262
Politični pregled.
Katoliška stranka se je osnovala na Moravskem. Nova stranka se je pa postavila strogo na narodno stališče. Zahteva namreč tudi izvršitev češkega državnega prava, narodno jednakopravnost in osnovo Češkega vseučilišča za Moravsko. Kako se ta stranka loči v tem oziru od naše katoliške stranke. Ta se na svojem katoliškem shodu, ko je sestavljala program, ni upala vanj sprejeti zahteve, da se osnuje slovensko vseučilišče v Ljubljani in Slovenci združijo v jedno upravno celoto. Ti dve točki imate za nas Slovence jednako veljavo, kakor pri moravskih cehih državno pravo in drugo češko vseučilišče. V drugih ozirih pa ima moravska katoliška stranka blizu tak program, kakor ga imajo sploh katoliške stranke. Poskusila bode že nova stranka svojo srečo pri novih deželno- in državnozborskih volitvah.
Češki liberalni Nemci imeli so v nedeljo shod zaupnih mož v Pragi. Na tem shodu so preskrstili svojo stranko na ime nemško-napredna stranka. Govorniki so premlevali stare fraze o nemštvu, napredku in svobodi Jezili se, da so cehi hoteli napraviti Sokolsko slavnost v Toplicah, ki je po njih zatrjevanju nemško mesto. Vladi so pretili, da pojdejo v opozicijo, ako se ne bode na Nemce bolje ozirala. Znamenito pri tem shodu je pa to, da v odbor za organizacijo nove stranke ni voljen noben levičarskih glavnih vodij. Shod je torej levičarjem izrekel nekako nezaupnico, naj liberalni listi sučejo stvar kakor jim drago. Vladni listi so pa odgovorili na levičarska pretenja, da pojdejo v opozicijo, da nikdo ne more liberalni stranki tega braniti. Škodovala bode le sebi. Vlada bode že brez levičarjev dobila večino.
Pogodba z Ogersko. — Vlada baje namerava še s tem državnim zborom poskusiti obnovljenje pogodbo z Ogersko. To je pa posebno vznemirilo levičarje in nemške konservativce. Potem ti dve stranki bi radi glasovali za pogodbo, naj bode že taka ali taka, da bi se le vladi ne zamerili. Pred volitvami je pa to vendar le težko, ker pred voliici bi svoje glasovanje le težko opravičevali. Pogodba se bode tako najbrž sklenila po želji Madjarov, kateri nočejo prijenjati. Protise-mitje pa žele. da se pogodba obnovi pred volitvami. Lahko bodo izkoristili pri volitvah, ako bodo liberalci in nemški konservativci glasovali za Madjare Odtrgali bi potem tem strankam ložje kak mandat. Jedino Poljakom in nekaterim veleposestnikom je vse jedno, kdaj se pogodba sklepa, ker jim se ni toliko bati za mandate.
Bosenski jezik. — Dunajski profesor znani slavist dr. Jagić je v delegaciji zatrjeval, da je nazivanje bosenski jezik opravičeno, to ime je že staro več sto let. Hrvatski in srbski dijaki, mej njimi mnogo Bošnjakov so proti profesorju priredili veliko demonstracijo. Ko se je peljal od predavanja, so mu klicali: Pereat. Proti dijakom je vseučiliščni senat začel preiskavo. Dijaki pa temu ugovarjajo, ker so demonstro-vali na javni ulici, ne na vseučiliškem prostoru,   in le Jagieu
kot politiku, ne pa kot pr^tfesorju. Pri tem pa pripovec lujejo listi, da Jagić ni vedno glede bosenskega jezika jed nacih mislij, kot je sedaj. Ko je- bil v Zagrebu profesor, je n< -kega dijaka bil hudo oštel kot n^vedneža, ker mu je imenoval mej balkanskimi narodnostmi tali Bošnjake.
Kreta. — Nemiri na Kreti imajo vseskozi utem>eJjen povod. V smislu neke pogodbe s Turčijo bi morala K reta imeti samoupravo. Turčija te pogodbe ni nikdar popola orna izvršila, veniar je imela pa Kreta do 1. 188$\ neko omenjeno samoupravo, katero je pa Turčija samovoljno odpravila, vsled česar so se vsi dohodki ia Krete iztekali v tmrško blagajno v Carigradu, dočim ni ostalo za naprave in upraviteljstvo zanemarjene Krete ničesar. To je dalo povod vstaji na Kreti. Narod zahteva popolno samoupravo Krete. Turčija je hotela prvotno s silo zatreti vstajo in ničesar dovoliti Krečanom. Velevlasti, ki so na strani Krečaoov, so prisilile Turčijo, da se je udala. Sklicati je hotela na Kreti narodno sobranje, ki ima sklepati o ureditvi razmer na Kreti. Narod na Kreti ne zaupa nič turški vladi in zahteva pred vsem kristijanskega guvernerja. Velevlasti odločno zahtevajo od Turčije, da dovoli več pravic Krečanom, da se tako poleže vstaja. Le to je žalostno, da se Turčija preveč ne zmeni za te ukaze, ker ve, da se jo s silo ne bo napelo, ker se velevlasti o tem ne morejo sporazumeti.