Razne novice. Dtihovska vest. Ob priliki posveCevanja Župne cerkve na Dolu pri Hrastnitou je Imenoval prevzvigeni g. knezogkof dr, Mihael Napotnik preč. g. župnika Antona /Veternika duliovnim svietovuLcem, Odlikovanie. Deželni odbornik RobiS je dobil v graški razstavi vin posebno držaivpo kolaljno, njegov sin Feliks Robič pa priznanie za umno kletarstvo. Imenovanje. Gartinega jvicestražmojstra majorja Jerneja Andrejka pl. Lfvnograda, pijsatelja znane knjige ,,Slovenski fantje v Bosni in Horcegovini'% je fimenoval cesar za stražmojstra v prvi arčierski telesni gardi. * Iz šole. Imenovan je učitelj Ivan JŽolnir na ljudsko šolo v; Spodnjem Dravogradu, za šolskega vodjo na III. aeški šoli v Maribpru učitelj Viktor Setina. Definitivnim ij&iteljem in ufiiteljicam so imenovani: Albert Jerin v Podčetrtku, Ferdinand Kokot v Pišecah, Amalija Pušenjak y St. Jerneju pri KonjicaJi, Jožela Stegenšek v Spitaliču, Silva Babič v Stranicah, Frančiška Podlesnik v Dobju, Glede starostne doklade se je v dveh slučajih razsodilo, da se  glede zunanjiM užiteljev, ki stopijo v štajersko Šolsko  službo, ravna glede siužbenih let za pripozna*nj& sta rostne doklade po Stajerskem golskem zakonu. * Mesto učitelia oz. ufiiteljice je razpisano na trirajzredni ljudski šoli vi Spodnji Polskavi, p, Pragersko. Prošnje do 20. t. m. je vložiti na krajni Šol- ski svet,  Dr. JBenkovifi in dr, VerstovŠek sta dobila do pisnioi, oddani na Dunaju, na kateriji se jima grozi radi rabe slovenskega jezika v deželnem zboru, ' * Dokazovanje ,,Narodnega Lista". SluSajno  sem dobil v roke zadnjo Številko i,,Narodnega Lista". Ko površnoi pogledam njegfave ddpise iz celjjskega okraja, naletim zapored na besedica ,,baje", ki je gotovo najboljSi in pri liberalcih navadno edini dokaz za resničnost tega, kar ee trdj ,v; dopisiu iTia me napoti, da sklenem prebrati prvokrat v, življenju vso Številko in zbrati vse take dokaze liberalne resnicoIjubnostiv Evo jih: V nekem dopisu se Jbere: ,,>Tako se je baje izrazil nekdo." Zivel dokazli V dru- gem se btere: ,,Skof je b a j e napravil raftun b kap- lanom.'1 Zopet v drugih je vse dokazano s tem, da se takb ,,po trgu govor i", da . ,,t a k o g o v o r i s t a r o i n m 1 a a o", Sa se J aka spla9na in celo medl otroci govor i".. Ztoanjkuje jim yi njihovih glavah, sem si mislil pri teh besedah, zato pobirajo otrofiarije in babje 6enče» Višek liberajiie resnicoljubnosti pa kaže ta-le sklep nekega dopjsa: »Izjavljamo pa, da, smo samo zabilježili to, kar kaplanovi somiSljeniki p_o trgu govore, nedabitrdi1 i, d a j e t o t u d i r e s." Ich sage nicht, jich meine nur, da so liberalci — lažnjivci. * Enakost in soc. dem. voditelji, Socialno demokraSki drž. posl. Skaret je na stran. zborovanju izjavil, da je;v Avstriji 113,000 pla6ujo&h podrugov, Ako plafia vsakdo vefi kot 40 K na leta socialdemokraškim voditeljem, aabimo ^eliiansko avoto 4,520.000 K. Pri tolikih strankinih dohodMh je seveda mogo^e, da se redi toliko in tolikb voditeljev, ki nimajo drugega aela, kot da kriče in se pasejo od delavskih žuljev med tem fco ubogi delavci stradajo. Zato pa ppvsod opozarjajte flelavce pred nesrečno Bocijalno-demokracijol * Katoliška glbanje n^a Ceškem.r Slovansko katoligm gibaaie je na CeŠkem tako živahno kot nikaar prej. Zborovanje sledi zborovamju, ld z veliko privlačno silo razširjajo in utrjujejo katoliško češko organizacijo. Etae 5. septembra se je vršilo veliko katoliško zborov,anje za južno čteškb v! Netolicah in 12.., septembra veliko liudsko zborovanja zaj labskb pokrajino v Podebradu. Isti dan so s© tudi vršila posvetovanja in zbbrovania fcatoliknv; v; wlašimerski, brandyski in kolinski okolici« 19. septembrai ie bild s Mladih Vožicah veliko manifestacijsko zborovanje. :To gibanje, ki #e razširja z neizpremenjena iskrenostjp po .vseK ^eškiri pokrajinah, povzroSa ^naprednlm" listom že veliko skrbi. Da se bo pa moglan ustvariti tudi razširjevanju kat. misli mofina materijelnai podlaga, se dela pridno in po načrtu za gospodarskb združenje in razvoj kat.-<nar.volilcev. Z novim letom je zaSela po slovati ,,;Gosp. zveza fee&kih katoliškihpoliedelcev", ki danes po desetmesečnem delu izkiazuja že pol milijona kron prometa, Nekaj tednov pozneje se je ustanovila ,,Deželna zveza jBeških kmetijsJčih zaidrug''^ Ta zveza združuje Že 50 rajfajznovki in 13 kbnsumnih društev. Napredek na gospoaarskem polju je povzrofyi, da se je ustanovila vi Pragi posojilnica, kateri na8elujQ šolski svetnik dr,: M, Koviar« Začetni razvoj tega zavoda, ,,Ceškoslovanska Založna" obeta krepak svoj procvit. .Tiako morejo tudi Matoliški narodnjaki •na Ceškem kot njibovi somišljeniki na Moravskem, in sicer pod veliko težjimi pogoji, reSi ponosno: «Mi gremo naprej!" — Tako vidimo, aaima; katoliška misel vsepovsod, posebno pa še med Slovani, tako trdna Ua, 3a boda želje .»SviobodDmislecev'* vedno brezuspešno butale ob njo! Novi bojl francos:kih katolBainov. Ftraincoska ylada skuSa zatreti zasebno šolstvo ter uvesti izkljužno le državno golo brez verskega pouka. V teh BolaE boao uveidli Bolske uSne Jmiige y pppplnoma brezbožnem duhu. Samoumevno, da so se katoliSanl, na čelu karainali In gkofja, tej. vlaani namen z rso oaioSnostjo uprli. Izaali so pastirski list, v katerem pravijo, darajSi pretrpe vse muke, kakor bi Hopustill, fla se lako tepta svoboaa vzgoje. KatoliSkim starišem so pod najstrožjimi kaznimi pr-epovedali pošiljati otroke v brez%rersko §olo. Vlada premišljutje, kaj bo naredila. Me3 Jju'datvom je izgubils vse zaupanje in zato bo tem lažje katoli?;kim Frapcozom svobodomiselske brezverske nakane prepre6iti. * Slovenske u5ne knjige za srednje Šole, in sicer: Mazi ,,Geometrijski nazorni nauk jza I, razred srednjih Sol", Matejk ^jGeometrija za srednje in višje gimjiazijslfe razrede", Matek ^JAritmetika in algebra za' srednje in viSje gimnazijske razrede", dalje Pefjjakov ,,Verouk za VI. in VII. razred sred- njih šol" in Poljanec ^Mlneraljogiia* je ministrstvo dovolilo rabiti pri poduku. * Lastna sodba. Na zborovanju radikalnega dijaštva v Ljubljani, je dijak Zorman v; poro&lu o um. vzgoji dijaka dejal, kakor poroča radikalni ;,,Narodni dnevnik", dobesedno sledeče: B,Kletve in surovi izrazl so pri nas tako navadni, da se zanje ne zmenimo več. Naš 'dijak je v čuvstvenem življenju podivjan. Starejšim kličem, naj se spreobrnejo v zadnji uri." — Tako sodijo radilaaloi Študentje sami o sebi. Dr« Benkovič otvori odvetniškp pisarno y Celju začetkom decembra. Pisarno v Brežicah ]e prodal div Stikerju, bivšemu koncipijentu :vi Celju. Dr. Kukoveo otvori svojo pisarnp y kolodvorski ulici v/ Celju, Rektorjl živinozdravmškili visokih šol. — Cesar je rlovolil, fla bodo smeli počenši s šblskim ¦ letom 1909—10 profesorji na visokih. živinozdriavmiških Žolah na Duna|u in v Lvovu voliti rektorja za dobo dvehi let in bosta rektorja za časa svoje glužbe imela naslov: ,,magni!icenca". Nemški djj slovenski demonstranti. V Ašu na Cešfcem so bili uprfzorili Nemci velike demonstracije proti nekemu nepriljubljenemu davčnemu. uradnikta., Uprizorili so bili pravi bombardm/5- proti biši, v kateri jo stanoval omenjeni uradnilc, Sodnijski cenjena Skoda je znaSaJa 360 kron. Naslednji dan so naŠli na dvorišeu okoli 800 kamenov. Demonstranti so bilji objsojeni 'od 24 ur do 14 dni. ,Te kazni je treba primerjati s kaznimi, ki so doletele ljubljanske demonstrante. Vendur še ni končana storija! Vsi ti demonstranti so bili na Bienerthov predlog — pomiloščenii 'JTakrat ko se gre za Slovence ,,,strenge BestraJung'\ ko se gre za Nemce milost! Vseslovenska LJudska Stranka. Dne 17. oktobra ob J/2l2. uri dopoldne se bo vršil v I^jubljaoii v veliki dvoraoii hotela Union shod ^aupnikov iz vseh slovenskih pokrajin. Ustanovila se bo ob tej priliki Vseslovenska Ljudska Strauka. jNa tem shodu bbdo zastopani zaupniki S. h- S. na Kranjskem, naše Slovenske kmečke zveze, gori&ke S. L. S., zaupniki slovenskih Jcrščanskih KoroŠcev, TržaSanov in Istranov. Zaupnike S. K. Z. že sedaj opozarjamo na ta yelepomemben shodi in npamo, da se ga bodo udeležili v kar najobilnej&em fetevilu. * Čebelln plk — zdravilo. ,,Der steirische Bien&nvater", gla&ilo nemšfco-Štaderskega, oebelarskega aruštva,, prinaša neki članek <ir. TerSa y Mariboru, kateri opisuje, kako uspešnor je rabil čebele pri hudem in idrugače neozdravljivem protinu. Darovi C. gospod kiaplan 1A. Zamuda na Vranskem je nabral na todhodnici vranskih reiktrujtov 10 kron za oškodovane po toci, na odhodn!ci gospoda abiturijenta Lukmjana pa 15 K za S. K. 1S. Z. Sr2na hvala! Nase vžigalice! Skrbite, da pridejo v vsako hišo naše vžigalice! — Vsak Irgovec, pri katerem kupujete, jih mora imeti, vsaka gostilna, v katero zahajate, vsaka naša gospodinja! — Dolžnost vsakega našega somišljenika, da zažiga tobak in smodke le z vžigalicami »Za obmejne Slovence«! Mariborski okraj. m Sv. Lenart v Slpv. gor, NemSko Šolo nameravajo Št.lenartski »posiliinemci"1 z frlaigoislarvljaiiiein slovesno otvoriti! Cudno! Ken jim vsa reklama, vse Baldekovo in Pepetovo stofcanje in beračenje ni zamoglo zadostno število nesreSnih otrok v pemško žrelo privabitij so se poprijeli zaanlegai sredstva, namreS cerkve.. Navadno jim vse, Kar je le blizu lcerkive, smrdi, ter zabavljajo čez svieto cerkev, da se kar kadi, a sedaj pa hoče!jo pojStenim kmetom nasipati peska v oči, Seš, glejte, saj smo mi tudi verni, saj mi damo nemško šolo še celo blagosloviti in (tudi krŠČanski nauk se bo pouSeval! SmeŠno, seveda se bo3e krŠSanski nauk použeval, ker Ito ^olski zakon zahteva. Kar se pa tiče vernosti št. lenartsikih ^liinlarjev" (po novi veljavi ,,cajnariev"), pa dragi kmetje le sledeče pomislite: 'Ali ste že videli kedaj te gpspode, ki love sedaj vaše otroke ter |se vam dobrikajo, pri sv, maši? Ne! Le ob najvefiiihi praznikih pride par fiinfarjev v cerkev in Se^ftaknat le k eadnjemu blagoslovu, kaktor nekatere gospe, ki nosijo svojo novo obleko le v cerkev kazat. Ob /neki taki priliki videl sem ®t» lenartskega Pepeta1 M cerkvi! Gotovoi je prid^no molil ? A kaj Se! Se niti pri povzdigovanju ni pokleknil, ampak je kar široka,sedel nai stolu, Cetudi je sicer jako hiter, kadar je treba pobirati slovenske groše! Cudno, &udno! O Št. lenartskiK protestantih eJi luteranih, ki imajo pri nemški Soli glavno besedo, bi bilo pač škoda še kaj pisati. m Sv. Lenart v Slov. gor. Kdo je pravTiaprav plaCal nemško šolo? Ti ubogi kmet sam! Zakaj pa? Saj imaino, mi že eno §olo, za katero moramo Se tudi vedno pla6ev]ati! Ali nam ta ne zadostuje ve5? ; Da, naSa Sola je popolnoma dobra, v kateri se naSi otroci za življenje vse potrebno naufiijo! iToda Nemci žeHJo, da naj bl c»tal fcmet vedno zabit. To pa se zamoro storiti le w taki Boli, tv kateri otrok ne razume uSitelja! Radi tega pa zidajo Nemci nemSko golo za slovensko kraečko deco, ker vedo, da se slovenstt otrooi ne bodo prav nifiesar nautili v nemški šoli, ker ne bodo razumeli ufiitelja, ki jim bo že od prve ure govoril samci y tujem jeziku! Potem p/a naii Nemci sami plačajo svojo nemško Šolo!i |Toda to je nemogofie! Saj je vendar po vsem svetuj znano, da nekateri šentlenartski Nemci nimajo mnogo denarja in.ga morajo iskati idrugod. Le pomislite nekoliko na falirano nemško foršuskaso! Pri enem bo v kratktem zapel boben, saj.mu mora Siidmarka vsako leto štirikrat na pomoč priskofiiti; a arugi in 3ruge so pa tudi bili že radi raznih goljulij zaprti! Toda pst! Zakaj bi p;a potem ravno mi kmetje morali §e to nepotrebno šolo plafievaii! Odgovor: Postavapravi, da lahko zaliteva vsakdo ustanovitev javne šole, ako zamore dokazati, da bo hodilo m njegovo Šolo skozi pet let vsako leto vsaj 40 otrok. Mi imamo že sedaj eno javno šolo! Ako bodo naši kmetje res tako neumni, da bodo v aovo nemško Bolo poSUjaii tudi svoje DtrokOi in sicer vsi steupaj vsafcoletno po 40 otrok, tako bodemo 8ez pet let tudi za to morali plačevati. No, tQ je pa< lepo. Nazadnje naj si še, zmislijoiTalijani novo ^olo, potem pa Se cigani, in mi jim bademo seveda plafievali! m Gočova. SliŠali smo, da se tistim grešnim zemljanom, ki so MEvina jabolka* jedli, ho6e nek Tomažek približati. Pa na nekem ,,strmogorskem" kraju še dolgo ne bode ,,trava rastla"» Kdo jve, Se ne bodo j o k a n j a in bridkega žaJovanja? Torej na veselo svidenje! in Sv. Jakob v, Slov. goricali. Zadnjo nedeljo je priredilo tukajšnje izobraževaino društvo veselico, katere se je mnogo Ijudi udeležilo. Videli smo med drugimi č. g. kaplana, g. župana, mnogo mož in žen, fantov ter deklet, ki so z zanimainjem sledili posameznim toSkam. Govoril je tajnilkj %.. S.. M, iz Maribora. Zelo dobro je bila igrana igra ,,Sv. Cita", Kakor so bile tudi pevske to8ke izborne. Po igri je Bg marsikateri poskušal in tu.di zadel svojo srefio pri sre8olovu, ki je vzbujal mnogo smelia. fTake hvalevredne prireditve bi naj dmStvip veSKrajt priredilo. Maribor. V nedeljo dne 10. t. m. je v Narodnem domu predstava ^,Gospod Bvetnik." m S». A«tsa y SIot. gor. Kakor se je že zadnjič poroč»lo, priredi Kat, bralno pri Sv. Antonu v SIot. gor. vegelico z gledališko predstavo, petjem in tambnraojem dne 17. oktobra ˇ prostorih gdč. AU. VstopDiiia: sedeži 40 vin., stojišča 2> t. Natančnejši vgpored se objavi prihodnjič. Vabi torej uljuduo vse mlide io stare Olbor. pfujski okraj. p Ptujski odpadniki! Kakor so listi pred kratkim poročali, je na; Ptuju odpadlo zopet 7 jNemcev k protestantizmu. Značilno za ptujske razmere je, da je n. pr. vinotržec m veleposestnik Fiirst ml. s celo družino odpadel radi tega, ker kat. cerkveno predstojništvo po, cerkvenih postavali ni moglo ustrefei njegovi želji, da bi se y, mestni cerkvi zvonilo pri pogrebu njegovega sorodnika, pred kj-atkim umrlega Voldemarja Hintze! p Ptuj Mestni vrh. Naš obč. predstojnik g. Andrej Zorec je dal s svojimi moarljiviimi odborniki naše občinske in vozne ceste tako spretno zgraditi, da smo vsi zadovoljni. Pri zgradbi cest sodeluje g. A. Zorec. Vrlo naprej! Slava občini! p Ptuj Mestni vrh. Rojald g. Anton Ploj, posestnik v zgornjem. Mestnem vrhu, otvori 10. oktobra t. 1. svojo novoustanovljeno gostilno % razliSnimi jedili in piiaiBo. Obeta nam izvrstna jedila in točenje pristne vinske kiapljice ikakorSna raste na slovenskem Stajerju. p Sv. Urlian pri Ptuju. V četrtek dne 16. sept. t. l. odnesla sta viničarska fanta Franc in, Janez Satler iz Vinterovec, iz gostilne pod vejo g. Franca Horvat v, Placarju svolo denarja okoli 150 kron. Na zvit naSin dospela sta do hišnih ključev, naredila preiskavo, odprla pmaro ter z omenjeruo svoto odšla na Nemško. p Sv. Marko niže Ptuja. Gledališka predstava bralnega društva se je jako dobro obnesla. Glavno zaslugo imata zopet vrli in za vse dobro vneti dekleti Marija Kostanjeveo in Neža Petek, pod katerih vodstvom so se druge igralke jako dobro izurile, tako., jda so nam pripravile lepo zabavo in mnogo smetia* Ja,vna hvala naj bo izrefiena vsem igralkam za njih trud, kakor tudi vsem, iki so se za prireditev brigali. p Sv. Marieta. K&i dela alkohol ? Ze zopet se je zgodila straSna nesreSa. Dne 29. septembra zvefier okoli 11. pre dopolnoči pri Sv. Ma,rjeti niže Ptuja v vasi Gajovci, so neizobraženi fantalini, piiani od šnopsa prihruli v našo laro in je en fant iz vasi Borovec ustrelil v gla,vo mladeniča F. Prelog-a, starega 18 let. Mladenig ni §el iz navaae mea družbo, ampakl samo iz radovednosti. Ker pa ni sliŠal klica ,,pdstopite", je počilo iz samokresa; in omenjeni se zgrudi nezavesten na tla. V pol ure je bil že mrtev. p V Slovenj[ivasi je zmagala pri ob&nskih. volitvah S. K. 2. Strašiiovci so padli. Županom je jzvoljen Audrei Slajnberger. Živeli vrli volilci! p Oče umoril lastnega otroka. Vi Slovenji vasi pri Ptuju so je zadnji petek zvefeer zgodil grozen zlofiin: Posestnik Klemen pride zvečer pijan domov, kjer so ravno zelje rezali. Ko mu očita ženai njegovo pijanstvo, zgrabi divji moži-kTamp, da bi po njej udaril; a 181etna hčerka Ana, hoteS odvrniti smrtni udarec, zgrabi za morilno orddje; to ofteta tako razjezi, da pograbi oster nož, s katerim so ravno rezali zeIje, in ga z vso mo5jo zamahne po hčerki; zadel je glavno žilo na vratu; nesrečna deklica beži profi, a se kmalu zgrudi, in y fietrt uri je bila mrtva. To je bdl v nedeljo na Hajdinu neizreSeno žalosten pogreb, Neftloveškega očeta je že prijela roka pravice. Tako deluje ptujski Šnops na Ptujskem poliu! Nemški listi bodo seveda zope^ silno vpili nad tem slučajem, a nobeden ne bo prinesel vesti, da ie tega kaltor tudi brezgtevilnih' drugih igrozodejstev okoli Ptuja kriv ptujskobreško-nemški šnops L Kdo se bo že enkrat usmilil nesrečnega zapeljanega ljudstva? p Sv. Lovrenc v Slov. gpr, V ponedeljek, dne 4v oktobra popoldne je zgorelat vini&arija: groia Herbersteina v, Juršinoih. Rddbina vinjfiarja' Ribiča je bila,odšla vsat z doma^ le.dva celo majhna otroka sta ostala doma; veSji, star kaka Štiri leta, je zaikuril v, listnjaku in kmalu jo bdlo vse v ognju; hiša je zgo. rela, ž njo pa tudi manjši otrok, ki Se ni mog^l ho. diti. p ,Trgatev. Vsled obilnegaj dežja v zadnjem 5asu ja začelo grozdje precej pokati;, na tnnogih krajih' že raaitega v tem tednu podbirajo; a glavna trgatev. se bo zafiela gele drugi teden^ Pridite yinsM kupci po pristno dobro kapljico v lepe Haloze! p Sy. Bollenk v |Slov. gor. Med ljudstvom se je raznesla vest, da zattevia naš nadučitelj y. imenu krv gol. sveta od tukajgnje ufiiteljice, aa Jmora takoj prošfnjo vložiti nai kr. šol. svet za sobo, aii pa v treh dneli naSelniku ključe izročiti. iTo je pa Že moarost, ki je lastna samo naSemu naduCitelju! Povpraševali smo o tem pri vseh. Hlanih. kr, šol. sveta, pa nobeden ne ve nifiesar o tem, Se manj pa, dabi ga kdo v to pooblastil. Naj ga yendar ppuSi kraj. Šol. svet, da on nima nikake praivice yi imenu istega budalosti uganjati, naJmaBj pa,, Łe gai y to nihfie m pooblasti. p Bnkovci pri Ptuju, Dopis i,,Slovenskega Gospodarja" iz Nove vesi pri Ptuju od, i,,paprike" vzbudil je v naM vasi veliko zanimamie, in v, obče se je govorilo, (,,Škoda, da se ni to zgodilo y gostilni ,,pri H", kjer se sKaja vsako nedeljo laiikPmiselna mJadina' iz raznih vasi in se pleše pozno v no6, razgraja se, da se po celi vasi moti mir In to vse brez vsakega apvoljenja, od ob&ne, iGospod1 občinski predstojnik, ali ni6 o tem ne veste? Ali hoČete, da pride naša lepa vas res v slab glas? IOd kod jemlje mladina, ki cele nedelje iu no8i tiči v gostilni, pijei in razgr ja, denar za to? Kaj pa pomenl govorica in! preiskovanje glede pogostih tatvin vi naSi vasi in okolici? Ees, Kaj ml v naši lepi vasi sedaj aoživimo! iGospo župan in vplivni možje, na delo, resnobno delo, in jSa bo tudi trebia: komu ponuditi ^,paprike", branimo 8ast svoje rojstne vasi. ,,Bukov8an." p C. ,kr. skrb za varstvo 81ove&kega življenia,: Iz .Rogatca se nam piše: Da se bniga c. kr,ofcrajno glavarstvo v Ptuju za ,,drago" življenj8.naših iščetinovcev, smo se letos zadosti prepričali; da pa tako izvrstno skrbi za yarnost Cloveškega živIjenja, nismo videlu Nek Bosman, vsakdanji gost naših krftmarjev, žugal je mnogoErat svo]l Benl, fla jo bode vstrelil. Divjal je večkrat z nabito puško za njo. Ker pa žene ni jnogel diobiti, obstrelil je pred tremi leti svoja otroka, ki sta že bila na peCi pri pofiitku, Za to je dobil tudi sodnijsko nagrado . . . In tak človek je eedaj dobilj orožni listj!, p Oho! sva že vkup. Kdo pa ste vi, ypraša mož postave? No, kaj me ne poznate? Bosman — največji posestnik florjanske fare. Od kod' pa pri tako lepi mesečini? Iz Rogatca. Malo sem ginjen, p_a to niS ne Skbdi;i kaj ne gospod? 1A11 vidite, kaj nosim? >No kaj pa? PuŠko. Sejdaj ee nimajo florjanski zajci, ni6 ve5 smejati. He, he he! Pa ,,bofenpos" tudi imam — Če ravno so ljudje treh far pravili, da ga Bosman nikdar ve6 ne dobi. Clovela mora imeti prave prijatelje, pa gre vse. — No, ,no! da imate puSko, yiaim; 3a ete dobili orožni list, verjamem;ipa prosim brez zaraere, pokažite mi ga. — In zdaj . . Bosma-n iš8e, iS6e; Bosmap ni8, niS, ne najde — Bosman — gre brez puške domu. p Rogatec. V Četrtek dne 7. oktobra ob 2. popoldne se je seSel v tukajgnji Soli pomožni pdbor za rogašld okraj. Ker czboruje deželni zbor, so aeželni poslanci opravifiili svojo odsotnost. p Sv. Tomai prl Onaoin. Tuk»jšnja Marijina drnžba priredi v nedeljo, 10. in 17. t. m. po Tečeraicah v šolskib prostorih igri ,Naj dena hči" in nčailča kaTe". Na to opocarjamo tudi drage sosede. Ljufomerski okra). 1 Sv. JnrlJ ob Sčavnici, Pettndvajsetletnico zakona sta obhajala) na prav lep nafein ^nana narodnjaka, MatjaŽ in Marija, Jurkiovič v Stanetincih dne 19. septembra t. 1. Postavila sta pri svoji bišl lep križ, katerega je ob navzoSnosti domaCih (Vg. doihovnikovi blagoslovil brat, veleg. g. Hekan Martin Jurkovič. Potem se je razvila lepa doraa&a zabava, kjer smo se narodnjaki, sosedje in prijatelji slavljenca pri rujni kapljici in polno obloženih mizah spomnili tudi obmejnih Slovence\i ter zložili za šentiljski dom 10 K 33 vin. Jubilantoma želimo dofiajklati Še zlate pproke, Šentiliskemu domu pa mnogo darovalcev!  Slovenjjraški okraj. OtToritet DruštTenega doma v Šmartnem pri Velenju. Katoliško slovensko izobraževalno društvo v, Smartnem pri Velenji vabi k otvoritvi OruMvenega doma, ki se vrši dne 10. oktobra ob 543 popoldne. Vspored t>o zelo mnogovrsten: 1. blagoslovitov; 2. petie; 3. govori; 4. gledališki igri: ».(Kir.emar pri '•¦¦¦¦¦¦?>* tmvojci niT\ of':'oo o;t zvitem rogu", burka enodejanka, in ,,Jagode", igrokaz v fenem dejanju; 6. godba in raznovrstna zabava, Opozarjamo še posebej na 2. točko: petje. Pel bode nainreč oddelek slavnega pjevskega ^lruSitva ,,Ljubljana" iz Ljubljane, ki nas bode to pot prvič poBastil na Stajerskem. To je gotovo izvanredno za naše primeroma skromne razmere, da bomo imeli v svoji ^redi pevce tako odliBnega in umetno izvežbanega pevskega zbora, ki slovi po vsem Slovenskem, ter bo pri nas pel ije samo popoldne pri ptvorltvi Društvenega doma/ampak že tudi predpoldne pri drugem ppravilu. Ali vas to ne mika, da pridete ta dan y obilnem Številu v našo lepo gornjo SaleŠko idolino? Da, pridite v obilnem številu, mlli slovenski rojaki, in naslajaM se boste ob umetnem in milem slovenskem petju! Pridite in po8astite nas, dragi sloven&ki bratje od blizu in dalefc, da ee imed seboj spoznamo in se ob vaSi bratavski ljubezni nasrkamo novih moči za vstrajni, neustrašeni boj proti verskim in narodnim nasprotnikom. Zakaj boj bijemo tuldi tukaj v fem delu elovenske zemlje in nasprotnikov jiam ne manjka. Schulverein s svojo Solo nam skuša ugrabiti naSo deco, Su,dmarka mu pripravlja Jpot že pri nežnlh otrocih b svojim golskim ;vrtcem, podpira nemškonacionalne obrtnike, kupuje tudi tukaj elovcnsko posest in zida Deutsches Haus. Ljudstvo jje sicer že zaved.no, toda ne po vsem in ne v tolikor, kolikor bi bilo želeti, da se s popolnim uspehom in vstrajno ustavljumo tujemu navalu. Trelsa pa je zlasti možko mladino probuditi, čim najbolj izobraziti versko, politično, gospodarsko, treba je naše tukajšnje ljudstvo navdušiti k ljubezni do rodnih bratov jn do slovenske zeralje, treba mu je pokazati novih virov do gospodarske tiamostojnosti in blagostajnja, votiiti ga kviško k svetim vzorom. navajati ga k varfinosti, '.r-zaoit*! In da to čim lažje idosežemo, v ta namen nara bo služil novi Društveni dom Jcot šola, srediŠ8e in zbiralflšSe. To upamo in zato se veselimo novega do ma, četudi je skromen in mu §8 manjka mnogo do njegove dovršitve. Pa vendar nas je v našiih razmerah tudi (a skromna stavba stala mnogo žrtev in brez pomoči blagih dobrotnikov, domačlh in tirjih, katerih se bomo ta dan spominjali, bila b"i sploh nemogo8a. Mnogo še bo treba žrtvovati, ker stroški še niso pokrlti. Pri tem pa se zanaSamo na požrtvovalnost domačinov in daljnih rojakov tudi v bodoče. DruŠtveni dom stoji, in sicer na krasnem prostoru v Smartnem, 8isto blizir (berkve, 10 minut od Velenja, krog in krog obdan z vrtoin, da so ga veseli vsi dobromisleči. Pridite torej dne 10. oktobra v Smartno pri Velenju, da Be ;skwpaj veselimo! Zlasti vabimo raz,na dru/Stva, da nas počaste karpora,Uvno, odseke Orla in sploh vse naše somiSljenfke yseh stanov. s Poslano. Smartin p. Sl. gr. V, ,,N'arodnem Listu" štev, 42. dne 23. p. m. me znani dopisun na izvanredno nesramen način z lažiblatno krtačo smradi in mi preti celo z grdim zažug^anim maščevanjem. Dobro te poznam, kdo da si. Saj si.ti edini v srenji zmožen take pisave, ker si navdihnjen od novodobnega očaka Izraela, s katerim sta se oba pognana prifepla v te kraje, da sejeta nemir in Imjslkata poŠtene župljane proti svečeništvu in vernemn ljudstvu. Tvoj dopis, je od prve do zadnje vrste izmišljena laž. j To ti dokaeem z vso Vivodovo rodbino kakor tudi z I vsemi prisotnirai pogrebci, razun enega nazadnjaka, | vašega pristaša, kl je vedno pijan in se mu je vse I to, kar je v dopisu, le sanjalo. Niti z eno besedico ! nisem omenil v pogrebnem govoru ne Narodne stran- i ke, ne Kmefike zveze, ne peklenščeka, ampak slavil sem pokojnega kot mirnega, varCnega ter krščanske- ga moža in tihega očeta — in tudi omenil, da jaboiko ne pade daleft od drevesa, torej naj otroci živijo po oSetovem vzgledu. Nadalje mi očita§ neko hujskanje in tožarenje faranov za neopravljene maše. Kdo ti je pa $6 to bedarijo na tvoj ,,nezacahnanw nos obesil? Ker me pa ravno siliŠ, ti hofiem stvar po.jasniti. Leta 1900 je izrofiila pokojna Lena Karner svojenm rejencu J. lepo posestvo po3 pogojem, da isti po njeni oporoki plača sledeče: cerkvi na Homcu 500 K, cerk\ri v Šmartnem 500 K, in razun tega cerkveni blacrajni 80 K. ,— in sicer v osmih' letnih obrokih vn B K 2J vlnj po odbltifi oastotkih.: UpntE se ]e v aolžnem pismu tuai zavezal, te svote v obrokih plafievati pa je pla5al do leta 1904 samo 102 K in pozneje ni8 vef. MaŠe za teh 102 K so bile ozna.njene in tudi r>gravljene. Na sodniJsEo vpraSanje, c*e je ves dolg Že poravnan, sem podpisani pioral seveda to vprašanje zanilcati. Ker pai se dolžnik po preteku devetih let (t. j. leta 1909) na dvakratni opomin ni hotel sporazumPti, ,ie priSla stvar pred sodniio. Pr.5 obravna\i sem podpisani naravnost izjavil sodniku, da se vsemu dolgu odpovem, ako sodnija v to privoli. Slavna c. kr. sodnija pa je dolžniku naiožila, da mora dolg v predpisanem obrokii poravnati. VpraSam te dopisnik, kaj sem storil s tem nekorektnega? Obdolžil si me po krivem! Janez Lenart, naidžlupnik. Konjiški okraj. k Sv. Jernej pri Ločah. Iz zainesljivefia vira smo izvedeli, da so. je občinski tajnilq v Lofiah, u6iielj Ferk izrazil, da je obfina Loče ,,deutsch oder deutsch' gesinnt", to je nemška ali ,-nemškega mišlje- nja, in da mora torej zdravnik, ki hoče priti v Loče, tudi biti »deutsch" ali vsaj ,,deutsch gesinnt". Ločkim nemškutarjem — našteješ.jih lahko na prstih ene roke — je torej v prvi vrsti na (tem, da pride med nje zdravnik, ki bi naj podpiral njihovo nemšikutarijo, ne pa zdravil ljudstvo, ki je skoraj brez izjeme slovjensko, ne le samo v Lofiab., ampjaJc vi vseh onili občinab. in župnijah, za katere pride zaravnik y poštev. — Ako pravi učitelj Ferk, da so Loče ,,deutsch gesinnt", bi m^ še pristavili, da so Loče bolj ,,deutsch gesindelt", "kakor ,,gesinnt". Zahitevati namreč za slovensko ljudstvo nemškega, slovenskega jezika nezmožnega zdravnika, je naravnost krivično in nečuveno. Kaj takega zahtevati je zmožen v resnici le pravi posilinemec, ne pa ^ravi in pošten Nemec, kakoršnih pa v Ločah ni. — Ker zdravnik V Ločaih ne more samo od tamošnjih nemškutarjevi živeti, ampak od eeU ga slovenskega okrožja, zato naj premislijo tisti, k(i imajo pri Bastavljenju bodofega zdra-vnika kaj govo riti, da: ne gre prezirati željo slov«nskega ljudstva, ki ^ioSe zdravnika, ki ga bode razumel, pa tudi ž njim čutil. Ziato pa odločno svarimo, prezirati slovenskega aJI vsaj slovanskega zdraivnika, ako se oglasi za to mesto. —r— Celjski okra). Prememba posesti v Celju. Vilo Traun na Lavi pri Celju je kupil profesor Cilenšekl za 50.000 K. Kompletkovo hišo v Celju pa ključavnifiar Rebek za 24.000 K. o Tridnevnica pri Čč. oo. kapucinih y, Celju v spomin sedemstoletnice redovne obljube sv. o. Frančišk?a Asiškega in tnstoletnice blagoslovlienja vogelnega kamna samostanske cerkve sv. Cecilije od 1. do 3, oktobra 1909 se je prav lepo obnesla ter ostane go tovo v najlepšem spominu vernikom, ki so se je udeleževali v nebrojnem številu. Crez vse veličasten pa je bil sklep tridnevnice, h kateremu so na proSnjo 8. o. Gvardijana Ladislaja Hazemali prihiteli premil. g. knez in škol že 2. oktobra popoldne v Celje. Njihov sprejem je bil že na kolodvaru prisrSen, kjer so pozdravili prevzvišenega mil. g. opat, 8. o. gvardijan in v imenu, odsotnega c. kr. namestnijstega svetnika g. barona Miillerja c. kr. okrajni nadkomisar g. Ferdo Coffal, zares ganljiv pa je bil le-ta pri stopnicab, ki peljejo v lično samostanska cerkev nai gri6ku. V prisrčnih. besedah so tu^ pod krasnim slavolokom z napisom: Ekscelenca, knezoškof prevzvišen La^vantinski, Vam poklanjaVz ljudstvom samostan S8 kap.ucinski — po.zdravfli jpremil. Naj:lpalstirja preč;. io. proviacijal štajerske kapucinske provincije, o. donat ZupančiS, župan celjske okolice g. J. Glinšek, cerkveni klju8ar g. Fr. KmecL v imenu tretjerednikov, Pepca Golavšek v imenu tretjerednic, in Zora Dolar v imenu šolske mladine. Po prihodu v krasno razsvetljeno cerkev,. katero je zopet krasil slavolok z napisom: Pridi verno ljudstvo, samostan Te vabi, 3ubilejne dni v svoj dušni prid porabi — so bile tamkaj popevane lavretanske litanije z dvema sv. blagoslovoma. Na ve6er so zapeli učenci Celjske orglarske Šole pod spretnim vodstvom g. vodje K. Bervarja pred obednico nekaj lepih pesmic, za kar so se PrevzviŠeni najprijazneje zahvalili. Dne 3. oktobra, na praznik roženvenske Kraljiee matere božje Marije se je prieela perkvena slovesnost ob 9. uri dopoldne. Premilostljivi knez in ško! so najprej ob obilni asistenci peli pontilikalno sv. mašo, med katero so gotovo ve8 sto ljudi obhajali, podelili ob koncu sveti apostolski blagoslov, potem pa ge podallna pridižnico ter razveselili obilno število vernikov s prekrasnim, v srca segajoeim nagovorom. Govorili so pred vsem o tristoletnici, odkar je bil položen vogelni kame^ ondotni samostanski cerkvi oo. kapucinov, katere je poklical nadvojvoda Ferdinand, poznej cesar vFerdinand II., na Avstrijsko, da branijo sv. Jcatoliško vero proti ta8asnim krivovercem; pripomnili, zakaj je cerkev posveSena ravno sv. devici in muSenici Ceciliji, ker je bila namrcS mo8na' v veri in ker se je njeno nestrohljlvo telo v letu 1599 po kardinalu Sfondrati na^lo v Rimu, vsled 8esar so sv. Cecilijo takrat posebnn gore8e 8astili, ter izrekli nadpastfirsko zajhv;ala 88. oo. kapucinom za njihovo neumorno delovanje v doma8i cerkvi in po raznih drugihi cerkvah Lanrantinske Skofije, za razširjanje II f. reda sv. Frančiška in bratovš8ine sv. Uršule. Nato so Prevzvišeni pokazali, k"ako je sv. FranSiSek Asiški, ki je pred 700 leti napravil slovesne obljube, postal Jezusu, s\x>jemu Zvelifiarju, zmeraj bolj in bolj enak, ka je premišljeval Križanega ter potrpežljivo' prenažal bridkosti svojega življenja. Ob koncu svojega govora so Se navduševali Premilostljivi verno Ijudstvo za pobožno 6eŠ8enje rožen^nske Kraljice matere božje Marije. — Bog daj, da bi obrodila tridnevnica, medkatero je pristopilo naa 2000 vernikov k sv. obhajilu, obilni sad zc 8as in za veBnost! c Sv. JuriJ ob južni železnioi. Vsi se zgražamo nad podlim do]>isnikom ,,Nar. Lista". Sedaj sprevidimo, da so naši liberalci dosegli višek častikraje in jim v tem celo rudečkarji ne morejo konkuri. rati. Ne mišlimo tukaj zagovarjati g. Žganka, to bodo že sam storil, ^e se mii bo zdelo vrerlno, todn neki »otovi d-:žbi svetujeiio, naj prvo pometa ]>red svojlm pragom. Podobni ste paC tisti žabi, ki se je r.rj injala, ujš. da ho8e biti tako debela kakor vol in je po8ila. — Razumeli ? c Sv. Jurij ob juž. železnici. Postopainje nagega postajena8elnika že pa6 presega vsemeje. Vsa* ko stranko, ki mu ne vstreže z nemškim voznim listom, zavrne kjratkomalo, 8eŠ, ker je pisano v slovenskem jeziku, se ne more vsprejeti. Svojim uradnikom Ceham je prepovedal vsako slovensko uradovanje, Opozarjamo g. postajenačelnika, da službuje na slovenski zemlji in da čo uradniki le tukaj radi nas, ne pa mi radi njih. Slovenjgradec. Na§ gospod c. kr. okrajni sodnik razpošilja yabila k prislopu ik društ^oi za podporo zanemarjenih otrok, pa severda samonemška. S to brezobzirnostjo daje nam lep zgled, da gredo pri zavednili slovenskih strankah njegova vablla brez obzira v kog. o Sv. Jurlj pod Tabronu Vsak 8as se zaganjajo liberalci v našega vrlega g. organista in ga po li^ beralni barabski inajiiri obkladajo z raznimi priimkl; Ne moroio pozabiti, kako jim je ob zadnjib. volitvah zmešal rŁ.'-une ter župana s policaji vred u6il volilne postave. Upamo, da se tem ljubeznivim bratcem g. organist zooet zahvali ob prihodnjih volitvah. Liberalno golazcn treba povsod pobiti, da bo mir pred njo! c Krlž pri .Gornjemgradu. Kmetje iz gornjegrajskega okraja vpraSamo g. Fr. Kocbeka, kaj j& vzrok, da ne podu8ujei od tistega Sasa, ko \& njegov ljubeznjivi sinček napadel kleparja v Mariboru^ Mi kmetje pa Vam svetujemo tako-le: tistopla8o od tistega 8asa, ko ne podučujete, darujte za; dobre namene. (Mi plaSujemo uSitelje zato, da poduSujeJo! c Križ pri Gornjemgradu. Liberalna lista: :,,Narodni Lisf.in ,,Narodni Dnevnik" prav imenitno delujeta za slovensko ljudstvo. Da bi nikdo ne dvomil nad narodnim delom teh listov, sta si oba postavlla na 8elo besedico ,,narodni". In kako se kaže to delo? Kje je tisti narod, kje tisto ljudstvo, ki ho6eta zanj delovati? Par ,,naprednih" učiteljevi, par izgubljenih in narod'no našemljenih študentekov, to je vse tisto ljudstvo, ki ga zastopata navedena lista! Kje je slovenski narod, kje je isloveusko ljudstvo, so pokazale volitve. In to zavedno, k,r&6ansko ljudstvo, njegova versko življenje in prepriSanje smešita dannadan navedena lista. Gornjegrajski liberalci pogiljajo navedenima listoma take nesramne laži 8ez g. kiaplana Berka, da se vsakemu poštenemu človek«, ki pozna naše razmere, že kar studi. Ce ne bo miru, bomo, 8eprav neradi, ker se nam studljo osebni napadi, začeli tudi mi ra^zkrinkati poisaim,ezn0 osebe. Gradi,v*<t veg ko dovolj^ Ali hoSete, da povemo, kako so nastalr razni napadi? rAliho8ete, da poroBamo o kurundi6i"h, ki so okuževali sveži zrak y Lu8ki župniji. Ali o obnaSanju aijakovi in neSteto Hrugih oseb? Gotovo vam ne bo ljubo, 6e izve javnost za te stvari. Ako nas boste pa fee naprej izzivali, pa si pripišite posledice samim sebi. — Zavedni GornjegrajSani, JVi 8itate napredne liste, ali se res strinjate s tako pisavo!? !Ali morcl Se kdo flvomitl, Kle Ja resnica? Kdor ima §e iskrica bla.gega 8uta jr srcu, mora vzklikniti: fej taki pisariji! .e Oornjigrad. Vi poflli liberalci, ali naj tudl mi pišeaio, kaj govorijo ljudje po trgu o liberalcu Drulcarju in njegovem sinu, o Kocbeku, o Šijancu, oKorbanu, o KoneSniku, o Prodnikovem študentu im o uciteljici Pospeh, o Karlnu Miknš in še o drugih liberalcih. Kaj? Tako dolgo boste izzivali, da se vam bo pošteno odgovorilo; saj kaj drugega tudi ne za~ služite. c Železnica PolzelarKamnik. Stvarno so poro$ali naži listi o shodu, ki je bil dne 12. septembra na Gomilskem v zadevi železnice Polzela-Kainnik. Ne tako liboralci. Jezi jih, da so imeli na shodu tako malo pristašev, in še ti so sc dodobrai osmešili. Zato.pa izlivajo sedaj svojo jezo po ,,Narodnem Listu". Dajmo jim nekoliko odgovora. Da je vladna predloga te železnico sad slovarifike obstrukteije, tega g. Apat ne verujo dr, Benkovicu. Pa naj vpraša poslanca Robleka, v katerega je tako zaljubljen, da je na; shodu boječe vprašal, zakaj se ga ni poviabilo. Prav mu je odgovoril dr. BenkoviS, naj pusti pri tej stvari strankarstvo. Ran8igaj pa ga je vprašal, kdo je li njega povabil. Zborovanje je javno in vsakdo ima pristop. Saj tudi L. Apat in navzoči poslanec Knobloeh nista dobila losebnega povabila. Sicer bi pa Roblek nai shodu siabo naletei, kajti Savinj8ani so njega in njegovih" zioglasnih piistašev že do grla siti. Poslanec Terglav tudi ne ugaja UbBfalcem, dasi je prav povedal, da je pri takin stvareh treba edinosti. Resoluciieniso bilJ sprejete na predlog L. Apata, kakor piša ,,Narodni List" (njegova resolucija se je tikala samo Robleka in polovč' o proge Polzela-Motnik), ampak na predlog dr. Benkovi8a jih je g. sklicatelj sam preDral. Res je stopjl g Apat enkrat z nekim papirjem na.odei*, a dr. Bonkivi8 ga je med splošnim smeliom poučil, iiaj se ne vtika v stvari, katerih ne razume. G. Apat se je tudi hitel zadovoljiti samo s pol proge, a se mu je zopet dokazalo, da moramo zahtevati <.'!j1o,. a taki repi nam ni8 ne pomagajo. Sicer smo pa zopet imcli priložnost, opazovati liberalno značajnost. Med zborovanjem so hofeli nekateri zlasti dr. Benkovi8a motiti. Spravili so st za kozolec in tam po naprednjaški navadi tuLUi. L. Apat je liotel dn BenkoviSu kratkomt.lo odreii pravico govoriti o naŠem okraju, dasi je uaš dežeLi: poslanec in se bo odloBevala usoda želoznice tudi v Gradcu. Po shodu pa je bil ravno Apat prvi pri posUmcu in mu stiskal roko. Dobro bi bilo, -la bi dr. Boi.koviB takim ljudem povedal, kakoimo da zaslužijo. c St. Vid-tGrobelno.' Verjamem ti, dopianik ,,Narodnega Lista", F. G. kmet, da se ne moreš ozirati na moje besede v zadniem dopisu, ker te kot resnica preveS v o8i bodejo. rOdklanjaš tudi od mene obIjubljeno vsoto 1000 K..AU ne veš, da je to slabo znamenje za tebe, in da si s tem pokazal, da si jih. nikakor ne upaš zaslužiti z zahtevanim dokazom? Vendar ostauem jaz pri svoji besedi, in onih 1000 kron je Še vedno pripravljenih za tebe in za vsakogar drugega, ki mi dokaže, kar sem v zadnjem dopisu zahteval. Lahko potem ti teh 1000 K, ko jih dobiš, daš za cerkev, in vsi farani ti bomo hvaležni. S tem si prihraniš svoj lasten tiso8ak, .ki ga menda misliš dati za cerkev, ker nain drugirn k temu svetuješ. Ako [ju nisi liotel tudi mene obdolžiti nekih piseitt na župnijski urad, zakaj pa potem govioriš o tem v onern"dopisu v ,,Narodnern Listu", ki si ga meni privošBil? Za druge pa jaz nisem odgovoren. Cudno se mi tudi zdi, da si se po svojem zadnjem dopisu že nau6il novega jezika, latinŠBine, kakor sem slišal praviti. Bodi taka dober in mi kmalu naznfani, kaj se to pravi po BloviensKa, kar si tam zapisal po latinsko! Ker.pa vendar jako malo verujem v tvojo latinŠBino, spoznam, da ti nisi ^dopisnik", ampak samo ,,podpisnik" tega, in kiakbr vse kaže, tudi prejšnjib. dopisov, Svetujem ti pa, ako imaš veselje, že dalje otrobe vezati in jih poSiljati v ^Narodni List", naprosi vi prihodnje, ako se ti sam ne bo ponudil, vsaj Idakega Slovenca, in pe latinca, da ti bo pomagal. Saj veš, da tudi ,,Narodnemu Listu" slovenski otrobi bolj ^Jišijo, kakor latinski. Val. MetliBer, c Zlblka. V nedeljo 10. oktobra bo po rani službi božji v stari šoli predaval pot. uSitelj Pirštinger o jesenskih delih v yinogradih; in v sadovnjakih. ZibiBani, pridite v velikem številu poslušat! c Sv. Ema. Tukaj predava pot u8it'elj PirŠtinger pc večernicah ob 3. uri v kaplaniji o istem predmetu kot v Zibiki. Želeti je obilne udeležbe. \ nedeljo 3. oktobra je predaval pri Sv, Petru na Medv. selu in na Sladki gori prav poljudno. Shode prireja kmetijska podružnica Mestinje — Sv. Peter. c Ponlkva. ob juž. žel. Veselica tukajšnjega Km. bralnega društvaj ki se je vršila predzadnjo nedeljo, dne 26. sepitembra v gostilni g. Zli6arja, se je nad vse pričakovanje dobro obnesla. Zbralo se je lepo Btevilo ljudstva iz domaSe, pa tudi iz sosedniih žv nij, posebno ŠentjurSani so bili 6astno zap.topani. PreČ. g. župnik Alojzij Kreft nam je kot slavnostni govornik v izbranib besedah orisal pomen in namen veselice; posebno ganljive in v srce segajoBe pa so bile besede jproti koncu, katere je izpregovorilfv slovo mladim, k vojakom odhajajo6im fantom. Neprisiljeno veselje pa je zavladalo med ljudstvom, ko se je pri6el sre8olov; krasni dobitki prinesli so nam mnogo za^ dovoljnosti in nedolžnega smeha, posebno pa Se licitacija je bila kaj zanimiva, ker so nam SentjurBani pri vsaki stvari odloBno konkurirali, kar nam je pripomoglo do precejšnjega Bistega dobi8ka. Med posnmeznimi točkami pa so nas Šentjurski tamburaši krafko8asili z izvanredno prijetno godbo, z udarjanjem na ubrane tamburioe. Za njihov trud in požrtvovalno gostoljubnost bodi jim izrečena najprisr6nejša zalivala. — Pa tudi naši slavftki — ponkovški pevci, so nas med odmori pod vpdstvom 8. g. kaplana Ašičja razvteseljevali s kra,snim petjem, Med ljudstvom, ko se je razbajalo, se je slišal le en glas: ,,da bi le že skoro bilo kaj sli6nega na Ponkvi! — Kalo že navadno tuintam, tako pa so se tudi ponkovŠki li~ beralci hoteli po kon8ani veselici ,,pdlikovatia. — Zna8ilno je, da si privrženci Narodne stranke drznejo miroljubno ;družbo pri prosti zabavi s ,,Heil und Sieg"-klici izzivati! Iz usmiljenja §e za enkrat imena teh ..značajnili" narodnjakov zamolčimo, v drugi8 se to ne bo veB zgodilo. Brežiškl okraj. Žalezmca Roeatec - Brežice—Novomesto. Splošna želja krajev ob Sotli je, dadobijo kmalu železnico, ki bo te in tudi sosedne kraje odprla prometu in svetu. O&noval se je sicer že neki odbor, da bi to yprašanje opravil do uresni8enja, toda storil še dosedaj ni ni8. Za to so vzeli sedaj drugi ljudje zadevo v roke. Zadnjo sobpto dne 2. oktobra je bilo v Brežicah v to svrho zborovatnje. Predsedoval je g. Levak iz Brežic. O stvari je poro&al državni in deželni poslanec dr. Benkovi8. Glede proge kjer bi naj železnica tekla, se ni ni8 dolo^ilo, to se je prepustilo poznejšemu 8asu. Sedaj je potrebno, da se oskrbe vse priprave. Priprave so drage m pridejo na 1 km okoli 700 K. Priprave obstoje v tem, da se naredi splošni na8rt, podrobni na8rt, proračun za rentabiliteto in nazadnje splošni prora8un. V Širji odbor za priprave z ozirom na železnico Rogateo—Brežice—Novomesto so se izvolili kot &astna predsednika Fr. pl. Suklje, deželni glavar na Kranjskem, in dr. Fr. JankoviB, dež. glavarja namestnik; kot odborniki poslanci dr. Benkovi8, .dr. Korošec, dr. Kukovec, Pišek; nadalje dr. Jos. Barle in M. Tomažifi iz Kozjega, Fr. Korošec in Fr. Ogrizek iz Sv. Križa na Slatini, Fr. Lovrec in J. PoBivavšek v Podčetrtku, Jakob Bovha iz Verafc, Jos. Pe8nik in Martin Frece iz Bizeljskega, Avg. Preskar iz Podsrede, Martin Jng iz St. Petra pod Sv./ gorami, '.]. MosiBek in Fr. Lipej iz Brežic; nadaJje mnogi ngledni možje iz soseanje Kranjske. V odbor se fie lahko vzamejo možje, ki kažejo posebno zanimanje za železnico. Iz tega širjega odbora se je sestavjil ožji odbor, y kojega spadajo dr,.Barle, dr, BenkoviS, Ogorevc, dr. Ho8evar in Lipej. Zla koncesijo se bodo potegovali dr. Barl«, dr. BenkonB, Ogorevc in dr, Hočevar. V nedeljo dne 10. oktobra bodo železni8na zborovanja v Kozjem, Brežicah in Rogaški Slatini. b Brežice. V nedeljo dne 10. oktobra popoldne ob 3. urLje sliod v Brežicah y Narodnem domu. Dnevni red: Zeleznica Rogatec— Brežice—Novomesto. Poro8a: dr. Benkovi8, Pridite! b Iz brežke okollce. K zadnjem dopisu, ki trdi, da se je v gostilni Krulc zunaj mesta zaniBljivo govorilo o mladeniškem shodu, se nam od verodostojne strani poro6a, da poro8ilo temelji na oBividni pomoti, vsaj v tem oziru, da bi bil gospodar sam pri tem pomagal. Nasprotno nam obBespoštovana gospa gostilni8arka s svojim soprogom vred zatrjujeta, da se z njuno vednostjo in privoljenjem tudi v prihodnje v njuni hiši nikdar ne bode govorilo zoper to, kar je sveto našemu krščaiiskemu slovenskemu narodu. b Vinsko trgatev z bogatim vzppredom briredi društvo za tujski promet v Rajhenburgu y nedeljo dne 17. t. m. Ker so vse dosedanje prireditve tega drujštva nad vse pri8akovanje izvrstno uspele, je pri8akovati obilne udeležbe. Slavna sosedna društva se prosijo, da se ozirajo na to pri svojili prireditvah. b Kozje. V nedeljo dne 10. oktobra 1909 se vrši veliko Ijudsko zborovanje, vi Kozjem v gost. g. Pirha. Dnevni red: Zeleznica Rogatec—Brežice—Novomesto. Poro8ata: dr. Jankbvi8 in dr. Barle.. Za.8etek ob 3. pppoldne. Vesrnik mladinske orjanizadje. Sv. Lovrenc v Slov. gor. Naša nMladeniška zveza je priredila v nedeljo dne'26. septembra zabavni ve6er, ki je bil prav obdlno obiskan. Spored je bil sledeci: Predsednik M. Franc Jlorvat, pozdravi navzoSe. Kaplan KropivSek opisuje dosedajije delovanje Zveze in razvija program za prihodnjost: da se društveno življenje boljše razvije, se bo osnovalo izobraževalno društvo, kl bo vsem slojem pristopno. Na ta način pridemo tudi do gmotnih sredstev, da si napravimo knjižnico in otvorimo citalnico. — Mladenič Lovrenc Horvat deklamira ,,NaŠ narodni dom" (S, Gregor8ie) prav dobro; vidi se mu, da ima dar za to. — Za tem se je uprizoril šaljivi prizor ,,Zdraynik in bolnik",; in kone8no je bil sreSolov v prid poškodovanim po to8i. Bilo je 60 dobitkov, eistega dobiBka pa 31 kron; ta svota se je skupno z onim, kar se je prejšnjo nedeljo nabralo v cerkvi, odposlala Škofijstvu. Vsem, ki so z darovi in udeležbo pripomogli k dobremu uspeliu lcliBemo prisrčen: ,,Bog plati", njim in drugim pa tudi: Na svidenje v izobraževalnem dru§t\ii. Vldeni ob Savi. DekliŠjti Marijin sho"d v Dolenji vasi v župniji Videm se vrši v nedeljo dne 10. oktobra. Ob y2ll. uri dohod mlalrtenk v procesijaii, nato pridiga in sv. maSa. Po sv. opravilu zborovanje pod kozolcem gospoda Pavla ArnŠeka y Dolenji vasi. Po zborovahju slovesne veBernice in pridiga in potem odhod v procesdjalh. Ta dekliški shod bo prvi na Posavju. Rennerjev zrakoplov. Od 26. septembra do 3. oktobra se je vršil v Gradcu običajni jesenski sejm, na klaterem so bile opaziti razne zanimivosti. Med drugimi zanimivostmi pa je najbolj zanimala mnogobrojno občinstvo velika novost, to je vodljiv zrakoplov, kateregaj je prav za tav!sejem naredil Aleksander Renner s svojima sinovoma. Anatolom in Aleksaridrom. Motor na zrakoplovu Je izdelala Puchova tovarna. Zrakoplov Je.v sredi Io8en v tri predelke, izmed kateriH je vsak posebej napolnjen s plinom. Poskustne vožnje so se izborno obnesle in po se vršile skoraj vsaki dan. Prihitelo je neStevilno tujcev, posebno iz Dunaja, da vidijo to posebnost, prvi avstrijški vodljivi zrakoplov. Pri vsaki vožnji se je zbralo na dirk,aliSBu Bez 20.000 ljudi, da so vojaki in policiia komaj vzdrževali red. Vožnje so se vršile jako mirno in so pokazale, da ee da ta zrakonlov zelo lahko voditi. Umevno, da je ,,Estaric", (tako ime ima zrakoplov) vzbudil v vseh krogih mnogo.navdugenja in je v 5asu, ko je plaval nad strehatmi gra-škega zidovja, kar mrgolelo Ijudi na strehah, dimnikiH in zvonildh. Deželni predsednik Clary je Bastital izumllelju, S tem je tedaj otvorjena doba vodljivih zrakoplovov! Najnovejše novice. Deželnl zbor. V včerajšni seji dne 6. oktobra so govorili: Dr. JankoviB je v slovenskem in nemškem jeziku utemeljeval dne 6. oktobra sledeSi predlog: Visokemu deželnemu odboru se naroBa s.sporazumljenjem s c. kr. vlado po možnosti naglo na to delovati, da se doba vraSanja brezobrestnih deloma od države deloma od dežele dovoljenihi posojil podaljša za obe kategorijj.. za nadalnjih 5 let in sicer vsem posestnikom, ki so vsled vinske krize v bedi in da se ta posojila popolnoma odpišejo pri vseh malib, posestnikih, ki živijo le od dohodkov svojih vi- nogradov. Predlagal je, da se izvoli yinogradniSki odsek. Sprejeto. Poslanec Terglav je utemeljil predlog za podporo poto8i poškodovanim posestnikom v celjskem okraju, .Utemeljeval. je svoj predlog v slo\ienskem je> ziku, kar samoumevno jnemgkim nacijonalcem ni Mlo povolji in tudi glasovali niso za predlog, vendar pa j.e biia veSina glasov za predlog,ria kar se je predlog odkazal finanBnemu odseku. Poslanec Roškar je vložil dva predloga, in slcer prvega za podporo pa to6i in suši poškodovanim v pol. okraju Ljutomer na podlagi doplsa obSlns Godemarci. Z drugim predlogom zahtevra, da deželni odbor kar najprej yse potrebno stori, da se zvezna cesta med mariborsko in cmure&ko cesto skoz obSine Velka PloderŠnica in Malna kar najprej izdela. PoroBal je tudi o obBinskih potrebah obBine Bolehue8ice v ijutomerskem okraju, predlagal, da se zahtevi ustreže, kar se je sMenilo v zbamici. Dr. KoroSec je zahteval, da se otvori promet na rogaški železnici do Sv. Roka, ker je proga jzdelana in leži sedaj neuporabljena. Pri slovenski interpelaciji dr. VerstovŠeka zaradi onesnaženja Pake po usnjarskih odpadkih so Nemci zopet idivjali ter naredili sejo nesklepBmo. Na Goriškem sta zmagala pri ožjih volitvab. v deželni zbor vt sploŠni skupini kandidatai Slovenške ljudske stranke Fon in Manfredo z 2000 glasovi ye8ine. — V Furlaniji so pri ožjili volitvah zmagaJi laška krš8. socialci. Rogaška Slatina. V nedeljo dne 10. oktobiia 1909 se v>rši v Citalnici pri Sv. Križu tilč Slatine zborovanje po ve8ernicaK. Dnevni red: Železnica Rogatec—Brežice in Rogatec—Krapina. PoroBevalec: dr. KoroŠec. Za Z. S. ¦ je daroval rekrnt Cvahte pri odhodu k rojakom 2 E. Hvala lepa!