Ust !*tiafa oč oktobra 1947 kot tednik -r- Od 1. januarja 1958 kot poltednik — Gd t januarja 1960 trikrat te žensko — Od 1. januarja 2964 kot poltednik, in sicer P* sredah in sobotah — f^USILO SO KRANJ, SREDA, DNE 23. SEPTEMBRA 1964 LETO XVII. — ŠT. 75 — CENA 10 DINARJEV Ustanovitelji: občinski odbori SZDL Jesenice. Kranj, Radovljica, Skofja Loka, Tržič — Izdaja iP »Gorenjski tisk« — Urejuje uredniški odbor, odgovorni urednik KAREL M A K U C CIAL1STICNE ZVEZE DELOVNEGA LJUDSTVA ZA GORENJSKO fDanes Novotny ji Kranju Kranj, 22. septembra — fedsednik češkoslovaške socialistične republike in prvi [sekretar CK KPC Antonln No-' &votn(y s soprogo Boženo bo Prispel danes, v sredo ob 8.45 v Kranj. Zatem se bo češkoslovaški predsednik odpeljal •na * Brdo. •Ob tej priložnosti bo na fTrgu revolucije slovesni spre-flem za visokega gosta. Občinske organlizacije skupno z občinsko skupščino so povabile vse šole, delovne kolektive in Prebivalstvo, da se udeleži sPrejema In pokaže naše simpatije do najvišjega predstavnika bratske socialistične dežele. Predsednik Novotnv s spremstvom je prispel včeraj v Jugoslavijo na uradni obisk, ka-m°r ga je povabil predsednik 'SFRJ in generalni sekretar ZKJ Josip Broz Tito in bo ostal naš gost do sobote, 26. septembra. Med Titom in No-votnvm je bilo že včeraj v Beogradu, sicer uvodno, toda "krati zelo prisrčno srečanje. Oba državnika sta v svojih sdravicah poudarjala oboje-*transko korist medsebojnih odnosov v zadnjih letih in že-da bi te vezi še bolj razšli in' razširili. Razstava o prometni vzgo V soboto dopoldan so v avli občinske skupščine na slovesen način odprli zanimivo razstavo, namenjeno prometni vzgoji in požarni varnosti, ki bo odprta do ponedeljka 27. septembra. Ob Navzočnosti številnih predstavnikov oblasti, JLA, šolstva, prometa požarne varnosti, zastopnikov vseh ostalih občin na Gorenjskem, je razstavo odprl predsednik sveta za'občo upravo ini notranje zadeve in občinske skupščine Kranj Maks štromajer. Do sedaj si je razstavo ogledalo že približno 2 tisoč ljudi predvsem šolske mladine. Taka razstava je bila že v škof ji Loki, v Šenčurju in v Cerkljah, iz Kranja pa jo bodo prenesli še v Tržič, v Radovljico in na Jesenice. Po hribih je spet začel »strašiti« sneg, bliža se zima in skrb za ozimnico Je pred nami. Ker je bil donos krompirja, jabolk in nasploh pridelek v kmetijstvu dokaj dober, tudi z ozimnico ni težav. Zato so dobro založene trgovine in tržnice, mnogi potrošniki pa imajo možniost, da si zagotovijo ozimnico kar neposredno od proizvajalcev. Težje pa je to jesen za premog v nekaterih krajih. Tudi na tovornih železniških postajah so te dn|l vrste vozov naloženih s krompirjem za odvoz potrošnikom v druge kraje. Motiv iz Naklega pri Kranju. Več prihrankov kot dolga Razlika med hranilnimi vlogami in najetimi potrošniškimi krediti na Gorenjskem se počasi zmanjšuje. Vendar Imajo za sedaj še vedno Gorenjci več denarja na svojih hranilnih knjižicah kot pa dolga v bankah in nekaterih trgovinah. Razmerje med lastniki ' hranilnih knjižic in za-dolžnih menic je 3:1. Vzrokov za počasno izravnavanje kreditov in vlog je več. Predvsem pred jesenjo krediti vedno narastejo, ker se ljudje zalagajo za zimo. Hkrati se poleti hranilne vloge vedno znižajo. Mnogi namreč vlagajo med letom denar zato, da al lahko privoščijo udobne počitnice. V kranjski komunalni banki je bilo n. pr. v juliju in avgustu za 3 milijone dinarjev več izplačanih kot pa vplačanlih hranilnih vlog. Pomembno postavko pri najetih potrošniških kreditih predstavljajo krediti za nakup avtomobilov. Samo v kranjski občini je 1112 ljudi zadolženih za avtomobil. Skupno predstavlja dolg za nakup avtomobilov skoraj po-lojvico vseh potrošniških kreditov. Razen vsega navedenega pa so zadolžitve močno narasle tudi zaradi različnih netočnih govoric o spremembi pogojev pri najemanju potrošniških kreditov. Zlasti v avgustu so banke zabeležile velik skok. Vendar zanj ni nikakršnega razloga stvarnega razloga. -ik Širša razprava o spremembah in dopolnitvah statuta ZKJ Spodbuda k novi praksi V ponedeljek, 21. septembra je bila redna seja Občinskega komiteja ZKJ Kranj. Razpravljali so o predlogu sprememb in. dopolnitev statuta ZKJ. Predlog o dopolnitvah in spremembe statuta so komunisti in širša javnost sprejeli z velikim zanimanjem. Doslej so o tem dokumentu razpravljali člani posamič in v mnogih organizacijah. Vendar za sedaj še v ožjih krogih. Te razprave so že navrgle nekaj vprašanj. Tam, kjer so razpravljali o predlaganih spremembah statuta le po členih, torej bolj formalno, niso pa se poglabljali v vsebino družbenih dogajanj, so nekatera določila tudi napak tolmačili. Člani komiteja so zato predlagali, naj bi osnovne organizacije začele sistematičneje proučevati spremembe status ta. K razpravam naj bi vabili vse, ki jih problemi zanimalo. Bistvo sprememb naj bi se članstvu razložilo čim bolj razumljivo. Razprava o tem dokumentu naj bi spodbudila naše ljudi k razmišljanju o vseh sodobnih problemih in hkrati pomagala osnovnim organizacijam, da se otresejo nekaterih starih navad. NV živahni razpravi so prisotni največ govorili o rotaciji v vodstvenih organizacijah ZKJ, o problemih odgovornosti komunistov in o oblikah delovanja. Predlagali so, naj bi se morda tudi v vodstvih ZKJ uveljavil ob volitvah princip obvezne izmenjave polovice članov posameznih vodstev, medtem ko predlog statuta predvideva, da se jih mora izmenjati najmanj četrtina. Prav tako so menili, da bi moral ■statut bolj poudariti aktive komunistov kot eno zelo primernih oblik dela komunistov v občini. — KS krv**? krajevne skupnosti je f^ono uspel pripraviti vse P°trebno za preureditev okolja Jl°Yiri stanovanjskih blokov. JaJeli so tovornjak, dobili strežne strokovne delavce, si deg0t?vih' nekaj najnujnejšega v ,narJa in organizirali stanova k* so se sami prijavljali *a Vsa težaška dela. Po načr-{..' ki jih je izdelal arhitekt, * "jorali posekati tudi jabla-ha'f •'e' čePrav stara in grdila, letOS kar dobro obro" Obe Tla' preC* P°sek°m Vi r^ Jablano — skupno imo- nil°'^ se'] sveta so se zmc-. 'i da to prepustijo štefani- ko*^Tridni snažilki treh blo_ dr7' ako Ji delno pomagajo ja"n°zimnicc- Štefanija je pri-1 - la» da jo imajo vsi radi od otrok pa do upokojencev. Do vseh ima prijazno besedo in vsakomur pomaga, če le more. Poleg tega pa je zelo pridna. Zjutraj, ko hodijo prvi po mleko, jo že vidijo- z metlo naokrog in tako je skoraj vedno do teme. Iz oddaljene hribovske vasi se je preselila v mesto. Tu pa ni dobila zaposlitve, ker nima šol, ne kvalifikacije. Niti nobene priznavalnine ni še dobila, čeprav je prav zaradi Štefanije. »Ne bom pustil, da brez mene 'lajeio nekomu zastonj jabolka, ki so naša skupna last. Kaj me br"a, če snažMka malo zasluži. Bi se šolala in šla delat kot jaz, pa bi več zaslužila. Zakaj pa toliko govorijo povsod o plačah po delu.« Tako je začel godrnjati Ven-celj, eden izmed stanovalcev, ki je prišel na delo in se naslanjal na veliko, zarjavelo lo- Stefanijina jabolka bila med vojno internirana, ker, je imela v hiši partizane. Toda, skromna kot je bila vedno, je tudi z 22.000 dinarji znala zagotoviti najnujnejše sebi in skrbeti za sina, ki hodi v industrijsko šolo. Toda ondan je na delovišču, med stanovalci, ki so prišli kot prostovoljci čistiti določen kraj za bloki, nastal pravi prepir pa to. Nastal je »živahen« razgovor. Pravzaprav so vsi obsojali Ven-celjevo govorjenje, toda v večini se niso hoteli spuščati v pogovor z njim, ker ga že poznajo kot čudaka, nergača in skrajnega egoista. Zato so se mnogi samo spogledovali in zmajali z glavami. Toda Rozka, ena izmed že- na, ki so bile na tem delu, ni zadržala besede. »Da vas ni sram take nevoščljivosti do te uboge žene,« je dejala. »Če vam ni prav, bi pa prišel oni večer sestanek in tam povedal. Zdaj ji pa očitate tistih par jabolk. In prav vi, ko nimate n ti enega otroka, ne skrbi kot jih ima ona v takih težkih raz-n-.~ah! Kje imate zavest! Kakšen je vaš odnos (do ljudi, do ženske, ki vam vsak dan čisti stopnice, predpražnik pred hšnimi vrati in pomete pred vašo garažo!« Rozka je govorila še in še. Prav razburjena je bila. Drugi so ji na tiho odobravali, se spogledovali in navidezno skušali z ropotom lopat preprečiti moč teh besed, da ne bi prišlo do še večjega prepira. Vencelj je v začetku osorno prigovarjal Toda, ko je opazil, da mu nihče ne pomaga, se je razjezil. Treščil je lopato v bližnji grm in odšel. Vsi so obsojali njegovo sebičnost in nevoščljivost do pridne in delavne žonc-matere. — K. M. Novi pogledi na investicijsko politiko Korak naprej Osnovni cilj naše ekonomske politike na področju razširjene reprodukcije, ki je posebej poudarjen v tezah za VIII. kongres ZKJ, Je prenesti skrb za investicije na delovne organizacije. Znova je to načelo poudarjeno tudi v nedavno sprejeti resoluciji zvezne skupščine o nadaljnjem razvoju našega gospodarstva. To je nov korak v uveljavljanju samoupravljavcev. Morda je zato prav, nekoliko podrobneje spregovoriti o novih pogledih na investicijsko politiko. Predvsem ne pomeni decentralizacija investicijskih sredstev drobljenja investicijskih naporov, marveč tudi možnost, da se na demokratičen način opravi njih centralizacija. Pri tem imajo seveda pomembno vlogo subjektivne sile v delovnih organizacijah. Z načrtnim investiranjem in prostovoljnim oročanjem prostih sredstev lahko preprečijo administrativno poseganje na to občutljivo področje našega gospodarstva. Poglavitna naloga, ki je pred samoupravnimi organi v delovnih organizacijah v sedanjem obdobju našega družbeno-ckonomskega razvoja je, kako rešiti nasprotje med drobljenjem sredstev in potrebo po centralizaciji, med posamičnimi kiteresi podjetij in skupnimi interesi družbene skupnosti. Ni dvoma, da tega protislovja ne bo moč reševati premočrtno. Izkušnje pa obenem kažejo, da se ne bo mogoče izogniti reševanju tega problema, če samoupravljalo, ne bodo razmišljali o teh vprašanjih, se kaj lahko ponove napake, ki smo jih vsi skupaj delali v preteklosti. Praksa jc doslej pokazala doka jšnjo . nesmotrnost razdrobljenega investiranja. Sredstva delovnih organizacij so se mnogokrat nesmotrno drobila. Delovne organizacije so povsem drugače trosile »lastna« kot najeta sredstva. Za najeta sredstva so morale'pripraviti vsaj delno (čeprav formalno) dokumentacijo »lasten« denar pa so zapravljale bolj ali manj po posluhu. Rezultati take kratkovidne investicijske politike so znani, kot nasprotje take prakse drobljenja investicij se je nujno poja-i vila ustrezna državna intervencija, ki pa je nosila s seboj kopico problemov in zaostrovala nasprotja v razvoju gospodarstva, Kakor-, koli namreč danes ni »čistega« gospodarstva brez določane inter-1 vencije države, je vendar cilj naprednega gibanja, ki ga sprožila prav jugoslovanska praksa, ukiniti vsakršno nepotreb; ierven-cijo v gospodarstvu. To pa se seveda ne da uveljaviti brez akcije naprednih družbenih sil. Letošnje investicijske izkušnje so posebej dragocene. Kažejo>| predvsem, da nobeden ne more investirati toliko kot želi, marveč le toliko kolikor zmore. Razen tega izkušnje kažejo, da so vse investicije na vrat, na nos predrage in mnogokrat zgrešene. Mnogim podražitvam je botrovala nedodelana tehnična in ekonomska dokumentacija. Posebej pa bi se morali naučiti, da ni moč intvestirati izolirano. Težave z električno energijo so dokaz za to. Čeprav nekoliko kampanjsko, smo investicije letos na Gorenjskem vendarle uspeli nekoliko umiriti. To kažejo rebalansi občinskih planov in polletni obračuni gospodarskih organizacij. Vendar dosedanji rezultati ne predstavljajo bistvene prelomnice v investicijski praksi. To potrjuje več dejstev. Predvsem gospodarske organizacije še vedno niso povsem dojele vse pomembnosti investicijske štednje, še vodno oročajo prosta sredstva le bolj zaradi pritiska (banke, občine itd.), ne pa zaradi lastne potrebe — na osnovi izdelanega programa lastnega razvoja. Zato je večina vlog kratkoročnih. To pa je negativno, ker na videz in trenutno povečuje kreditno zmogljivost bank in tako prispevek k razširitvi investicij. Morda ne bi bilo slabo, če bi samoupravni organi, ko sklepajo o prostih sredstvih poslovnega sklada, pomislili, da bo obvezno oročanje sredstev za investicije splošnega pomena v kakršnikoli obliki že, obveljalo vse dotlej, dokler ne bomo našli drugačnih možnosti za njih financiranje. Težnja po pridobivanju »lastnih« sredstev najbolj spodbuja delovne kolektive, da povečujejo ali skušajo povečati cene svojim proizvodom ali storitvam. Polletni obračuni v večini gorenjskih občin kažejo, da so se zlasti v terciarnih dejavnostih (brez gostinskih) skladi močno povečali ob istočasnem povečanju osebnega dohodka ne da bi ustrezno narasla delovna storilnost. Tako pridobljena sredstva podjetja potem zapravljajo »na pamet«, večkrat mimo potreb in predvsem brez pravega učinka. Investicije niso nepomemben akt delovnih organizacij. Delavski sveti sicer v načelu potrjujejo potrošnjo investicijskih sredstev. Konkretna potrošnja pa je mnogokrat slučajna in odvisna od posameznikov. Zato Je kot prvo zdravilo zoper nesmotrne investicije treba uveljaviti prakso popolne javnosti pri investicijskih odločitvah. Razen tega pa je potreba uveljaviti načelo koristnosti vsake investicije. Navsezadnje je osnovni cilj razširjene reprodukcije v naših družbenih razmerah, ustvarjati boljše možnosti za osebni in splošni standard slehernega proizvajalca in vseh državljanov. Vsako investicijo je zato treba tudi iz tega vidika ovrednotili. Za investicije širšega pomena seveda ni mogoče vedno čisto neposredno dokazati tega učinka. Investicije v delovnih organizacijah pa bi morale pokazati tudi neposredne rezultate. Zato ne bi bilo pretirano, če bi samoupravni organi vztrajal!, naj vsaka i investicija zagotovi pove čan osebni dohodek zaposlenim. To naj bi bil osnovni korektiv, ki naj bi spravil investicije predvsem iz »lastnih« sredstev v razumne meje. — sik 1229487857995294 ^375 0^009175^33535717534946594^574918594 / CT>t?r»v ?K. srnTFMnUA 1964 Smrt Otta Grotewohla V ponedeljek, 21. septembra, je v 70. letu umrl predsednik vlade Nemške demokratične republike Otto Grotevvohl. Politično zavest si je iizobliko-val v političnih bojih med obema vojnama in je po drugi svetovni vojni postal voditelj stranke in vlade dela razdeljene Nemčije. Ko so ustanovili enotno socialistično stranko so ga takoj izvolili v pre-zidij CK enotne socialistične stranke, kasneje pa je postal njen predsednik. Na tem položaju je bil vse do leta 1954, ko so ga izvolili v prezidij CK enotne socialistične stranke. Na položaju predsednika Nemške demokratične republike je bil od oktobra 1949. De Gaulle v Južni Ameriki V VVashingtonu posvečajo veliko pozornost obisku francoskega predsednika de Gaulla v državah Južne Amerike. Ugotavljajo, da je sodelovanje Francije z Južno Ameriko zaželjeno, zlasti na gospodarskem in socialnem področju. Poudarjajo pa, da de Gaullov obisk ne bo škodoval ZDA, ker upajo, da se francoski predsed-Ddk ne bo spuščal v-kakšne akcije v zvezi s Kubo. i Malta postala neodvisna Po 150 letih britanske nadvlade je postala 21. septembra Malta uradno neodvisna v sklopu Britanske skupnosti narodov. Postala je 19. država članica Common-wealtha. Vremenska napoved za danes in Izgledi za prihodnje dnu Danes bo pretežno sončno in še vetrovno. V naslednjih dneh bo suho in toplo vreme. Temperature se bodo dvignile. Najnižje nočne temperature bodo okoli 0 stopinj, v Primorju 8 stopinj; dnevne temperature bodo okoli 18 stopinj, v Primorju 20 stopinj. Vremenska slika Nad srednjo in južno Evropo se je zgradilio področje visokega zračnega pritiska z jedrom severno od Atlantika. Ob severozahodnih vetrovih doteka nad naše kraje hladnejši zrak. Vreme v torek ob 13. ure Brniki — pretežno jasno, 15 stopinj, 1022 milibarov, pritisk je ustaljen; Planica — jasno, 12 stopinj; Jezersko — pretežno jasno, 9 stopinj; Triglav-Kredarica — minus 5 stopinj, piha severoza-hodnik s hitrostjo 80 kilometrov na uro. Deset ur po nristanku Illušina 18 na surčinskem letališču, lz katerega so izstopili predsednik čehoslovaške republike Anthonv Novotnv in njegovo visoko spremstvo, Je nastopila v veliki dvorani Doma sindikatv v Beogradu češka filharmonija. Z glasbil številnega orkestra smo slišali skladbe lz zakladnice čeških mojstrovin. Ta vzporednost nas je še bolj prepričala, koliko stekališč in sličnosti ima češko in naše kulturno izročilo, kako so nas s češkim narodom vetzale v zgodovini številne skupne politične in kulturne črte. Zadnje tedne prihaja do izmenjave državnih oblrkov z državami naše najbllžnje soseščine, s socialističnimi državami, pa naj gre pri tem zn uradne aH neuradne sestanke. Naši odnosi s socialističnimi državami se vedno bolj utrjejujejo, kar dokazuje, da se nesporazumi, ki so po drugI svetovni vojni nastajali, odpravljajo, le Iz uvodnih nagovorov na surčinskem letališču Je mogoče razbrati, da je utrjevanje medsebojnih odnosov poglavitni namen sedanjih razgovorov med državnikoma dveh socialističnih dežel. Po dn"»l strani pa so zadnja leta že dokazala, da gospodarsko sodelovanje koristi obema državama, pa je tako pričakovati, da bodo znatno razširili že precej razvito trgovinsko izmenjavo, saj je znano, da češkoslovaško uvrščamo litike je obisk lz Prage pomemben činitelj. Naš predsednik kmalu odpotuje v Kairo na drugo konferenco šefov nevezanih držav, kjer se bodo zbrali v velikem številu privrženci politike mirne koeksistence. Pred tako važno konferenco, ki bi naj uzakonila načela mirnega sožitja, je čehoslovaška republika Ima mcl vsemi vzhodnimi državami največjo zunanjetrgovinsko izmenjavo na glavo prebivalca. Vrednost blaga, ki ga letno izvaža, znaša več kot 25 odstotkov celotne njene proizvodnje. DrugI zelo važen podatek njene industrijske moči je v tem, da proizvaja okoli 2 % Obisk iz zlate Prage med industrijsko najbolj razvite dežele v Evropi, pa tudi naša industrija se Je po II. svetovni vojni tako naglo razvila, da postaja dober odjemalec In dobavitelj v medsebojni trgovinski izmenjavi, že pred obiskom predsednika Novotnvja v Jugoslaviji so gospodarski izvedenci pripravljali dolgoročne načrte gospodarskega sodelovanja, k?r samo priča, da bodo v .sedanjih razgovorih proučili vse možnosti. Tudi z vidikov mednarodne po- le toliko bolj pomembno slišati različna mnenja državnikov, ki lahko to politiko s svojim deležem znatno utrdijo. Ni pravzaprav nobena skrivnost, ko trdimo, da Je čehoslova.ška najbolj razvita industrijska država v vzhodni Evropi. Dobršen del proizvodnje čehoslovaške Industrije je usmerjen na Izvoz na tuja tržišča, kar ima velik pomen pri vključevanju njenega gospodarstva v mednarodno delitev dela in pri razvoju njenega Izvoza." celotne svetovne industrijske proizvodnje, dočim Je delež njenega prebivalstva samo 0,5 %. Vendar pa čehoslovaška industrija ni braz skrbi ln težav. Njena največja hiba Je v tem, ker sama nima dovolj surovinskih izvorov. Vse važnejše rude namreč mora čehoslovaška uvažati. 2e v razdobju med dvema vojnama je bila tako Jugoslavija dežela, ki je znatno oskrbovala češko industrijo s potrebnimi surovinami, zlasti z rudami barvne metalurgi- je Njena surovinska bog?stva *J v glavnem omejena na premog 'n redke žlahtne rude. Moč češke industrije je torej v zelo razviti predelovalni industriji. Izstopata v ospredje predvsem kovinska in kemična industrija, pa tudi v proizvodnji obutve Je čehoslovaška pravi industrijski velikan, saj ima največjo proizvodnjo čevljev na glavo prebivalca. Ko smo v grobih črtah spoznali značilnosti češke industrije, P»ž nI težko zaključiti, da se »""oslo-vansko in češko gospodarstvo med seboj zelo dopolnjujeta in da prav na tem. torišču lahko te se~ daj pričakujemo bistveno zboljšanje vseh oblik izmenjave. in m mm Namesto kuhinjskih receptov PLES V VOKLEM KUD »Janko Kalan« iz Voklega je pričel s svojo dejavnostjo v letošnji jesenski oz. zimski sezoni. V tem času organizira plesne vaje, ki so že druge po vrsti in dobro obiskane. Na zimsko sezono pa se pripravlja tudi dramska sekcija in knjižnica. Do zime bodo uredili tudi spodnje prostore, v katerih je klubski prostor in čitalnica s knjižnico. Nedeljsko kosilo NAJPREJ PESEK ™ _i j v a. t* ». m j . .. , z večjo skrbjo pripravite v ne- Turistično društvo Begunje je zelo delovno. Med drugim jim je delj0 ko imate vec časa pri tem uspelo pridobiti prebivalce'^ da so med sezono uredili zunanjost mjSijm na zaposlene žene poslopij, dvorišča, vrtove in drugo, skratka, lepo so poskrbeli za £as in razvoj ;e že daleč od-zunanji izgled kraja. Begunje obišče vsako leto že okoli 60 do 80 mahnil tuste običaje, ko je bilo tisoč turistov. ognjišče oziroma priprava hrane Težave pa imajo, ker so brez peskoloma ali kamnoloma, tako ena izmed glavnih skrbi žene. da morajo ta gradbeni material drago plčevati. Zato so se na svetu Dandanes, zlasti v industrijskih krajevne skupnosti že domenili, da bodo odprli peskolom. središčih Gorenjske, se je mnogo Zaščita nima državnih meja Ob srečanju gorskih reševalcev treh dežel na Vršiču Gospodinje, oprostite! Tokrat ne žena že moralo odreči pripravi gre za kuhinjske recepte niti za kosila čez teden. Pomagajo si s gospodinjske nasvete, marveč za tovarniškimi menzami; si »na hi- kramljanje in pomisleke o stan- tro« kaj napravijo in si poma- dardnem kosilu, ki ga navadno gajo kakorkoli. Ostaja v glavnem iztržku in to 249.000 din prvo in 277.000 drugo nedeljo. Seveda *u nc razpravljamo o ceni in kVftM" teti te hrane. Praksa bo prav g°" tovo dala nove izkušnje v prda- še dela prosti dan (nedelja ali gojevanju potrebam in razmeram praznik), ko si lahko privoščijo naše gospodinje. Tudi nc zasfj*' kaj »bolj poštenega«. Toda vse bolj se vsiljuje tudi pomislek . o tako imenovanem boljšem nedeljskem kosilu. Tiste redke »proste« ure (ne dnevi), ki v takih razmerah ostajajo zaposleni ženi, so tako dragocene, da jih marsikatera že skuša smotrneje uporabiti. Čaka jo namreč kup drobnega domačega dela: pospravljanje, čiščenje, krpanje, likanje itd. In končno ima takrat edino možnost, da se posveti otrokom in družini, im da tudi sama rjam kosila »od zunaj«, kadar imamo doma goste, družinski praznik, kjer je družina številna, kadar nam kuha nc zagreni i'n odvzame edine možne ure počitka, izleta itd. Skratka gre za to, da v današnjem razvoju v dviganju standarda in še posebno ob težnjah » vsestransko enakopravnost zCtie' postaja človek (v tem primeru žena-delavka) vse boli dragocen, vse več jc vredno njegovo delo in čas. Prosti čas mora človek 'z" rabiti za počitek, za razvedrilo, /a izlet in podobno, ali pa samo ki lih Pri Erjavčevi koči na Vršiču je bilo minulo soboto ln nedeljo zdravnikov. ^,ci,>m 1C!)CValu fil ^va, m ^^.^u irobn d 1 doma ki J111 Gorenjske, Koroške ln se poslužujejo enotne opreme in le pravico, marveč tudi potrebo ™ Vl** c r~nltie ?7v~n oziroma n%» ww l. wi„ a~t----Po enotedenskem delu. m m°c Zr 7_ T' ..i.!,; «,eri C)las BRALCeU drugače uživa ta čas za razvedrilo Slovenski reševalci in počitek, do katerega ima ne veliko praznovanje gorskih reševalcev Gorenjske, Koroške ln se Furlanlje. — Julijske krajine, ki Je bilo hkrati združeno z velikimi tehnike, kakor je bilo dogovor je vajami gorske reševalne službe vseh treh sosednih pokrajin. no v internacionalni komisiji za žal pa niti po naših mestnih , reševanje v Alpah. Za zimsko re- oz. industrijskih središčih še niso možnosti. Le organizacijske odii- V imenu Tajništva za gorsko Dr. Miha Potočnik je v svojem ševaje ima GRS Slovenije tudi 16 aane "godne možnosti za osvobo- ke z raznimi servisi za pomoč reševalno službo Gorenjske je govoru ratfd drugim poudaril, da lavinskih psov, ki so najučinko- ditev žene od nedelJskc kuhe- Ker gospodinjstvu pa so ^marsikje slovesnost otvoril Roman Herlec, je bfla prav na Vršiču leta 1912 vitejši pri reševanju ponesrečen- Sjf^ "JJJ- PrCmal° za njim pa so imeli pomembnej- ustanovljena GRS Slovenije. Po- ^ v snegu. Xxe> kjer pa jg hratla neprimerna _ še govore še predstavnik PZJ in udaril je, da je danes v Sloveniji Ostali govorniki so se med dru- za na dom že po izdelavi, a še predsednik PZ Slovenije Fedor že okoli 300 reševalcev in priprav- *Jm dotaknili tudi vprašanja manj po visoki ceni. In vendar „. ... „ ... . . .. , • xi •_• skupnega dela pri akcijah, pri je v razvitem svetu (a to ie že Košir, nadalje načebuk konusne mkov, ki so včlanjeni v 22 GRP. usposab]janju reševalcev in dra- tudi v mnogih naših mestih) že za gorsko reševalno službo Slo- Samo v Sloveniji obišče planin- gem delu. Prvi stiki so se pričeli možno, da zaposlena žena ob venije dr. Miha Potočnik, načel- ske postojanke letno povprečno že pred 10 leti med reševalci vseh edinem prostem dnevu preskrbi nik komisije za stike z inozem- 850 tisoč planincev in turistov, treh Pokrajin oz. držav. kosilo zunaj — v cenejših resta- stvom pri PZS Pavle Segula, ki doživijo približno 70 do 80 ne- Italijanski, zlasti pa avstrijski vraoijah in skupnih kuhinjah raz- j . ., /->t>o • /- i • x i * i • reševalci so poklonili našim re predstavnik GRS iz Celovca ing. sreč letno, kar je razmeroma ma- sevalcem precej daril, med dru Albert Gavl, predstavnik GRS lo. Vzrok za tako malo nesreč je gim 2 grelni blazini, ki Koroške Fritz Hauranek, pred- v tem, ker so naše gore izredno te vrste pri nas, razne priročni stavnik GRS Furlanije Bruno dobro opremljene z dobrimi pot- ke< učbenike in drugo.. Gibcomuzzi, predstavnik GRS mi, markacijami, kočami in za- , ^!avJe sex Je nadaljevalo v ne _ ... „ _, .... . deljo z reševaniem »hudih pone Italije Berto Perecutti in drugi, varovanji. ^ srečencev« v severni steni Moj ........ ... Vsi reševalci pri nas so pro- strovke. Reševalci so se obenem hrana izven rednih gostišč ob ne stovoljci in dobijo za svoje hu- seznanili z novimi tehničnimi na mano delo pri reševanju samo Pravami za reševanje. Za zaklju . ». . cek pa so se vsi ud< povrnjene stroške za izgubo za- ob Kugyjevem spomeniku v Tren- je. Podatki v Kranju kažejo, da sluzka m dnevnico za prehrano, ti, ki ga je organiziralo avstrijsko se sedaj mnoge družine osvobajajo domače nedeljske kuhe in reševalci so poklonili našim re- nih oblik. Da so tudi pri nas potrebe in sta P^1 težnje zaposlenih žena je že pokazal nedavno odprti obrat družbene prehrane v Kranju. Treba je povedati, da doslej niti Kranj, kjer je toliko zaposlenih, ni imel doslej menze, kjer bi se dobila ali pa vsaj zvrnejo, da se smeti razsujejo po tleh. Pri vsem tem pa razgrajajo in rjovejo po celo noč. Iz glasov, zlasti iz vriskanja je spoznati, da so to mladi ljudje. Načelo našega dela je poleg pro- društvo Naturfreunde. deljah, niti ob delavnikih za večerjo. A to še vedno velja za ček pa so se vsi udeležili slavja Jesenice, Tržič in vse druge kra- opraviti drugače. In v veliki meri že to dovoljujejo tudi gmotne K. M. IVaserjeva poslanica V Kairu so objavili drugo serjevo poslanico šefom neang žiranih držav, ki se bodo udeležili II. konference teh držav, v poslanici je sporočeno, da se oo konferenca pričela 5. oktobra uvodno sejo ob 18. uri. Pred^ednjj Naser izraža upanje, da si b°? vsi predstavniki neangažiranih o • žav skupno prizadevali, da ohranijo in okrepijo svetovni mir. Razgrajanje po Škof ji Loki S tem uničujejo ljudsko premoženje,, kvarijo lep izgled mesta, mir in spanec utrujenim ljudem. Prebivalci so se dogovorili, da bodo ob prvem takem razgrajanju obvestili postajo ljudske Skofja Loka se vedno bolj uveljavlja kot turistični kraj. Saj je bogata z naravnimi lepotami, pa tudi znana zaradi raznih starinskih znamenitosti. Toda obstaja neka klapa »veseljakov«, ki po cele noči razgrajajo dn če le morejo, napravijo kakšno škodo. Pred avtobusno postajo ln pošto je bilo postavljenih sedem ali osem iklopi, da se utrujen potnik lahko oddahne. Sedaj je le še ena klop cela, vse druge so razbite, čeprav so bile močne, ogrodje iz litega železa. Tuintam so nameščeni težki cementni ali azbestni lonci za cvetice. Pa tudi tega ne pustijo v miru. če le morejo lonce prevrnejo, da se zemlja in cvetice razsujejo. Na več krajih so nameščene pločevinaste košarice za smeti. Veliko jih že manjtka:, Viruge pa, če ji ne morejo odtrgati ali izpu-litii pa jih drugače poškodujejo stovoljnosti tudi v tem, je po- Srečanje reševalcev vseh treh hodijo na kosilo v ta obrat ozi-udaril Potočnik, da rešujemo vse drfav Je bilo nadvse prisrčno in roma ga nosijo domov za ceno lahko zapišemo, da je vsestransko 300 din za celotno kosilo. Teh doseglo svoj namen Takih sre- nekaj nedelj se je tega poslužilo čanj bo v prihodnje še več. Že približno po 700 do 800 ljudi, se naslednje leto bo verjetno v Av- Pravi več sto družin. Točna šte-še v Italiji in vilka ni znana, ker se v jedilnici obrata (izven oddaje na dom) ponesrečence brezplačno. V tem smislu so bili tudi dogovori z GRS Avstrije in Italije. Značil-milice, ki naj potem ukrepa po nost za GRS Slovenije oz. Jugo- striji, nato pa svoje. slavijo je tudi v tem, da pri re- drugod. Jakob Stukl sevanju sodeluje veliko število r C. lahko predvideva le po doseženem V nedeljo so v Bohinju znova priredili tradicionalni »Krayj» bal«, ki Je imel veliko obiskovalcev. Kot vedno so se gi vračali »mokri« znotraj, **f Je že v navadi, toda nekaj Je bilo letos celo namočenih zunaj, ker so padli z mosta c Savico na Ukane. Na «•» planšarlce v narodnih nosan, ki so se vrnile s plan'n Iščemo fanta za razvoz blaga ki ima dovoljenje za vožnjo z mopedom. in pomožno delo v trgovini, Plača dobra. Nastop takoj. Veletrgovina ASTRA Blagovnica v- KRANJ, Titov trg 7 Sprevodnik — potnik Ob 22.15 odpelje iz Kranja za škofjo Loko avtobus. Brez pozdrava vstopi sprevodnik in začne pobirati denar. Verjetno je stalno v službi na tej progi, zato potnike pozna in se pomenkuje z njimi. Za potnika, ki mu na zadnjem sedežu ponuja denar, se ne zmeni. Ne da bi ga pogleda: in vprašal, kam potuje, vzame siprevodnik kovanec za 50 dinarjev in mm da vozni listek. Potnik ga je prej dvakrat opozoril: »Do Labor, prosim-« i Do Labor stane vožnja 40 dinarjev. Sprevodnik gre dalje. Potnik ga opozori: »Dvakrat sem vam rekel ,do Labor'«. In kaj naredi sprevodnik. Da mu še en vosnl listek za 40 dinarjev. Potnik ne ve, kaj naj stori. Se enkrat pojasni sprevodniiku, do kam potuje in da potrebuje samo eno karto. »Ne zafrkavajte me,« mu v povišanem tonu reče sprevodnik. Nastane prepir. Sprevodnik pravi, da ni pijan ln ve, kaj dela. Potniku je bilo dovolj. Sprevodnik mu grozi, da bo poklical miličnika. Ostali potniki se smejejo, toda, na čigav račun. Ne gre za 10 dinarjev, gre za odnos potnik — sprevodnik. Mi-sldm, da mora sprevodnik vprašati potnika, do kam potuje in ne saimo brez besed ne da bi ga pogledal, vzeti denar. Presodite, kdo je bil upravičen, da se je razburjal: potnik ali sprevodnik. Z.U. p: ;;^ikw»ii«w ■ ^l^lJ^^'v>y■^^)^»^!^^l^d!ll^^^>^ g**na SEPTEMBRA 1964 i naših komun • Iz naših komun • Iz naših komun • Iz naših komun • Iz naših komun • Iz naših komun • ti naših komun • Iz naših komun HO sahoktat po ut>kaj KDO IAIA TO NA VESTI? Vsi mladinski odseki pri PD na Gorenjskem so v drugi polo- I-Ivici tega meseca pričeli z akcijo očiščevanja na raznih počivališčih V naš.h planinah. Mladi plan nci bodo do konca tegu meseca očistil; zakopali vso nesnago in odpadke, tako da bodo planine prihodnjo pomlad spet čiste in snažne. Take akcije mladih planincev zaslužijo vso pozornost in pohvalo. Za bodoče pa bi bila dolžnost nas vseh, da še v začetku pomladi pričnemo opozarjati obiskovalce narave in planin, naj nc Puščajo na počivališčih ostankov malic in drugih odpadkov. Temu 'vprašanju bL morala tudi turistična društva posvetiti več pozornosti, U KANALIZACIJE, VODOVODI.. . ;' Komisija za male asanacije pri občinskem odboru RK Kranj Je v letošnjem letu opravila veliko koristnega d^'a predvsem v tesnem sodelovanju z osnovnimi organizacijami RK in krajevnimi ^Skupnostmi ter s pomočjo finančnih sredstev, ki jih je kom sija prejela kot dotacijo. Do sedaj so bila izvršena dela na gradnji re-, kjzervoarja v Dupljah, kanalizacija v Šenčurju, Britofu, Trstenlku, iJNjivicah in Preddvoru, zajetje studenca V Kokri, gradnja gnojnih "dam v Zgornji Besnici in Goboveih ter sanitariije v Drulovki. ' Težave pa ama zaradi pomanjkanja gradbenega materiala. Ko j »o le-tega dovolj na voljo, bo izvršena še kanalizacija na Jezerskem, ^odni rezervoar na Stefanji gori; vodni jaški v Zabnici in L'io.ina jama v Naklem. Komisija v glavnem prispeva le gradbeni material, *se ostale pa zainteresirani posamezniki oz. krajevne skupnosti, fcato se vrednost opravljenih del vsako leto poveča za več milijonov u-iiarjev. ' ' jf:'v . , "4f./' . • * VODA ZA SANITARIJE ' Planinski dom na Kredarici pod Triglavom bo odprt še do konca tega meseca. Zadnje dni je že večkrat zapadlo po nekaj 6nega, vendar to obiskovalcev našega orjaka ne moti, da se ne bi Povzpeli do doma oz. na vrh Triglava. V letošnjem letu je bil obisk izredno velik, ob sobotah in nedeljah je v domu prenočevalo tudi uo 250 ljudi. Dom na Kredarici, ki stoji v višini 2515 metrov pa bo letos uobil še eno novost. Ze nekaj časa namreč gradijo nad domom v°liko zajetje za vodo, kaj«ti ves čas jim je zmanjkovalo vode za sanitarije. Zato bodo lahko uredili nove sanitarne prostore. O DELU RDEČEGA KRIZA Minuli petek zvečer je bil v Kranju razširjen posvet s predsedniki in tajniki KO RK kranjske občine in predstavniki podmladka na šolah, ki ga je organiziral občinski RK Kranj' skupno z zdravstveno prosvetno komisijo. Med drugim so kritično ocenili dosedanje delo na področju Nravstvene prosvete v kranjski občini, hkrati pa so se pogovorili tudi o bodočem delu v letošnji zimski in jesenski sezoni. Za preventivo oz. za zdravstveno-prosvetne namene ima komisija v letošnjem letu na voljo 3 milijone dinarjev. Od tega je bilo Precej sredstev že porabljenih za številne tečaje, seminarje in predavanja, ki so bila po šolah, podjetjih, po vaseh in tudi v mestu. V jesenskih mesecih pa bodo organizirali še nekaj tečajev, in sicer \~ Za Prvo pomoč, 8 tečajev pa o zdravi prehrani in 6 tečajev o negi b°lriika na domu. KRANJČANI V DOLOMITIH Iz italijanskih Dolomitov in Alp se je v Kranj vrnila trinajst-. ćlanska planinska odprava PD Kranj, v kateri so bili znani gorski re5evalci, alpinisti, planinski vodniki in planinci. T Odprava se je nekaj dni zadrževala v Dolomitih, na območju Trc C;me in Marmolade, ostale dni pa na 3905 m visokem Ortlerju. , Kraji, ki so jih kranjski planinci prehodili in preplezali, so s'°venskim in jugoslovanskim planincem malo znani, saj le redke lupine zaidejo na ta področja. »MESEC SPOMENIKOV« °d 15. septembra do 15. oktobra praznujemo tudi na Gorenjskem J15*« spomenikov, kakor po drugih krajih, ker je jugoslovanska K°rnisiju za UNESCO v skladu s priporočili te mednarodne organi Racije razglasila ta čas za mesec spomenikov in tako vključila a£o državo v mednarodno kampanjo za popularizacijo kulturnih ln naravnih spomenikov. Zlasti šole in vzgojni zavodi bodo v tem času pri vzgojnem delu ?r8?pizirale primerne oglede spomenikov v naravi in predavanja, j*' hodo mladini vzbudila kulturni odnos in spoštovanje do naše ■^'turne dediščine in naravnih lepot: ter smisel za njihovo ohranjen je ,n zaščito. Zavod Sava film iz Ljubljane je v ta namen posnel tri (.:a! 'me, ki prikazujejo spomeniško gradivo v zvezi z gradovi na ^ °r°njskcm, Primorskem in na Dolenjskem. Le-ti bodo šolam slu-' i kot pomožno lučilo pri pouku zgodovine in naravoslovnih predmetov. STIPENDIJE ZA VISOKE IN VIŠJE ŠOLE xv fred kratkim je imela komisija za štipendije pri občinski skup-■ ;n'i Kranj sejo, na kateri so med drugim razpravljali in sklepali s nrpšnjah'za štipendije. Skladno s finančnimi možnostmi je bilo XLl" b'ošenj za štipendije. Komisija se je odločila, da raz-p'Su še več novih štipendij, predvsem na višjih in visokih šolah. ^° lemeljiti razpravi so sprejeli tudi pravilnik o štipendiranju. Lediš* b°d° razmnozili tako» da 83 bo lahko prejel tudi vsak štipen- RUD v RETEČAH pr »Janko Krmelj« iz Reteč pri škofji Loki se je že pričelo 'Pravljati na letošnjo jesensko in zimsko sezono. n0<5Prarnska sekcija je bila že lani zelo aktivna, saj je svojo dejav-Upr' ^^ljučila zeio pozno letos. Dramsko delo »Mlada Breda« so V j'Zor'li kar dvakrat in to zadnjikrat šele v mesecu juniju letos, ui v x n'' sezoni Pa bo predvidoma naštudirala dve dramski deli cč Programov za bližajoče se praznike in Dedka mraza. In y okviru njihovega KUD zelo uspešno delujeta pevski zbor gj^J^buraški zbor. Pevci kot tamburaši večkrat tudi gostujejo v 5a JI °ki in drugih krajih. Pa tudi dramska sekcija rada nastopa * Qrugih odrih. Spodnja postaja za žičnico na Zelenico Ozimnica v Tržiču Neposredno pri kmetih Jesen se je uradno že začela. V trgovinah in na trgih vidimo te dni dobro založene stojnice z najrazličnejšimi poljskimi pridelki in sadjem. To nam potrjuje, da je sedaj čas, ko mora vsaka družna misliti na to, kaj si bo pri- Oddolžilo v /tu i ne w Pred 20-leti je okupator V vasi Log pri Škofji Loki zahrbtno napadel skupino 24 partizanov, ki so iz Ločnice na Davči prenašali tiskarski stroj za tiskamo »Tulof.« Ob prehodu preko ceste v Poljanski dol.ni pod Volbenkom so padli v zasedo. Nemški oklopnjak, ki je v tem času pripeljal iz Poljan, je takoj začel Streljati; V polurnem boju je padlo osem borcev transportne čete, od katerih imena niso znana. Krajevna organizacija Zg. Zmi-nec, bo v spomin dvajsete obletnice tega tragičnega dogodka odkrila spominsko obeležje, dne 27. septembra 1964 ob 11. uri. Isti dan bo krajevna organ /a-cija odkrila Še spominsko obeležje osmim talcem, ki jih je okupator pripeljal iz begunjskih zaporov, 24. aprila 1943 leta in j h ustrelil na cesti med vasjo Log. Ustreljeni so bili Janez Ribič iz Dašenj pri Kamniku, Franc Hribar iz Lasne pri Kamniku, Stane Oblak iz Kamnika, Albin Kokalj iz Dolgega brda, Franc Jerala iz Zgornje Besnice, Janez Slapar iz Palovč pri Kamniku, Ciril Pečnik iz Globokega in Jane/. Pogačnik iz Zalošč. Krajevna organizacija Zg. Zmi-nec je v zadnjih letih prenesla ostanke padlih partizanov v skupni grob in postavila tri spominska obeležja, čeprav med temi ni niti enega domačega vašča-na. Urška Ze tri leta v Tržiču govorijo o gradnji stolpnice. Toda dela so že koj na začetku obtičala. Nastale so težave zaradi sredstev in tudi pri načrtih. Vendar so gradbena dela pred kratkim ponovno zaživela, |fot kaže naša slika. Scdnr.il neurejeni načrti ne predvidevajo več 14, marveč le 10 nastron-no stolpnico, v kateri pa bo vendar 56 stanovanj ln več poslovnih prostorov pravila za ozimnico. Ponekod imajo to oskrbo zelo dobro organizirano. V Kranju na primer je za to poskrbela ljubljanska »Prehrana« pa tudi trgovsko podjet-»Agraria« ne zaostaja za njo. Kako Sj bodo letos preskrbeli ozimnico Tržičani smo se pozanimali v trgovskem podjetju »Preskrba« v Trž.ču. Nekaj več nam je o tem povedal direktor podjetja: »Tržič ima dokaj močno zaledje kmečkega prebivalstva. Zato Tr-ž'čanl kiipukin prdelke za oz'm-nco, od sadja do krompirja, kar direktno pri kmetih, ln sicer Iz povsem rnz'iml|ivega razloga, ker so ti pridelki cenejši. V trgovini Im-uno zelenHve, sadja in drugih poljskih pridelkov vedno dovolj na razpolago tudi za tiste, ki sproti kupujejo in ki nimajo primernega prostora, da bi vse to vskla- d:ščill doma. Torej s te strani ni nikakršne bojazni.« »Vaše podjetje oskrbuje Trži-čane tudi s kurivom. Zato nas zanima, kako ste kaj za to poskrbeli?« »Problem bo spet premog, ki ga nikakor ni mogoče dobiti toliko, kolikor bt ga potrebovali. Drv bomo imeli letos dovolj na zalogi, ki nam jih dobavlja Gozdno gospodarstvo.« i% V Tržiču sta tudi dve prodati jalni kranjskega podjetja 6 »Agraria.« Tudi tU smo se po/a-W) nimali, kako so letos poskrbeli O za ozimnico. Odgovor smo dobili t pr bi žno isti, kot v »Preskrb «. 4t Torej iz te rlnale pfkete, ki • smo jo tokrat naredili v Tr-I* žču lahko ugotovimo, da Tržili čani tudi ko zimo ne bodo # praznih shramb. M. 2. Nagrajen petelin iz Loma V Novem Sadu so pred dnevi zaprli Prvi sejem lova in ribolova Jugoslavije, ki je bil zelo obiskan in je z mnogimi posvetovanji, predavanji in konferencami dal močan pečat za nadaljnje razvijanje te dejavnosti, ki predstavlja za nas močno oporo rekreacije in hkrati turistične privlačnosti. Na posebni razstavi umetniške fotografije i/ teh dejavnosti, ki je bila prirejena v okviru sejma, je med mnogimi sodeloval tudi Raj ko Marenčič iz Kranja. Pod naslovom »Megleno jutro« je Marenčič prikazal njegov posnetek pojočega divjega petelina, ki ga je imel srečo »uloviti« na film nekega jutra v Lomu pod Storži-čem. Ta slika je po svoji motiviki kakor tudi po tehnični izdelavi dobila prvo nagrado izmed vseh drugih številnih razstavljalcev Jugoslavije. Tri obeležja v Poljanah V nedeljo, 20. septembra, je krajevna organizacija Zveze borcev v Poljanah odkrila tri spominska obeležja v spomin na tragične dogodke zadnje sovražnikove ofenzive. Marca 1945 je bila zadnja ofenziva, ki je puščala za seboj krvave madeže nasilja. Sovražnik je že vedel, da mu ni rešitve, zato j« uničeval še tisto, kar je ostalo. V Podvrhu nad Javor jam i so požgali domačijo in gnusno umorili sedemčlansko družino. Mater, očeta in pet otrok so vrgli v plamene domačije. V spomin na ta dogodek je na obnovljeni hiši odkril spominsko ploščo Anton Peternelj-Igor. Svečanost je bila tudi v Delnicah pri Povletu, kjer so prav tako odkrili spominsko ploščo. Tamkajšnja družina je bila med vojno zelo aktivna. v NOV je dala pet borcev. Tudi tu je sovražnik v zadnjem zaletu ubil gospodinjo in domačega sitna, kot da bi žrtev bilo premalo. v Podobenem pri Poljanah so naAli še n.^ih komun # iz naših komu« m ■■■ r.^lh komnn © iz naših komun • 17 noSJh komun 9 Iz naših kotnim ^ »7 naših komun Izobraževanje gostinskega kadra Smo na zaključku poletne turistične sezone. Zaključujemo jo z analizami uspehov in neuspehov. Nekje so zadovoljivi, drugod pa zopet nc. V mnogih krajih se pritožujejo prav zaradi gostinskih kadrov. Vsako leto jih primanjkuje. Zakaj? Iz preprostega razloga: gostinske kapacitete hitreje naraščajo kot se pa Domača jedila na kmečki mizi Gostinske organizacije so letos poskušale sem pa tja ustreči svojim gostom, med drugim tudi z domačimi jedili. Ponekod so v teh prizadevanjih uspeli več, drugod manj,"marsikje pa sploh niso poskušali, I da bi gostom postregli po njihovih željah tudi z okusnimi kmečkimi jedrni. V Bohinjski Srednji vasi pri Zvanu so sredi poletja, odprli kmečko kuhinjo z Izbranimi domačimi jedili kot so ričet,;. zabel jena žgance s kislim zeijem,'Jdomače klobase z zaseko. Jedilnikjz domačimi priboljški pa bi bil lahKo še precej bolj bogat, saj vemo, koliko dobrega zna pripraviti'naša kmečka gospodinja, cd; vrste, imočnatih jedi, pa mlečnih , in .podobno. Pri '• Zvanu pravijo, da so imeli v času,' ko imajo odprto domačo kuhinjo, kar dober obisk. Prihajali so tako domači kot tuji gostje. Tndi na nedeljskem Kravjem balu se je izkazalo, kako dobrodošle so take jedi. V obeh improviziranih domačih kuhinjah, ki so jih postavili prireditvenem prostoru, je do večera zmanjkalo vsega, saj so ves dan kuhali žgance, prodajali kislo in zavreto mleko, smetano, sir in drugo. Zvečer niste dobili tamkaj niti kapljice mleka več ali koščka sira, niti česa drugega. vzgaja gostinski kader. Vse pre-maio smo še pri nas storili prav za vzgojo tega kadra. Na Bledu je bila prva tovrstna šola v Sloveniji za vzgajanje gostinskega kadra. Se prej, ko so ustanovili na Bledu »Gostinski šolski center«, je bila v Ljubljani ustanovljena poklicna- gostinska šola. V letošnjem letu imajo na BLda vpisanih že sedaj okoii 40 učencev, predvidevajo pa, da se bo ta številka dvignila ha petdeset. Na Jesenicah, kjer je šola za kuharice, pa je sedaj vpisanih 44 deklet. Pred leti je bilo na Bledu dvoletno šoilanjc. Zalem so podaljšali pouk za pol leta in sedaj traja to šolanje tri leta. Vendar se po mnenju direktorja te šole ne more neki gqstinski delavec v tem času naučiti vsega. Tu v šo>li dobi samo osnovno teoretično znanje, katerega pa mora potem sam v praksi izpopolnjevati. Na Jesenicah imajo že sedaj nekako obliko poklicne šole za kuharice. Tam so gojenci šest mesecev na praksi, katere" daje potem šola v posamezna gostinska podjetja. Na perspektive vzgoje gostinskega kadra Jahko gledamo na Gorenjskem z nekakšnim zaupanjem. Na Bledu namreč nameravajo (dela so že v teku) pridobiti nekatere nove prostore. Prav pred dnevi so zaprosili.Narodno banko za kredit, da bi razširili še nekatere sedanje nepopolne delovne prostore. Nameravajo, da bi kasneje tudi »Gostinski šolski center« na Bledu prešel iz periodične šole na poklicno gostinsko šolo kot je na primer v Ljubljani. Od tod bi lahko vsekakor izšli še boljši gostinci, s katerimi bi lahko »zamašili luknje« v gostinstvu, ki se še vedno pojavljajo, predvsem v nekaterih krajih. Jože Jarc Ribčev laz Turistično poslovno središče Bohinja HE Moste za poizkusili 42-urni delovni teden Po urbanističnem programu razvoja Bohinja je predvidena gradnja bodo prostor za postavljanje šo- turistlčnega središča v Ribčevem lazu v neposredni bližini hotela torišč v prihodnje omejili, ker Jezero. To bo pravzaprav bodoči turistični poslovni center, ki ga tako prepuščanje taborjenja po- predvideva tudi perspektivni načrt o razvoju bohinjskega kota. Po ^oIlJilvobo„* joziroma hu" predvldevanjih bi morali pričeti z deli že letos, vendar pa so doslej komaj pripravljeni idejni načrti za gradnje. Med drugim bodo tam- do kvari izgled. Delavski svet Elektrarne Moste je sklenil uvesti v podjetju po-izkusni 42-Mrni delovni teden. Podjetje, ki združuj 183« Podjetje, ki združuje v sklopu svojega obrata HE Moste zmogljivosti 22,5 MVA in HE Završnica zmogljivosti 2,5 MVA, ima zaposlenih 48 delavcev. Osnovni kriterij za uvedbo skrajšanega delovnega časa so: povečanje storilnosti zaposlenih, doseg istega obsega proizvodnje kot pri 48-urnem delovnem tednu, da se število zaposlenih z uvedbo skrajšanega delovnega časa ne bo povečalo, da število nadur nc bo poraslo in da dohodek na zaposlenega delavca ne bo zmanjšan. Predvidevajo, da bo skrajšanj delovni čas povečal storilnost za 13 odstotkov, z obremenitvijo nekaterih delovnih enot z dodatnimi deli pa bodo reducirana nekatera dosedanja delovna mesta. Višek delavcev bodo zaposlili na fizičnih delih, za katera najema podjetje sedaj delavce iz* drugih podjetij. Komisija 7.ay pripravo in pomoč uvedbe 42-urnega delovnega tedna občinske skupščine Jesenice je predlog HE Moste temeljito proučila in ugotovila, da podjetje iz- polnjuje vse pogoje za uvedbo preizkusnega 42-urnega delovnega tedna. Predlagala je potrditev predloga obema zboroma skupščine, ki sta s predlogom soglašala. Ker je bila priprava za preizkusno skrajšano obratovanje temeljita, je pričakovati, da se bo uvedlo 42-urni delovnik. — U. Na Jesenicah o prometu in nesrečah Prometno razstavo, ki jo je organiziral Državni sekretariat za notranje zadeve SRS ob svoji obletnici v Ljubljani, bodo priredili tudi na Jesenicah. Razstavljeni predmeti, fotografije prometnih nesreč in njenih posledic in ostali razstavni material so vzbudili na ljubljanski razstavi veliko zanimanja. Razstava, ki jo bodo organizirali še ta mesec, bo važna za voznike motornih vozil in ostalih koristnikov cest, še posebno važna pa za šolsko mladino. Na jeseniški razstavi bodo prikazali tudi podatke o številu nesreč, številu motornjh vozil in voznikov ter o šolanju voznikov motornih vozij v jeseniški komuni. v Pri vsem tem, ko urejamo turistično najbolj obljudena območja kaj postavili še nekaj drugih objektov. Vse to je za normalni raz- okrog jezera pa bo potrebno 5e voj turističnega prometa ter za potrebe domačih prebivalcev v tem vct«no skrbeti za tisto, kar prav območju nujno potrebno. radi pozabljamo: da bi okolje nav- zlic gradnjam in urejanjem ostalo Vzporedno z urejanjem bodo- urejeno, saj ima le kakih 50 oma- prirodno, intimno, ter domače, čega turističnega središča v Rib- ric in nekaj kabin. Kamp Zlato- Zato bo potrebno pozorno oko s cevem lazu pa se bo postopoma roga je bil letos dobro zaseden, polno mero posluha za skladnost tamkaj oblikovalo tudi stanovanj- Pokazalo pa se je, da je premaj- človekovih hotenj* in nagibov z sko naselje za gostinske in turi- hen in da šo obiskovalci taborili naravo, ki zahteva svojstveno ar-stične delavce. Z uresničevanjem povsod ob ježem, kjer se jim je hitekturo in čim manj pretiranih te naloge bo bohinjski turizem zljubilo. V takšnem stanju'je bilo posegov v njeno prirodno bistvo, pridobil zelo veliko, ker si bo s zelo težko zagotoviti red, obdrža- Tej zahtevi pa spričo današnje tem zagotovil stalne delavce in ti čistočo in podobno. Na najbolj stopnje civilizacije in naraščajo-uslužbence za potrebe turizma, primernih mestih so že letos na- čih potreb ni'moč zadostiti v pol-Ze sedaj je med domačini precej peljali vodo in postavili sanitari- ni meri. Potrebna sta zmernost in zanimanja, da bi z lastnimi pri- je. Vendar pa predvidevajo, da posluh. — J. B. spevki gradili stanovanjske hiše na tem območju, pri tem pa bi zgradili tudi turistične sobe. Na tak način bi lahko pridobili bogat turistični fond privatnih sob v neposredni bližini jezera. To pa bo koristno že zavoljo tega, ker gostje najraje prebivajo blizu jezera. Razen tega pa bi na tak na-čn najceneje pridobili bivalne prostore za tujce, hkrati pa bi si jjarn0( da bi še zagotovili stalno in kvalitetno ^^^g^ tucj( zaposlenost \ gostinskih obratih i« v turizmu. S takšno politiko pa bi naglo dvignili kvaliteto uslug v turizmu n gostinstvu. Potrebno bi bilo le omogočiti šo- Delavsko naselje na Plavžu (Jesenice) dobiva svojo obliko pravega predmestja. Središče tega naselja, kot ga vidimo na sliki je trg, ki ga obkrožajo udobna stanovanjska poslopja. Fotokamera je sicer prikazala hiše nagnjene k objemu, •kar je optična prevara, vendar Je res, da bo tu našlo svoj topli dom mnogo delavskih družin, ki jih bodo ta poslopja združevala-v veliko družino Pripravimo »ličke« za zimo Na jesen, ko se v vsem pripravljamo na zimo, radi po/.ab-primerna priprava »fičku«. Naše ljudsko vozilo rado rjavi. Že nastopajoče rjavenje pa včasih brezbrižno prezremo. Vozilo je po- sebno pripraviti. Vozilo je potrebno pred zimo oprati s toplo vodo in spodnji del temeljito pretnazati z oljem. Ker rjavi »ličkom tudi znotraj, moramo dno vozila v dveh plasteh premazati s tesarolom. Da pa se gumijaste preproge ne lepijo na tesarol, moramo drugo plast, ko še ni povsem suha, pokriti z močnejšim papirjem. Premažimo tudi vse kromirane dele z vazelinom. barvano tako, da so zunanji deli lanje in usposabljanje ""domačih lepotno čimbolj učinkoviti, kar gostinskih delavcev, hkrati pa jim pa ni osnovni namen barve. Bar- nuditi možnosti za individualno va naj bi prvenstveno ščitila plo- gradnjo s posojili ali na kak drug čevino pred rjavenjem. Tudi Ti naj bi bili v letnem času pre- način, pri tem pa poskrbeti za ostali deli so premazani, in to z mazani s prav tanko plastjo, po- to, da bi si z gradnjo takšnega zaščitno smolo, ki pa se sčasoma zimi z vazelinom ne štedimo. strnjenega stanovanjskega naselja posuši in odipade. Dalje vemo, da Plast naj bo debelejša. Premaz zagotovili tudi dovolj turističnih pločevina v mnogih primerih večkrat obnovimo tako, da ga sob za goste. V okvir urejanja turističnega območja okrog jezera spadajo tudi priprave za ureditev kopališča. Trenutno je še zelo slabo Nova kisikarna na Jesenicah Pod Mežakljo, pod bohinjsko s Švedske. Dela potekajo normal- novo transformatorsko razdelilno železniško progo, gradi železarna no in računajo,, da bodo še letos postajo, ki bo služila za potrebe Jesenice novo kisilkamo, ki bo pričeli z montažo opreme, ki so električne peči, naprave za raz- osrbovala s kisikom predvsem jo nabavili v ZDA. Zraven kisi- delilno postajo pa bo dobavilo plavž, martinarno in novo ob loč- karne gradijo na levem bregu podjetje »Rade Končar« v Za- no elektro peč, ki so jo pripeljali Save, pod žično valjamo, tudi grebu. kljub ponovnemu barvanju pod operemo z bencinom, obrišemo s barvo rjavi. Poleg deževnega vre- suho krpo in ponovno premaže- mena »fičku« najbolj škodi zima, mo z vazelinom. Cisto in lepo vo- ko so ceste soljene in je vozilo žilo je ponos lastnika. Ce pa še skoraj vedno mokro. Prav zato dobro gre, potem pa v celoti bi morali »fička« na zimo še po- služi svojemu namenu. Turizem in kmetijstvo §Q Minulo sredo se je sešel na redno sejo krajevni odbor SZDL Bled. Navzoči člani so obravnavali nekatere krajevne probleme, govorili pa so tudi o pripravah na podružnične konference, ki jih bodo izvedli do srede oktobra. Za sklicanje podružničnih konferenc pred krajevno so se odločili zato, da bi pri sestavljanju programov dela sodelovalo kar največ ljudi. Pričakujejo7, da bo na konferencah SZDL precej pogovorov o turizmu in gostinstvu pa tudi o kmetijstvu, družbenih službah in podobno. Nova zavetišča Gorniki z Jesenic so že zgradili štiri gorska zavetišča. Letos pa se jim bosta pridružila še dve. Za prvo predvidevajo, da bo končano nekje v mesecu oktobru in bo na Španovem vrhu nad Crnim vrhom. Drugo pa tudi pridno urejujejo in bo na planini Zadnji Vogel, ki ga bodo imenovali kar »zavetišče železarjev«. Pri vsem tem delu pomagajo razna podjetja kot so »Transturist« iz Škofje Loke, Železarna in Avto-obnova, iz Ljubljane. j. j, marsikje ni Na Jesenicah je bilo zadnje čase zaradi odvažanja smeti veliko opravičenega godrnjanja. Delavci komunalnega podjetja so stresali smetnjake na odprto prikolico traiktorja. Tak odvoz smeti je bil skrajno nehigienski, kajti veter je odnašal papir in druge smeti naokrog. Ze leta 1962y sprejet sklep ■ občinskega ljudskega odbora in delavskega sveta komunalnega podjetja Jesenice o nabavi avtofurgona za odvoz smeti je končno uresničen. V petek so Jeseničani z zadovoljstvom gledali nakladanje in odva-žanje smeti z avtofurgonom. V povsem zaprt avto avtomatično izpraznjujejo smetnjake. Avtofur-gon za odvažanje smeti, ki je znamke TAM, stane sicer blizu 10 milijonov dinarjev. Nabava pa je več kot opravičljiva, ker je z njim končno urejena smetarska služba na Jesenicah. Norveški Bohinj Med obiskom v Slovenjjji Je osemčlanska parlamentarna delegacija Norveške, ki jo vodi predsednik parlamenta Nils Lang-hellc, obiskala tudi nekatere kraje na Gorenjskem. V nedeljo si je najprej ogledaila obrat »Agro-kombinata« v Smledniku. Kasneje so se gostje odpeljali na Bled, Bohinj in z žičnico na Vogel, kjer je bil zelo lep pogled v doline, in sicer, kot je dejal vodja delegacije, prav podoben Norveški- O mladinskih aktivih V prihodnjih dneh bodo na Občinskem komiteju ZMS v Ra-dovljici izdali »INFORMACIJSKI BILTEN«, glasilo mladincev Radovljice. To bp že četrta številka lega glasila. V njem predvsem obravnavajo razne aktualne probleme, ki zadevajo mladino tega področja in zlasti o delovanj** mladinskih aktivov, o volitvah v samoupravne organe, o mladinskem srečanju itd. J.J- Za mir in red Občinska skupščina Radovljica je pripravila nov osnutek odloka o javnem redu in mim. Dosedaj veljavni odlok je bil glede na nove potrebe in novosti potreben sprememb in korektur. Da bi 8a kar najbolje prilagodili razmeram in življenju v različnih krajih* pripravljajo krajevne organizacije pogovore o javnem redu ,n mim. Pričakujejo, da bodo občani in odgovorni ljudje, ki imajo opravka z nadzorom nad JaV'' nim redom izrekli predloge pripombe k odloku. — Prvi tak posvet bodo v kratkem sklica'1 pri krajevnem odbom SZDL na Bledu. V tem turističnem kraju se je namreč pokazale največ potreb, da se popravi ob"*oječi odlok. Med občani sp se namreč že izoblikovali nekateri predlogi glede zaščite in varnosti ljudi, ki se kopajo aili vozijo po jezeru. Sedanji odlok tudi ne ureja P™~. vil in reda na zmrznjeni površini Blejskega jezera. Večje pokopališče na Bledu Na Bledu pripravljajo vse potrebno za povečanje pokopališča. Potreba po večji površini se J* kazala že nekaj let, saj se število prebivalstva tega kraja naglo veča. Problem so občani sproži večkrat na zborih volivcev, obravnavala pa ga je tudi krajevna ^skupnost. Končno pa so se °a' šla sredstva, pripravljeni pa *o tudi načrti. Novi del pokopališča bodo uredili na severozahodu* strani od sedanjega, takoj za pokopališčem borcev. Po ^edi;Te bo dobilo blejsko pokopa«*0* skoraj še enkrat toliko V^°sio^. kot ga ima sedaj; to pa bo zadostovalo za nekaj desetletij. ^ Načrti so že pripravljeni, ZT°\L pa bodo pričeli v kratkem. ur, ditvena dela z dovoznimi poti^ ter gradnja dveh objektov ^0O(^rA. ljala kake 3 milijone in PO^oi-d. dilo bo komunalno podjetje B1C SREDA. M. SEPTEMBRA 1964 Mali Ofjlasi * Ifofi oijlusi Prodam pisalni stroj za 26.000 Un. Naslov urar Rus, Jenkoma l/II, Kranj 4086 Prodam kravo s teličkom in Plemenskega vola. Zalog 17, Cerklje 4087 Prodam drobni krompir za krmo, 2000 kg. Zalog 5, Cerklje 4088 Prodam jabolka za obiranje. Cena po dogovoru. Marjeta To-aja, Sv. Duh 63, Skofja Loka 4089 Prodam ojačevalno napravo 33 W, Naslov v oglasnem oddelku 4090 Prodam drvarnico, stoječo, 1" X 6 metrov, krušno peč, komplet, klopi za okrog peči, poste-■K otroške 2 komada, zazidljiv štedilnik, kredenco. Cena ugodna. Naslov v oglasnem oddelku 4091 Prodam takoj vseljlvo stanovanje. Ogled popoldan. Janševa ullca 5, Jesenice 4092 Prodam zaradi selitve avto *iat 1100, starejši tip. Naslov v oglasnem oddelku 4105 Prodam železen štedilnik in kuhalnik na dve plošči. Cesta Ko-krškega odreda št. 12, I. nadstropje Kranj 4106 Prodam Primo NSU, tudi na Cek. Naslov v oglasnem oddelku 4107 Prodam večjo količino gajblc P°v ugodni ceni. Ciril Vidmar, uzine 6, Gorenja vas, pri Škofji Loki 4108 ..^am dva plemenska vola. Ml1« 4, Šenčur 4066 Prodam skoraj no'-o spalnico, nov sod in čevljarske celinderice. Naslov v oglasnem oddelku 3987 Prodam kombiniran otroški voziček »Tribuna«. Naklo 112 4030 Prodam tri tone krompirja zgodnjih sort, cena 35 din kg. Naslov v oglasnem oddelku 4063 Prodam dobro ohranjen štedilnik »Gorenje«. Naslov v oglasnem oddelku 4084 Prodam 50 kg težko svinjo, dobre sorte, pripravno tudi za pleme. Voklo 33, Šenčur 4085 rr 1 t L |/iin ■ Kupim zazidljivo parcelo, po možnosti že z gradbenim dovoljenjem ali začeto gradnjo. Naslov v oglasnem oddelku 4093 Kupim ženski šivalni stroj z okroglim čolničkom. Ana Smole, Glin je 5, Cerklje 4094 Kupim Fiat 750. Prevoženih do 25.000 km. Naslov v oglasnem oddelku 4104 oivtfcifo Iščem enega ali dva mizarja, ki bi pomagala dovršiti okna in vrata za novo hišo, proti dobri nagradi za nekaj dni. Naslov v oglasnem oddelku 4041 Mizarskega pomočnika sprejmem takoj, stanovanje preskrbljeno. Polak Jurij, mizar, Dru-lovka 8, Kranj . 4042 Vse obrabljene avtomobilske gume lahko obnovite (protektorl-rate) da so kakor nove, za mali denar za zimsko in letno vožnjo. Sorelemališče v Šentvidu pri avtomobilski dela'Tilcl M. Grcgorln. St.Vid 101, Ljubljana ~ 4095 V torek, 15.9., sem izgubila jopico od Kranja do Moš. Prosim vrniti proti nagradi. Mo.še 41 4096 Izgubila sem ročno torbico od Rašice do Kranja. Poštenega najditelja prosim, da mi sporoči proti nagradi na naslov, ki je v osebni izkaznici. 4097 Nudim dva prostora, po možnosti tudi garažo, proti nagradi. Naslov v oglasnem oddelku 4098 V nedeljo sem izgubil od Stiske vasi do Kranja črn desni Čevelj. Najditelja prosim, naj mi ga vrne. Peter Skrbiš, Smledmiška 58, Cirče 4099 Iščem delavko, ki dela na dve Izmeni. Nudim hrano ln stanovanje. Oglasiti se popoldan. Stoši-čeva 4, Kranj 4100 Obvestilo potrošnikom! V novo-odprto trgovino JUGOPLASTIKE v Kranju, Titov trg 25 so prispeli najnovejši modeli tople zimske obutve. Potrošniki! Izkoristite priložnost in nabavite kvalitetno, udobno in poceni zimsko obutev. 4101 Prekllcujem nepremišljene besede, ki sem jih izrekla 16. 9. Jan-kotu Valjavec, Loka, S. M. K. 4102 Našla sem zeleno Rogovo kolo še dobro ohranjeno. Poizve se na oglasnem oddelku 4103 Baletna šola: Interesenti se lahko vpišejo vsak dan od 18. do 19. ure v Delavskem domu v Kranju, vhod 4. Začetek pouka 2. oktobra 1964. Plesne vaje: Vpisovanje vsak dan od 18. do 19. ure. Organiziramo plesne tečaje za začetnike, za posamezne delovne kolektive, nadaljevalne plesne tečaje, ob zadostnem številu tudi plesne tečaje za pionirje. Začetek pouka 2. oktobra 1964 Plesno športni klub Vabi plesalce in plesalke k sodelovanju. Nov tečaj se začne 1. oktobra. Vse informacije dobite v Delavskem domu v Kranju, vhod.4. vedno od 18. do 19. ure. Tri ti j f»r<* «j led V KRANJU Jabolka 50 do 70 din, hruške 60 do 120 din, slive 100 do 120, grozdje 130 do 170 din, fige 130 do 140 din, paradižnik 100 do 120 din, solata 100 do 120 din, zelje v glavah 40 do 80 din, zelje kislo 100 din, krompir 35 do 40 din, pesa rdeča 60 do 70 din, korenček 65 dO 70 din, StiroVO maslo 1000 do 1100 din, skuta 260 do 280 din, med 700 din, čebula 65 do 70 d n, česen 260 do 280 din, fižol 220 do 250 din, fižol v stročju 150 do 160 di,n za kg; kaša 150 do 160 din, ješpreoj 130 do 140 din, proso 75 do 80 din, pšenica 70 do 75 din, OVles 30 do 35 dm, ajdova moka 160 do 1S0 d n, koru/na moka 90 do 95 din, lisičke 80 do 100 din za liter; peteršllj m zelena 20 do 25 din za šopek; kokoši 800 do 1200 d n, piščanci 500 do 800 din. CENTRAL gostinsko in trgovska podjetje v Kranju razpisuje naslednja prosta delovna mesta: 1. poslovodje gostilne »KLEMENĆEK« Duplje 2. prodajalke za priučitev v trgovini »DELIKATESA« Prijave za sprejem naj kandidati pošljejo na upravo podjetja Majstrov trg 11/1 Kranj Občinski komisiji za prometno ln požarno varnost Kranj Prirejata v času od 19. do 27. septembra 1964 v avli občinske skupščine Kranj RAZSTAVO o prometni in požarni varnosti Razstava bo odprta 19. septembra ob 10. uri, v naslednjih dnevih pa od 7. do 19. ure. Predvajani bodo tudi poučni filmi. Vljudno vabljeni! cesta 8. TekočI glavni in odgovorni r»2 ,n t,8ka cp »Gorenjski tisk« Kranj, Koroška Urerin,pd NB v Kranju 607-11-1-135. Telefoni: glavi 1300 urednlš*vo ,n "Prava 21-90, 24-75, 28-97. Naročnina: letno bot I me*ečno 110 dinarjev. Cena posameznih številk: sreda 10, soda a 20 din. Mali oglasi za naročnike 20, za nenaročnike 30 din bese-' Vplačanih malih oglasov ne objavljamo. Komunalno prometno podjetje »LJUBLJANA TRANSPORT« POSLOVNA ENOTA JESENICE VABI K SODELOVANJU — VEC VK IN KV AVTOMEHANIKOV — VEČ VK IN KV AVTOKLEPARJEV PONUDBE POŠLJITE UPRAVI POSLOVNE ENOTE ALI PA SE ZGLASITE OSEBNO. RAZPIS VELJA DO ZASEDBE DELOVNIH MEST Kodflee % S temi našimi trgovci je pa res križ. Vedno ti kakšno zagodejo. V zadnjem času največ s cenami. Moram odkrito povedati, da nisem nikoli na tekočem, koliko bom moral odšteti danes ali jutri za to in to stvar. Najbolj so me zadnjič raajezili pri »pasji radosti« (op. bodičarja: to je najcenejša salama). Nič preveč nisem bil »radosten«, ko sem moral komaj za deset dekagramov (vse skupaj je bilo za dvakrat v usta) odšteti 66 dinarjev. Kaj bi bilo, če bi si hotel za malico privoščiti najboljšo, ali vsaj malo boljšo salamo. Dve sto dinarjev bi bilo gotovo premalo za deset dekagramov. Po vrhu vsega ml pa še Marjana ne bi verjela, da sem toliko denarja porabil za malico. Njej ob takih prilikah rojijo povsem drugačne misli po glavi. % Se eno imam na račun trgovcev. Potreben sem bil piva, kot, Sahara dežja. Stopil sem v samopostrežbo in kupil steklenico piva. Ker nisem Imel steklenice v zameno, ml je blagajnl-čanka zaračunala še kavcijo. Toda glej ga nerotlo, sem si dejal, ko sem pozabil listek za kavcijo na pultu v trgovini. Sem si mislil, morda bo pa le vzela steklenico nazaj in ml odštela tistih nekaj dinarjev. Toda zmotil sem se. Steklenica Je ostala moja. Kaj čem sedaj s steklenico? Prijatelj ml je povedal, da se je z njim zgodilo nekaj podobnega. Pri sosedovih sem tudi videl vse polno praznih steklenic. Nočejo jih vzeti brez listka za kavcijo. Verjetno je steklenica s tem listkom več vredna. Kaj hočemo, gremo se kot se bolj učeno reče. da steklene embalaže ne manjka. Mene naj vprašajo pa jim bom že ta svoje povedal, če tole ne bo zaleglo. Obeh trgovin, kjer se je vse to zgodilo, raje ne izdam. Si jih bom ob drugI takšni priložnosti še bolj privoščil. Dovolj je govorjenja o trgovcih. V ponedeljek sem se peljal po novi cesti na Ljubelj. Glej ga hudlmana, kar lasje so ml šil po- konci, ko se Je pred avtomobilom nekega inozemca znašla skupina otrok, ko so šil Iz tržlškc nove šole. Saj cesta nI grajena za pešec, razen tega pa najmanj za to, da bi se ob drvečih avtomobilih na asfaltu igrali otroci. »Tršlcl« v tr-žiškl šoli pa tudi staršem teh otrok svetujem, naj otroke le poučijo, da tako prometna cesta za sedaj še nI za njih. Po njej se bodo lahko vozili »ko bodo veliki«. # Ker sem že omenil tržiš.ko šolo, ml ne (zamerite, da jo moram še enkrat. Zgradili so jo na tako posrečenem mestu, da res ne veš, kje bi najlažje prišel do nje.- Hodil sem okoli In okoli pa nikjer nobene prave poti. Potem zagledam šolarje, ko so lezli po blatnem bregu proti šoli. Res, tem lahko takoj ukinejo pouk telesne vzgoje pa ne bodo nobene škode naredili. Otroci se pošteno oznojljo in umažejo preden pridejo do svoje »univerze«. # V soboto sem se hotel v gostilni v Besnici odžejati. Toda še notii nisem prišel. Pri mizi je ležal najboljši »človekov prijatelj«. Toda volčjak nI prav nič zgledal prijateljski, ko me Je opazil. Le kaj sem mu storil, saj sem popolnoma tuj. Brž sem Jo pobrisal In tako jo je še marsikdo. Vseeno sem poškilil skozi okno In videl kako prileten možakar ščuva psa na druge ljudi. Lep posel, kajne? Cesto proti Planini In drčam pa hI vsaj s tisto smolo kdaj pa kdaj lahko polili. Sedaj sem že dva.krat prišel tak domov, da me Marjana ploh ni spoznala. Enkrat me je celo nadrla: »Kaj pa peki danes delajo pri nas, saj smo naročili dimnikarja.« Kaj morem, nI Imela črno na belem, pač pa sem Imel sam dovolj belega na črnem. In to zaradi te nesrečne prašne ceste. Dovolj naj bo Iza tokrat. Lepo pozdravljeni dragi moji prijatelji in seveda tudi bralci od vašega BODIČARJA Janez Ravnik razstavlja na Jesenicah 15 motivov z Gorenjske i Sporočamo žalostno vest, da so se danes, 21. septembra za vedno zaprle oči drage žene, mame, sestre in stare mame MARIJE KRIŽAJ roj. Kaštrun Pogreb bo v sredo, 23. 9. ob 16. uri na pokopališče v Preddvoru Žalujoči: mož Lojze, hčerka In sinovi z družinami, brat Jože ter ostalo sorodstvo Potoče, dne 21. 9. 1964 ZAHVALA Ob težki izgubi dragega moža in očeta FRANCA GLOBOCNIKA se zahvaljujemo vsem sosedom, vaščanom dr. Bohincu >m dr. Hriberniku za pomoč, vsem, ki so darovali cvetje in ga spremili na prezgodnji zadnji poti, obenem' se zahvaljujemo (godbi iz Cerkelj ter gasilcem in duhovščini. Žalujoča žena Albina In hčerka Mija 'yonov - Leonov; 63 Pav >!!iltola!* Je med tekom vzkliknil Geturi. Imel je oster in hPi-ft • JJkola je pritekel bliže. »DeTlj'Ui odreduJ Zadržal bom Mzunge!« i »trT3"1'* Je vzdrhtel Mkolin glas. »Mkola zna dobro streljati!« I lHltreje!« I »o tekla je Vanžiko. t Get • p°Jdcrn- Dedan!« *p Uri se je obrnil. Surovi pogled se je raznežil. Va * a' Povelje, Vanžiko. Pritekel bom za vami!« I *rJr'lci'ne oci so se razprle v grozi. "Pedan!« V an*'ko!« — Geturijev glas je postal strog in ukazovalen, za njo 'e stek,a za r>°rci in si brisala solze. Geturi je gledal Več m in Se Pričel počasi vzpenjati po pobočju. Zdaj se mu ni hrl^ pio. Sonce je vzhajalo in skozi premočeno srajco grelo kan vis i Url Je našel majhno kamnito ploščo, ki je kakor bal-Prost0r nad klancem. Udobno si je na tej plošči izbral primeren ^°ložil ' Pos*;av'i'l Predse dva hladna, rosnata kamna, zatem legel, Drim~», P.redse puško, pogledal odred, ki je odhajal in pričel skrbno V? v naboje' turi jeJ^v!xSo ^ bli?ali' Beli in omi v°Jaki so tekli v skupini. Ge-Prajno P°easi pomeril in sprožil. Eden izmed vojakov je padel v Kro i V0, ^ru?1 so se vr&1 na zemljo. drobCe 80 razbijale po kamenju okrog Goturija, lomile majhne M dovan žviž£alc nad njegovo glavo. Toda Geturi je streljal in Get? P^sanjalcem, da bi vstali. uspci0 ^ Je pogledal proti vrhu. Sedlo je bilo blizu. Morda jim bo Sovražniki so pripeljali top. Potem so ustrelili, Granata se je razletela nekje na vrhu griča. Druga je treščila bliže. Plamen je puhnil. Goreč val je zadel Geturija v glavo. Stot:ne peščenih drobcev so ga šibale po obrazu. Zemlja mu je zaspala noge. Le s težavo jih je izkopal. Geturi ni videl, kaj se skriva za prašnim oblakom. Sonce je kako rdeč madež utripalo skozi prašno zaveso. »Odred je daleč,« je pomislil Geturi. »Lahko se bo umakn.1.« Vstal je in stekel po pobočju. Posamični streli so okrog njega dvigali majhne stožce zemlje. Potem je padel. V sovražnikovih vrstah je zadonelo veselo in divje kričanje*. Vojaki so prehitevali drug drugega in tekli proti Gcturiju. Strašni general »Afrika« je ležal na sesušeni travi in življenje je v tankem krvavem, curku odtekalo iz njegovega telesa. Postalo mu je hladno. Pogledal je proti soncu. Mračen, utripajoč krožeč je izseval hlad. S slabotno roko je vložil naboje v težko puško in pogledal navzdol. Ljudje šo se kričaje vzpenjali po pobočju. Geturi je težko dihal. Veke so sc mu same zapirale. Z zadnjimi močmi je dvignil glavo. Sovražniki so v bližini. Videl je njihove razburjene in vznemirjene obraze. Strahu ni poznal. Čutil je samo slabost. S težavo je pritegnil k sebi puško in izbral cilj: belega častnika. Geturi je pritisnil na petelina. Videl je, kako se je zadeto telo. skotalilo po bregu in kako so se drugi sovražniki naglo umaknili. Zatisnil je oči: zaplaval je, nekam odlotcl in zagledal generala Mauneno z gostimi kodrastimi lasmi na vrhu glave. »Hitreje, Geturi!« je klical Maunena. »Zdajle bodo obesili Kam-vambo!« Geturi je tekel, toda noge sc niso več premikale. Tovariša ne bo mogel rešiti! Zahropel je s težavo in odprl oči. Proti njemu so stopali oboroženi možje. Dedan Geturi je počasi dvignil puško in dvakrat sprožil. Leva rama ga je zabolela. Roke ni mogel več premakniti. Misli so se mu zjasnile. Nebo je bilo spet sinje, toda sonce ni grelo. Z eno roko je nabijal puško, nekajkrat sprožil in so pričel plaziti po pobočju. Tri krogle so ga zadele — druga za drugo. Na vrhu griča se je prikazala znana podoba nežne žene. Prikazen je zmedla Geturija. »Saj blodim,« je pomislil. ...Nič strašnega ni bilo, kajti povsod krog njega so bild veseli obrazi. ^Klicali so m vzklikali, vabili Dodana k svojim ognjem... Geturi je spet odprl oči. Po bregu je tekla Vanžiko s pango v roki. Raztrgano krilo je prhutalo za njo kakor zastava. Lepe noge so naglo tekle. Geturi ji ni mogel zaklicati, naj se vrne — zmanjkalo mu je moči. Le strogo jo je gledal. Vanžiko je s pango v roki planila nad sovražnike, ki so pritekli h Geturiju. Sovražniki so se umaknili. Nagnila se je nad Geturija in ga začela dvigfvati, toda nenadoma ji je strahotna bo-t lečina prebodla telo. Potem je padla. * Ležala sta drug zraven drugega, za vselej združena. Vse, kar sta imela — svoji mladi življenji — sta darovala deželi, ki so jo onečastili in oropali tujoi. Vojaki so ju obstopili in opazovali. Prišel je tudi stari general. »Je mrtev?« General je pozorno opazoval ttraSnega poveljnika »Mau-mau«. čeljusti so bile stisnjene. Obrvi namrščene. Obraz je Izdajal moč in ponos. Zdelo se je, da je imel obraz sklesan iz bazalta. General se je togo obrnil in molče odšel po pobočju. Zmagovalec ni čutil veselja. Mkola je obstal na gozdnem robu in prisluhnil. Streljanje je utihnilo. Poveljnik ni prišel izza griča. Vse je končano. Geturi je mrtev. Odred se je odpravil dalje. Sonce je zašlo. Partizani so prišli do vasi. Vascanl so radovedno ogledovali partizane. Mkola je razpostavil straže. Nihče ne bo prišel v vas, ndhče ne sme zdoma. Dolgo so sedeli poleg ognja. Mkola je pripovedoval vaščanom o generalu »Afriki« ... Ko so se zjutraj odpravili dalje, je bilo v odredu dvakrat več borcev kot prejšnji večer. Odred je odhajal po gozdni stezi. Nabirat je odšel novih moči. Velika borba se nadaljuje. — KONEC'— 66 GLAS Mm. ji septembra w* M. Tivain: Tom Sawye 97. Spet se je dvorana tresla od razburjenja in Jupiter, ki je bil že prej ves osupel, je bil zdaj od presenečenja videti na pol okamemel. Naposled je zaklical s prav jokavim glasom: »Gospod prdsednik, to je res zlagano. 2e brez tega sem dovolj umazan. Vse drugo sem naredil in ml je zelo žal. Brat Brace me je pregovoril ln ml obljubil, da me prej ali slej naredi bogatega. A diamantov nisem ukradel, šerif me lahko preišče, kakor ga je volja!« 98. »Gospod predsednik,« se je oglasil Tom, »morda nI bilo prav, da sem ga imenoval tat. Diamanta je ukradel, ne da bi vedel. Njegov brat Jack jih je ukradel svojima tatinskima tovarišema in Jupiter jih je ukradel bratu Jacku, ko Je ležal mrtev na tleh. 2e mesec dni leta tod okrog z diamantoma, ki sta vredna dvajset tisoč dolarjev. Tudi zdajle nosi vse to bogastvo s seboj.« — »Prelščite ga, šerif!« je ukazal sodnik. Šerif je Jupitra pretipal od podplatov do temena. 99. Tom je mirno stal in čakal na pravi trenutek. Šerif se je obrnil k sodniku in rekel: »Ničesar ne najdem.« Vsem je bilo videti, kako so razočarani, in Jupiter je menil: »Zdaj vidite, da sem Imel prav!« — »Tokrat si se najbrž zmotjl, sinko,« je izjavil sodnik. Tom se Je delal, kot da napeto nekaj razmišlja. V zadregi se je popraskal po glavi, nato je rekel: »Motite se, predsednik.« Mirno je nadaljeval: šport • šport • šport • šport • šport • šport © šport # šnori & šnorf • šport • Spor! • šport • šport • šport • šport • šport • šport • špo Športne vesti AVTO-MOTO — Na velikih mednarodnih dirkah za »Nagrado Primorske« v Portorožu je Kranjčan Leon Pintar v kategoriji 125 kub. cm zasedel med 25 tekmovalci 6. mesto kot najboljši Jugoslovan. Za (zmagovalcem je zaostal 1 minuto in 20,5 sekunde in dosegel čas 34:07,74. ŠAH — Na VI. mednarodnem festivalu na Bledu je v prvi skupini zmagala Mladost 28,5 pred Valjevim 22,5 in Mariborom. V drugi skupini je bilo prvo moštvo Jesenic 26,5, pred celjskim Invalidom 23,5 in ljubljanskim Novinarjem 23,5 V tretji skupini je bila najboljša tretja okipa Jesenic 27,5, drugi pa je bil Kranj II 25 točk. NAMIZNI TENIS — Na prvem republiškem mladinskem turnirju v Idriji je pri mladincih brez poraza zmagal Jeseničan Vidmar 7. Tretji je bil Markur' (Triglav) 4, četrti Buh (Jes.) 4, osmo mesto pa je zasedel Kordež (Jes.) 1. — Med mladinkami je bila Krajzc-ljeva (Jes.) druga s 5 točkami, četrta Zerovnik (Triglav) 5, peta Pavlic (Jesenice) 4 in osma Sedej (.Jesenice) 0. — Pri pionirjih je Krajzelj (Jesenice) zasedel 5. me-mesto, v konkurenci pionirk pa je zmagala Zerovnikova (Tr). KEGLJANJE — V Zagrebu je jugoslovanska moška reprezen-tan premagala tzahodnonemško z rezultatom 5572:5027. V jugoslovanski vrsti je nastopil tudi Jeseničan Slibar, ki je podrl 863 kegljev. Atletsko prvenstvo za pokal padlih skojevcev _'_ v __ v Pokal za TTS in ESS V soboto popoldne so se na centralnem stadionu v športnem parku v Kranju pomerile za prehodni pokal padlih SKOJ-evcev ekipe srednjih šol iz kranjske občine, družbo pa so jim delali še gimnazijci iz Škofje Loke, ki so nastopali izven konkurence. Resno grajo pa zasluži vodstvo športnega društva HERKULES iz kranjske gimnazije, ki kljub povabilu in pismenemu razpisu tekmovanja ni poslalo svojih predstavnikov, še več, o tekmovanju dijaki sploh niso bili obveščeni. Poleg srednješolcev so nastopali tudi nekateri člani AK Triglav, ki Razplet na obzorju V ponedeljek je bil v Ljubljani sestanek predstavnikov namizno-teniških klubov Olimpijc in Triglava, na katerem naj bi končali sporno zadevo zaradi nepravilnega prestopa triglavana Klevišarja k Olirnpiji. Po večumem ostrem prerekanju so se domenili, naj bi spor rešili po mirni poti. To je še posebno zahteval predsednik NTZS Oton VVcissbacher. Vodstvo Olimpije bo v tem tednu na svojem sestanku razpravljalo o tem ati naj Klevišarja ponovno napotijo v Kranj. — Nato se bodo predstavniki obeh klubov ponovno sestali v Ljubljani in se dokončno .pomcniili čez teden dni bo torej jasno, kdo bo potegnil krajši konec: Triglav ali Olimp i jo ali pa mladi Klevi-šar. — B. Česen so dosegli nekaj zelo dobrih rezultatov. Posebno se je odlikoval Rajko Mežek z novim gorenjskim rekordom v metu kopja (54,32 m), mlajši mladinec Joško Satler je vrgel člansko kroglo (7 kg) 14.27 m, Anica Sajcvic pa je pri skoku v daljino dosegla odličnih 520 cm. Rezultati — srednješolci: 100 m: 1. Kuralt (S. L.) 11,8, 2-3. Lajbaher (ESS) i,n Somrak (TTS) 12,2; 400 metrov: 1. Štrumbelj (SC Iskra) 55,4, 2. Kuralt (S. L.) 56.2, 3. Ma-kovec (TTS) (Trgovska š.) 59,4 (izven konkurence: Udir Tr 54,4)»; 1500 m: 1. Krelj (S. L.) 4:44,3, 2. Rožič (TTS) 4:45,6, 3. Tomažič (ESS) 4:46,0, (izven: Hafner Tr 4:20,8); višina: 1. Lašič (SCI) 170, 2. Lajbaher (ESS) 165, 3. Kotar (TTS) 165 (izven Svab Tr 170); daljina: 1. Lašič (SCI) 584, 2. So-mra (TTS) 577, 3. Oblak (S. L.) 549 (izven: Arizanovič in Kaštiv-nik oba Tr 610), krogla: 1. M. Fi-ster (SCI) 13,00, 2. Veno (TTS) 12,75, 3. Vidic (SCI) 12,41 (izven Satler Tr 14,27), kopje: 1. M. Fister (SCI) 46,62, 2. Rupar (TTS) 39,02, 3. Šolar (Trg. š.) 35,21 (izven: Mežek Tr 54,32 — nov gorenjski rekord), 4x100 m: SC Iskra 49,8, 2. TTS 50,0, 2. Sk. Loka 51,0 (izven: Triglav II. 47,3). Skupna razvrstitev: 1. TTS 11.509 točk, 2. ŠC Iskra 10.922, 3. šk. Loka 9139, 4. Mlekarski šolski center 4862, 5. Trgovska šola 2642, 6. ESS 2139 točk. Srednješolke: 60 m: 1. Mikelj (ESS) 8,2, 2. Ošina (S. L.) 8,5,3-4. Mohorič in Zakotnik (obe S. L.) 9,1, 600m: 1. M Sajevic (SCI) 1:52,2, 2. Bernik (TTS) 1:54,9, 3. Jenko (ESS) 2:00,1, višina: 1. Berčič(Š. L.) 130, 2. Štular (ESS) 130, 3. Pšenica (ESS) 125, daljima: 1. Mikelj (ESS) 452, 2. Pšenica (ESS) 419, 3. Ošina (S. L.) 403 (izven: A. Sajevic Tr 520), krogla: 1. Sko-berne (ESS) 10,98, 2. Demšar (S. L.) 9,96, 3. Rehberger (ESS) 9,50, 4x100 m: 1. Sk. Loka 58,5, 2. ESS 59,3, 3. TTS 60,8. Skupna razvrstitev: 1. ESŠ 8134, 2. Šk. Loka 7495, 3. TTS 7036, 4. SC Iskra 527, 5. Mlekarska šola 441 točk (SCI in Mlekarska šola sta nastopili samo s po eno tekmovalko). V nedeljo pa so nastopili osnovnošolci. Na startu se jih je zbralo približno ravno toliko kot srednješolcev (okoli 150), nastopale pa so naslednje šole: Stane Žagar, France Prešeren irt Simon Jenko iz Kranja ter osnovni šoli iz Pre-doselj in Cerkelj. Tekmovanje se je odvijalo po sistemu troboja. Vsak nastopajoči je moral obvezno metati kroglo, od tekov je imel na izbiro 60 ali 200 m, od skokov pa daljino ali višino. Rezultati — pionirji: 60 m: 1. Trelc (Predoslje) 8,4, 2. Boltežar (Cerklje) 8,6, 3. Valentar (S.2.) 8,6, 200m: 1. Stern (Pred.) 29,0, 2. Tepina (F.P.) 29,2, 3-4. Cižmar in Močnik (oba Pred.) 29,8, daljina: Pečenik (F.P.) 478, 2. Tepina (F.P.) 471, 3. Lašič (S.Z.) 464, višina: Cižmar (Pred) 130, 2. Sagadin (S. 2.) 123, 3. Markun (Pred) 123, krogla: 1. Valentar (S. 2.) 10,21, 2. Lašič 9,65, 3. Boltežar (Cerk) 9,44.pionirke: 60 m: 1. Stružnik (S. J.) 9,0, 2. Kuhar (S. J.) 9,0, 3. Vo-grinc (F.P.) 9,2, 200 m: 1-2. Nar-din in Gartnar (obe F.P.) 31,0, 3. Velikonjc (S.2.) 33,4, daljina: 1. Vogrič (F.P.) 411, 2. Gartner (F.P.) 405, 3. Ažman (S.2.) 399, višina: 1. Stružnik (S.J.) 120, 2. Velikanje (S.2.) 120, 3. Podlipnik (F.P.) 115. Organizatorja tekmovanja, OZ TK Kranj in AK Triglav, sta magovalnim ekipam v srednje-)lski kenkurenci podelila pre->dna pokala, osnovnošoloi in tale ekipe v srednješolskem tek-ovanju pa so prejeli lepe diplo-ie. M. Kuralt Komentira trener Slaba obramba Triglav je nastopil proti Svobodi v Ljubljani s pomlajenim moštvom. Kranjčani so Igrali tehnično zadovoljivo, vendar pa manj učinkovito. Slaba je bila obramba, ki je z dvema avtogolotna pomagala domačinom k zmagi,. razen tega pa je slab sodnik priznal Ljubljančanom gol iz ofslde pozicije. Tudi Svoboda ni pokazala tistega, kar smo od nje pričakovali. MILAN KRASEVEC Triglav: Kamnik 7:5 V prijateljskem teniškem srečanju je v nedeljo Triglav v Kranju premagal Kamnik z rezultatom 7:5. Uspešno tekmovanje na dobro pripravljenih igriščih je tokrat imelo pomanjkljivost v tem, da tekmovalcem niso bile na razpolago garderobe in sanitarije. REZULTATI — člani: Triglav : Kamnik 1:2 (Stare : Gruden 8:6, 6:1, Polenc : Mesner 2:6, 4:6, Stare - Prislan : Mesner - Gruden 3:6 ,3:6); mladinci: Triglav : Kamnik 4:2 (Kokl : Vengust 6:4, 9:7, Mule j : Udovč 6:3, 6:1, Oman : Resnik 3:6, 0:6, Trobec : Prešeren 6:3, 5:7, 7:5, Kokl - Mulej : Vengust - Udovč 6:2, 6:3, Trobec - Fende : Resnik - Prešeren 2:6, 1:6); pionirji: Triglav : Kamnik 2:1 (Furlan : Resnik 6:2, 6:2, Zde-šar : Plešnar 5:6, 3:6, Furian -Zdešar : Resnik - Plešnar 5:6, 6:1, 5:6). — A. 2nidar Gorenjska moštva v republiških ligah Pintar v 125 cem dosegel 6. inesto avtomomlsKih dirkah za »Nagraup Primorske v Portorožu Je Leon NOGOMET — Triglav je v 4. :olu SNL v Ljubljani izgubil z azultatom 4:6 (1:4). Na lestvici ? na 8. mestu. V mladinski tekmi e zmagal Triglav z rezultatom 3:2 (1:0). Na lestvici je na 5. mestu. Tržič je v 3. kolu SCL — zahod zgubil v Kopru z rezultatom 1:2 (1:1) Na lestvici je na 7. mestu. Skofja Loka je v 3. kolu SCL — /ahod izgubila v Litiji z rezulta-om 1:8 (1:5). Na lestvici je na J. mestu. ROKOMET — Tržič je v 3. kolu mošike republiške lige doma igral i Celjem neodločeno 10:10 (6:7). Na lestvici je na -6. mestu. Kranj je v 3. kolu moške republiške lige doma premagal Olim-->ijo z rezultatom 27:16 (11:7). Na estvici je na 6. mestu. Kranj je v 3. kolu ženske republiške lige- doma premagal Ru- arja z rezultatom 10:5 (6:4). Na estvici je na 5. mestu. KOŠARKA — Skofja Loka Je v zadnjega kola moške I. republiške lige doma premagala Svobodo z rezultatom 49:48 ( 24:23). Na lestvici je na 9. mestu. Gorenjska j nogometna liga Brez remijev Zelo razpoloženi napadalci, os*^ borbe, rekordno število golov (33J in pretep na igrišču v Trbojah so glavne značilnosti nedeljskega dru-gega kola nogometnega prvenstva Gorenjske. Po 2. kolu so na vrhu lestvice še tri neporažena moštva, med katerimi lahko iščemo leto* njega prvaka. V naslednjih koli se bo borba za točke še stopnjevala, ker si vsi prizadevajo P°" praviti svoj položaj na lestvici Tekma med Preddvorom m Tr- bojami je bila prekinjena 3 mi nute pred koncem zaradi Prete^ na igrišču. To prav gotovo mec slabo luč na športno moralo no-gometašev. Vsekakor taki in P dobni dogodki ne sodijo na nog° metna igrišča ,zato bo treba P°" vzročitelje neredov ostro kazn vati. REZULTATI 2. KOLA: Železniki : Visoko 8:1 (1:1) Naklo : Prešeren 1:2 (1:1) Jesenice : Svoboda 5:4 (3:1) Kranj : Triglav B 6:1 (3:1) . Trboje : Preddvor 3:4 — PreK1 njeno LESTVICA . Železniki 2 2 0 0 13:4 J Jesenice 2 2 0 0 10:5 J Kranj 1 1 0 0 6:1 t Trboie 2 10 1 5:5 * Preddvor 2 10 1 7:8 *, Prešeren 2 10 1 3:6 * Svoboda 10 0 1 4:5 v Naklo 2 0 0 2 W v Visoko 2 0 0 2 2: JO Triglav B 2 0 0 2 2:11 v Na lestvici strelcev vodi TavČar (Železniki) s 6. goli. , .. Tone Kaštivnik Gorenjska rokometna liga Triglav je v zadnjem kolu moške I. republiške lige izgubil v Domžalah z rezultatom 74:96 (26:34). Na lestvici je na zadnjem mestu. Jesenice so v 9. kolu ženske republiške lige doma premagale Jezico z rezultatom 57:27 (31:11). Na lestvici so na 1. mestu. Triglav je v 9. kolu žensku republiške lige doma premagal Ilirijo z rezultatom 60:40 ( 30:22), Na lestvici je na 3. mestu. Jesenice so v 11. kolu moške II. republiške lige doma brez bor-borbe premagale Novo mesto (20:0 w. o.). Na lestvici so na 1. mestu. ODBOJKA — Žirovnica je v 14. kolu moške republiške lige doma premagala Triglav lz rezultatom 3:0. Na lestvici je na 3. mestu, Triglav pa na 7. mestu. Jesenice so v 11. kolu moške republiške lige doma izgubile z Mariborom z rezultatom 2:3, v 12. kolu pa premagale Črnuče z rezultatom 3:1. Na lestvici so na 6. mestu. Brez presenečenj V drugem kolu gorenjske r°^_ metne lige so bili doseženi P' kovani rezultati. V zgorn-n P z vici lestvice so sedaj 4 mo£ \ ^ enakim številom točk. Lah'lv0 .|j0 čunamo, da bo eno od teh osvOl prvo mesto. REZULTATI 2. KOLA: Skofja Loka : Kranj B 13:28 (6:10) Radovljica : Kranjska gora 26:15 (15:8) ■ ,. 2abnica : Savica 19:10 (6:V Selca : Storžič 24:20 (lU1' LESTVICA „ 17 i 2abnica 2 2 0 0 41:1' J Kranj B/ 2 2 0 0 57:2' Radovljica 2 2 0 0 51.£ , Selca 2 2 0 0 42:36 Sk. Loka 2 0 0 2 20.5U Kr. gora 2 0 0 2; J Storžič 2 0 0 2 37.4* Savica 2 0 0 2 l6seIca: Ženska občinska liga - : Storžič 5:0 w. o. V občinski moški ligi -~ -ofe verjetno Krvavec, ki vodi V zadnjim kolom. REZULTATI 2. KOLA: 14- Besnica : Križe B 17:15 (5: bo p*rj 14:6 LESTVICA Krvavec Besnica Duplje B Križe B 2 2 0 0 37:17 *" i "III