; w v - - . -H.....■ - ■ m ^^ Četrtek, 4. novembra 2004, št. 45, leto IX., ISSN 1408-0494, vsak četrtek, cena 550 SIT • 2,35 EUR • 36 HRK Demokracija volitve 12 ARrllVOjIjjtOVENjKE fOUTIČM&SDUCIJc Janez Janša IZ ARHIVOV SLOVENSKE POLITIČNE POLICIJE Komunistične tajne službe od njihovega nastanka do leta 1950, vključno z imeni njihovih vodilnih članov. 519 strani, 5.000 SIT mmh iMlMi KUNTNER I SLOVENIJA pesnika slovenske ii, tradicije, vrednot, mi, 2.200 SIT SLI SO SMRTI iročila treh rešence uožičnega grobišča >čevskem rogu leta 4 strani, 3.906 SI IMMKMI1 KH v klasični slovenski politični misli1 MILAN ZVER DEMOKRACIJA Avtor je razčlenil koncepte demokracije v politični misli na Slovenskem v prvi polovici 20. stoletja. 254 strani, 4.400 SIT Pot slovenske države 1991-1994 JANEZ JANS PREMIKI Knjiga, ki ie t v vcc kot 61.C Nastajanje in slovenske drž 363 strani, o i 180 tJPpjsi» l^mfi Al «»i OTOK BREZ MILOSTI I^^SSlSfJ Eno izmed vprašanj, ki se v teh dneh postavljajo, je, ali bo združena lista kljub vsemu pripravljena stopiti v novo vladno koalicijo. Možnosti so zelo majhne, a kljub temu še obstajajo. Slab mesec po volitvah v državni zbor se kažejo obrisi nove vladne koalicije. Poleg koalicije Slovenija, ki obstaja že vrsto let in se je prekalila v opoziciji, se predsednik Slovenske demokratske stranke Janez Janša neformalno pogaja o vstopu v vladno koalicijo s Slovensko ljudsko stranko in Demokratično stranko upokojencev Slovenije. Najdlje v pogovorih so znotraj koalicije Slovenija, saj sta SDS in NSi programsko precej usklajeni. A seveda niti tu ni šlo povsem gladko, saj je Lojze Peterle nekaj dni po volitvah precej vehementno razlagal medijem, katera ministrstva si želi (zahteva) Nova Slovenija. Nasprotno od njega ravna predsednik NSi Andrej Bajuk, ki opozarja, da se te stvari ne razlagajo novinarjem, ampak je treba vse doreči znotraj nove vladne koalicije. Kot zdaj kaže, bo ta sestavljena iz SDS, NSi, SLS in DeSuS, kar prinese podporo 49 poslancev državnega zbora, kolikor naj bi bil minimum poslanske večine za kolikor toliko normalno vladanje. Eno izmed vprašanj, ki se v teh dneh postavljajo, je, ali bo Združena lista socialnih demokratov kljub vsemu pripravljena stopiti v novo vladno koalicijo. Možnosti so zelo majhne, a kljub temu še obstajajo. Še manjše so možnosti vstopa poražene liberalne demokracije v vlado. No, njihov vstop v vlado bi bil pravzaprav zelo nehigieničen, saj potem do nujnih sprememb v slovenski družbi sploh ne bi prišlo. Drugače je z združeno listo. Ker v prejšnji vladi ni imela prevladujoče vloge, je sprejemljiva koalicijska partnerica. Tudi po javnomnenjskih anketah se zdi ljudem primerna partnerica desnosredinskim strankam. Problem je v sami združeni listi in predvsem njeni poslanski skupini, ki jo sestavljajo ortodoksni levičarji, in ti o Janši še slišati nočejo. Njihova poslanska skupina je pred dnevi postavila zelo ostre oziroma nenavadne pogoje za začetek pogovorov o vstopu v vlado. Njihovi ministri naj bi imeli ob določenih vprašanjih pravico veta, kar pa se zdi Janši nesprejemljivo, saj bi bila potem vladna koalicija sestavljena "po zgledu varnostnega sveta Združenih narodov iz časa hladne vojne". Kljub temu je mogoče, da se bodo stališča združene liste v prihodnjih dneh omehčala, saj se jim v opoziciji ne piše dobro. Tako kot do zdaj v vladi bodo namreč ostali v senci velikega brata - liberalne demokracije, kar je za prihodnost stranke slabo. Poleg tega bodo ostali brez (lagodnih) vladnih položajev. Celo v podmladku združene liste Mladem forumu razmišljajo, da bi bilo za stranko morda dobro, če bi stopila v desnosre-dinsko vladno koalicijo, saj bi se s tem znebila etikete, da je izključujoča, in se umestila bliže k sredini. Ali bodo prevladali predsodki ali Zelja biti na oblasti, bodo pokazali naslednji dnevi. Sprejemale se bodo namreč pomembne odločitve, in kdor bo preveč pomišljal, se mu lahko zgodi, da bo imel potem v opoziciji časa na pretek. Če se v potencialnih kandidatkah za novo vlado ukvarjajo s programom in kandidati za ministre in so zaradi tega močno zaposleni, so na drugi strani v poraženi liberalni demokraciji zaposleni sami s seboj. Izguba oblasti jih je in jih še bo močno prizadela. V prihodnjih tednih ne bodo več nenadomestljivi, ampak nadomestljivi in v precejšnji meri tudi zamenjani. Streznitev šele prihaja in nekateri člani LDS (na primer Mirko Bandelj in Jožef Školč) že na glas menijo, da bi moral predsednik LDS Anton Rop takoj po volitvah ponuditi svoj odstop. Ta je napovedal kongres stranke, ki naj bi bil po vsej verjetnosti decembra. Do takrat pa bodo v liberalni demokraciji iskali novega predsednika stranke. Med kandidati za Ropovega naslednika se omenjajo Slavko Gaber, Janez Potočnik, Igor Bavčar, Tone Anderlič, Gregor Golobič in Matej Lahovnik. Izmed omenjenih kandidatov bi bila morda sposobna dvigniti LDS samo Janez Potočnik in Igor Bavčar, z drugimi bi stranka verjetno padla še niže. Potočnik se v to avanturo skoraj zanesljivo ne bo spustil, saj bo po vsej verjetnosti v naslednjih tednih potrjen za evropskega komisarja za znanost. Podobno je z Igorjem Bavčarjem, ki mu veliko bolj ustreza delo predsednika uprave Istrabenza. Tako obstaja precejšnja verjetnost, da bo kljub vsemu Anton Rop vodil liberalno demokracijo tudi v opoziciji, saj verjetno ni sposoben poteze, kakršno je potegnil pred dvanajstimi leti predsednik takratne liberalne demokracije (ZSMS) Jožef Školč. Slednji se je umaknil v prid Janezu Drnovšku, ki se je takrat znašel brez službe, saj mu je z razpadom Jugoslavije njegova funkcija člana zveznega predsedstva prenehala. In imenovanje Janeza Drnovška za predsednika LDS je bila najboljša poteza, ki jo je zmogel Školč v svojem življenju. Bo česa takega zmožen tudi Rop? Povolilne javnomnenjske ankete kažejo, da je SDS daleč najbolj priljubljena stranka. Za vse druge stranke bi bile vnovične volitve na moč neprijetne. Bo to novemu mandatarju olajšalo delo? Metod Berlec tretja stran Povolilna opravila Demokracija • Četrtek. 4. novembra 2004 e kazalo Dvojna merila Nekateri komentarji, ki spremljajo sestavljanje nove vladajoče koalicije, so že kar tragikomični. 11 Prenova večne "partije" 12 Kandidati za ministre Predsednik države Janez Drnovšek je že opravil posvete z vodji poslanskih skupin o kandidatu za predsednika vlade. Tokrat lahko z večjo gotovostjo zapišemo, da bo mandatarstvo za sestavo nove vlade dobil Janez Janša, predsednik Slovenske demokratske stranke, ki je na volitvah dobila največ podpore. 15 Nov veter v Cerkvi V Demokraciji smo že poročali, da je papež Janez Pavel II. za novega ljubljanskega nadškofa in slovenskega metropolita imenoval dosedanjega ljubljanskega pomožnega škofa msgr. mag. Alojza Urana. Le-ta naj bi škofijski sedež od sedanjega škofijskega upravitelja msgr. Andreja Glavana uradno prevzel petega decembra letos ob šestnajstih v ljubljanski stolnici. 18 22 31 32 laični itoSaps Vsemogočna inflacija ZDA so za krepitev sodelovanja Pred prelomom na Dližnjem vzhodu? Se na Bližnjem vzhodu obetajo velike spremembe? Dva dogodka prejšnjega tedna bi lahko postala prelomna. Najprej odločitev izraelskega parlamenta, ki je podprl načrt premierja Ariela Sarona za enostranski judovski umik iz Gaze. Nato resna bolezen Jaserja Arafata, ki bi lahko bila za 75-letnega palestinskega voditelja tudi usodna. 34 Pri nas je preveč državnega kapitalizma 45 56 Demokracija, p.p. 4315, SI - 1001 Ljubljana, obzorja@siol.net; telefon: 01-434-54-48 (uredništvo), 01-434-54-63 (tajništvo); faks: 01-434-54-62 Glavni in odgovorni urednik: Metod Berlec; tehnični urednik: Bojan Jovan; novinarji: Vida Kocjan, Denis Vengust, Mihaela Praprotnik, Monika Maljevič, Barbara Kavtičnik, Gašper Blažič, Aleš Kocjan, Gjyle Vishaj, Mitja Volčanšek; kolumnisti: dr. Janez Juhant, dr. Janez Jerovšek, dr. Matej Makarovič, dr. Janko Kos, mag. Andrej Aplenc, dr. Peter Starič, dr. Ljubo Sire, mag. Klemen Jaklič, Esad Babačič; stalni zunanji sodelavci: Esad Babačič, Igor Gošte, Miran Mihelič, Peter Čolnar, Lovro Kastelic; Vera Ban (p.p. 1716); lektoriranje: Joža Gruden; skeniranje: Matej Soper; prelom: Tone Tehovnik, Matej Soper; realizacija: Nova orbita, d.o.o.; fotografija: Dane Kostrič (urednik), Reuters; tisk: Ma-tisk, d.o.o., Maribor; datum natisa: dan pred izidom; izhaja vsak četrtek; cena 550 tolarjev; izdaja: Nova obzorja, d.o.o.; direktor: Božo Predalič; naklada: 11.000 izvodov; TRR: 24200-9004125033, Raiffeisen Krekova banka, d. d., Maribor, poštnina plačana pri pošti 1102. Fotografija na naslovnici: Dane Kostrič in Gregor Pohleven; Nenaročenih člankov in fotografij ne plačujemo in ne vračamo. Na podlagi zakona o davku na dodano vrednost (Ur. 1. RS, št. 89/98) sodi tednik Demokracija med proizvode, za katere se obračunava davek na dodano vrednost po stopnji 8,5 %. Naročniški oddelek: obzorja.narocnine@siol.net; Naročniki prejmejo položnico s prvo revijo v mesecu. Odjave sprejemamo pisno do 15. v mesecu z veljavnostjo prvega v naslednjem mesecu. Letna naročnina za države članice Evropske zveze znaša 260 evrov, za druge pa 288 USD. Žensko kolesarstvo je prepogosto zapostavljeno. Je že res, da si nobena ne zasluži takšnih naporov ... 0 Kocbeku politiku Prihodnja šampionka? Pogovor z dr. Dragom Maroltom Po mojem mnenju je pri nas pogled na gospodarstvo še vedno precej socialističen. Gospodarstvo ne more biti, kot je še vedno v precejšnjem delu, nekakšen podsistem vladne politike, ampak je to podsistem družbe kot takšne, pri kateri naj bi imeli glavno vlogo menedžerji, ki so sposobni razvijati gospodarstvo, vlada pa bi morala omogočati prijazno okolje za gospodarski razvoj. Vevbl Demokratična negotovost (Stran 8) Pokop izkopanih (Stran 14) Odprta koda -poslovna priložnost (Stran 24) Kaj ponujajo mediji? (Stran 26) Cene tudi v evrih (Stran 27) Castro prepovedal dolar (Stran 28) Jubilej Daneta Zajca (Stran 38) Spomin na Rudija Šeliga (Stran 39) Fotografije Goergyja Becka (Stran 40) Moč preživetja (Stran 42) Besede življenja (Stran 47) S spominom do zmage (Stran 48) Dobrodošel, Zmago (Stran 55) Duo Nataša & Zibelnik (Stran 58) Izdajo nas malenkosti (Stran 60) Ali Štakulu prisluškujejo? (Stran 66) pogovor Delo preiskovalne komisije bo treba nadaljevati Pogovarjali smo se z Mirkom Po izvolitvi Franceta Cukjatija za predsednika državnega zbora ste postali novi vodja poslanske skupine SDS. Kaj pomeni voditi največjo poslansko skupino v državnem zboru? Ste torej nekakšen novi Anderlič? Upam, da bo ta primerjava izrečena čim manjkrat. Vodenje največje poslanske skupine jemljem predvsem kot zelo veliko odgovornost. Gra najprej za odgovornost do ljudi, ki so me izvolili v "mojem" volilnem olcraju, pa tudi za odgovornost do mojih poslanskih kolegic in kolegov. Težko bi ta čas kaj napovedoval, ker SDS doslej še ni imela največje poslanske skupine in zato nima takih izkušenj. O konkretnih izkušnjah vam bom lahko več povedal kasneje. Za poslanca državnega zbora ste bili izvoljeni že tretjič, bili pa ste tudi župan občine Luče ob Savinji. Kako uskladiti delo poslanca in delo župana? Osebno sem bil dvakrat izvoljen za župana ene slovenskih občin, resda manjših, toda če si župan v manjši občini, moraš biti z vsemi zadevami seznanjen, saj v večjih občinah za posamezne zadeve delujejo pristojne službe. Potem ko sem začel voditi parlamentarno komisijo, ki se je začela ukvarjati z napadom na novinarja MiraPetka, sem nekako spoznal, da je vse skupaj zame preveliko breme, zato nisem več kandidiral za župana. Če kdo meni, da lahko hkrati opravlja obe funkciji, je to njegova odločitev. Jaz v to ne bi posegal z zakonom, ker imamo tako ali tako že dve varovalki. Prva je ta, da se mora človek sam odločiti, ali bo opravljal obe funkciji, potem pa je to odvisno tudi od volivcev, da ga podprejo. Strinjam pa se s tistimi, ki pravijo, daje to včasih težko usklajevati. Poslanec državnega zbora je po ustavi predstavnik vsega ljudstva, župani v poslanskih klopeh pa vendarle na neki način zastopajo tudi lokalne interese. Kako gledate na to? Zelo odkrito moram povedati naslednje: vsak poslanec je bil izvoljen v določenem volilnem okraju in volilni eno- Zamernikom, vodjo poslanske skupine SDS. ti. Zato tako rekoč ni poslanca, ki ne bi kdaj lobiral za okoliš, v katerem je bil izvoljen. Ne nazadnje so mu ljudje prav zato zaupali svoje glasove. Seveda pa je poslanec po ustavi odgovoren vsem državljanom in ne samo tistim, ki so ga izvolili. Torej se mora odgovorno obnašati do vseh in ne samo do tistih, ki so ga izvolili. V prejšnjem mandatu ste bili predsednik komisije, ki se je ukvarjala z morebitno vpletenostjo nosilcev političnih funkcij v napad na novinarja Mira Petka. Ali nameravate delo nadaljevati? Prav gotovo se vsi strinjamo, da je ta primer treba nujno pripeljati do konca. O tem sva se danes (pogovor je bil narejen v torek, op. G. B.) pogovarjala s predsednikom države Janezom Drnovškom. Na državi bi ostal velik madež, če primer ne bi bil rešen. Želim, da bi pod novo vlado organi pregona delovali tako, da ne bi bilo treba ustanavljati komisije. Če pa ne bi bilo tako, bi bilo nujno, da komisija nadaljuje delo. Ker so stvari tudi s pomočjo komisije prišle tako daleč, bi bilo treba tudi zaradi dolga do javnosti zadevo končati. V prejšnjem mandatu državnega zbora je bil sprejet poslovnik, ki je močno omejil delovanje opozicije. Boste sedaj, ko so vloge zamenjane in ste na oblasti, podprli spremembe poslovnika? Moje osebno stališče je, da me v teh letih, odkar se je spremenil poslovnik, zelo moti "natikanje nagobčnika" opoziciji. Parlament je prostor, v katerem bi morali imeti vsi možnost povedati svoje mnenje. Ali bo prišlo do spremembe poslovnika, ne vem, kajti za to potrebujemo 60 glasov. Jaz bi recimo podprl spremembo poslovnika, čeprav sem sedaj kot vladni poslanec v drugačnem položaju. Poslanci pozicije in opozicije bi morali imeti enako možnost, da povedo stališča ljudi, ki so jih izvolili. Na predvolilni konvenciji v ljubljanskih Križankah ste se javnosti predstavili tudi kot pevec. Se boste še ukvarjali s petjem? S petjem in drugimi dejavnostmi, in teh ni malo, lajšam vse delovne obveznosti in stresne situacije. Petje je seveda ena od kompenzacijskih tehnik za premagovanje izzivov. Gašper Bl ažič Vsebina jim je deveta briga Prihod brezplačnih časopisov v Slovenijo ni niti malo dvignil konkurence v medijskem prostoru, saj se je pokazalo, da so ti časopisi namenjeni samo oglaševanju, vsebina pa je dodana samo zaradi lepšega. Tako smo bili v enem izmed njih priče, da so pravnico dr. Verico Trstenjak zaradi neznanja razglasili kar za hčer znamenitega, že nekaj let pokojnega psihologa in teologa dr. Antona Trstenjaka. No, po novem so začeli odpuščati novinarje, ki so brezplačnik postavili na noge. Čas je namreč za oglase ... Demokracija • Četrtek, 4. novembra 2004 O tri pike... Gasilska Slikanje je včasih lahko nerodna reč. To še najbolje vedo poslanci LDS, ki se po konstituiranju novega parlamenta niso želeli slikati za t. i. gasilsko sliko - saj veste, to je slika, ko se državniki, poslanci in funkcionarji ob začetku nekega obdobja kot gasilci ali nogometaši postavijo v vrsto in jih fotografi ovekovečijo. Jožef Školč je menda rekel, da se noče slikati zato, ker ima nekoliko preveč zvit nos in ne bi rad, da ga zdaj občuduje vesoljna Slovenija. Rudolfa Mogeta je preveč skrbela pleša, ki se prav nesramno dela nekje nad čelom, Matej Lahovnik pa naj bi se bil zbal, da bo na sliki videti kot gimnazijec, ki je po pomoti zašel na upokojenski piknik. No, po krajšem prepričevanju je Tonetu Anderliču vse skeptične poslance uspelo prepričati, da gre za višjo stvar, kot so nosovi, čela in podobne (ne)pomembne zadeve, in se je večina poslancev LDS pustila slikati za zgodovino. Slednje je seveda dobro. Prvič zato, ker jim čez štiri leta, ko jih bodo volivci znova povprašali, zakaj kot poslanci niso naredili tega in tega, ne bodo mogli izgovarjati, da jih tam sploh ni bilo, drugič pa zato, ker bodo lahko volivci vsak trenutek po sliki preverili, kdo sedi v parlamentu in kaj sploh dela. Do zdaj je bilo namreč vedno tako, da je bilo v parlamentu nekaj poslancev, ki so bili tam, kot da jih ni. Večino parlamentarnih razprav so preždeli in prespali, oglasili so se le takrat, ko jih je kdo od poslanskih kolegov s komolcem pomotoma dregnil pod rebra. Takrat so rekli au, na koncu mandata pa so se hvalili, kako zavzeto so se v parlamentarnih debatah bojevali za interese svojih volivcev. Kot že rečeno, zdaj tega ne bi smelo več biti. Sicer pa se že od daleč vidi, da na gasilski parlamentarni sliki ni vodje eldeesove poslanske skupine Antona Ropa. Zakaj ga ni, ne vemo, ga pa lahko razumemo. Zelo težko je namreč, če te dve leti vozijo v najboljših avtomobilih, te peljejo na najboljše večerje, se ti venomer in povsod klanjajo in te nazivajo s spoštovani gospod predsednik, potem pa kar čez noč postaneš navaden posra ... pardon, poslanec. Padeš v depresijo, ponoči močiš posteljo, v sanjah pa se ti prikazuje Janez Janša. S tega vidika je treba torej Ropa razumeti. Razen če se seveda ne izkaže, daje eden izmed tistih tičev, ki je prišel v parlament naslednja štiri leta spat... Aleš Kocjan diktafon h-umor "Odgovoril sem pritrdilno in dodal, da gotovo ne bi dosegel takega uspeha, če se ne bi nikoli zlagal." (Vili Resnik ve, da je treba biti za uspeh kdaj pa kdaj tudi lažnivi kljukec.) "Smo se že malo bali, da bo za novega metropolita izvoljen teolog France Cukjati." (Mitja Cjuha se je bal, da bi Slovenija lahko spet ostala brez predsednika državnega zbora.) "Nastopal sem kot samostojna osebnost." (France Arhar, nekdanji guverner Banke Slovenije, zanika, da bi za njegovo kandidaturo za mandatarja pred leti stala SLS.) "Delo policije vodim in koordiniram sam." (Darko Anželj, generalni direktor policije, razkriva, zakaj je stanje v policiji na meji katastrofe.) "Vsakemu pomagam, kolikor mu lahko." (Danila Sadar, žena Davorina Sadarja, se trudi pomagati vsem, le več tisoč vlagateljem v poslovni sistem Dadas, kjer je poniknilo 4.800 milijonov tolarjev, ni pomagala, da bi prišli do vloženega denarja.) "Čestitam! Tradicija Lojzetov se nadaljuje." (Kardinal Alojzij Ambrožič, nadškof v Torontu, ima veliko razlogov za veselje ob imenovanju msgr. Alojza Urana za novega ljubljanskega nadškofa.) "Ostal sem tako rekoč nem, sprva sem samo vzkliknil: 0, moj Bog." (Novi ljubljanski nadškof msgr. Alojz Uran je nuncijevo sporočilo, daje imenovan za nadškofa, pričakal v veliki napetosti.) "Živeli smo v zaslepljenosti." (Nekdanji poslanec LDS Tone Partljič se je po volitvah posul s pepelom zaradi neuspeha svoje stranke. Zdaj je spregledal - podobno kot Esmeralda.) "Čarovnice so moja maskota, saj sem tudi sama dobila vzdevek slovenska čarovnica. Ampak jaz sem prijazna čarovnica." (Astrologinja Meta Malus copra na prijazen način.) "Ljubezen do Tita me zagotovo ni gnala v Beograd." (Pevka Lidija Kodrič se je v socialističnih časih požvižgala na partijske bogove.) "Cena Telekomovih delnic bi se lahko dvignila tudi do 300 odstotkov." (Peter Tevž, nekdanji predsednik uprave družbe Telekom Slovenije in sorodnik Gregorja Golobica, razkriva, kaj bi se zgodilo, če bi se delnice družbe končno uvrstile na borzo, le da tega ni vedel, ko je sam vodil družbo.) "V gledališču so že minili tisti časi neposredne kritike, ko so igralce preprosto obmetavali z gnilo zelenjavo, če niso bili dovolj dobri." (Dobitnik Borštnikovega prstana Bine Matoh ima srečo, da je bolj pozno pristal v gledališču.) "Vse bi želeli bolj živo, vse bi želeli mogoče drugače, jaz pa pravim, da se je treba včasih držati tudi tradicije." (Evangeličanski škof Geza Erniša zna biti tudi nekoliko konservativen.) O Demokracija • 45/2004 zgodbe Pazljivo ari plačevanju položnic modrosti tedna "Rode je zapustil dobro dediščino, Rim pa je presodil, da jo bo znal najbolje pomnožiti Uran." (Teolog dr. Drago K. Ocvirk) • •• "Slišati izjave, da nekdo z nekom ni pripravljen sodelovati zgolj zaradi ideoloških razlik, je zastrašujoče. Je znak ne le totalitarizma, ampak zaostalosti. Očitno so med nami še vedno ljudje, ki jim več pomeni tujec kot pa rojak zgolj zato, ker je "naš"! Ali se ti ljudje kdaj vprašajo, kako je tistim, ko na vladi niso "njegovi"? Ali imajo pravico izključevati pol državljanov zgolj zaradi njihovega prepričanja?" (Zgodovinar dr. Stane Granda) Balkanski boikot= Potem ko so se že pred časom po reških in dubrovniških ulicah pojavili plakati, na katerih so njihovi avtorji, podpisali so se kot Gibanje za streznitev evrobalkanskih sosedov, Hrvate pozvali, naj nehajo kupovati slovenske izdelke, so se sporočila s podobno vsebino pretekli teden pojavila tudi na internetu in celo na velikem mednarodnem sejmu, ki prav v teh dneh poteka v Splitu. Na slednjem so posamezniki, najverjetneje gre za nekakšne aktiviste istega gibanja, sporočila s pozivom k bojkotu kupovanja slovenskih izdelkov v obliki letakov delili naključno mimoidočim, podobno sporočilo pa se je znašlo tudi v elektronskih predalih številnih internetnih navdušencev. Aktivisti omenjenega gibanja ugotavljajo, da so slovenski politiki v zadnjem času znova začeli uporabljati agresivno retoriko do Hrvaške, zato je čas, da tudi navadni državljani naredijo nekaj, da spremenijo to prakso. V nadaljevanju elektronsko sporočilo navaja štiri korake, ki naj bi jih prejemniki elektronskega sporočila naredili v ta namen: nehali naj bi kupovati slovenske izdelke in nehali kupovati v slovenskih trgovskih centrih, dokler slovenski politiki ne spremenijo svoje retorike do Hrvaške; o tem pozivu naj obvestijo vse tiste, ki nimajo interneta; poziv naj pošljejo vsem prijateljem in kolegom in tudi vsem prijateljem in kolegom v Sloveniji - naj vedo, da so njihova delovna mesta odvisna tudi od hrvaških potrošnikov. Odzivi, ki jih uporabniki pišejo na razne forume, so za zdaj različni, še najbolje pa celotno ravnanje povzemajo sporočila, v katerih slovenski Sadar prijet Elektronsko sporočilo, ki poziva k bojkotu slovenskih izdelkov na Hrvaškem. "forumovci" Hrvatom sporočajo, da bodo, kot vse kaže, še dolgo tam, kjer so - na Balkanu. Na koncu pa: "Lep pozdrav iz EZ." A. K. naj bi grozila bistveno višja kazen. Kaj se bo zares izcimilo iz tega, bomo videli, dejstvo pa je, da je družba Dadas še danes v stečaju. Leta 1995, ko so objavili zadnjo bilanco, je bilo v njej zaposlenih 95 ljudi, ustvarili pa so 3,4 milijarde tolarjev prihodka. Vse do leta 2000 je delovala tudi družba Galerija Dadas, d. o. o., do leta 1997 pa je bila v njihovi lasti tudi družba Proficia Dadas, d. o. o., ki je leta 1997 brez zaposlenih ustvarila 7,8 milijarde tolarjev celotnega prihodka. Iz bilanc je razvidno, da so lastniki Dadasa prek družbe Proficia umetno ustvarjali povpraševanje po delnicah družbe Dadas in nekaterih drugih podjetij in s tem spretno izigravali načela trga vrednostnih papirjev. Da jim je to omogočala slovenska zakonodaja, je danes jasno, zato je tudi vprašanje, kdo vse je stal za Sadarjevima. V. K. Demokracija • Četrtek, 4. novembra 2004 O Le malokdo je pri tem, ko smo vsa leta plačevali položnice v enotah Pošte Slovenije, pomislil na to, da ta del poštnih storitev ne sodi v okvir Pošte Slovenije, ampak v okvir Poštne banke Slovenije (PBS). To so ustanovile nekdanje slovenske organizacije PTT, banka pa je začela poslovati 1. julija 1992, takoj ko je nehala poslovati Poštna hranilnica Beograd. Banka je v začetku prevzela posle Poštne hranilnice Beograd, nato pa se je začela širiti, vendar še vedno opravlja predvsem plačilni promet. Pri tem nas je zmotilo dejstvo, da denarja na računu tistega, ki mu nekaj plačujemo ali nakazujemo, ni še isti dan. V najboljšem primeru je to naslednji dan, lahko pa pride tudi do večdnevne zamude. Pri enem izmed okenc PBS, ki delujejo na vseh enotah Pošte Slovenije, so nam pojasnili, da je tako zato, ker morajo plačilo preusmeriti v centralo PBS v Mariboru, to pa storijo vedno le zvečer. Drugi dan naj bi bil denar praviloma na računu tistega, na katerega nakazujemo. V enem izmed zadnjih primerov, ki se nam je zgodil, pa smo ugotovili naslednje: plačilni nalog smo plačali v četrtek pozno popoldne, denar na računu tistega, ki smo mu ga nakazali, pa je bil šele v ponede-Plačevanje položnic pri PBS se ne izplača. |jek pozno dopoldne. To seveda pomeni, da PBS plačilnega prometa nima urejenega tako dobro kot na primer Nova Ljubljanska banka ali Raiffeisen Krekova banka, kjer je denar na računu še isti dan, če pa banka prejme plačilni nalog po 15.30, ko je ura za prenos nalogov v t. i. centrali, pa je to naslednji dan. To seveda velja za primer, če plačujemo na račun, ki je odprt pri drugi banki. Plačilo na račun pri isti banki pa je izvedeno takoj. Vse to pomeni, da je PBS na področju svoje informacijske tehnologije pošteno zaspala. Dejstvo je namreč, da za tistega, ki prejema denar, kot datum plačila velja dan, ko denar prejme na svoj račun. Za vse dni, ko denar "nekje leži", pa po vseh zakonih lahko mirno obračuna zamudne obresti, V. K. Pretekli teden so ameriški policisti v Laredu v ameriški zvezni državi Teksas menda naključno aretirali Davorina Sadarja, soustanovitelja in direktorja številnih podjetij v okviru poslovnega sistema Dadas. Sadar je izginil pred več kot štirimi leti, ko je bila vsa družina v ZDA na večmesečnih počitnicah. Kljub mednarodni tiralici, ki jo je razpisala slovenska država, je bilo iskanje Sadarja vsa leta neuspešno. Žena Danila Sadar, ki se je v domovino vrnila skupaj z otrokoma, ga je na policijski upravi prijavila kot pogrešano osebo. Čeprav so se pojavljali dokazi, da se Sadar kot vodilni človek v kalifornijski družbi Concepts International ukvarja z internetnimi storitvami, policija v iskanju pogrešanega ni prišla daleč. Tudi zdaj naj bi ga bili ameriški policisti priprli po naključju. Potekel naj bi mu bil MSSjj vizum za bivanje v ZDA. Slovenske oblasti naj bi fe^Jf bile ZDA takoj vročile zahtevo po izročitvi, Sadar ^JBštš»^ pa naj bi se vrnil v Slovenijo že decembra letos. lEpSa^T* Spomnimo, daje Poslovni sistem Dadas oško-\Y' doval več tisoč ljudi, v vzajemnih skladih je izgi- , lTa %i*"*—nilo 4,8 milijarde tolarjev. Danila Sadar je bila 2000/48499 SADAR DAVORIN zaradi nekaterih nepravilnosti že obsojena na Kje je skoraj 5 milijard tolarjev, ostaja neznanka, dveletno zaporno kazen, Davorinu Sadarju pa pro&contra Demokratična negotovost Podpis evropske ustavne pogodbe, ki bi moral biti osrednji in najveličastnejši dogodek prejšnjega tedna, je minil nekoliko neopazno. Zasenčil ga je zaplet, ob katerem se je Barroso odločil za umik ponujenega predloga evropske komisije, Prodijevi komisiji pa je bilo treba zato prvič v zgodovini Evropske zveze podaljšati iztekajoči se mandat. Voditelji evropskih vlad so si za podpis evropske ustave izbrali isto rimsko renesančno palačo, v kateri je šest ustanovnih članic leta 1957 podpisalo znamenito rimsko pogodbo, temelj Evropskih skupnosti in današnje EZ. Tako naj bi še posebno poudarili zgodovinskost dogodka. Čeprav gre formalno le še za eno v nizu pogodb od Maastrichta prek Amsterdama do Niče med (suverenimi) državami, v katerem je vsaka naslednja pomenila nadaljnji korak k večji integraciji Evrope, naj bi že sama oznaka, da gre za prvo evropsko ustavo, vsaj na simbolni ravni pomenila večji premik Toda zgodovinskost dogodka je bila ves čas nekoliko pod vprašajem. Nas kritični bi lahko bili tradicionalno ev-roskeptični Velika Britanija in Danska, kjer bodo o ustavni pogodbi odločali na referendumu. Tudi gladek prehod skozi parlamentarne postopke ni povsod zagotovljen. Čeprav podatki Evrobarometra kažejo, naj bi večina državljanov v vseh državah članicah podpirala ustavo, to še ne zagotavlja, da bo na vseh za zdaj predvide- Izredni dogodki, kot je na primer imenovanje novega ljubljanskega nadškofa, so ponavadi tudi lakmusov papir (ne)razgledanosti novinarjev. Znano je namreč, da se Cerkve in vere največkrat lotevajo tisti, ki tega področja ne obvladajo kaj dosti, zato se lahko hitro zgodi kakšen lapsus. Na primer takšen, ki se je zgodil letos ob novici, da Rode odhaja v Rim; eni Nepoučenost novinarjev njujejo cerkveno pokrajino s (slovensko) škofovsko konferenco. Vzorčen primer razlikovanja med omenjenimi izrazi je na primer funkcija papeža. Čeprav si papeža predstavljamo kot nekakšnega poglavarja Katoliške cerkve po vsem svetu, je ta po svoji funkciji najprej rimski škof, potem pa tudi metropolit rimske cerkvene pokrajine in primas Italije. "Politiko"! vodenja Cerkve v določenem okolju je treba spreminjati glede na potrebe in razmere. nih referendumih dejansko sprejeta. Izkušnje dosedanjih referendumov namreč kažejo, da volivci ob takih priložnostih ne izražajo le stališča do referendumskega vprašanja, ampak jih izkoristijo tudi kot priložnost za izraz nezadovoljstva, na primer s trenutno politiko svoje vlade na splošno. Podobno negotovo je imenovanje evropske komisije, ki je postalo ne le formalno, ampak tudi dejansko odvisno od volje evropskih poslancev. Jasno je vsaj dvoje: tako komisarski kandidati, kot je Buttiglione, in njihovi predlagatelji kot tudi evroposlanci imajo pravico do svojih nazorskih in političnih sta- od novinark je namreč ušlo, da je Franc Rode postal prefekt kongrega-cije za ustanove posvetnega (!) življenja. Motiti se je seveda človeško, toda v zmoti vztrajati, je hudičevo delo, pravi star pregovor. To bi veljalo predvsem za tiste, ki zelo radi komentirajo dogodke Katoliške cerkve in izjave njenih najvidnejših predstavnikov in so pri tem kljub svojemu skromnemu (ne)poznavanju Cerkve in teologije bolj papeški od papeža. Tudi tokratno imenovanje novega ljubljanskega nadškofa je prineslo nekaj značilnih "cvetk". Trditev, da je msgr. Alojz Uran postal "po- Nas čaka bolj povezana Evropa ali pa bodo zadnji dogodki pokazali na meje evropske povezave? res čaka bolj povezana Evropa ali pa bodo prav zadnji dogodki pokazali na meje evropske povezave, ki jih ni mogoče prestopiti? Evropski voditelji so podpisali pogodbo v senci dveh negotovosti. Ustava bo nekaj pomenila šele, če bo dejansko sprejeta, to pa pomeni ratifikacijo v vsaki državi članici. Drugo negotovost so sprožili dovolj jasni signali evropskega parlamenta, da ni pripravljen več le formalno potrjevati kadrovskih ponudb evropskih vlad za člane evropske komisije. Se je Evropa znašla v politični krizi? Ratifikacija ustavne pogodbe bi se lahko marsikje zataknila. Se posebno lišč, voljeni poslanci pa so nazadnje tisti, ki imajo pravico o komisiji odločati in je ne samo formalno potrjevati. Če evropski državljani z njihovimi odločitvami niso zadovoljni, bodo lahko prihodnjič izvolili druge. Obe negotovosti, tako tista, povezana z evropsko komisijo, kot tista o ratifikaciji ustave, sta povezani z istim vzrokom: zdemokracijo.Voljeljudstva in njegovih voljenih predstavnikov pač ni mogoče natančno predvideti ali celo nadzorovati. Sedanje negotovosti lahko tako pomenijo predvsem demokratično dozorevanja Evrope. Gjyle Vishaj glavar Cerkve na Slovenskem", je še nekako znosna, čeprav je jasno, da Cerkve v Sloveniji ne moremo enačiti z nekakšno avtokefalno (t. j. da ima lastnega voditelja) Cerkvijo, kot je na primer Srbska pravoslavna cerkev. Dejstvo je namreč, da bo Uran - čeprav funkcija ljubljanskega nadškofa predstavlja nekakšnega simbolnega voditelja celotne Katoliške cerkve na Slovenskem - predvsem voditelj svoje (nad)škofije, čeprav bo hkrati tudi metropolit, torej voditelj ljubljanske (in ne slovenske, kot nekateri zmotno navajajo) cerkvene pokrajine. Drugi spet zame- Če je mogoče novinarjem oprostiti nepoučenost (vsi pač ne poznajo dobro Cerkve in teologije), pa je mnogo teže sprejemati dostikrat vsiljene stereotipe. Tako je ob Uranovem imenovanju za nadškofa v javnosti (pod vplivom medijskih komentarjev) prišlo do vtisa, da je njegovo imenovanje velika nezaupnica, če že ne klofuta njegovemu predhodniku Francu Rodetu. Rode je namreč v očeh javnosti še vedno tisti, ki je hrupno izzival in povzročal spore v družbeni skupnosti. Ali pa to, daje upad števila opredeljenih katoličanov (glede na izide iz popisa prebivalstva) predvsem Rodetova zasluga in da je Sveti sedež iz tega razloga postavil Urana za nadškofa in metropolita, da bo rešil tisto, kar se še rešiti da. Toda nekaj je jasno; Sveti sedež se očitno zaveda, da je treba "politiko" vodenja Cerkve v nekem okolju spreminjati glede na potrebe in razmere v družbenem sistemu. Imenovanje "ljudskega" Urana na mesto, ki ga je prej zasedal "aristokratski" Rode, torej ni popravljanje preteklosti, ampak pot v prihodnost. S tem se nekako uresničuje biblično načelo, da "eden seje, drugi pa žanje". Gašper Blažič O Demokracija • 45/2004 kolumna Dr. Matej Makarovič Nekateri komentarji, ki spremljajo sestavljanje nove vladajoče koalicije, so že kar tragikomični. Tako očitna dvojna merila. kot jih ponujajo, se lahko zdijo neobičajna celo vsega vajenemu občinstvu slovenskih množičnih medijev. Razumljivo je, da s(m)o tudi tisti, ki politična dogajanje komentiramo, kot državljani sami tako ali drugače politično opredeljeni, vendar to ne bi smel biti izgovor za poljubno prilagajanje kriterijev, ki usmerjajo našo presojo. V Dvojna merila Začnimo z odnosom do principa "velike koalicije". Gre za t. i. kon-sociativistično demokracijo, pri kateri jedro vladne koalicije praviloma tvorita vodilni stranki obeh glavnih političnih blokov. Zdaj naj bi bila po mnenju nekaterih - po naši presoji sicer precej dvomljivih - političnih "avtoritet" boljša programsko sorod -nejša koalicija strank, po možnosti vseh iz istega političnega bloka. Tudi avtor tega prispevka ima že dolgo zelo skeptičen odnos do velikih koalicij kot takih, pa ne zato, ker jih je po naključju vodila LDS, temveč zato, ker so v kolikor toliko normalnih demokratičnih razmerah nepotrebne in imajo še vrsto problematičnih učinkov: slabljenje opozicije, prenos konfliktov iz parlamenta v vlado, zmanjševanje transparent-nosti, fevdalizacijo, nekonsistentno politiko... Najzahtevnejših in najpomembnejših projektov v zgodovini slovenske državnosti niso omogočile velike koalicije, temveč uspešno usklajevanje med vladno koalicijo in opozicijo. To je veljalo tako za slovensko osamosvojitev kot tudi za vključitev v evroadantske povezave. S temi sklepi je načeloma vse v redu, nenavadno pa je, da so nasprotniki velike koalicije nenadoma postali tisti, ki so enake koalicije vneto zagovarjali, dokler jih je vodila LDS. Prejšnja oblast je bila mešanim koalicijam celo tako naklonjena, da je po volitvah leta 2000 v vladno koalicijo vključila SLS, čeprav bi lahko popolnoma udobno vladala tudi brez nje. Toda ko velikih oziroma mešanih koalicij ne vodijo več "pravi", je menda bolje, da se jim odrečemo ... Eno je, kdo je komu ljubši na čelu vlade - to je stvar osebnega političnega okusa -, nekaj drugega pa je, kateri koncept pripomore in kateri ne pripomore k demokratičnosti in učinkovitosti vladanja. Pri tem bi moralo iti za načela, ki se ne bi smela spreminjati z dnevno politiko, razen če želijo "avtoritete" dokazati vsej slovenski javnosti, da njihova kredibil-nost ni vredna niti pol stotina. Se bolj dvolično zvenijo komentarji o dveh manjših strankah, ki sta bili dolgo zanesljivi zaveznici starih vladajočih koalicij, v novih razmerah pa bolj fleksibilno manevrirata med obema političnima blokoma. Gre za DeSUS in SNS. Za nekdanjega predsednika republike, politika v zatonu, ki bi rad ostal "avtoriteta", je DeSUS po osmih letih v parlamentu nenadoma postal stranka, kakršnih v normalnih demokracijah ne poznajo. Ne glede na to, koliko točna je ta izjava, saj najdemo podobno stranko že na primer v sosednji Italiji, je zanimivo, da je Milan Kučan za svoje "spoznanje" potreboval toliko let. Pa menda ni to po naključju povezano z dejstvom, da mu "demokratični upokojenci" niso več dovolj zvesti? In končno je tu še SNS, stranka, ki je s podporo mandatarju omogočila LDS osem od skupno dvanaj- City na nacionalni televiziji) v slogu: "Ti, Zmago, kaj pa praviš o ..." In je Zmago ob odobravajočih pogledih voditelja veselo besedičil o Hrvatih, ki jim je napovedoval vojno, ali o Romih, ki jih je zmerjal s "Cigani". Zdaj pa je ta prej tako "simpatična" stranka nenadoma "ekstrem-na", "sovražna" in problematična z vidika naših evropskih partnerjev. Se je morda Jelinčič medtem kaj spremenil, se pomaknil bolj na skrajno desnico? Prej bi lahko trdili obratno. Odkar je prvič podprl mandatarja LDS, se je med drugim "proslavil" s podporo Miloševiču in Hu-seinu, opravičevanjem komunističnih povojnih pobojev in sovraštvom do Rimskokatoliške cerkve, tujega kapitala in evroadantskih povezav, kar so sicer tipična stališča skrajne levice. Mar ne bi bilo bolj pošteno povedati, da greh SNS za tovrstne komentatorje niso njena stališča, temveč dejstvo, da je ob volitvah vodstva državnega zbora sklenila "kravjo kupčijo" s SDS? V drugih časih in z drugačno parlamentarno večino bi bila to seveda modro-prag-matično-konstruktivna politika. To nikakor ne pomeni, da opravičujemo morebitno sodelovanje Za nekdanjega predsednika republike, politika v zatonu, ki bi rad ostal "avtoriteta", je DeSUS po osmih letih v parlamentu nenadoma postal stranka, kakršnih v normalnih demokracijah ne poznajo. stih let vladanja; ki je po volitvah leta 1996 z LDS oblikovala predlog vlade, ki je potem po naključju padel le za en glas; katere voditelj je bil eden največjih ljubljencev slovenskih medijev, tako rumenih kot tistih, ki bi radi bili resnejši. Saj se spominjate značilnih scen (npr. kakšen Studio pomladnih strank z SNS samo zato, ker je enako pred tem ravnala LDS. Zadnje, kar bi potrebovala nova vlada, bi bil ksenofobično-an-tiglobalističen partner, kar je SNS že od svoje ustanovitve. Bolj zanimivo je, da so nekateri te njene lastnosti "spoznali" šele v zadnjih dneh. Demokracija • Četrtek, 4. novembra 2004 O dogodki Spomin na use pokojne Po vsej Sloveniji so se minuli konec tedna vrstile slovesnosti ob dnevu mrtvih. Najvišji predstavniki slovenske oblasti so polagali vence na grobove in s tem izkazali spoštovanje in spomin na mrtve. Že v petek sta predsednik države Janez Drnovšek in predsednik državnega zbora France Cujkati na ljubljanskih Žalah položila vence k spomeniku padlim in umrlim v boju proti okupatorju Slovenije 1941-1945, k pomniku padlim v vojni za Slovenijo 1991 in k Lipi sprave. Slovesnosti ob dnevu mrtvih so potekale tudi v mariborski občini, kjer je bila ko-memoracija ob spominskem znamenju žrtvam agresije Jugoslovanske armade na Slovenijo, venec pa so položili tudi k spomeniku borcev za severno mejo in k spomeniku generala Rudolfa Maistra. V Gornji Radgoni so delegacije v sklopu žalnih slovesnosti položile vence k spomeniku NOB, spomeniku jugoslovan- skim vojakom in spomeniku Maistrovim borcem na mestnem pokopališču, v spominskem parku Nikoli več pa k spominski plošči Janeza Svetine in k nagrobniku Alojza Goubeta in Antona Trstenjaka. Žalna slovesnost ob pokopu posmrtnih ostankov 431 žrtev povojnih pobojev v bunkerju na Zgornji Bistrici je bila na pokopališču v Slovenski Bistrici. Šlo je za veliko žalno slovesnost, na kateri so spomin na žrtve počastili častna straža Slovenske vojske, delegacije občine Slovenska Bistrica, države, predstavniki svojcev žrtev povojih pobojev in političnih strank pa so položili vence. Žalne slovesnosti v Slovenski Bistrici se je udeležil tudi predsednik državnega zbora France Cukjati. Eden od govornikov Na ljubljanskih Žalah sta se padlim v vojni za Slovenijo poklonila predsednik države Janez Drnovšek in predsednik državnega zbora France Cukjati. je bil predsednik vladne komisije za prikrita grobišča Peter Kovačič Peršin, ki je dejal, da je slovesni pokop posmrtnih ostankov naš poklon žrtvam in hkrati priznanje slovenske države, da je bil zločin ne samo njihov umor, ampak tudi večletni molk o tej narodni tragediji. Pogrebni obred je opravil mariborski pomožni škof Jožef Smej, med navzočimi na slovesnosti pa so bili nekateri politiki, pravosodna ministrica Zdenka Cerar, predsednik ZL Borut Pahor, poslanci Jožef Jerovšek, Rudolf Petan in Alojz Sok. Slovenska delegacija se je med drugim poklonila žrtvam terorja v furlanski vasici Gonars, kjer je med letoma 1941 in 1943 v fašističnem taborišču umrlo več kot petsto Slovencev in Hrvatov. Žalne slovesnosti se je udeležil tudi predsednik državnega zbora France Cukjati, ki je dejal, da so fašizem, nacizem in komunizem povzročili gorje, ki ga nikoli ne bomo mogli ne razumeti ne pozabiti. M. P. Medgeneracijski sporazum je nuja Nova Slovenija je pretekli te- menjava izkušenj na tem področju lah- našli nujno potrebne rešitve. den v sodelovanju z nizozemsko Fundacijo Eduarda Freia v dvorani Svetovnega slovenskega kongresa v Ljubljani organizirala seminar o med-generacijskem sporazumu. Temeljna ugotovitev seminarja je bila, da je sporazum zaradi različnih razlogov nujen. Udeležence enodnevnega seminarja so uvodoma nagovorili predsednik NSi Andrej Bajuk, članica prve zbornice nizozemskega parlamenta in zastopnica Fundacije Eduarda Freia Ma-rie-Louise Bemelmans-Videc, namestnik veleposlanika Kraljevine Nizozemske v Ljubljani Klaas Huisman in nekdanji poslanec NSi ter pobudnik seminarja Jožef Bernik. Andrej Bajuk se je v svojem nastopu najprej zahvalil Fundaciji Eduarda Freia, da se je odzvala povabilu NSi in podprla izvedbo seminarja v Sloveniji, saj je, kot je dejal, odprta razprava o medgeneracijskem sporazumu glede na zdajšnjo situacijo in trende v prihodnosti nujno potrebna. "Mednarodna iz- ko razjasni nekatere dvome, pomisleke in nam nakaže pravilne rešitve. V podobni situaciji, kot je danes Slovenija, so bile namreč pred nami tudi druge evropske države, zato je prav, da se učimo na njihovih napakah ter sprejmemo njihove koristne napotke in ugotovitve. Slovenija kot članica EU mora tudi na tem področju graditi mednarodne odnose in sodelovati z drugimi narodi v smislu medsebojnega dialoga in sodelovanja," je dejal Bajuk. Uvodne besede je sklenil z željo, da bodo udeleženci seminarja znali prisluhniti drug drugemu in tako V nadaljevanju je predstavnica fundacije Marie-Louise Bemelmans-Videc predstavila svoje poglede na medgeneracijski sporazu m. Kot je dejala, je medgeneracijski sporazum mogoč le z vključitvijo vrednot, kot so solidarnost, odgovornost in varovanje okolja, v vsakdanje življenje. "Gre za vrednote, ki hkrati predstavljajo tudi bistvo Evrope kot skupnosti vrednot. Le z vključitvijo teh vrednot, v katerih se še posebno prepoznavajo politike krščanskih demokratskih strank, bodo lahko sprejete tudi nove politike na področju medgene- Seminar je pretresel razloge, zaradi katerih bi bil medgeneracijski sporazum potreben. To so upadanje rodnosti, poznejše poročanje in višja starost ob rojstvu otrok. racijskega sporazuma." Slovenske razmere na področju medgeneracljskega sporazuma je na seminarju predstavila Simona Hvalič To-uzery z I nštituta Antona Trstenjaka. Kot je dejala, se v Sloveniji pri tem pojavlja kar nekaj težav. "Te so porušeno ravnotežje med generacijami, upadanje rodnosti, poznejše poročanje in višja starost ob rojstvu otrok. Vse to pomeni, da bo v prihodnje vse manj potencialnih oskrbovalcev, ki bi skrbeli za starejše občane, zaradi česar bo treba v prihodnje oblikovati in razvijati druge oblike pomoči, denimo neformalno pomoč," je dejala Hvalič Touzetyjeva. V popoldanskem delu seminarja je bil med zanimivejšimi prispevek poslanca Nove Slovenije Janeza Drobniča. Kot je dejal Drobnič, bi bil medgeneracijski sporazum nujen, saj gre razmerje med številom aktivnih zavarovancev in upokojencev vse bolj v škodo upokojencev. Tudi zato bi bilo treba po Drobničevih besedah zagotovili stabilen pokojninski sistem, ki bi ga bilo mogoče utrditi le tako, da bi spremenili pogoje zavarovanja, sprejeli pokojninsko reformo in zagotovili njeno uveljavitev tudi v praksi. A. K. Demokracija • 45/2004 naslovna zgodba Prenova večne "partije" Potem ko je na nedavnih državnozborskih volitvah Liberalna demokracija Slovenije doživela hud poraz, se razmere v njej v zadnjem času precej zaostrujejo. Čeprav vodstvo stranke z njenim predsednikom Antonom Ropom, ki edini lahko daje informacije o dogajanju v stranki, zagotavlja, da krize in sporov v stranki praktično ni, nekateri primeri vendarle kažejo, da ni čisto tako. Srečanje z realnostjo Ko so Antona Ropa novinarji po porazu na volitvah spraševali, ali se v stranki po slabem izidu, ki ga je dosegla na volitvah, pojavljajo nezadovoljstvo in zahteve po njegovem odstopu, je novinarjem zagotavljal, da trenj in sporov v stranki praktično ni in da se v vodstvu stranke enoglasno in organizirano pripravljajo na svojo novo, zdaj že zelo verjetno opozicijsko vlogo. Nekateri zadnji dogodki pa kažejo, da ni tako. Zdi se namreč, da je izid volitev vodilne v stranki precej razdelil in da se v stranki znova pojavljajo nekakšne struje. Tako je v sredo ena izmed struj v stranki, večinoma gre za vidnejše članice organov stranke, poslanke in nekatere kandidatke na letošnjih državnozborskih volitvah, pripravila poseben sestanek, na katerem so predstavnice nežnega spola v stranki razpravljale o volilnem izidu na zadnjih volitvah in odgovornosti vodstva zanj. Kot so dejale po sestanku, so članice vodstva stranke ocenile, da je LDS na volitvah dosegla slabši izid, kot so ga v stranki pričakovali, da pa odgovornosti za to ni mogoče pripisati izključno Antonu Ropu. Kot so dejale, je Rop na čelu stranke šele kratek čas, medtem ko naj bi bili razlogi za slab volilni izid večplastni Liberalno demokracijo Slovenije čakajo naporni časi. in naj bi se vlekli skozi daljše obdobje; segali naj bi v čas, ko je stranko vodil še Janez Drnovšek. Zsmsjevska večerja Če torej članice ožjega vodstva stranke in poslanke menijo, da ni razloga za Ropov odstop, pa očitno drugače menijo moški predstavniki vodstva stranke. Najglasneje naj bi Ropov odstop zahtevali predvsem v tako imenovani zsmsjevski struji, ki že nekaj časa (najočitneje je bilo to na znamenitem zajtrku pri nekdanji ljubljanski županji Viki Potočnik) izražajo nezadovoljstvo z vodstvom stranke. Dokaz, da informacije o vnovičnem nezadovoljstvu niso iz trte izvite, je krajša informacija, ki jo je v nedeljo objavil časnik Nedelo. Časnik je poročal, naj bi se bili v četrtek v znani ljubljanski restavraciji Rotovž (sestanek naj bi bil potekal skoraj sočasno kot kosilo v restavraciji Livada, na katerega je Rop povabil poslance, ki jim na volitvah ni uspelo znova priti v parlament) sešli nekdanji generalni sekretar v Drnovškovem kabinetu in zdajšnji slovenski veleposlanik v Beogradu Borut Šuklje (Šuklje naj bi iz Beograda priletel prav za to), predstavnik NLB v Beogradu Igor Lavš (tesen prijatelj in sovlagatelj Zorana Thalerja), nekdanji vodja eldeesove poslanske skupine in zdajšnji poslanec Anton Anderlič, nekdanji eldeesov zunanji minister in novi predsednik uprave Simobila Zoran Thaler in poslanec Jožef Školč. Kaj so se omenjeni pogovarjali na sestanku, časnik ni poročal, zelo verjetno pa je, da je beseda tekla predvsem o izidu na zadnjih volitvah in iskanju odgovornosti zanj. Rop bo vendarle ponudil svoj odstop Da je tako, še najbolje dokazuje izjava, ki se jo je Anton Rop dolgo čas po volitvah izogibal, v petek, dan po sestanku, ko je postalo jasno, da teorije, da v stranki ni sporov in razkroja, ni več mogoče zagovarjati, pa se ji ni mogel izogniti. Tako je v pogovoru za nacionalno TV dejal, da bo na januarskem kongresu stranke ponudil svoj odstop. Kot je dejal, naj bi se bili tako odločili, potem ko so v vodstvu opravili temeljito analizo zadnjih dvanajstih let. I\la kongresu naj bi članstvo izbralo najboljše mogoče vodstvo, ki bi prenovilo stranko, da bi tako upravičila zaupanje tistih volivcev, ki so na zadnjih volitvah volili zanjo. Rop lahko zdaj, ko je sprejel odločitev o tem, da bo na kongresu ponudil svoj odstop, samo upa, da članstvo njegovega odstopa ne bo sprejelo in da bo podprlo njegov koncept prenove stranke. Ne glede na to, kakšna bo odločitev članstva stranke, pa je že zdaj jasno, da se je že dolgo časa pričakovana in verjetno tudi potrebna prenova v LDS začela. Kakšna bo, predvsem pa katere glave bodo pri tem padle, je za zdaj nemogoče napovedati, drži pa vsaj eno: LDS bo prenovljena takrat, ko bodo člani, kot je pred časom zapisal eden od novinarjev, v njej vztrajali iz prepričanja in ne morebitnih koristi, ki bi jih od nje imeli. Za slednje bodo imeli vsaj štiri leta časa. Aleš Kocjan Prenova v LDS se je začela. Končana bo takrat, kot je pred časom zapisal eden izmed novinarjev, ko bodo člani v njej vztrajali iz prepričanja in ne morebitnih koristi, ki bi jih od nje imeli. Demokracija • Četrtek, 4. novembra 2004 Kdo bo nadzoroval Gazo po izraelskem umiku in morebitni Aratatovi smrti? tovo zamenjavo najprej in najodločneje zahtevali Izraelci. To namreč pomeni, da bi bil vsak nadaljnji poziv k Arafatovi zamenjavi iz palestinskih stranskem umiku iz Gaze spremeniti tako, da bi umik uskladil s palestinskimi oblastmi, kar bi lahko pomenilo, da bi postala njegova izvedba njegovega življenja. Arafat pa si vloge političnega upokojenca gotovo ni nikdar želel. Posledice so lahko katastrofalne: krvava nasledstvena vojna med ESPAÑA/! P'es.oerKw rj. intervju Čeprav je v pokoju, še vedno svetuje nekaterim podjetjem na področju ekonomsko-pravnega poslovanja, zaradi česar deluje tudi kot samostojni podjetnik. Sam zase pravi, da se na ta način teže stara. Po izobrazbi je diplomirani ekonomist in diplomirani pravnik. Magisterij in doktorat je naredil s področja ekonomije, nazadnje je bil zaposlen v SOZD Slovenija papir. Včasih je bil dejaven v SDS, kjer je bil predsednik gospodarskega odbora. Kot ekonomist verjetno spremljate zdajšnji gospodarski položaj; kako ga ocenjujete? Po mojem mnenju je pri nas pogled na gospodarstvo še vedno precej socialističen. Gospodarstvo ne more biti, kot je še vedno v precejšnjem delu, nekakšen podsistem vladne politike, ampak je to podsistem družbe kot takšne, pri kateri naj bi imeli glavno vlogo me-nedžerji, ki so sposobni razvijati gospodarstvo, vlada pa bi morala omogočati prijazno okolje za gospodarski razvoj. Pri nas pa imamo dve težavi; prva je ta, da v zadnjem času na mestu gospodarskega ministra nismo imeli človeka, ki bi gospodarstvo tudi zares od znotraj poznal. Gospodarstvo namreč ni znanost, ki bi seje dalo naučiti, ampak gaje treba doživeti, delati v njem. Oba zadnja ministra sta bila sicer univerzitetna profesorja, vendar je to za vodenje gospodarske politike premalo. Druga težava je v tem, da se ves čas sicer deklarira pomen povezave med gospodarstvom in znanostjo, v praksi pa ta povezava šepa. Vemo namreč, da je to ena od velikih prednosti, ki jo imamo Slovenci. Tudi lizbonska strategija lepo opredeljuje, kaj pomeni razvoj tehnologije, vendar za ta razvoj pri nas še vedno ni vzpostavljena sprega med makro- in mik-roekonomsko politiko. Tu mora po eni strani država omogočati podjetjem podobno, vendar izdatnejšo davčno olajšavo na področ- njeno uporabo v gospodarstvu v aplikativni smeri reši na pametnejši, življenjski in gospodarski način. Treba pa je tudi bistveno spremeniti slovensko šolstvo in ga prilagoditi današnjemu času specializacije, s tem da je treba upoštevati individualno naravno usmerjenost posameznega dijaka in ga s tem pri ustreznih učnih predmetih obremenjevati. Večina je prepričana, da je politika preveč vpletena v gospodarstvo, najverjetnejši novi mandatar Janez Janša pa napoveduje, da se bo država umaknila iz gospodarstva. Je to pravilna pot? Seveda je. Državni in paradržavni del gospodarstva je namreč še vedno socialistično voden, s tem da imajo vodilni kapitalistične plače. Podjetja, ki so pod državno taktirko, se še vedno smatrajo kot politični fevd, kamor se nastavljajo politični somišljeniki ne glede na rezultate, ki jih ta podjetja dosegajo, pa tudi plače vodilnih so takšne, kot da bi šlo vedno za konkurenčna podjetja, ki se bojujejo na trgu. Tudi zbornice, kjer je preprosto z zakonom predpisano obvezno članstvo, se soočajo s tem. Zaradi tega se vodilnim ob monopolnem položaju družb in ustanov ni treba posebej truditi in izkazovati, saj jim prihodke zagotavljajo kar zakonska določila. Zato bi bilo vse to treba razbremeniti državnega lastništva bi mogel zdaj spomniti. Verjetno pa sem. Dejstvo pa je, da je treba tu ločiti med klienteliz-mom in korupcijo. Oba pojava sta povezana in škodljiva. Pri nas je zlasti klientelizem izredno močan, in to zaradi tolikšnega deleža od države nadziranega gospodarstva, z eno besedo, zaradi prevladujočega segmenta državnegaka-pitalizma. Sama korupcija je drugo vprašanje in tu se postavlja vprašanje nadzora. Sicer pa je korupcija razširjena po vsem svetu in je praktično način, kako podjetja določene rezultate dosežejo tam, kjer je potrebno sodelovanje ali odločitev državne uprave ali organov države. Za odpravo korupcije je predvsem potrebno pošteno vladanje in poštena vlada. Za vprašanje klientelizma pa je pomembno, da se gospodarstvo razbremeni državnega tutorstva. Za odpravo korupcije je treba vzpostaviti povsem drugačen nadzor, in sicer v smislu, da se medsebojno nadzirajo postopki vsakokratne vlade. Pri nas ni veliko tujih naložb in Slovenija velja za zaprto družbo, hkrati pa dr. Jože Mencinger opozarja na nevarnost teh naložb. Kaj vi menite o tem? Glede tujih naložb ni treba odkrivati Amerike. Vsa težava pri nas je - in tu se z dr. Mencingerjem strinjam - v tem, da so tuje naložbe sicer potrebne, vendar ne predstavljajo same po sebi neke koristi, če tujci kupujejo uspešna slovenska podjetja. Treba je pritegniti zunanje investitorje, da bodo investirali v Sloveniji za novo proizvodnjo, za nova delovna mesta. Za takšno pridobivanje delovnih mest prek tujih investicij pa morata država in zbornica, kakor koli je to zastavljeno, aktivno pridobivati tuje investicije. Mnoge države so imele v tujih državah posebna predstavništva, katerih edina naloga je bila pridobivanje podje- Pogovor z dr. Dragom Maroltom Pri nas je preveč državnega kapitalizma jih vlaganja v znanje, kot to velja za vlaganja v opredmeteno znanje. Treba je poiskati prave davčne olajšave. Po drugi strani pa je treba stimulirati razvojnike na raznih inštitutih in fakultetah, da bodo v lastnem interesu in interesu lastnega zaslužka iskali povezave s podjetji. Mislim, da je to glavni problem nove vlade, da to sprego med razvojem tehnologije in in jih privatizirati, to pa bi prineslo zdravo tekmovanje, proračunu pa dodatne prihodke. Prav politične povezave z gospodarstvom so vir korupcije in klientelizma. Kakšen je vaš pogled in ali ste v praksi doživeli kaj podobnega? Ali sem kaj takšnega doživel v praksi, se ne tij za investiranje v domačem gospodarstvu. Mi imamo to prednost, da smo člani EZ, da nismo najdražji, kar se tiče delovne sile, s tem da je treba ceno delovne sile pri nas razbremeniti davčnih bremen. Je pa seveda konkurenca med državami pri nagovarjanju tujih investitorjev, da pridejo v domačo državo. Če pa jim konkuriramo na tem področju, mo- Demokracija • Četrtek, 4. novembra 2004 © ramo konkurirati tudi pri nagovarjanju tujih investitorjev, da pridejo v našo državo. Zdajšnji način vodenja aktivne politike na tem področju ni še niti pravilno koncipiran, kaj šele da bi v praksi dajal kakšne rezultate. Kako gledate na spodbude države tujim investitorjem; tu je bil problem novomeški Revoz, kjer je država v bistvu dala toliko spodbud, da je s tem plačala brutoplače vseh novozaposlenih v nadaljnjih 59 mesecih. Je bil to pravi način? Moram reči, da je to eden izmed načinov, ki so ga uporabljale zahodnoevropske države, kot so Francija, Irska, Škotska in druge. Vse te so, s tem ko so nagovarjale tuje investitorje, naj pri njih locirajo dodatno proizvodnjo, zagotavljale nekatere ugodnosti. S tega stališča ne vidim prav nič slabega v tem. Celo obratno. Mislim, da država tukaj mora nastopati aktivno, pri tem pa mora seveda zračuna-ti, kakšni so stroški in kakšni bodo njeni prihodki. Dolgoročno mora to vsekakor prinesti učinke. Vsaka zaposlitev prinaša dohodke iz naslova davkov od plač in dobička, praviloma pa tudi prihodke za storitve tretjih domačih oseb, ki so spodbujene z novimi naložbami. Poleg tega je pri izračunu treba upoštevati strošek nadomestil za nezaposlene ali socialno pomoč, ki se zaradi novih delovnih mest zmanjša. Tako tukaj ni treba odkrivati že znanega, ampak je treba slediti praksi drugih evropskih držav, ki je na tem področju zelo bogata. Kako ocenjujete volitve in povolilni čas? Glede volitev sem vesel predvsem s tega stališča, da so Slovenci prvič po stoletjih razumeli, kaj je to demokracija. Imeli smo 50 let totalitarnega režima, pred drugo svetovno vojno smo imeli eno politično stranko, ki je obvladovala ta prostor, in podobno. Mislim, da je zgodovinski trenutek slovenskega naroda prav v tem, da je v Slovence prišla zavest, da so sposobni odločati sami o svoji usodi. Sam volitve jemljem kot drugo osamosvojitev v smislu zavesti Slovencev, da lahko sami odločajo o tem, kdo in kako naj jim vlada. Smo sredi sestavljanja prihodnje vladne koalicije. Nedvomno mora prihodnji mandatar sestaviti trdno vlado. S sestavo trdne vlade se zelo strinjam, ampak to je zdaj stvar mandatarja. Osebno menim, da so nekatere stvari za povprečnega Slovenca, kot sem tudi sam, jasne. Določene politične stranke, kot je na primer SNS, so verjetno zaradi svojih ekstremnih stališč obsojene na večno opozicijo. Kar se tiče stranke De- Gospodarstvo ne more biti, kot je še vedno v precejšnjem delu, nekakšen podsistem vladne politike, ampak je to podsistem družbe kot takšne, pri kateri naj bi imeli glavno vlogo menedžerji, ki so sposobni razvijati gospodarstvo, vlada pa bi morala omogočati prijazno okolje za gospodarski razvoj. Pri nas pa imamo dve težavi; prva je ta, da v zadnjem času na mestu gospodarskega ministra nismo imeli človeka, ki bi gospodarstvo tudi zares od znotraj poznal. Gospodarstvo namreč ni znanost, ki bi seje dalo naučiti, pač pa ga je treba doživeti, delati v njem. Oba zadnja ministra sta bila sicer univerzitetna profesorja, vendar je to za vodenje gospodarske politike premalo. SUS, pa je to v bistvu interesna stranka, torej ne leva ne desna. Zanjo je sprejemljiva vsaka stranka, ki ji ponudi sodelovanje v vladi in uresničevanje njenih programskih zahtev. Vprašanje ZLSD je strateško in taktično vprašanje, ki ga mora rešiti mandatar. Osebno nimam nič proti temu, da bi bila ZLSD zaradi določenih in številnih razlogov sestavni del in kaj je država naredila za to področje v zadnjih letih? Odgovor je večplasten. Ni nujno, da mora vsak podjetnik ali malo podjetje poslovno uspevati. To je odvisno od koncepta poslovanja in sposobnosti podjetnikov in ni odvisno od vladne politike. Drugo pa je vladna politika; ta mora k temu področju pristopiti realno. Mi smo imeli celo zakon, ki je bil pozneje spremenjen, da mora vsak samostojni podjetnik voditi dvojno knjigovodstvo, kar je bila velika neumnost. Uvedba teh določil bi pomenila zaprtje velikega števila malih podjetnikov. Pri teh stvareh je šla država predaleč in se je bolj gledalo na to, da ne bo kakšen tolar davka ušel davčni službi, kot na to, da bo čim več ljudi zaposlenih s svojo sposobnostjo, odgovornostjo in na svoje tveganje. Tu mora državna zakonodaja najti pravo pot, da omogoči širšemu številu majhnih podjetij, da poslujejo. Ne more pa majhnim podjetjem zagotavljati obstoja na trgu. Treba je urediti ustrezno davčno zakonodajo, upravne postopke in podobno. To poslovanje je treba olajšati, ne pa ga stalno oteževati. Danes je namreč težava tudi v tem, da mora mali podjetnik plačevati obvezen prispevek GZS, od česar zagotovo nima nobene koristi. Mislim, da je bilo tu preveč znanstvenikov, ki so se ukvarjali s ciljem, da pogruntajo čim večjo evidenco prihodkov posameznih malih podjetnikov, pa niso imeli v življenju dovolj praktičnih izkušenj. Ne poznajo prakse. Tu je treba vedno najti srednjo pot. To pa lahko razume le tisti, ki ima poleg znanja tudi prakso. Do zdaj je nekako veljalo pravilo, da je uspelo tistim podjetnikom, ki so bili člani vladajočih strank in so si s tem pridobivali delo. Ni odprtega trga, ni konkurence. Kaj menite o tem? Temu se reče klientelizem. Ta je bil v tem Državna podjetja bo treba počasi privatizirati, spremeniti bo treba tudi sestavo nadzornih svetov. Doslej so bili nadzorni sveti v podjetjih na žalost imenovani izredno strankarsko. vladne koalicije. Gre za to, da se presežejo vsa nasprotja iz preteklosti, da se nehamo obmetavati s prazgodovino. Na koncu je težava socialne države skupna obema strankama, tako zmagovalni SDS kot ZLSD. Menim le, da bi morala ZLSD poudarek prestaviti s prvega na drugi del imena stranke. Ker delujete kot samostojni podjetnik, poznate tudi to problematiko. Sami se najbrž ne srečujete z večjimi težavami, poznate pa verjetno druge. Kako je to urejeno pri nas času izredno razvit, in to ne samo po direktnih zvezah, ki so tekle po strankarski liniji, ampak tudi nehote. Primer: direktor neke ustanove, ki je imel po državni plati pravico nekaj nadzirati, je bil imenovan s strani vlade. Če je prišlo do spora, kjer je bil interes vlade, ministrstva ali tistega, ki je imel pač zveze z vlado, je nehote v lastnem interesu raje odločil v korist tistemu, za katerega je mislil, da za njim stoji vlada ali minister, ter s tem odločil o tem, ali bo sam še imenovan za direktorja ali ne. V tako zastavljenem sistemu javne upra- O Demokracija • 45/2004 intervju veje bil, verjetno hote, vgrajen sistem klien-telizma. Temu je treba narediti konec, saj je to dejansko onemogočalo pošteno in konkurenčno nastopanje mnogih malih podjetij. Kako bo nova vlada sploh lahko presekala te stvari, saj so že sistemsko vgrajene v obstoječe zakone, pri tem pa mora ukrepati dokaj hitro? Čez noč se stvari ne dajo presekati. Če bodo zamenjevali ljudi, to ne bo popularno, če ne bodo nič naredili, bo še slabše. Po mojem mnenju bo treba stvari spreminjati postopoma, to je v treh do štirih letih, in te nepravilnosti ali anomalije spraviti na minimum, če že ne izničiti. Kako to narediti, saj je odhajajoča oblast poskrbela, daje svoje ljudi postavila na prava mesta tako v državni upravi kot v upravah in nadzornih svetili velikih podjetij? Državna podjetja bo treba počasi privatizi-rati, spremeniti bo treba tudi sestavo nadzornih svetov. Ti morajo potem vplivati na to, kdo bo družbe vodil in kdo ne. Doslej so bili nadzorni sveti v podjetjih na žalost imenovani izredno strankarsko. Člani so bili tudi ljudje, ki sploh niso poznali, kaj in kako to podjetje, ki naj bi ga nadzorovali, deluje. Bila so mnoga podjetja, ki so prosila za državno pomoč in v nadzornih svetih ni bilo ljudi, ki bi proizvodnjo in tržno problematiko podjetja sploh poznali. Na to funkcijo so bili postavljeni po političnih merilih in za to prejemali sejnine. Slo je za prikrito nagrajevanje članov posameznih političnih stranic Na tem področjubo treba radikalno spremeniti politiko, po drugi strani pa bo treba vse tiste, ki niso strokovni, čim prej zamenjati. Kako naj prihajajoča vlada to stori, da ne bodo vsi mediji spet polni besed o čistkah in podobno? Tu ni treba hiteti. Treba je določiti prioritete, stvari pospešiti, kjer je treba. Tam, kjer ni treba hiteti, pa je treba ukrepati malo počasneje. Kako ocenjujete razmerje med EZ in ZDA; zasledila sem namreč nekatera vaša stališča o tem? Kje je pri tem Slovenija? Zahodna Evropa se je po drugi svetovni vojni razvijala v okviru evro-atlantskega zavezništva. To je bila mednarodnopolitična podlaga. Gospodarska podlaga pa je bila v tem, da so moderne tehnologije v nekaterih gospodarskih segmentih zahtevale dovolj velike proizvodnje zmogljivosti, da bo strošek na enoto proizvoda čim nižji in s tem konkurenčen. To je na primer petrokemija ali avtomobilska industrija in podobno. Za to je potreben trg. ZDA je že takrat imela velik trg, konkurenčno koncipirane zmogljivosti, poleg tega pa je druga svetovna vojna gospodarsko okrepila ZDA. Evropa je ugotovila, da mora preseči nekatere politične tenzije in ustvariti dovolj velik trg, če hoče na dolgi rok ostati konkurenčna na svetovnem trgu, zato so zahodnoevropske države od leta 1957 prehodile pot od carinske do gospodarske unije, ustvarile enotni in nato notranji trg in enotno valuto, notranji trg pa razprostrle na 25 držav s 456 milijoni potrošnikov. Vendar je EZ institucionalizirana na svojevrsten način. Po eni strani odraža nadnacionalni značaj, ki se kaže v nadnacionalnem konkurenčnem pravu, skupni trgovinski politiki in skupnih politikah na določenih segmentih gospodarstva (agrarna, strukturna, razvojna itd.) ter skupni valuti večine članic. Po drugi strani pa odraža nanjo politiko in realno presoditi, daje za Slovenijo evro-atlantsko zavezništvo še vedno nujno. Sloveniji torej ne more nihče, niti Bruselj, narekovati zunanje politike, ampak si mora to v okviru zmožnosti in pogojev znotraj EZ, katere članica je, oblikovati sama, iskati mora vsakokratne koalicije znotraj in zunaj EZ in uporabiti mora morebitne prednosti članstva v EZ. Ali to pomeni, da mora Slovenija voditi tudi svojo gospodarsko politiko in se ne sme preveč zanašati na Evropo? Ljudje v Evropi so EZ sprejeli kot blaginjo in Nato kot varnost. EZ je dosegla določen gospodarski razvoj, o tem ni nobenega dvoma, vendar pa Evropa še ni konkurenčna ameriškemu gospodarstvu, čeprav je bruto domači proizvod 25 članic EZ na ravni BDP Sam volitve jemljem kot drugo osamosvojitev v smislu zavesti Slovencev, da lahko sami odločajo o tem, kdo in kako naj jim vlada. medvladni značaj, ki se manifestira v tem, daje centralni organ odločanja EZ ministrski svet, ki sprejema za prebivalce najpomembnejše odločitve kot rezultat medvladnih pogajanj. Zato kljub nadnacionalni etiketi EZ v njej še vedno prevladujejo "nacionalni" interesi. Čeprav je EZ ustvarila nadnacionalno denarno politiko, pa o gospodarski in finančni politiki posamezne države še vedno odločajo avtonomno, vezane sicer na Pakt stabilnosti z vanj vgrajeno koordinacijo. Evropska integracija se je iz gospodarske integracije skušala širiti tudi na druga področja - zunanjo politiko, policijo, sodstvo in končno celo obrambo, in se kot taka danes označuje kot Evropska unija. Vendar na teh področjih še ni dosegla ustrezne integracije. Tako se zunanja politika, kot je predvideno tudi v evropski ustavi, po svojih impulzih ne bo spremenila. Se vedno bo temeljila na politični volji posameznikov in ne skupnosti. Se vedno bo zasnovana na notranji politiki posameznih držav. Tudi vojaška koncepcija EZ za zdaj nima realnih podlag. Dejstvo je, da je Evropa v vseh zadnjih desetletjih večje krize reševala le v sodelovanju z ZDA: obe svetovni vojni, hladno vojno, balkanske konflikte. Zato redefiniranje ev-ro-atlantskega zavezništva ni utemeljeno. Kar pa seveda ne eliminira morebitnih gospodarskih konfliktov obeh gospodarskih blokov. Slovenija se zaradi svojega članstva v EZ zato ne more zanašati na to, da bo EZ vodila zunanjo politiko za Slovenijo. Imamo sicer prednost, da smo člani EZ, vendar to ne pomeni, da se lahko naša zunanja politika pasivizira, ampak moramo ohraniti samostojno in uspešno slovensko zu- ZDA. Vendar EZ še vedno ni dohitela ZDA v ključnih tehnologijah in lizbonska strategija je za zdaj zatajila in razočarala. Realna rast BDP v Nemčiji, Franciji in Italiji skupaj v letih 2001-2003 je znašala letno le 0,7 odstotka. Svetovni gospodarski forum je ugotovil, da je stanje gospodarstva v EZ ne samo slabše kot v ZDA, marveč slabše tudi kot v drugih državah OECD. Najboljše je na Finskem, Danskem, Švedskem in v Veliki Britaniji, medtem ko so Portugalska, Španija, Italija in Grčija na dnu. Razširitev EZ na vzhodnoevropske države daje seveda industrijsko razvitim državam EZ možnost, da prenesejo delovno intenzivne faze proizvodnje v nove članice in tako postanejo konkurenčnejše. Težave, povezane s širitvijo EZ na vzhodnoevropske države, pa nakazujejo tudi verjetnost, da bo EZ v določeni meri renacionalizirala svojo agrarno in strukturno politiko. Vsekakor je slovenska politika z vstopom v EZ vstopila v novo igro. Enotni trg je seveda nadnacionalen, s svojimi pravili igre in svojimi organi, vendar se pravila določajo kot kompromisi nacionalnih interesov najmočnejših držav EZ. V evropskem gospodarskem prostoru pa niso samo pravila, marveč tudi kršitve teh pravil. Oboje je sestavni del okolja, v katerem je treba igro na evropskem parketu obvladati. Evropski gospodarski prostor ni samoodrešujoča Indija Koromandija, je le prostor, ki daje gospodarski politiki in gospodarskim subjektom posamezne države članice možnosti, če jih seveda te znajo izkoristiti oziroma izkoriščati. Gospodarski vzpon na notranjem trgu je možnost in ne danost EZ. Vida Kocjan Demokracija • Četrtek, 4. novembra 2004 kultura Konec oktobra je svojo 75-letnico proslavil eden najvidnejših slovenskih literatov Dane Zaje, ki izrazito zaznamuje naše sodobno literarno življenje. Dane Zaje se je rodil 26. oktobra v Zgornji Javoršici pri Moravčah. Je avtor številnih pesniških zbirk, ki so odločilno vplivale na razvoj slovenske sodobne poezije; od Požga-ne trave (1958), Jezika iz zemlje (1961), Rožengruntarja (1974), Za-rotitev (1985) do Krokarja (1997) in zbirke Dol dol. Z igralcem in glasbenikom Janezom Škofom sta pred leti izdala zgoščenko uglasbljene Zajčeve poezije Ogenj v ustih, ki je bila prvi korak do njunih številnih skupnih nastopov doma in v tujini. Med Zajčevimi dramskimi deli je treba omeniti Otroka reke (1963), Potohodca (1972), Voranca (1980), Kalevalo (1986) in Grmače (1994). Jubilej Daneta Zajca Zaje je zelo priljubljen med mlajšimi bralci, nemara tudi zaradi tega, ker njegova pesniška in prozna beseda ni pootročena, temveč je tako kot tista za odrasle polna molka, ki ponuja širok prostor za interpretacijo. Med najbolj priljubljena Zajčeva dela za otroke sodijo Bela mačica (1968), Abecedarija (1975) in Na papirnatih letalih (1978). Ob omenjenih delih je Zaje podpisal še številne eseje ter lutkovne in radijske igre, o veliki umetniški vrednosti njegovega dela pa pričajo nagrade, kot so nagrada Prešernovega sklada (1970), Levstikova (1977), Na kratko Judovsko gledališče v Berlinu V Berlinu so pretekli teden odprli Bamah, prvo judovsko gledališče v tem mestu po drugi svetovni vojni. Uradno odprtje je zaznamovala predstava izraelske dramaturginje Edne Mazyje. Gledališče ima 120 sedežev, njegovo ime pa v hebrejščini pomeni "oder". Prostor je našlo v nekdanjem kinu v elitni četrti Charlotten-burg v zahodnem delu nemške prestolnice. Na programu gledališča bodo tradicionalna gledališka dela iz vzhodne Evrope, kakor tudi dela sodobnih judovskih avtorjev. Direktor Dan Ijahav je pojasnil: "To ne bo gledališče, ki so ga odprli Judi za Jude in z Judi. Bamah je odprt za vse, ki jih zanima judovska kultura." Bamah so ustanovili leta 2001, vendar je šele letos jeseni kupil lastni teater. Do holokavsta je imel Berlin kakšnih dvajset gledaliških družin, ki so uprizaijale predstave v jidišu, večinoma v bližini Alexander Platza v vzhodnem delu mesta, kjer je živelo skoraj 40.000 Judov. Judovski gledališči že delujeta v Hamburgu in Rostocku. Grumova (1979 in 1986), Prešernova (1981) in Jenkova nagrada (1998). Jubilej V zgodnji poeziji absurda sta mu bili za izhodišče vojna in smrt, kasneje pa neosmišljenost posameznikovega bivanja. Takšna občutja odsevajo tudi iz Zajčevega dramskega dela, ki ga bolj kot razvito dramsko dogajanje določa poetičnost, polna prispodob in simbolov. Ob Zajčevem jubileju sta pri založbi Mladinska knjiga izšli dve antologiji: za odrasle nosi naslov Dva, otrokom pa je namenjena zbirka Hiša sanja. Zajčje ob svojem jubileju nastopil tudi v Društvu slovenskih pisateljev, njegov predsednik je bil med letoma 1991 in 1995. Literarni večer je zaznamovalo njegovo dolgoletno in izjemno literarno ustvarjanje. Barbara Kavtičnik £ 0 1 i 0) > o ~o o IMIMO VGimii: B Naš čas. do.o. Kidričeva 2a Velenje 1 tel 03/897 50 03. fax. 03/5899 263 o Demokracija • 45/2004 kultura Rexrevolucija Moderna galerija v Ljubljani je pripravila razstavo, s katero zaznamuje pol stoletja od začetka množične proizvodnje stola rex, enega največjih dosežkov v slovenskem industrijskem oblikovanju. Postavitev nosi naslov Rexevolucija: Pol stoletja zgodbe o stolu. V moderni galeriji so zapisali, da želijo z razstavo in s katalogom, ki je izšel ob tej priložnosti, "prepoznati in kontekstualizirati v prostoru in času oblikovalski nazor prof. Kralja, ki si je prizadeval dobro oblikovanje narediti cenovno dostopno tudi za tiste, ki si sicer designa ne morejo privoščiti. Ideja za dvojno krivlje-no vezano ploščo se je Kralju rodila iz problema, kako doseči oblikovno in ergonomsko zadovoljiv izdelek iz manj kvalitetnega lesa. Slo je najprej za funkcional- no in ekonomsko vprašanje, ki pa izvira tudi iz estetskih vrednot Kralja kot arhitekta mehkih in krivljenih geometrij". Stol iz dvojno krivljenega vezanega lesa je leta 1952 oblikoval arhitekt Niko Kralj, do danes pa so jih izdelali že več kot dva milijona. Enega od njih hrani tudi zbirka Muzeja sodobne umetnosti (MoMA) v New Yorku. Razstava je zasnovana na treh stališčih: stol kot proces, ki prikazuje časovni razvoj stola kot serijskega izdelka, ki se je razvijal na podlagi ergonomskih, funkcionalnih in ekonomskih zakonitosti izdelave; stol kot subjekt, kot prilagajanje različnim uporabam in uporabnikom stola; stol skozi fenomen materiala in tehnologije. B. K. na kratko Spomin na Rudija Šeliga Na Borštnikovem srečanju - slovenskem gledališkem festivalu, ki poteka v Mariboru, so na poseben način zaznamovali spomin na pisatelja in dramatika Rudija Šeliga. Uprizorili so koncertno izvedbo odlomkov iz njegovega dramskega opusa pod pomenljivim naslovom Kdo bo zdaj nosil sonce v moje oči. Pisatelj in dramatik, publicist, urednik in politik Rudi Šeligo je umrl januarja letos v 69. letu starosti. Bil je dolgoletni predsednik sveta Borštnikovega srečanja, hkrati pa je bil v tem času kot predsednik sveta tudi predsednik žirije za Borštnikov prstan, ki ga na slovenskem gledališkem festivalu podeljujejo igralkam in igralcem za življenjsko delo. Bogato ustvarjanje in delo V slovensko zgodovino seje po- leg svojih izjemnih literarnih del (med drugim Triptih Agate Schvvarzkobler) zapisal kot eden izmed ustanoviteljev Slovenske demokratične zveze in minister za kultu- Na Borštnikovem srečanju o se 'mnili ega ika. ro. Za svoje ustvarjanje je dobil več nagrad, med drugim leta 1989 Prešernovo za dramska in prozna dela. Lani je za roman Izgubljeni sveženj prejel Delovo nagrado kresnik. Od junija 2001 je bil izredni član SAZU. Šeligo je bil sourednik Revije 57 in Perspektiv, bil glavni urednik Problemov in knjižne zbirke Znamenja pri Založbi Obzorja v Mariboru ter sodeloval pri Novi reviji. Kot predsednik Društva slovenskih pisateljev (1987-1991) je pomembno sodeloval pri slovenski demokratizaciji in osamosvajanju. Leta 1990 je bil izvoljen za poslanca v slovenski skupščini. ^V letih 1990-1992je vodil parlamentarni odbor za kulturo. V letih 1990-1994 je bil predsednik sveta RTV Slovenija. Od junija do novembra 2000 je bil minister za kulturo vvladi Andreja Bajuka. Slovenski kulturi je pustil izjemen pečat. Barbara Kavtičnik Demokracija • Četrtek, 4. novembra 2004 kultura V Mali galeriji Cankarjevega doma je v tem času na ogled izbor fotografij madžarskega režiserja, snemalca in fotografa Gyoergyja Becka. Razstava se imenuje Si-lence Friction in bo odprta do 21. novembra. Gyoergy Beck se je rodil v Budimpešti leta 1963. Že kot najstnik se je začel zanimati za fotografijo. Diplomiral je na akademiji za gledališče in film v Budimpešti, smer film. V 90. letih je študiral v ZDA, kjer danes ustvarja in poučuje. Svoje fotografije razstavlja tako na Madžarskem kot v tujini. Cikel fotografij, ki jih je Gyoergy Beck izbral za svojo ljubljansko razstavo, je nastal v zadnjem desetletju, ko je Beck zaradi nezadovoljstva z vrhunsko tehnologijo večine slik in podob, ki nas obdaja- jo, začel fotografirati z zelo preprostimi fotografskimi aparati, celo s kamero obskuro, saj je želel ustvariti bolj prvinske, materialne podobe stvarnega sveta. O razstavi so v Cankarjevem domu zapisali, da "čeprav je Beck dejaven snemalec, bi ob iskanju izvora njegovega vizualnega gledišča ugotovili, daje nanj najbolj vplivala slikarska tradicija". Izvirni posnetki Nežni toni, osredinjenost na močno ali šibko osvetljene podrobnosti, odločna kompozicija in izogibanje naključnosti so ga zadnja leta privedli bliže slikarstvu in posledično se je njegovo delo oddaljilo od tradicionalne fotografije. Beck raziskuje pros-torskost, brezmejnost neskončnih odprtih prostorov, pokrajine brez ljudi, kjer pa je človek vseeno pustil svoj pečat v obliki mest, stavb ali vsakdanjih objektov. Zapisali so tudi, naj ustvarja s filmom, polaroidom ali tekočo emulzijo, naj bo fotograf- ska kamera tradicionalna, ka- ali projicirane na platno, si Beck mera obskura ali igračka, naj prizadeva, da bi se izognil sve- bodo njegove fotografije uok- tu realistične fotografije, virjene, del instalacije, razstave Barbara Kavtičnik Na kratko Operne arije Irene Baar Sopranistka Irena Baar se lahko pohvali z 20-letnim odličnim umetniškim delom. Ob končanem študiju klavirja pri prof. Aciju Bertonclju je diplomirala iz solopetja na Akademiji za glasbo v Ljubljani pri prof. Evi Novšak-Houška. Izpopolnjevala se je na Univerzi za glasbo in dramsko umetnost v Gradcu v razredu Lilian Su-kis in se v Salzburgu udeležila mojstrskega tečaja pri Elisabeth Schwarzkopf. Že med študijem je prejela vrsto prvih nagrad na republiških in državnih tekmovanjih ter dvakrat 2. nagrado na mednarodnem tekmovanju Toti dal Monte v italijanskem Trevisu. Kot operna in koncertna pevka z obsežnim repertoarjem nastopa doma in v tujini: doslej je koncertirala po Južni Koreji, sodelovala z Bamberškimi filharmoniki, nastopila na festivalu Koroško poletje in v Palau de la Musica Catalana v Barceloni. Med opernimi predstavami Irene Baar v Operi in baletu SNG Ljubljana izstopajo vloge Suzane v Mozartovi Figarovi svatbi, Glide v Verdijevem Rigolettu, Mirni v Puccinijevi La Bohème, Medeje v istoimenski slovenski operi Janija Goloba in Margarete v Gounodovem Faustu. Od leta 1995 je profesorica za solopetje na Akademiji za glasbo v Ljubljani. Za svoje umetniško in pedagoško delo je leta 1995 prejela Betettovo nagrado. Fotografije Goergyja Becka o Demokracija • 45/2004 recenzije Franc Sodja Tri Mohorjeve družbe Knjiga Pridiganje - moje poslanstvo nam odpira skrinjo bogatih razmišljanj, govorov in meditacij duhovnika, pisatelja in pesnika ter povojnega političnega zapornika Franca Sod-je, ki že vrsto let deluje v domu Lipa v Torontu. Izdale so jo vse tri Mohorjeve družbe ob Sodjevi 90-letnici. V njej se Sodja kaže kot lik duhovnika, ki se poglablja v evangeljsko sporoči- Pota knjige Založba DZS Knjiga Iztoka Hicha Pota knjige obravnava mejnike na zgodovinski in razvojni poti slovenske knjige in potrjuje, da smo Slovenci z zapisano besedo, knjigo kot ohranjevalko strokovne in znanstvene misli, kljub neljubim zgodovinskim silnicam in življenjskim razmeram ter včasih rahlemu zamudništvu vseskozi uspešno bogatili evropsko in svetovno znan-tveno in umetnostno zakladnico. Poljudno napisano delo spremlja zgodovino knjige od začetkov pisanja, različnih pisav in podlag za pisanje, prvih rokopisov in razvoja tiskarstva prek prvih zapisov in knjig v sloven-kem jeziku do temeljnih priročnikov z jezikovnega, zgodovinskega in drugih področij. Temu sprehodu skozi čas so dodani slovar izrazov, povezanih s knjigo, knjižničarstvom, knji- lo, ga hoče v sebi uresničevati, je v celoti predan Katoliški cerkvi in dosleden kot duhovnik, misijonar, vzgojitelj in označevalec krščanskega izročila. Knjiga je zato namenjena tistim, ki Sodjo občudujejo kot dejavnega kristjana, hkrati pa je to priložnost, da se z njim srečajo tudi drugi, zlasti v Sloveniji, ki njegovega dela ne poznajo. Odlomke je izbral Andrej Rot, ki je dodal tudi zapis o avtorju z biografijo njegovih knjižnih izdaj in nekaj naslovi literature o njem. Nerazložljivi pojavi Založba Mladinska knjiga Na svetu se nenehno dogajajo stvari, kijih preprosto ni mogoče razložiti: prikazovanja, doživetja, nesreče, izginotja ... Kai Hovelmann je zbral 1.000 neverjetnih zgodb, od ugank iz pradavnine do nedoumljivih dogodkov sodobnikov. Kratko-časno branje hkrati ponuja možnost, da bralec preseneti in zabava svoje prijatelje s kopico osupljivih dejstev. gotrštvom in tiskom, časovni pregled pomembnih dogodkov na razvojni poti knjige, posebej slovenske, in seznam strokovne literature. Gospostvo Snežnik Zveza zgodovinskih društev V zbirki Knjižnica Kronike je kot osma knjiga izšlo delo Alenke Kačič-nik Gabrič O kmečkih dolgovih nekoliko drugače s podnaslovom Problem servitutnih pravic na posestvu Snežnik. Uvodoma je avtorica prikazala snežniško območje skozi stoletja ter geografski oris gospostva ter gospodarstvo na zemljiškem posestvu Snežnik na Notranjskem. V drugem poglavju je razložila problematiko t. i. servitutnih oziroma služnostnih pravic, ki so jih podložniki uživali na zemljiškem gospostvu. V primeru Snežnika je šlo predvsem za določene pravice v snežniških gozdovih. V drugem delu knjige se srečamo z dogodki leta 1848, ko je prišlo do velikih sprememb, čemur so sledili odkupi služnostnih pravic na Snežniku (v času Schonbur-gov). V zadnjem delu avtorica prikaže gospodarjenje z gozdovi po odkupu, poskus zagona destilarne v Leskovi dolini in žago na Marofu, lov in poda ceno gospodarskih sprememb. Kočevski Nemci Društvo Peter Kosler Sloversko kočevarsko društvo Peter Kosler je v zadnjem času izdalo tri publikacije. Najprej je tu knjiga pred kratkim umrlega publicista Zdravka Trohe Kočevski Nemci - partizani, v kateri so predstavljeni tisti kočevski Nemci, ki se leta 1941 niso izselili s Kočevskega in so sodelovali s partizani. V dvojezični brošuri Domovina je ena sama so objavili pesmarico ljubezenskih, duhovnih in domovinskih pesmi v kočevarskem narečju. Izdali so tudi zgoščenko Večer Ko-čevarskih pesmi, ki so jo posneli na prireditvi 1. decembra 2001 vSeško-vem domu v Kočevju. Te publikacije se pridružujejo nekaterim drugim, ki so izšle po letu 1990, in vsaka nam vedno bolj odkriva dediščino kočevskih Nemcev, ki so bili do tragičnih dogodkov med drugo svetovno vojno sestavni del slovenskega naroda. Od atoma do molekule Založba Jutro Po naslovom Od atoma do molekule je založba Jutro izdala odličen uč- benik za kemijo v 8. razredu devetletne osnovne šole. Avtor Andrej Smr-du je v njem sledil učnemu načrtu za pouk kemije v 8. razredu devedetke. Snov je razdelil v sedem zelo pregledno napisanih in oblikovanih poglavij, v katerih so predstavljene naslednje teme: zgradba snovi, kemijske reakcije, atom in periodni sistem, elementi v periodnem sistemu, povezovanje delcev, družina ogljikovodikov in kemijski slovar. Učbenik je bogato ilustriran, kar bo učencu omogočilo, da bo snov z zanimanjem spremljal. Dve domovini Založba ZRC V reviji Dve domovini, ki jo izdaja Inštitut za slovensko izseljenstvo ZRC SAZU, je objavljenih 14razprav, med njimi: Pomembni slovenski biografski prispevki o misijonarju in izseljenskem duhovniku Francu Pircu (Andrej Vovko), Gospodarske razmere na Kranjskem v Pirčevem času (Stane Granda), Izvirne poteze delovanja misijonarja Franca Pirca (Bogdan Kolar), Franc Pire in nastanek prvih slovenskih naselbin v ZDA (Majda Kodrič), Pismo Apolonije Noč od Sv. Jožefa/St. Joseph, Minnesota, 1855 (Marjan Drnovšek), Pirčeva strokovna, literarna in dopisovalna slovenšči- I DOMOVINI HOMELANDS 18 •2003 na (Marjeta Humar), Vloga izseljenk za ohranjanje nacionalne identitete v kontekstih, ki jih konstituirajo patriarhalni odnosi in spolna dihotomija (Marina Lukšič-Hacin), Izseljevanje slovenskih intelektualcev na Hrvaško do leta 1848 (Irena Gantar Godina), Umetniška šola Slovenske kulturne akcije (Kristina Toplak). M. B. il iln*ntf!»t>rf i'>ruMuuH( min (... ioni-1!'», pivu ii «iino .1 Clirj.. »I* nni1iii>inll))»liiii:< ii III10 I I Ti.lt IIO liOOO r.ooo Alenka Kačičnik 0 kmečkih dolgovih nekoliko drugače Demokracija • Četrtek. 4. novembra 2004 © revolucija Moč preživetja Zdaj so osebe in zgodbe, ki so nastopile v tem odmevnem dokumentarcu, našle svoje mesto tudi v knjigi zgodovinarja Jožeta Dežmana Moč preživetja, ki jo je izdala Mohorjeva založba iz Celovca. Knjiga, kot drugačen medij, je omogočila tudi veliko podrobnejši prikaz tragičnih usod in avtor se je pri obdelavi te teme res zelo potrudil. Zagotovo je knjiga Moč preživetja ena najpomembnejših, ki so izšle v zadnjem času. V prvem delu so obširno objavljene zgodbe sirot, ki so jim med drugo svetovno vojno komunistični ubijalci pobili starše. Za take sirote so se začeli težki časi. Niso smeli žalovati, mnogi niso mogli pokopati svojih najbližjih, oropali so jih premoženja, niso dobili podpor, štipendij, ovirali so jih pri napredovanju v službah. Predvsem pa se niso mogli bojevati za pravico in čast. Najprej so jim umorili starše, potem pa so bili praktično vse življenje stigmatizirani in diskriminirani. Študijski krožek Drugi del knjige umešča slovenske zgodovinske travme in njihovo preseganje v mednarodne okvire. Avtor išče vzroke za okužbo sloven- ske družbe s terorističnim nasiljem in možnosti za ozdravitev. Odlika njegovega pisanja je tudi, da je eden pnili zgodovinarjev, ki je pri pisanju poleg številne druge literature uporabil tudi takšno, kot je revija Zaveza, ki so se ji doslej naši zgodovinarji izogibali, čeprav gre za izjemno kakovostno revijo, v kateri je bilo doslej objavljenih zelo veliko zgodb in študij o revolucionarnem terorizmu. Jože Dežman je k študijskemu krožku Moč preživetja povabil sirote, ki so jim partizani med drugo svetovno vojno pobili starše. Poslal jim je naslednje besedilo: "V Gorenjskem muzeju že nekaj let organiziramo študijske krožke. V njih se zbirajo odrasli, ki po skupnem dogovoru in interesu obravnavajo teme, ki jih družijo. V letu 2002/2003 sem prijavil krožek z delovnim naslovom Moč preživetja. Zanj sem se odločil po srečanjih z vami, ki ste v vojnih in revolucijskih letih izgubili svoje najbližje. Te tragedije so vam trajno zaznamovale življenje. Zato predlagam, da organiziramo uvodni sestanek, na katerem bi se dogovorili o načinu pogovora. Sam bi želel, da odpremo taka vprašanja, povezana z okoliščinami in zgodovinskimi razmerami, v katerih je prišlo do nasilja in zločinov, pa tudi dogajanja, ki so potem sledila: od premoženjskih škod do diskriminacije in marginalizacije, ki ste je bili s svojimi bližnjimi deležni. V kontekstu preseganja zgodovinskih travm pa bi bilo predvsem pomembno, da spregovorimo o preživetve-nih strategijah, ki ste jih izbrali." Devet zgodb Prvi sestanek je bil 23. oktobra 2003. Potem so se srečevali vsak mesec. V krožku je sprva sodelovalo devet sorodnikov žrtev partizanskega ki je šel prostovoljno v partizane že spomladi 1942, star je bil več kot 40 let. Sinu je uspelo očeta prekopati leta 1973, dolga desedetja pa si je prizadeval za njegovo rehabilitacijo. Družina Betke Dolenc, rojene Po-lak, iz Radovljice je med vojno doživela posebno tragedijo. Očeta Jožeta so partizani umorili 14. januarja 1944. Ko je izginil, ga je žena Katarina s hčerkama šla iskat na Pokljuko. Prišle so v partizansko taborišče. Hčeri so ločili od matere, češ da ju morajo še nekaj vprašati. Mater so 18. januarja 1944 umorili, hčeri pa poslali v Cerkno, kjer so ju dali k nekemu kmetu. V zadnji ofenzivi so ju zajele okupatorske enote. Aprila 1945 sta prišli do Kranja, nato pa do materinih sorodnikov na Brezje. Ugrabitve in umori Viktorju Velikonji iz Stražiš-ča so partizani spomladi 1943 najprej streljali na očeta in ga ranili. Potem so vpričo njega junija 1943 ustrelili mater. Oče se je pred koncem vojne vrnil iz Nemčije, se javil partizanskim oblastem in izginil. Marija Lamberger, rojena Zvan, iz Vrbe je naprej izgubila Posmrtni ostanki Ane in Franca Zavasnika, ki jih je hčerka izkopala 5. novembra 2003 nad vasjo Okrog v Tuhinjski dolini Žrtve medvojnega partizanskega nasilja - žrtve revolucije torej - so še danes brez vseh pravic. Širša slovenska javnost je bila nanje opozorjena komaj štirinajsto leto po padcu komunističnega režima s televizijskim dokumentarcem Jožeta Možine Zamolčani - moč preživetja. nasilja. Nada Pitz, rojena Titan, iz Murske Sobote, ki so ji partizani 17. aprila 1945 ubili očeta in že več kot 20 let išče njegov grob. Oče Janez Titan je bil izredno zanimiva oseba, pred vojno nekaj časa eden vodilnih slovenskih komunistov, ki se je leta 1940 javno odrekel komunizma in se opredelil za krščanski socializem. Brat in sestra Marjan Šolar in Majda, poročena Andoljšek, z Bleda. Njun oče je bil velik prijatelj Poljske, velik rodoljub in kristjan, ki so ga partizani ubili decembra 1943. Marjan je po večletnem iskanju 11. septembra 2002 našel ostanke n jegovega groba. Maksu Šimencu iz Vrhpolj pri Kamniku so partizani ubili očeta septembra 1942. Maks Šimenc st. je bil prav tako zanimiva oseba, socialist, Demokracija • 45/2004 revolucija Demokracija • Četrtek, 4. novembra 2004 ^^ očeta, ki je padel kot domobranec avgusta 1944 v Lescah. Partizani so nato novembra 1944 odpeljali še mamo, ki se ni več vrnila. Otroka, hčerka in sin, sta bila takrat stara prva dve leti, drugi nekaj mesecev. Jožica Jeza, rojena Kastigar, iz Kranja je bila iz družine s petimi otroki. Ko so partizani očeta decembra 1943 ubili, je bila mati noseča. Očetovo truplo so našli že leta 1944 in ga pokopali. Ivan Podobnik z Vrsnika je bil z očetom, ko so ga prišli iskat partizani, vendar je pobegnil. Očeta so partizani ubili konec avgusta 1944 pred domačo hišo in so ga potem domači in vaščani pokopali na domačem pokopališču. V družini je bilo 12 otrok, mati jim je umrla že pred vojno. Cilka Soklič je hči Janka Sokli-ča, vidnega organizatorja četniške-ga gibanja, ki so ga partizani po vojni ugrabili v Trstu, ga poslali kot agenta nazaj v emigracijo in nato še enkrat ugrabili ter v Bitenčevem procesu obsodili na smrt. Moč preživetja oblikoval tako, da je čim bolj spoštoval pripovedi članov krožka, v vseh primerih pa je ob osnovni zgodbi vsake družine objavil tudi priloge, med drugim poslovilna pisma partizanskih žrtev. Med njimi tudi kakšno, ki so ga morilci ponaredili. Glavnino knjige predstavljajo zgodbe sorodnikov, ki so svoje starše izgubili zaradi partizanskega medvojnega nasilja. Te žrtve so bile v Sloveniji še nedavno velik tabu, eden poslednjih, ki je ostal po padcu režima. Sorodniki umorjenih niso bili zaznamovani samo s tragično izgubo svojih staršev, ampak tudi v svojem življenju po vojni, saj so doživljali številne dodatne krivice, s tem da so bili izrazito zapostavljeni, dis-kriminirani in celo šikanirani. Čeprav se je o medvojnem partizanskem nasilju po letu 1990 precej pi- salo in so bile objavljene že številne zgodbe, to pisanje dolgo ni moglo prodreti v širšo javno zavest. Šele televizijski dokumentarec Jožeta Možine Zamolčani - moč preživetja, ki je nastal prav ob sodelovanju članov krožka Moč preživetja in ga je Televizija Slovenija predvajala 13. januarja 2004, je prebil ta molk. Zrno je obilno obrodilo Srečevanje članov krožka ni obrodilo le te vsebinsko zelo bogate in pretresljive knjige in televizijskega dokumentarca, ampak so člani krožka poslali na ustavno sodišče tudi obsežno besedilo ustavne pobude, da se žrtve medvojnega komunističnega nasilja izenačijo z žrtvami povojnega. Po dosedanji zakonodaji namreč otrok med vojno umorjenega nima istih pravic kot otrok po vojni umorjenega. Uvodoma je v knjigi Jože Dežman zapisal: "Njihove zgodbe vsaka zase pričajo o tematskih krogih, na katere opozarjam v drugem delu besedila z naslovom Vest in samozavest, to je teza o travmatizaciji Slovenije, pri čemer gre tako za post-travmatsko stresno motnjo kot ža-lovanjsko motnjo, travmatizirano otroštvo nasploh, kriminološko spraševanje o razsežnostih komunističnega terorja ter opozorilo o trajnih posledicah partijskega božjega kompleksa in iz njega izhajajočega komunističnega rasizma." V zadnjem delu knjige je objavljen pogovor s Pavlom Jamnikom z Uprave kriminalistične policije, avtorjem sklepnega sporočila o akciji Sprava - ugotovitve policijskega preiskovanja povojnih pobojev. Še druge zgodbe Med delom krožka se jim je pridružilo še nekaj oseb, ki so osirotele zaradi partizanskega nasilja. Mariji Logar, roj. Zavasnik, iz Zgornjega Tuhinja so partizani 7. aprila 1945 umorili mater in očeta. Starše je odkopalain pokopala novembra2003. Ivanki Pavlovič, roj. Medja, s Koprivnika so partizani 28. februarja 1943 umorili očeta Antona. Maksu Hančiču iz Gradišča v Tuhinjski dolini so 15. maja 1942 partizani umorili mater Heleno in teto, materino sestro Lucijo Klemen. Florjani Potočnik, roj. Uhl, iz Kriminalistični izkop dveh žrtev 10. junija 2003 v Jelencih pri Šmarje« na Dolenjskem Črnomlja so 14. novembra 1943 par- tizaniubilistaregaočetaPavlaKlemen- .¿rflMmiffMl^^. A ca in strica, njegovega sina Dušana. (l^VHk Mili Uršič, roj. Verdnik, iz Ož- JF w _ J balta ob Dravi so partizani 25. ok- ^fe , _ tobra 1944 ugrabili očeta in ga čez ^ M 9 ■ Njihova skupna želja je vrniti ^^HH staršem dobro ime, tisti, ki jih še nimajo pokopanih, pa bi radi našli \m -■' ■ Številne priloge Jože Dežman je vsebino knjige Noseča Ana Zavasnik je v rokah držala rožni venec. Roke Lobanja Ane Zavasnik. Vdrtina kaže, da so jo partizani verjetno je imela zvezane s padalsko vrvico. umorili s krampom. diskurz Edvard Kardelj, Edvard Kocbek, Žujovič in Josip Broz Tito v Drvarju leta 1944 Ko se je pisatelj Drago Jančar zavzel za svojega pisateljskega kolega Edvarda Kocbeka (v Delu, 18. septembra 2004). ki je preživel med vojno in po njej burne dogodke s svojimi komunističnimi "tovariši", ga je poskušal obvarovati tako rekoč vsega hudega, s katerim se je obremenil sam ali ga je obremenila njegova "tovarišija". \ Resda je slavnostno praznovanje Kocbekove stote obletnice rojstva ustvarjalo posebno ozračje, še posebej politično motivirano, kar ni najprimernejše za objektivno presojo (kakršna bi bila denimo primerna tudi za Dušana Pirjevca). Tako je mogoče v luči nekakšne splošne rehabilitacije razumeti temeljno misel Jančarjevega spisa, ki govori o Kocbekovem "osvobodilnem naporu", v katerem vidi "vodilni princip iskanja in poskusa uresničevanja osebne človekove svobode". S tem v zvezi, kot beremo o zgodovinskem kontekstu, se je njegovo rastoče "osvobodilno navdušenje" uresničevalo tako, da "seje sredi nevarnosti še izraziteje zavezal odporniški tovarišiji..." Šele po vojni in po ekskomunikaciji, ko je zaman poskušal to "tovarištvo" obnoviti, je moč govoriti o tistih, ki niso bili "več osvobodilna, ampak izključno in samo še partijska oblastna tovarišija". Odpor in diktatura Če začnemo pri zadnjih trditvah, ki pripomorejo k razumevanju prvih, bi iz njih razbrali dvoje. Ponavljajoče se prepričanje, da se vojno obdobje na Slovenskem legitimira z osvobajanjem slovenskega naroda, kar je že temelj komunističnega mita, še točneje povedano, kot "partizansko gibanje" brez danes že tako neaktualne revolucije, dopustno le ob postopni preobrazbi v "enotnost gibanja", in po vojni z nenadnim nastopom diktature in totalitarizma. Kako je to mogoče? A še prej vprašanje, zakaj se je treba nenehno vračati k tako postavljeni tematiki. Očitno, bi rekli, ker ni že država opravila svojega, poskrbela za obračun s komunistično dediščino v skladu z resnico, da o razumnikih ne govorimo. V pomoč nam očitno ni niti avtoriteta kakšnega Havla, ki je življenje v komunizmu označil kot življenje v neresnici, kamor bi sodila tudi postkomunistična kontinuiteta. To pomeni začenjati ab ovo, čeprav so dejstva dobro poznana in v svojih povezavah zgovorna od samega začetka. A poskusimo. Medvojna odpor in demokracija, povojna diktatura in totalitarizem? In sopotnik prevratnih časov Edvard Kocbek osvobojevalec? ni sporno, da je kot evropski tujek ideološki uvoz iz vzhoda, hkrati ko je bil z revolucijo v funkciji načrtnega izvoza ruskega imperializma. Slovenija ni bila izjema, od partije do obeh njenih frontnih organizacij je šlo po navodilih Kominterne in Stalina za izvedbo revolucije, podkrepljene z razglašeno sovjetizacijo Slovenije. Vojni čas je ustvaril idealne razmere in temu seje prilagodila taktika. Če bi neznatna ilegalna stranka komunistov dala odkrito na svoj bojni ščit revolucijo, ne bi bilo ne privržencev ne bojevnikov. Po preizkuše- Zavajanje z 0F Če začnemo, z nekaj potrpljenja, s komunizmom, najbrž 3lasi10 krš£apskt- shupike v op Glasilo krščanske skupine v OF nih navodilih Velikega brata je bila potrebna prevara z nacionalnim interesom, še danes tako aktualnim, pozivanje na domoljubna čustva, na svobodo in osvobajanje, in to neiskreno ob dejstvu, da je bilo za komuniste vse nacionalno ideološko nesprejemljivo kot blodni izrastek meščanske družbe, proti kateri so se prav tako bojevali, in končni cilj osvobajanja diktatura kot popolno nasprotje obl jubljenega. Natanko temu cilju je bila prilagojena poglavitna politična frontna organizacija, le po formi nekoliko drugačna od drugih podobnih gibanj in s tem le še bolj zavajajoča. Komunisti sami zanikajo, daje šlo z OF za koalicijo, dovoljena je bila le ena stranka skupaj z nekaterimi skupinami, ki so rabile za demokratičen videz in za vabo naivnim. Ključna za razumevanje in ne ravno zahtevna za presojo je njena politična identiteta. Bila je skladna z namenom načrta in naravo komunistične stranke kot vodilne v projektu OF, ki s svojo skrajno levičarsko ideologijo in taktiko ni mogla biti demokratična in s tem ne celoten oefovski projekt. Drugače povedano, protifašistično organizirani boj je bil v nasprotju z zahodnim nedemokra- © Demokracija • 45/2004 diskurz Edvard Kocbek (levo spredaj) na seji s Titom v času drugega zasedanja Avnoja novembra 1943 v Jajcu: bil je eden glavnih slovenskih predstavnikov._ mom. Slovenski komunisti so bili takrat res prepričano na pravi strani. Mit o NGB Odtod ne bo težko ugledati celote: od Cebin leta 1937 do leto poznejše Kardeljeve izjave, da bo šla novoustanovljena partija v vojno le, če ima revolucija možnost za uspeh. In nadaljevanje s takojšnjim stremlji-vim uresničevanjem revolucionarnega načrta, začenši z vojnim letom 1941: od avgusta z Varnostno-obveš-čevalno službo OF, t. j. tajno teroristično organizacijo znotraj OF za ubijanje Slovencev demokratov, ne okupatorjev, in 16. septembra z izdajo zloglasnega odloka OF "o zaščiti naroda", kar je pomenilo odlok o zaščiti revolucije, s katerim je partija "osvobajanje" naroda nedemokratično monopolizirala, kar je pomenilo formalni začetek revolucije. S formulacijo v njem, da je za vsako odporniško dejavnost zunaj OF zagrožena smrtna kazen, naj bi se legitimiralo vse nadaljnje komunistično nasilje nad slovenskim narodom, ki je postal talec revolucionarne OF. Posledice so bile strahotne. V tej luči pomeni izsiljeni podpis dolomitske izjave čez slabo leto in pol le formali- uvedbo "dosledne ljudske demokracije", kar je bila za naivne in neposvečene najboljša rešitev, dokler je niso skusili, ko je bilo že prepozno: že v letu 1941 je bila to napoved totalitarizma. Samo poimenovanje napovedane demokracije je bilo vredno komunizma; bilo je nesmisel ("ljudska vlada") in v svoji pleonazmični obljubi prevara, ker ljudstvo v resnici vlada s svojo samooklicano avantgardo, kar pomeni, da ne vlada ljudstvo. Revolucionarni projekt Ob tem ne gre prezreti komunistične taktike po Leninovem nauku o dveh fazah revolucije. Namen prve je bil zavezništvo z vsemi pod praporom "narodnih" ciljev, se pravi načrtnem skrivanju pravih namenov (kar še danes tako rado zavaja), druge odkrit razredni boj. Problem jugoslovanske revolucije, t. j. Tita in njegovih, je bil v "prehitevanju" z revolucionarnim nasiljem, zato je Ko-minterna večkrat opozarjala na vztrajanje pri prvi fazi revolucije. Šele v drugi je namreč lahko prišlo do tega, kar drastično imenuje dr. Aleksander Bajt po podrobni analizi v svoji knjigi Bermanov dosje, da so komunisti svojim dovčerajšnjim za- vendarle vemo, da partizanska vojska šteje pobite okupatorje v nekaj tisočih, svoje slovenske žrtve pa visoko v deset tisočih in k temu sodi še povojni genocid. Glavna žrtev takšnega osvobajanja je bil slovenski narod, ki bi bil leta 1945 resnično osvobojen, če ne bi bilo na Slovenskem niti enega partizana (ali če bi odpor s pravo mero vodili demokrati). Tako ni nobenega dvoma, da je šlo na organizacijski kot odločilni ravni od samega začetka za komunistični revolucionarni projekt. Na individualni ravni vemo, da večina partizanov ni bila komunistov, mnogi so bili verni, in da na tej ravni lahko govorimo o domoljubnih pobudah, odpor-ništvu, osvobajanju, seveda tudi o velikih stiskah tistih, ki niso prav vedeli, na katero stran naj gredo, ali niso hoteli nikamor. Partija je svoje zlorabila in izrabila za revolucionarni načrt, ki sicer ne bi imel najmanjše možnosti za uspeh. Prav na tej individualni ravni lahko rečemo skupaj z njimi, da so se slovenski ljudje - demokrati uprli vsem trem totalitarizmom. Naivnost za naivne Če naj zdaj umestimo Kocbeka v to komunistično okolje, ki si ga je utopijo: komunizem, ki mu ni bil zadosten, oplemenititi s krščanstvom. Kot ni bilo takrat, ni niti danes dvoma, da gre s tem idealizmom za komaj verjetno zablodo, ki je izšla iz krščanskega socializma. Kako je mogoče, da tak mislec in vizionar, perso-nalistični individualist, ni videl absurdnosti svoje namere, združevanja nezdružljivega? Komunizem in krščanstvo se vrednostno ne le ne dopolnjujeta, sta si diametralno nasprotna. Kot poglavitni vrednoti krščanstva lahko označimo ljubezen in duhovnost. S prvo kot najvišjim človeškim idealom je bilo v njenem dva-tisočletnem vztrajanju preseženo barbarstvo, z drugo končnost materialnega. Komunizem nasprotno temelji v svojem izhodišču na sovraštvu in materializmu. Neobhodno je razredno sovraštvo, ki daje pooblastila za fizično in duhovno nasilje, in materializem, ki pomeni skupaj z njegovo vulgarno različico degradacijo sveta in človeka v njem. S svojim angažmajem je dajal Kocbek povsem napačna sporočila slovenskemu narodu in bistveno pripomogel k narodovi katastrofi: da je namreč sodelovanje s komunisti mogoče, in to pod firmo viso- tičen, z boljševiško-stalinistično identiteto in docela predvidljivim koncem. Neposredno je svojo ideološko naravo razkrivala predhodnica Protiimperialistična fronta, od poimenovanja do namena čisti ideološki izrastekkomunizma, njegovega boja proti imperializmu (v vlogi ruskega imperializma), se pravi proti zahodnim demokracijam od Evrope do Amerike, in hkrati paktiranja z naciz- zacijo stanja, spet poudarimo, od samega začetka z monopolom ene in edine stranke za njen prikriti načrt. Točneje povedano, komunisti niso razglašali ne revolucije ne državljanske vojne in ne končne diktature. V sedmih temeljnih točkah OF iz novembra 1941 ni revolucija niti omenjena (kar ni danes nič novega). Le zadnja točka med njimi "po narodni osvoboditvi" napoveduje veznikom zabodli nož v hrbet. V takšnem premočrtnem boju za oblast se okupatorjem ni bilo mogoče izogniti, tem bolj ker je bilo treba osvobajanje upravičiti. Presodimo kako prepričljivo. O razmerju med njima so mimo ustvarjenega mita o NOB, ki naj daje legitimnost, neizprosni podatki o žrtvah, ki so kljub velikemu denarju in množici zgodovinarjev dolgo ostajali skrivnostni. Danes sam izbral kljub morda kakšnim pomislekom, ga ne smemo podcenjevati, da ni vedel, kam je prišel. Tudi če govorimo o njegovi naivnosti in idealizmu in prav tako ne prezremo treznosti, ki plastično zarisujejo to tragično osebnost. Bil je skratka odprt zanj, zato se je lahko utopiji o osvobajanju slovenskega naroda in njegovem boljšem življenju (t. i. socialna revolucija) pridružil s svojo Demokracija • Četrtek, 4. novembra 2004 © diskurz Krščanski socialist Kocbek je bil eden najtesnejših so-10b prihodu slovenske revolucionarne vlade v Ljublja-lNa kongresu Osvobodilne fronte avgusta 1945 (glej delavcev komunističnega voditelja Edvarda Kardelja, I no 10. maja 1945 je z balkona ljubljanske univerze go-1 tudi sliko levo) je bil eden izmed govornikov tudi Ed-tako da ¡e na fotografijah pogosto v njegovi družbi. I voril tudi Kocbek. Ivard Kocbek. kih narodnih idealov. Tako je ustvaril tudi individualni model, ki se je značilno utrdil vse v naš čas: kristjan, ki sodeluje s komunisti. To je najslabša mogoča kombinacija sploh. Z vrednostno nezdružljivostjo jo označuje pristajanje na doslej nepresežene posledice s komunističnimi žrtvami in genocidom, v katerem lahko določneje vidimo geno-cidno dejanje nad krščansko skupnostjo. Sodelovanje kot vnaprejšnja vdaja pomeni pristajanje na ideološki boj proti Katoliški cerkvi kot notranjemu sovražniku in njenim vernikom, žalitev tistih, ki so končali na obrobju laicizirane družbe in morajo pri tem vztrajati. Za kristjana to pomeni izdajo religioznih vrednot in delovanje proti samemu sebi. Podpornik revolucije S tem svojim angažmajem je bil Kocbek od vsega začetka, spet torej od samega začetka, nedeljiv del revolucije. Ne le z iracionalnim navdušenjem, tudi premišljeno in zavzeto z ideološkim prepričanjem, s katerim je sprejemal marksizem in leni-nizem in revolucijo, kakor jo je že pojmoval in širil njeno ideologijo (med vojno je denimo izdajal glasilo katoličanov v OF Slovenska revolucija). Bil ji je predan kot načelnemu in radikalnemu dejanju človeka in katoličana (prim. njegove Osvobodilne spise na blizu tisoč straneh, t. j. iz časa, ko je bil aktiven politik, izdaja 1991). Je bil to Kocbekov osvobodilni napor? In kako je sprejemal njene zločine? Simptomatičen je odnos Kocbeka do vosovskega umora dr. Lamberta Ehrlicha, enega največjih Slovencev pred časom dr. Jožeta Pučnika. Dva dni po tem komunističnem zločinu si je zapisal v svoj dnevnik (28. maja 1942) o žrtvi in njeni "vedno hitrejši poti v slovenski fašizem /nedemokrat o demokratu/" v maniri kidričevskega visokoleteče-ga opravičevanja zločinov, "da je cilj revolucionarne j ustice /izraz za nezakonite umore, poboje/ jasna, kolektivna blaginja". Skupaj s Kidričem se je zavzel tudi za poboje duhovnikov, kakor beremo le nekoliko pozneje v njegovem dnevniku (11. junija 1942), "da duhovnike, ki začenjajo ogrožati naše delo /t. j. revolucijo, spet ni šlo za okupatorje/, justificiramo /!/ po treznem premisleku vseh okoliščin". To najbrž ni bil duhovni odnos do revolucije, bil je krvavo resničen. Kot Kidrič je tudi Kocbek iskal višje razloge za revolucionarno nasilje (16. september 1942): "Revolucionarnost /.../ ni slepo trošenje elementarnih sil in tudi ne zavračanje tisočletne človeške izkušnje /.../ Konkretni človek neke dobe mora uporabiti silo, da si položi višje družbene temelje in si omogoči izživljanje svoje osebne svobode. Smisel revolucije ni torej v revoluciji sami, temveč v človeku, ld jo izvrši zato, da si izpolni svojo svobodo." Kot vidimo, cel traktat o svobodi, odet v visoko donečo humanistično retoriko! A bodimo določni: Kocbeku ne bi nihče prepovedoval, da si izpolni visoki ideal svoje svobode, dokler je ne jemlje drugim. Ko pa jo krati drugim, ko sodeluje pri sistematičnem zatiranju in pobijanju, je treba povedati, da je to zločinska retorika. Akter in žrtev revolucije Osvobodilna ekstaza ali revolucionarni teror? Svojo neomajnost potrjuje Kocbek celo po izobčenju, ko poskuša navezati stike s "tovariši" revolucionarji s krvavimi rokami. Kaže, da ni povsem spregledal niti tedaj, ko je v času po t. i. osvoboditvi tudi njega doletelo revolucionarno nasilje (druga faza revolucije). In ko seje po vojni prizadeto odzval s kritiko režima, z eno najprodornejših, kar jih poznamo znotraj njega, je to storil v želji, da bi ga izboljšal, ne rušil. Eno- Na kongresu Osvobodilne fronte leta 1951 je Kocbek (zgoraj desno) govoril o svobodi in razburil vodstvo partije. Boris Kidrič ga je zavrnil in sprožil proces, ki se 'e končal s Kocbekovo izločitvijo iz javnega živijenja. strankarski sistem zanj ni bil sporen. Nedavno je nacionalna televizija predvajala angleško oddajo o Martinu Heideggru. Posvečena je bila filozofovemu delu in vsaj enakovredno, če ne prevladujoče, njegovemu sodelovanju z nacisti. Sklep oddaje je bil, da mora Heidegger za to odgovarjati; sklep njegovega znanega filozofskega kolega, demokrata, je bil še določnejši, ko je govoril o slabih ljudeh, ki ustvarjajo pomembna dela. Očitno je, da takšnih sklepov na Slovenskem še ne zmoremo. Čeprav je bil Kocbek zapletena osebnost, polna nasprotij, o čemer se je treba z Dragom Jančarjem strinjati, niti po naključju ni bil osvoboditelj. Kot politik ie bil revolucionar in nedemokrat par exellence (berite njegove dnevnike!), ki je med vojno podpiral komunistično nasilje nad slovenskim narodom, za kar prevzema veliko odgovornost. Bil je kvečjemu samooklica-ni osvoboditelj v "tovarišiji" samo-oklicanih osvoboditeljev. Osvobo-jevalec za povojno diktaturo. Revolucionar, ki je osvobajal Slovence proti Slovencem. In še predvsem kristjan, ld je zavrgel krščansko etiko. Ko je tako dajal legitimnost nelegitimnim, je postal tudi sam nelegitimen. Da je sodeloval pri napačnem podjetju, priča končno tudi njegova usoda; ko ni bil več potreben, so ga zavrgli. Bil je akter revolucije in njena žrtev. Legitimnost si je nekako pridobil kot povojni izsiljeni kritik komunistične stvarnosti. To, kar ostaja verodostojno za "slabim človekom", je njegova literarna ustvarjalnost, recimo neponovljivi svet njegovega pesniškega vizionarstva. Dr. Ivan Klemenčič © Demokracija • 45/2004 osebnosti tov in fotografij. Življenjepis je po- deokaseto in DVD z dokumentar- spremila zbirka njegovih kratkih nim filmom o Jalnovem življenju in pripovedi z naslovom Previsi, niz delu z naslovom Ostrorogi Jalen, dogodkov, kjer je prvič zbrana vsa zgodbo o pisatelju Janezu Jalnu. So- Jalnova kratka pripovedna proza, delujejo ljudje, ki se pisatelja spom- dodani pa so tudi linorezi mlade nijo, film pa je bil posnet v krajih, kjer akademske slikarke Evgenije Jarc. je pisatelj živel in delal. Dodana mu Tema dvema knjigama je sledila je še Jalnova burka Sladoled, ki je povest Razpotja, ki je izhajala v Dru- polna zdravega humorja, izvedlo pa žiru v letih 1954—1956, v knjigi pa jo je Farno kulturno društvo iz Ko- sploh ni izšla. Glavna oseba povesti je roške Bele v režiji Gregorja Cušina. kmečko dekle in potem žena Vida, ki Vse te izdaje se dobijo pri Marjeti postane mati štirim otrokom svoje Žebovec, Smlednik 54,1216 Smled- pokojne sestre. Z njimi in njihovim nik, tel. 01/362-7167. <7 l/J L ELEKTROPROM EVJ ♦ projektiranje strojnih in elektro instalacij ELEKTROPROM d.0.0. in geodetske storitve Loke 22 ♦ bar sedmica 1412 KISOVEC ♦ lokalna televizija ETV tel.: 03 56 J7 ISO ♦ trgovina EVJ Center fax: 03 S6 71 48B ♦ elektroinstalacije ♦ centralne kurjave, vodovod, plinske instalacije www.elektroprom.si ♦ kabelsko komunikacijski sistemi ♦ grafitne ščetke ♦ tiskana vezja ♦ delovni stroji in nizke gradnje Večina Slovencev, vsaj starejših, pozna Bobre, Ovčarja Marka in Cvetkovo Cilko, veliko pa je tudi takih, ki poznajo tudi Trop brez zvoncev in Ograd. Marsikdo pa je pozabil, kdo je te nekoč znamenite knjige napisal, in ne ve, kakšno življenje je imel ta človek. Vsekakor precej burno, kar je pred kratkim v obširni biografiji o Janezu Jalnu prikazal France Pibernik. Toda za obuditev Jalnovih del skrbi še nekdo. v Mostah v Ljubljani, potem pa še dobro leto kurat v bolnišnici za duševne bolezni na Studencu. Leta 1933 je bil upokojen, ob tem pa je od jeseni 1932 do pomladi 1937 služboval kot ekspozit v Notranjih Goricah. Takoj po drugi svetovni vojni je bil nekaj časa zaprt, od leta 1948 do 1957 župnik v Grahovem pri Cerknici, nato pa do smrti 12. aprila 1966 v Ljubnem na Gorenjskem. Ves čas je čutil v sebi nagnjenje za pisanje leposlovja, prva dela pa je začel objavljati leta 1924, in to drame. Prozo je začel pisati pozneje. Njegovo najbolj znano delo so vsekakor Bobri, med njegovimi kratkimi pripovedmi, ki so sedanjim bralcem praktično neznane, pa je veliko pravih biserov. Poleg Franceta Pibernika raziskuje Jalnovo življenje in delo v zadnjem času tudi Marjeta Žebovec, profesorica slovenščine in diplomirana etnologinja. Dosedanji sadovi njenega dela so Jalnov življenjepis z naslovom Janez Jalen, pisatelj in duhovnik za vse Slovence, v katerem je objavljenega tudi precej slikovnega gradiva, saj je ohranjenih veliko njegovih dokumen- Pisatelj Janez Jalen je bil rojen 26. maja 1891 na Rodinah pod Stolom. Osnovno šolo je končal v Brez-nici, prvi letnik gimnazije v Marija-nišču, preostalih sedem pa v Kranju. Po maturi se je odločil za študij bogoslovja in s tem za duhovniški poklic. Posvečen je bil 23. junija 1915. Naj- prej je bil kaplan v Srednji vasi v Bohinju, od tam pa je odšel za vojnega kurata. Po vojni je bil kaplan še v Črnomlju, Stari Loki in Trnovem v Ljubljani. Od leta 1920 do 1930 je bil katehet na osemrazredni osnovni šoli očetom, svojim možem Tonejem, ki je dober oče in mož, doživi marsikaj, tudi smrt svojega edinega otroka in drugo svetovno vojno. Knjiga je opremljena z ilustracijami akademskega slikarja Lojzeta Cemažarja. Četrta knjiga je povest Sončne sence, ki je izšla pri goriški Mohorjevi družbi leta 1952, potem pa ne več. Povest pripoveduje o Pokljuki in gozdarju Tomažu Staretu, vdovcu, očetu treh odraslih otrok, ki ob delu spozna in vzljubi Rotarjevo Rezko, ki se že približuje zrelim letom. V povesti je veliko opisov narave in lova, predvsem pa - kot v vseh Jalnovih delih - poglabljanja v notranji svet glavnih oseb, v njihove medsebojne odnose in zlasti v njihov odnos do narave in živali. Knjiga je opremljena s fotografijami. Žebovčeva je izdala tudi vi- Demokracija • Četrtek, 4. novembra 2004 0 film Kaj bi si mislili, če bi nenadoma odkrili, da je nekdo šaril po vaših možganih in spreminjal vaše spomine? In vse to samo zato, da bi na mesto predsednika države spravil svojega človeka, ki ga ima v popolni oblasti? Najbrž bi se ustrašili in skušali odkriti, za kaj gre. Začelo sejevKuvajtupred operacijo Puščavski vihar, ko je izvidniška enota stotnika Marca padla v zasedo. Stotnik poskuša voditi obrambo, a je onesposobljen. Ko pride k sebi, se spomni le, daje enoto rešil narednik Shaw in da sta bila dva vojaka ubita. Ob vrnitvi v domovino predlaga narednika Shawa za častno medaljo kongresa in le-ta jo tudi dobi. Nekaj let kasneje major Marco še vedno dela v vojski, narednik Shaw pa se je začel vzpenjati po politični lestvici in je postal kandidat za podpredsednika na prihajajočih volitvah. Marco vse pogosteje sanja čudne sanje, v katerih so dogodki iz Kuvajta drugačni, kot se jih spominja, in tudi narednik Shaw je imel v njih drugač- i HL iVIANLH Režija: Jonathan Demme Scenarij: Daniel Pyne, Dean Georgias Producenti: Jonathan Demme, Scott Rudin, Tina Sinatra, Ilona Herzberg Igrajo: Denzel Washington, Meryl Streep, Liev Schreiber, Ion Voight, Kimberly Elise, Jeffrey Wright, Ted Levine Premiera: 4. 11.2004 Distribucija: Karantanija Cinemas no vlogo. Marco počasi razkrije, kaj se je v Kuvajtu res dogajalo in kdo stoji za tem. S svojimi strahovi se najprej obrne na svoje nadrejene in ti mu ukažejo, naj na vse skupaj poza- bi in jeml je še več zdravil. Zato za pomoč prosi senatorja Jordana, ki se sooči z Raymondom Shawjem in njegovo oblastno mateijo, senatorko Eleanor Prentiss Shaw. To soočenje ga Lepa in bistra hči revnih staršev se predobro zaveda, da si lahko v času viktorijanske Anglije spodobno življenje omogoči le s poroko z bogatim moškim. Hči obubožanega angleškega umetnika in francoske pevke z ime- nom Becky, igra jo odlična Reese Witherspoon, že zelo zgodaj posta- Semenj ničevosti ne sirota. Ne obeta se ji lepa prihodnost, toda že kot otrok hrepeni po bolj bleščečem življenju. Po akademiji gospe Pinkerton v Chisvric-ku se odloči, da mora na vsak način postati del angleške visoke družbe, kar bo njena odskočna deska do pravega kandidata, ki jo bo popeljal v lepše življenje. Tako se s svojo bistrostjo, pretkanostjo in privlačnostjo začne vzpenjati po družbeni lestvici v prvi četrtini 19. stoletja. Njen vzpon obrodi sadove, ko se zaposli kot guvernanta hčerk čudaškega gospoda Pitta Crawleyja, ki ga igra Bob Hoskins. Becky se prikupi otrokom in celo bogati teti Matildi (Eileen Atkins). Za družino v pode- želskem Hampshiru postane nepogrešljiva in bistro dekle si pridobi Matildino zaupanje. Toda Becky ve, da to ni dovolj, če se hoče povzpeti na vrh. Preseliti se mora v mesto. Ko jo torej Matilda povabi, da skupaj odideta v London, nima pomislekov. Tam spet sreča svojo najboljšo prijateljico Amelio Sedley (Romola Garai), ki sicer uživa udobno življenje, vendar pa z njo ne deli tako visokih ambicij. Becky zdaj dodobra pozna vso družino Crawleyjevih in kmalu se na skrivaj poroči z očarljivim dedičem Rawdonom Crawleyjem (James Pu-refoy). Ko Matilda izve za njuno zvezo, mladoporočenca izloči iz svoje družine. Ob Napoleonovih napadih Demokracija • 45/2004 film se Rawdon pogumno odpravi v voj -no. Noseča Becky stoji ob strani obupani Amelii, katere mož George Osborne je tudi moral v boj. George umre v bitki pri Waterlooju in prijateljstvo med Becky in Amelio se povsem skrha. Rawdon se vrne in Becky rodi sina. Vendar pa denar in udobje nista na strani družine. Becky si bolj kot kadar koli želi utreti pot v londonsko družbo in do lepega življenja. Končno se ji nasmehne sreča, ko spozna svojega zaveznika, mogočnega markiza Steyna. Toda cena utegne biti zanjo previsoka... Roman Semenj ničevosti Willi-ama Makepeacea Thackerayja, napisan v nadaljevanjih v letih 1847 and 1848, pogosto označujejo kot najbolj inteligentno in zabavno kritiko družbe zgodnjega 19. stoletja. Film po njegovi knjižni predlogi je režirala ena najbolj priznanih režiserk Mira Nair, ki se je spomnimo po mojstrovinah Sallam Bombay, Kamasutra: Zgodba o ljubezni in Monsunska poroka. Monika Maljevič HHHHHi Vanity Fair i Režija: Mira Nan- Scenarij: Matthew Faulk, Mark Skeet, Julian Fellowes Producenti: Janette Day, Donna Gigliotti, Lydia Dean Pilcher Igrajo: Reese Witherspoon, James Purefoy, Aileen Atkins, Jim Broadbent, Gabriel Byrne, Romola Garai, Douglas Hodge, Bob Hoskins, Rhys Ifans, Natasha Little, Geraldine McEwan Premiera: 4. 11.2004 Distribucija: Cinemania Group na kratko Greg Kinnear bo ob Billyju Bobu Thomtonu zaigral v Paramoun-tovi različici filma The Bad News Bears. Komedijo bo režiral Richard Linklater, snemanje pa naj bi se začelo prihodnji mesec. Izvirnik iz leta 1976 je bil na filmskih platnih prikazan v dneh delih: The Bad News Bears in Breaking Traning in The Bad News Bears Go to Japan. Walter Mathau je v izvirniku nastopil v glavni vlogi Morrisa Buttermakerja, trenerja bejzbola v mali ligi. Priljubljeni hollywoodski igralec Beri Affleck se je odločil, da ne bo več nastopal v akcijskih filmih. Affleckov najnovejši film je komedija, vloge, kot je bila tista v Armageddonu, pa bo zavračal. "Nikoli več ne bom nosil orožja v filmu niti dvigoval stvari v zrak. Utrujen sem od takšne vrste filmov," pravi priljubljeni igralec. "Ironija je v tem, da želim delati komedije, čeprav je toliko igralcev komikov, ki se neprestano sprašujejo, kdaj bodo končno zaigrali v nečem resnejšem," je dejal Ben. Delno avtobiografski film Locked And Loaded o priljubljenem raperju 50 Centu bo posnel irski režiser Jim Sheridan, avtor filma In America. Za scenarij je zadolžen Terence Winter, ki je sicer scenarist in producent Sopranovih. O sami zgodbi in filmu je malo znanega. Ve se le to, da pripoveduje o revnem otroku, ki postane dfler in se pozneje odpove svojemu "poklicu", da bi se lahko posvetil rapu. Tako kot 8 milj tudi Locked And Loaded večinoma temelji na izkušnjah 50 Centa. Producenta filma sta Eminem in Dr. Dre. L L Cool J (S.W.A.T.) bo igral v različici komedije Last Holiday, v katerem bo njegova partnerica Queen Latifah. Režirala bo Wayne Wang (Zgodilo se je na Manhattnu). Zgodba izvirne britanske komedije iz leta 1950 spremlja reveža, človeka s činom, ki izve, da mu je ostalo le nekaj mesecev življenja. Zato se odpravi na zadnje počitnice, na katerih ga zamenjujejo za ekscentričnega aristokrata. V ameriški različici bo Latifah igrala glavno vlogo sramežljive ženske s činom, ki se ob novici, da je neozdravljivo bolna, odpravi na počitnice v Evropo. LL Cool bo tako igral človeka, ki je skrivnostno zaljubljen v glavno junakinjo. Zvezda serije Alias Jennifer Garner, katere film 13 Going on 30 bo kmalu prišel na velika platna, se pogaja za vlogo v romantični komediji Catch and Release. Projekt filmske družbe Columbia Pictures govori o ženski, ki se sooča s smrtjo svojega soproga in skrivnostmi, ki so ji bile do sedaj neznane. Garnerjevo pa bomo do ekra-nizacije tega filma videli še v filmu 20th Century Foxa Elektra, v katerem je njen partner Goran Višnjič. Do sedaj smo jo videli v filmih Ujemi me, če me moreš, Pearl Harbor in Daredevil. Columbia Pictures je odkupila komični zaplet za film z naslovom Confessions of a Little Coac. Scenarij pripravlja Robbie Fox (So I Married an Axe Murderer), režisersko palico pa so dodelili Jo-nathanu Mostowu (Terminator). Zgodba filma spremlja očeta, ki se po neresnem pristopu do življenja odloči odkupiti tako, da začne trenirati majhno bejzbolsko ekipo svojega sina. Težave nastanejo, ko se trenerju začnejo ponujati mame njegovih varovancev. Režiser Mos-tow ta čas snema neimenovani projekt za Paramount, pogovarja pa se tudi o režiji za Terminatorja 4. 106.6 MHz Demokracija • Četrtek, 4. novembra 2004 © stane življenja. Marco poskuša pre- z istim naslovom iz leta 1962, v kate-prečiti, da bi bil Raymond Shaw iz- rem je vlogo Bena Marca igral Frank voljen, ker ga ima nekdo očitno po- Sinatra, tokrat pa ga je upodobil Den-polnoma v oblasti. Pa mu bo uspelo? zel Washington. Zgodba, Maryl Stre- ep igra vlogo Mrs. Iselin, ki jo je v iz-Po knjižni predlogi virniku igrala Angela Landsbury, je Zgodba temelji na romanu Ri- posodobljena, upošteva najnovejše charda Condona in je različica filma dosežke tehnologije in znanosti, hkrati a pa je obdržala svojo človečnost in pokazala, da so zlorabe oblasti mogoče, če se jim nihče ne postavi po robu... Snemanje je potekalo na različnih lokacijah, predvsem pa v New Yorku in Washingtons Bitko v puščavi so morali posneti kar doma, ker seveda snemanje v Kuvajtu ni prišlo v poštev. Sodelavci se strinjajo, da je bilo snemanje precej naporno, vse pa je pokonci držala vodilna ideja tega filma, da srčnost premaga vse ovire. tv program PETEK, 5.11.2004 Slovenija 1 a 6.20 6.20 6.30 7.00 9.00 9.05 9.05 9.25 10.20 10.55 11.35 11.50 12.25 13.00 13.15 13.15 13.45 14.55 15.55 16.30 16.45 17.15 17.35 18.30 18.40 18.55 19.00 19.35 20.00 20.55 22.00 22.50 0.05 0.05 1.00 1.20 2.15 3.45 4.55 TEDENSKI IZBOR KULTURA ODMEVI DOBRO JUTRO (VPS 07.00) POROČILA (VPS 09.00) TEDENSKI IZBOR CIAK JUNIOR - MALI KRAL| BOBNA, KITAJSKI KRATKI FILM VESELA HIŠICA: PRAVL|ICA O NESREČNEM STRAŠILU BARBUHU, LUTKOVNA NANIZANKA, 19/23 |URI| DROBIŽEK, RISANA NANIZANKA, 11/26 SKIP IN SKIT, RISANA NANIZANKA, 18/26 ENAJSTA ŠOLA, ODDAJA ZA RADOVEDNEŽE JASNO IN GLASNO: OKOLJE • KAJ DOGAJA?, KONTAKTNA ODDAJA ZA MLADE MLADI VIRTUOZI: KAJA PRODNIK, KLAVIR HUMANISTIKA FRASIER, AM. HUMORISTIČNA NANIZ, 4/24 POROČILA, ŠPORT, VREME TEDENSKI IZBOR OSMI DAN STANA BERGOČ: VMESNI ČAS, TV IGRA VSAKDANJIK IN PRAZNIK, PONOVITEV MOSTOVI - HIDAK (VPS 15.55) POROČILA, ŠPORT, VREME (VPS 16.30) SLOVENSKI VODNI KROC: KOLPA, IZOBRAŽEVALNO-DOKUMENTARNA NANIZANKA, 3/10 (VPS 16.50) IZ POPOTNE TORBE: MIŠ (VPS 17.15) AFRIKA, ANGLEŠKA DOKUMENTARNA SERIJA, 7/9 (VPS 17.40) ŽREBANJE DETELJICE (VPS 18.30) RISANKA (VPS 18.40) VREME (VPS 18.55) DNEVNIK VREME, MAGNET, ŠPORT NAJŠIBKEJŠI ČLEN, KVIZ (VPS 20.00) 24, AMERIŠKA NAD., 5/24 (VPS 20.55) ODMEVI, KULTURA, ŠPORT, VREME (VPS 22.00) POLNOČNI KLUB (VPS 22.50) NOČNI IZBOR DNEVNIK, VREME, MAGNET, ŠPORT DNEVNIK ZAMEJSKE TV (VPS 01.00) AFRIKA, ANGLEŠKA DOKUMENTARNA SERIJA, 7/9 RESNIČEN ČLOVEK, DANSKI FILM (VPS 02.10) POLNOČNI KLUB INFOKANAL Slovenija 2 6.30 9.05 9.05 9.35 10.05 11.00 11.30 16.30 17.05 17.45 18.15 18.30 20.50 21.45 23.15 0.05 Kanal A 10.30 E+, ponovitev 12.30 TV prodaja 13.00 Čarovnice, 3. sezona, 18. del ameriške naniz. 13.50 Mladi in nemirni, 4. sezona, 9. del am. nad. 14.45 Vsi moji otroci, 164. del ameriške nad. 15.35 TV prodaja 16.05 Obalna straža na kolesih, ameriška nanizanka 17.00 Oh, ta sedemdeseta, 1. sezona, 20. del ameriške humoristične nanizanke 17.30 Jimova družina, 2. sezona, 20. del ameriške humoristične nanizanke 18.00 E+ 20.00 Žene nogometašev, 1. sezona, 2. del angleške nadaljevanke 21.00 Romantični film: Dve srci, ameriški film 22.45 Moške zadeve, 3. sezona, 10. del ameriške nanizanke ^ 23.40 Ruby Wax, pogovorna oddaja Pop TV PCP ; .. tv 7.25 8.15 10.00 10.30 11.20 12.15 13.40 14.10 15.00 15.55 16.55 17.55 18.00 19.00 20.00 20.55 23.00 23.55 0.00 1.50 2.50 Ricki Lake, ponovitev pogovorne oddaje Rubi, ponovitev 42. dela mehiške nadaljevanke Klon, ponovitev 148. dela brazilske nadaljevanke TV prodaja Zrelo srce, ponovitev 13. dela mehiške nadaljevanke Vrtnarjeva hči, ponovitev 76. dela mehiške nadaljevanke Trenja, ponovitev TV prodaja Ricki Lake, pogovorna oddaja Vrtnarjeva hči, 77. del mehiške nadaljevanke Zrelo srce, 14. del mehiške nadaljevanke Klon, 149. del brazilske nadaljevanke 24UR - vreme Rubi, 43. del mehiške nadaljevanke 24UR Sanjski moški, slovenska erealityi serija Akcija: Misija: Nemogoče, ameriški film ^ Vroče mesto, 1. sezona, 8. del ameriške nanizanke XX L premiere Kinjite fi prepovedani sad, ameriški film ^ 24UR, ponovitev Nočna panorama TevePika INFOKANAL TEDENSKI IZBOR OSEBNO, POGOVORNA ODDAJA MOSTOVI - HIDAK: BREZ MEJA - HATjRTALAN OTROŠKI INFOKANAL TV PRODAJA ZABAVNI INFOKANAL TV PRODAJA VIDEOSPOTNICE: VROČE, PONOVITEV OSEBNO, POGOVORNA ODDAJA (VPS 17.45) SKOZI ČAS (VPS 18.15) ŽIVLJENJE Z |UDY GARLAND: SAMA S SENCAMI, AMERIŠKA BIOGRAFSKA NAD, 2., ZADN|I DEL, PONOVITEV (VPS 18.30) KARTEL, NEMŠKA DOKUMENTARNA ODDAJA (VPS 20.05) CITY FOLK, LJUDJE EVROPSKIH MEST (VPS 20.50) SOUTH PARK, AMERIŠKA RISANA HUMORISTIČNA NANIZANKA, 9/15 (VPS 21.20) ^ NOČNA MORA V ULICI BRESTOV, AMERIŠKI FILM, 1/3 (VPS 21.45) SLOVENSKA |AZZ SCENA: IRENA VIDIC KVINTET (VPS 23.15) INFOKANAL 14.30 Štiri tačke, ponovitev 15.00 Rad igram nogomet, ponovitev 15.20 I ris, angleška drama, 2001 17.00 Sto izložb, sto strasti, 306. del italijanske telenovele 17.30 Pokemoni, sinhronizirana risana serija 18.00 Yu-GI-Oh, risana serija 18.30 TV prodaja 19.00 Tri v vrsto 19.30 Spomin 20.00 Črna kronika, bosanska nanizanka 21.30 Okrožje Colombia, 1. del ameriške nanizanke 22.30 Mamini fantje, ameriški triler, 1994 00.20 TV prodaja SOBOTA, 6.11.2004 Slovenija 1 a n» 9.00 Poslovni studio, dnevno informât, oddaja, pon 9.30 ABCD, svet avtomobilizma, pon 10.00 Beremo z dr. Manco Košir, pon 11 JO Computer line, oddaja o računalništvu, pon 12.00 Koncert "žametne vrtnice" Murska Sobota, 1 del, vodi: Boris Kopitar, pon 13.00 Razgledovanja, potopisna reportaža, pon 13.30 Glasbeni mozaik 17.30 Živeti zdravo, vodi: Milka Krapež, pon 18.00 EkoSola kot način življenja, nova znanja za nove dejavnosti, 2 del, prvič 18.30 V družbi s Favnom, pon 18.45 Z glavo na zabavo 19.00 Do zdravja tudi tako, gost: dr. Peter Gregor, pon 19.30 V harmoniji z naravo, pon 20.00 Predah v gibanju, gostja: Monika Kartln, vodi: Jana Debeljak. prvič 21.00 Resnice o vinu, Sumeče kraljestvo Dom Perigona, prvič 21 JO 24 UR, informativna oddaja 2Z30 Skok v mini teater, prvič 23.00 Trenja POP TV 0.20 Glasbeni mozaik 6.20 TEDENSKI IZBOR 6.20 KULTURA 6.30 ODMEVI 7.00 ZGODBE IZ ŠKOLJKE 7.30 RISANKA 7.40 POD KLOBUKOM 8.15 CIAK JUNIOR-SIMON REČE, BELGIJSKI KRATKI FILM 8.35 KINO KEKEC: MOMO, ITALIJANSKI ANIMIRANI FILM (VPS 08.35) 9.55 TEDENSKI IZBOR 9.55 NAJŠIBKEJŠI ČLEN, KVIZ 10.45 POLNOČNI KLUB 12.00 TEDNIK, PONOVITEV 13.00 POROČILA, ŠPORT, VREME (VPS 13.00) 13.25 HOTEL POLDRUGA ZVEZDICA: PREISKAVA, TV NANIZANKA, 6/15, PONOVITEV 13.55 STRIC Z MORJA, NEMŠKI FILM (VPS 13.55) 15.25 O ŽIVALIH IN LJUDEH, ODDAJA TV MARIBOR (VPS 15.30) 15.50 SLOVENCI V ITALIJI (VPS 15.55) 16.30 POROČILA, ŠPORT, VREME (VPS 16.30) 16.50 NA VRTU, ODDAJA TV MARIBOR (VPS 16.50) 17.15 OZARE (VPS 17.15) 17.20 ZAKLADI SVETA, NEMŠKA DOKUMENTARNA SERIJA, 18/21 (VPS 17.20) 17.55 SLOVENSKI MAGAZIN (VPS 17.55) 18.20 GRIMMOVE PRAVLJICE, RISANA NANIZANKA, 9/13 (VPS 18.20) 18.45 RISANKA (VPS 18.45) 18.55 VREME (VPS 18.55) 19.00 DNEVNIK 19.25 UTRIP 19.40 VREME 19.45 ŠPORT 20.00 HOTEL POLDRUGA ZVEZDICA: ZA ENO NOČ SLAVE, TV NANIZANKA, 7/15 (VPS 20.00) 20.35 HRI - BAR (VPS 20.35) 21.35 PRVI IN DRUGI (VPS 21.35) 22.00 POROČILA, ŠPORT, VREME (VPS 22.00) 22.30 SOPRANOVI, AM. NAD., 5/13 (VPS 22.35) 23.25 NOČNI IZBOR 23.25 NOČ V RDEČI ČETRTI, NEMŠKI FILM (VPS 23.25) 0.55 SLOVENSKI MAGAZIN 1.20 DNEVNIK, VREME, ŠPORT 2.00 DNEVNIK ZAMEJSKE TV 2.20 NA VRTU, ODDA|A TV MARIBOR 2.45 ZAKLADI SVETA, NEMŠKA DOKUMENTARNA SERIJA, 18/21 3.15 SPOMIN IN ODPUŠČANJE, ITALIJANSKA DRAMA, 1/2 4.55 PRVI IN DRUGI 5.15 INFOKANAL Prva TV B BB Slovenija 2 17.55 19.50 20.00 20.55 21.45 23.15 0.45 GOUGE-O SKUPINI PIXIES, GLASBENI DOKUMENTAREC (VPS 16.55) CELJE: LIGA PRVAKOV V ROKOMETU, CELJE PIVOVARNA LAŠKO - CRVENA ZVEZDA, PRENOS (VPS 17.55) SKOZI ČAS (VPS 19.50) HOWARD GOODALL - POMEMBNI DATUMI: 1937, ANGLEŠKA GLASBENO- DOKUMENTARNA SERIJA, 3., ZADNJI DEL (VPS 20.05) ZLATA SRCA, ANGLEŠKA LITERARNA NADALJEVANKA, 2/4 (VPS 21.00) UPANJE UMRE NAZADNJE, NEMŠKI FILM (VPS 21.55) SOBOTNA NOČ (VPS 23.20) INFOKANAL Kanal A 8.50 TV prodaja 9.20 Vsi moji otroci, ponovitev 160. dela am. nad. 10,10 Vsi moji otroci, ponovitev 161. dela ameriške nadaljevanke 11.00 Vsi moji otroci, ponovitev 162. dela ameriške nadaljevanke 11.50 Vsi moji otroci, ponovitev 163. dela ameriške nadaljevanke 12.40 Vsi moji otroci, ponovitev 164. dela ameriške nadaljevanke 13.30 Goodyear liga, oddaja 14.00 Dannyjeve zvezde 15.00 Sistem: Igralniški triki, dokumentarna oddaja, 1/3 16.00 Izganjalka vampirjev, 7. sezona, 1. del ameriške nanizanke 16.55 Goodyear liga, Partizan : Union Olimpija, prenos košarke 18.50 E+ 20.00 Kriminalka: Smrtonosna vročica, kanadsko- nemški film ^ 21.45 Povsem ekstremno, dokument oddaja ^ 22.45 Noč čarovnic n 20 let pozneje, ameriški film 0.20 Ekstra magazin, ponovitev ^ Pop TV TOP k^prsr^. 7.30 TV prodaja 8.00 Ringa-Raja: 8.00 Harold in vijolična voščenka, sinhronizirana risana serija 8.25 Tom in Jerry, risana serija 8.35 Rudijevo moštvo, sinhronizirana risana serija 9.00 Ogijeva druščina, sinhronizirana risana serija 9.10 Zelenjavčki, sinhronizirana risana serija 9.45 Bobek in Ciril, sinhronizirana risana serija 10.05 Ariela n mala morska deklica, sinhronizirani risani film 11.00 Dogodivščine Jackieja Chana, risana serija 11.30 Oliver in njegovi, 1. sezona, 5. del mladinske nanizanke 12.00 Šolska košarkarska liga 13.05 Pot na Bali, ameriški film 14.50 Preselitev šimpanzov, dokumentarna oddaja 16.05 V tigrovi senci, dokumentarna oddaja 17.15 24UR- vreme 17.20 Hišica na drevesu, ameriški film 19.00 24UR 20.00 Filmski hit: Divje strasti, ameriški film 22.00 Klient, ameriški film 0.15 Striptizete, dokumentarna serija ^ 0.45 24UR, ponovitev 1.45 Nočna panorama TevePika 9.30 10.00 10.30 8.30 TV prodaja 8.40 Divja Amrika, mladinski film 07.00 Pokemoni, sinhronizirana risana serija 6.30 INFOKANAL 07.30 Yu-Gi-Oh, risana serija 9.10 GLASBENO |UTRO: 11.30 08.00 Tri v vrsto KOMORNI GODALNI ORKESTER AKADEMIJE 12.00 08.30 Spomin ZA GLASBO • B. IPAVEC: SERENADA ZA 09.00 TV prodaja GODALA (VPS 09.05) 13.00 09.30 Risanke 9.35 MOSTOVI - HIDAK, PONOVITEV 15.30 10.00 TV prodaja 10.05 INFOKANAL 17.00 10.30 Risanke 11.00 TV PRODAJA 18.00 11.00 Pokemoni, sinhronizirana risana serija 11.30 INFOKANAL 11.30 YU'Gi-Oh, risana serija 13.25 TV PRODAJA 18.30 12.00 TV prodaja 14.00 RUDOLF MAISTER VOJANOV IN MESTO OB 20.00 12.30 Sto Izložb, sto strasti, ponovitev DRAVI, DOKUMENTARNI PORTRET, PON. 13.00 TV prodaja 14.55 ČEHOV: LIGA PRVAKOV V ROKOMETU, 21.00 13.30 Hočei, nočeš, ponovitev CEHOVSKI MEDVEDI - GORENJE, PRENOS 14.00 Janja, ponovitev (VPS 14.55) 21.30 Do zdravja tudi tako, gost dr. Peter Gregor, pon Kulturne drobtinice, srednjeveški dnevi 2004, pon Predah v gibanju, gostja: Monika Kartin, vodi: Jana Debeljak, pon Computer line, oddaja o računalništvu, pon Koncert "žametne vrtnice" Murska Sobota, 1 del, vodi: Boris Kopitar, pon Glasbeni mozaik Beremo z dr. Manco Košir, pon ŠKL, šolska košarkarska liga, pon A TO JE TO!?, poučno zabavna oddaja z Rezo, pon IDOL 2004, 5 del, pon Na piki, aktualna pogovorna oddaja,resnice slovenskega praznika, pon Resnice o vinu, Šumeče kraljestvo Dom Perigona, pon 24 UR, informativna oddaja Demokracija • 45/2004 tv program 22.30 Živeti zdravo, vodi: Milka Krapež, pon 23.00 Ekstra magazin, pon 00.00 Z glavo na zabavo, pon 00.15 Glasbeni mozaik Slovenija 2 Prva TV B QB 08,00 TV prodaja 09.00 Pokemoni, sinhronizirana risana serija 11.00 Risanke 11.30 Za vas in mesto, ponovitev 12.30 Risanke 13.00 TV prodaja 13.30 A n JUS za vsak okus, ponovitev 14.00 Red Buli - Pororoca 14.30 Risanke 15.30 Okrožje Columbia, 1. del ameriške nanizanke 16.30 Leteči štart, ponovitev 17.30 Štiri tačke, ponovitev 18.00 Janja, razvedrilna oddaja 18.30 Automobille 18.45 Risanke 19.00 Adijo pamet, kontaktna glasbena oddaja 20.00 Robinson Crusoe, ameriška drama, 1997 21.40 Žametne vrtnice, zabavnoglasbena oddaja 22.40 Reporter X 23.15 Popotovanja z janinom 23.50 TV prodaja Slovenija 1 7.30 živ žav: bine: zob, lutkovno-igrana nanizanka, 6/14; krtek, risana nanizanka, 3/6; medvedek, risana nanizanka, 8/14 (vps 07.30) 9.05 ciak junior - srečko, južnoafriški zmagovalni kratki film (vps 09.15) 9.25 o živalih in ljudeh, oddaja tv maribor, ponovitev 9.55 nedeljska maša, prenos iz vipavskega križa (vps 09.55) 11.00 od srca, avstralska poljudnoznans. serija, 1/6 (vps 11.00) 11.25 ozare, ponovitev 11.30 obzorja duha (vps 11.30) 12.00 ljudje in zemlja, oddaja tv maribor (vps 12.00) 13.00 poročila, šport, vreme (vps 13.00) 13.10 vsakdanjik in praznik (vps 13.10) 14.15 tistega lepega popoldneva (vps 14.15) 14.20 mali demoni 14.25 poldnevnik 14.30 človeški faktor 14.35 glas ljudstva 14.40 nedeljsko oko 14.50 predmet poželenja 15.05 planetv: ian wright v živo 15.40 šport & premiere league 15.50 šport na današnji dan 15.55 pet minut slave 16.00 whoopi, ameriška humoristična nanizanka, 7. epizoda 16.30 poročila, šport, vreme (vps 16.30) 16.50 tistega lepega popoldneva (vps 16.50) 16.50 lorella 17.15 živelegande 17.20 glasbeni dvoboi 17.40 nočna mora 17.50 arena 18.10 vroče 18.15 družabna kronika 18.30 Žrebanje lota (vps 18.30) 18.40 risanka (vps 18.40) 18.55 vreme (vps 18.55) 19.00 dnevnik 19.25 zrcalo tedna 19.40 vreme 19.45 šport 20.00 spet doma (vps 20.00) 21.50 intervju (vps 21.50) 22.45 poročila, šport, vreme (vps 22.45) 23.15 deseti brat, slovenski film (vps 23.20) 0.45 nočni izbor 0.45 dnevnik, vreme, šport 1.25 dnevnik zamejske tv (vps 01.25) 1.50 tistega lepega popoldneva 5.40 1nfokanal 10.00 10.30 11.35 12.05 13.00 14.35 18.20 18.50 19.00 21.00 NEDELJA, 7.11.2004 a 23.10 23.35 6.30 TV PRODAJA INFOKANAL TV PRODAJA 24. SREČANJE TAMBURAŠKIH IN MANDOLINSKIH SKUPIN IN ORKESTROV SLOVENIJE, 1/4 (VPS 12.10) MLADI VIRTUOZI: KONCERT PRVONAGRAJENCEV 33. TEKMOVANJA MLADIH SLOVENSKIH GLASBENIKOV, 1/6 (VPS 12.45) IGRE BREZ MEJA 1996, PON. (VPS 13.00) CYRANO DE BERGERAC, FRANCOSKI FILM, PONOVITEV (VPS 14.35) LIGA PRVAKOV V ROKOMETU: CELJE PIVOVARNA LAŠKO - CRVENA ZVEZDA, POSNETEK IZ CELJA (VPS 16.55) MAGAZIN LIGE PRVAKOV V NOGOMETU (VPS 18.20) SKOZI ČAS (VPS 18.50) TONE PARTLJIČ: ŠČUKE PA NI, ŠČUKE PA NE - NOVI DIREKTOR, NOVA METLA, TV NAD, 5/ 7, PONOVITEV (VPS 19.00) ZIBELKE SVETOVNIH KULTUR, NEMŠKA DOKUMENTARNA SERIJA, 5/12 (VPS 20.05) ZA VSAKO CENO, DANSKA NADALJEVANKA 2/3, PONOVITEV (VPS 21.00) OPERNE ARI|E - ANDREJ DEBEVEC (VPS 21.55) E. CLUG: TANGO, PLESNA PREDSTAVA BALETA SNG MARIBOR (VPS 22.15) SOUTH PARK, AMERIŠKA RISANA HUMORISTIČNA NANIZANKA, 9/15, PONOVITEV (VPS 23.15) ^ INFOKANAL INFOKANAL Kanal A 9.20 9.50 14.00 15.00 15.55 17.30 18.00 20.00 21.45 0.30 Pop TV 20.00 Lepo je biti milijonar, posebna oddaja s štipendisti Fundacije ANA 21.45 Športna scena 22.45 Mrtvak na faksu, ameriški film 0.25 24UR, ponovitev 1.25 Nočna panorama 7.30 TV prodaja 8.00 Ringa-Raja: 8.00 Harold in vijolična voščenka, sinhronizirana risana serija 8.25 Tom in Jerry, risana serija 8.35 Rudijevo moštvo, sinhronizirana risana serija 9.00 Ogijeva druščina, sinhronizirana risana serija 9.10 Zelenjavčki, sinhronizirana risana serija 9.45 Zadnji primer inšpektorja Cadgeta, sinhronizirani risani film 11.05 Calidor n varuh na vesoljski meji, 1. del mladinske nanizanke 11.30 Oliver in njegovi, 1. sezona, 6. del mladinske nanizanke 12.00 Šolska košarkarska liga 13.05 Mestece za vedno, 1. sezona, 18. del ameriške nanizanke 13.55 Sanjski moški, ponovitev 14.50 Osamljeni Tom, kanadski film 16.35 Prtljaga preteklosti, ameriški film 18.15 24UR-vreme 18.20 1, 2, 3, kuhajmo!, dokumentarna oddaja 19.00 24UR TevePika ES 9.30 10.00 10.30 11.00 11.30 12.00 12.30 17.00 18.45 19.00 19.30 20.00 21.30 22.30 23.00 00.00 00.15 Poslovni studio, dnevno informât, oddaja, pon Poslovni studio, dnevno informat, oddaja, pon Poslovni studio, dnevno informât, oddaja, pon Poslovni studio, dnevno informat, oddaja, pon A TO JE TO!?, poučno zabavna oddaja z Rezo, pon V harmoniji z naravo, pon Tam kjer je veselje doma, narodno zabavni program z turističnimi informacijami Koncert "žametne vrtnice" Murska Sobota, 1 del, vodi: Boris Kopitar, pon Jana, oddaja o sončni strani življenja, disleksija Z glavo na zabavo, pon Ekošola kot način življenja, nova znanja za nove dejavnosti, 2 del, pon Resnice o vinu, Šumeče kraljestvo Dom Perigona, pon IDOL 2004, 7 del, v živo 24 UR, informativna oddaja ABCD, svet avtomobilizma, pon To morate vedeti!, kontaktna oddaja, tema: davki, vodi: Ivan Simič, pon Z glavo na zabavo, pon Glasbeni mozaik Prva TV TV prodaja Mladi in nemirni, 4. sezona, ponovitev 5. dela ameriške nadaljevanke Mladi in nemirni, 4. sezona, ponovitev 6. dela ameriške nadaljevanke Mladi in nemirni, 4. sezona, ponovitev 7. dela ameriške nadaljevanke Mladi in nemirni, 4. sezona, ponovitev 8. dela ameriške nadaljevanke Mladi in nemirni, 4. sezona, ponovitev 9. dela ameriške nadaljevanke Dannyjeve zvezde, 1000. oddaja Sistem: Nevarnosti pri delu, dokumentarna oddaja, 2/3 Mladi Indiana Jones: Puščavski vrag, ameriški film Živalim na pomoč, dokumentarna nanizanka E+ Družinski film: Shrek, ameriški film Odvetnik z ulice, 3. sezona, 11. del ameriške nanizanke Goodyear liga, Helios: Crvena zvezda, posnetek košarke Dannyjeve zvezde, ponovitev Slovenija 1 a KP 6.25 6.25 6.40 7.00 9.00 9.05 9.05 9.20 9.40 10.10 10.40 12.25 13.00 13.15 13.15 13.45 14.05 15.00 15.55 16.30 16.50 17.00 TEDENSKI IZBOR UTRIP ZRCALO TEDNA DOBRO JUTRO (VPS 07.00) POROČILA (VPS 09.00) TEDENSKI IZBOR IZ POPOTNE TORBE: MIŠ BINE: ZOB, LUTKOVNO-IGRANA NANIZANKA ZA OTROKE, 6/14 ODDAJA ZA OTROKE SLOVENSKI VODNI KROG: KOLPA, IZOBRAŽEVALNO-DOKUMENTARNA NANIZANKA, 3/10 SPET DOMA PRVI IN DRUGI POROČILA, ŠPORT, VREME TEDENSKI IZBOR OBZORJA DUHA NEKAJ MINUT ZA DOMAČO GLASBO LJUDJE IN ZEMLJA, ODDAJA TV MARIBOR VSAKDANJIK IN PRAZNIK, PONOVITEV DOBER DAN, KOROŠKA (VPS 15.55) POROČILA, ŠPORT, VREME (VPS 16.30) RADOVEDNI TAČEK: ŠKOLJKA (VPS 16.50) RISANKA 18.25 18.35 18.40 18.55 19.00 19.35 20.00 20.50 21.20 22.00 22.50 23.55 23.55 0.25 1.20 1.45 2.40 3.10 3.35 HIŠA EKSPERIMENTOV: GOSTOTOLOGI|A, POUČNO-ZABAVNA NANIZ, 7/8 (VPS 17.05) DRUŽINE V DIVJINI, FRANCOSKA POLJUDNOZNANSTVENA SERIJA, 1/4 (VPS 17.35) ŽREBANJE 3X3 PLUS 6 (VPS 18.25) ŽREBANJE ASTRA (VPS 18.35) RISANKA (VPS 18.40) VREME (VPS 18.55) DNEVNIK VREME, MAGNET, ŠPORT ŠEF KLINIKE, FRANCOSKA NADALJEVANKA, 5/12 (VPS 20.00) IZZIVI (VPS 20.55) OPUS (VPS 21.25) ODMEVI, KULTURA, ŠPORT, VREME (VPS 22.00) KAREL II: STRAST IN OBLAST, ANGLEŠKA NADALJEVANKA, 3/4 (VPS 22.50) NOČNI IZBOR HOTEL POLDRUGA ZVEZDICA: ZA ENO NOČ SLAVE, TV NANIZANKA, 7/15 DNEVNIK, VREME, MAGNET, ŠPORT (VPS 00.25) DNEVNIK ZAMEJSKE TV DRUŽINE V DIVJINI, FRANCOSKA POLJUDNOZNANSTVENA SERI|A, 1/4 IZZIVI OPUS UPANJE UMRE NAZADNJE, NEMŠKI FILM (VPS 03.30) B OB 5.05 INFOKANAL Slovenija 2 07.00 TV prodaja 08.00 Otroško nedeljsko dopoldne 09.00 Yu-Gi-Oh, sinhronizirana risana serija 11.00 Rad igram nogomet 11.30 Za vas in mesto, oddaja o kmetijstvu in turizmu 12.30 Risanke 13.00 TV prodaja 13.15 Automobille 13.30 Žametne vrtnice, zabavnoglasbena oddaja 15.30 Supernova MTS, ponovitev 17.30 Hočeš, nočeš, ponovitev 18.00 Navigator 18.30 Naš vrt 19.00 Adijo pamet, kontaktna glasbena oddaja 20.00 Vsi pravijo "ljubim te", ameriška romantična komedija, 1996 22.00 Žametne vrtnice, zabavnoglasbena oddaja 23.00 A n JUS za vsak okus, razvedrilna oddaja 23.30 KI, borilni športi 00.30 TV prodaja PONEDELJEK, 8.11.2004 6.30 INFOKANAL 9.05 PRIMORSKI MOZAIK, ODDAJA TV KOPER- CAPODISTRIA (VPS 09.05) 9.35 SLOVENCI V ITALIJI, PONOVITEV 10.05 OTROŠKI INFOKANAL 11.00 TV PRODAJA 11.30 ZABAVNI INFOKANAL 13.40 TV PRODAJA 14.10 TISTEGA LEPEGA POPOLDNEVA, PONOVITEV 18.00 SKOZI ČAS (VPS 18.05) 18.15 NAPAD, AMERIŠKI ČB FILM, PONOVITEV (VPS 18.15) 20.00 KONČNICA (VPS 20.05) 21.00 STUDIO CITY (VPS 21.00) 21.55 ŠTUDENTSKA (VPS 22.00) 22.25 VIDEOSPOTNICE (VPS 22.30) ^ 23.00 BRANE RONČEL IZZA ODRA (VPS 23.00) 0.25 ZVENENJE V GLAVI, SLOVENSKI FILM, PONOVITEV (VPS 00.25) 1.55 INFOKANAL Kanal A 8.45 8.50 9.40 10.30 12.30 13.00 13.50 14.45 15.35 16.05 17.00 17.30 18.00 20.00 21.55 22.25 23.25 TV prodaja Čarovnice, 3. sezona, ponovitev 18. dela ameriške nanizanke Obalna straža na kolesih, ponovitev ameriške nanizanke E+, ponovitev TV prodaja Čarovnice, 3. sezona, 19. del ameriške naniz. Mladi in nemirni, 4. sezona, 10. del ameriške nadaljevanke Vsi moji otroci, 165. del ameriške nad. TV prodaja Obalna straža na kolesih, ameriška nanizanka Oh, ta sedemdeseta, 1. sezona, 21. del ameriške humoristične nanizanke Jimova družina, 2. sezona, 21. del ameriške humoristične nanizanke E+ Legionär, ameriški film ^ Vsi županovi možje, 5. sezona, 13. del ameriške hum. nanizanke Raymonda imajo vsi radi, 7. sezona, 21. del ameriške humoristične nanizanke Radijska postaja, 4. sezona, 21. del ameriške humoristične nanizanke Ruby Wax, pogovorna oddaja Pop TV POP 7.55 Ricki Lake, ponovitev pogovorne oddaje 8.45 Rubi, ponovitev 43. dela mehiške nadaljevanke 9.40 Klon, ponovitev 149. dela brazilske nad. 10.30 TV prodaja 11.00 Zrelo srce, pon. 14. dela mehiške nad. // Demokracija • Četrtek, 4. novembra 2004 tv program 11.50 Vrtnarjeva hči, pon. 77. dela mehiške nad. 12.40 Športna scena, ponovitev 13.40 TV prodaja 14.10 Ricki Lake, pogovorna oddaja 15.00 Vrtnarjeva hči, 78. del mehiške nadaljevanke 15.55 Zrelo srceo, 15. del mehiške nadaljevanke 16.55 Klon, 150. del brazilske nadaljevanke 17.55 24UR-vreme 18.00 Rubi, 44. del mehiške nadaljevanke 19.00 24UR 20.00 Naša mala klinika, 1. sezona, 9. del slovenske nanizanke 20.55 Sedma nebesa, 8. sezona, 9. del am. naniz. 21.50 Urgenca, 10. sezona, 9. del ameriške naniz. 22.45 XXL premiere 22.50 Zakon in red: Enota za posebne primere, 2. sezona, 8. del ameriške nanizanke 23.45 Pravica, kanadski film 1.30 24UR, ponovitev 2.30 Nočna panorama TevePika EE 9.00 Poslovni studio, dnevno informat, oddaja, pon 9.30 Živeti zdravo, vodi: Milka Krapež, pon 10.00 Predah v gibanju, gostja: Monika Kartin, vodi: jana Debeljak, pon 11.00 Razgledovanja, potopisna reportaža, pon 11.30 Do zdravja tudi tako, gost: dr. Peter Gregor, pon 12.00 ABCD, svet avtomobilizma, pon 12.30 Resnice o vinu, Šumeče kraljestvo Dom Perigona, pon 13.00 Trenja POP TV, pon 14.30 Z glavo na zabavo, pon 14.45 Glasbeni mozaik 17.30 Kipet z jasnovidko Maručo, živo 18.00 Skok v mini teater, pon 18.30 Poslovni studio, dnevno informat, oddaja, živo 19.00 Kulturne drobtinice, srednjeveški dnevi 2004, pon 19.30 A TO JE TO!?, poučno zabavna oddaja z Rezo, pon 20.00 Na piki, aktualna pogovorna oddaja 21.00 Jana, oddaja o sončni strani življenja, Kardiomobil, prvič 21.30 24 UR, informativna oddaja 22.30 Poslovni studio, dnevno informat, oddaja, pon 23.00 E+ 01.00 Glasbeni mozaik Prva TV H 00 07.00 Pokemoni, sinhronizirana risana serija 07.30 Yu-Gi-Oh, risana serija 08.00 Tri v vrsto 08.30 Spomin 09.00 TV prodaja 09.30 Risanke 10.00 TV prodaja 10.30 Risanke 11.00 Yu-Gi-Oh, risana serija 11.30 TV prodaja 12.00 Sto izložb, sto strasti, ponovitev 12.30 TV prodaja 13.00 Adijo pamet, ponovitev 14.00 A n JUS za vsak okus, ponovitev 14.30 Supernova MTS, ponovitev 17.00 Sto izložb, sto strasti, 307. del italijanske telenovele Pokemoni, sinhronizirana risana serija Yu-Gi-Oh, risana serija TV prodaja 3 v vrsto Spomin Črna kronika, 4. del bosanske nanizanke Nor na Iris Blond, Italijanska romantična komedija, 1996 Navigator, oddaja o navtiki Blaženi papež Janez XXIII, 1. del italijanske miniserije KI, borilni športi TV prodaja TOREK, 7.00 9.00 9.05 9.05 9.15 9.25 9.50 10.10 10.30 11.20 12.20 13.00 13.15 13.15 13.40 14.10 15.10 15.55 16.30 16.50 17.05 17.25 17.40 18.10 18.40 18.55 19.00 19.35 20.00 20.55 22.00 22.50 23.35 1.20 1.20 2.15 2.35 3.05 3.35 4.25 5.15 UL2QM Slovenija 1 DOBRO |UTRO (VPS 07.00) POROČILA (VPS 09.00) TEDENSKI IZBOR RADOVEDNI TAČEK: ŠKOL|KA RISANKA ŽELVJI OTOK, RISANA NANIZANKA, 15/26 HlSA EKSPERIMENTOV: GOSTOTOLOGI|A, POUČNO-ZABAVNA NANIZANKA, 7/8 ZLATKO ZAKLADKO: SGERMANOVA SMREKA IN KOLMEŽ DRUŽINE V DIVJINI, FRANCOSKA POLJUDNOZNANSTVENA SERIJA.1/4 HRI - BAR SLOVENSKI MACAZIN POROČILA, ŠPORT, VREME TEDENSKI IZBOR OPUS IZZIVI INTERVJU ŠEF KLINIKE, FRANCOSKA NADALJEVANKA, 5/12, PONOVITEV MOSTOVI - HIDAK: POTEPANJA - BARANGOLjSOK (VPS 15.55) POROČILA, ŠPORT, VREME (VPS 16.30) SPREHODI V NARAVO: PUŠPANOV VRT (VPS 16.50) KNJIGA MENE BRIGA - GIORGIO AGAMBEN: HOMO SACER, PONOVITEV (VPS 17.05) ODPETI PESNIKI (VPS 17.25) 2lVL|ENJE PRESTOLNICE, IZOBRAŽEVALNO-DOKUMENTARNA ODDAJA, 6., ZADNJI DEL (VPS 17.40) PRISLUHNIMO TIŠINI (VPS 18.10) RISANKA (VPS 18.40) VREME (VPS 18.55) DNEVNIK VREME, MAGNET, ŠPORT TRETJI POL, FRANCOSKA DOKUMENTARNA ODDAJA (VPS 20.00) POD ŽAROMETOM (VPS 21.00) ODMEVI, KULTURA, ŠPORT, VREME (VPS 22.00) KRIZA S TALCI V MOSKOVSKEM GLEDALIŠČU, ANGLEŠKA DOKUMENTARNA ODDAJA (VPS 22.50) SPOMIN IN ODPUŠČANJE, ITALIJANSKA DRAMA, 2„ ZADNJI DEL (VPS 23.35) NOČNI IZBOR DNEVNIK, VREME, MAGNET, ŠPORT DNEVNIK ZAMEJSKE TV (VPS 02.15) ZiVLJENfE PRESTOLNICE, IZOBRAŽEVALNO-DOKUMENTARNA ODDAJA, 6„ ZADNJI DEL PRISLUHNIMO TIŠINI TRETJI POL, FRANCOSKA DOKUMENTARNA ODDAJA POD ŽAROMETOM INFOKANAL Slovenija 2 6.30 9.05 9.35 10.05 11.00 11.30 16.15 17.00 17.00 17.30 18.25 19.00 19.10 20.00 20.25 21.25 23.35 0.05 1.35 INFOKANAL GLASNIK, ODDAJA TV MARIBOR (VPS 09.05) DOBER DAN, KOROŠKA, PONOVITEV OTROŠKI INFOKANAL TV PRODAJA ZABAVNI INFOKANAL TV PRODAJA TEDENSKI IZBOR ŠTUDENTSKA STUDIO CITY VIDEOSPOTNICE, PONOVITEV ^ SKOZI ČAS (VPS 18.45) ZLATA SRCA, ANGLEŠKA LITERARNA NADALJEVANKA, 2/4, PONOVITEV (VPS 19.00) FRASIER, AMERIŠKA HUMORISTIČNA NANIZANKA, 5/24 (VPS 20.05) AMERIŠKI FILM: VESTERN, AMERIŠKA DOKUMENTARNA ODDAJA (VPS 20.25) KRALJ, GRŠKI FILM (VPS 21.25) VIDEOSPOTNICE: MONO (VPS 22.55) ^ SLEPA PEGA, SLOVENSKI FILM, PONOVITEV (VPS 23.25) INFOKANAL a Kanal A 6.20 TEDENSKI IZBOR 6.20 KULTURA 6.30 ODMEVI 8.45 TV prodaja 8.50 Čarovnice, 3. sezona, ponovitev 19. dela ameriške nanizanke 9.40 Obalna straža na kolesih, ponovitev ameriške nanizanke 10.30 12.30 13.00 13.50 14.45 15.35 16.05 17.00 17.30 18.00 20.00 21.45 23.15 E+, ponovitev 09.30 Risanke TV prodaja 10.00 TV prodaja Čarovnice, 3. sezona, 20. del ameriške 10.30 Risanke nanizanke 11.00 Yu-Gi-Oh, risana serija Mladi in nemirni, 4. sezona, 11. del ameriške 11.30 TV prodaja nadaljevanke 12.00 Sto izložb, sto strasti, ponovitev Vsi moji otroci, 166. del ameriške 12.30 TV prodaja nadaljevanke 13.00 Žametne vrtnice, ponovitev zabavnoglasbene TV prodaja oddaje Obalna straža na kolesih, ameriška nanizanka 17.00 Sto izložb, sto strasti, 308. del italijanske Oh, ta sedemdeseta, 1. sezona, 22. del telenovele ameriške humoristične nanizanke 17.30 Pokemoni, sinhronizirana Jimova družina, 2. sezona, 22. del ameriške risana serija humoristične nanizanke 18.00 Yu-Gi-Oh, risana serija E+ 18.30 TV prodaja Akcija: 19.00 3 v vrsto Šport prihodnosti, ameriški film ^ 19.30 Spomin Vsi županovi možje, 5. sezona, 14. del 20.00 Črna kronika, 5. del bosanske nanizanke ameriške humoristične nanizanke 20.30 Leteči štart, razvedrilna oddaja Raymonda imajo vsi radi, 7. sezona, 22. del 21.30 Agencija, 2. del 2. sezone ameriške ameriške hum. nanizanke nanizanke Radijska postaja, 4. sezona, 22. del ameriške 22.30 A n JUS za vsak okus, ponovitev humoristične nanizanke 23.00 Automobille Ruby Wax, pogovorna oddaja 23.15 Red Buli h Dirka v Lisboni 23.30 TV prodaja Pop TV PCP 7.55 Ricki Lake, ponovitev pogovorne oddaje 8.45 Rubi, ponovitev 44. dela mehiške nadaljevanke 9.40 Klon, ponovitev 150. dela brazilske nadaljevanke 10.30 TV prodaja 11.00 Zrelo srce, ponovitev 15. dela mehiške nadaljevanke 11.50 Vrtnarjeva hči, ponovitev 78. dela mehiške nadaljevanke 12.45 Sedma nebesa, 8. sezona, ponovitev 9. dela ameriške nanizanke 13.40 TV prodaja 14.10 Ricki Lake, pogovorna oddaja 15.00 Vrtnarjeva hči, 79. del mehiške nadaljevanke 15.55 Zrelo srce, 16. del mehiške nadaljevanke 16.55 Klon, 151. del brazilske nadaljevanke 17.55 24UR-vreme 18.00 Rubi, 45. del mehiške nadaljevanke 19.00 24UR 20.00 Preverjeno 21.00 Življenjska zgodba: Kruta pravica, ameriški film 22.40 XXL premiere 22.45 Zakon in red: Enota za posebne primere, 2. sezona, 9. del ameriške nanizanke 23.40 Glavno mesto, ameriški film 1.15 24UR, ponovitev 2.15 Nočna panorama TevePika Prva TV 07.00 Pokemoni, sinhronizirana risana serija 07.30 Yu-Gi-Oh, risana serija 08.00 Tri v vrsto 08.30 Spomin 09.00 TV prodaja SREDA, 10.11.2004 Slovenija 1 a EE 9.00 Poslovni studio, dnevno informativna oddaja, pon 9.30 Do zdravja tudi tako, gost: dr. Peter Gregor, pon 10.00 Samozdravilna energetska metoda Rudija Klariča, prvič 10.30 Ekošola kot način življenja, nova znanja za nove dejavnosti, 2 del, pon 11.00 IDOL 2004, pon 12.30 To morate vedeti!, kontaktna oddaja, tema: davki, vodi: Ivan Simič, pon 13.30 Glasbeni mozaik 17.00 Kulturne drobtinice, Ekobazar in slopak, prvič 17.30 Computer line, oddaja o računalništvu, prvič 18.00 V harmoniji z naravo, prvič 18.30 Poslovni studio, dnevno informativna oddaja, živo 19.00 Na piki, aktualna pogovorna oddaja, pon 20.00 Koncert "žametne vrtnice" Murska Sobota, 2 del, vodi: Boris Kopitar, prvič 21.00 Jana, oddaja o sončni strani življenja, vegeterianska restavracija Vededrom, prvič 21.30 24 UR, informativna oddaja 22.30 Poslovni studio, dnevno informativna oddaja, pon 23.00 Naša mala klinika, slovenska nanizanka 00.00 Glasbeni mozaik B D S 6.20 6.20 6.30 7.00 9.00 9.05 9.05 9.30 9.35 9.55 10.15 10.35 10.45 11.15 11.45 13.00 13.15 13.15 13.40 14.10 15.05 15.55 16.30 16.50 17.45 18.40 18.55 19.00 19.35 20.00 21.15 22.00 22.55 0.00 0.00 0.55 1.15 2.10 3.25 4.25 TEDENSKI IZBOR KULTURA ODMEVI DOBRO JUTRO (VPS 07.00) POROČILA (VPS 09.00) TEDENSKI IZBOR TELEBAJSKI, OTROŠKA NANIZANKA, 11/45 RISANKA MARCELINO KRUH IN VINO, RISANA NANIZANKA, 21/26 SPREHODI V NARAVO: PUŠPANOV VRT KNJIGA MENE BRIGA • GIORGIO AGAMBEN: HOMO SACER ODPETI PESNIKI ŽIVLJENJE PRESTOLNICE, IZOBRAŽEVALNO-DOKUMENTARNA ODDAJA, 6„ ZADNJI DEL PRISLUHNIMO TIŠINI SVETO IN SVET: ISLAM IN KRŠČANSTVO VS. TRADICIONALNA VERSTVA POROČILA, ŠPORT, VREME TEDENSKI IZBOR NA VRTU, ODDAJA TV MARIBOR ZAKLADI SVETA, NEMŠKA DOKUMENTARNA SERIJA, 18/21 TRETJI POL, FRANCOSKA DOKUMENTARNA ODDAJA POD ŽAROMETOM, PONOVITEV MOSTOVI - HIDAK (VPS 15.55) POROČILA, ŠPORT, VREME (VPS 16.30) MALE SIVE CELICE, KVIZ (VPS 16.50) RECEPT ZA ZDRAVO ŽIVLJENJE: PLJUČNA BOLEZEN (VPS 17.45) RISANKA (VPS 18.40) VREME (VPS 18.55) DNEVNIK VREME, MAGNET, ŠPORT FESTIVAL SLOVENSKEGA FILMA, PRENOS (VPS 20.00) SKICA ZA PORTRET JEZNEGA FILMARJA: REŽISER VOJKO DULETIČ - DOBITNIK BADJUROVE NAGRADE ZA ŽIVLJENJSKI OPUS (VPS 21.15) ODMEVI, KULTURA, ŠPORT, VREME (VPS 22.00) SVETO IN SVET: ŽENSKA MED TRADICIJO IN PRIHODNOSTJO (VPS 22.55) NOČNI IZBOR DNEVNIK, VREME, MAGNET, ŠPORT DNEVNIK ZAMEJSKE TV (VPS 00.55) RECEPT ZA ZDRAVO ŽIVLJENJE: PLJUČNA BOLEZEN PAPIRNATI ZMAJ, LIBANONSKO-FRANCOSKI FILM (VPS 02.10) SVETO IN SVET: ŽENSKA MED TRADICIJO IN PRIHODNOSTJO INFOKANAL Demokracija • 45/2004 tv program Slovenija 2 TevePika EE 6.30 9.05 9.05 9.35 10.05 11.00 11.30 16.40 17.25 18.15 18.45 19.00 20.00 21.00 21.50 23.30 0.00 INFOKANAL TEDENSKI IZBOR CITY FOLK, LJUDJE EVROPSKIH MEST MOSTOVI - HIDAK: POTEPANJA • BARANGOLjSOK OTROŠKI INFOKANAL TV PRODAJA ZABAVNI INFOKANAL TV PRODAJA KARTEL, NEMŠKA DOKUMENTARNA ODDAJA, PONOVITEV VIDEOSPOTNICE: MONO, PONOVITEV ^ SKOZI ČAS (VPS 18.45) KONČNICA, PONOVITEV 2lVL|EN|E Z VOLKOVI, ANGLEŠKI FILM 0 PIANISTKI HELENE GRIMAUD (VPS 20.05) ŠTIRJE MEANDRI JEZERA, DOKUMENTARNA ODDAJA (VPS 21.05) VARUH MEJE, SLOVENSKI FILM, PONOVITEV (VPS 21.55) VIDEOSPOTNICE: TOP (VPS 23.25) ^ INFOKANAL Kanal A 8.45 TV prodaja 8.50 Čarovnice, 3. sezona, ponovitev 20. dela ameriške nanizanke 9.40 Obalna straža na kolesih, ponovitev ameriške nanizanke 10.30 E+, ponovitev 12.30 TV prodaja 13.00 Čarovnice, 3. sezona, 21. del ameriške nanizanke 13.50 Mladi in nemirni, 4. sezona, 12. del ameriške nadaljevanke 14.45 Vsi moji otroci, 167. del ameriške nadaljevanke 15.35 TV prodaja 16.05 Obalna straža na kolesih, ameriška nanizanka 17.00 Oh, ta sedemdeseta, 1. sezona, 23. del ameriške humoristične nanizanke 17.30 jimova družina, 2. sezona, 23. del ameriške humoristične nanizanke 18.50 E+ 20.00 Ekstra magazin ^ 20.50 Lepotni čarovniki, ameriška dokumentarna oddaja 21.50 Vsi županovi možje, 5. sezona, 15. del ameriške humoristične nanizanke 22.20 Raymonda imajo vsi radi, 7. sezona, 23. del ameriške humoristične nanizanke 22.50 Radijska postaja, 5. sezona 1. del ameriške humoristične nanizanke 23.20 Ruby Wax, pogovorna oddaja Pop TV 7.55 8.45 10.30 11.00 11.50 12.45 13.40 14.10 15.00 15.55 16.55 17.55 18.00 19.00 20.00 21.45 22.40 22.45 23.40 1.25 2.25 Ricki Lake, ponovitev pogovorne oddaje Rubi, ponovitev 45. dela mehiške nadaljevanke Klon, ponovitev 151. dela brazilske nadaljevanke TV prodaja Zrelo srce, ponovitev 16. dela mehiške nadaljevanke Vrtnarjeva hči, ponovitev 79. dela mehiške nadaljevanke Preverjeno, ponovitev TV prodaja Ricki Lake, pogovorna oddaja Vrtnarjeva hči, 80. del mehiške nadaljevanke Zrelo srce, 17. del mehiške nadaljevanke Klon, 152. del brazilske nadaljevanke 24UR - vreme Rubi, 46. del mehiške nadaljevanke 24UR TV kriminalka: Umetne laži, kanadski film Monk, 1. sezona, 10. del ameriške nanizanke XXL premiere Zakon in red: Enota za posebne primere, 2. sezona, 10. del ameriške nanizanke Kje spi krivda?, angleški film, 1/2 24UR, ponovitev Nočna panorama 9.00 Poslovni studio, dnevno informativna oddaja, pon 9.30 Kipet z jasnovidko Maručo, pon 10.00 Iz Šumadije do beograda, pon 10.30 Jana, oddaja o sončni strani življenja,, Kardiomobil, pon 11.00 Koncert "žametne vrtnice" Murska Sobota, 2 del, vodi: Boris Kopitar, pon 12.00 Naša mala klinika, slovenska nanizanka, pon 13.00 Glasbeni mozaik 16.30 To morate vedeti!, kontaktna oddaja, tema: davki, vodi: Ivan Simič, pon 17.30 V družbi z Baziiko in Nurtilabom, prvič 17.45 Z glavo na zabavo, pon 18.00 Do zdravja tudi tako, vodi: jana Debeljak, prvič 18.30 Poslovni studio, dnevno informativna oddaja, živo 19.00 Razgledovanja, potopisna reportaža, prvič 1930 Jana, oddaja o sončni strani življenja, vegeterianska restavracija Vededrom, pon 20.00 ABCD, svet avtomobilizma, prvič 20.30 Aktualno poučna oddaja, prvič 21.00 Živeti zdravo, vodi: Milka Krapež, prvič 21.30 24 UR, informativna oddaja 22.30 Poslovni studio, dnevno informativna oddaja, pon 23.00 Preverjeno POP TV 00.00 Glasbeni mozaik Prva TV B QS PCP 16.30 16.50 17.25 18.05 18.40 18.55 19.00 19.55 20.00 21.00 21.30 22.00 22.50 22.50 23.50 0.20 0.20 1.15 1.35 2.15 2.45 3.40 4.10 MOSTOVI - HIDAK: POD DROBNOGLEDOM - NAGYOT ALATT (VPS 15.55) POROČILA, ŠPORT, VREME (VPS 16.30) NA LINIJI, ODDAJA ZA MLADE (VPS 16.50) ŠTAFETA MLADOSTI (VPS 17.25) RESNIČNA RESNIČNOST (VPS 18.10) RISANKA (VPS 18.40) VREME (VPS 18.55) DNEVNIK VREME, MAGNET, ŠPORT TEDNIK (VPS 20.00) OSMI DAN (VPS 21.00) KNJIGA MENE BRIGA ■ LOJZE KOVAČIČ: LITERATURA ALI ŽIVLJENJE (VPS 21.30) ODMEVI, KULTURA, ŠPORT, VREME (VPS 22.00) GLASBENI VEČER G. MAHLER: PESMI IZ DEČKOVEGA ČUDEŽNEGA ROGA. BERNARDA FINK, MARKO FINK, ORKESTER SLOVENSKE FILHARMONIJE IN LEOPOLD HAGER (VPS 22.50) DEBUTJUNGERS/NGER-J. BRAHMS: NOVE PESMI, OP. 65, POSNETEK KONCERTA S FESTIVALA BREŽICE 2004 (VPS 23.35) NOČNI IZBOR DNEVNIK, VREME, MAGNET, ŠPORT DNEVNIK ZAMEJSKE TV (VPS 01.00) ŠTAFETA MLADOSTI RESNIČNA RESNIČNOST TEDNIK OSMI DAN SPET DOMA Pop TV PCP TV 7.55 8.45 9.40 10.30 U.OO 11.50 12.45 13.40 14.10 15.00 15.55 16.55 17.55 18.00 19.00 20.00 21.30 22.10 23.05 23.10 0.05 1.50 2.50 07.00 Pokemonl, slnhronlzlrana risana serija 07.30 Yu-GI-Oh, risana serija 08.00 Tri v vrsto 08.30 Spomin 09.00 TV prodaja 09.30 Risanke 10.00 TV prodaja 10.30 Risanke 11.00 Yu-Gi-Oh, risana serija 11.30 TV prodaja 12.00 Sto izložb, sto strasti, ponovitev 12.30 TV prodaja 13.00 Leteči Start, ponovitev 14.00 Agencija, 2. del 2. sezone ameriške nanizanke 15.00 Robinson Crusoe, ameriška drama, 1997 17.00 Sto izložb, sto strasti, 309. del italijanske telenovele 17.30 Pokemonl, sinhronizlrana risana serija 18.00 Yu-Gi-Oh, risana serija 18.30 TV prodaja 19.00 Tri v vrsto 19.30 Spomin 20.00 Črna kronika, 6. del bosanske nanizanke 20.30 Supernova MTS 22.30 Janja, ponovitev 23.00 Moda 00.00 Reporter X 00.30 TV prodaja ČETRTEK, 11.11.2004 Slovenija 2 6.30 9.05 9.35 10.05 11.00 11.30 15.45 16.30 17.30 18.05 18.15 20.00 22.05 23.55 0.30 1.00 2.35 INFOKANAL EVROPSKI MAGAZIN, ODDAJA TV MARIBOR (VPS 09.05) MOSTOVI - HIDAK, PONOVITEV OTROŠKI INFOKANAL TV PRODAJA ZABAVNI INFOKANAL TV PRODAJA ZIBELKE SVETOVNIH KULTUR, NEMŠKA DOKUMENTARNA SERIJA, 5/12, PONOVITEV VIDEOSPOTNICE: TOP, PONOVITEV ^ SKOZI ČAS (VPS 18.05) PISMA LJUBEZNI, NEMŠKI FILM, PONOVITEV (VPS 18.20) LJUBLJANA: EVROLIGA V KOŠARKI, UNION OLIMPIJA • BARCELONA, PRENOS (VPS 20.00) POSEBEN POGLED: POMLAD V MESTECU, KITAJSKI FILM (VPS 22.05) VIDEOSPOTNICE: VROČE (VPS 23.55) NA LINIJI, ODDAJA ZA MLADE, PONOVITEV ZADNJI, ITALIJANSKI FILM, 1. DEL, PONOVITEV (VPS 00.55) INFOKANAL Kanal A Slovenija 1 a 6.20 6.20 6.30 7.00 9.00 9.05 9.05 9.55 10.00 10.35 11.30 1155 13.00 13.15 15.05 TEDENSKI IZBOR KULTURA ODMEVI DOBRO JUTRO (VPS 07.00) POROČILA (VPS 09.00) TEDENSKI IZBOR MALE SIVE CELICE, KVIZ RISANKA ZGODBE IZ ŠKOLJKE RECEPT ZA ZDRAVO ŽIVLJENJE: PLJUČNA BOLEZEN OD SRCA, AVSTRALSKA POLJUDNOZNANSTVENA SERIJA, 1/6 POTOVANJE PREDALEČ, DOKUMENTARNA SERIJA, 7., ZADNJI DEL POROČILA, ŠPORT, VREME SPET DOMA, PONOVITEV KRIZA S TALCI V MOSKOVSKEM GLEDALIŠČU, ANGLEŠKA DOKUMENTARNA ODDAJA, PONOVITEV 8.45 8.50 9.40 10.30 12.30 13.00 13.50 14.45 15.35 16.05 17.00 17.30 18.00 20.00 23.05 TV prodaja Čarovnice, 3. sezona, ponovitev 21. dela ameriške nanizanke Obalna straža na kolesih, ponovitev ameriške nanizanke E+, ponovitev TV prodaja Čarovnice, 3. sezona, zadnji del ameriške nanizanke Mladi in nemirni, 4. sezona, 13. del ameriške nadaljevanke Vsi moji otroci, 168. del ameriške nadaljevanke TV prodaja Obalna straža na kolesih, ameriška nanizanka Oh, ta sedemdeseta, 1. sezona, 24. del ameriške humoristične nanizanke jimova družina, 2. sezona, 24. del ameriške humoristične nanizanke E+ Krimič: Umori na podeželju: Mrtvečeva enajstica, angleški film Mrtve priče, 3. sezona, 4. del angleške nanizanke Samo bedaki in konji, 6. sezona, 6. del angleške humoristične nanizanke Ruby Wax, pogovorna oddaja Ricki Lake, ponovitev pogovorne oddaje Rubi, ponovitev 46. dela mehiške nad. Klon, ponovitev 152. dela brazilske nad. TV prodaja Zrelo srce, ponovitev 17. dela mehiške nad. Vrtnarjeva hči, ponovitev 80. dela mehiške nadaljevanke Monk, 1. sezona, ponovitev 10. dela ameriške nanizanke TV prodaja Ricki Lake, pogovorna oddaja Vrtnarjeva hči, 81. del mehiške nadaljevanke Zrelo srce, 18. del mehiške nadaljevanke Klon, 153. del brazilske nadaljevanke 24UR - vreme Rubi, 47. del mehiške nadaljevanke 24UR Trenja Popolni četrtek: Seks v mestu, 6. sezona, 11. del ameriške nanizanke Alias, 2. sezona, 11. del ameriške nanizanke XXL premiere Zahodno krilo, 5. sezona, 10. del ameriške nanizanke Kje spi krivda?, angleški film, 2/2 24UR, ponovitev Nočna panorama TevePika EE 9.00 Poslovni studio, dnevno informativna oddaja, pon 9.30 Computer line, oddaja o računalništvu, pon 10 00 Na piki, aktualna pogovorna oddaja, pon 11.00 Jana, oddaja o sončni strani življenja, vegeterianska restavracija Vededrom, pon 11.30 V harmoniji z naravo, pon 12.00 ŠKL, šolska košarkarska liga, prvič 13.00 Samozdravilna energetska metoda Rudija Klariča, pon 13.30 Preverjeno, POP TV, pon 14.30 Glasbeni mozaik 17 00 Do zdravja tudi tako, vodi: Jana Debeljak, pon 17.30 Štiri tačke, oddaja o hišnih ljubljencih, prvič 18.00 Zrela leta z Melanijo Šter, prvič 18.30 Poslovni studio, dnevno informativna oddaja, živo 19.00 Kulturne drobtinice, Ekobazar in slopak, pon 19.30 Živeti zdravo, vodi: Milka Krapež, pon 20.00 To morate vedeti!, kontaktna oddaja, Alfred Vogel, pionir naravnega zdravljenja 21.00 A TO JE TO!?, poučno zabavna oddaja z Rezo, prvič 21.30 24 UR, informativna oddaja 22.30 Poslovni studio, dnevno informativna oddaja, pon 23.00 Ekstra magazin 0.00 Glasbeni mozaik Prva TV B QB 07.00 Pokemonl, sinhronizirana risana serija 07.30 Yu-GI-Oh, risana serija 08.00 Tri v vrsto 08.30 Spomin 09.00 TV prodaja 09.30 Risanke 10.00 TV prodaja 10.30 Risanke 11.00 Yu-Gi-Oh, risana serija 11.30 TV prodaja 12.00 Sto izložb, sto strasti, ponovitev 12.30 TV prodaja 13.00 Supernova MTS, ponovitev 15.00 Nor na Iris Blond, Italijanska romantična komedija, 1996 17.00 Sto izložb, sto strasti, 310. del italijanske telenovele 17.30 Pokemonl, sinhronizlrana risana serija 18.00 Yu-Gi-Oh, risana serija 18.30 TV prodaja 19.00 Tri v vrsto 19.30 Spomin 20.00 Črna kronika, 7. del bosanske nanizanke 20.30 Hočeš nočeš, razvedrilna oddaja 21.00 Gostilna pr* Nandiju, razvedrilna oddaja 22.00 Krogle nad Broadwayem, ameriška komedija, 1994 00.00 TV prodaja 00.30 TV prodaja_ Demokracija • Četrtek, 4. novembra 2004 radijski program RADIO OGNJIŠČE PETEK 05.00 Pogumno v novi dan 05.10 Vreme, ceste 05.30 Poroiila 05.45 Napovednik programa 06.00 Svetnik dneva 06.10 Biser za dušo 06.20 Prognostik 06,30 Kratke novice 06.35 Klidemo 113 06.45 Sejalec seje besedo (dnevni odlomki Božje besede z razlago) 07.00 Zvonjenje 07.15 Blm-bam-bom 07.30 Poročila+AMZS, osmrtnice, obvestila 07.50 Jezikovni brevlr 08.00 Kmetijski nasvet 1.30 Koledar prireditev 08.45 Spominjamo se 09.00 Poročila 09.15 Napovednik 10.00 Poročila 11.00 Kratke novice, VaSa pesem 11.15 Knjižne minute (presoje) 12.00 Zvonjenje 12.05 Biser za dušo 12.15 VošCIlo PRO-jevcem 12.30 Poročila, osmrtnice, obvestila 13.00 Mali oglasi 14.00 Kratke novice 14.05 Napovednik 14.15 CV v etru 14.30 Kulturni utrinki 14.45 Komentar tedna 15.00 INFO oddaja 15.30 Osmrtnice, obvestila 15.50 Koledar prireditev 17.00 Ob petkih pospravljamo podstrešje 18.00 Poročila, Vaša pesem 18.15 2. in 4. Skriti zaklad 19.00 Glas Amerike 19.10 Kratke novice 19.15 Napovednik 19.30 Za otroke 19.45 Sejalec seje besedo (ponov.) 20.00 Radio Vatikan 20.20 Kaj bo jutri na R.O.? 20.30 Iz Mohorjeve skrinje 21.15 Ponovitev Komentarja tedna 21.30 Mozaik dneva 22.00 Klasična glasba Ponovitve: 15.00 15.30 15.50 16.00 17.00 18.00 18.15 19.30 19.45 20.00 20.20 20.30 21.00 21.15 22.00 23.00 24.00 04.40 INFO oddaja Osmrtnice, obvestila Koledar prireditev Mali oglasi Slovene' Slovenca vabi Poročila, Vaša pesem Naš gost Poročila Sejalec seje besedo (ponov.) Radio Vatikan Kaj bo jutri na R.O.? Radijska molitev Škofov govor pred nedeljo 1. Gospod kliče 2.-4. Vodnik po Sv. pismu 3. Jezus živi Ponovitve: Za življenje Obala neznanega Slovene' Slovenca vabi Radio Vatikan NEDELJA 23.00 Doživetja gora in narave 04.40 24.00 Srečno na poti 04.40 Radio Vatikan F SOBOTA 05.00 05.10 05.00 Pogumno v novi dan 05.30 05.10 Vreme, ceste 05.45 05.30 Poročila 06.00 05.45 Napovednik programa 06.10 06.00 Svetnik dneva 06.20 06.10 Biser za dušo 06.30 06.20 Prognostik 06.35 06.30 Kratke novice 06.45 06.35 Kličemo 113 06.45 Sejalec seje besedo (dnevni odlomki Božje 07.00 besede z razlago) 07.15 07.00 Zvonjenje 07.30 07.30 Poročila+AMZS, osmrtnice, obvestila 07.50 07.50 Jezikovni brevir 08.00 08.00 Naravoslovne zanimivosti 08.30 08.30 Koledar prireditev 08.45 08.45 Spominjamo se 09.00 09.00 Sobotna iskrica 09.15 10.30 Poročila, Vaša pesem 10.00 11.00 Za življenje, danes in jutri: 1. Besede mičejo 11.00 2. Zakonci 3. Svet oblikuje mlade 4. Betanija 11.15 12.00 Zvonjenje 12,00 12.05 Biser za dušo 12.05 12.15 Voščilo PRO-jevcem 12.15 12.30 Poročila, osmrtnice, obvestila 12.30 13.00 Glasbena voščila 13.00 05.00 Pogumno v novi dan 05.10 Vreme, ceste 05.30 Poročila 05.45 Napovednik programa 06.00 Svetnik dneva 06.10 Biser za dušo 06.20 Prognostik 06.30 Kratke novice 06.35 Kličemo 113 06.45 Škofov govor za nedeljo (ponov.) 07.00 Zvonjenje 07.30 Poročila+AMZS, osmrtnice, obvestila 07.50 Jezikovni brevir 08.00 Iz življenja vesoljne Cerkve 08.30 Koledar prireditev 08.45 Spominjamo se 09.00 Prenos sv. maše 10.00 Oznanila 10.15 Graditelji slovenskega doma 11.00 Poročila, osmrtnice, obvestila 11.15 Kmetijska oddaja 12.00 Zvonjenje 12.05 Biser za dušo 12.15 Voščilo PRO-jevcem 12.30 Glasbena voščila 15.00 INFO oddaja 15.30 Osmrtnice, obvestila 15.50 Koledar prireditev 17,00 Slovencem po svetu in domovini 18.30 Sakralna glasba 19.30 Za otroke 19.45 Škofov govor za nedeljo 20.00 Radio Vatikan 20.20 Kaj bo jutri na R.O.? 20.30 Obala neznanega - izzivi vere 21.30 Radijski roman Ponovitve: 22.00 Naš gost 23.00 Iz življenja vesoljne Cerkve 23.30 Sobota ob 21.15 00.30 Graditelji Radio Vatikan PONEDELJEK Pogumno v novi dan Vreme, ceste Poročila Napovednik programa Svetnik dneva Biser za dušo Prognostik Kratke novice Kličemo 113 Sejalec seje besedo (dnevni odlomki Božje besede z razlago) Zvonjenje Bim-bam-bom Poročila+AMZS, osmrtnice, obvestila Jezikovni brevir Kmetijski nasvet Koledar prireditev Spominjamo se Poročila Napovednik Poročila Kratke novice, Vaša pesem Iz založbe TDO Zvonjenje Biser za dušo Voščilo PRO-jevcem Poročila, osmrtnice, obvestila Mali oglasi 13.30 Stare, ma lepe 14.00 Kratke novice 14.05 Napovednik 14.15 GV v etru 14.30 Kulturni utrinki 15.00 INFO oddaja 15.30 Osmrtnice, obvestila 15.50 Koledar prireditev 17.00 1. Zdravstvena 2. O šolstvu 3. Pravne zagate 4. Za streho nad glavo 18.00 Poročila, Vaša pesem 18.15 Glasovanje za Vašo pesem 19.00 Glas Amerike 19.10 Kratke novice 19.15 Napovednik 19.30 Za otroke 19.45 Sejalec seje besedo (ponov.) 20.00 Radio Vatikan 20.20 Kaj bo jutri na R.O.? 20.30 Prijatelji radia Ognjišče 21.30 Mozaik dneva 22.00 1. Zanimivosti nočnega neba Ponovitve: 23.00 Sakralna glasba 24.00 Slovencem po svetu in domovini 04.40 Radio Vatikan TOREK 05.00 05.10 05.30 05.45 06.00 06.10 06.20 06.30 06.35 06.45 07.00 07.15 07.30 07.50 08.00 08.30 08.45 09.00 09.15 10.00 11.00 12.00 12.05 12.15 12.30 13.00 14.00 14.05 14.15 14.30 15.00 15.30 15.50 16.00 17.00 18.00 18.15 19.00 19.10 19.15 19.30 19.45 20.00 20.20 20.30 21.30 22.00 23.00 24.00 04.40 Pogumno v novi dan Vreme, ceste Poročila Napovednik programa Svetnik dneva Biser za dušo Prognostik Kratke novice Kličemo 113 Sejalec seje besedo (dnevni odlomki Božje besede z razlago) Zvonjenje Blm-bam-bom Poročila+AMZS, osmrtnice, obvestila Jezikovni brevir Kmetijski nasvet Koledar prireditev Spominjamo se Poročila Napovednik Poročila Kratke novice, Vaša pesem Zvonjenje Biser za dušo Voščilo PRO-jevcem Poročila, osmrtnice, obvestila Mali oglasi Kratke novice Napovednik GV v etru Kulturni utrinki INFO oddaja Osmrtnice, obvestila Koledar prireditev Glasbena voščila Šport na Radiju Ognjišče I. Poročila, Vaša pesem Šport na Radiju Ognjišče II. Glas Amerike Kratke novice Napovednik Za otroke Sejalec seje besedo (ponov.) Radio Vatikan Kaj bo jutri na R.O.? 1. luč v temi, 3. Vstani In hodi 2. 4. in 5. Juretov večer Mozaik dneva 1. In 3. Sončna pesem, 2. 4. in 5, Svetloba In sence Ponovitve: Ponedeljek ob 17.00 Prijatelji radia Ognjišče Radio Vatikan 07.00 Zvonjenje 07.15 Blm-bam-bom 07.30 Poročila+AMZS, osmrtnice, obvestila 07.50 |ezlkovni brevir 08.00 Kmetijski nasvet 08.30 Koledar prireditev 08.45 Spominjamo se 09.00 Poročila 09.15 Napovednik 10.00 Poročila 10.15 Srečno na poti 11.00 Kratke novice, VaSa pesem 12.00 Zvonjenje 12.05 Biser za dušo 12.15 Voščilo PRO-jevcem 12.30 Poročila, osmrtnice, obvestila 13.00 Zlati zvoki 14.00 Kratke novice 14.05 Napovednik 14.15 GV v etru 14.30 Kulturni utrinki 15.00 INFO oddaja 15,30 Osmrtnice, obvestila 15.50 Koledar prireditev 16.00 Mali oglasi 17.00 Pogovor o 18.00 Poročila, VaSa pesem 18.15 Aktualna tema 19.00 Glas Amerike 19.10 Kratke novice 19.15 Napovednik 19.30 Za otroke 19.45 Sejalec seje besedo (ponov.) 20.00 Radio Vatikan 20.20 Kaj bo jutri na R.O.? 20.30 Sveta vera bodi vam luč (radijska kateheza) 21.30 Mozaik dneva 22.00 Glasba z znamko Ponovitve: 23.00 Šport na Radiju Ognjišče 04.40 Radio Vatikan ČETRTEK SREDA 05.00 Pogumno v novi dan 05.10 Vreme, ceste 05.30 Poročila 05.45 Napovednik programa 06.00 Svetnik dneva 06.10 Biser za duSo 06.20 Prognostik 06.30 Kratke novice 06.35 Kličemo 113 06.45 Sejalec seje besedo (dnevni odlomki Božje besede z razlago) 07.00 Zvonjenje 07.15 Blm-bam-bom 07.30 Poročila+AMZS, osmrtnice, obvestila 07.50 Jezikovni brevir 08.00 Kmetijski nasvet 08.30 Koledar prireditev 08.45 Spominjamo se 09.00 Poročila 09.15 Napovednik 09.30 Založba Družina 10.00 Poročila 10.15 Doživetja gora in narave 11.00 Kratke novice, VaSa pesem 12.00 Zvonjenje 12.05 Biser za dušo 12.15 Voščilo PRO-jevcem 12.30 Poročila, osmrtnice, obvestila 13.00 Mali oglasi 14.00 Kratke novice 14.05 Napovednik 14.15 GV v etru 14.30 Kulturni utrinki 14.45 Komentar Družine 15.00 INFO oddaja 15.30 Osmrtnice, obvestila 15.50 Koledar prireditev 16.00 Glasbena voščila 18.00 Poročila, Vaša pesem 18.15 1 .-3, Dijaška oddaja 2.-4. Skavtskl potep 19.00 Glas Amerike 19.10 Kratke novice 19.15 Napovednik 05.00 Pogumno v novi dan 19.30 Za otroke 05.10 Vreme, ceste 19.45 Sejalec seje besedo (ponov.) 05.30 Poročila 20.00 Radio Vatikan 05.45 Napovednik programa 20.20 Kaj bo jutri na R.O.? 06.00 Svetnik dneva 20.30 Karavana prijateljstva I. 06.10 Biser za dušo 21.30 Mozaik dneva 06.20 Prognostik 22.00 Karavana prijateljstva II. 06.30 Kratke novice Ponovitve: 06.35 Kličemo 113 23.00 Pogovor o 06.45 Sejalec seje besedo (dnevni odlomki Božje 24.00 Sveta vera bodi vam luč besede z razlago) 04.40 Radio Vatikan © Demokracija • 45/2004 športna kolumna Esad Babačič Nova sezona NBA bo lahko še zelo vroča, saj se je ob koncu prejšnje razšla dinastija L A. Lakers. pa tudi San Antonio Spurs niso več tako ubijalski, kot je sprva kazala. Edini, ki so zadržali prvotno stanje, so še vedno aktualni prvaki Pistons. Detroit bi tako znal tudi v drugo izkoristiti krizo San Antonia in razbiti dvojec Bryant-Shaq. Seveda je vprašanje, ali si lahko po dolgih letih obetamo zanimivejšo košarko od tiste, ki smo jo gledali zadnjih nekaj let. Dobrodošel, Zmago Osebno sem prepričan, da ne more biti tako, saj se v bistvu ni kaj veliko spremenilo. Kakšnih novih obetavnih igralcev, ki bi lahko pokazali več duha od svojih sodobnikov, nikakor ni na spregled, o čemer smo se lahko prepričali tudi na olimpijskih igrah, kjer je "sanjsko moštvo" izgubljalo tekmo za tekmo. Povsem brez skrbi lahko pričakujemo nadaljnjo stagnacijo košarke NBA, ki je očitno zašla v slepo ulico. Surova moč in vrhunsko znanje nekaterih posameznikov očitno niso več zadostno poroštvo za prebavljivo košarko. Tudi čedalje večji vpliv evropskih igralcev na igro najmočnejših moštev ni prinesel kakšnega otipljivega rezultata. Zanimivo bo opazovati nov začetek "malega bojevnika", ki se je končno rešil svojega prijatelja Kobeja. Miami se zdi pravšnje mesto za novi začetek, saj gre za moštvo, ki je od nekdaj gojilo trdo obrambo. Samo spomnimo se slovitih obračunov med Mi-amijem in New Yorkom, ki so bili vedno na robu incidenta, nemalokrat pa so pele celo pesti. V takšnem okolju bi lahko O'Neal našel novo motivacijo, potem ko jo je v svojem nekdanjem moštvu dodobra izčrpal. Povsem lahko bi se zgodilo, da na liderski poziciji spet zacveti. Izziv več je zanj nezaupnica moštva L. A. Lakers, ki se je odločilo za Kobeja. Mnogi so prepričani, da "jezerniki" brez Sha- qa ne bodo mogli po poteh stare slave, drugi verjamejo, da bo edini resni kandidat za Jorda-novega naslednika šele zdaj pokazal, kdo je resnični šef v ligi. Težava je le v tem, da ob sebi nima vsaj približno tako dobrih igralcev, kot jih je imel nekoč Michael. Res ne vem, kako si to predstavljajo v Los Ange-lesu, kjer kar mrgoli sumljivega blaga, kakšnih mladih upov pa tudi ni na vidiku. Kobe je definitivno premalo. Sam ne more nihče, o čemer se je v minulih letih prepričalo že veliko zvezdnikov NBA na čelu s Iver-sonom in Kiddom. Tudi Dun-can očitno potrebuje nekoga, ki bo vlekel barko njegovega moštva. Morda Ginobili vendarle ni dovolj. Po drugi strani ima Shaq za seboj mlado in boja željno moštvo, ki ni obremenjeno s preteklostjo in prevelikimi pričakovanji. Vsekakor dobro izhodišče za nekaj velikega. Si- letos vse kot po maslu, ampak o tem se bomo še razpisali. Sicer pa je bil minuli konec tedna velik za slovensko košarko, saj se vanjo počasi, a zanesljivo vrača Zmago Sagadin. Ljubezen med njim in Crveno zvezdo seje končala enako vroče, kot se je začela. Naša košarka bi gotovo potrebovala človeka železne discipline, kakršen je Zmago, čeprav se mi zdi, da se bo naš najuspešnejši trener za nekaj časa umaknil in počakal na boljše čase. Pred nami je evroliga in že zdaj smo radovedni, kakšne čudeže bo spet delala Olim-pija, ki je vsaj za zdaj boljša od lanske. Okrepitve se navsezadnje niso izkazale za tako slabo naložbo, kar velja predvsem za Rodrigueza in Bocevskega, prav pa bo prišel tudi Mance. Kako se bo hitra varianta obnesla proti najmočnejšim evropskim ekipam, bomo šele videli, zdi pa se, da kakšnega poloma Minuli konec tedna je bil velik za slovensko košarko, saj se vanjo počasi, a zanesljivo vrača Zmago Sagadin. Ljubezen med njim in Crveno zvezdo se je končala enako vroče, kot se je začela. cer pa ne vidim razloga, zakaj ne bi Pistons ponovili tornada iz minule sezone, ko so pometali s kolektivno igro. Kakšne druge nevarnosti letos res ne vidim, razen če se spet ne strga New Jerseyju ali pa se končno dvigne Houston, ki si je privoščil McGradyja. Malo se mi smilijo tisti navijači Los Ange-lesa, ki so prepričani, da bo šlo letos ne bomo doživeli. Torej je pred nami še ena solidna evropska sezona našega najmočnejšega kolektiva, ki pa še vedno ni na takšni ravni, kot od njega pričakujejo. Toda pustimo se presenetiti. Pozitivno seveda. Demokracija • Četrtek. 4. novembra 2004 Blaža Klemenčič bo v svojem natančno začrtanem Štiriletnem ciklusu zagotovo prehitela še marsikatero tekmovalko. Poleg dobre pripravljenosti je k letošnjim izvrstnim uspehom zagotovo pripomoglo tudi odlično kolo znamke ir.comp, ki ga je posebej za Blažo Klemenčič naredil Igor Rozman iz Velenja, Je izredno lahko in vzdržljivo, karbonsko, ročno narejeno, okvir pa tehta samo 1.100 gramov. Ali bo slovenska kraljica blatnih brezpotij vlivala strah in trepet tudi vsej svetovni gorskokolesarski smetani? Pred in tudi nad Blažo Klemenčič je bila letos za vse nepremagljiva Norvežanka Dahlejeva. Žensko kolesarstvo je prepogosto zapostavljeno. Je že res, da si nobena ne zasluži takšnih naporov... A če obstaja enakopravnost, je treba izenačiti merila in izreči vso podporo tudi kolesarkam. Emanci-piran svet je namreč lepši in popolnejši. Zatorej moško usmerjenemu kolesarskemu športu, v zadnjem času preplavljenemu s številnimi do- -I ■ pinškimi škandali, zagotovo ne bi škodil kak ženski čar. Zdi se, da bo mestoma "škandalozno" kolesarstvo v naslednjih letih moralo tudi v Sloveniji odlomiti bistveno večji kos pozornosti ženskam. Natančneje Blaži Klemenčič! Letošnja pravkar končana sezona je bila namreč prelomna in je hkrati napovedala skorajšnje rojstvo nove slovenske športne junakinje. Izjava je morda še nekoliko preuranjena, vendar se v 24-letni Blaži iz Selške doline skriva tista tekmovalnost in nepopust-ljivost, ki bi jo že po verjetnostnem računu morala popeljati med "velike". Seveda še z obilo nadaljnje vadbe, odrekanja in zanesenjaštva... Ob sreči z vselej odločujočim zdravjem (poškodbami) bi naši gorski kolesarki slednjič lahko uspelo skleniti štiriletni (olimpijski) ciklus, ki si ga je kot na gorskokolesarskih brezpotjih in divjinah) v naslednjem štiriletnem ciklusu pomenilo predvsem osvežitev. "Prehod z gorskega na cestno kolo ni težak, vendar pa ostajam zvesta gorskemu kolesarstvu, kjer bo kros še naprej moja paradna disciplina." Iz MX v 0X Pri njenem napredku pa se postavljata dve (sicer premostljivi) oviri. Blaža Klemenčič je namreč letos zasijala v gorskokolesarski disciplini, imenovani Marathon Cross Country (MX), ki pa ni olimpijska. Med olimpijske discipline denimo ne sodita niti čedalje bolj priljubljena r - _T rJ r S— — — — - skupaj s trenerjem Robertom Pin-taričem (prav tako izjemno uspešnim kolesarjem, ki je na OI v Atlan-ti 1996 tekmoval v cestnem krono-metru) začrtala že pred Atenami in bo trajal vse do Pekinga 2008. "Tam želim osvojiti olimpijsko medaljo!" Prvo žensko kolesarsko odličje Na čem torej Blaža Klemenčič gradi ta optimizem in v čem vidi oporo za olimpijski naskok? Predvsem na letošnji izjemno uspešni sezoni, kjer seje domala povsem približala svetovnemu vrhu, in svoji dosedanji karieri, ki jo odraža postopnost in zasvojenost s športom, saj se že štirinajsto leto intenzivno ukvarja z njim (osem let je trenirala športno plezanje, zadnjih sedem let pa tekmuje v gorskem kolesarstvu). Drugo julijsko nedeljo je na svetovnem prvenstvu v Avstriji (Bad Goisern - Bad Ischl - Ausseer-land) dosegla svoj največji uspeh -tretje mesto na tekmi v maratonu. Blaža je tako postala prva slovenska kolesarka z odličjem s svetovnega prvenstva. Da pa bi bila mera polna, je komaj dva tedna pozneje v poljskem Walbrzych - Ksiazu v isti disciplini postala še evropska prvakinja. Na septembrskem 15. SP v francoskem Les Getsu zaradi zdravstvenih težav ni nastopila, je pa zato nekaj dni zatem prestopila še en svoj športni mejnik. Na SP v cestnem kolesarstvu v italijanskem Bardolinu ni le prvič v karieri nastopila v vožnji na čas, temveč je na tekmovanju celo prvič sedla na cestno "specialko". Neizkušena Blaža je potem v absolutni ženski konkurenci osvojila solidno 22. mesto in s tem napovedala, da ji bo cestno kolesarjenje (kjer se sicer počuti precej bolj divje "Downhill (DH)" - spust in "4 -Cross (4X)", kjer se štirje tekmovalci med seboj spopadejo v najrazličnejših naravnih in umetnih problemih; olimpijska disciplina pa je t. ¡.Olympic Cross Country (OX). Blažin maraton in gorsko kolesarjenje olimpijskega formata čez drn in strn pa se razlikujeta pravzaprav samo v dolžini, saj se maraton vozi približno 5 do 6 ur, medtem ko olimpijsko disciplino navadno prevozijo v uri in pol do dveh. Le-to je marketinško precej primernejše za TV-prenose. Kle-menčičeva bo morala torej čim prej presedlati na olimpijsko disciplino. Samokritično meni, da bo v naslednjem obdobju morala še precej popraviti tehniko kolesarjenja. V njeni paradni disciplini je namreč precej pomembnejša vzdržljivost, v olimpijski pa je na prvem mestu surova SALZ yevbl Bike» »<■«• Beil'" y INTERSPORT evbl S A IZ O Demokracija • 45/2004 šport tekmovalčeva moč. Prav v tem pogledu se je letos najbolj izkazala Nor-vežanka Gunn-Rita Dahle, ki je zlahka pomeda s konkurenco na najpomembnejšem tekmovanju, na OI v Atenah, pri tem pa postala še svetovna prvakinja v maratonu (drugouvrš-čeno Rusinjo Irino Kalentievo ter Klemenčičevo je ugnala za neverjet-nih 20 minut), v olimpijski disciplini, za nameček pa je v slednji postala tudi evropska prvakinja. Skoraj zagotovo je Norvežankina odločitev, da na Poljskem ne bo tekmovala v maratonu, Blaži Klemenčič na široko odprla vrata k suvereni osvojitvi naslova evropske prvakinje (pred Nemko Klosejevo in Cehinjo Bublovo). Ko oranžna zamenja zeleno Druga Blažina ovira pa bi nemara lahko postala Kolesarska zveza Slovenije (KZS). Le-ta je namreč sila mačehovska do "necestnih" kolesarskih kategorij in ne predstavlja praktično nikakršne materialne opore gorskim kolesarjem - maratoncem. "KZS ne ceni dovolj naših/mojih uspehov!" Ker vsaki vrhunski športnici in športniku pomeni šport vse in je s tem tudi porok za kasnejše življenje, vrhunska pripravljenost pa se nenadno izteče kot pesek v peščeni uri, je nujno po- na kratko_Foi^gč ««h«» Blaža Klemenčič Rojena: 11.3.1980, Bukovščica pri Škof j i Loki Višina: 172 cm Teža: 56 kg Klubi: Sova Scott (Kranj) od 1998 do 2001, Završnica (2002), Uni Te-am (Ljubljana) 2003, Pintatim (Celje) od 2004 Mednarodni uspehi: evropska prvakinja v maratonu, 3. mesto na SP v maratonu, 22. mesto na SP v vožnji na čas, 27. mesto v cross countrvju (vse 2004), 34. mesto na SP, 20. mesto na EP v cross countryju (2001) Domači uspehi: državna prvakinja 2000, 2001, 2004, zmagovalka Pokala Slovenije 1999,2000,2001,2003 trebno poiskati dobrohotne sponzorje ("g3spirits" in "factory store"), ki so v Blažinem primeru precej tenko-čutnejši, kot pa je njena krovna organizacija. Le-te do sedaj sploh niso zanimali njen siloviti napredek in zgovorni rezultati. Na SP v Avstriji jo je KZS hladnokrvno izpustila iz svojega naročja in tako sploh ni nastopala v barvah slovenske članske reprezentance, temveč v barvah svojega celj- skega kluba Pintatim. Ker torej ni bila prijavljena kot reprezentantka Slovenije, je morala štartati iz začelja in ne iz prve vrste, kamor je sodila. To je bil precejšen handikep, a mu je bila na 107 km dolgi progi z 3200 m višinske razlike vseeno kos. Vse skupaj je prevozila v 5 urah in 50 minutah, v najnapornejših trenutkih pa ji je pot kapljal na klubski oranažni triko in žal ne na reprezentančnega. movalk in tekmovalcev v najrazličnejših kolesarskih kategorijah. Vendar za zdaj ni tako. Blaža Klemenčič je za naslov evropske prvakinje prejela 100.000 tolarjev, za tretje mesto na svetovnem prvenstvu pa 667 evrov. Tudi sicer so v njenem primeru denarne nagrade izjemno nizke, saj za zmago v slovenskem pokalu dobi pičlih 10.000 tolarjev, drugouvrščena pa ostane že brez denarne nagrade. Veriga za kolo, ki je potrošni material, stane denimo 7.000 tolarjev, prej omenjene nagrade za osvojena odlič-ja pa so bile komaj dovolj za vso opremo na kolesu, ki jo je uničila v kasnejših blatnih dirkah. Povsem drugače je v tujini, kjer na primer nemška gorska kolesarka Blažinega ran-ga dobiva 250.000 tolarjev na mesec. O tem Blaža lahko le sanja, a se bo ob morebitni ponovitvi rezultatskih uspehov letošnje sezone ter že znanem marketinškem in medijskem hlastanju po svežih in simpatičnih obrazih zagotovo našel pokrovitelj, ki bo nemara začel vlagati v prihodnje olimpijsko odličje. Lovro Kastelic Čakajoč na boljše čase KZS bi morala precej bolj spoštovati podobne (za zdaj redke) uspehe, saj bi si s tem lahko na najpreprostejši način razširila izbor kvalitetnih tek- armstrong do marca mi cilji, od 21 etap pa bosta dva po-Prireditelji kolesarske Dirke po samična kronometra in en ekipni. Franciji so pred kratkim na poseb- Glavna zvezda na predstavitveni sloni slovesnosti predstavili potek tek- vesnosti je bil Belgijec Johan Bruyne-- el, okoli katerega so se zbrali novinarji, da bi izvedeli, ali bo na dirki nastopil tudi njegov varovanec Lance Armstrong. "S traso dirke smo zadovoljni, Lan-ceu bo gotovo ustrezala. Toda njegova odločitev, ali bo nastopil ali ne, ni odvisna od proge, am- _____ _ pak od motivacije. Za zdaj so movanja in traso za prihodnje leto, možnosti 50:50, odločil pa se bo v feb-ko bo na sporedu 92. izvedba slo- ruatju ali marcu," je dejal Belgijec, vitega tekmovanja. Tour 2005 se bo začel 2. julija v Fromentinu, in to ne formulo 1 čakajo s prologom, ampak s pravim kro- temeljite spremembe nometrom, ki bo dolg 19 kilomet- Medtem ko se je z zadnjo dirko rov. Končal se bo 24. julija spet z v Braziliji končala letošnja sezona etapo, ki bo imela cilj na pariških formule 1, je vodstvo tega tekmo-Elizejskih poljanah. Skupno bodo vanja za naslednjo sezono že pripra-kolesarji prevozili 3.600 kilometrov, vilo nekatere spremembe, s kateri-tri etape se bodo končale z gorski- mi hočejo vodilni možje v tem špor- ze (UEFA), ki ga bodo izbirali na volitvah leta 2006. "Počaščen sem, ker se je moje ime pojavilo med kandidati za predsednika, toda zdaj želim vso svojo pozornost nameniti organizaciji svetovnega prvenstva vsvoji domovini," je dejal Beckenbauer. Na seznamu kandidatov za naslednika Lennarta Johansso-na so poleg svetovnega prvaka - kot igralca leta 1974 in kot selektorja 1990 - še Francoz Michel Platini, Anglež Geoffrey Thompson in Nizozemec Mathieu Sprengers. Beckenbauer kandidat za predsednika UEFA Legenda nemškega nogometa Franz Beckenbauer je med kandidati za predsednika Evropske nogometne zve- tu znižati stroške in narediti tekmo- vanje spet bolj razburljivo. Glavne spremembe bodo pri aerodinamiki dirkalnikov, pri gumah in zmanjševanju moči motorjev. Spremembe, ki jih bodo uveljavili že na prvi dirki naslednje sezone za VN Avstralije, pa so naslednje: med kvalifikacijami in dirko bodo morali uporabiti le en komplet gum, motorji morajo zdržati vsaj dve dirki, znižali pa bodo tudi končno hitrost bolidov. Leta 2006 bodo predstavili osemvaljni 2,4-litrski motor, ki naj bi znižal stroške izdelave in hitrost. Zdajšnje desetvalj-nike bodo odpravili leta 2008. Demokracija • Četrtek, 4. novembra 2004 © popkultura_ Duo Nataša & Zibeinik, ki se je za kratek čas umaknil iz medijskega sveta, je spet na slovenski sceni. Zatišje je bilo nujno, saj je Nataša medtem uspešno končala študij in se pripravlja na diplomo. S povsem novo podobo in skladbami se duo udarno vrača pod žaromete. Novembra se bosta predstavila na Hitovem festivalu s skladbo Na vzhodu se dani. Kako vama je uspelo premagati močno konkurenco med vsemi prijavljenimi? Verjetno je prednost skladbe v tem, da je nastala spontano in ni bila pisana z namenom. Nataši je namreč skladba v celoti zaigrala v glavi, ko je razmišljala o besedilu.Tako je bilo vse jasno pri snemanju - melodija, am-bienti, vse, midva sva samo še risala glasbeno zgodbo. Pri tem sva zelo uživala in verjetno se to čuti, da je prepričala strokovno in ljudsko komisijo. Konkurenco premagaš lahko samo s temeljitim delom, izdelanim aranžmajem in pravo skladbo, s katero lahko potem mdi nekaj poveš. Zanimivo je, da je skladba zelo modema, vendar nosi globoko sporočilo, kar ni najbolj običajno za sodobno glasbo. Govori pa o tem, da bi lahko z majhnimi dejanji narisali veliko sonca v življenje. Zajema pojem ljubezni v smislu odnosov med ljudmi, ki so zaradi sedanjega načina življelja izgubili toplino. Skladba je ekstravagant-na in zato razmišljava tudi o video-spotu, ki bi poudaril njeno vrednost. Te dni je izšel vajin novi singel Dobra zgodba. Ali to nakazuje izid novega albuma? Sva zelo blizu izdaje novega albuma; točnega datuma še ne vemo, vendar po vsej verjetnosti ob koncu leta ali pa kmalu po novem letu, tako kot je bilo pri prejšnjem albumu. Aleš, v vajinem snemalnem studiu se je zamenjalo že veliko ffM znanih imen slovenske estrade najrazličnejših glasbenih zvrsti. S katerimi si se najbolje ujel? Snemanje mi je res v veliko veselje. Najbolje se počutim v sproščeni rokerski atmosferi. Mislim, da na ljudi v studiu slabo vpliva časovni pritisk, zato nimam navade stalno gledati na uro. Z glasbeniki se rad pogovorim v odmorih, kjer se ohlajamo od precej vročega studijskega dela. Tako ob glasbeni debati pozno v noč včasih navežemo tudi bolj prijateljske stike. V zadnjem letu smo se zelo dobro ujeli s skupino Bitch boys, s katero smo ravno končali zelo obsežen projekt za ameriški trg, končujem tudi projekt Lucky cupids, snemam Čuke, Ivana Hudnika, skupino Edina beseda in še mnoge druge. Res pa je, da produciram zelo različne glasbene zvrsti, in moram priznati, da uživam v delu z vsemi, če so le dobri izvajalci. V popvodah že od samega začetka aranžiram in snemam Roka Kosmača in tudi z njim se zelo dobro razumem. Drugače pa lahko rečem, da se imamo v studiu zaradi dobrega ambienta z vsemi glasbeniki zelo lepo, samo vedno mora biti zra- ven čim več entuziazma in tako nastajajo ušesom prijazni "megabyti". Oba sta glasbenika, tudi vajina hči Ana igra klavir... lahko rečemo, da ste glasbena družina. Je življenje glasbenika v Sloveniji dovolj donosno, da lahko z njim preživiš? Midva sva verjetno med redkimi glasbeniki, ki živijo izključno od glasbe. V tujini je bilo precej bolj bogato, kar se tiče cekinov, vendar zelo naporno. Ampak tudi v Sloveniji se da dobro živeti od glasbe, vendar le s številnimi nastopi in avtorskimi deli. Res pa je, da je slovenski glasbenik doma manj cenjen kot kakšen uvožen. V 90. letih, ko sva nastopala po Zahodni Evropi, ki ima precej zahtevno in finančno razvajeno publiko, sva dobivala izredne feed backe od poslušalcev, in to je tisto, kar te vodi, da prestopiš samega sebe in izvedeš neponovljiv nastop. Pri nas so na splošno poslušalci vsaj na začetku zadržani v primerjavi s tujci, ki se dosti hitreje navdušijo. Vendar tudi pri nas kakovost prepriča, zato sva izredno vesela, da se je najina Ana odločila za klasično glasbe- no šolo klavirja, kajti le na dobri podlagi lahko gradiš svoje ideje. Med dolgoletnim glasbenim ustvarjanjem v tujini sta se spoprijateljila s svetovno znanimi ro-kerji zasedbe Scorpions. Je prišlo med vami tudi do sodelovanja? Da, spoznali smo se v Nemčiji in podpisali pogodbo z Monaco re-cords, vendar sva potem midva po dobrem premisleku zavrnila tako obliko sodelovanja . Mi smo bili že družina in toliko obveznosti ne bi mogli zdržati pa tudi otrok potem ne bi poznal staršev. Denar in slava nista najvišji dobrini življenja, če ti vse okrog uide. Zato je Herman Ra-rebell naredil izjemo in nama napisal dva komada v angleščini, ki sta potem izšla tudi v slovenski različici na najinem prejšnjem cedeju. Ohranili smo stike pa tudi v Nemčiji imava nekaj kontaktov, vendar sva ta čas tukaj, kajti če se nekaj greš, ne moreš rJ r tega početi z levo roko. Za uspeh v tujini je prav tako nujna stalna navzočnost v njihovem medijskem prostoru, kar pa zdaj z najine strani ni mogoče zaradi odpiranja snemalnega studia, mojega študija in Anine šole. Vendar je dobro, da sva bila tam nekaj let, da znava jezike in obvladava komunikacijo, kar nama sedaj zelo koristi pri nastopih za tujce, v prihodnje pa nikoli ne reci nikoli. Kakšni so vajini načrti v prihodnjem letu? Uf, nam se vedno kaj dogaja. Od vlomov v hišo do nepozabnih počitnic, neprespanih noči, kadar je treba kaj speljati do konca, tako da si ne upava preveč napovedovati prihodnosti, ker te včasih kaj preseneti. Pomembno je, da se počutiva zelo ustvarjalno in bova še naprej pisala skladbe in tako kot do sedaj iskala nove izzive. Veseliva se novega cedeja, kajti od izida prejšnjega je preteklo že tri leta, in mislim, da bo ta res dober. Na nastopih pa zmeraj tako kot do sedaj - do konca, da se glasba čuti. Tudi diploma je pred vrati, tako da bomo videli, kakšne možnosti odpira. Demokracija • 45/2004 oglasi Tina G. in njen Peep Pop Tina Gorenjak, igralka, ki jo mnogi poznajo tudi kot prvo slovensko zajčico, je izdala svoj prvi album PEEP POP. Na žanrsko raznolikem izdelku najdemo 8 skladb, med njimi seveda nepogrešljivo uspešnico Muca Maca, ki eksperimentirajo s Tininim petjem in vzdihovanjem v različnih glasbenih slogih od klasike do turbo in popzvoka. Pri glasbeni podobi je za levji delež produkcije poskrbela Barbarg Pešut pod okriljem Doma svobode in nekaterih stalnih (Schatzi, Anže Langus-Dagi, Mate Brodar ...) in projektnih sodelavcev (Franci Zabukovec, Dejan Ra-dičevič ...) omenjene produkcijske hiše. Album pa ni zanimiv samo zaradi glasbe, dopolnjujejo ga še niz horosko erotičnih fotografij izza objektiva Ful-via Grisonija in videospota za skladbi Muca Maca in DoYouWanna. umni5.radiodur.si nismo najpcčji, nismo najboljši, nismo najlepši in nismo najbolj trapasti. 01 / 520 5000 =______ -___ —___ % Škorpijon (23. oktober - 21 november) Če ste stari že čez petdeset let, vam ni treba žalovati, da ste ostali brez partnerja, in si ga tudi ne iščite. Naleteli bi na same težave. Bodite prepričani, da zmorete živeti sami. Poleg tega pa imate dovolj prijateljev, ki vam bodo pomagali. Strelec (22. november - 20. december) Vseeno je, kaj počnete, to, kar se mora zgoditi, se bo zgodilo. Čim prej se znebite izkoriščevalca, pa boste laže živeli. Naredite si lep konec tedna in uživajte ne glede na vse okoliščine. Prijetno vas bo presenetil sorodnik. Kozorog (21. december -19. januar) Uporabite vse svoje skrite talente in čare, da bi osvojili srca ljudi, od katerih ste za zdaj še odvisni. Potrpljenje je božja mast, so govorili stari ljudje. Konec tedna, ki je pred vami, naj bo čim lepši, da si boste nabrali čim več moči. Vodnar (20. januar - 18. februar) Ne porabite vsega denarja, ki ga imate. Prav vam bo prišel v drugem času. Kmalu se boste spomnili na koristen nasvet, ki vam ga je dal neki znanec: naložite svoja sredstva čim varneje. V službi boste imeli te dni zares veliko dela. Ribi (19. februar - 20. marec) Zadnje čase ste pomagali vsem, samo sebi ne. Nič bolje vam ne bo, če boste sitnarili, najbolje bo, da molčite in naredite po svoje. Sicer pa se konec tedna ne bo zgodilo nič dramatičnega, le romantike bo nekaj več kot ponavadi. Oven (21. marec - 20. april) To pa bo težko. V ponedeljek bo najbolje, če sploh ničesar ne boste naredili. Včasih se življenje samo uredi na prav nenavadne načine. V sredo in četrtek bo najbolje, če boste ostali čim bolj potrpežljivi. Vse se bo dobro končalo. Bik (21. april - 21. maj) Ne bodite preveč plašni in se vendarle pogovorite s prijateljem. Po telefonu vas bodo presenetile ugodne novice. Izbijte si strahove iz glave in pogumno stopite na pot, ki ste si jo izbrali. Možnost za zabavo se bo pokazala konec tedna. Dvojčka (22. maj - 21. junij) Morda se boste počutili nekoliko neprijetno, vendar boste vse morali prav urediti in povedati to, kar pač morate. Nekdo vam bo dobro svetoval - ne bojte se sprejeti nasveta. Zadeve s sosedi se bodo zelo lepo uredile. Rak (22. junij - 21. julij) Dobro bo, če se malo bolj potrudite. V sredo bo prav huda gneča glede vsega, kar se vam dogaja. Imeli boste občutek, da seje v sredo vse naperilo proti vam. Morali se boste umakniti in si poiskati zavetje pri sorodnih dušah. Lev (22. julij • 21. avgust) Ženske, ne nasedajte moškim, ki se delajo nebogljene in uboge! To so tipi, ki so sposobni biti samo sinovi in večni otroci. Od takšnih ne boste imele nikoli ničesar. Moški pa se izogibajte žensk, ki bi rade hodile na drage večerje. Devica (22. avgust - 21. september) Zakaj bi bili kritični, če ste lahko malo bolj razumevajoči? Spomnite se, kako so obravnavali vas, in videli boste, da nimate razloga za neumnosti. Nekdo bo naredil vse, kar bo mogel, da bi vam škodoval, vendar mu ne bo uspelo. Tehtnica (22. september - 22. oktober) Kar dobro vam gre. Najbolj od vsega pa se morate bati ne-voščljivcev, opravljivcev in obrekovalcev, ki se smukajo okoli vas. Kako mislite odgovoriti na kritike, ki letijo na vas, pa je vaša stvar, nikar ne poslušajte "prijateljev". Praznujemo. Okroglo. Saj že veste, ne? Radio Ognjišče. Veliki gala koncert ob 10. obletnici bo točno na naš rojstni dan 28. novembra v Cankarjevem domu ob 15h in 19h, pred tem pa bo v ljubljanski stolnici zahvalna sveta maša ob 12.30. 01/512-11-26 Demokracija • Četrtek, 4. novembra 2004 © oranžna in roza. V modi je retroslog, ki je postal vpadljiv. In prav takšni so prstani, zapestnice in ure. Pogosto so iz več delov in se razprostirajo čez celo zapestje ali roko. Najopaznejša novost pri jesenskih modnih dodatkih je broška, ki je obvezen modni dodatek za vsako žensko, ki hoče biti v koraku s časom, pa naj bo majhna klasična iz plemenitih kovin ali iz velikih svetlikajočih se kamnov ali biserov. Modni oblikovalci so si skoraj enotni: modni dodatki so tisto, kar daje slogu oblačenja osebno noto in izvirnost. Dobro ali slabo izbrani čevlji, torbica, nakit, kape in šali kažejo našo domišljijo in velikokrat tudi razliko med dobro in slabo oblečeno žensko. Modni dodatki s podpisom so za večino nedosegljivi, so pa idealen kažipot, ki ga lahko ženske izkoristijo za svoj lastni slog oblačenja. Angažirajte svoje sposobnosti in naredite doma ali izberite v bližnji bižuteriji - in posnemajte dekleta s svetovnih modnih stez. Izdajo nas malenkosti Torbice. Modne smernice ne na- Modne odvisnice bodo to jesen in Nakit. Možnost izbire je skoraj Zelo modne so tudi broške v obliki rekujejo točno določene oblike tor- zimo za svojo priljubljeno torbico neomejena: od plemenitih materi- cvetov, ki naj bodo veliki in opazni, bic, saj dopuščajo veliko svobodo ta- odštele od 500 do 2.000 dolarjev! alov prek žičnega nakita vse do bise- narejeni pa iz usnja, bleščečih ma- ko pri obliki, velikosti kot tudi pri ma- Barve torbic so tako kot oblike že rov, ki so čedalje bolj priljubljeni med terialov ali blaga. V mrzlih zimskih terialu in barvah. Na policah trgovin videne: rjava, črna, bel Prav pogoste mlajšimi. Letos so znova priljubljeni dneh nam bodo vrat greli krzneni velikih modnih oblikovalcev sicer so zelo močne barve. Oblike torbic so visokokaratno zlato, pravi smagardi ovratniki in šali, katerih dolžina je prevladujejo torbice, narejene iz us- večinoma vrečaste, podolgovate ali va- in rubini, na drugi strani pa množi- znova v ospredju, saj segajo vse do nja, ki je popolnoma izrinilo lahke ljaste, medtem ko so njihove velikosti ca cenejših materialov, ki odlično za- kolen. Svoje mesto si je prislužil tu- materiale, kot je na primer bom- različne. Večino torbic so modni obli- menjujejo plemenite. Dovoljeno je di pas, ki je sicer zaželen že nekaj baž. Krokodilsko ekousnje, imita- kovalci letos izdelali v več barvah in tudi kombiniranje nasprotij: plasti- časa. Izbirate lahko med širokimi, cija usnja ali samo krzno. Odloči- različnih vzorcih. Letošnjo jesen je še ke s cirkončki, školjk s srebrom. Du- ozkimi, narejenimi iz usnja ali bla- tev o novi torbici je vaša, pomem- posebej "in" tvid, enako modni so tu- ha današnjega časa pa najbolje izra- ga, modne so znova tudi kovin- ben dejavnik pa je seveda tudi cena. di brušeno usnje in svileni dodatki. žajo naslednje barve: zelena, rdeča, ske verižice. Monika Maljevič 60 Demokracija • 45/2004 nagradna križanka KNJIŽNI KLUB SAMOROG Dalmatinova 1, 1000 Ljubljana * * j , ČLANSTVO V KLUBU SAMOROG VAS NE OBVEZUJE K NAKUPU CENEJŠE VSTOPNICE V GLEDALIŠČIH IN DRUGIH KULTURNIH USTANOVAH POPUSTI PRI NAKUPU KNJIG IN CD PLOŠČ OD 10 - 50% telefon: 01 433 40 74, e-mail: info@samorog.com, www: samorog.com žensko ime rudar neodločen izid nasprotje mirnosti izostanek mesečnega perila nozicapri integriranem vezju olga rems ovirana tekmovalni stezi za konje fr. igralec (guy) aristof. komedija glavno mesto države kartažanov sestavil: miran erceg golobu soroden ptič Švicarska alpska smučarka (marlies) del rastline z zrni televizijski zaslon kamerun. nogometaš (roland) sistem ind. filozofije nem. pesnik (friedrich) geslo atomska peč hči pontain gaje vojaški tabor (zastarelo) douglas sirk arabski grm nikola tesla zdenko iskra grški junak del maribora finski voznik relija vatanen plačilo za stanovanje rimska boginja jeze povprečje križanke: 4,72 črke divan kraj pri podčetrtku kraj na floresu prevajalec škerlj mesto v evr. otoška dežela trabant nobelij potomec literat dekleva zlitina redkih stikališče treh mej janko ravnik rekav angliji knjiz. die-tlevsenova napisna kristusovem križu' alojz gradnik perzijska kraljica izredna lepota ameriški filmski igralec madison manj kot ena rus. slikar (pavel) linda evans igralka kisičeva odpadki po sekanju na tnali kitajska utežna enota levi pretok rena iz švice sedma grška črka Ï grška boginja nesreče rešitev prejšnje križanke II naoraienci 43. številke EDAMEC, KORITO, ALANI, RENA, NC, ND, JINAN, OTA, PAS, ENOLI, SALO, ANTIPIRIN,ARES, STALO, KVA, KAKT, MANILČAN, ANSA, ALE, JI, OR, TIL, KANAPE, TONI, ALKAN, REČ, PLANIRANJE, ARA, ACARINA, DON 1. nagrada: AMALIJA LOŽAR, Bizoviška c. 20/b, 1000 Lj. 2. nagrada: DARINKA LAKNER BEVC, Pod lipami 34, 3000 Celje 3. nagrada: ANDREJ RUDAŠ, Gregorčičeva 6, 9220 Lendava Dobitnikom čestitamo in jih hkrati prosimo, da nam pošljejo svojo davčno številko. nagrade bon v vrednosti 7.000,00 tolarjev za nakup knjige iz knjižnega kluba Samorog bon v vrednosti 5.000,00 tolarjev za nakup knjige iz knjižnega kluba Samorog bon v vrednosti 3.000,00 tolarjev za nakup knjige iz knjižnega kluba Samorog r___________ _ _ _____________ i Nagradno križanko izrežite in najpozneje do i 11.11. 2004 pošljite na naš naslov: i Demokracija, p.p. 4315, 1001 Ljubljana, 1 s pripisom "Nagradna križanka". Demokracija • Četrtek, 4. novembra 2004 G» kronika časa včeraj, danes, jutri... • 1.11. 835 je papež Gregor IV. prestavil praznik vseh svetih s 13. maja na 1. november. • 1.11.1636 se je rodil francoski pisatelj Nicolas Boileau-Despreaux. Rekel je: "Bedak vedno najde večjega bedaka, ki ga občuduje." • 1.11.1918 je tedanji major Rudolf Maister z okoli 150 prostovoljci prevzel poveljstvo nad Mariborom in okolico. • 2.11.1861 so na ljubljanskih ulicah prvič zagorele plinske svetilke. • 2.11.1908 so Nemci v Mariboru napadli in kamenjali poslopje Narodnega doma. Vse se je dogajalo v navzočnosti mestne straže. • 3.11.1534 je angleški kralj Henrik VIII. pretrgal odnose z Rimskokatoliško cerkvijo. • 3. 11.1801 seje rodil italijanski operni skladatelj Vincenzo Bellini (Mesečnica, Norma, Puritanci). • 3.11.1918 so se italijanski vojaki na podlagi določil londonskega sporazuma po končani 1. svetovni vojni izkrcali v Trstu in začeli zasedati slovensko ozemlje. • 3. 11.1957 je začel okoli Zemlje krožiti drugi ruski umetni satelit Sputnik II. Popularen je postal, ker je bila v hermetično zaprti kabini psička Lajka. Morda je njena slava že nekoliko obledela, Janez Menart pa je o njej zapisal: "Odkar za Lajko ve ves svet,/ mi je kar žal, da sem poet./ Več upov bi imel za slavo,/ če bi rodil se s pasjo glavo." • 4.11.1834 seje na Dunaju rodil primarij doktor Karol Bleiweis, vitez Trsteniški, sin slavnega očeta Janeza Bleiweisa. • 4.11.1952 je postal Dwight Eisenhower-Ike 34. ameriški predsednik. Vojno je opisal z besedami: "Vojna je obdobje, ko se med seboj pobijajo ljudje, ki se sploh ne poznajo, in to na povelje tistih, ki se med seboj zelo dobro poznajo, pa se vendar ne pobijajo." • 5.11.1956 je prišlo do napada izraelskih in an-glo-ffancoskih čet na Sueški kanal. Na zahtevo Generalne skupščine OZN so napadalci morah zapustiti Sueški kanal. • 6. 11. 1676 je bila ustanovljena Knaflova štipendija, ki je omogočala revnim slovenskim študentom študij na Dunaju. Do leta 1918 jo je prejelo več kot 1.200 slovenskih študentov, med njimi Kopitar, Prešeren, Baraga, Jenko, Leveč, Tavčar in Zupančič. • 6.11.1918 je nadporočnik Franjo Malgaj odšel s prostovoljci iz Celja na Koroško in zasedel Mežiško dolino, do konca meseca pa še Pli-berk in Velikovec. • 7.11.1867 se je rodila francoska znanstvenica poljskega rodu Marie Curie - Sklodowska. • 7.11.1913 seje rodil francoski pisatelj Albert Camus. Njegova misel: "Dvoje opredeljuje sodobnega človeka: branje časopisovin prešuštvovanje." mini !■■——i Poslednja sodba Ocena umetniških del se je z razvojem civilizacije močno spreminjala. Tako je bilo tudi z Michelangelovo fresko Poslednja sodba, ki jo je 1. novembra 1541 odkril papež Pavel III. v Sikstinski kapeli, to je papeževi hišni kapeli v Vatikanu. Slavna je postala zaradi okrasja, ki je delo najslavnejših floretinskih in umbrijskih mojstrov svoje dobe. Slike na obeh vzdolžnih stenah so naslikali Perugino, Pineturicchio, Botticelli, Signirelli, Ghirlandaio in drugi. Zaradi Poslednje sodbe na zadnji steni in stropu je postala kapela najslavnejša na svetu. Slika kaže hude zgodovinske pretrese: verske boje v 16. stoletju in ropanje cesarskih vojakov v svetem mestu. Se preden pa je umetnik končal delo, so se oglasili moralisti, češ da nagota ni primerna za papeško kapelo, teologi pa so govorili, daje apokaliptičnost slike preveč zastrašujoča. Najbolj je proti njej rovaril satirik Pietro Aretino. Mojstra je celo ovadil pri varuhih nravnosti. Papež Pavel III. se ni zmenil za občutljivost pobožnjakarjev, toda njegovi nasledniki umetniku niso bili tako naklonjeni. Koncil v Trientu je nazadnje sklenil, da je treba nespodobne in grešne slike v drugih cerkvah uničiti, v Sikstinski kapeli pa prekriti sramne dele. Radetzky v Tivoliju 2. novembra 1766 se je rodil avstrijski vojskovodja Joseph Wenzel Radetzky. Precejšnji del življenja je preživel v Tržiču. Najbolj znan je po skladbi Radetzky marš, ki jo je napisal Straus v njegovo čast. Radetzky je bil lastnik gradu in gospod-stva Neuhas pri Tržiču. Zgradil je plavž in tovarno kos, srpov in pil. Od cesarja Franca Jožefa je dobil Tivolski grad v Ljubljani. Grad je obnovil, park pa odprl meščanom. Leta 1852 so mu podelili naziv častnega meščana Ljubljane. Radetzky je bil precej raztresen in včasih tudi nepazljiv. Svoji hčerki je nekoč med drugim v pismu zapisal: "Položaj je zelo težaven. Nad našo glavo visi Demostenov meč." Spomnimo: mislil je na Damoklejev meč, kar se pogosto uporablja za stalno nevarnost, medtem ko je slavni govornik Demosten uporabljal viseči meč nad svojo ramo, da se jo je odvadil med govorom dvigovati. ■I^^MHHimHIKnSIB] Kolera na Slovenskem Zaradikolereje6. novembra 1836 vGo-rici umrl zadnji francoski kralj Karel X. Tega leta se je bolezen razširila tudi po slovenskih deželah. V naše kraje so jo prinašali predvsem okuženi vojaki, ki so se vračali iz Italije. Kolero lahko zaradi njene okrutne požrešnos-ti v času divjanja epidemij označimo za "velikega reformatorja na področju zdravstva" v 19. stoletju. Ob tem seveda ne smemo pozabiti drugih bolezni, kot so jetika, davica, ošpice, škrlatinka, griža, legar, spolne bolezni, trahom in črne koze, ki so tudi pestile slovenske dežele, teijale smrtni davek ter vzbujale skrb zaradi obupnih zdravstvenih in higienskih razmer v mestih in na podeželju. Kljub vsemu pa je imela kolera med vsemi naštetimi boleznimi posebno mesto, saj so zaradi njenih groznih učinkov mnoge evropske države začele posvečati več pozor- nosti splošni javni skrbi za zdravje. Po njeni drugi večji epidemiji v letih 1854 in 1855 je - kot je v svojem opisu škandaloznih higienskih razmer v Ljubljani leta 1875 poročal mestni fizik Viljem Kovač - v Evropi nastopila nova doba v boju proti kužnim boleznim. Najpozneje po tretji veliki epidemiji kolere v letih 1865 in 1866 so se tudi najbolj trdovratni dvomljivci končno dokopali do spoznanja, da mestna higiena potrebuje korenito in odločno reformo. Demokracija • 45/2004 poštni predal 4315 Gfltreiic Spoštovani bralci, uredništvo si pridržuje pravico do krajšanja pisem, ki presegajo dol žino 45 vrstic. Pis- m^™™™ ma bralcev objav- D KM O h Ijamo v skladu z načelom profesionalne novinarske etike, katere na- 1 men je služiti inte-resom javnosti ne - - _ -a,. glede na politično, ' svetovnonazorsko L» ali kakršno koli drugo prepričanje. DLMOKR \CIJA dsfvo partamenla okah demokratov Delo v našem centru sloni na idealizmu (1) Častni doktorat Milana Kučana Dr. Edi Gobec, upokojeni predavatelj antropologije na Kent State University, je o častnem doktoratu nekdanjega predsednika Milana Kučana, ki naj bi ga le-ta dobil leta 2001 od Cleveland State University, izjavil naslednje: "... Kučana so predstavili kot nekakšnega slovenskega Was-hingtona, ki naj bi bil najzaslužnejši za to, da se je v Sloveniji uvedel večstrankarski sistem (Demosa ni nihče niti omenil), o vodenju komunistov pa tudi ni bilo niti besedice. Kako naj Slovenci v Ameriki sprejmemo, da bi demokratična država častila in podpirala vodilnega komunista, ki se spretno prilagaja novim situacijam ter vodi svoj klan, pa želi obdržati privilegije iz nedemokratične preteklosti? Organiziral sem pisanje pisem in klicanje proti podelitvi doktorata Kučanu. Odzval se je tudi dr. Ljubo Sire iz Škotske, Cvetko Falež iz Avstralije in več kot trideset drugih znanih Slovencev iz Severne Amerike. Kučana pa je s pismi podprlo pol ducata oseb. Kako se je stvar razvijala? Univerzitetna komisija je soglasno sklenila, da Kučan ni primeren za to čast, in ga črtala s seznama kandidatov. Potem je majhna skupinica začela obljubljati veliko denarja, ki ga bo dobila univerza, če podeli doktorat. Uradni zapisnik omenja zne- sek dveh milijonov in 400 tisoč dolarjev, kar naj bi priteklo na univerzo, če bo doktorat odobren - in so ga odobrili." Čeprav je dr. Gobec na koncu pristavil: "Je potreben še komentar?", bi vendar radi brali še odgovor dr. h. c. Milana Kučana, kako je v resnici bilo s to zadevo. Omenjeni znesek dolarjev je bil leta 2001 vreden približno pol milijarde tolarjev. Zato pomeni zgornja navedba, ki jo povzemam iz intervjuja, objavljenega 7. oktobra 2004, v časopisu Demokracija (str. 35-37), precej hudo obtožbo, ki je nekdanji predsednik ne more kar ignorirati. (Do danes, 18. oktobra, ko to pišem, se še ni oglasil). Poleg državljanov, ki s svojimi plačami komaj preživijo iz meseca v mesec, bo odgovor gotovo zanimal tudi večino tistih, ki smo si pridobili "navaden" doktorski naziv precej ceneje, vendar z večletnim trdim delom. Dr. Peter Starič, Ljubljana Kocbekomanija (1) Rad berem članke Marije Vo-dišek v Demokraciji, posebej tiste, ki so povezani z med- in povojnim dogajanjem na območju Jesenic. S svojimi izvirnimi prispevki je prav gotovo pripomogla, da se Jesenice spreminjajo. Mesto, nekoč rdeče od prahu in ideologije, postaja lepše. Na zadnjih volitvah kandidat SDS Matevž Hafner sicer ni bil izvoljen v DZ, a od vseh tekmecev je dobil največ, 3.757 glasov ali 28 odstotkov. Članek pod gornjim naslovom je morda prestrog do Kocbeka, a popolnoma sprejemljiv, ko opisuje kontinuiteto in njene revolucionarne prednike. Strinjam se tudi, da je Kocbek tragična oseba, ki je požela, kar je sejala. Ko so voditelji revolucije še skrivali svoje prave namene, je Edvard Kocbek javno širil ideje o novi družbi. S tem ni vplival le na to-varišijo, ampak tudi na mnoge dru- ge, ki so živeli v dvomih glede napovedanih družbenih sprememb. Njegova dela, posebej še Dnevnik, potrjujejo močan politični interes za spreminjanje slovenskega narodnega značaja. Dobro se je tudi zavedal, da so ga v prvih letih revolucije, posebej med vojno, potrebovali za pluralni videz OF. Morda je res deloval kot disident proti svoji volji, a ob številnih likvidacijah političnih in drugih nasprotnikovje lahko spoznal, dajebilo njegovo življenje odvisno od krutega soimenjaka. Tudi druga stran je Edvarda Kocbeka zavračala kot politika, protestanta. A on je ostal zvest veri, tako kot je globoko ponižan ostal zvest tovarišiji. Morda so mu najbolj škodovali kolegi, krščanski socialisti, ki so pravi čas spoznali "resnico" in se udobno prepustili toku revolucije. Prepričan sem, da je bilo njegovo iskanje resnice, čeprav z zamudo, najbolj moteče za takratne oblastnike. Res je, nikoli ga niso zaprli, pri 48 letih upokojili, zato ga tudi danes politika laže sprejema in prireja slovesnosti. Teže bi bilo, če bi bil Kocbek podoben Pučniku, odločnemu osamosvo-jitelju, velikemu demokratu in disidentu po lastni volji. Samota tivolskega parka verjetno ni najprimernejši prostor za doprsni kip, a tudi bolj izpostavljeni kraji niso bili sprejemljivi. Za tovari-šijo je bil moteči nič, za drugo stran slabotni bič. Leta 1951 je v dnevniku zapisal tudi ta dialog s Kidričem: "Kako si mogel trditi, da s svojim poudarjanjem svobode težim za svobodo družbenih nasprotnikov, to je podtikanje." Ko je postal samotar svoje razdvojene kontinuitete, je zapisal, da vsako noč spi tujec v njem kakor brat. Ob stoti obletnici rojstva ga je kontinuiteta še enkrat izkoristila za svoje namene. A zgodovina se ni ponovila. Nekdanji Kocbekovi prijatelji so napisali protestno izjavo in opozicija ne- kaj dni pred volitvami v DZ ni privolila v lažni skupni imenovalec. Ernest Pušnik, Hrušica Navidezni liberalizem Liberalizem je gospodarska in politična miselnost, nastala v kapitalizmu, ki poudarja gospodarsko in politično svobodo. Liberalna država je koncipirana tako, da je državni aparat nadvse skromen in relativno šibak, nosilec vseh poglavitnih pobud v družbi pa je meščanstvo. Poseganje države v zasebno sfero na kakršen koli način ni le nezaželeno, temveč že škodljivo. Državne funkcije (predvsem vladne) bodisi ne obstajajo ali pa so minimalne. Liberalna država posega v družbeno življenje in dogajanje le v najnujnejših primerih. Poseg v obstoječo ureditev je dopusten le na podlagi ustrezne in veljavne zakonodaje. Za liberalno politično doktrino je značilen tako imenovani negativni koncept države, ki samo državo zreducira na nič manj kot instrument uresničevanja individualističnih ciljev. Po liberalnem prepričanju je temeljna naloga države obramba lastnine in zavarovanje svobode posameznikov. In seveda v vsem tem vidimo tudi Slovenijo kot sodobno liberalno državo - na žalost. V Sloveniji pa ni pravega liberalizma, ampak obstaja liberalizem s tendenco anarhije. Dvanajst let vladanja liberalne demokracije je pustilo velike posledice. Najbolj pa "pasti liberalizma" čutijo sami prebivalci. Po liberalnem prepričanju je meščanstvo v ospredju, noben voditelj LDS pa se ne vpraša, kaj pa drugi prebivalci. In tako je pri nas. Velik centralizem je pustil tako močne posledice, da podeželje izumira, saj ni pravih pobud s strani države, da bi zaživel, oziroma to ni v interesu države. Za liberalizem je tudi značilna moč kapi- )) Demokracija • Četrtek, 4. novembra 2004 poštni predal 4315 )> tala, ki mora biti v njihovih rokah. Vse to na žalost vidimo v naši državi. Direktorji v vseh dobro stoječih podjetjih so tudi člani LDS. Pri tem se ne upoštevajo reference in sposobnosti posameznikov, pomembno je, da kapital priteka k stranki, pravi stranki. Liberalizem zna biti res nevaren za ljudstvo in njegovo blaginjo, kar je v Sloveniji zelo očitno. Liberalna miselnost je zelo podobna komunistični. Obe namreč zavračata religijo. Na žalost smo Slovenci okusili obe vrsti vladavine in, roko na srce, nobena ni dobra. Čudno je le to, da so čez noč postali demokrati, čeprav so jih v kumrovški šoli učili drugačnega mišljenja. Pa da ne bo pomote, tudi v Sloveniji so porazi liberalizma očitni oziroma je bil očiten vsaj en poraz! In sicer to, da samske ženske še vedno ostajajo stigmatizirane. Slovenski liberalizem prav tako ne pozna temeljnih človeških vrednot, kot so poštenost, odgovornost, spoštovanje itd. Vse to očitno velja za današnjo vlado. Pred mandatom veliko obljubljajo, malo ali nič pa potem ne naredijo. Upam, da se bodo z novo oblastjo v dobro slovenskega naroda končale vse "pasti liberalizma". Verjamem, da bo z novo oblastjo prišlo do novega razvoja Slovenije, takšnega, kakršnega si v resnici zaslužimo. Slovenija resnično zmore več! Jernej Vrtovec, Cehovini 0 drugem železniškem tiru Koper-Divača V zvezi s predlogom župana MO Koper Borisa Popoviča, podprtim tudi s strani posameznih komentatorjev Primorskih novic RADIOM ■ 96,4 MHz ■ ouikw ° §Ü@[T®® ° 90,9 MHz 97,2 MHz 99,5 MHz 103,7 MHz Slovenske gorice Vm fe oswtadtw 5,2230 lant, nt 02/729 02 20,720 73 24, k 02/720 73 22 ELEKTRONSKA POŠTA; radio® n¡d«fflg.s¡, INTERNET STRAN: mw.rainsg.si (PN), naj bi v zameno za zgraditev drugega tira Koper—Divača posodobili sedanji tir in zgradili krajši železniški odsek Trst—Koper, želimo opozoriti predvsem na sledečih nekaj dejstev. Drugi tir Koper—Divača je sestavni del nacionalnega programa razvoja železniške infrastrukture, ki je bil izdelan na podlagi študij interdisciplinarne ekipe strokovnjakov, usklajen z mednarodnimi prometnimi sporazumi in potrjen na državni ravni (gl. UL RS št. 13/1. 3. 1996). V njem so kot primarne predvidene naložbe v obnovo in posodobitev hrbtenice slovenskega prometnega križa, to je prog Jesenice—Ljubljana—Zagreb in Trst/ Koper—Ljubljana—Maribor, ki sta hkrati sestavni del 10. oz. 5. evropskega koridorja in pri katerih je Slovenija v pogledu smeri, standardov in rokov posodobitve vezana na evropske sporazume. Ta posodobitev se ob velikih finančnih naporih izvaja tudi na odseku Koper—Divača, zato je županov poziv v tem pogledu odveč. Kot naslednje prednostne naloge nacionalnega programa pa so dograditev novih priključkov na to osrednje železniško omrežje oz. obnova in razširitev kapacitet že obstoječih. Med njimi so tudi zgraditev železniške povezave z Madžarsko (odsek Puconci—Hodoš), ki je bila pravkar končana, in drugi tir Koper—Divača, ki je v pripravljalni fazi graditve. Z njima si Slovenija odpira najhitrejšo smer sever—jug, to je zvezo Kopra z blagovnimi tokovi iz Madžarske, Češke, Slovaške in južne Poljske. Srednjeevropske države bodo namreč uporabljale slovenske proge in slovensko pristanišče le, če bodo konkurenčnejši od drugih. Da bi pritegnili čim več tovora na svoje proge in v pristanišča, je tudi Italija pohitela s posodobitvijo svoje bližnje smeri se-ver-jug (pontebska proga), ki ima zmogljivost okrog dvesto vlakov na dan, a vozi danes po njej komaj tretjina kompozicij. Zato je povsem razumljivo, da se predsednik FJK Illy tako vztrajno zavzema za navezavo Kopra na italijansko železniško omrežje, ni pa nobenega resnega opravičila, da to počnejo tudi župan Kopra in PN. Bruno Korelič je v Financah (24.4. 2003) izjavil, da bi bila preusmeritev koprskih tovorov prek Italije za slovenske železnice prava katastrofa, pa čeprav bi bila za Luko Koper sodobna železniška povezava v obe smeri celo ugodna. Zavedamo se, da bodo morala jadranska pristanišča v konkurenci s severnimi pristanišči z usklajenim delovanjem ustvarjati sinergij e, vendar j e to za zdaj še od-maknjen cilj, odvisen od mnogih notranjih in zunanjih političnih in K RAD 1 O / B R EZÍCE F na 88,9 in 95,9 MHz gospodarskih dejavnikov, ne pa od kake medsebojne železniške povezave Trsta in Kopra, ki jo za zdaj ne opravičuje noben omembe vreden tovorni promet med obema pristaniščema. Pa tudi če bi kdaj obstajal tak promet, bi bile ladijske povezave med njima še najcenejše. O kompleksnosti problema ustvarjanja sinergij med obema pristaniščema govori tudi prvi ponesrečen poskus, ki je bil za Luko Koper prava polomija. Ob nekajletnem finančnem, organizacijskem in živčnem izčrpavanju ob vseh mogočih ovirah na 7. pomolu je povrh vsega izgubila tri dragocena leta za nadaljnji razvoj lastnega kontejnerskega terminala. Ob navedenih dejstvih podpisani menimo, da so poskusi oviranja graditve drugega tira do Divače brez predložitve tehtnih, strokovno potrjenih in sprejemljivih argumentov neodgovorno dejanje. Člani in somišljeniki Mnenjskega gibanja za Slovensko Istro: Milan Gregorič, Silvan Prodan, mag. Bert Pribac, Lucijan Pelicon, Ado Butala, Dušan Puh, Jože A. Hočevar, Evgen Pečarič, Tomaž Bizajl Pravičnost nepravičnih V Družini je bil pred časom objavljen članek z naslovom Podatkov ni bilo mogoče dobiti. Bila sem zgrožena, a ne presenečena, saj že vrabci čivkajo, kakšno je naše tožilstvo. Sama bi še dodala - po zdravi kmečki logiki -, da ni počenega groša vredno, pa naj gre za povojni genocid ali banko SIB, Orion in še in še. Nihče ni bil obsojen, nihče kriv. Za povojni genocid sem takšno mnenje tožilstva pričakovala, ker so pač krivci in krvniki še živi. Gospodje, menim, da se lahko te- Demokracija • 45/2004 poštni predal 4315 tako mislim ga sramujete. Le kje je vaša vest, če že vere nimate? Bog vam naj odpusti! Ko je šlo za denar, za 200.000 tolarjev, se je prijavilo kar nekaj tisoč otrok padlih. Kje ste zdaj, ko je treba braniti njihove starše, mučeni-ke, sama bi jih imenovala svetnike? Pa ne zato, ker so bili verni, ampak zaradi mučeniške smrti. Tudi naši starši so umrli za domovino, za približno tako, kakršno imamo sedaj. Slovencev niso napadli domobranci, temveč fašisti in nacisti, o čemer bolj malo pišejo borci, ki so šli tako daleč, da so celo svoje so-borce, ki so bili drugačnega mnenja, utišali za zmeraj in jih pošiljali na Goli otok, tudi mojega svaka. Moj tast je bil pri partizanih, a je po vojni dejal, da se ni bojeval za to, kar seje dogajalo po vojni. Brat mojega moža je bil prav tako pri partizanih in bil ubit na Dolenjskem, sestra pa je bila v internaciji. V družini smo se veliko pogovarjali med sabo, pa nismo mogli ugotoviti, ali je šlo za svetovno ali za državljansko vojno. Imela sem pet stricev in osem tet ter 70 sestričen in bratrancev. Eden od njih je bil prisilno mobiliziran v nemško vojsko, bil težko ranjen, a ko je potem hotel dobiti nemško pokojnino, je moral leta 1962 v Nemčijo. Mojega brata so leta 1943 vpoklicali v domobransko vojsko. Tam je ostal do leta 1945, ubili so ga na Teharjah; enega bratranca, ki ni bil nikjer, torej je bil civilist, so ubili v Kočevskem rogu. En bratranec je bil v domobranski vojski, a so ga leta 1945 izpustili-verjetno ga je rešil brat, ki je bil pri partizanih. Pet bratrancev je bilo pri partizanih, a je od njih padel le eden. Enega strica so partizani ubili kot talca, trije strici so bili terenci. Vsi so imeli le nižjo izobrazbo, a je po vojni eden postal oficir, eden pa policist. Zaradi bojazni pred komunizmom se nismo med sabo nikoli sporekli, vselej smo si rekli le: Naj se jih Bog usmili! Želim si le resnice in pravice, želim živeti v pravni državi, zato si želim, da bo z novo vlado prišel premik na bolje. Marija Zupančič, Višnja Gora Kulturne kravje dirke ... Deseti člen svetovne deklaracije o pravicah živali, ki je bila sprejeta 27. januarja 1978 v Bruslju v okviru OZN (UNESCO Pariz), se glasi: "Nobene živali človek ne sme uporabljati za zabavo in razne predstave, v katerih nastopajo živali, ki niso v skladu z živalskim ponosom." Kulturno turistično društvo tega noče vedeti, saj v Ga-berkah (pri Šoštanju) v mesecu avgustu še vedno vsako leto uprizarjajo kravje dirke za zadovoljevanje svojih nizkotnih čustev. Kulturno društvo KULTURNICA sem vsako leto prek medijev opozarjala na to nizkotno početje tako z etičnega kot s pravnega vidika. Znova sem zaprepadena, da veterinarski inšpektor izda dovoljenje za uporabo živali v neetične namene; mar ne pozna zakona o varstvu živali? Mar ni šel študirat veterine iz ljubezni do živali? In kaj dela policija? Ali samo tiho opazuje ta spektakel z živalmi, in to z živalmi, ki nam dajejo mleko in druge stranske produkte! Nameravala sem se obrniti na ministrico za kulturo Andrejo Rihter, naj prepove izraz "kulturna" prireditev, pa ne bi učinkovalo, saj tudi sama nima pozitivnega odnosa do živali, ker nosi in obožuje razkošne krznene plašče iz nerca itd. Vse obsodbe vredno je tudi stališče ministrstva za kmetijstvo, ki podpira take neokusne spektakle z živalmi, kar je že leta 2002 ožigosal tisk. Škandalozno je dejstvo, da so pri organizaciji kravjih dirk sodelovali ugledni državni uslužbenci, direktor mlekarne Celea, sekretar na ministrstvu za kmetijstvo, ki je delil nagrade za norčevanje iz živali, šoštanjski župan, ki je celo zajahal žival, in tako naprej. Po vsem tem se javnost, najbolj pa animalisti sprašujemo, kako je mogoče, daje odnos Slovencev do živali tako krut in brezobziren. Po-milujem vse odgovorne, da se vedejo kot duševni pohabljenci, kajti z norčevanjem iz živali hočejo prikazati svojo duhovitost. Lea Eva Miiller, Ljubljana Tempirano na določen dan Časnik Dnevnik 22. oktobra 2004 je na prvi strani objavil članek z naslovom Kriminalisti nad elektroposle družine Janša? izpod peresa novinarke Vesne Vukovič. To je bil dan, ko je v parlamentu potekala ustanovna seja novega državnega zbora, kjer ima največ poslancev SDS, ki skupaj z NSi tvori čvrsto koalicijo, kateri se pridružijo še poslanci SLS in nekaterih drugih strank. Vse to je bilo pričakovano že nekaj časa, zato je bilo potrebno, da "neka novinarka nekega dnevnika" objavi senzacionalističen naslov članka, ki pa ga mnogi ne bodo prebrali in ugotovili, da Janša v naslovu ni Janša, ki bi ga tako radi diskreditirali. Zelo prozoren poskus manipulacije. Nekaterim gre seveda v nos izvolitev Franceta Cukjatija za predsednika državnega zbora, radi bi, kakor meni Dnevnikova novinarka, nekoga bolj "umirjenega". Zakaj? Napad eldeesovke Majde Širca, v katerem je F. Cukjatija prikazala kot mračnjaka in nasprotnika vsega "naprednega" in pri tem omenila razpravo o izbrisanih, o biomedicinski oploditvi, o zakonu istospolrrih, hkrati pa namerno pozabila omeniti izpeljane referendume o teh vprašanjih, je dokaz njene izrazite nestrpnosti do drugače mislečih. To je označila za kratenje človekovih pravic, kot da so te pravice njihova lastnina. Pravilna in razumna je bila Cukjatijeva odločitev, da se ob teh napadih ni poskušal opravičevati. Kratenja človekovih pravic so številna in povsod se z njimi srečujemo, eno od njih je napad na svobodno izražanje mnenja vsakega posameznika. Danes so invertiti najbolj zaščitena kategorija prebivalstva. Kaj pa pedofilija, eden največjih zločinov, o kateri "napredni kulturniki" molčijo? Morda ni daleč čas, ko bodo tudi pedofilijo poskusili uzakoniti? Danes je potreben velik pogum javno povedati svoje mnenje, ki ni v skladu z mnenjem vseh mogočih avantgardistov, ki pa sleherni dan kršijo prav ta načela. Znano je, da so pogosto načrtno izkoriščani mladi fantje, ki prihajajo s podeželja študirat v prestolnico in jim "dobre duše" najdejo sobo pri kakšnem "homiču". Kaj pa so človekove pravice in naprednost? Mar samo tisto, kar za tako označi Majda Sirca in njeno zaledje? Ko se bo ta gospoda odločila in zaščitila tiste slovenske državljane, katerim so vsak dan kratene vse pravice, ki so brez službe, ki za svoje delo prejemajo sramotne plače in ki vzgajajo svoje otroke po najboljših močeh, potem jim bomo verjeli. Ko gledam in poslušam nekatere užaljene poslance LDS, Mogeta, Gantarja, Širčevo in Anderliča, si jih zlahka predstavljam, kako v "šajtrgi" prevažajo Cukjatija in Janšo in iščejo prostor, kamor bi ju odvrgli. Verjetno bi jim pomagal še Slavoj Žižek, ki za volilni poraz LDS krivi njeno drugorazredno golazen. Katera je pa potemtakem prvorazredna? Kaj vse se bo še dogajalo javno in predvsem v zakulisju, preden bo sestavljena nova vlada? V igri ni samo vlada, v igri so korupcija, klientelizem, nepotizem in vsi prigrabljeni privilegiji, ki se jim bo težko odpovedati! Na dlani je, da SOD, KAD, ustavno sodišče itd. že predolgo vodijo izbrani politični kadri, ne pa strokovnjaki. Zato je razumljivo, da si prihodnji mandatar Janez Janša prizadeva pridobiti strokovnjake ne glede na njihovo politično opredelitev. Upajmo, da mu bo to uspelo! Razveseljivo pa je, da se sedanji "režimski" mediji zelo hitro spreminjajo v opozicijska glasila. Pa smo jih le dočakali! .. ... , Demokracija • Četrtek, 4. novembra 2004 ljudje Milica Makoter, ženska, ki jo obtožnica bremeni, da je plačala umor moža, naro- ' ^^HRj čila umor sina, a ni bil izvršen, poleg tega pa naročila še bombni napad na ljutomer- IH^J^^V sko policijsko postajo in raketni napad na L hišo komandirja tamkajšnje policije, je za- ^^^H i Jjj gotovo obtoženka posebne vrste. Potem V^H^B ko je zaradi različnih izvedenskih mnenj, ki so trdila, da je Makoterjeva psihično in fizično nesposobna za spremljanje obravnav, sodišču dolgo časa ni uspelo spraviti na sodne obravnave, je po izteku 30-dnevnega pripora, po katerem se je lahko znova začela braniti s prostosti, njena domnevna bolezen čudežno izginila. Tako je na zadnjih razpravah na sodišču dobesedno skakala po sodni dvorani, se prepirala s sodnim senatom in tožilko (sodni senat jo je celo trikrat poslal iz dvorane), na koncu pa je novinarjem natrosila še nekaj krepkih na račun sodstva. Pri vsem tem se seveda lahko vprašamo, kdo je neumen: ali Makoterjeva ali slovenski sodni in zdravstveni sistem, ki dopuščata, da se nekdo na račun zdravniških spričeval uspešno izmika roki pravice. In odgovor Makoterjeva zagotovo ne. Ali Stakulu ^ GeneralnidirektorRTVSlovenijaAleksŠtakuljeprej- ■fl^fc^./rSj/* šnj i teden zaradi suma, da bi bila lahko v njegovi služ- beni pisarni nepooblaščena oseba, ki bi mu lahko na- stavila prisluškovalne naprave, poklical policijo. Na pomoč mu je s strokovnaki prišel sam generalni di- rektor policije Darko Anželj, kar seje mnogim zdelo VB na moč sporno. Štakul je nato v izjavi za javnost za- ^^^Bii^^^B^^ pisal, da za javni zavod veljajo posebni varnostni ukre- ^^^^^BBI^^^^P pi. "In ker sem po pogovoru s sodelavci, ki imajo pravico do vstopa v moje prostore, ugotovil, da nihče od njih ni nepooblaščeno vstopal vanje niti premikal opreme in pohištva, sem glede na naravo javnega zavoda in moje funkcije o tem obvestil policijo." Policija je prejšnjo sredo zvečer tako v njegovi pisarni opravila protiprisluškovalni pregled, vendar ni odkrila ničesar. Med preiskavo so zaposleni z nacionalke poslali nekega honorarca, da posname preiskavo, kar pa je Staku-la tako ujezilo, da mu je moral snemalec takoj izročiti kaseto iz kamere. Potem ga je Štakul nagnal iz pisarne. Sedanji prvi človek nacionalne televizije ima očitno velike težave pri svojem delu. Prej so ga zaposleni podpirali, ker se jim ni zdel škodljiv, sedaj pa menijo, da ni dobro, ker se je obdal s precej "čudnimi tipi". No, problem pa ni toliko Štakul, pravijo, kot predsednik sveta RTVS Janez Kocijančič. Marjeta Uhan je na letošnjih državnozborskih volitvah kandidirala za poslanski stolček pri Novi Sloveniji in bila pri tem uspešna, saj je postala ena izmed 90 ljudskih izbrancev. Po izobrazbi je univerzitetno diplomirana inženirka kmetijstva. Je mati štirih otrok in uspešna podjetnica. Kot sama pravi, se drži mota: kjer je volja, tam je pot. Na vprašanje, kaj počne v prostem času, Uhanova odgovarja, da prostega časa nima kaj dosti, saj jo družina, domača firma, delo na kmetiji in številne aktivnosti na družbenopolitičnem področju zaposlujejo do zadnje minute. Toda človek mora imeti nekaj za svojo dušo, pravi Uhanova, zato ob večerih rada vzame v roko kakšno knjigo. Sicer pa sta ji etnologija in kulturna dediščina ljubezen, vodenje ekskurzij pa strast. Na vprašanja, katera področja bi najraje pokrivala v državnem zboru, odgovarja, da je kot prvo-šolka, ki jo zanima veliko stvari, najbliže pa ji je tako po izobrazbi kot po izkušnjah kmetijstvo. "Njemu sem zavezana od zibelke prek študija agronomije, zaposlitve v kmetijski zadrugi, kmetijski svetovalni službi, zaposlitve v zasebnem kmetijskem podjetju in navsezadnje z življenjem na kmetiji," pravi Uhanova. Prav zaradi tega je še toliko bolj kritična do odnosa, ki ga ima država do kmetijstva, saj se ta, kot pravi, ne zaveda, kako je kmetijstvo za vsako državo pomembno, za slovensko pa še posebej. Uhanova se bo kot poslanka lahko izkazala na tem področju. Toševi izgovori V naši reviji smo že večkrat opozorili, da so izidi javnomnenjskih raziskav, ki jih vodi Niko Toš, predstojnik Centra za raziskovanje javnega mnenja pri FDV, na moč sporni. Na to je v pogovoru za našo revijo opozoril tudi ugledni novinar Vinko Vasle. Izidi Toševih anket so pred volitvami vseskozi čezmerno preferirali LDS. Tošev septembrski politbarometer je SDS namenil manj kot druge javnomnenjske raziskave v tistem času. Po volitvah in zmagi SDS pa niti Toš ni mogel več mimo očitne realnosti, saj je moral priznati, da ima SDS daleč največjo podporo v javnosti. Če primerjamo zadnji dve Toševi anketi, je razlika očitna. Prva je bila opravljena štirinajst dni pred volitvami, druga pa približno toliko dni po njih. Značilne premike kažeta v dveh točkah: podpora LDS se je z 21 odstotkov zmanjšala na 15, podpora SDS pa se je s 17 odstotkov povišala na 24. Pri drugih strankah, ki jim je uspelo vstopiti v parlament, bistvenih sprememb ni. In kako Toš opravičuje svoje zavajanje? Pravi, da se je dobra tretjina populacije odločila za izbrano stranko pravzaprav v zadnjih dneh. "Ilustrativno, slikovito bi rekel, da ko so zaprli domača vrata, še niso povsem trdno vedeli, kako se bodo odločili." Ni kaj, "strokovnak in pol". Simulantka RADIU ZELENI VAL 93.1 s. 97.0 Mhz ALPE ADRIA "ZELENI VAL" d.o.o., Spodnja Slivnica 16, 1290 Grosuplje Demokracija • 45/2004 Novosti iz naše založbe Albert Svetina-Erno, roj. 1915 v Dolnjih Ležečah pri Divači, je danes po vsem, kar je doživel, izpovedal in ne nazadnje tudi zapisal, predvsem živa priča slovenske polpretekle zgodovine. Je priča dogodkov in časa, ko seje hrepenenje po svobodi in pravičnosti utopilo v poplavi laži, prevar in nasilja. Knjiga, v kateri nekdanji Mačkov pomočnik opisuje svojo življenjsko pot, ima posebno izpovedno moč tudi zato, ker poleg opisa predvojnih in medvojnih dogodkov izredno slikovito opisuje tudi povojno dogajanje v vrstah Ozne, njeno vlogo v povojnih aretacijah in plenjenjih, predvsem pa način razmišljanja in dela povojnih oblasti. Knjiga, v kateri je veliko znanih imen, je nedvomno izjemen prispevek k spoznavanju naše polpretekle zgodovine, a se hkrati bere kot napeta kriminalka. I0D OSVOBODILNEGA 00 DANDITKMA Pučnikova znanstvena in politična misel Zbornik Pučnikova znanstvena in politična misel je sad simpozija, ki ga je Društvo Ivana Cankarja organiziralo ob prvi obletnici Pučnikove smrti v Črešnjevcu. V zborniku, ki ga je uredil Milan Zver, so svoje referate in razprave objavili Frane Adam, Viktor Blažič, Barbara Brezigar, Janez Janša, Tone Jerovšek, Janko Kos, Janko Prunk, Dimitrij Rupel, Lovro Šturm, Ivan Urbančič in Jože Zagožen. V prispevkih so referenti iskali filozofska, sociološka in politološka izhodišča za Pučnikov politični angažma tako v njegovem zgodnjem kakor tudi v kasnejšem obdobju, ki se ujema z največjimi dosežki slovenske politične zgodovine. Izpolnjeno naročilnico lahko pošljete na naslov: Nova Obzorja, d. o. o., Komenskega 11,1000 Ljubljana, knjige lahko naročite po tel.: 01/434 54 63 ali na e-naslov: obzorja.narocnine@siol.net. Lahko se tudi osebno oglasite v tajništvu založbe na Komenskega 11 v Ljubljani. r označite z x □ Albert Svetina: OD OSVOBODILNEGA BOJA DO BANDITIZMA □ Milan Zver: PUČNIKOVA ZNANSTVENA IN POLITIČNA MISEL □ OBE KNJIGI S POSEBNIM POPUSTOM Cena 9.000 SIT Cena 6.700 SIT Cena u.UUU SIT ime in priimek: datum: ulica: kraj, poštna št.: podpis naročnika: V ceni je vštet DDV, ni pa všteta poštnina. Kako hitro je življenje? Med prvimi operaterji na svetu In kot edini slovenski smo uvedli UMTS (univerzalni Mobitelov telekomunikacijski sistem), tretjo generacijo mobilnih telekomunikacij. Zaradi izpopolnjenega prenosa podatkov (do 384 kb/s) zagotavlja UMTS uporabo vsebinsko bogatih avdio in video storitev ter pošiljanje in sprejemanje multimedijskih vsebin nekajkrat hitreje kot sistem GSM. S tem omogočamo bolj kakovostno uporabo že znanih in razvoj novih storitev. Mobilnik je tako postal prenosni multimedijskl pripomoček, ki združuje lastnosti telefona, fotoaparata, kamere, interneta, televizije in radia. Začenjamo novo štetje na področju slovenskih mobilnih telekomunikacij. Mobitel UMTS Nova generacija mobilnih telekomunikacij