto, 22. maja dopoldne, bodo člani Turističn^SJ društva Rečica ob Savinji ponovno pripravili že tradicion^ no ocenjevanje zgornjesavinjskih želodcev. Čeprav so še pred slabim mesecem trdili, da ocenjevanja" bo, sta jih veliko zanimanje med izdelovalci ter pomoč, ki sol ponudili v vseh šestih občinah, prepričala, da so se ponovi" odločili za akcijo. Želodce bodo zbirali dan pred ocenj^)'! njem, torej v petek, 21. maja, in sicer dopoldne v kmetijsl^ obratih na Ljubnem, v Lučah, Gornjem Gradu in Mozir) popoldne pa v prostorih Krajevnega urada na Rečici ob Savii^^ Izdelovalcem najboljših zgornjesavinjskih želodcev bodo pf'| nanja podelili na Večeru pod trško lipo v soboto, 3. julija. Nova lekarna po štiridesetih letih Od torka lahko Velenjčani kupujejo ali naročajo zdravila ter ostale izdelke s področja farmacije v sodobno urejeni in dobro založeni novi lekarni, ki so jo dobili po štiridesetih letih, kolikor je staro mesto Velenje. Doslej je ena sama lekarna oskrbovala več kot 33 tisoč prebivalcev. Lani, denimo, so v stari Lekarni Velenje, po novem se imenuje Lekarna Center, izdali zdravila na 230 tisoč receptov. Naložba v novo lekarno je vredna približno 66 milijonov tolarjev. V prostorih, ki merijo 145 kvadratnih metrov in so v dveh etažah, so uredili tudi poseben prostor za svetovanje, v katerem se bodo lahko bolniki pogovorili s farmacevtom. Dežurstvo bo še naprej opravljala stara Lekarna Center. K.L., Foto: L. OJSTERŠEK Lekarno na Kersnikovi v Velenju so odprli direktorica Lekarne Velenje mag. Jožica Bulajič, poslanec in velenjski podžupan Bojan Kontič ter direktor Banke Velenje Rafko Berločnik. Na podlagi Zakona o gospodarskih družbah in statuta družbe CETIS-GRAF, d.d., Celje, direktor sklicuje 5. skupščino delničarjev, ki bo dne 28. junija 1999, ob 12.00 uri, na sedežu družbe v Celju, Čopova 24, soba štev. 608. Dnevni red: 1. Otvoritev skupščine, ugotovitev sklepčnosti in imenovanje organov skupščine. 2. Obravnava poročila o poslovanju družbe v letu 1998 s predlogom razporeditve dobička za leto 1998. 3. Izvolitev članov nadzornega sveta. 4. Imenovanje revizorja. Pod 1/ se predlog sklepa glasi: Imenuje se predsednik skupščine, notar in trije preštevalci glasov. Pod 2/ se predlog sklepa glasi: Skupščina na predlog uprave družbe in na podlagi pozitivnega mnenja nadzornega sveta sprejme predlagano letno poročilo CETIS-GRAF, d.d., Celje z razporeditvijo dobička. Pod 3/ se predlog sklepa glasi: Skupščina izvoli 2 člana nadzornega sveta kot predstavnika delničarjev. Pod 4/ se predlog sklepa glasi: Imenuje se predlagana revizorska družba. Predlagatelja sklepov pod zaporednima štev. 1 in 2 sta direktor in nadzorni svet, predlagatelj sklepov pod zaporednima štev. 3 in 4 je nadzorni svet. Če ob prvem sklicu ni dosežena sklepčnost, se določi ponovno zasedanje skupščine v istih prostorih za dan 28. junija 1999 ob 13.00 uri. Skupščina bo takrat veljavno odločala ne glede na viši- no zastopanega kapitala. Skupščine se lahko udeležijo vsi delničarji, v korist katerih so del- nice delniške družbe na dan 28. junija 1999 vpisane v delniško knjigo, oziroma njihovi pooblaščenci ali zakoniti zastopniki. Delni- čar ali pooblaščenec se lahko udeleži skupščine pod pogojem, da svojo udeležbo pisno prijavi direktorju družbe najkasneje tri dni pred skupščino. Pooblaščenec mora ob prijavi dostaviti poob- lastilo, če le-to ni shranjeno pri družbi. Letno poročilo z mnenjem nadzomega sveta ter ostalo gradivo za vse točke dnevnega reda je delničarjem na vpogled na sedežu družbe vsak delovnik od 20. maja 1999 do 28. junija 1999 med 7.00 in 10.00 uro v pisarni štev. 521. CETIS-GRAF, d.d., CELJE Direktor Avgust Maček, graf.ing. . ^ NASI KRAJI IN UUDJE 3 Jubilej solčavske korenine Eden zadnjih še živečih Maistrovih borcev Alojz Policnik je v ponedeljek praznoval stoti rojstni dan v ponedeljek je bil za Sol- jjvo velik dan, saj je Alojz polič uik, Šumetov oče iz ,|.' ivega kota nad Logar- lino, slavil stoti rojst- Stoletniku, ki dobro skriva jvoja leta, življenje ni bilo preveč naklonjeno, preveč ludega je izkusil in preveč Jasa je preživel v vojaški suk- nji. Posebnost Šumetovega jčeta je, da je kot 18-leten [ant sodeloval na soški fronti in skoraj dve leti življenja pustil v prvi svetovni vojni. Takoj po vrnitvi domov je oblekel uniformo legendar- nega generala Rudolfa Mai- stra in v bojih za slovensko severno mejo preživel tri me- sece, nato pa padel v ujetniš- tvo. Tako je Alojz Poličnik eden še redkih živečih Mai- strovih borcev, ki so zasadili korenine za samostojno Slo- fenijo. Kljub tem bojem je moral poravnati svoj dolg do- movini in tako je v vojaški ^uknji preživel pet let in štiri nesece. Med drugo svetovno rajno so bili Šumetovi izse- jeni, v taborišču je umrla Z leve Iztok Podbregar, slavljenec Alojz Poličnik, Janez Podobnik in solčavski župan Vojko Klemenšek. hčerka, po vojni pa so se vrni- li v požgan dom. O tem in še mnogočem je tekla beseda v ponedeljek, ko so slavijenca na domačem do- mu obiskali predsednik dr- žavnega zbora Janez Podob- nik, načelnik generalštaba Iz- tok Podbregar, poslanci dr. Franc Zagožen, Mirko Zamer- nik in Jakob Presečnik, župan občine Solčava Vojko Kle- menšek in še mnogi drugi, ki so stisnili roko krepki solčav- ski grči. Šumetovemu očetu zdravje dobro služi, samo sluh mu malce nagaja, zanj pa vzorno skrbi vnuk Darko. Šte- vilnim gostom, ki so se v po- nedeljek zbrali na Šumetovi domačiji, so skrbne solčavske gospodinje pripravile kar ne- kaj dobrot, ob pomenku pa je bilo slišati, kako »dobro« skr- bi država Slovenija za svoje državljane - Šumetov oče dobi približno 20 tisočakov pokoj- nine. Za njegove osnovne po- trebe je sicer dovolj, vendar se, če ne drugega, vsota sliši zelo smešno. Vendarle se Šumet ne da. Sedaj, ko je videl, kako iz- gleda stoletnica, si je v pone- deljek zaželel, da bi živel v treh stoletjih... Še vedno rad pogleda na zasnežene vrhove Ojstrice, premami ga vzhaja- joče sonce in pomlad, ki pri- haja tudi v Matkov kot. Rad posedi z dve leti mlajšim bratom Matevžem, ki se še vozi s kolesom; največja ra- dost pa so njegovi domači, ki se v solčavskih hribih pehajo za vsakdanjim kruhom in ži- vijo popolnoma svoje življe- nie. URŠKA SELIŠNIK Foto: CIRIL SEM Po Japonski Popotniško in ekološko Iruštvo Mati Zemlja iz Celja )ripravlja danes, v četrtek, !0. maja, predavanje Popo- ovanje po Japonski. Deželo izhajajočega sonca bo pred- stavila Tanja Koropec iz Slo- venske Bistrice, predavate- jica angleščine na maribor- iki pedagoški fakulteti. Pre- lavanje bo ob 20. uri v go- ilišču Berger. BJ Učinki globinske sprostitve V četrtek, 27. maja, se bo ob 19. uri v I. osnovni šoli v Celju začel tečaj o globinski sprostitvi, ki ga bosta vodila Suzana Rebolj in Damir Ore- hovec. Na tečaju bodo predstavili pomen in učinke globinske sprostitve, ki jo bodo slušatelji tudi praktično preizkusili. Te- čaj priporočajo vsem, ki so preobremenjeni s svojim de- lom, ki so v pogostih stikih z drugimi ljudmi, ki so se znašli pred pomembnimi življenjski- mi odločitvami in ki imajo zaradi stresov in naporov teža- ve z zdravjem. Tečaj globinske sprostitve traja dva dni po dve uri, ob vpisu pa dobijo slušate- lji kaseto ali zgoščenko, na kateri je ob glasbeni spremlja- vi posneta vaja za globinsko sproščanje. Kaseti je priložena še brošura. Vse informacije o tečaju so dosegljive po telefo- nu (061) 133-93-03 vsak delav- nik od 10. do 14. ure. US Obnovljena cerkev na Gori Oljki . Cerkev sv. Križa na 733 metrov visoki Gori Oljki je vidna daleč naokoli po Savinjski in šaleški dolini. Njen sijaj je v desetletjih zbledel, česar so se dobro zavedali v župniji Polzela, in pred dvema ^^oma začeli z obnovo cerkve. V nedeljo popoldne so svoja prizadevanja kronali s slovesnostjo, ' se je je udeležilo mnogo vernikov od blizu in daleč, obnovitvena dela pa je blagoslovil "J^riborski škof dr. Franc Kramberger. Na cerkvi so obnovili fasado in streho, na novo napeljali ^'^ktriko in razsvetljavo, pripravili elektronsko varnostno zaščito, utrdili nabrežino in obnovili ''ozidje. Večino del so opravili s pomočjo darov, saj so skupno zbrali 16 milijonov tolarjev. ^ imenu cerkvenega sveta je zbranim vernikom spregovoril dr. Janez Cukjati, vsem skupaj ^ se je za pomoč pri obnovi zahvalil domači župnik Jože Kovačec. Še pred uradnim ^deljskim blagoslovom se je v soboto v obnovljeni cerkvi predstavilo 9 pevskih zborov iz ^olzelske občine. T. TAVČAR VSPOMIN Pavle Bukovac Pogrešali ga bodo celjski ljubitelji Športa, pevci, uči- telji, nekdanji učenci in v prvi vrsti njegova družina. Pavleta Bukovca ne bomo več srečevali na športnih igriščih, na pevskih koncer- tih ali množičnih igrah sve- tovnih srečanj šolskih otrok. Svoj zadnji boj s težko bolez- nijo je Pavel Bukovac izgu- bil. To je bil dolgoletni boj, ki ga je pogumno premago- val, toda ob koncu se je mo- ral sedeminšestdesetletni Pavle le ukloniti. Spominjamo se ga, ko je kmalu po drugi svetovni voj- ni pripotoval iz rojstnega mesteca Stanišiči v Vojvodi- ni v Celje k svoji stari mami in teti. Th je najprej končal takratno nižjo gimnazijo in se potem odločil nadaljevati šolanje v prvi generaciji celj- skega učiteljišča, kjer je spoznal svojo življenjsko so- potnico Vido. Žoga je visokega levoroke- ga fanta zapeljala med ro- kometaše Kladivarja. Po us- pešnem tekmovalnem ob- dobju velikega in malega rokometa se je kaj kmalu odločil za sodniško kariero. Postal je uspešen rokometni in nogometni zvezni sod- nik. Po letu 1995 je oprav- ljal funkcije službenega kontrolorja pri Evropski ro- kometni zvezi. Opravljal je funkcijo predsednika Zbora rokometnih sodnikov Jugo- slavije. V teh letih je mnogo prispeval, da so mlajši slo- venski sodniki lahko s svo- jim kvalitetnim sojenjem prišli med najboljše jugoslo- vanske in pozneje tudi evropske sodnike. Kot atlet- ski sodnik in predsednik te- lesno kulturne skupnosti Celje je skupaj s slovenskimi pobudniki uspešno sodelo- val v mednarodni komisiji za organizacijo mednarod- nih iger šolskih otrok. Za svoje nesebično in plodno delo je Pavle Bukovac prejel leta 1987 Bloudkovo plake- to, več visokih državnih in športnih priznanj. Zadnje priznanje je prejel februarja letos, ko so ga kolegi zbora rokometnih sodnikov ime- novali za častnega člana. Sami bodo nadaljevali delo, v katerega je vložil svojo živ- ljenjsko moč. Pavle Bukovac je bil tudi velik ljubitelj glasbe in zbo- rovodja. Še vedno so živi akordi in srčni trenutki ob 50-letnici umetniškega delo- vanja, ki jo je počastil z veli- kim koncertom svojega Me- šanega komornega zbora Celje, kateremu je postavil temelje in ga leta izgrajeval. Dirigiral je mnogim, spom- nimo se le Cetisovega pev- skega zbora, pevcev Teleko- ma in Pošte Celje. Zborovska glasba mu je bila položena ževzibel, ob očetu organistu in vioUnistu ter ob mami s čudovitim glasom. Bil je učitelj - človek s posluhom za mlado dušo. Bil je dolgoletni ravnatelj III. osnovne šole v Celju. Znal je biti velik, znal je prevzeti odgovornost za soč- loveka in sodelavca. Vse ni- ti je znal napeljati tako, da so ga v šoU in drugod cenili in se ob njem dobro počutili. Tudi kot zvestega sodelavca največje celjske zborovske priredtve, mednarodnega mladinskega pevskega fe- stivala. Pavleta Bukovca ni več. Kako močan je bil v bitki z boleznijo, najbolje vedo v njegovi družini, žena Vida, sin Pavle, hči Valerija in vnuki. JOŽE KUZMA Celjski gimnazijci dobri v angleščini Sredi aprila je bilo v Ljubljani držav- no tekmovanje v znanju angleškega jezika za srednješolce, na katerem so se dobro uvrstili dijaki Gimnazije Ce- Ije-Center. Najboljša sta bila Manca Jagrič in Sa- mo Bardutzky iz 3. b, ki sta osvojila zlato, ter Primož Mavric iz istega letni- ka, ki je osvojil srebrno priznanje Druš- tva za tuje jezike in književnosti Sloveni- je. Njihova mentorica je prof. Irena Pla- ninšek. Vsi trije tekmovalci se bodo ude- ležili svečane podelitve v Cankarjevem domu. Na državnem tekmovanju v kate- goriji angleški jezik kot 2. tuji jezik sta sodelovala tudi Boris Robič in Jože Uršič iz Gimnazije Celje-Center. NMS SI. 20.-20. maj 1999 NASI KRAJI IN UUDJE lle le grajski duhovi Celjski Stari grad že sprejema obiskovalce - Brez dokumentacije so vsi posegi nelegalni v začetku maja je Mestna občina Celje oddala gostins- tvo na gradu za pet let v najem Vidku Gradišniku, direktorju celjskega podjetja Vigrad, ki bo pogodbo obnavljal vsako leto znova. Tako je v improvi- ziranem gostinskem lokalu sredi grajskega dvorišča, ka- kršnega smo bili vajeni že lani, mogoče dobiti okrepčil- ne pijače vsak dan od 9. do 20. ure, ob petkih in sobotah pa še dve uri dlje. Nov najemnik si želi tudi sam popestriti dogajanje na gradu, zato bo tam pripravil nekaj prireditev. Prva večja bo koncert Zorana Predina konec maja na Starem gradu. Tudi vodnici Turističnega društva Celje sta na voljo obi- skovalcem vsak dan od 9. do 18. ure, tokrat ne le najavlje- nim skupinam. Lani so zabe- ležili 25 tisoč obiskovalcev, le- tos naj bi jih bilo še več. Sicer pa se je minuli teden sestala občinska komisija za Stari grad, ki ji predseduje An- dreja Rihter. Strinjali so se s priporočili strokovnjakov celj- ske enote Zavoda za varstvo naravne in kulturne dediščine, da obnovljeno srednjeveško podobo dobijo le Friderikov stolp in obzidje, ki povezuje ta stolp z lani na novo postavlje- nim t.i. Pelikanovim stolpom. Palacij in Andrejeva kapela naj ostaneta v obliki grajske ruše- vine, svetujejo sedaj strokov- njaki, člani komisije pa se z njimi strinjajo, saj se ne da ugotoviti, kakšna je bila njuna dejanska podoba. Friderikov stolp namerava- jo urediti v štirih etažah, vhod bi bil iz prvega nadstropja, stolp pa bo dobil tudi streho. Kdaj bo to, je trenutno še tež- ko napovedati, saj je vse odvi- sno od hitrosti in količine do- toka denarja iz državne in ob- činske mošnje. Kot je dejal na zadnjem obisku v Celju mini- ster za kulturo Jožef Školč, obnova Starega gradu ni celj- ska prioriteta, pač pa preseli- tev in ureditev celjskega zgo- dovinskega arhiva ter novi prostori za knjižnico v prosto- rih Spodnjega gradu. Preko javnih del so delavci v minulih letih mnogo postorili na Starem gradu, te dni pa delajo le najnujnejša dela. Ure- dili in očistili so Pelikanovo pot, obnavljajo severovzhodno ob- zidje, predvidoma konec maja pa naj bi bilo znano, kdo bo letos vodil javna dela na gradu. Doslej so to več let počeli v podjetju RC inženiring, letos pa se je na javni razpis prijavil le Gradiš in celo ponudil, da delo opravljajo brezplačno. S tem bi prihranili do konca leta dva in pol milijona tolarjev, ki bi jih lahko dodatno vložili v obno- vo, je menil član komisije Alek- sander Milanez. V zameno za to Gradiš pričakuje v času del reklamno tablo z njihovim na- pisom na grajskem gradbišču. Na seji komisije za Stari grad je bilo precej govora tudi o gostinskem objektu znotraj grajskega obzidja, v prostorih, kjer je bila vrsto let restavraci- ja. Zadnja leta je vse bolj pro- padala in neuspešno menjava- la lastnika za lastnikom. Poleg tega je območje gradu komu- nalno neurejeno, za ureditev ■ pa bi občina morala nameniti 50 milijonov tolarjev, ki jih ni- ma kje vzeti. Po mnenju večine članov komisije, še posebej pa stro- ke, je ta del gradu predviden dolgoročno za rušenje, saj je bil zgrajen naknadno za potre- be gostinstva. Nekateri člani komisije, še posebej Borut Alujevič, pa so prepričani, da z rušitvijo ne gre hiteti, saj bi te prostore lahko koristno upo- rabili poleti kot skladišče za rekvizite nastopajočih v okvi- ru poletnih grajskih prireditev. Glede slednjega so mogoče tu- di drugačne rešitve, menijo predstavniki stroke in jih bodo v kratkem proučili in ponudili v razpravo komisiji. Najpomembneje pa se zdi tisto, na kar je na seji komisije opozoril Friderik Polutnik, to je počel že'kot celjski po- džupan, da je treba najprej urediti vso potrebno lokacij- sko in gradbeno dokumenta- cijo za območje Starega gra- du. Brez te so vsi gradbeni in obnovitveni posegi na gradu nelegalni. . NATAŠA GERKEŠ LEDNIK PLANINSKI KOTIČEK Na Paski Kozjak Planinsko društvo Vitanje pripravlja v nedeljo, 23. ma- ja, 18. planinsko srečanje na Paškem Kozjaku. Prireditev s kulturnim in družabnim programom se bo pričela ob 12. uri na čudoviti travnati planjavi Ostrica pod Basališčem. Če bo vreme slabo, se pri- reditev prestavi na naslednjo nedeljo, 30. maja. PD Zlatarna vabi v soboto, 5. junija vabijo na Rodico in Črno prst, od- hod bo ob 5. uri zjutraj s parkirišča na Glaziji. V nedeljo, 6. junija, bo 7. pohod po velikolaški kulturni poti (Levstik - Stritar - Tru- bar). Odhod bo ob 6. uri zju- traj. V nedeljo, 13. junija, bo po- hod od Gradiške ture do Ple- še, odhod bo ob 5. uri zjutraj s parkirišča na Glaziji. MM ; Novi Zrečanki je čestital tudi župan Jože Košir. Marjetica je vzela Slavka Na letošnji Pohorski ohceti sta po starih šegah v zakonski stan stopila Marjeta Jeseničnik iz Vitanja in Slavko Kotnik iz Zreč »Vi sploh veste, koliko je naša Marjetka v enaindvaj- setih letih pojedla fižola, pa krompirja in špeha, in koli- ko je popila vina in mleka! Če hočete, da postane vaša, boste morali zanjo krepko plačati. Ne damo vam je za manj kot milijon in pol!« »Veste kaj, vi, Pohorci, vaša Marjetka sploh ni več vaša, ampak je naša, zato vam za- njo sploh ne bomo plačali!« »Ampak, veste, koliko je popila mleka... Če vsega, kar je pojedla in popila, ne plača- te, vam je ne damo!« In tako se je, skoraj v ne- skončnost, vleklo šranganje za lepo nevesto Marjeto Jese- ničnik, ki jo je njen izvoljenec, Zrečan Slavko Kotnik pripe- ljal iz Vitanja, da bi postala njegova. Pa so mu to poskuša- li preprečiti pravi Pohorci v Zrečah, ki so se med Pohor- sko ohcetjo, tradicionalno pri- reditvijo, ki je bila minulo so- boto v Zrečah, odločno posta- vili za »svojo« Marjetko, ki je seveda niso hoteli izpustiti kar tako. Vendar so se tudi svatje dostojno borili; tisti, ki so šran- gali, so bili pri tem uspešni in celo veliko bolj jezični kot zreški fantje, ki so za Marjetko hoteli denar. Koliko so svatje zanjo vseeno morali odšteti, naj ostane skrivnost, dejstvo pa je, da sta ženin in nevesta z ohceti odšla združena v do- brem in slabem... Letošnja Pohorska ohcet se je začela pred vilami Terme v Zrečah s klicanjem neveste, na prireditvi pa sp sodelovali tudi folklorni pari iz različnih slovenskih pokrajin. Že do- poldne so se s Pohorja pripe- ljali furmani, prišH pa so tudi kopijaši s Ptuja, ki so za obi- skovalce Pohorske ohceti in domačine pripravili pravo za- bavo v duhu starih običajev. Svatje so se zbrali popoldne pri farni cerkvi, po klicanju neveste pa se je nekaj čez pol četrto popoldne na parkirišču v Zrečah pričelo šranganje. Ohcet se je tradicionalno za- ključila z veliko pohorsko go- stijo in nastopom ansambla 7 raj v športni dvorani v Zrečah, s čemer se je v nočnih urah zaključila ohcet zakonskega para, v skupno življenje pove- zanega po starih pohorskih običajih. N.-M. SEDLAR Foto: MATEJ NAREKS Katalog turističnih kmetij Včeraj, v sredo, 19. maja je bila na turistični kmetiji Grofija v Viru pri Stični tiskovna konferenca, na kateri so člani Združe- nja turističnih kmetij Slovenije predstavili nov katalog sloven- skih turističnih kmetij. Združenje povezuje več kot 220 turističnih kmetij iz vse Slovenije, njihova osnovna naloga pa je skrb za skupno promocijo na domačem in tujem trgu. V katalogu je predstav- ljena ponudba 150 turističnih kmetij, pri izdaji kataloga, ki so ga izdelali v časopisni hiši Delo, pa je finančno pomagalo ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano. NMS DESKANJI PO SPLETU Kadar ne gledam na zaslon Ne boste verjeli, toda ljudje so pripravljeni za ohranjeval- nike zaslona tudi plačati. Člo- vek ob tem najprej pomisli, kaj vse naj bi ta ohranjevalnik pravzaprav počel in si tako zaslužil, da je za njega nekdo dejansko pripravljen odšteti denar. Če torej pogledamo ne- katere izmed spletnih strani, kjer ohranjevalnike zaslonov tudi prodajajo, ugotovimo, da so se ljudje, ki stojijo za tem, močno potrudili. Med hvaljenimi program- skimi izdelki na to temo so precej pohvale poželi ohranje- valniki iz softverske delavnice podjetja Seraline Screensa- vers (www.seraline.com). Is- kreno povedano, sam sem si- cer povsem zadovoljen z vgra- jenim ohranjevalnikom v Ok- nih, na katerem se mi po za- slonu sem in tja preganja tre- nutni čas, toda že nekaj prija- teljev mi je pripovedovalo o čudovitih tridimenzionalnih, fraktalno generiranih oblikah, ki jih zmorejo prikazovati ohranjevalniki na njihovih strojčkih. Tako sem pristal na Seralinovi strani. Po demonstracijskih slikah sodeč so njihovi ohranjevalni- ki resnično paša za oči, ven- dar mi je 20 ameriških dolar- jev še zmeraj previsoka cena za nekaj, kar bo plesalo po ekranu, ko se bom naveličal buljiti vanj. Slednje je sicer zelo negativistična definicija ohranjevalnika zaslona, priz- nam, a kaj morem. Lahko bi si sicer omisli 14-dnevno preizkusno verzijo, a me to ni preveč zanimalo. Zato sem raje pogledal, kako je s to rečjo v zastonjkarskih vodah. Brezplačnih ohranjevalni- kov zaslona je namreč na spletu na tone. Najprej sem poskusil na slepo. V naslovno vrstico sem vtipi^^ www.screensaver.com, se, jasno, znašel na straj^ kjer bi lahko preživel ure sj mo s pregledovanjem ohtj njevalnikov, kaj šele s pre^ kušanjem. Velika večina jihj, zastonj, ali pa so vsaj shar^ ware. Namesto po tematika! so urejeni po abecednem rs du, kar malce omeji preglej nost, vendar nič zato. Od tal snih, ki so po izgledu in funt ciji bolj podobni video ig^ cam kot čemu drugemu, d, geometrijskih risank in psiln deličnih animacij. Lahko p najdete tudi takšne, ki se u| varjajo z zgodovinskimi a) religioznimi zadevami, patu di tistega, razvpitega, ki spif meni vaš zaslon v akvarij, k ste našli. Nekaj jih je nareje po navdihu popularnih ai riških filmov. Seveda, Tern. nator in Alien(s) takoj padea v oči. No, tudi Titanic je zbirki, da ne bo zamere. Ede izmed bolj zanimivih je vsi kakor WebCam Sam Screei saver, ki sproti zbira posnel ke spletnih kamer po vseij svetu in jih prikazuje na vi šem zaslonu. Zelo dobra idi ja, ki pa ima eno, čisto drol no, a usodno pomankljivosi za zajemanje teh posnetko morate biti priključeni na i( ternet. Brrr, kar strese me, k pomislim, kakšna nesmiseln potrata pasovne širine je to. Sicer pa boste strani na tem ohranjevalnikov zaslona naž na vsakem iskalniku ali splf nem direktoriju. Sam sem p* gledal na HotBot (www.h(^ bot.com). Med osemintrideseC mi povezavami, ki mi jih ! ponudil, sem skočil do Best-0 Web (http://best-of-web.coni computer/screensavers.shtiTil' kjer sem zopet našel goro pov' zav. Sodeč po številu prenoso' so med najbolj iskanimi ohf^ njevalniki zaslona s filmskii^ zvezdniki. Ah, kaj zvezdnil^, zvezdnicami in manekenkah" Pamela Anderson, Camer"' Diaz, Cindy Crawford. Saj ral^ mete, ne? Fantje - ti se za ohf^ njevalnike zaslona očitno bolj zanimajo - najprej gledal' video igrice in ko malo zraste)" pridejo na vrsto manekenke. ^ tako gre to. Vasja Ocvin vasja@euroconi-^ AKCIJA NOVEGA TEDNIKA POGLEJMO-POJEJMO Ko zorijo cesnje... Goriška Brda, deželo rebule in češenj, si bomo ogledali na dan briškega tradicionalnega praznika jredi junija obtiajajo Brici tradicional- jpraznik češenj in tudi mi se jim bomo Itratek čas pridružili. Odšli bomo v PfiŠka Brda, pokrajino slikovitih gri- v zavetju Julijskih Alp, ki slovi po jstnem sadju in vrhunskih vinih. Če ,jite z nami na izlet, ki bo v soboto, 12. ipija, izpolnite prijavnico in skupaj si jino ogledali razgibani svet ter se pou- li o njegovi bogati preteklosti. Briške jšnje in vino so poznali že na dunaj- jgin dvoru. panes so odlična briška vina, kot so jata rebula, furlanski tokaj, beli in sivi inot, chardonnay, sauvignon, meriot in jbernet, priljubljena doma in drugod. »Goriška Brda so trikratna mejna pokra- (la: predstavljajo namreč državno mejo, arodnostno mejo in stik med gričevnatim iravninskim delom. Že v srednjem veku obila Brda ločnica med avstrijskimi deže- mi in beneško republiko. Prav zato so astale na tem mejnem prostoru številne trdbe in utrjena naselja, ohranjena vse do anes. Pomembna je še podneb- a ločnica, saj proti severu in zhodu učinki toplega sredo- emskega podnebja izginejo, la sestavlja fliš, ki daje odlične ogoje za gojenje vinske trte in idnegA drevja. Če prinaša uzdje briškemu kmetu glavni r zaslužka, mu prinaša sadje ijboijši stranski zaslužek. Z im si je v preteklosti pomagal do jeseni, ko je prejel izkupiček za vino. Najlepši pogled na briš- ke griče je spomladi, ko zacveti- jo beli češnjevi in rožnati bresko- vi cvetovi,« je povedala goriška turistična vodnica Zdenka Kompare, ki se nam bo na izletu pridružila že v Razdrtem. Najprej se bomo ustavili v Ko- stanjevici in obiskali frančiš- kanski samostan ter njegovo znamenito knjižnico, imenova- no po Stanislavu Škrabcu, naj- večjem slovenskem jezikoslov- cu iz 19. stoletja. Knjižnica ima približno deset tisoč knjig, med njimi kakšnih trideset prvoti- skov - inkunabul, hrani tudi bo- gato zbirko tiskov od 16. do 19. stoletja. Ogledali si bomo grob- nico zadnjih potomcev franco- ske kraljevske rodbine Burbo- nov. Ob junijski revoluciji leta 1830 so Burbone pregnali iz Francije in predzadnji francoski kralj Karel X je v Gorici šest let kasneje umrl zaradi kolere. Iz Kostanjevice bomo odšli v Do- brovo, osrednje briško naselje, kjer bomo obiskali Grad Dobro- vo, ki so ga sezidali v 16. stoletju in od takrat je menjal veliko lastnikov. Pred osmimi leti so ga obnovili. Poleg primerkov nek- danje grajske opreme in lepe viteške dvorane je v gradu na ogled stalna razstava grafičnih del domačega umetnika Zorana Mušiča. Ob prazniku češenj bo- sta na ogled tudi razstavi peciva iz češenj in pogrinjkov. Sledil bo ogled Zadružne vinske kleti Dobrovo, za katero je značilna pridelava vrhunskih vin. V Go- riških Brdih imajo za približno dva tisoč hektarjev vinogradov, ki jih Brici na več kot tisoč kmeti- jah marljivo obdelujejo. Na leto pridelajo približno deset tisoč ton grozdja, kar kasneje pred- stavlja skoraj četrtino vsega vina s slovenskim geografskim pore- klom. V vinski kleti si bomo ogledali tudi razstavo češenj. Iz Dobrovega se bomo odpra- vili v Golo Brdo, majhno vasico tik ob italijanski meji, kjer nam bodo na turistični kmetiji Mi- rele in Adrijane Peresin posn-e- gli z briškimi dobrotami. Oblju- bili so nam bruškete, zelenjavno mineštro, frtaljo, pršut v vinski omaki, muzete... Za kosilo si bomo vzeli dovolj časa, nato pa se bomo vrnili po isti poti in se, če nam bo dopuščal čas, povzpe- li na razgledni stolp tik ob vasi- ci Šmartno, od koder se odpre čudovit pogled na Brda. Iz Šmartna, s sedmimi obram- bnimi stolpi zavarovanega me- diteranskega naselja, se bomo odpeljali na Sveto Goro, kamor že 450 let vodi božja pot. Prva cerkev je bila na tem mestu zgrajena že v 14. stoletju, seda- njo cerkev pa so zgradili leta 1924. Na Sveti Gori je tudi mu- zejska zbirka soške fronte. Na poti skozi Vipavsko dolino se bomo ustavili v Vipavskem Križu, kraju, ki slovi kot arhitek- turni biser Vipavske doline in je v celoti spomeniško zavarovan. Trške pravice je kraj pridobil že v 16. stoletju, nekaj let kasneje še mestne s pravico do lastnega sodnika in letnih sejmov. V tem kraju je pisal in prebiral slovite pridige Janez Svetokriški. flHHHHHKI KSENUALEKIČ Grad Dobrovo, eden najlepših gradov na Goriškem. Wrmo v Brdih. Dobro ohranjeno srednjeveško naselje, zavarovano kot kulturni spomenik. Zlata nagrada Novega tednika Le v enem časopisu tistega dela naklade, ki gre v prodajo v kioske, in v enem časopisu iz naklade, ki je namenjena naročnikom, bomo vsak teden odtisnili žig z napisom »ZLATA NAGRADA NOVEGA TEDNIKA«. Če boste žig našli v svojem izvodu, pridite z njim v uredništvo Novega tednika, kjer vas čaka lepa nagrada Zlatarne Stožir iz Celja. V akciji bomo do konca leta med zveste kupce in naročnike Novega tednika razdelili 66 zlatih nagrad Zlatarne Stožir. Srečo vam želimo in opozarjamo, da bo žig vsakič odtisnjen na drugi strani časopisa, zato ga vsakič pazljivo prelistajte. teMmi.»Biu.i. i3 TRAGEDIJA Glasniki Andrejevega križa Po tragični nesreči se je icraj pod Goro Oljko ovil v žalost, šola je ostala brez glasu, družine brez svojih otrok šolski avtobus, ki so ga otroci dobro poznali, saj je mnoge vsako jutro prevažal od Skorna do Šmartna ob Paki in po pouku domov, je minuli četrtek pripeljal pred Osnovno šolo bratov Letonje malo pred deveto uro. Vstopilo je 38 učencev z dvema učiteljicama in odpravili so se na četrti naravoslovni izlet v tem šolskem letu, namenjen ogledu gozdne učne poti pri Jami Pekel. Na šolskih izletih so bili šmarški učenci praviloma vedno zelo poslušni, dovzetni za razlage in še lažje vodljivi kot pri pouku. Tokrat je bilo drugače. Petošolci so bili izredno nemirni in učiteljici sta jih komaj krotili. Otroška slutnja je prehitela pot. »Med ogledom gozdne učne poti sva jih morali nenehno opozarjati in tudi v Jami Pekel ni bilo nič bolje. Ko so bih vsi otroci na svojih mestih v avtobusu, smo se odpravili proti domu,« je povedala učiteljica biologije in kemije Damjana Modrijan, njihova spremljevalka. Če bi lahko, bi čas zavrtela nazaj... Učiteljičina graja je zalegla, umirih so se in eden od otrok je predlagal, da bi skupaj zapeli. Pa niso. Približevali so se nezavarovanemu železniškemu prehodu. Na poti niso bili niti deset minut. »Ne vem, kaj se je zgodilo,« je dejala učiteljica Damjana. »Voznik je pred železniškimi tiri upočasnil vožnjo in videla sem, da se jezi na voznico v belem avtomobilu pred nami. Potem je počilo in v sekundah, ki so se vlekle kot večnost, me je prešinila misel, kako je mogoče, da se prevračamo, če smo se zaleteU z avtomobilom. Avtobus je naposled obstal in nisem se niti zavedala, da smo na strehi. Šele ko sem prišla ven, sem zagledala vlak. Nekateri otroci so ostali ukleščeni v razbiti- nah avtobusa, drugi so prihajali ven. Pretreseni, prestrašeni, na slepo so bežali, klicali starše. Naenkrat je bilo na kraju nesreče polno ljudi. Med 190 potniki iz vlaka, namenjenega prav skozi Šmartno, so bili tudi bratje in sestre naših učencev. Iskali so jih, kričali. Deklica, ki je izstopila iz vlaka, je med otroki mrzlično iskala bratca. Ni ga našla.«. Tri deklice in deček nesreče niso preživeli. Matic Batista. Kristina Vrečer. Tina Meh. Sabina Drev. »Zaropotalo je, kot bi se podiral svet«. Sola, ovita v žalost Večer v Šm^artnu ob Paki je bil tih kot še nikoli. O vedlo se je prvo jutro brez mladih živ- ljenj. Neizmerna bolečina staršev. Nemoč vseh, ki so jih imeli radi. Šola se je ovila v žalost. V 5.a je preživelo šest- najst otrok, umrli so trije. V 5. b je ostalo osemnajst otrok, izgubili so enega. Pred mese- cem dni so prav ti otroci sku- paj z drugimi učenci majhne šole pripravili dobrodelni koncert. Bili so namreč botri črnega vrstnika, ki je onkraj sveta plesal, da bi si zaslužil za vsakdanjo polento. Zbirali so denar za njegovo šolnino. Tudi vojna blizu nas jim ni dala miru. Slišali so, da je triletni deček bos prepešačil 60 kilometrov, radi bi ustavili ubijanje in v svet so poslali poziv k miru. »Mi smo na to- plem in nič nam ne manjka, a ob tem, čemur smo priča, ne moremo biti srečni. Radi bi pomagali, a ne vemo, kako,« so dejali, zaskrbljeni za življe- nja drugih. »Bo sploh kdo sli- šal glas nas otrok iz malega Šmartna pod Goro Oljko?« so glasno vprašali na nedeljsko popoldne v šoU, ki jim je vliva- la upanje, da lahko majhna vaška peč ogreje svet. Glas otrok je po smrti štirih ponesel med ljudi šele Andre- jev križ. Pot V pekel »Zaropotalo je, kot bi se podiral svet,« je uro po nesre- či pripovedoval domačin, ki je na kraj nesreče pritekel med prvimi. Voznik avtobusa Edi M. se je z avtobusom, na katerem je bilo 38 otrok in dve učiteljici, ki so odhajali z izleta v jamo Pekel medtem, ko se je bližal železniškemu prehodu, zavarovanemu le z andrejevim križem in zna- kom »Stop« ni videl potniške- ga vlaka, ki se mu je bližal iz smeri Celja. Nasproti vozeča voznica belega golfa je, kot je povedala po nesreči, vlak vi- dela že prej in se je z vzvratno vožnjo skušala umakniti av- tobusu, ki je že stal na želez- niškem prehodu. Avtobus, poln petošolcev in beli golf, sta se namreč srečala tik na 3,6 metrov širokem železniš- kem prehodu v Podlogu, ki je preozek, da bi ga lahko pre- vozila oba hkrati. Ko se je voznica golfa umikala, je av- tobus čakal sredi železniške- ga prehoda. Ko je voznik av- tobusa zasHšal prihajajoči vlak, je bilo prepozno. Zelo prisebno je sicer pritisnil na plin, tako da mu je uspelo s prehoda umakniti vsaj sred- nji del avtobusa, vendar to ni preprečilo katastrofe. Bilo je prepozno. Vlak je trčil v zadnji del avtobusa, ki je ob trku poletel po zraku in potem, grozljivo zverižen, obstal na strehi. Prvi so z reševanjem pričeli delavci nekdanjega Kmetijstva Šem- peter, ki so se kraju nesreče približali z viličarji in pričeli takoj dvigovati zveriženo plo- čevino avtobusa, v katerega so biU ukleščeni potniki. Tako so preprečili, da bi avtobus poš- kodoval še koga, s čemer so pri reševanju opravili najpo- membnejši delež. Kot je pove- dal eden od domačinov, ki se ni hotel predstaviti, so očivid- ci takoj poklicali na celjsko policijo in povedali, kaj se je zgodilo. »Policijo in reševalce smo čakali kar nekaj časa, če- prav smo verjetno izgubili ob- čutek za čas, saj so se iz poš- kodovanega avtobusa ves čas slišali kriki otrok in vse, na kar smo upaU je bilo, da bo čim več otrok ostalo živih,« je po- vedal eden od tistih, ki so na kraj nesreče prišli med prvi- mi. Reševanje Devet minut po tem, ko so prejeli obvestilo o tragični ne- sreči, je iz Zdravstvenega do- ma v Celju pripeljal prvi rešil- ni avto, takoj za njim pa še devet drugih. Tem se je pri- družilo nekaj gasilskih kombi- jev in poUcijskih vozil. Polici- sti so območje okoU ponesre- čenega avtobusa označili s tra- kovi, takoj ob prihodu reševal- nih ekip pa se je začelo reševa- nje poškodovanih otrok. »To je bilo gotovo najtežje; pred- vsem zato, ker nismo vedeli, koliko otrok, ukleščenih v av- tobus, je umrlo in kako težke so poškodbe tistih, ki so preži- veli,« je povedal vodja urgent- ne službe v celjskem zdravs- tvenem domu, Andrej Žmavc, dr. med., ki je na kraj nesreče prispel med prvimi. »K sreči se je izkazalo, da otro- ci, ki so preživeli, večinoma niso bili huje poškodovani,« je dodal, »vendar smo jih večino vseeno prepeljali v bolnišnico, kjer so jih pričakale dežurne ekipe.« Ljudje so reševali, po- skušali pomagati, gledali, jo- kaU. Grozljiv je bil prihod star- šev na kraj nesreče, staršev, ki so zjutraj, ko so se poslavljali od svojih otrok, le tem zaželeli lep izlet. O krivdi na prizoriš- ču tragedije ni govoril nihče. SUšati je bilo bolj malo besed; tako reševalci, gasilci in polici- sti kot tudi drugi ljudje, ki s pomagali, so svoje delo veči opravljali v popolni tišini. Strojevodja vlaka je osti presenetljivo priseben. Ko j zagledal na progi avtobus, j pritisnil na zasilno zavoro ii tako hitrost vlaka z osemdese tih zmanjšal na šestdeset kilo metrov. Potem se je umaknili prvi vagon in potnikom dejal naj ležejo na tla, ker se bodi zaleteli. S tem si je, glede to, da je bila popolnoma uni čena tudi kabina lokomotiv« rešil življenje, so vedeli v ural po nesreči povedati očividci ii Strojevodja vlaka je bil izjemno priseben. Bilo je prepozno... TRAGEDIJA | Q Požrtvovalni reševalci so prihiteli od vsepovsod. Šmartno ob Paki, sobota popoldne v maju. policisti. Reševalno vozilo z zadnjimi poškodovanimi otro- Id je v bolnišnico pripeljalo ob Štirinajstih in šestnajst minut, liro in pet minut po tragičnem trčenju vlaka v nesrečni šolski 'a^-tobus. Uro po tragični ne- , ki bo ostala v srcih vse >nije zapisana kot opo- n,i ' malomarnosti in neureje- nosti cestne in železniške in- frastrukture v Sloveniji. Krut opomin je to, in daleč previso- ki cena za iskanje odgovora m vprašanje, koliko nedolž- Ih otroških življenj bo še mo- ralo ugasniti, preden bomo začeli ravnati drugače? Vsi ranjeni šolarji so že doma v ponedeljek so iz celjske 'bolnišnice odpustih še zad- njih osem otrok. »Nekaj jih je odšlo z mavcem na nogi ali roki, pri vseh se rane dobro celijo,« je povedal predstojnik oddelka otroške kirurgije Jože Robida, dr. med., sicer doma- čin iz Šmartnega ob Paki. Med ponesrečenimi šolarji je bil tu- di njegov sin Nejc. »Težko pa je reči, kdaj se bodo zacelile tiste druge rane,« pravi dr. Ro- bida. »Zdravniki in medicin- ske sestre smo ves čas pozor- no spremljali tudi psihično stanje otrok, ki je sicer zado- voljivo, vendar so se tragedije in njenih posledic pričeh zave- dati šele kasneje. Svoje občut- ke pri tem so skrili vase.« V celjski bolnišnici so v četr- tek pregledali in oskrbeli 31 ponesrečenih, od tega 29 otrok in dve učiteljici. Ko so jih nekaj po 13. uri obvestili o nesreči, so takoj ustavili manj nujna dela in pripravili sedem operacijskih sob. Male ranjen- ce je v polni pripravljenosti pričakalo deset operacijskih fkip. Pomoč sta takoj ponudiH tudi mariborska in ljubljanska bolnišnica, pripravljen je bil 'udi helikopter, vendar je bila Usklajenost dela reševalcev in niedicinskega osebja toKkšna, tla pomoči iz drugih krajev niso potrebovali. »Delo je ste- klo tako hitro, da še sami tega nismo mogli verjeti,« je pove- dal direktor celjske bolnišnice Samo Fakin, dr. med.. Urgentna služba celjskega zdravstvenega doma je obve- stilo o nesreči dobila ob 13.17. Devet minut kasneje je "ilo na kraju nesreče že nji- novo prvo vozilo, v nasled- ■^jih desetih minutah jih je prišlo še osem, med njimi tu- iz Velenja in Mozirja. »Ta- ko smo prišli v Podlog, smo videli, da gre za hudo prometno nesrečo,« je pove- dal predstojnik urgentne službe Andrej Žmavc, dr. med. »Izpod razbitin smo sli- šali klice otrok. Tisti, ki so preživeli, k sreči niso bili hu- je poškodovani, za kar imajo zaslugo predvsem delavci nekdanjega Kmetijstva Žalec, ki so z viličarjem toliko privz- dignili na streho prevrnjeni avtobus, da so kar nekaj otrok obvarovali pred še huj- šimi poškodbami.« Ob 14.16 so reševalna vozila prepeljala v bolnišnico zadnjega poško- dovanega otroka. V Celju sta delo ekip uskla- jevala predstojnik travmato- loškega oddelka primarij Miodrag Vlaovič, dr. med., in predstojnik otroške kirurgije Jože Robida, dr. med.. Dolo- čala sta nujnost posegov in postavljala diagnoze. Težje poškodovana sta bila le dva učenca, ostali so večinoma pretrpeli udarnine in raztrg- nine, nekaj je bilo tudi zlo- mov. Operacijskih dvoran, k sreči, niso potrebovah. Po pregledu so takoj odpustih devet otrok in eno učiteljico, ostale ranjence so namestili na oddelku za ušesa, nos in grlo in na otroški kirurgiji. Večino so lahko poslali do- mov že v petek, ostah so le še štirje otroci na otroški kirur- giji in štirje na oddelku za ušesa, nos in grlo. »Železniških prehodov, zavarovanih s cestno pro- metnimi znaki kakršen je andrejev križ, je v Sloveniji 771, oziroma, tako je zavaro- vanih 72,80 odstotka vseh železniških prehodov, ki jih je na naših progah 1059,« je povedal direktor Slovenskih železnic dr. Marjan Rekar, ki je na kraj nesrečo prispel dve uri po nesreči. Slovenske železnice so svojcem umrlih izrekle sožalje in v izjavi za javnost poudarile, da so vsa nivojska križanja železniš- kih prehodov v Sloveniji ure- jena s predpisano zakonoda- jo^_ »Tisti, ki delamo z otroki, smo bili zaradi smrti štirih učencev zelo prizadeti,« je po- vedal dr. Robida. »Kljub temu smo delo dobro opravili, ma- lim ranjencem pa smo ponu- diU več kot sicer ponudimo otrokom. V sobe smo jih na- mestih skupaj, saj smo vedeli. da jim to veHko pomeni, omo- gočili smo obisk staršev, raz- rednikov in ravnateljice. Nad otroki so ves čas bdele sestre, ki so tolažile tudi prestrašene starše.« i KSENUA LEKIČ NINA M. SEDLAR JANJA INTIHAR URŠKA SELIŠNIK Foto: SHERPA, NINA M. SEDLAR Urgentim služba celjskega zdravstvenega doma je bila na kraju tragedije devet minut po trčenju. Zaradi četrtkove tragedije so se v petek na žalni seji zbrali člani občinskega sveta Občine Žalec in Krajevne skupnosti Šempeter. Hkrati s tem pa je žalski župan Lojze Posedel, ki je izrazil globoko obžalovanje ob tragediji, že napovedal nekatere aktivnosti za ureditev križišča ceste in železnice pri pokopališču Šempeter. »Aktivnosti za ureditev so se pričele leta 1993, intenzivni pogovori in iskanja ustreznih rešitev pa so se začeli z gradnjo avtoceste Arja vas-Vransko. Leta 1996 je vodstvo KS Šempeter sklicalo sestanek, ki so se ga udeležili predstavniki Darsa, DDC, Slovenskih železnic in Občine Žalec. Zahtevkov za ureditev križanj lokalnih cest z železnico je bilo več (Ločica, SIP, pri Štormanu, Sp. Grušovlje, Podlog), vendar je Dars sprejel obvezo za ureditev le dveh prehodov. Po sprejeti odločitvi sta bila ustrezno urejena prehoda v Ločici in pri SIP Šempeter. Na osnovi peticije krajanov Šempetra z dne 22. 1. 1999 je novo vodstvo Občine Žalec skupaj s predstavniki KS Šempeter ponovno začelo aktivnosti za ureditev preostalih križanj ceste in železnice na območju KS Šempeter. Na žalost pa se je ravno v tem času zgodila tragična nesreča. Glede na problematiko ureditve omenjenih prehodov so predvidene naslednje aktivnosti: razgovori s predstavniki Slovenskih železnic, Darsom, Skladom kmetijskih zemljišč RS, Elesom in Cestnim podjetjem Celje; izdelan je bil idejni projekt skupne ureditve obeh prehodov ceste preko železnice, kjer pa predstavljajo glavni problem posegi v kmetijska zemljišča oziroma hmeljišča ter zagotovitev potrebnih finančnih sredstev. Občina Žalec bo skupaj s predstavniki KS Šempeter in vsemi vključenimi pospešila aktivnosti pri reševanju tega pereča problema,« zagotavlja žalski župan. St. 20. • 20. mfll 1999 18 REPORTAŽA Dobrina je odprla srce Uspelo srečanje udeleženk izletov kmečkih žensk na morje Zaselek Dobrina s šestdesetimi hišami, ki so razmetane po lepi dolini v krajevni skup- nosti Loka pri Žusmu, bo šel v zgodovino pomembnejših akcij Novega tednika in Ra- dia Celje kot nadaljevanje akcije 100 kmeč- kih žensk na morje. Po 27 letih izletov so se kmečke ženske odločile za skupno srečanje vseh, ki so bile na kateremkoli izletu na morje. Organizacije se je lotilo Turistično društvo Dobrina na čelu z nadvse prizadevno in ambiciozno predsedni- co Danico Recko. Prvo srečanje so pripravili na lepem krajevnem prostoru med staro šolo in gasilskim domom, takorekoč v srcu zaselka Dobrina. Nekaj dni pred prireditvijo jim je močno nagajalo vreme, saj je dobesedno lilo in močilo teren, vendar to ni omajalo volje in prizadevnosti mnogih domačinov, ki so kljub vsem težavam odlično pripravili vse za nedelj- sko prireditev. Srečanje je bilo v nedeljo, 16. maja. V pra- vem času je posijalo sonce, ki je toplo grelo do večernih ur. Blato se res ni osušilo, vendar to ni vplivalo na imenitno razpoloženje nekaj sto kmečkih žensk, ki tokrat niso prišle same, ampak večinoma v spremstvu mož, prijate- ljev, staršev in otrok, pa tudi mnogih drugih. Martina Fatur s Slatine pri Ponikvi (pri njej na kmečkem turizmu zadnja leta pripravlja- mo javna žrebanja potnic za izlet 100 kmečkih žensk na morje) je »svoje« pripeljala kar s posebnim avtobusom! Druge udeleženke so se pripeljale s kombiji in z osebnimi vozili, najbližje so prišle peš. Vsi udeleženci prvega srečanja so uživali v dobro pripravljenem programu, vožnji z vla- kom Atomček, občudovanju preletov padal- cev, dobri hrani in pijači ter pokušini zdravilne vode, od katere si domačini še veliko obetajo. Prišel je tudi župan občine Šentjur Jurij Malovrh, ki se ni mogel načuditi lepemu srečanju, za katerega je pošten delež prispe- vala tudi njegova občina. Med organizatorji pa je bila najbolj zado- voljna Danica Recko, ki je opravila ogromno Kmečke ženske smo poprosili, da naj na sreča- nje prinesejo spominke z izletov. Takole opremljena je prišla medicinska sestra Betka Novokmet, ki je bila že na sedemnajstih izletih. Izgledala je kot brigadirka ali vojna veteranka, čeprav je po srcu, humorju in pesmi prava mladenka! delo, da je prireditev res imenitno uspela: »Srečanje bo postalo tradicionalno, prestavili ga bomo le na zadnjo nedeljo v maju in začeU bomo uro prej kot letos, torej ob štirinajstih. Start je uspel, zakaj ne bi nadaljevali!« Dobrina je odprla srce in prvič sprejela več kot tisoč obiskovalcev. Prihodnje leto bo obisk prav gotovo še večji. Akcija NT-RC je dobila nove razsežnosti, ki se začenjajo s februarskim žrebanjem, nadaljujejo z mar- čevskim izletom in zaključujejo z majskim srečanjem v Dobrini. Kmetija odprtih vrat Fatur, NT-RC in Turistično društvo Dobrina so trije prijetni partnerji, ki družijo simpatični in hvaležni venček kmečkih žensk! TONE VRABL Foto: GREGOR KATIC Vsem na fotografiji (v sredini je predsednica Danica Recko) gre zahvala za imenitno organizacijo prvega srečanja kmečkih žensk v Dobrim. ^ Za posebno presenečenje je poskrbel Edi Masnec, Turistična agencija Dober dan, kije prispevO^ trinajst lepih nagrad, pripravil družabno igro za deset kandidatk in povedal veliko šal. Za dobro voljo je skrbel ansambel Cvet iz Radeč (na posnetku), kateremu so se uspešno pridružili še Vitezi polk in valčkov, trio VikijaAšiča, vokalni kvartet TRS, trio Janka Moguja, Dobrinske predice, trio mladih muzikantov iz Šentjurja in Dobrine [mentor Tone Videč), Jernej in Marko Kočevar ter Ivan Mum, Janja Kajtna iz Žigona nad Laškim in ansambel Pit mi daj z Vrha nad Laškim. Št. 30.-20. mat 1999 ŠPORT Brane Oblak - z »rudarji« v soboto v Ljudskem vrtu. i Vse odločeno? v I. SNL so nogometaši ko- nec tedna odigrali tekme 29. kroga DP. Vsi rezultati so ostali v senci huliganskih vložkov na derbiju v Maribo- ru, kjer je bil zaboden poli- cist, vseeno pa je štiri kroge pred koncem sezone jasnega irecej več, kot pred tednom ini. Iz boja za naslov prvaka je dokončno izpadel Rudar, ki je gostoval na Fazaneriji in doži- vel svoj najhujši letošnji po- raz. Na površje so priplavale težave z igralskim kadrom, ki je sicer kakovosten, a ne do- volj številčen, na kar je trener Brane Oblak že večkrat opozo- ril. Še vedno pa Velenjčani lahko računajo na uvrstitev na 2. mesto, čeprav zaostajajo za HIT Gorico kar 6 točk, ključna tekma pa je bila včeraj (po zaključku redakcije) na sta- dionu Ob jezeru, kjer je Rudar gostil Goričane. Pri dnu sta skoraj že odpisa- na Živila Triglav in Koper, v rahli nevarnosti je še Potro- šnik, manj BS Tehnik, rešen pa je Publikum. »Dokler ob- staja teorija, je še vse mogo- če,« je previden celjski strateg Nikola Ilievski, čeprav se za- jeda, da obstanek ni več vprašljiv: »V Beltincih smo prišli do pomembne zmage, tnorda celo ključne. Igra me ni Zadovoljila, rezultat pač. Še fna odločilna tekma nas čaka: v nedeljo z Živili Triglavom.« Ponedeljkova redna tiskov- na konferenca je na Skalni kle- ti minila v sproščenem vzduš- ju, zadovoljstvo v Publikumo- vem taboru je bilo razumljivo, veselje po koncu sezone sicer ne bo pretirano prešerno, bo pa zasluženo, kajti iztekajoča se sezona je bila polna stresov in preobratov. Lepih trenut- kov je bilo manj, predvsem v prvih dveh tretjinah prvens- tva. Klubsko vodstvo se že ozi- ra v prihodnja leta, zato so na Skalno klet povabili starše ka- detov, ki branijo celjske barve. »S kadetskim moštvom name- ravamo v prihodnji sezoni de- lati še posebej zavzeto, z do- datnimi organizacijskimi in strokovnimi prijemi. Želimo osvojiti prvo mesto v DP, ker menimo, da smo tega sposob- ni in bi nam koristilo za pri- hodnost. Odslej bo nad delom kadetov bdel Kasim Kokot,« je ozadje sestanka s starši in mladimi nogometaši razkril direktor kluba Brane Florja- nič. Mladinska reprezentanca MNZ Celje je minuli teden na turnirju v Grevenbroichu drugič zapored zmagala. V finalu je Velenjčan Dragan Sprečakovič dosegel odločil- ni zadetek za zmago na For- tuno iz Duesseldorfa z 1:0. Za najboljšega igralca tur- nirja je bil proglašen Domi- nik Beršnjak (Publikum). Publikum zbira podatke NK Publikum letos praznuje 80 let nogometa. V sodelo- vanju z nogometnimi organizacijami, športnimi delavci in ljubitelji nogometa bo izdal publikacijo, ki bo predsta- vila najzanimivejše mejnike in dogodke v razvoju celjske- ga nogometa. Podatkov, dokumentov, fotografij, zapisov in pričevanj je 2elo malo. Za publikacijo, ki bo tudi dokument o pomem- bnem delu športnega življenja v Celju, je dragocen na primer plakat, ki je vabil na prvo nogometno tekmo ali karkoli (drugega, s čemer bo mogoče prikazati razvoj ne samo klubskega nogometa. K sodelovanju vabijo vse, ki lahko s Podatki, dokumenti in drugače pomagajo pri zbiranju gradi- va za publikacijo ob 80-letnici nogometa v Celju. Naslov: NK Publikum, Cesta na Grad 12, 3000 Celje, tel: 482-250. Sentfur in Esotech ostajata? Lokalni derbi Šentjurju - Ob Paki še upajo. V 26. krogu II. SNL sta se v šentjur- skem Športnem parku udarila Šentjur in Esotech Šmartno. Gostje so bili pred lokalnim derbijem izraziti favoriti, to- da Šentjurčani so oslabljeni, podobno kot nasprotnik, uspeli pripraviti prese- nečenje, saj so ugnali Šmarčane, ki lahko žalujejo za zapravljenimi prilož- nostmi. Vijoličasti so imeli popolno pobudo v prvem polčasu, ko so pošteno namučili šentjursko obrambo ter vratarja Šribarja, ki je na trenutke branil sanjsko in ohranil svojo mrežo nedotaknjeno. Domačim se je poznala odsotnost Obreza, Kosa in Pašali- ča, gostom še najbolj Smajloviča. V nada- ljevanju pa so domačini vendade zbrali dovolj moči še za kakšno napadalno akcijo in po prvem kotu je gostujoči rezervist Korun igral z roko, sicer neprepričljivi sodnik Brence iz Maribora pa je pokazal na belo točko, s katere je zadel Križanič. Šmarčani so do konca tekme poskušali na vse kriplje vsaj izenačiti, toda borbeni gostitelji so se ubranili in se zasluženo veselili izjemno pomembnih treh točk. Šentjur še trepeta Domači strateg Drago Grbavac je bil po tekmi navdušen nad nenadejanim us- pehom, obenem pa ni pozabil na zadnja štiri srečanja v letošnjem prvenstvu: »Pre- senetljivo hitro smo se pobrali po kata- strofi v Trbovljah in pripravili pravo malo senzacijo. Esotech Šmartno je imel več priložnosti v prvem, mi v drugem polča- su, toda sreča je bila na naši strani. Z zmago smo storili pomemben korak k obstanku v drugoligaški konkurenci, če- prav še ni vse odločeno.« Šentjur je na težkem igrišču z borbenostjo navdušil, tehničnih napak je bilo pač preveč za visoko skupno oceno. Toda najpomem-^ bnejše so točke rešitve, kajti oddaljenost od neposrednih konkurentov sedaj dokaj velika in težko je verjeti, da bi nasprotni- ki, ki še niso povsem odpisani, sestavili serijo za beg z dna. Šentjur je tudi v prejšnji sezoni popustil prav ob koncu in se za trenutek znašel v nevarnem območ- ju. Letos se je zgodba ponovila, vzroki so bolj ali manj povezani s pomanjkanjem denarja. »Slabo smo pripravljeni, ker udeležba na treningih ni zadovoljiva. Od- nosi znotraj moštva so sicer solidni, a k delu igralcev ne morem prisiliti, ker jih tudi kaznovati ne morem. Dokler bo ta- ko, se bomo vselej borili za golo preživet- je, čeprav menim, da si Šentjur zasluži stabilnega drugoligaša,« je negodoval Drago Grbavac, ki se zaveda, da bo moš- tvo spet doživelo nekaj sprememb po koncu sezone. Že v letošnji so bile celjske okrepitve večji del prvenstva poškodova- ne, v prihodnji ne bo vsaj še Križaniča, ki naj bi se že dogovarjal s Publikumom.... Esotecli ni izgubil! šmarčani so kljub porazu v Šentjurju ostali praktično v enakem položaju kot po 25. krogu. Vsi neposredni tekmeci so osta- li praznih rok in 2. mesto na prvenstveni lestvici je še vedno dosegljivo. »Favorit za skok v prvo ligo je Tabor Sežana. V našem kolektivu o preskoku v najvišji rang tek- movanja nismo razmišljali, bi pa začeli in pretehtali več možnosti, če bi odpravili Šentjurja in v prihodnji tekmi tudi Jadrana Šepiča,« je pojasnil velenjski trener na šmarški klopi Drago Kostanjšek. Po spo- drsljaju v Šentjurju so vijoličasti žalovali za zapravljeno priložnostjo, kajti zavihteli bi se lahko za Dravograjčane, v hrbet pa bi jim gledali Tabor Sežana, Pohorje, Alumi- nij, ki so vsi po vrsti bolj ali manj nepriča- kovano izgubili. Čeprav v Esotechu še vedno poudarjajo, da ne gojijo prvoligaš- kih ambicij, bodo v preostalih štirih sreča- njih igrali na zmago. »Drugega nam ne preostane. Že v Šentjurju bi, denimo, v drugačnem položaju lahko igrali na točko, toda razpleta se tako, da razmišljamo le o popolnem izkupičku,« je pojasnil Kostanj- šek, ki pripravlja moštvo za nedeljski spo- pad z Jadranom Šepičem, ki se krčevito bori za obstanek. V primeru sanjske serije s štirimi zmagami bi vijoličasti čakali po en spodrsljaj drugo in tretjeuvrščenega tekmeca. Glede na razpored bi ju lahko dočakali! «■■■■■■1 TOMAŽ LUKAČ Srebotnikova nadaljuje serijo Velenjska teniška igralka Katarina Srebotnik v belgijskem Antvverpnu med posameznicami ni imela sreče, zato pa se je potolažila s slavjem v igri parov. Srebotnikova (po WTA lestvici, ki so jo objavili v ponedeljek, je med posamezni- cami zdaj na 70. mestu) se je poslovila že v 2. krogu turnirja z nagradnim skladom 112.500 dolarjev, ko ji je nadaljnjo pot preprečila domačinka Sabine Appelmans (6:6, 6:2). Drugače je bilo pri dvojicah, kjer je Velenjčanka že vehkokrat zaigrala mnogo bolje (letos je med profesionalkami zbrala 5 zmag, skupno pa 21), zlasti kadar je istočasno igrala še na posamičnem turnirju. V duelu z izkušeno Italijanko Lauro Golarso sta zaigrali prvič in v odločilni igri odpravili australsko-ameriško navezo Louise Pleming-Meghann Slaughnessy s 6:4, 6:2. P. ŠKERL Globocnikova suverena na domačem pesku Ines Globočnik (TK Celje) je pričakovana zmagovalka Odprtega teniškega prvens- tva Celja do 18 let. Previdne napovedi pred turnirjem so bile zgolj bojazen, da se mla- da celjska reprezentantka ne bi preveč dobro obnesla v konkurenci starejših igralk. Dobro zastavljene priprave in treningi po reprezentanč- nem programu so Globočni- kovo postavile v položaj, ko se na večini tekmovanj lahko brez sramu meri z izkušenej- šimi tenisačicami, napredek v zasoljeni konkurenci pa je se- veda hitrejši. V ponedeljko- vem finalu ji je s 7:6 in 6:3 morala priznati premoč Urška Dobršek (ŠTATB), poprej pa je v polfinalu s 6:2, 6:4 odpra- vila Dvorškovo (Avto Celje), v četrtfinalu Anderluhovo (TAŽAL), ki je kasnejši zma- govalki edina uspela odvzeti niz (3:6, 6:3, 6:2), in v prvem kolu še Merharjevo (Konex) s 6:0, 6:0. Ines Globočnik je na OP Celje ugnala nasprotnice. ki so prav vse po vrsti uvršče- ne med prvih 15 v višji starost- ni skupini: »Pričakovala sem finale in zmago. S svojo igro sem lahko zadovoljna, težko pa je bilo nastopati v težkih pogojih na razmočenem igriš- ču. Čakata me še pomembna mariborska nastopa na Galea turnirju in Bergantovem me- morialu. Oba štejeta za evrop- sko lestvico igralk do 16 let, nato pa se bom poskusila še na seriji turnirjev v Avstriji, Italiji in na Hrvaškem. Poleg tenisa moram zdaj končati os- novno šolo in se na jesen vpi- sati na športni oddelek I. Gim- nazije.« Pri fantih, kjer je bila kon- kurenca številčno precej moč- nejša, je zmagovalec postal Ljubljančan Luka Bernard, potem ko je v finalu ugnal Mariborčana Uroša Kuharja, vsi predstavniki klubov iz Celjskega pa so se poslovili pred četrtfinalom. PRIMOŽ ŠKERL Foto: GREGOR KATIC Ines Globočnik (TK Celje) - do zmage le z enim izgubljenim nizom. Št. 20.-20. maf 1999 [20 ŠPORT Šport proti nasilju Jutri, v petek, 21. maja bo prvi skupni športni dan vseh celjskih osnovnih šol, ki ga pri celjskem aktivu ravnate- ljev pripravljajo kot zaklju- ček dve leti trajajočega pro- jekta Preventivni program preprečevanja nasilja v celj- skih osnovnih šolah. i ■■■■i Organizatorji športnega dneva vseh celjskih osnovnih šol so ob aktivu ravnateljev celjskih osnovnih šol še Šport- na zveza Celje in Oddelek za družbene dejavnosti pri MO Celje, cilj skupnega športnega dneva pa je prijateljsko druže- nje vseh celjskih osnovnošol- cev ter seznanjanje z mož- nostmi za aktivno preživljanje prostega časa. Na jutrišnjem športnem dnevu bodo sodelo- vali učenci II., 111., in IV Os- novne šole ter učenci OŠ Lava in OŠ Frana Roša, z ulično košarko pa se bodo vključili še učenci OŠ Ljubečna in učenci OŠ Frana Kranjca s Polul, ki bodo ulično košarko igrali 31. maja. V okviru jutrišnjega šport- nega dneva se bo največ aktiv- nosti dogajalo v športnih dvo- ranah na Golovcu, kjer bodo učenci igrali košarko, med dvema ognjema ter kegljali. V dvorani Partizana v Gaberju bo za učence razredne stopnje organiziran otroški Živ žav, na igriščih Golovca, v celjskem mestnem parku in na stadio- nu Kladivar bo organizirana enodnevna šola tenisa, na IV. Osnovni šoli bodo učenci vseh šol igrali šah in nogomet ali se ukvarjali z drugimi športi. Kot je povedala Nevenka Matelič Nunčič, vodja aktiva ravnate- ljev celjskih osnovnih šol in ravnateljica IV. OŠ v Celju, je skupni športni dan, edinstve- na tovrstna prireditev v Slove- niji, za katero si želijo, da bi postala tradicionalna ter da bi se vanjo v prihodnosti vključi- lo še več osnovnih šol. Vse prireditve, organizirane v sklopu športnega dneva, bodo netekmovalnega značaja. V primeru slabega vremena bo- do vse aktivnosti, načrtovane za jutri, prestavljene na zače- tek prihodnjega šolskega leta oziroma na letošnjo jesen. »■mbhhi N.-M. SEDLAR Redni del IP do konca leta Vse tekme rednega dela v skupinah rokometne Lige prvakov se bodo odigrale do konca leta. Tako je sporočila EHF, ki je hkrati objavila lestvico, kjer je Slovenija v moški konkurenci zdaj na 3. mestu (48) točk za Španijo in Hrvaško, pred Nemci ima 8 točk prednosti, pred Madžar- sko pa 24. Razpored Lige prvakgv je sledeč; 1. krog 31.10., 2. krog 6.11., 3. krog 13.11., 4. krog 20.11., 5. krog 28.11., 6. krog 5.12.. Četrtfinale bo tako kot letos v februarju. Celjani trenirajo v okrnjeni zasedbi (reprezentančne ob- veznosti) pod vodstvom trenerja Hermana Wirtha in skupaj z Radečani. Trenirali bodo do konca junija (takrat bo vodstvo kluba tudi predstavilo vse okrepitve), avgusta pa se pričnejo priprave, ko bodo pivovarji spet zaigrali na treh močnih mednarodnih turnirjih. P. ŠKERL Suha roba pred pivom Kadeti RK Celje Pivovarna Laško so na finalnem turnir- ju državnega prvenstva v Golovcu končali na 2. me- stu. Dosežek niti ni presenet- ljiv, saj so moštva igrala po švicarskem sistemu ure, tako da se Ribnica in CPL, ki sta oba odpravila Preventa in Gradbinca, nista pomerila med seboj. Tako je o zmago- valcu odločala gol razlika, v tem merilu pa so bili Ribniča- ni boljši za dva zadetka (Rib- nica +6, CPL +4). Vrsta tre- nerja Vita Selčana je obe tek- mi dobila ob izteku, nihče od domačih igralcev pa se ni uvr- stil med najboljše rokometa- še zaključnega turnirja. Za najboljšega igralca so izbrali Davida Špilerja (Gradbinec), najboljši vratar je Gašper Je- len (Prevent), najboljši stre- lec pa Leon Mikulin (Ribni- ca). V idealno postavo turnir- ja so se uvrstili Jelen, Šmon (oba Prevent), lic, Mikulin, Hojč (vsi Ribnica), Pucelj in Špiler (oba Gradbinec). V to- lažbo so ob zaključku final- nega turnirja pokal za naj- boljšega v državi prejeli mla- dinci Celja Pivovarne Laško, ki so pod krmilom Stanka An- derluha, ki jih je prevzel v tej sezoni, ponovili lanski us- peh. Prvenstvo so dobili s 4 točkami naskoka pred Prula- mi, sledijo pa Gorenje, Chio Besnica, Slovan, Termo, Trebnje in Sevnica. P. ŠKERL Državni prvaki v šolskem rokometu Rokometna ekipa starejših dečkov iz IV. Osnovne šole v Celju (sedmo in osmošolci) je na tekmi, ki je bila 12. maja na OŠ dr. Franceta Pre- šerna v Ribnici, s 17:14 pre- magala domačine. Tako so Celjani postali državni roko- metni prvaki v kategoriji os- novnih šol. Kot je povedal Aleksander Kitanovski, vodja ekipe in pe- dagog športne vzgoje na IV. OŠ v Celju, ima ob dobri gene- raciji mladih rokometašev za tak uspeh veliko zaslug tudi njihov trener Matjaž Guček, ki je sicer trener Celja Pivovar- ne Laško. Mladi rokometaši so doslej zmagali na vseh regij- skih tekmovanjih, tekma v Ribnici pa je že 16. tekma zapovrstjo, ki so jo odigrali brez poraza. Kot je povedal Aleksander Kitanovski, gre za pomemben uspeh, ki ga je celjskim osnovnošolskim ro- kometašem uspelo doseči pr- vič po devetih letih, ekipi pa je na tekmi z vzpodbujanjem pripomogla tudi ekipa dobro organiziranih navijačev s IV. OŠ v Celju. Rokometaši se po pomembnem uspehu, ki so ga dosegli v Ribnici, že priprav- ljajo na področno tekmovanje v atletiki, udeležili pa se bodo tudi državnega prvenstva v klubskem tekmovanju. N.-M. S. NA KRATKO linaHHMaHHHi Rogaška Slatina: Na 21. mednarodnem teniškem pr- venstvu Slovenije za veterane je nastopilo 56 igralcev. Zma- govalci, ženske od 40/45 let: Jožica Koleta. 50+ : 1. Mira Grm. Moški, 45+ : Jože Koleta. 50+ : Marjan Stokanovič. 55+ : Mirko Janškovec. 60+ : Borut Horvat. 65+ : Jože Kučer. 70+ : Pavle Jagodic. Ženski pari: Stanko-Grm. Moški pari, -120: Por-Koleta: +120: Muhič-Slu- ga. Šentjur: Na 4. Jurijevem strelskem turnirju, ki je štel tudi za slovenski pokal, je na- stopilo 68 tekmovalcev iz 12 klubov. Zmagala sta Franc Umek (Krško) in Tadeja Bri- novec (Senovo), med revolve- raši je slavil Dušan Levičar (Krško), med veterani pa An- drej Repovž. Žalec: Velenjčan Radiša Raj- kovič (6,5 točk) je zmagovalec četrtega ciklusa šahovskih tur- nirjev (pospešeno po pravilih FIDE). Za njim sta se uvrstila Dušan Brinovec 6,5 in Franc Brinovec 5,5 (oba Žalec). Oviraša vzpodbudno Drugi dan atletskih kvalifikacij za finale domačega pokala sta na domačem štadionu najbolje nastopila Miro Kocuvan in Aleš Stopinšek. Kladivarjeva tekača sta se udarila za zmago, a je izkušenej- ši Kocuvan mlajšega tekmeca ugnal za skoraj sekundo. Oba dosežka sta zelo vzpodbudna pred odhodom na ECCC v Atene in reprezentance nastope, ki bodo sledili. Rezultati, moški, 200 m: 2. Krajnc (Vel) 22,34. 400 ovire: 1. Kocuvan 50,77, 2. Stopinšek 51,71 (oba Kladivar). 2000 ovire: 1. Buč (Vel) 5:54,42, 2. Kremžar 6:11,40. Troskok: 1. Valant 13,28. Kladivo: 1. Drozg 48,20. Ženske, 200 m: 1. Matul 24,97. 3000 m: 2. Gluvič 10:12,98. 400 ovire: 1. Tomič (vsi Kladivar), 2. Jevšnik (Šent). Daljava: 2. Čalasan 592, Kopje: 2. Čalasan (Kladivar) 43,74. Krogla: 1. Podergajs (obe Kladivar) 10,78. P. ŠKERL Trije rekordi Olimpiade Kljub hudemu neurju so v kozjanskem Športnem par- ku le izpeljali 9. otroško alt- letsko olimpiado, katere za- četki segajo v leto 1991, ko je OŠ Kozje prevzela organiza- cijo občinskega atletskega prvenstva. Na tekmovanjih sodelujejo učenci devetih osnovnih šol iz Kozjega, Šmarja pri Jelšah, Podčetrtka, Bistrice ob Sotli, Rogaške Slatine in Rogatca, tokrat se jih je pomerilo 565. Najmlajši se merijo v atlet- skem troboju (60 m, daljina, met žogice), učenci višjih raz- redov pa po programu malega in velikega slovenskega poka- la. Letošnja olimpiada je pri- nesla 3 nove tekaške rekorde. Robi Šeligo (Šmarje pri Jel- šah) je 300 metersko tekaško znamko pri dečkih 7 in 8 raz- reda popravil na 41,7 sekun- de, Diana Novak (Kozje) je za isto razdaljo (5. in 6. r) potre- bovala 49,1, štafeta deklic OŠ Podčetrtek (7 in 8. r) pa je najboljši dosežek na 4xl00m postavila na rekordnih 51,4. Učenci te šole so osvojili naj- več (22) odličij, najžlahtnejša (7 zlatih) so odnesli atleti II.OŠ Rogaška Slatina, poleg njiju pa so največ predstavni- kov imeli še na OŠ Rogatec (vsi po 85). P. ŠKERL Ekipa PKBV po uspešnem nastopu v Lenartu: Aleš Verbovšek, Gregor Škerlak, Rok Leskov šek, Denis Jager, v ozadju trener Dušan Verbovšek (desno) s pomočnikom Dragom Vrečko^ Leskovšek-Skerlak državna prvaka Predstavniki Policijskega kluba borilnih veščin so uspešno nastopili na državnem prvenstvu ju-jitsu, ki ga je pripravilo ŠD Lenart. V duo sistemu (prikazni tehniki) je v konkurenci do 15 li zmagal par Rok Leskovšek-Gregor Škerlak, medtem ko sta v skupini nad 15 let pristala na drugei mestu. Uspeh sta s 3. mestom dopolnila Aleš Verbovšek in Denis Jager. Rok Leskovšek je pre tem na DP v karateju med starejšimi dečki osvojil srebrno odličje, med deklicami pa je Nail; Makuc pristala na petem. - P. ŠKEK Vrbanič, Končina in Jančič ob zaključku priprav na EP. Žalska trojka že na EP v Grčiji Od petka do nedelje se bodo najboljši karateisti star celine v Eritreji na grškem otoku Evia potegovali za naslovi na 34. EP. V 12-člansko slovensko reprezentanco so s uvrstili trije žalski karateisti. V kategoriji športnih borb do 60 kg bo nastopil evropski podprval Damir Vrbanič, v kategoriji do 75 kg Matjaž Končina in do 80 ki Gregor Jančič, vsi pa se bodo pomerili še v ekipnih borbah, kjC lahko nastopi 5 tekmovalcev ne glede na težo. Slovenska odpravi največ pričakuje od Damirja Vrbaniča, Končina in Jančič pa sta š« mladinca in jima bo prvenstvo, pred katerim se je vsa trojica otepalj s poškodbami, bolj služilo kot priprava na mladinsko SP oktobra' Sofiji in EP prihodnje leto v Celju. T.TAVČM V Celju najboljši Mariborčani in Kranjčani Dečki in deklice iz 11 klu- bov so se v telovadnici OŠ Glazija v soboto merili za državne naslove v taekvvon- doju, predstavniki s Celjske- ga pa so z bero lahko zado- voljni, čeprav po rezultatih niso bili v ospredju. 97 tekmovalcev je preizku- šalo svoje znanje v formah in borbah po ITF verziji, žal pa je bil v veliko kategorijah na sod- niškem kartonu prijavljen le po en tekmovalec. Največ us- peha so imeli člani maribor- skega Hwa-ranga in kranjske Kobre, edino zlato odličje za predstavnike Celjskega pa je prejela Ivana Raševič (Šlander Celje) pri deklicah do 55 kg. Srebrne medalje so si »priskr- beli« še njeni klubski kolegi"^ Ida Alukič v formah zeleni p^' in borbah do 30 kg ter Kaj' Rozman (borbe do 35 kg) član organizatorja tekmovanja TKD Hyong Gašper Gor[čni* (forme rumeni pas) in Sen': jurčana Denis Drapič (foriTj zeleni pas) in Blaž Ojster^s* (borbe do 30 kg). Ekipno sejj z 11 odličji med našimi najb"'! odlikovalo DBV Slavko Šlalj der, zreški Unior je zbral' bronastih medalj, šentjursl" Ahac 2 srebrni in 3 bronast^' Hyong po eno srebrno in br"' nasto, braslovški Sun pa se''" s katerim od tekmovalcev stopničke skušal povzpeti ^ prihodnjih tekmovanjih. PRIMOŽ ŠKEl^ ŠPORT I tU Revialne košarkarske naložbe K >iiec domačih košarkar- jj^iii tekmovanj so v Celju, jgiitjurju in Rogaški Slatini j^l(oristili za revialne tek- na katerih so gledalci Ijliko občudovali na trenu- navdahnjene poteze do- ipačih matadorjev in se likrati čudili, kako zmorejo i,a hitro in iz vseh vetrov jestavljene ekipe prikazati loliko borbenosti in želje po jokazovanju. Začelo se je v dvorani Gim- Inazije Celje - Center, kamor je 2 veliko pompa prihrumel dr- žavni in pokalni prvak Union Olimpija. Takoj se je videlo, ,(ja je od obljubljenega ostalo le ime, saj so Ljubljančani v mesto ob Savinji v deževnem vremenu »pripluli« z mladin- sko vrsto iz LB SKL, okreplje- no z nekaj potencialnimi no- ivinci, centrom Primožem |Brezcem in pod vodstvom tre- inerja Nevena Spahije, med- item ko je Zmago Sagadin liaje sedel na tribuno in na sicer ne preveč udobnem se- dišču nemo opazoval dogaja- nje na parketu. Približno 300 gledalcev, vajenih kvalitetnih predstav v Laškem in na Polze- li, tekma ni prepričala, Olim- pijin podmladek pa je nazor- no pokazal, da zna starejše kolege posnemati tudi v zvezdništvu, ko so si brez raz- logov ogrevanje podaljšali za 15 minut, kar sta sodnika brez pomislekov tudi dovolila. Ce- ljani, okrepljeni z Veljkom Petranovičem (po tekmi je po- vedal, da bi ne imel prav nič proti, če bi nekoč tudi zares zaigral v celjskem dresu, toda ovira je državljanstvo), so se prav z njegovo trojko Ljub- ljančanom uspeli približati na 63:67, tako da so gostje mora- li poprijeti, kar je srečanje v zadnji četrtini naredilo zani- mivejše. Vsekakor pa si »Zmajčki« niso smeli dovoliti, da bi se jih ob odhodu iz Celja posmehoval!. V Šentjurju se (podobno kot v Laškem) pripravljajo na 30-letnico košarke v mestu, kar bodo proslavili na jesen, tokrat pa so domačim legio- narjem nasproti postavili po- srečeno sestavljeno moštvo asov, ki so nekoč tekali pod obroči dvorane v Hruševcu. Da ti le niso za odpis, dokazu- je (sicer prijateljsko nameš- čen) neodločen izid, toda četr- touvrščena ekipa l.B SKL (pr- vič so se predstavili z okrepi- tvijo iz Celja branilcem Robi- jem Ribežlom) se je pošteno spotila, preden je vsaj za silo ukrotila ekipo s Huseinom Kahvedžičem, Davidom Čo- pom, Igorjem Zorkom in Matjažem Madžarcem v glavnih vlogah. Da gredo lah- ko stvari tudi v takšnih dvobo- jih hudo zares, je z nemirnim poskakovanjem ob črti de- monstriral tehnični vodja Ke- moplasta Slavko Pečenko v vlogi trenerja Ali starš moš- tva. Za nameček je ob polčasu obljubil še zmago svojih varo- vancev, kar mu resda ni bilo usojeno, toda manjkalo ni prav mnogo, saj so njegovi v drugem delu večkrat povedli. nato pa od 99:99 držali izenačen izid do minute pred koncem, ko so tekmo miroljubno prekinili. Pet stotin košarkarskih privr- žencev na tribunah je pred tek- mo videlo celoten domači košar- karski podmladek, vmes pa na- stop akrobatske skupine Žabe. V Rogaški Slatini so je dru- gič zapored zbrala generacija, ki je v letih 1993/96 krojila slovenski košarkarski vrh, na- kar je klub neslavno ugasnil. V cilju popularizacije košarke so v goste povabili Savinjske Hopse, ki so se rezultatsko odlepili šele v 35. minuti [77:72) in le dodali plin za visoko zmago. Za domače je spet zaigral Ivica Jurkovič, potem ko je lani iz osebnih razlogov manjkal, opravičili pa so se Mičunovič, Lerič, Su- šin in Petrovič. Ne glede na poraz domačih so se malošte- vilni gledalci (zgoden začetek tekme) lahko prepričali, ko- likšen potencial je Rogaška imela nekoč, potem pa vse prelahko izpustila iz rok (vsi rezultati v Panorami). PRIMOŽ ŠKERL, JANEZ TERBOVC Foto: SHERPA, ...... . GREGOR KATIC Jutri se bo košarkarska re- prezentanca zbrala na pri- pravah v Rogaški Slatini. Selektor Zrinski je s pomoč- nikom Pipanom potem, ko se je nastopu v zelenem dre- su odpovedal Jure Zdovc, iz- bral 16 košarkarjev, med ka- terimi so Ervin Dragšič, Sani Bečirovič (oba P. Laško), Go- ran Jagodnik in Rado Trifu- novič (oba S. Hopsi). KZS je dokončno obdelala statistiko nedavno končane- ga DP. Najboljši strelec Lige Kolinska je Ivo Na kič (Kr- ka) 682 točk, 4. Goran Ja- godnik 595 (S. Hopsi), 6. Miljan Goljovič 550, 7. Sani Bečirovič 530 (oba P. Laš- ko). Isti košarkar je odnesel tudi lovoriko najboljšega metalca trojk (89 zadetkov, 49%), 5. Milan Goljovič 58, 38, 8. Ervin Dragšič 52, 39 (oba P. Laško). Najzaneslji- vejši izvajalec prostih metov je Veljko Petranovič 88% (ZM Lumar), 3. Primož Ko- bale 86 (S. Hopsi), 5. Miljan Goljovič 84 (P. Laško), naj- boljši skakalec pa Matjaž Smodiš (Krka) 264 skokov, 2. Mileta Lisica 213 (P. Laš- ko), 3. Goran Jagodnik 212, 4. Dušan Stevič 185 (oba S. Hopsi), 7. Aleš Kune 157 (P. Laško). V soboto se prične redni prestopni rok (do 31. maja), dodatni pa bo med 2. in 6. avgustom. Liga Kolinska se bo pričela 11. septembra, l.B SKL in 2. SKL 25.9., 1. žen- ska SKL pa 18.9. V Celja se je pomlajena Union Olimpija reševala proti okrepljenim Celjanom (slika levo), v Šentjurju pa je nekdanja generacija Kemoplastovih košarkarjev namučila četrtouvrščeno moštvo l.B SKL (desno). ŠPORTNI KOLED^ SOBOTA, 22.5. ~ ■iimmm Nogomet l.SNL, 31. krog - Maribor: Maribor Teatanic-Rudar (V) (19). 3.SNL sever, 23. krog - Ro- goza: Montavar Rogoza- Mons Claudius, Laško: TIM Laško-Hajdina, Slovenske Konjice: Dravinja-Unior, Ge- rečja vas: Gerečja vas-Usnjar (vse ob 17). MNZ, play off, 2. krog - Brežice: Brežice-Kovinar (Š), Krško: Krško-Vransko (obe ob 17). NEDEUA,23.5. Nogomet l.SNL, 31. krog - Celje: Pub- hkum-Živila Triglav (16). 2.SNL, 27. krog - Šent- jur: Šentjur-Goriške ope- karne, Šmartno ob Paki: Esotech Šmartno-Jadran Šepič (obe ob 16). PANORAMA NOGOMET 1.SNL 29. krog: Potrošnik-Publi- kum 0:1 (0:1) Goršek 24. Mu- ra-Rudar (V) 4:0 (0:0). Vrstni red: Maribor Teatanic 57, HIT Gorica 55, Mura 50, Rudar (V) 49, Korotan 42, Primorje 40, SCT Olimpija 39, Publi- kum 35, BST Domžale 33, Potrošnik 29, Koper 25, Živila Triglav 24. 2.SNL 26. krog: Šentjur-Esotech Šmartno 1:0 (0:0) Križanič 70/11 m. Vrstni red: Dravo- grad 55, Tabor Sežana in Fero- term Pohorje 4,7, Esotech Šmartno 46, Aluminij 44, Že- lezničar 42, Zagorje 41, Drava in Elan 36, Šentjur in Goriške Opekarne 33, Nafta 30, Ja- dran Šepič 28, Factor 25, Slo- van Slavija 17, Rudar (T) 13. 3.SNL sever 22. krog: Mons Claudius- Paloma Šega 1:3. Usnjar-Kun- gota 4:0. Unior-Gerečja vas 3:0. Hajdina-Dravinja 1:1. Po- brežje-TIM Laško 1:0. Vrstni red: Montavar Rogoza 51, Pa- loma Šega 43, Usnjar 36, Star- še 34, TIM Laško 32, Unior 31, Dravinja 30, Pobrežje 29, Haj- dina 28, Kovinar (MB) 26, MM Brunšvik 23, Gerečja vas 22, Mons Claudius 21. Kungo- ta 13. MNZ Play off, 1. krog: Vransko- Kovinar (Š) 3:0. Vrstni red: Krško 16, Kovinar (Š) 10, Vransko 9, Brežice 4. KOŠARKA Prijateljske tekme Celje-Union Olimpija 69:85 (36:51) Petranovič 28, Ribezi 16, Džakovič 11, Kitek 6, Šar- lah 4, Kolka 3, Teržan 1. Ke- moplast 98/99-All Starš Team 104:104 (54:52) Urbanija 28, Sušin 23, Rovšnik 21, Kočar 9, Ribezi 6, Košak 5, Jovanovič 4, Lapornik 3, Škornik in Palčnik 2 za Kemoplast 98/ 99, Kahvedžič 36, Madžarac 24, Zorko 18, Čop 15, Potoč- nik 5, Antlovič 2, Pečak, Tka- lec in Prezelj 1. Rogaška AU Stars-Savinjski Hopsi 79:98 (37:46) Jurkovič 22, Novako- vič 16, Sedminek in Tabak 12, Tišma 9, Petovar 4, Kosovec 3, Kalinger 1 za Rogaško, Ka- dič 18, Trifunovič 15, Stevič 14, S. Udrih in Rituper 13, Čmer 8, Jovanovič 7, Nikito- vič 4, Cizej 3, Vlajič 2 za Savinjske Hopse. ROKOMET Kadetsko DP Finalni turnir: Celje Pi- vovarna Laško-Gradbinec Preddvor 15:14 (6:7). Ce- lje Pivovarna Laško-Pre- vent 19:16 (9:9). Končni vrstni red: Ribnica in Celje Pivovarna Laško 4, Gradbi- nec Preddvor in Prevent 0. Klemen Omladič s priznanjem. Klemnu Omladiču MIP med najmlajšimi Najboljšim smučarskim skakalcem, nordijskim kombina- ^orcem in klubom so podelili priznanja v pokalu MIP. slovesnost so izvedli kar na katamaranu Prince of Venice •^ed izletom v Benetke. Priznanje za prvaka v smučarski ^l^okih je med tekmovalci našega območja prejel član SSK zelenje, 8-letni Klemen Omladič, sicer doma iz Letuša, ki je ^tej sezoni zmagal na vseh tekmah pokala, njegov rekord 27 {Metrov pa je tudi najboljša slovenska znamka v tej starostni •kategoriji. TONE TAVČAR Šl. 20.-20. mol 1999 PISMA BRALCEV [23 ■^leking, d.0.0. inženiring za pokopališko in pogrebno dejavnost se igvno opravičuje za neljubi dogodek, ki je še dodatno užalostll svojce 1^ sorodnike preminulega gospoda Franca Solina. Za neljubi dogodek, jjateri se je pripetil 7. maja 1999 ob poslovitvi, se opravičujemo. Obljubimo vam, da bomo ukrenili vse, da do podobnih nehotenih primerov ne bo več prihajalo. ]/sein sorodnikom in svojcem ter udeležencem pogrebne svečanosti naše iskreno opravičilo. PREJEU SMO Razmišljanje v četrtek nas je pretresla jagična vest o izgubi štirih pladih življenj sredi železniš- luh tirov, ki so ugasnila zaradi človeške zmotljivosti. Ko sem slišala vest, se mi je pred očmi pojavil lik sošolke, s katero sva skupaj gulili šolske klopi skoraj vseh osem let. Postala je učiteljica biologije in pred dvema letoma dejala, da se je i učiteljevanjem zastrupila. Takrat sem bila vesela njene asode, a ne takšne, kot jo vidim danes. Poklicala sem jo v upanju, da se to ni zgodilo njej in »njenim otrokom«. V istem hipu, ko sem sUšala njen glas, sta me obšla srh in groza.»Ne vem, če bom lahko to preživela. Ne znam ti opisa- ti. Gledala sem obraze otrok, ukleščenih v pločevino... In jaz nemočna, da jim poma- gam, da zavrtim čas nazaj. Gledala sem zaprepaščene obraze staršev, poslušala nji- hove besede. Ko bi vsaj ne ko...«, je govorila v nepojm- ljivi stiski. Tudi jaz sem se počutila grozljivo in vse, kar sem lahko storila, je bila zgolj tolažba in sočustvovanje. Starši, svojci in tisti, ki jih je ^esreča posredno doletela (tu- li mene, saj pripadam človeš- tvu), so v vsej tej kruti resnič- nosti, začeli iskati grešnega kozla. Na hitro pomišljeno in najbrž tudi verjetno, ga ne bo težko najti, toda jaz o tem ne bom dajala sodbe. Napisala bom le nekaj besed v razmi- slek vsem vam, ki se vas je vest dotaknila. Ti, ki so prizadeti ob izgubi mladih življenj... mar bodo ti lahko oprostili? Kje je meja, ko ljudje še oproščamo človeške napake sebi in drugim? Lahko bi bil žrtveno jagnje vsakdo izmed nas in vsakdo tudi grešni ko- zel. Toda mi nismo ne eno ne drugo, ampak lahko se počuti- mo tudi krive in tudi prizade- te. Tisti, ki poznate občutek krivde, veste, da ga ni težko najti pri sebi. Ali si zraven ali te ni, ali si udeležen posredno ali neposredno, najdeš razlog tako ali drugače - kriv. Veliko se jih zaradi nesreče spopada z občutkom krivde spopada. Žal preslabo trka na srca ti- stih, ki so s togostjo pripomo- gli, da je do te tragedije prišlo. Seveda se garniture vodilnih ljudi, ki so zadolženi za ureja- nje tovrstne cestno-železniške infrastrukture, hitro menjava- jo. Prav zato opozorila kraja- nov, ki se vsak dan izpostavlja- jo takšnim tragedijam, pre- kratek čas kapljajo posamez- nim veljakom na njihove trde glave, da bi jim le ta prodrla do možgan. Ne pomagajo niti zbiranja podpisov niti prošnje in moledovanja... Ostajajo le kupi papirja in neuslišani kli- ci vpijočih v puščavi. Ljudje dragi, ali bodo poma- gala mlada ugasnjena življenja, vsi težki občutki krivde, vsa žalost in razočaranja, vse ne- prespane noči in ranjene duše?. Tako priden narod, skozi zgo- dovino vajen trdega dela, še vedno ne zna poskrbeti najprej za svojo varnost in potem za vse drugo. Ali je za to kriv učitelj? Ali šofer? Ali starši? Ali sodobni svet? Ali sistem? Pravijo, da je tam, kamor potuje duša, le močna svetloba, ki vabi v ne- skončno brezmejnost ljubezni. Dobre misli so edine, ki tam najdejo svoj prostor. Kakšne misli so ostale nam? Naj bodo dobre! Z njimi bomo lahko spremenili sistem, z njimi bo- mo lahko spremenili svet, z njimi bomo lahko prisluhnili sporočilu, ki nam ga prinaša duša nekoga, odhajajočega po poti svetlobe. MARIJA PETROVEC, Griže Pozabljen praznik Strokovnjaki menijo, da se v družini vse začne, dodala pa bi, da se v njej in z njo vse nadaljuje. Vsi prihajamo iz različnih družin, si sčasoma ustvarimo svoje in kasneje z veseljem gledamo naše otroke kako si pletejo lastna gnezda. Poznamo več vrst družin, ki jih različno gledamo in delimo, sigurno pa ste že slišali - ta pa je iz dobre družine ali obratno. Prihajam iz najboljše družine na svetu. Ta me ima rada, me nasmeji in razjoče, me pohvali in graja, kadar je potrebno. To sem prenesla tudi v lastno dru- žino, čeprav moji otroci trdijo, da sem včasih zelo tečna ma- ma, ki se rada krega. Povem pa vam, da mi vsak teden uspe povleči za nos vsaj enega. Ko takole pridirkam pozno do- mov, vsa skrušena ali besna priznam, da sem ta dan nekaj pozabila. Takrat zaslišim vsaj en glas - otroški ali partnerjev: »Kaj spet ?« Odgovorim: »Da vas imam rada!« V soboto 15.05. je bil praz- nik, mednarodni dan družine in nič še niste zamudili, ker tudi danes lahko poveste svojim bližnjim, kaj včasih pozabite. ALENKA AVGUŠTIN, za Projektno pisarno Celje zdravo mesto O ribiškem domu v zvezi s kontinuirano kriti- ko obiskovalcev Slivniškega jezera o poraznem stanju ribiš- kega doma in njegove okolice obveščamo javnost, da za opi- sano stanje ni odgovorna Ribiš- ka družina Voglajna Šentjur. Tudi sami smo ogorčeni nad načinom gospodarjenja s skup- nim premoženjem in prosimo vse, da v bodoče kritike naslav- ljajo na »Ribištvo, turizem, go- stinstvo Slivniško jezero« ozi- roma na gospoda Gregorja Mo- serja kot direktorja podjetja. RIBIŠKA DRUŽINA VOGLAJNA, Šentjur Jezni krajani Vaščani Rifengozda in Pe- čovnika smo ogorčeni in vese- li, da se v hudi stiski občinski veljaki spomnijo na naš kraj, ki je pozabljen od laške in celjske občine. Že leta se namreč obračamo na obe občini, da nam zagoto- vijo vsaj dostojno makadam- sko cesto, pa ni odziva. Ko vmes poseže narava, nas poz- nata obe občini, saj po radiu razglašajo, kje je obvoz. In to kljub temu, da cesta ni pri- merna za voznike, ki ceste ne poznajo, saj obvoz ni ozna- čen. Za neizkušene voznike pa je cesta celo nevarna. VeUko je že bilo pisanja in ostrih besed o tej cesti, vendar do sedaj še vedno brez uspeha. Ko kličemo »gospodo« na občino, vedno dobimo odgo- vor, da so dogovorni na dopu- stu. Sprašujemo se, ali imajo občinski veljaki 365 dni do- pusta na leto ali imajo morda tajnice naučene, da se izgovar- jajo na dopust in tako niso dostopni krajanom. Ko bomo imeli krajani vse- ga dovolj, se bomo vprašali, kam je šel denar za vzdrževa- nje in obnovo te ceste, ki je za omenjene obvoze najbolj po- trebna. Upamo, da bo ta čla- nek prišel pred oči odgovor- nim in da se bo pričelo kaj urejati, vsekakor prej, ko se bo pričela graditi »čistilna na- prava«? Tudi tu se bo morali vprašati krajane, da ali ne. Od vodilnih pričakujemo kakšen odgovor ali sestanek, ko ne bodo »veljaki« na dopu- stu. Krajani Rifengozda in Pečovnika Poziv predsedniku vlade Potem, ko ste zaukazali ne- humano odstranitev zasilne- ga bivaka, ki je stavkajočega Darka Zupana ščitil pred neu- godnimi vremenskimi raz- merami, sem vas dolžan ob- vestiti, da se je njegovo zdravstveno stanje bistveno poslabšalo. V petek sem proti večeru obiskal stavkajočega, ki se je nahajal v obupnih razmerah, saj je bil povsem premočen in premražen. Hotel sem mu nuditi pomoč, vendar je to odklonil, ker pač želi spo- štovati zakone in vaše odlo- čitve. Vlada RS bi se morala zavedati, da v urejenih in pravnih državah z zakonom zagotavljajo streho nad glavo vsakemu psu, zato je takšen odnos do stavkajočega po- vsem neprimeren in na nivo- ju ^bskega predsednika. Za- skrbljujoč je bil odnos poli- cistov, ki so stavkajočega po več kot pol letni gladovni stavki vlačili kot kriminalca, brez da bi jim kaj takšnega predhodno odobril osebni zdravnik. To ni prvič, da so se policisti znašali nad stav- kajočim, čeprav naj bi v tem primeru samo dajali podpo- ro inšpekcijski službi. Ven- dar pa bi se morali policisti zavedati, da se s tako oslab- ljenim človekom ne sme vo- diti postopka, še manj pa ga nasilno prestavljati brez po- sebne odobritve njegovega osebnega zdravnika. V koli- kor bi gladovalec v nasled- njih dneh umrl zaradi tak- šnega početja ali zaradi pljučnice, ki bi jo lahko do- bil zaradi neprestane premo- čenosti, bom predsednika Vlade RS ovadil mednarod- nemu sodišču v Haagu in zahteval njegovo obsodbo zaradi mučenja, pretepanja, poniževanja in smrti stavka- jočega, kar nedvomno sodi med zločine proti civilnemu prebivalstvu. Da je stavkajo- či med trajanjem stavke bil mučen in nadlegovan s strani policistov, inšpekcijskih služb in celo osebnih stražar- jev visokih vladnih usluž- bencev, pričajo video in au- dio posnetki, ki smo jih us- peli posneti na skrivaj. Ker človeško življenje v vsa- ki civilizirani družbi pred- stavlja vrednoto, predsednika Vlade RS pozivam, naj naredi vse v smeri takojšnje ustavitve mučenja stavkajočega in reši- tve zapletov, zaradi katerih je do stavke prišlo. ADOLF ŠTORMAN, Velenje POHVALE-! ZAHVALEJ Starejši smo hvaležni Krajevna organizacija RK je v Kulturnem domu Gorica pri Slivnici priredila lepo srečanje starejših krajanov. Zbrane je pozdravila pred- sednica RK Andreja Delič, z lepim petjem so nas počasti- li fantje iz Paridola in naše kmečke ženske. Prijetno smo bili presenečeni nad otroško godbo. Sledil je program osnovnošolcev in otrok iz vrtca. Pozdravil nas je tudi predsednik KS Dušan Polenšek, po prireditvi pa so pripravili še pogostitev. Vsem, ki ste se potrudili, da nam je bilo tako lepo, pri- srčna hvala. CILKA KLADNIK, Voduce Iskrena hvala Iskreno se zahvaljujeva osebju Hotela Žonta v Šentjur- ju, posebno njegovemu vodji, g. Zoranu Podkoritniku za ce- lotno organizacijo in vrhun- sko postrežbo ob najinem srečnem dogodku. NATAŠA IN MIRAN KOLAR, Celje Na podlagi 6. člena Pravilnika o pridobivanju in porabi sredstev Sklada za razvoj obrti in podjetništva Celje objavlja Sklad za razvoj obrti in podjetništva Celje Trg Celjskih knezov 9, 3000 Celje RAZPIS za subvencioniranje obrestne mere za kredit, pridobljen pri poslovni banki Vsebina in pogoji razpisa: 1. Namen sredstev: nakup, urejanje in opremljanje zemljišča za graditev poslovnih prostorov; nakup, graditev in adaptacija poslov- nih prostorov; nakup nove ali generalno obnovljene opreme, zaradi odpiranja novih delovnih mest, povečevanje izvoza, uvaja- nje ekološko čistih tehnologij, predvsem pa oživljanje proizvodnih dejavnosti. 2. Za subvencijo posojila lahko prosijo samostojni podjetniki in male družbe, registrirani za opravljanje predvsem naslednjih dejavnosti: predelovane dejavnosti (D), druge storitvene dejavnosti (0/93) - obrt in osebne storitve. 3. Višina dodeljenih sredstev ne more presegati 30 % predračunske vrednosti naložbe. 4. Vlogi za subvencioniranje obrestne mere mora biti priložena dokumentacija, navedena v 6. členu Pravilnika o pridobivanju in Porabi sredstev Sklada za razvoj obrti in podjetništva Celje (investicij- ski program, potrdilo o vpisu v register, odločba po 4. členu Zakona o gospodarskih družbah, potrdilo o plačanih davkih in prispevkih, predračun za naložbo, izjava o zaposlitvi novih delavcev za nedoločen čas, izjava o načinu zavarovanja kredita). 5. Modernizacija kmetij a) fiksna obrestna mera 3 % b) prijavijo se lahko kmetje z območja Mestne občine Celje C) vlogi priložite: posestni list, potrdilo o plačanih davkih in prispevkih, Potrdilo o prodanih tržnih viških, predračun za naložbo 6. Sklad bo najkasneje v roku 30 dni po prejemu popolne vloge poslal Prosilcu ustrezen sklep. 7. Rok za vložitev prošenj je do 7.6. ob 12. uri na naslov: ^^estna občina Celje, Sklad za razvoj obrti in podjetništva Celje, Trg Celjskih knezov 9, 3000 Celje, telefon 485-000. . ŠK 20.-20. maj 1999 INFORMACIJE - ROMAN »čemu si se vrnil?« je z meglenim pogledom zrl Pim-pomj mimo Petra, nekam v daljavo. i »Že tisti večer, ko sem prišel na dopust, si napovedal, da se bo j nama z Anko rodil sin!« je razburjeno odgovoril na njegovo; vprašanje, da je postal Pim-pomov pogled skoraj preplašen, ko : se je znova vprašujoče zazrl v Petrov obraz. ! »Poslušaj, tedaj, ko se bo rodil moj sin, mene ne bo doma. I Zato tebe prosim, naj Anka nikar ne da sinu mojega imena, ker ' sem spoznal, da moje ime prinaša s seboj samo nesrečo!« »Zakaj ji sam tega ne poveš?« ^ »Težko bi me razumela ob vsem tem razburjenju ob slovesu ln\ zagotovo bo bolj verjela v resničnost skrivnosti, če jo sliši od tebe.« i Nič več ni govoril Peter, le obrnil se je prav po vojaško in nekajkrat j udaril s škornji ob tla, kot bi že začenjal svoj vojaški »marš«. »Dolgo si se poslavljal,« ga je ogovoril oče Marko, ko se jej vrnil domov. »Kar hitro še podaj nama roko, potem pa bo treba j na pot, da ne zamudiš vlaka.« Mati je ravno zapirala njegovj kovček, ko je stopil v hišo. '\ »Anka te želi spremiti do vlaka, jaz pa mislim, da je zanjo] bolje, če se kar tukaj poslovita, ko se še vreme nekaj kisa danes in bo zanjo pot prenaporna,« je še zadnjič hotela Anko| prepričati, naj ne hodi z njim. »Le pojdi z mano, Anka, če imaš takšno željo!« je pobijat materine pomisleke Peter. »Samo tam, kjer me bo vlak dovolj j hitro in brezčutno odpeljal proč od tebe, se bova mogla zares, posloviti in samo tako bom lahko premagal skušnjavo, da ne: skočim dol z voza in se ne vrnem v tvoj objem!« f Konji, zapreženi v lahek koleselj, so iskrivo rezgetali in spočito bili s kopiti ob tla, željni, da čimprej zdrvijo na dolgO;« pot. Anka je prinesla Petrov kovček na voz, mati pa je še vednoj držala svojega sina v objemu, kot bi ga ne hotela nikoli več' spustiti od sebe. Nobenih besed ni bilo treba ob tem grenkem' trenutku slovesa, saj si znata materino in sinovo srce brez besed: v takšnih trenutkih povedati več in lepše, kot zmore pesnik s^ svojo umetelno rimo. Po vsej vasi so ljudje stali pred hišami in glasno pozdravljalin odhajajočega Petra, on pa je slehernemu odzdravil s prijazno< besedo. ; »Nikoli se še nisem toliko zavedal svojih korenin in skriv-^ nostne povezanosti z ljudmi, med katerimi sem odraščal!« je spoznal Peter v trenutkih slovesa od domače vasi. J Vreme se je obrnilo in ves siv je bil današnji dan. Plazeča se megla, iz katere je zoprno rosilo, je kot umazana, neprosojna zavesa napolnila vso dolino ob SotU. VeUko daljša se je zato zdela pot našim popotnikom in le redke so bile besede, ki so si jih izmenjali med potjo. Vsak zase so zamišljeno gledali valujoče konjske hrbte, vse preznojene od dolgotrajnega peke- tanja po mokri in blatni cesti. »No, vsake poti je nekje konec!« je z olajšanjem zavzdihnil oče Marko, ko se je končno pokazalo iz megle veliko poslopje železniške postaje. »Saj je že zadnji čas!« je odgovorila Anka. »Tako so mi že odrevenele noge, da se bojim, če bom še sploh lahko stopila nanje.« Oče si je dal opraviti okrog konj, Peter pa je pomagal Anki, da sta pohitela v postajniško gostilno, da se pogrejeta in osušita od zoprne megle dodobra razmočene obleke. »Morda bi bilo res bolje, če bi poslušala mamo in ostala doma na toplem,« je govoril Peter, medtem ko je stresal mokro Ankino ruto in jo obesil na klin pri peči, v želji, da se čimprej osuši. »Ali si že pozabil, da sva si obljubila zvestobo v dobrem in slabem?« mu je šaljivo oponesla, ko sta sedla za mizo v bolj temen, oddaljen kot gostilne. Počasi so se oči privadile na mračno svetlobo prostora in opazila sta, da pri vseh mizah sede vojaki, ki se, tako kot Peter, vračajo z dopusta, ob njih pa so brisale solzne oči njihove ljubice, ki so svoje vojake pospremile sem, na kraj ločitve. Oče ni hotel motiti sina in mlade snahe v teh samo njunih trenutkih. Pustil ju je sama za mizo, zase pa je naročil pijačo pri točilni mizi in sam pil, ne meneč se za vse, kar se okoli njega dogaja. »Zares je bila zoprna pot v tej hladni megli,« je Peter iskal besede, s katerimi je hotel razbiti mučen molk, ki se je iz vseh kotov gostilne plazil proti njima. »Neprijetno je potovati v takem vremenu, samo vedi, da bi bila pot, na katero sem te danes pospremila, ravno tako težka, četudi bi sijalo najtoplejše sonce z neba!« ni mogla več zadrževati svojih solz Anka. Naslonila je glavo na Petrove prsi in med hlipanjem govorila: »Zastonj si je zatiskati oči in mašiti ušesa pred resnico, ki jo vidi duša in katero ti ves čas šepeta tvoj notranji glas. Hotela sem biti močna in sem se odločno postavljala v bran takim občutjem, a vse bolj spoznavam, kako izgubljam ta boj m se nemocn predajam volji okrutne usode.« Skozi solze je le megleno videla Petrov obraz, ki se je čist približal k njenemu. S poljubi je pil njene solze in iz globin njegove duše je zaslišala glas: »Naj se zgodi karkoli, za vseleji zapomni, moja Anka, da sva skupaj preživela nekaj prelepi trenutkov sreče in četudi bi se danes za vedno poslovila, vedi, i je že zaradi teh trenutkov bilo vredno živeti!« Zdaj je Anka spoznala, kako sta njuna svetova prepletena enakimi mislimi in občutki, kot da se v obeh telesih sprehaj ena sama čuteča duša. »Nič več nisem žalostna, Peter,« se mu je ob tem spoznanj vsa spremenjena zazrla v oči. »Spoznala sem, da se bov oddaljila drug od drugega samo z najinimi telesi, najini duši p bosta za vedno ostali združeni v svoji nesmrtnosti!« »Da, midva bova za vselej združena in razdalje, ki bod( ločevale najina telesa, bodo še bolj zbliževale najini duši!«i tudi Petru postala vsa teža ločitve mnogo lažja v spoznanji njune resnične nerazdružljivosti. Zopet je vlak s svojim zateglim žvižgom zbudil v življenji mirno in zaspano podeželsko postajališče. Od vseh strani so si pričeh prerivati potovanja željni ljudje in tudi tisti, ki bi mnogi raje ostali, je čarobni glas vlakove piščali poklical na pot. Oče Marko, ki se je vseskozi bal tega trenutka, ne tolik' zaradi sebe, kot zaradi Anke in Petra, je bil zdaj prav začuden ko mu je Peter čisto mirno podal roko v slovo in še zadnjii poljubil ženo. »Tako je prav, da se posloviš po moško!« je ponosno pomisli in malo zviška gledal pare, ki so se v solzah trgali narazen. Kmalu je sopihajoča lokomotiva potegnila za sabo vagone," katerih je mahalo nešteto rok v pozdrav. Vsa dekleta in žene,!" so spremljale svoje vojake, so stekle ob progi za vlakom," Anka je ostala na mestu in z belim robcem mahala vsem tistii" rokam med katerimi so bile zagotovo tudi Petrove. »Pametna si, da ne skačeš za vlakom, kjer bi se lahko hitij zgodila nesreča," če bi katera padla pod kolesa!« jo je pohval« oče Marko. »Le zakaj bi tekla za njim, ko sva vendar ostala skupaj?«)' odgovorila bolj zase, ker oče tako ne bi razumel njenih bese''' ki so zamrle med ropotanjem odhajajočega vlaka. Vso pozno jesen se je vlačila siva in hladna megla nad zemlf in vse bolj dolgočasni in mračni so postajali dnevi v Doljni vas'' Čutilo se je, da je mračna podoba zunanjega sveta vse bolj i" bolj silila v notranjost ljudi in jih delala čemerne in brezvolji^^" Resnično se je zdelo, da je s soncem umirajočega leta odšlo vs' življenje iz vasi. Iz zoprne megle je ves čas po malem pršilo, so postale poti blatne in neprehodne. Vsakdo se je zapiral stene svojega doma in samo najnujnejši opravki so pognali Ij^ iz varnega zavetja toplih domov v to neprijazno, blatno sivin"' Št. 20.-20. maj 1999 ŠPORT NOČNE CVETKE Njektic) 10 L-). iiidjd popuid na policijo sporočil, da se Vojkovi prepirata dve žen- jin s tem vznemirjata soseš- po. Patrulja je na kraju pre- našla Mihaelo in Jožico, [jta si imeli veliko nelepega jvedati, to pa bosta imeli jložnost obrazložiti še sod- l(U za prekrške. I^a Stari Dečkovi sta se v jtek ponoči stepla Jožek in jček. Julček je uspel zbrati , toliko korajže, da je pred jlicijskim obiskom pobegnil. V soboto popoldne je nek- 5 sporočil, da se v lokalu itek prepira in pretepa sku- ina gostov. Po oceni mož po- lave sta bila najbolj aktivna jatjaž in Tadej, ki sta grdo nergijo sproščala z razbija- jem kozarcev. Blizu brane pri Šmartin- iem jezeru sta se v soboto iiečer zmerjala Tone in Gre- or, nakar je Tone povlekel dločilno potezo in Gregorja latiral z udarcem. IV bližini osnovne šole Fra- aRoša so se v soboto ponoči askočili Matjaž, Matej in An- tej. Pretep je prekinil obisk v niformah. IV soboto ponoči je občane ivcirala glasna glasba, ki se je izlegala iz Akvarija, dodatno a ponočnjak L.U., ki se je pred m lokalom drl, se nato razbur- il nad policisti in bil tako zelo izbeljen, da ga je bilo treba hladiti s solzivcem in mu na )ke nadeti jekleno zapestnico ;r ga končno posaditi v prostor a pridržanje. Ob tej priložnosti 0 policisti še ugotovili, da je bil Ikvarij odprt v času, ko se mu 1 že iztekel obratovalni čas, o ffl pa bodo poročali pristojne- nu inšpektorju. ► V stanovanju na Goriški sta «v nedeljo preglasno prepi- ala Srečko in Olga, Srečko pa ie storil še ta greh, da je svojo frago udaril. M.A. Ustavili talinsico četverico šentjurski policisti so v minulih dneh raziskali vrsto kaznivih dejanj in prijeli šti- ri osumljence ter s tem pre- kinili njihova vlomilska in tatinska početja. Gre za skupino mladih ljudi, za 19-letnega Robija A., enako starega Bojana V. ter dva osem- najstletnika, Jerneja B. in Dam- jana K., ki naj bi v letošnjem marcu in aprilu izvršili najmanj devet kaznivih dejanj, o katerih smo sproti poročah. Vlamljali so pretežno na območju Šent- jurja in Celja, kradli pa so vse, kar se jim je ponujalo: denar, računalnike in dodatno raču- nalniško opremo, vetrobranska stekla, avtomobilska kolesa s platišči in pnevmatikami itd. Pri osumljencih so policisti našli in zasegli del ukradenih predme- tov, večino pa jim je uspelo sproti prodati in si denar razde- liti. M.A. PROMETNE NEZGODE Na mokrem VOZISCU Na regionalni cesti Stranice - Vitanje, zunaj naselja Polaj- na, se je v sredo, 12. maja zvečer, pripetila nezgoda, v kateri je ena oseba utrpela hude telesne poškodbe. Gmotna škoda na vozilih znaša okoli 220 tisoč tolarjev. Vladimir J. (32) iz Maribora je vozil osebni avtomobil po regionalni cesti iz smeri Vita- nja proti Stranicam. Ko je pri- peljal v blagi desni ovinek, ga je na mokrem vozišču z boč- nim delom vozila zaneslo v levo na nasprotno vozišče, po katerem je istočasno ob de- snem robu ceste vozil kolesar, 10-letni Primož O. iz Polajne. Pri trčenju vozil in padcu je kolesar utrpel hude telesne poškodbe. Izgubil oblast nad vozilom Na Popovičevi ulici v Celju se je v soboto, 15. maja po- poldne, pripetila nezgoda, v kateri je bila hudo ranjena ena oseba, gmotna škoda na vozilu pa znaša okoli 800 tisoč tolarjev. Miroslav C. iz Celja je vozil osebni avtomobil po Popoviče- vi ulici iz smeri Teharske ceste. V nepreglednem desnem ovin- ku je izgubil oblast nad vozi- lom, zapeljal z vozišča desno, kjer je vozilo silovito trčilo v drevo. Hudo ranjenega vozni- ka so iz stisnjene pločevine reših celjski poklicni gasilci. Kesreca v Vojnilcu Na regionalni cesti v naselju Vojnik se je v ponedeljek, 17. maja popoldne, pripetila nezgo- da, v kateri je ena oseba utrpela hude telesne poškodbe. Vili Š. (76) iz Celja je vozil osebni avtomobil po Celjski cesti iz Višnje vasi proti Arcli- nu. V Vojniku se je na vozišču ustavil voznik osebnega avto- mobila, 22-letni Gregor P. iz Slovenskih Konjic, ker je voz- nik, ki je vozil pred njim, zavi- jal v levo na Prušnikovo ulico. Voznik Vili Š. je s sprednjim delom vozila trčil v zadnji del vozila Gregorja P., pri tem pa je hude telesne poškodbe utr- pela sopotnica v vozilu Vilija Š., 77-letna Justina Š. iz Celja. Voznik Gregor P. in njegova sopotnica, 22-letna Ksenija A. iz Slovenskih Konjic, sta bila lažje ranjena. M.A. MINI KRIMIČI Kradel V Cinkarni v času med 30. aprilom in 6. majem je nekdo kradel v tovar- niških prostorih Cinkarne v Ce- lju. Ugotovili so, da manjka prib- ližno 600 metrov kovinskih cevi z montažnimi spojkami za se- stavo cevnega odra. Cinkarna je oškodovana za približno 660 ti- soč tolarjev. Vlom V vikend in hišo v času od 10. do 12. maja je nekdo vlomil v vikend hišo na Maistrovi ulici v Celju. Ukradel je barvni televizijski sprejemnik Samsung, glasbeni stolp z dve- ma komponentama, dva zvočni- ka Sony, daljinski upravljavec za tv sprejemnik ter šest kosov raz- ličnega orodja znamk Iskra in Black&Decker. Lastnik Mirko B. je oškodovan za okoli pol milijo- na tolarjev. V dneh minulega vikenda pa je neznani storilec vlomil v ne- dograjeno stanovanjsko hišo v Škofji vasi pri Celju. Ukradel je 3 zlatnike in 1 srebrnik, lastni- ka Petra S. pa s tem oškodoval za okoli 50 tisoč tolarjev. Odpeljal petko v noči na 13. maj je neznani storilec ukradel osebni avtomo- bil R5 campus, kovinsko sive barve, z reg. oznako CE 69-18H. V času tatvine je bilo vozilo par- kirano pred stanovanjskim blo- kom na Ljubljanski cesti v Celju. Jolanda P. je oškodovana za oko- li 670 tisoč tolarjev Pisarna brez opreme v noči na 13. maj je neznani storilec vlomil v pisarno podjetja Čeplak na Efenkovi cesti v Vele- nju. Iz notranjosti je odnesel telefonski (fax) aparat Panaso- nic, televizijski aparat Nordmen- de, osebni računalnik Pentium 100, monitor, tipkovnico, zvoč- nike, radiokasetofon s CD kom- ponento Philips in laserski ti- skalnik Canon. Omenjeno pod- jetje je oškodovano za približno 350 tisoč tolarjev. Rep V sredo, 12. maja zvečer, je neznani mlajši moški v hodniku stanovanjskega bloka na Ljub- ljanski cesti napadel in oropal 86- letnega Kosto M. Iz notranjega žepa suknjiča mu je pobral de- narnico z okoli 400 tisoč tolarji denarja in osebnimi dokumenti. Pretep V diskoteki v soboto, 15. maja ponoči, sta se v diskoteki na Ponkvici pri Šentjurju sporekla in stepla 19- letni Jure D. iz Dolge Gore in 21- letni Drago M. iz Skednja. Med pretepom je Drago M. utrpel hudo telesno poškodbo Oba se bosta za svoje početje zagovarja- la pri sodniku za prekrške. Jure pa tudi na sodišču. Zasegli SO mu pištok v ponedeljek, 17 maja okrog 23. ure, so velenjski policisti po- sredovali v gostinskem lokalu Kava bar Tina na Kardeljevem trgu v Velenju. Pri tem so Vladu Z. iz Velenja zasegli malokalibr- sko pištolo z dvema nabojema, s katero je ogrožal tamkajšnje go- ste. Zaradi ogrožanja varnosti so osumljenca ovadili okrožnemu državnemu tožilcu, zaradi nedo- voljene posesti orožja pa se bo zagovarjal tudi pri sodniku za prekrške. M.A. Radarfi bodo...^lli(i • v petek, 21. maja dopoldne, na območjuVelenja in Žalca, popoldne pa na območju Slovenskih Konjic in Šentjurja pri Celju; • v soboto, 22. maja, bo poostren nadzor na območju celotne regije; • v nedeljo, 23. maja popoldne, na območju Žalca in Rogaške Slatine; • v ponedeljek, 24. maja dopoldne, na območju Mozirja in Slovenskih Konjic, popoldne pa na območju Šmarja pri Jelšah in Velenja; • v torek, 25. maja dopoldne, na območju Žalca in Rogaške Slatine, popoldne pa na območju Laškega in Šentjurja pri Celju in • v sredo, 26. maja dopoldne, na območju Velenja in Šmarja pri Jelšah, v popoldanskem času pa na območju Mozirja in Slovenskih Konjic. Laserski merilnik hitrosti bo do 27. maja pogosteje nameš- čen na območju Celja in Laškega. Stisnjena pločevina in življenje na nitki. Silovito čelno trčenje regionalni cesti v naselju Frankolovo se je v soboto, 15. maja zjutraj, pripetila nezgoda, ^ kateri sta bili ranjeni dve osebi, ena huje. Gmotna škoda na vozilih znaša približno 1 "bilijon 100 tisoč tolarjev. Muharem I. (19) iz Zreč je vozil osebni avtomobil iz smeri Vojnika proti Stranicam. V naselju ''fankolovo je zapeljal na nasprotno stran vozišča, in to v trenutku, ko je iz smeri Stranic pripeljal voznik Jsebnega avtomobila, 22-letni Sebastjan R iz Zreč. Čelno trčenje je bilo tako silovito, da je voznik %harem I. ostal ukleščen med pločevino, iz katere so ga rešili gasilci celjske poklicne brigade. V °°lmšnici, kamor so odpeljali oba udeleženca nesreče, so ugotovili, da je voznik Sebastjan utrpel lažje, '^znik Muharem I. pa posebno hude telesne poškodbe. MA, Foto: SHERPA Šf. 20.-20. maj 1999 M ZANIMIVOSTI NINA VAS OPAZUJE Najlepša [e Sanja, najlepši pa Vinci Dva dogodka sta se zgo- dila v prestolnem mestu, o katerem govori vsa ljub- ljanska tržnica, prostor, ki je zadnja leta vse manj mesto nakupovanja, saj je tam zelenjava veliko dražja kot v trgovinah. Skoraj na vsakem drugem paradižniku ali jabolkah ali krompirju se sveti napis: »pristni koprski krompir«, »pristni koprski paradiž- nik«, pa čeprav dobro veš, da je vse skupaj kupljeno na Rudniku, to je tam, kjer bo v kratkem zgradil svojo ve- letržnico francoski Leclerc in Kopra ali morja še od daleč, kaj šele od blizu niso videh. Pa nič zato, tržnica je bila in bo glavno ljub- ljansko zbirališče, na kate- rem zveš skoraj vse. Ali pa res vse. Prvi dogodek je bil gala diplomatski ples v nemogo- čem hodniku Cankarjevega doma, na katerem se je zbralo kakšnih petdeset di- plomatov, od veleposlani- kov do častnih konzulov. Prišel je tudi predsednik dr- žave Milan Kučan, nor- malno, da s soprogo Štefko, ki je morala reševati čast družine Kučan, kajti pred- sednika je takoj zagrabil slovenski veleposlanik v ZDA Dimitrij Rupel in ga toliko časa obveščal o ame- riških dogodkih, da na ples še pomisliti ni mogel. No, gospa Štefka pa je medtem sprejemala prijatelje in po- litike in z vsakim kramlja- la. Na tako pomembnem do- godku kot je bil ta v črnem, saj se je vse mrtvilo od čr- nih oblek, seveda tudi Ce- ljani niso mogli brez svoje predstavnice. Neno Pergar, Celjanko in ženo Janeza Pergarja, direktorja Kom- pasa, je neuradna strokov- na žirija, v njej sta bila tudi dva vrhunska slovensko- celjska kreatorja, proglasi- la za najbolj elegantno in najlepše oblečeno udele- ženko gala diplomatskega plesa. Bila je v tesno oprije- ti dolgi črni obleki, čez le- pa, bela ramena pa je imela srebrni trak. Za najslabše oblečeno pa je strokovna žirija proglasila gospo Me- to Rupel, ki je bila obleče- na v široko temno krilo in zlato rjavo-črno bluzo. Drugi dogodek se je zgo- dil v Festivalni dvorani, v stavbi, kjer je tako imeno- vani Akademski kolegij, na katerega imata še kako lepe spomine Mariborčan Edi G. in Celjan Franček K. (da ga ne imenujemo s polnim priimkom, ker je v mestu ob Savinji preveč znan). Nekega lepega dne sta toli- ko časa plačevala brizgance Lajčiju Princu, dolgoletne- mu peku na Gospodarskem razstavišču, ki je na bliž- njem štandu pekel odojka, da je revež nujno moral na stranišče, odojka pa zapu- stil Ediju in Frančku. Ta sta nekaj časa pridno vrtela vse skupaj, ker pa Lajčiju dolgo časa ni bilo, sta pečeno do- broto zavihtela na ramo in odpeketala v Akademski kolegij, kjer ga je maribor- sko-celjska naveza pojedla prej kot v eni uri. No, v tej Festivalni dvo- rani je Melita Verzelak, ki poveljuje Modni Jani, or- ganizirala, da so za »naj« oblečeno Slovenko izbrali baletno plesalko Sanjo Ne- šovič, ki se je na podelitvi pojavila s prijetno okro- glim trebuščkom, saj bo kmalu mamica, za »naj« oblečenega Slovenca pa Vincija Vogue Anžlovar- ja, filmskega režiserja. Tu- di tokrat ni mogla iti zade- va mimo Celjanov. Krasne manekenke, najlepše do- slej, nekatere so bile, uh, kako je bila moški del ob- činstva zadovoljen, več slečene kot oblečene, pa so prikazale Thaler Collec- tion. ■ NINA KAVRAN ADLEŠIČ TRAČNICE Nikomur namenjeno če znate gledati okrog (še bolje pa čez) žive meje, potem faosj videli, da je zakrit prometni znak takšne vrste, ki pred šolo ni Ljubnem opozarja na otroke na cesti. Prometni znak - kot\ mnogih drugih primerih - ostaja samemu sebi namen. Zazacetek... I Okrnjena spodnjesavinjska oblast na enem kupu. Z leve načelnik Upravne enote Žalec MarjaJ^ Žohar, župan Občine Prebold Vinko DeBelak in župan Občine Polzela Ljubo Žnidar; za njimi gostitelj srečanja, župan Občine Vransko Franc Sušnik. Vsi skupaj praznujejo vranski občinsk praznik. Ko bomo imeli skupen posnetek vseh šestih spodnjesavinjskih županov in županje, bomo seveda objavili. Vendar se nam zdi, da boste morali bralci še nekaj časa počakati. KAJ VOZUO ZNANI VRANŠANI »Podaril mi ga je Srečko Katanec!« Terenci se vse bolj uveljav- ljajo tudi v našem prostoru. Med zaprisežene ljubitelje tovrstnih avtomobilov sodi tudi Stojan Golob, lastnik picerije Golobček na Vran- skem. Rdeči mitsubishi pajero že šesto leto domuje v njegovi garaži, vendar veliko prilož- nosti za odmor nima. Vozi ga vsa družina, za njim pa je že 280 tisoč kilometrov. Golobu je vozilo takrat podaril slo- venski nogometni selektor Srečko Katanec, temu pri- merno pa je lastnik terenca največ uporabljal v nogomet- ne namene - zelo dobro na- mreč sodeluje z ljubljanskim (za zdaj še) drugoligašem. »Pajero me nikoli ni pustil na cedilu. Znamke ne zamenjam za nič na svetu. Prej sem vozil manjšo izvedbo, tudi nasled- nik bo iz iste stale,« poudarja nogometno navdušeni lastnik picerije, ki doda še zgodbico, ki jo na Vranskem vsi pozna- jo: »Ob meni se najraje vozi prijatelj Janez. Kadar sem z njim, veselih dogodivščin ne manjka. Toda v jutranjih urah se proti domu vselej od- pravi peš. Kdo ve, morda pa se boji vožnje čez hribovite predele!« PRIMOŽ ŠKERL Foto: TONE TAVČAR VTTEZI BELEGA MESTA REPORUZA 33I Samevajoči biseri istrsice Icuiture idini kažipoti so domačini, pa še z njihovo pomočjo je včasih težko najti skrite kulturnozgodovinske zaklade Biseri kulturne zgodovine [hrvaški Istri samevajo, ker 0 v večini skriti, neoznačeni, aldenjeni ali pa razrušeni. f Samevajoči Kiošter v gozdnatem delu vasi Klo- ler na cesti med Umskim ka- alom in Vrsarjem samevajo Stanki starega benediktin- tega samostana, enega naj- larejših spomenikov kulture a teh starodavnih tleh, ki ko- cini vil. stoletju z zgodnje- mansko cerkvijo sv. Mihovi- I. Ta je povezana z bivanjem 1 Romualda v teh krajih, na- lonjena pa je na še starejšo Jarijino cerkev iz 6. stoletja. V pomladni modrini neba i veter ni vznemirjal trav, ki o prerasle samostansko no- tanjost. Biser krščanskega jričevanja in kulture v najšir- smislu bo morda rešil asebni kapital, tako že nekaj asa govorijo. Toda že pred fm bi lahko postavili kakšno nformativno tablo, saj je vse 'eč zvedavih turistov, ki s ko- tsi ali avtomobili križarijo po polotoku, ki je en sam Huzej na prostem, in iščejo foite zaklade preteklosti. Odicugeinše koga zapuščeni Dvigrad Podobno se dogaja z mogoč- nim gradom Dvigradom pod ^fanarjem, ki je zapuščen, ^ ne od turistov, temveč od ^tih, ki bi ga lahko vsaj toliko cedili, da bi v glavni sezoni "^kdo tamkaj delil prospekte ^ razglednice. Kakor da je še ^es kužen od tistega davne- S^leta 1631, ko je kuga zares !'oniorila njegove ljudi. Toda to ^ Zgodovinska tla, saj je že v ^tiki tu nastala utrdba za pulj- lo severovzhodno zaledje, ki ^ je potem razvila v mogočno Nnjeveško utrdbo, ki nikoli rzneje ni bila bistveno prede- Renesančni trg v Savičentu. lana in so po njegovem propa- du preostali prebivalci osnovah bližnji Kanfanar. Da o ostankih cerkve sv. Sofije iz 11.-12. sto- letja znotraj grajskega jedra ne govorimo. Naj omenim le to, da so hranile relikvije egiptov- skih mučencev sv. Viktorja in Korone. Omenjena cerkev je najpomembnejši spomenik stare istrske sakralne arhitek- ture, saj se njene gradbene faze vijejo v mogočnem loku od zgodnjekrščanske dobe s kon- cem 5. stoletja do zrele romani- ke v drugi četrtini 13. stoletja. Pa je ta veličina zapuščena do presunljivosti. Bale niso samo gostilne še nobene cerkve v življenju nisem tako iskal kakor Marijo Malo pri Balah. Domačini ji simpatično pravijo Marija Ma- la kraj Bala. A naj začnem z Balami, krajem, ki ga mnogi turisti prezrejo na poti od Ro- vinja do Pulja. Ustavil sem se pred zaprtimi vrati župnijske cerkve. Na srečo sem hitro našel orijazno žensko, da mi je šla odpret mogočna vrata in mi pokazala, kje vodi pot do kripte globoko v zemlji. Do tega veličastnega kulturnega in umetnostnega spomenika te ne pripelje noben smerokaz in še pred samo cerkvijo je vse zakleto tiho. A komaj sem se znašel v kripti, so se mi pri- družili številni radovedneži iz drugih držav, da so lahko ne- mo zrli v pričevanja, ki so na- stala na temelju male zgodnje- krščanske cerkvice iz 5. ah 6. stoletja. Kajti v kripti je novi graditelj shranil domala vse, kar je bilo vrednega od stare. V Balah je tudi stari kaštel nekako skrit, prav tako mo- gočna stara mestna palača. Marijo Malo pri Balah so pozidali 200 let prej kot kolnsko katedralo! Ulice, ki vodijo k tej zgodovi- ni, so pravi biseri. Pa vem, da jih mnogi turisti, željni spoz- nati kulturo starega polotoka, zaman iščejo. V glavnem jo najdejo zato, ker vanjo dobe- sedno zaidejo. Nedaleč stran je še en biser stare sakralne arhitekture: ma- la cerkvica Končeta. In še malo dlje, že zunaj kraja, med vino- gradi in gozdom je Marija Ma- la. Ker je prvič, kljub skrbnim navodilom domačinov, nisem pod konec dneva mogel najti, sem se naslednji dan odpravil iz samega kljubovanja na pot med oljčnimi nasadi in starimi kažuni, dokler nisem prispel do preproste arhitekture bele- ga kamna sredi goščave. Ob pogledu nanjo sem bil presunjen. Prevzela me je slut- nja občutene prvobitnosti, ki je v svoji skromnosti čisti simbol krščanske duhovnosti, ki je ve- lika ravno zato, ker je daleč od bahavega blišča in bogastva. Predstavljajte si cerkvico v veli- kosti 10 krat 6 metrov, zgrajena pa je bila 200 let pred svetovno slavno katedralo v Kolnu in 300 let pred tisto v Milanu! In ima dve apsidi! Iz pozabe so jo rešili nabiralci »šparug«, divjih zelenih špargljev, spomladan- ske istrske kulinarične posla- stice! Istra ima kar devet takih dvoapsidalnih cerkva in te so edine v tem delu Evrope. A to še ni vse. Ko so se spomeniško varstvene stroke lotile dela, so našle še tretjo apsido, bolje re- čeno apsidico. Nova vrata v cerkvico so bila vlomljena. Na srečo, kajti tako sem lahko vstopil in si napasel oči na proporcih, ki sem jih zaznal že zunaj. Pod njeno re- konstruirano streho je bila pri- jetna senca, ki mi je dala spet moči za povratek. Kulturnoz- godovinski biser je zaraščen in nesramno zapuščen. Urbanisti, pojdite v šolo na trg v Savicento! Ko stopiš na trg v Savičentu ali Svetom Vičentu (Svetvinče- nat), te prevzame občutek, ka- kor da si v šolskem studiu za preučevanje idealnih urbani- stičnih rešitev. Mestni trg ima značilna renesančna razmerja, ki so uredila navzočnost sim- bolov komunalne in cerkvene oblasti. Eno stran trga obroblja mogočni Grimanijev grad, na drugi župnijska cerkev in na tretji mestna loža. Razmerja so usklajena, nič ni predimenzio- nirano. Kakor da je vse zraslo s celotnim okoljem, kakor da vse to sploh ni delo človeških rok, temveč je tam že od nek- daj. A vse je tako tihotno, ne- mo. S trga velja stopiti tudi do bližnjega pokopališča in si og- ledati freske v stari cerkvici sv. Katarine. Komentar ni potre- ben. Le oči je treba odpreti. Toda to je premalo. Na vsakem koraku je treba vprašati doma- čine, kajti kažipote in druga pomagala boste zaman iskah. DRAGO MEDVED Ostanki samostana v Kloštru: veličastne ruševine. Bovle za osvežitev Osvežujoča bovla je pijača za dolge večere in večjo družbo s prijatelji in znanci. Pripravimo jo v večji posodi, zmešamo pa iz sadja, slad- korja, belega vina in peneče- ga vina. Vse sestavine naj bodo hladne. Bovla je mešana pijača, ki jo pripravimo v stekleni, porcela- nasti ali keramični posodi. Za bovlo lahko uporabimo sveže, konzervirano, zmrznjeno in ne premehko sadje. Za pripra- vo bovle je značilno, da zanjo uporabimo eno ali kvečjemu dve vrsti sadja, da ne izgubi značilne osnovne arome. Izraz bovla prihaja iz anglešči- ne. Beseda bowl, ki pomeni posodo ali skledo, je botrovala imenu pijače. V trgovini lahko tudi kupimo posebno posodo za bovlo, vendar ni nujna. Le zajemalka naj bo steklena, ko- vinska utegne pokvariti okus. Kot smo že omenili, je pri bo- vli pomembno, da pride do izraza okus po sadju. Do izra- za pa mora priti še okus bele- ga vina. Bovle nikoU ne hladi- mo z ledenimi kockami, ker bi ublažih okus pijače. Ko bovlo prvič zalijemo z belim vinom, naj bo vino toplo, da se razvije prijetna aroma. Nato pa jo za- lijemo še z mrzlim vinom ali mrzlim penečim vinom. V spomladanskem času bomo pripravljali ananaso- vo, pomarančno, jabolčno, li- monino in kivijevo bovlo, lahko pa si privoščimo tudi bovlo z olivami ali kumarič- no bovlo. Bovla iz ananasa Za 4 do 5 oseb potrebuje- mo: 1 ananas (3/4 kg),150 g sladkorja, sok treh limon, ko- zarček vinjaka, 2 steklenici belega vina, 1 steklenico pe- nečega vina. Priprava: limone iztisne- mo, ananas olupimo. Ananas nato narežemo na tanke rež- nje in jih damo v veliko ste- kleno skledo za bovlo. Ana- nasove krhlje nato potrese- mo s sladkorjem in zalijemo z limoninim sokom. Prilijemo kozarček vinjaka. Posodo po- krijemo in postavimo za eno uro v hladilnik. Nato dolijemo steklenico vina, ki mora imeti sobno temperaturo. Osladka- ni ananas premešamo, pokri- jemo in postavimo na hladno še za pol ure. Sedaj zalijemo ananas še z drugo steklenico vina, tokrat mrzlega. Peneče vino dolijemo tik preden po- stavimo bovlo na mizo. Nali- vamo jo v steklene, široke kozarce. Pomarančna bovla Potrebujemo: 6 pomaranč, četrt litra mineralne vode, 30 dag sladkorja, 2 litra belega vina, 1 steklenico penečega vina. Priprava: sladkor prelije- mo z mineralno vodo. Po- maranče olupimo ter jih zre- žemo na kolesca. Če vsebu- jejo pečke, jih skrbno od- stranimo. Nato pomaranče pomešamo s sladkorno raz- topino in litrom toplega be- lega vina. Vse skupaj shladi- mo in nato vmešamo še eno steklenico belega vina in na- zadnje še steklenico peneče- ga vina. Jabolčna bovla Potrebujemo: 10 jabolk, 30 dag sladkorja, četrt litra vode, 1 liter belega vina, 1 liter črne- ga vina, košček cimeta, 2 klinčka. Priprava: sladkor skuha- mo v vodi. Očiščena jabolka zrežemo skupaj z olupom na kocke. Stresemo jih v stekle- no posodo in polijemo z vre- hm sladkorjem. Dodamo ci- met in klinčka. Čez nekaj časa dolijemo belo vino in vse sku- paj pustimo pokrito in na hladnem čez noč. Naslednji dan prilijemo bovli še črno vino, po možnosti bovlo še shladimo in jo ponudimo v steklenih kozarcih. Limonina bovla Potrebujemo: 4 limone, 20 dag sladkorja, 1 kozarček li- moninega sirupa, 1 stekleni- co bitter lemona, 1 liter mine- ralne vode. Priprava: limone operemo v vroči vodi, osušimo in z ostrim nožem narežemo na zelo tanke kolobarje. Damo jih v skledo, potresemo s sladkorjem, zalijemo z limo- ninim sirupom in postavimo za eno uro v hladilnik. Nazad- nje bovlo zalijemo še z bitter lemonom in mineralno vodo, premešamo in takoj ponudi- mo. Bovla je brezalkoholna. Bovla z olivami Dvanajst zelenih oliv (ne polnjenih) narežemo na kolo- barčke in damo v skledo. Zali- jemo jih z enim litrom belega vina in s sokom dveh limon. Prilijemo kozarček poma- rančnega likerja ali maraski- na ter ohladimo. Preden bo- vlo ponudimo, ji prilijemo še steklenico penečega vina. Kumaricna bovla Potrebujemo: 1 kumaro, 1 žlico sladkorja, 2 steklenici belega vina, 1 steklenico pe- nečega vina, ščepec zmletega kopra. Priprava: kumaro nareže- mo na tanke lističe in damo v skledo. Nato jih sladkamo in zalijemo s steklenico belega vina. Za eno uro postavimo do sedaj pripravljeno mešani- co v hladilnik. Zatem bovli prilijerho drugo steklenico ohlajenega belega vina. Na- zadnje jo potresemo s ko- prom in zalijemo s penečim vinom. ^^^^^m BOJAN SEŠEL ZDRAVILNE RASTLINE Piše: BORIS JAGODIC Beluš ali špargelj (Aspara- gus officinalis L.) spada v družino lilijevk, čeprav na prvi pogled nima z njimi ni- česar skupnega. To se pravi, da je sorodnik lilij, čebule, česna, čemaža, drobnjaka, šalotke, raznih vrst aloj, strupenega jesenskega pod- leska, čmerike in drugih če- bulnic. Iz razvejane korenike zra- ste zeleno, močno razraslo steblo več kot meter visoko. Na gosto je obraslo z zeleni- mi iglicami, ki pa niso listi, kot mislimo, temveč kratki stran- ski poganjki. Beluš je že 5000 let znan pri Kitajcih, ki ga še da- nes imenuje- jo »voda v us- tih«. Tudi v izkopaninah faraonskih grobnic so našU beluš kot popotni- co za na dru- gi svet. V sta- rem veku so beluš zelo či- slali stari Rimljani, ki' so ga upo- rabljan kot delikateso irt kot zdravilno rastlino proti vročini, za odvajanje vo- de in za lajša- nje bolečin pri vnetih ledvicah in mehur- ju. Beluši vsebujejo celo bogas- tvo provitamina A, ki koristi za boljše delovanje sluznic, za dober vid in za varovanje vseh telesnih celic. Prisoten je tudi naravni B kompleks, ki je odli- čen za živce, za celotno pre- snovo, za mehko kožo, za le- pe oči, svetle lase. Veliko je folne ali listne kisline, ki je pomembna za nastajanje krv- nih telesc in hormonov. No- sečnice naj bi zato pojedle vsak dan vsaj 200 g špargljev, da se zarodek normalno raz- vija. Pomanjkanje folne kisline povzroča motnje v razvoju za- rodka, pri materi pa utruje- nost, živčni nemir, obupanost, zgodaj osivele lase. V beluših je veliko rudnin- skih soli, zlasti kalija in cinka. Kalij žene na vodo, cink pa je nepogrešljiva sestavina mno- gih encimov, krepi vezivna tkiva in žile ter pospešuje de- lovanje možganov. Velika ko- ličina vitamina C spodbuja delovanje imunega sistema, poleg tega pa je najpomem- bnejši naravni antihistaminik. Zavira izločanje histamina, ki je odgovoren za vnetja in ote- kanje. 100 g surovih belušev ima 22 kkal, so brez maščob, holesterola, vsebujejo 3 g be- ljakovin, 4 g ogljikovih hidra- tov in 2 mg natrija. Poleg mladih vršičkov, ki so kulinarična specialiteta, nabi- ramo zelene poganjke, pre- den rastlina zacveti. Posuši- mo v senci na prepihu, razre- žemo na koščke in spravimo. Uporabljamo jih za čaj, in si- cer vzamemo žlico posušene droge in jo prelijemo s pol hta mrzle vode, segrejemo do vrenja in odstavimo. Pokrije- mo in pustimo, da se čaj po- polnoma ohladi. Nato prece- dimo in pijemo večkrat na dan po pol litra pri ledvičnih težavah, ledvičnem pesku in kamnih, pri vnetju ledvičnih čašic, pri putiki in drugih pre- snovnih težavah. Ljudsko zdravilstvo pripo- roča mešanico posušenih be- lušev in posušenih peteršilje- vih korenin ter zlate rozge in gloga za čaj, s katerim si lah- ko pomagamo pri povišanju krvnega pritiska, pri ven- skem zastoju v nogah, oteklih nogah, pri hujšanju in pri kro- ničnem vnetju ledvic. Poleg tega priporoča ljudska mo- drost uživanje belušev tudi pri pomanjkanju spolnega poželenja, pri nezmožnosti doživljanja orgazma in spolni nemoči pri moških. V to smer pospešeno deluje cink. V belušu so tudi žveplo bujoče spojine, ki omogofjjj razstrupljevanje telesa hujšanju. Pri tem se sprosti strupene snovi, ki so se \ brale v maščobi, in prav beluševe spojine omogoča da se strupene snovi vež nanje in se v neškodljivi obl izločajo skozi ledvici. Tako izločajo tudi nekatere striiji ne težke kovine. " Tudi beluši kot zelenja« čistijo kri, ženejo na vodo i urejajo prebavo. Imajo velil« neprebavljivih vlaknin, ki m brekajo v črevesju in olajša« prebavo. Zato so mladi p ganjki odlična prehrana ledvične bolnike in dste, kis| zdravijo po kakšni hudi b lezni. Ker vsebujejo zelo nic, škroba, so primerni tudi j diabetike. Poleg tega so poz vilo za celotno telo in je za redno uživanje belušev ze. pomembno za starejše ljudi. Belušev nikoli ne smem kuhati v aluminijastem Iona ker aktivno delujoče snoj delujejo z aluminijem in \ razbarvajo ter dobijo neprijl ten kovinski okus. Pri nakup belušev morajo biti ravni, mi snati, enakomerno debe glavice čvrsto zaprte. Pozni mo dve obliki belušev, zelei? in bele. Zelene kuhamo 7 t 12 minut, bele enkrat več . sa. Pravilno pripravljeni m rajo biti mehki in voljni i ugriz. Bele beluše morami vedno temeljito olupiti, ks imajo debelo, olesenelo lup no, zelene beluše pa olupim samo spodaj. Beluše moram pripraviti šele pred kute njem, ker se zelo hitro izsu? jo. Sladokusci imajo najrajš zelene šparglje zaradi njihfr vega močnega okusa in jilii- tudi lažje gojid kot bele. V- beluše kuhamo v vodi al^ pari. Ker so beluševe glavic zelo občutljive, beluše vediK povežemo v snopiče in ii- postavimo v krop tako, glavice gledajo iz vode. Neki teri jih rajši kuhajo v paii Vendar je pomemtjno to, iJ jih moramo vedno pripravil hitro, da ohranimo njiho* obliko in aromo. Tople beluše ponudimo- razpuščenim surovim ^ slom ali z eno izmed maslf nih omak posebej za belu^' so si izmislili malteško o# ko, oziroma holandsko oin^ ko s sokom rdeče pomaranč' in malo naribane pomaran'' ne lupine. Pri nas jih radi P^' pravimo s prepraženii"! drobtinami. Hladne beluše prelijei^J samo z deviškim olivnim ^ jem in limoninim sokom obogatimo s sesekljanimi tr''' kuhanimi jajci in peteršiljsi^ Ponekod jih potrosijo z banim sirom, npr.: z Ijutoifl^' skim zbrincem ali s kuhali' šunko. Pretlačene beluše up" rahljamo za pripravo kremi^ juh, narastkov in timbal, ^ jim dajejo slasten okus. HtJ.^l.iMll.l-^ 35^ ŠpargI jeva šarlota samo okusna, tudi lepo jjgleda. Z malo spretnosti pie lahko osvojili tudi to .^|iIlarično skrivnost. Vse jjjtavine so predvidene za 6 jjeb, za pripravo potrebuje- jo eno uro, kuhamo pa jfibližno 50 minut. i potrebujemo: 30 dag okro- ^ega riža, 2 kg zelenih šparg- jev, 2 glavici čebule, en por, ,(,0 debelejšo rezino šunke - iribližno 20 dag, 2 kocki juhe, 1/2 dl suhega belega vina, 10 jag masla, sol in poper. Za bešamel: 4 dag masla, iS dl mleka, 1 žlico moke, jariban muškatni orešček. priprava: šparglje kuhamo 10 minut, nato jih odcedimo. pva stebla pora ločimo, da lomo z njim povezali šparglje. jhlajene šparglje razdeUmo la četrtino in jih skupaj s po- om zmiksamo v pire.V 7,5 dl vrele vode raztopimo jušne kocke. Eno čebulo prav na drobno sesekljamo in jo pre- pražimo na 4 dag masla. Pri- mešamo riž in mešamo, da postekleni. Nato zalijemo z vi- nom, prilijemo 1/3 pripravlje- ne juhe, posolimo in popopra- mo. Na zmerni temperaturi dušimo 20 minut, medtem pa dvakrat primešamo juho. V gotov riž vmešamo pri- pravljen pire.V svetlo priprav- ljeno prežgan je vlijemo hlad- no mleko in z leseno kuhalni- co mešamo približno 10 mi- nut, da se omaka zgosti. Pri- pravljen bešamel odstavimo, posolimo, popopramo in zači- nimo z muškatnim oreškom. Na 2 dag masla prepražimo drugo drobno sesekljano če- bulo, dodamo na kocke nare- zano šunko, prihranimo si 30 špargljev za okras, ostale pa drobno sesekljamo, jih prime- šamo prepraženi šunki in sku- paj pražimo približno 5 minut. Zelenjavo s šunko vmešamo v bešamelno omako. Dobro namastimo okrogli nepregomi model, ga obložimo s tretjino riža, dobro pritisnemo ob dno in steno modela, tako da dobi- mo približno 3 cm debelo ste- no. V nastalo odprtino vsipa- mo zmes, zelenjave, šunke in bešamelne omake. Površino poravnamo. Pečico imamo pri- pravljeno na 180 stopinj. Nasvet: šparglje kuhamo pokončno v loncu, tako da je zgornji mehkejši del iz vo- de. Tako se bo spodnji trd- nejši del bolje skuhal. Šparglje, namenjene za okras, vzamemo iz lonca prej kot ostale, da ostanejo nekoliko bolj trdi in odpor- nejši za dekoracijo. Zgornji del modela napolni- mo s preostalim rižem in na- rahlo potlačimo z zaobljenim delom žlice. Model pokrije- mo z alu folijo in ga postavi- mo v globlji pekač, vlijemo toliko vode, da doseže do 2/3 višine modela. V vodni kopeU kuhamo 15 minut. Šarloto previdno zvrnemo na segret pladenj. Okrog postavimo šparglje, ki smo jih prej pri- hranih, jih povežemo s trako- vi pora in takoj postrežemo. mmmmmmtmmmmmm mk Značaj in nebesno znamenje Značilnosti moških in iensk so pogosto močno od- lisne tudi od nebesnega namenja, kateremu posa- neznik pripada. Tako se ognjena znamenja oven, lev in strelec) odlikuje- 0 po inteligentnosti, toploti, vetlobi, prodornosti, navdu- šenju in managerskih sposob- nostih (dobre vodje teamov). Manj privlačna je njihova vro- iekrvnost, ki pa jo blažita op- timizem in socialna empatija. Vodna znamenja (rak, ribi in škorpijon) so najbolj čustveni elementi nebesnega kroga, zato si njihovi predstavniki utrejo svojo pot skozi življe- nje. Ljudje omenjenih zna- menj so izrazito intuitivni, ver- jamejo v usodo, duhovnost in duševnost. So ustvarjalni in skrivnostni, obenem pa skrb- ni in zavzeti - okolica jih ljubi aU pa jih zavrača in jim nas- protuje. Zračna nebesna zna- menja (dvojčka, tehtnica in vodnar) se odlikujejo z jasnim mišljenjem, zanimivimi ideja- mi in spretno komunikacijo. Obožujejo debate, obenem pa svoja čustva pogosto podreja- jo razumu. Predstavniki ze- meljskih znamenj (bik, devica in kozorog) so pravi balzam za prijatelje v stiski. Zanje je značilna praktičnost, potrpež- ljivost, zanesljivost in realnost - ljudje jim zaupajo. So dobri organizatorji in vodilni delav- ci, hkrati pa so malce konser- vativni, vendar znajo izražati svoja čustva in emocije, obe- nem pa biti razumevajoči, do- brohotni, blagi in usmiljeni. gKORISTNOL JE VEDETI • staro pozlačene okvirje lahko lepo očistite z benci- nom: nalijte ga v prazno ste- kleničko za parfum z razpršil- cem in pobrizgajte okvir. Na- to ga zdrgnite s suho mehko krpo; • če likate na navadni mizi, se rado dogaja, da odeja, na kateri likate, »drsi«. Pred lika- njem poškropite mizo z vodo in odeja bo »prijela«; • grobo kožo na petah učin- kovito omehča kopel, ki ste ji dodali veliko žlico boraksa. Po desetih minutah zdrgnite pete in jih zmasirajte s kremo za roke. MK PSI, MAČKE IN OSTALA DRUŠČINA S psom naokrog Lastniki psov, ki imajo avto, bodo pogosto primorani pre- važati svojega štirinožnega sopotnika. Narava psa pač ne dopušča, da bi bil dlje sam doma. Poleg tega je večini psov vožnja z avtom v veselje. Načeloma nikoli ni nujno, da bi ubogo žival pustili zakle- njeno v avtu. Avto pač nima »pasje klime«, sploh pa ne, če stoji. Takrat je notri premrzlo ali pa postane prevroče. Seveda to ni vedno mogoče. Pri nakupovanju živil, uradnih opravkih in obiskih v bolnišni- ci Floki ne sme zraven (v tujini so sicer že zavetišča, ki jih veseli repkači toplo pozdravi- jo, toda pri nas je vse to šele v oblakih). V takih primerih v vročih mesecih parkiramo av- to v senco in izračunamo, ka- ko sonce potuje po nebu ter odpremo okno na nasprotni strani tako, da je dovolj zračno in pes ne more ven. Če je mrzlo, tudi gosto poraščene- mu kožuharju pustimo toplo, volneno odejo. Kljub mrazu odpremo okno za dva prsta široko; tako pes dobi dovolj svežega zraka. Poleti in pozi- mi bodimo proč le toliko, koli- kor je res nujno potrebno. Čakajočega sopotnika čim- prej odrešimo nezaželenega samotarjenja. Mlad štirinožni prijatelj med čakanjem po vsej verjetnosti ne bo ostal na svojem mestu. Rad skoči na že ogreti prednji sedež in se dela važnega za volanom. Kot pri vseh drugih vprašanjih vzgoje, velja tudi tu: pojdi na- zaj k avtu in vztrajaj tako dolgo, dokler se mali pobalin ne spravi na zadnji sedež. Med vožnjo Med vožnjo se psi obnašajo različno. Mnogi se zvijejo v klopčič in počakajo na cilj po- tovanja. Drugi spet so tempe- ramentni in hočejo ugrizniti v vse, kar zdrvi mimo. Ze zato je potujočega psa dobro v vsa- kem primeru dati na vrvico. Vendar previdno! Vratna vre- tenca niso takih dimenzij, da bi se uspešno upirala silam, ki delujejo nanje pri zasilnem za- viranju. Naj bo naš ljubljenček še tako velik in masiven, da bi ga v avtu lahko privezali, mora imeti primerno opremo. V specializiranih trgovinah dobi- te posebne varnostne pasove, ki psa v primeru nesreče varu- jejo pred poškodbami. Da štirinožca pri vsakem hitreje odpeljanem ovinku ne vrže s sedeža, prostor za no- ge zapolnimo z blazino ali potovalno torbo. Na razpola- go so tudi posebne zaščitne odeje, ki pritrjene na vzglav- nik prednjega sedeža prav ta- ko preprečijo padec. Če ima družina še človeški prirastek, je dobro razmišljati o nakupu kombija. Zadnji sedeži so tako na voljo naraščaju, pro- stor za prtljago pa opremimo s primemo varovalno ograjo ali mrežo in služi psu, ki sedaj potuje v lastnem kupeju. Če poleg štirinožca prevažamo še prtljago, je najbolje, da je prvi v -potovalnem boksu. V nasprot- nem primeru ga bomo morali po vsakem tretjem ovinku reše- vati izpod prevrnjenih kovčkov. Mnogim psom je med vož- njo slabo. Tega niso krivi sami, temveč naš avto. Psi so še po- sebej občutljivi na statično elektriko. Razumevajoč lastnik bo v avtotrgovini kupil z gumo prevlečeno bakreno vrvico. En del pritrdimo pod karoserijo, drugega pa pustimo, da se vle- če po tleh. Če tudi to ne poma- ga, predpiše veterinar tablete proti potovalni slabosti. Počitek se prileze Na dolgih potovanjih rav- namo s psom kot s človeškim sopotnikom. Voznik je torej tisti, ki naj misli na štirinožne- ga sopotnika in dela vmesne postanke. Takrat nastopi čas za sprehod s psom. Na dolgi poti pogosti postan- ki in kratki sprehodi poskrbijo, da se tudi voznik avtomobila odpočije in tako pripomorejo k varnejši vožnji. Še en dokaz več, da je življenje s psom bolj zdra- vo in kar zadeva nevarne posle- dice pomanjkanja koncentraci- je za volanom - tudi daljše. Šf. 20.-20. maj 1999 36| GUSBA Še tisoč let V soboto potuje Darja Svajger v Izrael na Evrosong Darja Švajger potuje v so- boto v Izrael, kjer bo na Evrosongu predstavljala Slo- venijo s pesmijo Še tisoč let - For a Thousand Years. Darja je Mariborčanka. Od leta 1992 sodeluje kot solist- ka z različnimi glasbenimi za- sedbami, tako doma - Simfo- nični orkester, Big band, manjše zasedbe (trio, duo) - kot tudi v tujini. Obiskovala je Visoko šolo za glasbo in upodabljajočo umetnost v Gradcu v Avstriji in študij lani zaključila s posebnim prizna- njem in diplomo. Slovenske- mu občinstvu, natančneje mariborskemu, je v spominu ostala predvsem po Kabaretu XX. stoletja - As Time Goes By, predstavi, ki je leta 1992 polnila sedeže SNG Maribor. Leto dni kasneje je Darja pre- jela prvo nagrado strokovne žirije na Melodijah morja in sonca v Kopru in tretjo med- narodne žirije. Tudi njen pr- venec V objemu noči je jav- nost dobro sprejela, saj se je Darja predstavila kot odlična solistka in umetnica nasploh. Med leti 1994 in 1996 je sode- lovala še v nekaterih projek- tih SNG Maribor: Goslač na strehi (muzikal), Don Kihot (balet) in Babilon (gledališka predstava). Del njene umetniške poti je bila zmaga na slovenskem iz- boru za popevko Evrovizije in s pesmijo »Prisluhni mi«, s katero je zasedla odhčno sed- mo mesto v Dublinu na Ir- skem. Leta 1995 je bila pro- glašena za pop pevko leta in dobila Zlato noto, leto dni kasneje pa je v isti kategoriji dobila Zlatega petehna. Za najboljšo pop izvajalko je bila nominirana tudi letos, vendar je petelina dobil Miran Ru- dan. Glasba, ki jo Darja izvaja, izhaja iz stilno različnih zvr- sti, od popa, jazza, do muzi- kla in šansona. Besedilo in glasbo za sklad- bo Še tisoč let oziroma For a Thousand Years je napisal Primož Peterca, ki od leta 1988 piše glasbo in besedila za večino znanih slovenskih Darja Švajger glasbenikov in sodeluje na šte- vilnih tekmovanjih in festiva- lih, kjer je prejel že številne nagrade. Z Darjo Švajger je začel sodelovati v zgodnjih 90-tih. Trenutno dela kot di- rektor in solastnik uspešnega podjetja ter piše glasbo in be- sedila številnim slovenskim izvajalcem. Aranžma za Darjino evrovi- zij sko popevko je naredil Sa- šo Fajon, ki je kot soavtor glasbe, aranžer ter producent je z Darjo Švajger in Primo- žem Peterco predstavljal Slo- venijo na izboru za popevko Evrovizije leta 1995 v Dubli- nu. Kot producent je zastopal Slovenijo s pevcem Vilijem Resnikom tudi v Birmingha- mu leta 1998. Sašo Fajon je v svoji karieri prejel večino naj- pomembnejših slovenskih glasbenih nagrad. Trenutno je med najbolj iskanimi in ustvarjalnimi glasbenimi pro- ducenti, aranžerji in skladate- lji v Sloveniji, uspešno pa de- luje tudi na mednarodnem področju. Poleg Evrosonga je za Darjo Švajger v tem času pomembna tudi poroka, o kateri pa ne želi govoriti. »V bistvu ne vem, kateri dogodek bi dala na prvo mesto.« O pripravah na Evro- song pa pravi »Delovno je. Na- rediU smo video spot, posnel ga je Peter Bratuša in izšel je promocijski CD.« Darja bo na Evrosongu pe- sem Še tisoč let pela v anglešči- ni, kar dovoljujejo njihova no- va pravila. Darja ve, da jo čaka velika odgovornost. Na letalo bo s svojimi kolegi in nekateri- mi, ki tja odhajajo tudi po služ- beni dolžnosti (Miša Molk, Mojca Mavec, Andrej Karoli...) sedla v soboto ob 7. uri zjutraj. Do tekmovalnega večera 29. maja pa Darjo čakajo številne promocijske aktivnosti, gene- ralke, slikanja... ZažeUmo pa ji lahko le srečno! SIMONA BRGLEZ FotPi GREGOR KATIC. Dnevi miadiii in iculture Od danes, četrtka, do sobo- te bo v Velenju že deveti tra- dicionalni festival mladin- ske kulture, imenovan Dnevi mladih in kulture. Tudi letos ga pripravlja Šaleški štu- dentski klub (ŠŠK) ob pomo- či sponzorjev, saj bodo stroš- ki presegli milijon tolarjev. Prvi Dan mladih in kulture je ŠŠK organiziral leta 1990 namesto takratnega jugoslo- vanskega praznika mladosti, mesto »zločina« pa tudi tokrat ostaja isto - Velenjski grad, kjer se bo zgodila večina iz- med številnih prireditev, »glavna« pa bosta zagotovo kar dva glasbena večera, ju- trišnji in sobotni. Otvoritev festivala se bo na gradu zgodila danes, v četr- tek, ob 16. uri z vsesloven- skim literarnim maratonom. Jutrišnje jutro bo mirno. Zgodaj popoldne se bodo na gradu spet zbrali literati, ob 17. uri pa bo v Hotelu Paka okrogla mdza o zaposlovanju. Tej bo ob pol osmih zvečer sledil koncert v orgelski dvo- rani Glasbene šole Fran Korun Koželj ski, drugi dan prireditev pa se bo zaključil v atriju Ve- lenjskega gradu, kjer bodo godli Žabjek trio, Lolita, Je bela cesta in Italijani Mr. Lucky&The Sen-Slia-Shun band. V soboto, 22. maja, bo že ob deseti uri zjutraj na parkirišču pri Rdeči dvorani tekmovanje skaterjev, v bližini, na igrišču ob bazenu, pa se bodo lahko ljubitelji košarke in odbojke pomerili v vsakoletnem tur- nirju trojk. Istočasno bodo na igrišču potekale različne us- tvarjalne delavnice za otroke, popoldan pa bo na razhčnih lokacija v centru mesta še Fe- stival uličnih glasbenikov. Dnevi mladih in kulture bodo tako kot vedno do sed^; končali z ročk koncertom gradu, kjer bodo nastopile slo. venske skupine Platfuz^ Agenti in Psycho-Path, hrvaj! ki Bambi Molesters, Grass. hopper, Dog Food in Boris Lai- ner Band ter nemška Dog Food Five in Dumbell. Vse prireditve bodo tudi le, tos brezplačne, v primeru dež- ja pa bo petkov koncert v klu. bu Max, sobotni pa v Rdefj dvorani. SŠ Sprešano Celje na Lopati Konec prihodnjega tedna se bo na obrobju knežjega mesta zgodil drugi dvodnev- ni ročk festival z več kot tri- deset nastopajočimi Vokalno-instrumentalna skupina Grozdje se v sodelova- nju s samim seboj (KUD Im- promit) spet podaja v donkiho- tovski boj z zarjavelimi in škri- pajočimi celjskimi mlini, ki, ra- zen občasnih svetlih prebli- skov peščice knežjih klubov, letos še bolj kot pretekla leta najraje meljejo z juga uvožene glasbene otrobe in domačo sladkorno pop peso. Da bi bila dvodnevna bitka, ki se ima zgoditi zadnji majski vikend (28. in 29. maja) na športnem igrišču na Lopati pri Celju, še bolj uspešna od lanske, so na najhujše žrtve pripravljeni čla- ni »rosno« mladega benda Grozdje (na sliki) rekrutirali več kot trideset bolj ali manj prekaljenih bendov, ki se na tak ali drugačen način dajejo z rockovsko godbo (The Drin- kers, Demolition Group, Tabu, Weeping Willow, Ten High, Boot Skut&Billies, X-ray......). Ogled dvodnevne bitke, ki se bo začela v petek že ob 16. uri, vas bo tokrat stal borih 1000 tolarjev, v ceno pa je vključeno tudi kampiranje. Hrana bo, pijača tudi, preobil- no zaužite količene prvega in drugega pa boste odložili v urejenih sanitarijah. Vstopni- ce lahko kupite v Celju (Lajna, NLP, Pub Lampa, Študentski servis), v Žalcu (Študentski servis MB), v Mariboru (ŠTUK), v Ljubljani (Dallas Mute Shop, ŠOU) in v Ajdovš- čini (CD Hill Shop). SŠ Foto: GK EX z Anilo Na Celjskem je v zad- njem času nastalo kar ne- kaj novih skupin, med nji- mi je tudi EX z Anito, ki ima po novem sedež v no vi občini Dobje, kjer je doma vodja ansambla Dolf i Volasko, sicer dolgo- letni glasbenik in član mnogih instrumentalnih in vokalnih skupin. Ansam.bel snema prvo kaseto in je doslej posnel tri skladbe. Največ nastopa na veselicah, porokah in oblet- nicah, razmišlja pa tudi o kakem festivalu. Ob vodji ansambla so člani Tomaž Laznik in Damjan Pasarič ter Anita Vodišek, odlična pevka s Svetine. Ob vodji je prav Anita najbolj znana članica ansambla, saj je na- stopala s kar nekaj skupi- nami (Vesele Štajerke, Vrti- ljak itd.), posnela pa je tudi samostojno kaseto z zabav- nimi vižami. Ansambel ob domači glasbi izvaja tudi z^abavno ter poskrbi za do- ber humor ter po potrebi tudi družabne šaljive igre. TV š». 20. • 20. moi 1999 GUSBA 37 GLASBENI EX-PRESS Prihodnji teden se bo na policah trgovin z nosilci zvoka, tudi domačih, znašel nov, četrti album, v Nemčiji delujoče četverice MR. PRESIDENT. LP »Space Gate« so DJ Lazy, pevki T. in Danii ter producent Matthieson spet zapolnili s posladkano in melo- dično mešanico house in tehno ritmov devetdesetih, elektro popa osemdesetih in diska sedemdesetih. Vse omenjene prvine lahko slišite tudi v prvem singlu »Give A Little Love«. Na tej strani Atlantika pa po vrhovih lestvic spet pustošijo floridski fantiči BACK- STREET BOYS. Njihov single »I Want It That Way« je z vrha zrinil njihove irske podobni- ke Westlife in pesem »Swear It Again« in tako več kot uspešno na trg pospremil njihov tretji album »Millenium«. Sicer pa je bil vrh britanske lestvice prejšnji teden povsem v zna- menju boy-bendov - tretje me- sto je namreč zasedel trio 911 s solzavo »Private Number«. Skoraj leto dni po izidu fa- moznega LP-ja »Hello Nasty« je kultna hip-hop zasedba BEASTIE BOYS le prišla na evropske odre. Na turneji jih spremlja legendarna angleška hip-hop naveza JUNGLE BROTHERS, ki poleg starih uspešnic predstavlja tudi nove skladbe, ki bodo avgusta izšle na LP-ju 'VIP'. Berlinska policija je aretira- la člane nemških tehno anarhi- stov ATARI TEENAGE RIOT, ki so 1. maja igrali na »miro- ljubnem« shodu, na katerem je več kot 30 000 ljudi protestira- lo proti Natovim napadom na Jugoslavijo. Medijsko precej odmevno aretacijo je bend pa- metno izkoristil za promocijo svojega najnovejšega albuma »60 Second Wipe Out«. Založba in distribucijska hi- ša Nika bo konec tega meseca, v četrtek, 2Z maja, v ljubljan- skih Križankah pripravila vehk NIKA FESTIVAL, na katerem bodo nastopili skoraj vsi njiho- vi varovanci (Orlek, Vlado Kre- slin, Severina, Damjana Golav- šek, Kantor, Boris Novkovič, Janez Bončina-Benč...). Organizacija Bertissimo (Ber- ti Rodošek) letos tako kot lani spet podaljšuje razpis za 32. festival POPEVKA VESELE JESENI, ki se bo zgodil 16. oktobra v dvorani Tabor v Mari- boru. Avtorji naj svoje prispevke (največ dva) v knjižnem ali na- rečnem besedilu, s priloženimi podatki o avtorjih in izvajalcih pošljejo kot »master tape« do 19. junija na naslov: SAZAS (za PVJ), Betnavski grad, 2000 Ma- ribor (tel: 062 307 365). Prijav- nina za vsak poslani prispevek je 10 000 SIT. Kultna newyorška hip-hop združba PUBUC ENEMY je svoj boj proti diskografskim gi- gantom zaostrila do te mere, da bo svoj nov glasbeni izdelek, album »There's A Poison Goin«, objavila pri založbi Atomic Pop, ki svoje storitve ponuja le preko Interneta. Najavni single »Do You Wanna Go Our Way?« že lahko brezplačno postrgate z njihove spletne strani. RICKV MARTIN se je z naj- novejšim albumom, prvim v angleškem jeziku, zavihtel pod sam vrh večine svetovnih lestvic. Tam se še vedno zadr- žuje tudi njegova latino po- skočnica »Livin' La Vida Lo- ca«, ki že tretji teden kraljuje tudi na prestižni Billboardovi lestvici single plošč. Poleg omenjene pesmi je na albumu še trinajst skladb, med njimi tudi duet »Be Careful«, ki ga je postavni Ricky posnel s pop kraljico Madonno. Ljubljanska založba Dallas je prejšnji teden na domači glasbeni trg lansirala nov al- bum še vedno zelo priljublje- ne skupine ČUKI. Gre za že sedmi LP izdelek »skromnih in poštenih« prvakov podalp- skega popa, katerega nosilna skladba je naslovna pesem »Štorklje«. Poleg nje je na ka- seti in CD plošči še devet skladbic, med njimi tudi že preverjene »Esmeralda«, »Sončni žarek«, »Rock&Roll za zmeraj« in ponovno prede- lana Waitsova »Ša-la-la«. Jutri, v petek, 21. maja, bo ob 22.25 v oddaji »Izštekani« na drugem programu nacio- nalnega radia godla zasavska folk-rock atrakcija ORLEK. Ameriški pevec, pianist in sklada- telj BILLV JOEL se je pred nedav- nim vpisalmed redke izbrance, ki so samo v ZDA prodali več kot 20 milijonov kopij enega albuma. Zbir- ka njegovih največjih hitov se je tako postavila ob bok mega uspešnemu LP-ju »ThriUer« Michaela Jacksona, kompilaciji »Greatest Hits« skupine Eagles,plošči»TheWall«bendaPink Floyd in albumu »Rumors« zasedbe FleetvvoodMac. Prejšnjo nedeljo so v Kalifor- niji že 34. zapored podelili na- grade Country Music Awards. Največ nagrad, kar štiri, je do- mov odnesla tudi v Evropi precej popularna FAITH HILL, najpo- pularnejši kavboj GARTH BROOKS pa se je moral zadovo- ljiti le z dvema, sicer najbolj žlahtnima nagradama - zabav- Ijač leta in glasbenik desedetja. Trojica še živečih članov še vedno neprekosljivih THE BEAILES je v svojih arhivih našla leta 1968 izgubljeno sklad- bo, ki so jo posneli v studiu Abbey Road med pripravami na snemanje albuma »Yellow Sub- marine«, ki je na trg pospremil njihov istoimenski celovečerni animirani film. Triminutna pe- sem, ki jo poje leta 1980 ubiti John Lennon, bo v kratkem v originalni verziji objavljena kot zadnji single slavne liverpoolske četverice, slišati pa jo bo najbrž mogoče tudi na nekoliko spre- menjenem ponatisu že omenje- nega LP-ja »Yellow Submarine«. Islandska pop princeska BJORK bo kot prva na trg lansi- rala DVD single. Založba One Little Indian bo na ta vedno aktualnejši nosilec zvoka in sli- ke odtisnila pesem »Ali Is FuU Of Love«, vzeto z že skoraj dve leti starega albuma »Homogenic«. Poleg originalne verzije bo na DVD-ju še nekaj remixov moj- strov tega posla (Funkstorung, M-Ziq, Guy Sigsvvorth in Plaid) in pa futuristnični videospot re- žiserja Chrisa Cunninghama, ki se je proslavil s spoti za Madon- no, Aphex Twin, Portishead in Leftfield. V ponedeljek je končno le izšla nova LP plošča v začetku osemdesetih vodilne britanske pop ročk zasedbe THE PRETENDERS. Pevka in avtori- ca večine stvaritev Chrissie Hynde je tri leta po dobro spreje- tem »unplugged« albumu »The Isle Of View« spet rekrutirala nekaj starih prijateljev in posne- la nekaj solidnih kreacij, med katerimi še najbolj izstopa pe- sem »Human«, ki je konec prejš- njega meseca tudi najavila izid LP-ja »Viva El Amorl«. STANE ŠPEGEL Gary Kemp je zmagovalec večletnega pravdanja med njim in ostalimi člani leta 1989 razpadle pop atrakcije SPANDAU BALLET. Pevec Tony Hadley, bobnar John Keeble in saksofo- nist Steve Norman so zahtevali precejšnji delež denarja, ki ga je Gary kot avtor večine njihovih uspešnic prejel v devetdesetih. 20 VROČIH RC VRTIUAKPOLKIN VALČKOV ČASOVNI STROJ Št. 20.-20. m«! 1999 38 j RADIO - TELEVIZIJA Radio Celje - kmečki radio! Minuli teden sta Mohor in Borut v oddaji Stereotip, mi- mogrede vse bolj je posluša- na, skušala priti do dna ste- reotipu, ki ga o radiu Celje izrekajo nekateri, češ da je to kmečki radio. Kmečki v tistem slabšalnem pomenu besede. Pa nista dobila odgo- vora, zakaj je tako. Tisti, ki tako mislijo, tako ali tako niso klicali, tisti, ki so, pa tako ne mislijo. Če je danes »in« juke box radio, potem Radio Celje s po- nosom pove, da to ni. Preprosto zato, ker znamo in zmoremo že 45 let bistveno več. In uspeva nam to, s čimer se juke box radio ne bo mogel nikoli pohva- liti: da nas posluša staro in mlado, kmečko in nekmečko prebivalstvo, delavsko in brez- poselno, dijaki in študentje, gospodinje. Skratka vsi tisti, ki od radia pričakujejo informaci- je, dobro in zvrstno pisano glas- bo ter prijaznost, vsaj malo osebne note v tem brezoseb- nem svetu. Približno 50 tisoč jih je, ki nas poslušajo, kažejo javnomnenjske raziskave. In tudi zato lahko ponosno zapišemo, da smo v nedeljo, po dveh in pol katastrofalno deževnih dneh, v Dobrino v srcu Kozjanskega, privabili okoli tisoč večinoma kmečkih ljudi na prvo srečanje žensk, udeleženk akcije Sto kmečkih žensk na morje, ki jo priprav- ljamo v naši medijski hiši že 27 let. Od vsega začetka je z dušo in srcem zraven Tone Vrabl. Ker se prijaznosti in ustrežlji- vosti ne da plačati, ni čudno, da je na to prvo srečanje prišlo tohko ljudi. In večina, s katero sem se pogovarjala, je občudo- vala to, da je Radio Celje prija- Del radijske ekipe v Dobrini: Mitja Tatrevič, Nataša Gerkeš Lednik in Bojan Pišek, ki so skrbeli za radijski prenos, na odru je prireditev vodil Tone Vrabl, Ivica Burnik je imela polne roke dela s podpisovanjem Kuharskih bukev, ki jih je prodajala Vera Orešnik, Mitja Umnik pa je skrbel za promoci- jo naše medijske hiše na prireditvi. zen radio. Tone Vrabl se je potrudil, da so se ženske in njihovi svojci zabavali, entu- ziazma polni organizatorji iz turističnega društva Dobrina so se prav tako izkazali in zato je bilo nedeljsko popoldne med kmečkim prebivalstvom v Dobrini prijetno. Prijetno tu- di zato, ker so bili stiski rok in besedice hvala iskreni. Takšni,-kakršne v mestu tež- ko najdemo. Ali jih sploh ne slišimo. Ker je običajno vse samoumevno. Ali ker s pohva- lami ljudje raje skoparimo. Ali ker je, na primer, »lepše« po- slati v p.m. mladega napovedo- valca Miho Barboriča, ki nič hudega sluteč v petek zvečer. sredi oddaje Blue room, kjer se vrti glasba za mlade, dvigne telefonsko slušalko, poslušal- ka pa ga pošlje tja, kamor žen- ski sploh ne pristaja, da koga pošilja. Seveda se ne predstavi, ne argumentira, pač pa po pro- staškem izpadu odloži slušal- ko. Namesto da bi ob petkih zvečer mimo obmila gumb na radiu in ta čas poslušala dmgo radijsko postajo. Skratka, pomembno je vedeti, da delaš za ljudi, da nikogar ne podcenjuješ in tudi ne precenju- ješ. In na Radiu Celje se tindimo, da bi bilo tako. Tudi zato smo se lahko obdržali 45 let. NATAŠA GERKEŠ LEDNIK Foto: MITJA UMNIK CEUSKIRADUCI OD B DO V Matjaž Marincek Tokrat vam predstavljamo enega od najduhovitejših ra- dijcev. Matjaž Marinček, naš tonski tehnik, nas pogosto zabava s svojimi dovtipi in duhovitimi domislicami. Dan utegne biti lepši, če je Matjaž v formi in če je njegov želodček sit. V nasprotnem primeru, če ga črviči lakota, zna biti tudi siten. A teh tre- nutkov ni ravno veliko. Matjaž se še posebej potrudi pri montaži zahtevnejših no- vinarskih prispevkov, zato vsako leto, ko pripravljamo novinarske prispevke za tek- movanje nekomercialnih ra- dijskih postaj Slovenije, vsaj nekaj teh zmontira Matjaž. In že nekajkrat so bili ti prispev- ki nagrajeni. Na tekmovanju se namreč ocenjuje tudi to, kako so prispevki tonsko ka- kovostni. Matjaž je zelo družaben, je tudi smučarski vaditelj, rad ima lepa dekleta (kdo jih pa nima, bo vprašal, ko bo pre- bral tole), enkrat na leto si privošči smučarijo v tujini in pride ves zagorel in navdušen na delovno mesto, rad pa ima tudi motorje. In morje. Kar hitro sta ga tonska tehnika Bojan in Mičo vzela »za svoje- ga«, ko je pokazal, da ima smisel za humor. In če se znaj- dete v družbi vseh treh, vam zagotavljam, da vam ne more biti dolgčas. Matjaž Marinček je elektro- tehnik, v naši hiši pa je že skoraj deset let. Najprej je prišel kot honorarni sodela- vec, sedaj pa je med štirimi redno zaposlenimi radijskimi tehniki najmlajši. Ko smo je- seni lani posodobili režijo B, ki je namenjena montaži, se je z velikim zanimanjem lotil študija novih naprav in kar hitro naštudiral kaj več in boljše je mogoče početi z nji- mi. . Sicer pa Matjaž na programu najraje sodeluje s tistimi vodite- lji, ki so tudi sami duhoviti. Še posebej se najde v oddaji Ste- reotip, kjer se zabava skupaj z Bomtom, mimogrede, bila sta sošolca, in Mohorjem. »Še kej, prosim?« je bil njegov dodatekv zadnjem samoreklamnem spo- lu za Stereotip. In nam, ki nje- gove »fore« poznamo, je to k bolj smešno. Matjaž je tudi neizčrpen pripovedovalec du- hovitih vicev, zato je zabavno z njim na kakšnih radijskih žiir- kah ali izletih. In tudi zaradi takšnih fac, kakršen je Matjaž, je na Radiu Celje velikolo-at zelo prijetno. NGL SKRITA KAMERA # Nekdanji prvi mož sloven- skega televizijskega avtomo- bilizma Tone Smolnikar, ki je, po tem ko je v dmgem mandatu poslal profesionalni kamniški župan, dal kot novi- nar slovo nacionalni televizi- ji, je za svoje kolega in prijate- lje pripravil poslovilni pik- nik. Na njem so zaman priča- kovali urednika Lada Ambro- žiča, številne Smolnikar j eve televizijske kolege pa je, kljub temu, da se njihov šef na pik- niku ni prikazal, naslednji dan močno bolela glava. 9 Marsikdo je bil presenečen, ko se je Oriana Girotto Cavaz- za na Kanalu A ponovno pojavi- la kot voditeljica. Po tem ko se je poročila z doajenom sloven- skih odrskih desk Borisom Ca- vazzo, ki se je tudi nekajkrat (manj uspešno) poizkusil kot TV voditelj, so mnogi namreč napačno pričakovali, da bo po- stala gospodinja. Oriana in Voj- ko Kercan kot voditelj ski par žanjeta popularnost pri mladih gledalcih Atlantisa in oddaja je z njima dobila nov zagon. Oria- na pa je povedala, da doma seveda ne nosi čopkov in se ne afna. Le s čim je potem očarala sivolasega Borisa, se sprašujejo njeni privrženi gledalci. ^ Na POP-u so napovedali počitnice kar za štiri oddaje iz njihove produkcije. Čez poletje bomo gledalci pri- krajšani za bogate nagrade, ki jih je v oddaji 1,2,3 - Kdo dobi delila neutrudna prva dama POP TV Saša Einsied- ler Štrumbelj. Njen mož in otroci so vodstvu komercial- ke nadvse hvaležni, ker bo mlada mamica imela več časa zanje. # Začasno se s POP-a poslav- ljata tudi Športna scena, če- prav čez poletje športnih do- godkov ne bo manjkalo. Vodi- teljico oddaje Natašo Briški pa bi zelo radi videli v »nacio- nalnem« športnem uredništvu Marjana Laha, kar pa je zaenkrat izključeno. Kljub te- mu se najbolj znani Laščan veseli, saj bo vsaj za nekaj časa njegov športni program ostal brez konkurenčne oddaje. 9 Vesoljno slovensko gledals- tvo bo preko poletja ostalo prikrajšano tudi za dve razve- drilni oddaji. Na počitnice od- haja voditeljica Pop'n RoUa, mlada in simpatična Maribor- čanka Janja, katere največji dosežek je, da je v oddajo vne- sla in tudi med »močvirniki« uveljavila štajersko narečje. Mnogim je postalo tako simpa- tično, da je celo zasenčilo Jo- nasovD ljubljansko spakova- nje. Tudi njegova oddaja Brez zapor se ta teden poslavlja. Do jeseni, pravi Jonas in obljub- lja, da se bo po počitnicah zagotovo vrnil, ves svež in poln novih idej. Vsemogočni šefi na POP-u Jonasovih zagotovil o vrnitvi niso komentirali. Poz- navalci pa vedo povedati, da so čez Jonasovo oddajo naredili križ in da bo po poletju dobil nogo. Tako, kot pred njim Sto- jan Auer. Mariborčan zdaj na veliko navezuje stike z uspe šnim producentom Janezom Ujčičem, prav tako Mariborča- nom, nekdanjim urednikom mariborskega studia Televizije Slovenija. Skupaj snujeta usta- novitev TV Štejerske, v katero želita vključiti tudi lokalno po- stajo TV Celje, kjer že mesec dni drži vajeti v rokah nekda- nja dopisnica nacionalne TV Nada Kumer. Seveda bo TV Celje trd oreh. Njen lastnik Janko Turnšek, ki mu je celj- ski župan Bojan Šrot za finan- ciranje programa iz občinskega proračuna zagotovil denar dav- koplačevalcev, se še ni odločil, ali je bolje biti prvi v Celju ali drugi na Štajerskem ali pa vse skupaj pustiti in namesto slabega pro- grama delati dobro posodo. Ajda Kalan in Stojan Auer V DRUŽBI S KANALOM A MetvI ji so svobodni V soboto, 22. maja, si lah- ko ob 14. uri ogledate ame- riški film Metulji so svobod- ni. Režija: Milton Katselas, igrajo: Goldie Hawn, Ed- ward Albert Jr., Eileen Hec- kart, Paul Michael Glaser. Don Baker bi bil povsem obi- čajen mlad moški, če ne bi bil slep. Ker kljub slepoti želi posta- ti samostojen, zapusti udoben dom v predmestju in svojo pre- več zaščitniško mater ter si naja- me stanovanje v malce razpušče- nem predelu veUkega mesta. Nekega dne spozna svojo očar- ljivo, rahlo čudaško sosedo Jill, ki je prepričana, da Don skrivaj opreza za njo skozi okno... Divja dežela Ameriški vestern Divja de- žela bo na sporedu v soboto, 22. maja, ob 16. uri. Režija: Sam Pillsbury, igrajo: Bruce Dern, Jerry Gardner, Loren Haynes, Mariel Hemingway, Helen Hunt. V tem nenavadnem vester- nu Bruce Dern igra vlogo T. L. Barstona, osamljenega kav- boja, ki se preživlja z lovom na nepridiprave, na katere je razpisana nagrada. Po dol- gem iskanju enega najbolj premetenih zločincev daleč naokoli, Reda Roundtreeja, se Barstonove sanje razblini- jo. Ob vrnitvi vidi, da v mestu ni več žive duše in da so bile vse njegove sanje o lepšem življenju zaman. Zmajeva dežela Ameriški mladinski film Zmajeva dežela bo na spore- du v nedeljo, 23. maj, ob 13. uri. Režija: Ted Nicolaou, igrajo: Sam Mackenzie, Britt- ney Povvell, John Calvin. Po tragični smrti staršev se mladi John preseli k dedku na Škotsko. Čeprav uživa v ded- kovem gradu, vseeno pogreša prijatelja. Nekega dne pa sreča mladega zmajčka, s katerim kmalu postaneta prijatelja. Ko John odraste in podeduje ded- kov grad, zmaj ček ostane nje- gov zvesti spremljevalec. Masni ljudje Ameriški film Plašni ljud- je, ki bo na sporedu v nede- ljo, 23. maja, ob 22.30, go- vori o svobodomiselni man- hattenski ločenki in njeni uporniški najstniški hčeri, ki v močvirnati Louisiani tr- čita na praznoverje in inte- lektualnost, ko iščeta davno pozabljene družinske kore- nine. Režija: Andrei Konc- halovsky, igrajo: Jill Clay- burgh. Barbara Hersheyan, Martha Plimpton, Merritt Butrick. Št. 20.'20. maj 1999 FILM - TELEVIZIJA 43 Maščevalec Mel Gibson v vlogi krutega maščevalca, ki je bil izigran jlavni lik tnlerja Mašče- vje je Porter, brezkompro- jiii antiheroj, ki ga upo- jlja oskarjevec Mel Gib- j S pajdašem Valom Re- i(;Kom ukradeta lepo vsoto jarja, ko pa pride čas, da si plen razdelila, naredi I tri usodne napake: vza- itudi Porterjev delež, nje- ifo ženo in mu skuša vzeti ,|ivljenje. Vendar se Parter [da. Vrne se - brez vsega in trdno jločen, da se bo maščeval, pj denar zahteva nazaj, pa ij ga stane, kar hoče. Tudi ^ovim novim mafijskim še- m je kmalu jasno, da se s jrterjem ne gre šaliti - ko [sliš, da si ga ubil, se raje še (trat prepričaj, da je zares ^ev... »V vlogo junaka sem iiel postaviti negativca, ven- II nisem hotel opravičevati pgovih dejanj,« o svojem pr- incu pripoveduje režiser in [scenarist Brian Helgeland. [Melom je vse še toliko bolj bimivo, saj ga v takšni vlogi ! nismo videU. Lik Porterja fje pisan na kožo.« Mel son pritrjuje: »Porter je res prej kot dober fant. Prav- iprav je to najbrž najbolj ,?zsrčna oseba, ki sem jo iaj upodobil. Kot daje slutiti inaslov filma, hoče poravna- svoje račune in pri tem nima nobenih pomislekov. Biti zna zelo zoprn, kar je razumljivo, saj je bil grdo prevaran. Po naravi je popoln nihilist, ki se nikogar ne boji.« Vse skupaj se je začelo na snemanju Teorije zarote, fil- ma, za katerega je scenarij na- pisal Brian Helgeland. Že ta- krat se je poigraval z zgodbo romana The Hunter, ki je ta- koj postala všeč tudi Melu. Ko je bil scenarij dokončan, o glavnem igralcu in režiserju ni bilo več nobenega dvoma; projekta se je lotila Gibsonova producentska družba Icon Productions. Glavni igralec Mel Gibson se je rodil v New Yorku in se pri 12 letih preselil v Avstrali- jo, kjer je hodil v šolo. Njego- va igralska kariera se je zače- la s filmom Pobesneli Max Georgea Millerja, s katerim je zaslovel. Njegova naslednja filma sta mu drug za drugim prinesla nagrado Avstralske- ga inštituta za najboljšega igralca, leta 1984 je ob Sissy Spaček prvič zaigral v ame- riškem filmu The River, kma- lu zatem pa z Diane Keaton zaigral v Mrs. Soffel. Leta 1987 je posnel prvi film iz slavne serije Smrtonosno orožje, preden je bil dokon- čan tretji del, pa je igral še v filmih Tequila Sunrise, Ptič na žici in Air America. Sledi- le so vloge v legendarnih fil- mih kot so Večno mlad. Upor na ladji Bounty, Cestni bo- jevnik in Pobesneli Max 3. V filmu Mož brez obraza se je prvič poskusil tudi kot reži- ser, na podelitvi oskarjev '96 pa je triumfiral s Pogumnim srcem. V zadnjih letih je igral še v filmih Maverick, Odkup- nina, Teorija zarote in Smr- tonosno orožje 4. NMS Sesuti Harry Slovenski prevod naslova fil- ma niti ni povsem natančen. Deconstriicting Harry, kot se tema reče v angleščini, bi po- menilo prej dekonstrukcija ozi- roma razgradnja Harrya - raz- gradnja je pri tem mišljena v psihološkem smislu. Toda, ker je omenjeni Harry v filmu ves čas psihološko popolnoma se- sut, morda prevod niti ni tako zelo zgrešen. Sploh, če pomisli- mo, da bi besede Razgrajeni Harry, napisane z mastnimi črkami na filmskem plakatu, zvenele malce odbijajoče. Ja, če že govorimo o psiho- logiji in psihoanalizi, je popol- noma jasno, da imamo oprav- ka z Woodyjem Allenom. Lju- biteljem jazza in Manhattna. Stalnim dostavljavcem suhe- ga, črnega židovskega humor- ja. Velikim mojstrom mastur- bacije (oprostite, šal o mastur- baciji). In zadnjih nekaj let (sedaj že malo manj) tudi stal- nim obiskovalcem ramenih strani časopisov. Saj verjetno poznate aferico v zvezi z Mio Farrow in njuno posvojenko Soon-yi, ali ne? Tole sicer ni rumena stran časopisa, toda poglejte: Harry iz naslova filma je pisatelj, ki uporablja resnično življenje - malce spremenjeno in premešano, toda še vedno prepoznavno - za gonilo svojih romanov. Se vam zdi znano? Ne motite se. Harry, obseden s seksom, ima večne težave z ženskami, in svojo poslednjo ženo je za- pustil zaradi 25 - letnice. Se vam zdi znano? Ne motite se. Harry je osamljen in brez prijateljev in prepričan, da ga ves svet sovraži zaradi groznih stvari, ki jih je naredil - konec koncev se vsi spravljajo nadenj in ni nenavadno, da je tako sesut. Se vam zdi znano? Ne motite se. Brez skrbi - v filmu ni vse tako očitno. Kakor Harry, tudi Woody uporablja za gonilo svojih filmov resnič- no življenje, toda malce spre- menjeno in premešano. A še vedno prepoznavno. Kakor je on sam - kakor so njegovi iz- delki - prepoznavni že od sa- mega začetka njegovega us- tvarjanja. Soigralci so drugi, normalno, toda on sam si še vedno pred kamero popravlja svoja očala z debelim okvir- jem, razlaga, kakor da je pred psihoanalitikom, z jecljanjem, in občasnimi vpadi nevrotič- nega humorja. Zanj je kamera psihiater (Bog?). Zanj je celu- loidni trak psihoanalitični kavč. Zanj je film orodje, ki ga zna uporabljati, da izkleše in dojame samega sebe. Kar je samo po sebi neke vrste ma- sturbacija (ko smo že omenili, da je mojster v šalah o njej), toda vsaj kvalitetno opravlje- na. In kakor vedno, mu pri njej pomaga prvoligaška igral- ska ekipa. Tokrat so tukaj med ostalimi Robin VJilUams, De- mi Maore, Kirstie Alley itd. Komu bi priporočal ta film? Woody Allen ima, bi lahko rekli, stalno četico ljubiteljev, ki njegovo delo tako ali tako spremljajo - tiste, ki tega ne počnejo, pa je težko prepričati, da bi začeli. Toda vseeno lah- ko opravimo neke vrste humo- ristični kviz, ki vam bo poka- zal, če ste pripravljeni nanj. Tule so štiri njegove izjave - dve starejši, dve novejši, rahlo skrajšane: »Ni res, da se bojim umreti. Ne bi pa rad bil zraven, ko se bo to zgodilo.« »Možgani so šele moj drugi najljubši organ.« Kolega: » Ali ti sploh ne ver- jameš v ničesar?« Woody:« Re- cimo takole - če bi moral izbi- rati med papežem in klima napravo, bi izbral klima na- pravo. « Kolega: »Se tebi holokavst - 5 milijonov mrtvih - ne zdi nič hudega?« Woody: »Seveda se mi zdi. Ampak še hujše se mi zdi, da so rekordi za to, da se podirajo.« Ste se nasmejali? Pojdite v kino. PETER ZUPANC Gremo v kino! v kino bo tokrat s podarjeno vstopnico lahko šel le Peter Petrovič iz Miklošičeve 3 v Celju, saj smo do ponedeljka zjutraj dobili le njegovo pravilno rešitev, da je stric igralca Nicolasa Cagea znani režiser Francis Ford Coppola. V filmu Sesuti Harry igra tudi komik Billy Crystal, ki je nekajkrat vodil znano filmsko prireditev. Katero? Odgovore pošljite na Novi tednik, Prešernova 19, 3000 Celje, najkasneje do 24. maja. Izžrebali bomo tri dobitnike vstopnice za ogled filma. Celjskih kinematografov. KINO Celjski kinematografi si pri- držujejo pravico do spremem- be programa. Union: od 20. do 23. 5. ob 18., 20. in 22. ter od 24. do 26. 5. ob 18.30 in 20.30 akcijski triler Maščevanje. Mali Union: od 20. do 23. 5. ob 20.30 ter od 24. do 26. 5. ob 20. komedip Sesuti Harry. Metropol: od 20. do 26. 5. ob 19. in 21.15 psihološki triler Osem milimetrov, 22. 5. ob 10. akcijski triler Maščevanje, ob 23.30 pa komedija Sesuti Harry. Žalec 21. 5. ob 20. uri drama Ime mi je Joe, 22. 5. ob 18. družinska komedija Past za starše, ob 20.15 pa drama Vzoren učenec, 23. 5. ob 18. družinska komedija Past za starše, ob 20.15 pa drama Vzoren učenec. Šentjur: 22. ob 18. in 23. 5. ob 19. uri Kačje oči. 44 ZA AVTOMOBILISTE Peugeot obnovil 406 Pred skoraj tremi leti je francoski Peugeot ponudil trgu model 406. S tem je na- domestil dokaj uspešnega peugeota 405, sedaj pa tovar- na ugotavlja, da je v tem času prodala približno 750 tisoč peugeotov 406 tako v limuzinski, karavanski kot kupejevski varianti. Kljub temu je prišel čas nje- gove prenove, pri čemer je tovarna tako spremenjeni 406 pokazala tudi na nedavnem ženevskem avtomobilskem salonu, sedaj pa avto začenja pot tudi po slovenskem trgu. Najbolj so se lotili prednjega dela, medtem ko so spremem- be drugje nekaj manj očitne. Tako so spremenili prednje luči, ki imajo po novem glad- ko steklo in dve ločeni para- boli. Spremenili sp masko. prav tako je drugačen motorni pokrov, pa še prednji odbijač. Malo manj temeljito so se loti- li zadnjega dela, kjer so spre- menili pokrov prtljažnika. Zato je zadnja polica postav- ljena nekoliko više, kar pa je med drugim pripomoglo k boljši izrabi prtljažnega pro- stora. V notranjosti je spreme- njena armaturna plošča, ki ima tudi novo avtomatsko kli- matsko napravo. Nekaterim voznikom bo po volji tudi to, da je sedalna površina na prednjih sedežih daljša. Po- membna sprememba je tudi ta, da so dopolnili pasivno varnost avtomobila. Več novosti je pri motorjih, kjer so ob ostalih na voljo še trije novi. Prvi je posodoblje- ni 2,0-litrski štirivaljnik s po štirimi ventili na valj in tako z močjo 137 KM (najvišja hi- trost je 208 km/h in pospešek 10,8 sekunde do 100 km/h). Nato sledita dva turbodizel- ska motorja iz serije HDl, oba z gibno prostornino 2,0 litra, vendar z različno močjo. Prvi tako ponuja 90 KM (180 km/h in 14,5 sekunde do 100 km/ h), drugi pa 110 KM, kar pri- pomore k najvišji hitrosti 192 km/h in pospešku 12,5 sekun- de do 100 km/h. Obnovljeni peugeot je slo- venskim kupcem že napro- daj (uradni predstavnik te tovarne pri nas je Peugoet d.o.o.), ki ponuja obnovlje- nega 406 z 2,0-litrskim mo- torjem za 3,9, medtem ko je cena za močnejšo izvedenko 2,0-litrskega HDI 3,8 milijo- na tolarjev. Na sliki: obnov- ljeni peugeot 406. S spretnostjo do Daewoojevega matiza V nedeljo, 23. maja, ob 14. uri, se lahko na Intersparo- vem parkirišču na varnost- no-spretnostnem poligonu preizkusite za Daevvoojeve- ga matiza. »Odprti za varnost« se ime- nuje vseslovenska akcija gene- ralnega uvoznika in zastopnika vozil tega korejskega proizva- jalca pri nas, podjetja Daevvoo Motor. Do sredine oktobra se bodo po večjih krajih zvrstila tekmovanja na t.i. varnostno- spretnostnih poligonih, zma- govalca finalnega žrebanja in tekmovanja pa se bosta odpe- ljala vsak s svojim matizem. Za preizkus svojih vozniš- kih spretnosti (serija se je pri- čela 9. maja v Domžalah) ne potrebujete niti tolarja. Pogo- ja za udeležbo sta dva: starost- ni (prijavijo se lahko vozniki, rojeni leta 1973 ali kasneje) ali vozniški staž (veljavnega vozniškega dovoljenja ne smete imeti dlje kot 5 let). Nastopajoči se bodo z mal- ce sreče lahko dokopali do številnih praktičnih nagrad, ki jih prispevajo pokrovitelji ak- cije. Prijavni lističi so na voljo v vseh Daevvoojevih prodajnih salonih, prijavo na tekmova- nje pa opravite v prostorih salona-organizatorja, za ne- deljsko tekmovanje je to Vaš avto na Kidričevi 36 v Celju, tel. 40-54-450 (oz. njihovih poslovalnicah v Šentjurju 740-445, Rogaški Slatini 81- 81-536, Slovenskih Koij 756-275, Velenju 862-Oc Laškem 730-009). Za akcijo, ki so jo pri vvoojevem uvozniku prj Ijali leto dni, so se odlofj podlagi ugotovitev, da je povzročitelji prometnih : god največ mladih do 2S oziroma neizkušenih voi kov. Serija tekmovanj, kji bi pripomogla k zmanjš nju prometnih nezgod na ših cestah, je zato namen prav njim. Pričakujejo, d bo na njej pomerilo ok( tisoč mladih voznikov. Na sebej pripravljenih polig bodo tekmovali v parih, i no pa bo opraviti še trenii PRIMOŽ ŠK ADAC: najprej »Japonci«, nato ostali Pisali smo že o nekaterih ugotovitvah nemškega ADAC, torej organizacije, ki predvsem v Nemčiji skr- bi za pomoč voznikom na cesti. ADAC pa na podlagi analize o tem, kolikokrat so njihovi mehaniki poma- gali tistim, ki so obstali na cesti, ugotavlja, katera vo- zila se najmanj in katera najpogosteje kvarijo. Nji- hova statistika je zanimiva in zanesljiva, zato jo upo- števajo v številnih državah in je pogosto eno izmed vo- dil pri nakupu novega av- tomobila. Lanska statistika tako zaje- ma vozila, ki so jih prvič registrirali leta 1993, pa leta 1994 in leta 1995, pri vsem tem pa upoštevajo le tiste avtomobile, ki jih je bilo v letu dni v Nemčiji registrira- nih več kot 10 tisoč. Tako ADAC ugotavlja, da se v niž- jem razredu najmanj kvarijo japonski avtomobih, še po- sebej mitsubishi coh, ne gle- de na leto izdelave^oziroma,. registracije. Za njim se je uvrstil suzuki swift, nato pa VW polo. Povsem na dnu, torej med tistimi, ki se kvari- jo najpogosteje, so seat cor- doba, pa fiat punto in tudi nam tako ljubi renault clio (še posebej starejši letniki). V nižjem srednjem razredu je podoba dokaj enaka. Malo se kvarijo predvsem japon- ski avtomobili, in sicer toyo- ta corolla, pa honda civic in mazda 323. Tam, kjer je ok- var veliko, tako rekoč »kra- ljujeta« Citroen ZX in renault 19, avto, ki ga na naših ce- stah vidimo dokaj pogosto. V srednjem razredu prvič pri- hajajo bolj v ospredje evrop- ski avtomobili. Tako se po statistiki ADAC najmanj kva- ri mercedes razreda C, njim je uvrščena toyota rolla, nato pa še mazda { Presenetljivo je, da so med tistimi avtomobili, i najpogosteje potrebovali moč tehnikov ADAC, i drugimi tudi VW passat zlasti letnik 1993), pa ( frontera ipd. V visokem razredu so dobro odrezali dragi evi ski avtomobili. Tako so i manjkrat pomoč potrebo lastniki BMW serije 7 (a predvsem avtomobili leti 1993 hkrati povsem zg( po številu okvar), med ko se je ADAC na cesti na gosteje ukvarjal z voh 850, Oplovo omego in dom scorpiom. YW: dobro, vendar ne izjemno Nemški Volkswagen je bil lani pod vodstvom dr. Ferdi- nanda Piecha izjemno uspe- šen, saj je ustvaril za 2,2 milijarde mark čistega do- bička oziroma za 65 odstot- kov več kot leto prej. V vodstvu so bili ob napove- dih za letošnje leto zato zelo previdni, saj so menili, da ta- ko ugodnih rezultatov ne bo mogoče zlahka ponoviti in to kljub temu, da gre tovarni do- kaj dobro. Pa vendar so podat- ki za letošnje mesece nekoli- ko drugačni kot so to morda pričakovali delničarji, kajti prodaja se je v tem času pove- čala za osem odstotkov, čisti dobitek pa se je glede na ena- ko lansko obdobje povečal le za tri odstotke. To je v zadnjem času vpli- valo tudi na ceno delnic (te so se pocenile), kar tovarni ne more biti v prid. Sicer pa se VW pripravlja na predstavi- tev nekaterih pomembnih no- vosti v prihodnjih mesecih, pri čemer je jasno, da ostaja golf še vedno najpomembnej- ši avtomobil te velike nemške tovarne. VWgolf ZA AVTOMOBILISTE Tudi Opel v kolesju Evropske komisije ijjali smo že o tem, da ima jvsem Evropska unija jlje probleme pri zagotav- ,ju enotnega trga. I, je bilo pred leti še posebej jjo pri avtomobilih, kajti zno- miije oziroma skupnosti so jiavljali velike (tudi do 45 jotkov) razlike pri cenah za ^in enake modele. Pred- pi avtomobilske tovarne pa so jdi tega pred časom prepove- ale oziroma onemogočale jim trgovcem, da bi recimo v |i, kjer so bili avtomobili gjši, te prodajala Nemcem, jrijcem in drugim državlja- n unije. Sedaj Evropska komi- trdi, da so tovame tako kršile fela enomega ti-ga in je zato že ožila proces proti Daimler- yslerju. Sedaj pa je v to koles- padel tudi nemški Opel, ki Dobro poslovanje Ferrarija talijanska avtomobilska arna Ferrari, ki je sicer v li velikega Fiata, je lani lala ter poslovala dobro. io so ustvarili 49 milijo- if dolarjev čistega dobič- dorda se to zdi malo, vendar leba vedeti, da njihova lan- I proizvodnja ni presegla rilke 3300 avtomobilov. Njihov skupni promet je bil vreden 645 milijonov dolarjev, kar je vendarle zelo spodobna številka. Sicer pa bo Ferrari večino dobička porabil za mo- dernizacijo avtomobilskega programa tovarne Maserati. Ta je namreč v njihovi, delno pa v lasti Fiata. Denar za posodobi- tev Maseratija je nujen, kajti ta znamenita avtomobilska hiša je bila nekdaj veliko bolj uspe- šna kot je sedaj. Sicer pa Ferrari začenja pro- dajati svoj novi model 360 modena, ki je bil na ogled na nedavnem ženevskem avto- mobilskem salonu, hkrati pa ohranja v svojem programu ferrarija 456, ki je edini štiri- sedežnik v ponudbi. Na sliki: ferrari 456. menda ni dovoljeval podobne prodaje avtomobilov na Nizo- zemskem. Avtomobili (opli) so bili v tej državi precej cenejši kot v Nemčiji in Velild Britaniji. Omenjena komisija je sedaj Oplu dala dva meseca, da pripravi us- ti^ezen odgovor, potem pa bo ukrepala. Na sliki: opel frontera. April je bil ugoden Napovedani davek na dodano vrednost, ki bo za- čel veljati 1. julija, še ved- no polni slovenske trgovi- ne z avtomobili. Vsaj tako je mogoče soditi po prodaji novih avtomobilov v apri- lu, ki pa vendarle ni bila večja od tiste v marcu, ko je bil dosežen rekord (ma- rec v letošnjem letu je bil po številu prodanih avto- mobilov najuspešnejši me- sec v času Slovenije). Tako so aprila pri nas prodali 8395 osebnih avto- mobilov. To je seveda bis- tveno več kot aprila lani (6948), pa manj kot prejš- nji mesece, ko je bilo v trgovinah 9641 kupcev. V letošnjih štirih mesecih so tako vsega skupaj prodali 29.749 novih osebnih avto- mobilov ah za dobrih 30 odstotkov več kot v enakem lanskem obdobju (22.706). Vrstni red tovarn v letoš- njih štirih mesecih (in tudi aprila) se seveda ni spreme- nil, kajti povsem spredaj je Renault (Revoz), ki je apri- la prodal 1663 osebnih av- tomobilov (tržni delež je bil 19,8 odstotka). Na dru- gem mestu je po tradiciji ostal Volkswagen s prodajo 1187 avtomobilov (14,1 od- stotka trga), na tretjem pa južnokorejski Daevvoo s prodajo 702 avtomobilov (8,4 odstotka). Zanimiv (še naprej) je boj dveh velikih. se pravi BMW in Mercedes Benza, pri čemer je prvi aprila prodal 129 avtomo- bilov (1,5), drugi pa 112 (1,3). Najuspešnejša japon- ska avtomobilska tovarna je še naprej Suzuki (139 avtomobilov, 1,7 odstot- ka), na drugem mestu pa je Honda (137, 1,6 odstotka). V posameznih avtomobil- skih razredih ni bistvenih sprememb. V nižjem je bil najbolje prodajani avtomo- bil renauh clio (837), ki je hkrati najbolje prodajano vozilo nasploh; v nižjem srednjem razredu je bil aprila pred vsemi VW golf (519), v srednjem naslednji volksvvagen, in sicer passat (218), v višjem pa audi A6 (49), v luksuznem pa mer- cedes razreda S (4). Najbolj nagaja elektronika Nemški ADAC je organizacija, ki jo pri nas poznamo pod imenom AMZ, čeprav verjetno drži, da je ADC precej bolj učinkovit. Sicer pa je bolj pomembno to, kar ugotavlja ADAC o avtomobilih, ki ostanejo zaradi okvare na cesti ali kjerkoli že. Statistika, ki jo objavlja omenjena organizacija, zajema obdobje od 1993 do lani, pri čemer ugotavljajo, da je največ avtomobilov obstalo zaradi okvare'elektronike. Na drugem mestu po številu okvar so težave z vžigom, na tretjem različne napake na motorju, na petem pa problemi s hlajenjem le-tega. Očitno imajo nemški vozniki veliko problemov z rezervno gumo, velikokrat pa so morali mehaniki ADAC pomagati tistim, ki jim je zmanjkalo bencina. Vse druge napake so bile manj pogoste. Pri nas za sedaj takšne statistike še nimamo, čeprav bi bila nedvomno izjemno koristna, po drugi strani pa tudi uporabna za kupce, saj bi bili podatki pomembno merilo ob nakupu avtomobila. 46 ZA MOTOCIKIISTE TEST Cenenost in kakovost Skuter Daelim NS125 preseneča tudi z nizko porabo mmm^ Prispodoba za korejske avtomobile je nizka cena. Korejski dvokolesniki si to prispodobo šele izgrajujejo. Daelim kot prvi korejski iz- delovalec motociklov in skuterjev, ki so od marca tega leta naprodaj v Sloveni- ji, si bo gradil prihodnost s cenenostjo in s preizkušeno kakovostjo. Voženi skuter NS 125 poleg naštetega preseneča še z nizko porabo. 2,63 litra bencina za pot iz Ljubljane do natančno 100 kilometrov oddaljenega kraja bivanja še nisem nikoli »pokuril«. Ura in 34 minut za omenjeno pot ni veliko. Pov- prečnih 63 km/h pa ni malo, če svojo pot začneš v strogem središču Ljubljane in ga nada- ljuješ mimo vseh gradbišč in ovir, ki vodijo do Štajerske. Po stari magistralki, kakor ve- leva zakon. V mojem dnevniku presku- šanja je veliko številk, zaz- namkov, opomb, klicajev in vprašajev. Vprašaj, od kot hu- diča je tale motorizirani izde- lek z imenom Daehm, sem prečrtal najprej. Daelim. Juž- na Koreja. Velika industrij- sko-storitvena korporacija. znotraj katere že več kot tride- set let teče izdelava motorizi- ranih dvokoles. Opomba, da so brez izkušenj, odpade. Te so kupili pri Hondi in dodajali svoje. Nato sem prečrtal pore- klo štiritaktnika s po štirimi ventili, krmiljenimi z eno od- mično gredjo in hlajenega s pomočjo vetrnice in izdatno narebričenega oljnega korita. Je njihov izdelek, ki temelji na preverjenem Hondinem agregatu iz maksi skuterja Spacy CH 125. Tako kot večina evropskih skuterjev, gnanih s 125-kubič- nimi štiritaktniki, tudi Daeli- mov zmore dobrih 12 konjev. Nenavaden, gledano iz evrop- skega zornega kota, je zaradi membranskega padotočnega uplinjača namesto prečnotoč- nega. Uplinjač in zračni fiher sta nameščena nad cilindrom. pred podsedežnim prtljažni- kom, ki na račun tega ni med največjimi, a je velik za inte- gralno čelado, rokavice in opoldansko malico. Čokolada in ostale topljive dobrine so- dijo v zaklepajoč podkrmilni predal. Nosilec prtljage za se- dežem je železen in preoble- čen z lepo oblikovano plasti- ko. Živa prtljaga se pelje na 760 mm dolgem in 760 mm visokem mehkem sedežu (aprilia leonardo 785/830 mm). Nizko sedenje, širok in raven osrednji del, dober me- ter visoko krmilo, veliki stranski ogledali in pregledna merilnika ter ogromne kon- trolke so zagotovilo za sproš- čenost za krmilom. Ni popol- nega udobja, ker NS 125 ni potujoča zofa kot piaggio he- xagon, yamaha majesty 250, honda foresight ali suzuki burgman. Je pa maksi skuter za hitre mestne in primestne premike v vsakodnevni gneči. Niti ni popolnega udobja za- radi vzmetenja. Teleskopska vilica je pretrda in stresavajo- ča na slabem asfaltu. Vzmete- nje zadaj je boljše in prilago- dljivo obtežitvi (5 stopenj tr- dote vzmeti). Sopotnik sedi zelo dobro zaradi dovolj niz- ko nameščenih stopalk, veli- kega držaja na pravem mestu, le mehkost konca sedala je skromnejša. Kaj pa oblika? Je bolj evrop- ski od prenekaterih starejših japonskih skuterjev. Nekak- šen nevtralist. Nekje vmes. Skuterji, predvsem tisti večji z delovno prostornino nad 125 ccm , imenovani tudi maksi skuterji, mednje spada daeUm NS 125, so praviloma name- njeni starejšim uporabnikom. Njim je prilagojena prometna zakonodaja v Evropi, ki dovo- ljuje vožnjo skuterja prostor- nine do 125 ccm zgolj z izpi- tom za avto. Ti novopečeni motoristi od izdelka z imenom skuter pričakujejo varčnost in nezahtevno upravljanje, da o udobju za krmilom ne gre iz- gubljati besed. Takšni so le štiritaktniki (nič smradu po neizgorelem olju za dvotaktni- ke), nameščeni v skuterje s podaljšanim medosjem. Daelima NS 125 ne kupujejo . prepotentni ■ mladci. Zato skladnost namesto občudova- nja kontrastnih barv. Črna pla- stika osrednjega in krmilnega dela je, gledano z očmi esteta, stvar iz preteklosti, a je natanč- no pritrjena in stikovana. Poči- vahšče nog je v celoti obloženo s snemljivo preprogo iz gume. Ogromna luč, skladna s celot- nim prednjim delom, ni brliv- ka, ampak razkošje luxov. Prednja smernika sta vgrajena v krmilo. Posebnost v svetu skuterjev je stikalo za vklop vseh štirih smernikov. Štiritaktnik je navkljub zrač- nemu hlajenju razmeroma tih. »Krivec« je velik glušnik in pe- nasta obloga na notranjem de- lu plastičnih oplat, ki objema- jo pogonski agregat. Samodej- nost prenosa moči in čoka ter zanesljivo vžiganje s pomočjo elektrozaganjača (ali zasilnega nožnega) je stalnica v svetu skuterjev. Stopnjevanje variatorskega menjalnika je zgodba zase. Na- vajen Uneamega, torej enako- mernega naraščanja hitrosti in vrtljajev, značilnega za evropske dvotaktniške monobloke, sem se spoprijel z nelinearnim korej- skim variatorjem. Časovna za- muda med dodajanjem plina, naraščanjem vrtljajev motome gredi in dejanskim pospeševanja z mesta je občutna. Štiritaktnik na dodajanje pHna ne reagira tako hitro kot dvotaktnik, zato ga mora variator dalj časa držati v območju največjega navora. Pri polni obremenitvi in v vožnji navkreber se to razmerje ustavi pri 30 do 35 km/h, navkljub naraščanju motornih vrtljajev. Ko se vzpon zmanjša, padejo motorni vrtljaji, a hitrost, glej ga čudo, začne naraščati. Nelinear- nost pridobivanja hitrosti pri vožnji nad 40 km/h izgine, zato so pospeševanja bolj enakomer- na. Je počasen? Še enkrat prebe rite uvod. 102 km/h je njego vrh, ki sta mu 220 mm koluti boben zadaj zadovoljivo ka NS 125 tehta 110 oziroma 123, kg z vsemi tekočinami in z 7, litri goriva (aprilia leonard 125:130 kg, gilera FX 125:1! kg, suzuki epicuro 135 kg, yi maha majesty 125:124 kg). Je pa daleč najlažji, ko teht mo cene. Cenovne razlike zn; šajo celo do 200.000 tolarjev prid »Korejcu«. Ostaja sam grenak priokus spoznanja, d se take vrste skuterji, torej oi večji, v preteklosti Slovenceii (še) niso prikupili. Navkljul očitnim prednostim pred mali mi 50-kubičnimi primerki. TEODOR JESl! Tehnični podatici Pogon: 124,9 ccm zračno-oljno hlajen 4-T enovaljnik 4 vent., OHC Moč: 12,3 KM pri 8.500 v/min Navor: 11 Nm pri 6.500 v/min Zavore: spredaj 220 mm kolut, zadaj 110 mm boben Pnevmatike:spredaj 130/60-13, zadaj 130/60-13 Dolžina: 1965 mm Medosje: 1352 mm Viš.sedeža: 760 mm Rezervoar: plastičen - 7,5 litrov Poraba: 2,6-4,5 I/100 km Najv.hitrost: 102 km/h Teža: 110 kg (suha) Cena: 449.900 SIT Preprosto in po okusu odraslih: kontrolna plošča z veliki^ merilnikoma, digitalno uro in z le dvema kontrolkama. ajj stikali ob levi krmilni ročici je stikalo za vklop vseh štiri smernikov. Po Hondini licenci narejen štiritaktnik ni med zmogljivimi je pa zato med zelo varčnimi pogonskimi agregati. Daelim NS 125 je skuter z dolgim sedežem, z veliko prostora za noge in prtljago (predal pod krmilom in sedežem ter nosilec prtljage za sedežem). Št. 20.-20.111011999 v MODNEM VRTINCU 47 Modni flirt z azijsko tradicijo Trendovska vzdušja za ljubitelje vzhodnjaških kultur: kimono, sari, mandarinski jopič, obi, japonke... Pripravila: VUVSTA CAH-ŽEROVNIK fjajprej smo jih začeli videvati v tujem časopisju - penitne dame v večernih toaletah, ki niso niti približno Ljninjale na staro, dobro črno eleganco. Ali provoka- Uo prosojnost. Pravzaprav smo tiste prve pogumnice, [so se odele v trendovsko nadgradnjo živopisanih ^dicionalnih oblačil s Kitajske, Indije in Japonske, malce zadržano opazovali. Čeprav je bilo že pred leseci po ogledu vzorčnih kolekcij nekaterih vodilnih fetovnih kreatorjev jasno, da bodo azijska vzdušja (selo pljusknila čez modno gladino, pa je le malokdo fičakoval, da jih bo prineslo tudi do naših garderobnih par. In natanko to se je zgodilo, pvoren dokaz, da Sloven- nič več ne capljamo nekaj ilgih korakov za svetovni- i modnimi novostmi. Na ošnjih Viktorjih jih je bilo mreč že opaziti za vzorec, prireditvi ob izboru naj- bolje oblečenih Slovencev, ki je bila preteklo nedeljo, je vabilo poglede še nekaj več tovrstnih oprav. Za kaj prav- zaprav gre? Tisto dekle oziroma žen- ska, ki želi biti ta hip v središču trendovskega doga- janja, se bo zagotovo oble- kla v kreacijo, ki je skoraj avtentična kopija indijskega sarija, japonskega kimona ali vezenega mandarinskega jopiča iz Kitajske. Ali pa je moda v teh oblačilih našla le navdih za kroj, vzorec, de- tajl. Kdo ve, zakaj so modni ustvarjalci, ki iščejo inspira- cijo za svoje delo v različnih deželah in kulturah sveta, to- krat »vrgli sidro« prav v ome- njenih? Zato, ker trenutno vlada v Aziji velika ekonom- ska kriza? No, kakorkoli - vzhodnjaškim vplivom je med prvimi podlegel sloviti francoski »neukročeni trmo- glavec« Jean Paul Gaultier, ki je v razigrano vzorčastih ob- lačilih zajel več različnih slogov. Včasih izstopa le dra- goceno izvezen širok pas, drugič svilena majčka z na- slikanim tradicionalnim ele- mentom. Oblikovalska dvojica Dol- ce&Gabbana se je navdušila nad bambusovimi motivi in elementi iz japonske noše, katere dominanten akcent je pas, imenovan obi. To je 35 centimetrov širok in dva do štiri metre dolg trak za pre- vezovanje, narejen pa je iz brokatne svile, podložene z blagom v kontrastni barvi. Ovije se okoli pasu, na hrbtu pa zaveže v veli- ko pentljo. (Po- zor, zelo atrak- tivno in zelo priporočljivo, da ima lastnica te novosti pri- merno ozek pas!) John Galha- no je tunikam iz bombažnega organdija dodal kimono roka- ve, Akira Isoga- wa ima name- sto obija okrog bokov zavito plisirano nad- krilce, Tom Ford, ki kreira za modno hišo Gucci, je na do- miseln način nadgradil indij- ski šari. Ja, prav sari je tisto »naj« obla- čilo v letošnji azijsko obarva- ni modi. Sestav- lja ga le en kos blaga, ki se ovi- je okrog telesa in glave, nare- jen pa je iz svetleče barvane svilene ali bombažne tkani- ne, ki je široka približno en meter, dolga pa tri metre in pol. Sari se no- si čez kratko bluzo in spod- nje krilo, v ka- tero je zatlačen in v pasu nagu- ban v obliko krila, preosta- nek blaga pa v gubah pada čez ramo. Preveč ekso- tično za vaš okus? Morda se boste iz predlagane po- nudbe navdu- šile le za obla- čilo, ki ima namesto kla- sičnih prišite široke, do ko- molcev segajo- če kimono ro- kave ali pa mandarinski jopič? To je ohlapno kro- jen kos garde- robe, sicer »u- niforma« kitaj- skih uradni- kov z značil- nim majhnim stoječim ovratnikom in za- penjanjem spredaj oziroma diagonalno čez ramo. Čeprav skoraj ne verja- mem - vendar, če so vas vsi našteti predlogi pustili rav- nodušne, vam moda ponuja še - modne dodatke! Svilene, ljubko izvezene torbice (ki se nosijo tudi za dnevne pri- ložnosti), potiskane šale iz japonske svile, svilene nati- kače ali duhovite japonke (japonski natikač z jermenč- kom, ki se zatakne med pa- lec in drugi nožni prst) z debehmi podplati. Vendar, če boste kje nalete- li na fotografijo japonk v kombinaciji z belimi nogavi- cami, vedite, da je bil avtor ideje že prej omenjeni Jean Paul Gaultier. In preberite spodaj nenapisano sporoči- lo: »Ni za splošno ljudsko uHčno uporabo, rezervirano le za izbrane duhoviteže!« Tokrat ne zoper mraz, temveč le za okras. Potiskan šal iz japonske svile. TUdi najbolj slavna TV moderatorka Oprah Winfrey se navdušuje nad svileno azijsko tradicijo. Nagradno vprašanje meseca maja KATERI VRHUNSKI SVETOVNI MODNI KREATOR JE PRED KRATKIM UMRL V PROMETNI NESREČI? a) Nikola Trussardi; . b) Gianmarco Pellini. SLOVENSKI MODNI DOGODKI_ Eicsiciuzivne icolekcije za jesen-zimo 1999/2000 Ko se mi, sredi prizade- vanj, znebiti se čez zimo pri- dobljenih kilogramov in nadležnega celulita, pri- pravljamo na poletje, slo- venska moda že hiti naprej. V leto 2000. Industrija usnja Vrhnika je v sodelovanju z novoustanovljenim Druš- tvom oblikovalcev Slovenije pred dnevi predstavila naj- novejše modne zamisli priz- nanih slovenskih konfek- cionarjev. Z izborom iz kolekcij za naslednjo jesen in zimo so se predstavili Almira, lUV, Mu- ra, Peko in tovarna nogavic Polzela. Saj ne, da bi vas želeli tik pred poletjem tlačiti v debele puhovke in težke plašče, do- godek kaže zabeležiti zgolj kot zanimivo novost v smislu priprave. Namreč, zanimiva je ideja o skupnem stylingu, kjer smo lahko videli možno- sti kombiniranja programov različnih proizvajalcev, uskla- jenimi tudi z modnimi dodat- ki. Silhueta je poloprijeta, s poudarkom na ležernosti, tu- di dolžine bodo še vnaprej prepuščene individualnemu izboru posameznika. Nosilna barva prihodnje hladne sezone bo, po videnem sodeč, še vedno siva v vseh odtenkih - od golobje do ča- Smrekovo zelen utrinek med modno sivino za leto 2000 - Industrija usnja Vrhnika. Foto: Stane Jerko dasto sive. Le sem ter tja se med novomodno sivino pre- plete kakšen barvni poudarek - bodisi v etno barvah, od barve žgane zemlje, opečnate in smetanaste, do petrolejno in smrekovo zelene. MODAVLASEH Differentangels Novo kolekcijo iz hiše Kri- ijan styling, imenovano ifferent angels, je navdih- ila trenutna modna scena, i je inspiracijsko usmerje- a v 80. leta. Ta navdih je ločno prirejen trenutnemu lilu. Pri tehnikah striženja je ne^ akšno skupno pravilo zao- rožen pony v sprednjem de- 1, ki v stranskih delih sega elo v smer podstriženja (un- brcut). Ni pravil o dolžini, ta plekcija z razpoznavnimi naki zadovoljuje kratke, rednje dolge in tudi dolge jse. Tehnično geometrično triženje v povezavi z zelo Bočno teksturo omogoča zelo preprost padec las, ki potem omogoča dominantnejši ali razmršen styling. Barvne teh- nike, ki so popolna podpora striženja, smo priredili v blok tehnikah, ki so lahko vidne (npr. kontrast v blok konicah, shine line...) aU se prelijejo. Zakaj »different angels« (drugačni angeli)? Nežni an- gelski obrazi, ženstvenost, le- pota v kontrastu z dominant- nimi pričeskami in trdim ma- ke-upom ter dekliškimi obla- čile!. Pozabite na angele s svethmi, dolgimi kodri! Da- našnji angeli so seksi bitja z močnimi trendi v laseh in te- mačnimi pogledi. KRISTIJAN PETEK Pričeske: Kristijan styling team, make-up: M. Mihelčič, oblačila: Urša Drofenik, foto: Leben/Rosina. Št.20.-20.inai1999 m KRONIKA s CEUSKEGA Ženske, ki ne odločajo le ob štedilniku Taborska županja je mati petih otrok - Prvo slovensko županjo v novi državi so izbrali na Ljubnem - Celjska podžupanja na britanskih lokalnih volitvah ženske so pogosto ravnate- ljice šol, vrtcev, kulturnih in socialnih ustanov, v politiki, državni upravi in gospodars- tvu pa so na vodilnih mestih poredko. Na našem območju imamo dve županji, celjsko podžupanjo ter tri načelnice upravnih enot. Kdo so, kaj delajo, kako jim uspeva? V Sloveniji imamo vsega de- vet županj. Med njimi je po- sebno zanimiva županja spod- njesavinjske občine Tabor Vi- da Slakan (SKD), mama petih otrok. Gre za prvo županjo nove občine, ki je bila pred izvolitvijo dve leti predsedni- ca sveta domače krajevne skupnosti. Med 1500 občani, ki so jo izbrali za županjo, skoraj ni doma, katerega pre- bivalcev ne bi poznala oseb- no. Župansko funkcijo oprav- lja nepoklicno ter je redno za- poslena na izpostavi geodet- ske uprave v Žalcu, prosti čas pa posveča tako številni druži- ni kot občanom. Z možem Simonom, ki je zaposlen v SIP Šempeter, se veselita petih otrok, ki še niso pri kruhu. Najstarejši sin Pri- mož opravlja pripravništvo kot zdravstveni tehnik ter na- merava jeseni na mariborsko pedagoško akademijo, Andraž obiskuje drugi letnik ljubljan- ske glasbene gimnazije, Patri- cija je v tretjem razredu tabor- ske šole, Ožbej v prvem, najmlajši Tilen pa bo jeseni odšel v malo šolo. Vsi skupaj so navdušeni smučarji, ki se v zimskih mesecih radi odpravi- jo na nekajdnevni oddih na slovenska smučišča. Prvo slovensko županjo v novi državi so si leta 1994 izbrali v občini Ljubno ob Savinji. Anki Rakun so voliv- ci na zadnjih volitvah med tremi kandidati namenili 73 odstotkov glasov in to znova v prvem krogu. Prvi dve leti županovanja je funkcijo opravljala nepoklicno ter bila redno zaposlena v trgovsko- turističnem podjetju Savinja v Mozirju. Odkar so ugotovili, ^da terja občina z 2800 prebi- valci »celega« človeka, se je povsem posvetila delu v ob- činski stavbi. Rakunova ni bi- la nikoli članica kakšne poli- tične stranke, ljudje so jo do- bro spoznah kot predsednico turističnega društva Ljubno, ki je imela na skrbi organiza- cijo znamenitega Flosarskega bala. Osem let je bila tudi predsednica Društva računo- vodij in finančnikov Zgornje Savinjske doline, saj je po stroki ekonomistka. S soprogom Stankom, ki je podjetnik, živita na Ljubnem, kjer ima on trgovino z avto- mobilskimi rezervnimi deli in avtomehanični servis. Njuna otroka sta v Ljubljani absol- venta, Alenka na področju psi- hologije ter Matjaž na strojni fakulteti. Ljubenska županja rada kolesari ter se vsak dan odpravi na petkilometrsko pot v Varpolje, k tašči. Z možem rada odhajata na dopust na morje, če je mogoče, pa še na kakšen izlet po Evropi. V Celju, kjer je nekoč župa- novala Olga Vrabič, je od za- četka maja med tremi podžu- pani tudi ženska. Janja Ro- mih (ZLSD) bo imela na skrbi predvsem nekatere projekte s področij negospodarskih de- javnosti in turizma, na katere so v preteklosti malo pozabili. Sicer pa je Romihova vidna članica Združene liste social- nih demokratov: predsednica njene območne organizacije v Celju, regijska koordinatorka ter članica republiškega pred- sedstva stranke. V okviru so- delovanja s Socialistično inter- nacionalo je bila v začetku maja letos že drugič v Veliki Britaniji. V času tamkajšnjih lokalnih volitev se je na pova- bilo laburistične stranke Tonyja Blaira udeležila izme- njave izkušenj. Letošnji maj je zanjo očitno posebno pomem- ben, saj je postala tudi članica prvega slovenskega ženskega Lions kluba Mozcik Celje, ki se bo ukvarjal z dobrodelnost- jo. Ker se bliža poletje, je po- membno omeniti, da vodi or- ganizacijski odbor prireditev Poletje v Celju, knežjem me- stu. Celjska podžupanja je zapo- slena kot vodja izpostave za obrambo (v osmih izpostavah v naši regiji so štiri vodje žen- ske, kar je slovenska redkost). Po izobrazbi je diplomirana obramboslovka, ki želi nada- ljevati z magistrskim študi- jem. V prostem času ima veli- ko veselje do kuhanja (v celj- skem Domu Sv. Jožefa se je zato udeležila kuharskega te- čaja po receptih sestre Vende- line, ki jo posebno ceni), zelo rada je v naravi ter zelo rada spoznava veliki svet. Za novo leto je bila v New Yorku, lani v Južni Afriki in Kaliforniji. Med tremi podžupani mest- ne občine Velenje je Roza Ana Hribar (DeSUS), ki ima tako od januarja na skrbi področje krajevnih skupnosti in dru- štev. Sicer pa je v stranki De- SUS predsednica območnega odbora ter podpredsednica pokrajinskega odbora v Celju, podpredsednica njenega sveta na republiški ravni, članica sveta velenjskega zdravstve- nega doma in članica državne- ga nadzornega odbora za suk- cesijo, v zvezi s premoženjem bivše Jugoslavije. Upokojena projektantka velenjskega rud- nika (po poklicu rudarska in- ženirka) živi z možem Ludvi- kom, prav tako upokojencem rudnika, v Pesju. Njuna hči Vlasta živi v Kopru, sin Dušan v Velenju. Če imamo v dvaintridesetih občinah celjske regije vsega dve županji, imajo ženske več besede v upravnih enotah, kjer je zaradi narave dela manj popoldanskih obvezno- sti. Med osmimi upravnimi enotami na Celjskem so žen- ske na čelu v Slovenskih Ko- njicah, Šentjurju in Velenju (med 58 upravnimi enotami v Sloveniji imajo ženske glavno besedo v 13-ih). Načelnica upravne enote Slovenske Konjice Sonja Punčuh je bila pred tem na občini sekretarka za gospo- darstvo in splošne zadeve ter članica konjiške občinske vla- de. V uradno najlepše ureje- nem evropskem mestu živi dve desetletji, kamor se je diplomirana ekonomistka primožila iz Petrovč. Z mo- žem Božem, ki vodi konjiško ekspozituro za plačilni pro- met, imata tri sinove: Primož je študent prava, Simon gim- nazijec ter Gregor osnovnošo- lec. V konjiškem javnem živ- ljenju jo poznajo tudi kot čla- nico sveta Lambrechtovega doma za starejše občane, kot redno obiskovalko konjiške knjižnice in kuhurnih prire- ditev, pri srcu pa so ji tudi sprehodi. Kultura in športna dejav- nost sta v redkih trenutkih prostega časa v veselje tudi načelnici šentjurske upravne enote mag. Andreji Stopar. Pred tem je bila zaposlena kot šentjurska veterinarska inšpektorica ter raziskovalka ljubljanske veterinarske fa- kultete. V študentskem času je bila v Ljubljani v prelom- nih letih predsednica Univer- zitetne konference ZSMS. Po izobrazbi je doktorica veteri- ne, ki je čakala na prvo redno zaposlitev leto in pol. Magi- sterij je opravila, ko je že bila mama sinka Tomaža, danes učenca 2. razreda osnovne šole, s katerim živita v Šent- jurju. Z njim rada odhaja na sprehode, plavanje in podob- no. Kot načelnica daje pouda- rek tudi kulturi, saj pripravi v Ipavčevi hiši vsako leto po eno likovno razstavo. Naju- glednejši povabljenec je bil pokojni slikar Jože Tisnikar, ki je prišel v Zgornji trg oseb- no. Na športnem področju je znana kot predsednica šent- jurskega ženskega košarkar- skega kluba. Milena Pečovnik je na^ niča upravne enote v Vele^j ki deluje za potrebe 42 tj^ prebivalcev. Za razliko prejšnjega delovnega mest velenjskem rudniku, kjer bila pravnica, dela v veliki čini med ženskami. Dipl(J rana pravnica ni bila n« članica kakšne politične sil ke ter daje prednost strJ Prvi dve desetletji življenja! preživela v Šoštanju, zdaj žj^ z družino v Velenju. Mož Igo, ki je podjetnik kovinsko-pp^ delovalne stroke, je prejel \ tos nagrado kot eden najbolj ših slovenskih manjših podje; nikov. Oba sta zelo zaposlena zato jima veliko pomeni skup ni čas z obema sinovoma: gimnazijcem Miho ter osno^ nošolcem Mitjo. Vsi skupaj s, pozimi redno odpravijo na t? den smučanja, pri čemer j treba povedati, da sta sinov tako pridna šolarja kot usp( šna smučarja. Milena Pečou nik je velika ljubiteljica sli karstva, zato redno obiskuji razstave v Velenju ter tudii Ljubljani. Županj, podžupanj ter na čelnic upravnih enot na Celi skem je malo, še manj žensk pa je v poslovnem svetu. M« najpomembnejšimi direkten cami je gotovo treba omenit! glavno direktorico poslovnegi sistema Aero Mileno Brezigai (nad 700 zaposlenih) ter glav no direktorico Izletnika AiM Jovanovič (nad 500 zaposle nih). ' BRANE JERANKO Vida Slakan Anka Rakun Sonja Punčuh Janja Romih Št. 20. - 20. moj 1999