Naročnina mesečno 25 Din. za inozemstvo 40 Din — nedeljska izdaja celoletno 9b Din, za inozemstvo 120 Din
Uredništvo je » Kopitarjevi ul.b/III


Telefoni uredništva: dnevna služba 2090 — nočna 2996. 2994 In 205«
ČVk račun. Ljub-I |«na št. 10.650 ia 10.349 za inserate; Sarajevo štv 75b3 Zagreb štv 59.011, Praga-Dunaj 24.79*
Uprava: Kopitarjeva b. telefon 2992
Izhaja vsak dan zjutraj, razen ponedeljka In dneva po prazniku
m
Pastirsko pismo avstrirskih šholov:
Obsodba hitlerizma
Avstriiiski škofje so z dunajskim nadškofom kardinalom Inmtzerjem na čelu izdali za božič pastirsko pismo, ki je zelo pomembno, tako z ozirom na kaos, ki danes na svetu vlada in sredi katerega škofje opozarjajo na katoliške smernice javnega življenja, kakor z ozirom na nenormalne razmere v Nemčiji, odkoder skušajo zanesti v Avstrijo duha plemenskega paganizma.
Pismo ima po smislu tri dele. Prvi del je zanimiv po tem, ker izraža popolno soglasje škofov S državnopolitičnim kurzom kanclerja Dolliussa in ker škofje na ta način temeljito demontirajo mnenje izvestnega časopisja, da bi njihova znana prepoved udejstvovanja duhovnikov v političnih strankah pomenila alront Škofov proti sedanjemu režimu.
Drugi del odločno obsoja zmote takozvanega narodnega socializma, boljše rečeno, fašizma v Nemčiji, Ln ga očivudmo ni smatrati samo kot avtoritativno izjavo avstrijskih škofov, ampak brez dvoma izraža mnenrje tudi nemškega episkopata, ki zaenkrat še molči k gotovim pojavom zadnjega časa v Nem&rji, da ne bi dal Hitlerju povoda, da bi naprtil odgovornost za skoro neizogibni spor med Cerkvijo im režimom na škofe Značilno je, da inozemsko časopisje vprav ta del božične poslanice avstrijskih škofov predvsem poudarja. Tretid del verskega pisma izjavlia, da je prepoved političnega udeatvovanja avstrijske duhovščine v obstoječih strankah samo začasnega značaja in da nikakor ne pomeni, da bi se Cerkev odpovedala svoji pravici, da vpliva na javno življenje v smislu krščanskih načel.
Dollfassova A vstri'a: Vzor krščanske države
Katoliški shod na Dunaiju — tako začenjajo avstrijski škofje svojo okrožnico — je pričal o tem, da si je Avstrija pod predsednikom Mtklasom in kamoleriem Dollfussom postavila za nalogo, da je v kraliestvu božiem na zemlii branik katoliške vere. Kancler je izijavil. da ie njegova vlada trdno odločena, da obnovi javno življenje v krščanskem duhu in. da idejo stanovske države postavi za podlago reformi političnega občestva in gospodarstva. Treba je posebno poudarjati, da so te smernice avstrijske vlade dobile toplo pohvalo svetega oče-
Kardinal Innitzer
ta samega, ki je blagoslovil vladajoče avstrijske državnike, ker vladajo državo iz pravega krščanskega prepričanja. Dollfuss je postavil vse svoje delo v državi in za državo na podlago
sporazumnega sodelovanja med Cerkvijo in državo
in to mu je šteti v največjo zaslugo. Poskrbel je že zdaj za potlačitev protiidržavnih revolucionarnih sfcruj tn teženj, je izdal odločne naredbe za zaščito javne nravnosti, poživil ie "erekega duha v šoli in vzgoji, reorganiziraj armado - krščanskem duhu, sklenil konkordat s sv. stolico in se lotil ogromnega dela nove ustave, ki naj ustvari družabni red na podlagi poklicnih stanov v krščanskem smislu. Zato imajo Škofje trdno zaupanje v takšno vlad<i, vsak kristjan pa ie moralno dolžan in po vesti obvezan, da tej vladi pomaga im z njo sodeluje.
Proti nastlUi z desne Sn anarhiji z fea;e:
Avtoriteta krščanske demohraciie
E
Nato škofje razlagajo neminljiva načela državnega reda, kakor sledijo iz krščanstva. Ta njihova izvajanja so naperjena tako proti anarhizmu in komunizmu kakor proti fašizmu im s tega stališča gotovo jako važna, ker tako proti revoluciji kakor proti reakciji postavljajo program krščanske obnove družbe in države. Vsako avtoriteto — izvajajo škofje — je treba izvajati iz Boga in vsaka Slovenka avtoriteta mora temeljiti na božji avtoriteti.
Ne surova sila, ampak samo božja avtoriteta daje človeku pravno oblasf nad sočlovekom
in zato mora tisti, ki vlada, vladati samo le na tej osnovi. Vedeti mora namreč, da je samo namestnik božji, da vrši svojo oblast takorekoč samo v premešenem delokrogu in da je zato v prvi vrsti ostavljen po milosti božji. V nasprotnem slučaju i njegova avtoriteta pomenila samo tiranijo in despotizem in na mesto svobodne pokorščine bi »topilo človeka nevredno suženjstvo. Na mesto prava bi srtopilo nasilje, im oblast, ki bi se hotela postaviti proti božiji postavi, opirajoč se samo na nasilje, bi pomenila protipravno uzurpacijo in neupravičen poseg v svobodo in neodvisnost človeka ter prekletstva vredno potlačitev slabejšega po j močnejšem. Zakonita, na nravnem načelu božje avtoritete sloneča oblast pa je nujno potrebna, ker i rsako, še tako majhno občestvo potrebuje vodje, gospodarja in upravitelja, z drugimi besedami, avtoritete, kateri se morajo vsi v obsegu božje in nravstvene postave brezpogojno pokoriti. Zato je
absolutne obsodbe vreden vsak anarhizem in vsaka revolucija
Nikakor namreč ni res, da bi takozva.na ljudska volja sama na sebi brez ozira na avtoriteto Boga im nravstvenih zakonov ter nravstvenega reda mogla zahtevati zase absolutno avtoriteto. Tudi ljudstvo m samosuverensko, ampak ima nad seboj Boga, nravnost in pravo. Zmota je, da bi gola večina ali pa skupna vsota vseh glasov in materi-ialne sile utemeljile kakšno avtoriteto ali suve- I reniteto, kakor jo v tem smislu ljudstvu nekateri pripisujejo. Tudi ljudska volja ne more biti najvišji, od vsakega božjega in nravnega prava neodvisni zakon. Od takoimenovane ljudske suvereni-tete je samo še en korak k nebrzdani svobodi, ki ni nobena svoboda, ampak se izrodi končno v nasilje anarhizma, komunizma in brezbožnega socializma, ki so
znanilci smrti človeške družbe
Zato je treba — tako nadaliujejo avstrijski škofje — najodločneje obsojati revolucijo pa tudi vsako javno nasilje, ki skuša nositelie državne avtoritete in njihove zakonite organe odstraniti
po političnem umoru, ki je in ostane v vsakem »lučaju gnusen zločin in ki .sc ne more nc opravičevati ne proslavljati
Bombe in granate, možnarji in dinaiuit iu»o dovoljeni kot orožja privatne** prava, ampak Mino v
Največja železniška nesreča v zgodovini
Mfrtrgški vlak v božični noči
Pogreb 217 žrtev
vojni. Zato ima državna oblast pravico tako nasilje, če treba, kaznovati tudi s smrtno kaznijo, da zaščiti življenje in varnost mirnega prebivalstva.
H tlerlzem je v jedru -poganstvo
Škofje prehajaijo sedaj k centralnemu delu svojega pastirskega pisma, k odločni obsodbi narodnega socializma oziroma hitlerjevstva. Medtem ko se namreč Avstrija oziroma Dollfuss — kakor Škofje poudarjajo — prizadeva ustvariti krščansko državo, ki naij bi bila
branik miru med narodi,
središče zapadne kulture in vzor državnega reda na podlagi krščanskih moralnih principov, pa se godi v Nemčiij nekaj čisto drugega. Sedanji nemški režim je Avstriji vsilil bratomorno vojno, katere ni kriva Avstrija. Avstrija zahteva polno državno suvereniteto in od nikogar ne moteno notranjo upravo, od čegar ne more in ne sme odstopiti. Toda ta spor — pravijo škofje — nima samo političen, ampak je v svojem jedru religioznega značaja. Dejstvo ie, da so škofje Nemčije že pred leti »oglasno obsodili narodni socializem z verskega stališča in ga odklonili. Te obsodbe verskih in cerkvenih zmot narodnega socializma niso preklicali tudi ne ko so se sprijaznili z novim političnim redom, zato, ker je režim obljubil, da bo poskrbel za krščansko pravno razmerje med državo in Cerkvijo.
Tudi konkordat med Nemčijo in sveto stolico se nanaša samo na to pravno razmerje med državo in Cerkvijo, ne pomeni pa niti najmanj priznanja ali odobravanja verskih in cerkvenih zmot narodnega socializma —
tako pravijo avstrijski škofje dobesedno. Kar se tiče izvaianja konkordata. pristoja sodba samo sveti stolici, toda ves svet ve, da ie razmerje med Cerkvijo in državo v Nemčiji napeto in da vzbuja resne skrbi. Zaradi tega »o v skrbeh tudi avstrijski škofje, če se skuša narodni socializem imipor-tirati v Avstrijo, ker pomeni v svojem bistvu versko zmoto. Narodni socializem i« zmoten, ker
uči plemensko blodnjo, ki vodi k narodnemu sovraltvu in vojski med narodi. Človeštvo je ena sama družina, zgrajena na pravici in ljubezni. Obsojamo nekrščanski sterilizacijski zakon, ld je v nepomlrlfivcm nasprotju z naravnim pravom in krščanstvom. Boj: hoče pravi krščanski nacionalizem, ki terja ljubezen do lastnega naroda in domovine, ki pa obenem zahteva vzajemnost vseh narodov na podlagi pravice in ljubezni. Radi tega |e treba obsojati tud; plemenski antisemitizem.
Nad vsakim nacionalizmom stoj! vera. ki je nadnarodna. Ona jc izvor in pospeiiteljica resnične kulture v vsakem narodu, ni pa omejena na en sam narod, ampak ima nalogo, da prinese izreličanj« vsemu človeštvu ia na ta način pooiatfa tudi k naravnamo blagostanja
»Ponedeljski Slovenec« je priobčil včeraj prve
podrobnosti o katastrofalni železniški nesreči, ki se je zgodila v bližini Pariza v noči od sobote na nedeljo in pri kateri je bilo prizadetih nad 500 človeških bitij. Včerajšnje uradno poročilo je priznalo že 199 mrtvih in več sto ranjenih, med katerimi jih je nad 40, ki se še bore s smrtjo. To je v zgodovini železnic sploh največja železniška nesreča na svetu, ki se je kedaj dogodila, ln ker je smrt žela na predvečer božičnih praznikov, je strahola tega solza polnega dogodka presunila na milijone domačinov in milijone tujcev, ki so sočustvovali z žrtvami smrti, ki je tako grozovito razsajala v luči jaslic in božičnih drevesc 1. 1933.
Kako se ie
zgodila nesreča
V	soboto ves dan so vlaki iz Pariza odhajali z velikimi zamudami, lako je tudi brzi vlak, ki pelje do mesta Nancy in ki bi moral zapustiti pariško postajo ob 17.49, odpeljal šele ob 19. Strojevodja, ki ni videl pred sabo niti deset metrov, je vozil zelo počasi, da bi r,e izognil morebitni nesreči. Iz Pariza so ob 19.25 spustili na isto progo drugi brzi vlak 25 bis Pariz—Stras-bourg, to se pravi, da je ta vlak odpeljal 25 minut za prejšnjim. Ko je prvi brzi vlak Pariš—Nancy privozil do Pont-de-Chauveau, to je do 1500 m pred postajo Lagny-1 horigny-Pomponne, je strojevodja opazil signal »zaprto« in je takoj ustavil vlak. V resnici je dober kilometer pred tem vlakom bil blokiran drugi vlak. Vlakovodja je po predpisih postavil za svojim vlakom predpisano signalizacijo t. j. petarde, ki naj bi eksplodirale v trenotku, ko bi na tisto mesto privozil drugi vlak, in strojevodjo opozorile, da je pot zaprta. Nato se je vrnil zopet na svoj vlak, na katerem so potniki kramljali o vzroku postanka.
V	tistem trenotku je privozi; od zadaj s hitrostjo 110 km aa uro brzi vlak Pariš—Strassbourg — to hitrost jc kazal aparat Flamant, ki so ga našli v stroju — in s strahovito silo treščil v vlak, ki je stal na progi. Tresk je bil strašen in se je čul več kilometrov daleč. Štirje vozovi vlaka, ki je stal ,n' ■ progi, so bili dobesedno zdrobljeni. Vsi vozovi so bili polni ljudi. Lokomotiva zadnjega vlaka je zavozila na razbito železno ogrodje vagonov in se nato prevrnila.
Skozi noč je jeknil krik stoterih ranjencev, ki so v pričakovanju svidenja z domačimi na božični večer padli pohabljeni in po omlj ni, strašno razmesarjeni med razbile železniške vozove. Razen prvega voza ter lokomotive brzovlaka, so bili vsi ostali vozovi popolnoma razbiti. V prvem vozu so 6e vozili na dopust gojenci pariške vojaške akademije, ki so edini izmed potnikov oslali pri tej nesreči popolnoma nepoškodovani. Gojenci so celo pndno pomagali pri reševanju ranjencev.
Grozila je še ena nesreča
Nesreča bi skoraj bila še večja, da niao v zadnjem trenotku ustavili komaj 100 metrov pred razvalinami razbitega vlaka drug ekspres, ki je vozil v nasprotni smeri proti Parizu. Ker se je nesreča dogodila na odprti progi, nasprotni ekspres pa bi se bil imel srečati že čez nekaj minut, so ponovno nesrečo le s težavo preprečili. Oba tira sta bila vsa zasuta z razbitinami voz. Nasproti vozeči ekspres bi bil zavozil v gotovo smrt nove stotine ljudi, da ni strojevodja z vso silo z nasprotno paro zavrl z enako hitrostjo 105 km na uro vozeči vlak.
Med ranjenci, ki so jih našli med razbitimi vozovi, so tudi trije narodni poslanci, ki so za Božič hiteli k svojim družinam domov. To so Ilen-rvRollin, Schleiter in Gas on P o i t t c v i n. Na kraj nesreče je kmalu prihitel tudi msgr. La-my, škof iz Meauxa, ki je dal mrtvim zadnji blagoslov, ranjencem pa delil sveto poslednje olje. Škof se je na razvalinah grozne nesreče razjokal nad tolikimi človeškimi žrlvami. Zjutraj se je pripeljal tudi pariški nadškof kardinal Verdier.
Kdo je kriv?
Pariz, 27. dec. tg Na ustih stotisočev se nahaja sedaj vprašanje, kdo je zakrivil to katastrofo. Voznik vlaka in glavni kurjač sta ostala pri življenju, za to ne bo težko najti krivca. Policijske oblasti so takoj aretirale oba in celi dan in še pozno v noč je trajalo zasliševanje. Oba sta odgovarjala v neki omotici, kar ni čuda po tako naravnost čudežni rešitvi iz smrtnega objema. Preiskovalni sodnik si ni mogel ustvariti noben« jasne slike. Oba sta le prisegala in zopet prisegala, da sta vozila pravilno, da sta na kraju, kjer je dovoljeno pognati vlak na hitrost 120 kilometrov, na uro vozila le z brzino 102 kilometrov in da so vsi signali kazali na prosto pot.
Istočasno pa je strokovna komisija raziskovala na kraju nesreče vse podrobnotti, iz katerih bi se dalo ugotoviti, kako je prišlo do nesreče, ki je okrvavela božični večer toliko družin. Komisija je ugotovila, kolikor je pač mogoče ugotavljati med razvalinami dveh vlakov m med strašnimi slikami žalo«ti in obupa, da so signali delovali pravilno in da so bili zaprti, ko je pridivjal brzovlak. Vae priče, vse ugotovitve komisije na aparaturi signalov potrjujejo vtis, da je krivda na vozniku lokomotive, ki da ni opazil zaprtih signalov in zdivjal naprej po progi.
Sicer pa je tudi mnogo glasov, ki obremenjujejo sploh vodstvo železniškega omrsijn »E»t«, ki je
vseh narodov brez izjeme. Radi tega jc treba obsojati tudi idejo nacionalne ceikve.
Tretji del pastirskega pisma avstrijskih škofov se bavi z vprašanjem, kako je treba tolmačiti prepoved avstrijskih šikolov, da s« morajo duhovniki is&aknšti iz strankarsko-političneg« življenj«, o čemer bomo porooali ab drugi prvlik*.
brez dvoma najbolj zanikrno med vsemi francoskimi železniškimi omrežji in |e nudilo potnikom med vsemi najmanj telesnega in duhovnega kom-forta. Preiskava bo morala iti torei na širino in priti bodo morali strokovnjaki od drugih železniških omrežij, ki bodo morda lažje odkrili grehe i organizaciji prometa na »listu«, ki ima na vesti največje število povojnih železniških katastrof v Fran ciji.
Nemarnost kompanije ?
Hudo obremenjuje vodstvo železniške kompa-nije tudi dejstvo, da ni bila v stanu spraviti na kraj nesreče takoj potrebno zdravniško pomoč in sredstva za prenos ranjencev. Cele tri ure po katastrofi so imeli železničarji na razpolago samo eno nosilnico. Veliko ranjencev, ki je še odneslo življenje iz nesreče same, jc vs ed nemarnosti ali vsled popolnega poman kania zdravniške službe enostavno zmrznilo. Po Parizu so izvedeli za nesrečo, ki je največja v zgodovini železnic, šele po 4 urah, akoravno I.agny ni oddaljen več kot 50 kilometrov. Prvi vlak z ranjenci pa je prišel v Pariz šele ob 4 zjutraj, torej 8 ur po nesreči. Kompanijo »Est« čaka velika odgovornost, da se bo oprala pred irancosko javnostjo, ki ob teh 500 žrtvah postaja jezna in zahteva, da se krivci, pravi krivci tolikega gorja najdejo in kaznieejo.
Snoči so oblasti izpustile strojevodjo in kurjača ekspresa, ki je povzročil 23. t. m. strašno katastrofo pri Lagnyju. Preiskovalna oblast je namrei ugotovila, da signali res niso v redu iunkcijonirali. Preiskava se nadaljuje.
Pogreb
Pariz, 27. decembra. AA Število mrtvih, ki jih ie zahtevala železirška katastrofa pri Lagnyju znaša že več ko 200 Točna številka ni še nikier objavljena. Vsa trupla, ki so jih prenesli na pariško vzhodno postajo in ki jih je 191, so zdaj identificirana in jih bodo da::es pokopali. (Tavna dvorana vzhodne postaje je preurejena in pripravljena za današnjo žalno svečanost ki ji hodo prisosostvo-vali tudi predsednik repub!i„e I.ebrun, predsednika senata in poslanske zbornice, predsednik viade itd.
Dopoldne se je vrš i pogreb 1 agnyjskih žrtev v navzočnosti predsednika republike g. l.ebruna, predsednika vlade g. Chautempsa, pariškega kardinala Verdiera, mnogih parlamentarcev in velike množice liudi. Minister za javna deta g. Paganon je imel govor, v katerem se jc v imenu naroda poklo :1 nesrejnim žrtvam in izjavil, da se bo vršila nepristranska in temeljita preiskava, ki naj aožene in v bodoče onemogoči vzroke za takšne strašne železniške nesreče. .Spričo tol;kšnc žalosti, je nadaljeval minister, heče ves nar<d da se vsa znanost in tehnika postavita v službo varnosti. Železniški signali in zavore se morajo izpopolniti kar najbolj mogoče, da se rešijo in zane tijo človeška življenja. Vlada bo to nalogo nadaljevala z vso energijo in t vsem srcem.
Kralj in kratica na Bledu
Bled, 27. dec. Danes popoldne ob 4.03 sta Nj. Vel. kralj in kraljica s svojim spremstvom prispela na Bled.
Poboji v Sofiji
Sofija. 27. decembra. AA. Današnje >Utnx poroča, da so snoči ob 23.30 pred hišo generala La-zarova v Sofiji v ulici Carja Borisa napadli generalovega brala Slavka I.azarova. ko se je ta z nekim svojim prijateljem vračal domov, štiri neznano osebe so pristopile k Slavku Lazarovu in ga pričele biti z palicami in z revolverji po glavi. Njegov prijalelj je pri tem lako odrevenel od bojazni, da se ni mogel niti premaknili. Ko je Slavko Lazarov padel ves okrvavljen na Ila. sn napadalci zbežali v dve smeri. »Ulro« poroča dalje, da preiskuje sedaj zadevo politična policija, ker smatrajo, da gre za politični napad. Policija je izvršila hišno preiskavo v pisarni zapadnopokrajinske organizacije.
V zvezi s tem napadom priobčuje popoldanski list »Novo Vreme« izjavo organizacije VRTOP. Po tej izjavi se je nedavno lena la organizacija razdelila v dva dela. Slavko Lazarov je pristopil v skupino, ki zaslopa stališče, naj bo organizacija VRTOP samostojna in naj ne bo v nobenih stikih 7. organizacijo VMRO. Napad nn Slavka !,azarova je posledica teh nasprolnih stališč.
Boris bolan
Sofija, 27. decembra. A A. Listi poročajo, da je Nj. Vel. kralj Boris prod dnevi obolel na iniluenci in da so mu zdravniki svetovali, naj ne zapusti sobe.
Sel nemškega generalnega štabu odstooil
Berliij, 27. dec Wolffov urad poroča: Predscd nik Hindcnburg je sprejel ostavko, ki mu jo je po dal šef generalnega štaba general Hammerstcin. Ostavka stopi v veljavo 1. februarja 1914.
Srečni ljudie
Pariz, 27. dec. AA. Po netkem poročilu, ki ga je dobil »Newyork Herald« iz Moskve, jc neke pleme »ajnojedov, ki očividno Jc ničesar ne ve o izpremembi ruskega režima, poslalo božične čestitke blagopokojnemu carju Nikolaju II.
Dunajska vremm-ka naporrd: Pretežno oblačno. Temperatura okoli nič. Kaže. da bodo pa davine.
Zagrebška vremenska napoved. Zmerno toptr. oblačno, megla, nekoliko padavin. Vreme »e U> polagoma poslabšalo.
4> Francesco Macia
voditeli Katalonije
Barcelona, 27. dec. tg. Voditelja Kataloncev
r rancesca Macia, ki je svoj narod po dolgih in trdih borbah končno vendarle privedel do cilja: da je dobila Katalonija avtonomijo, ni več! Umrl je med božičnimi prarniki. Pred predsedniško palačo ves dan stojijo deaettisoči, ki hočejo še poslednjič videti in pokropiti najpriliubljeiiejžega in najbolj spoštovanega moža r Barceloni.
Rodil a« je L 18OT. Sprva je bil častnik v frpan-•Jci vojski m je dosegel čin polkovnika. Kot višji častnik j« zavzemal kot ostali častniki kralju trda-bo stališče in se ni udejstvoval politično. Šele diktatura Primo de Rivere in vedno naraščajoče ••zadovoljstvo Spancev z njo ga je privedla do tsga, da s* j« postavil na čelo separatističnemu gibanju Kataloncev.
Zahteva Kataloncev po neodvisnosti ima dva vzroka: rasnega in gospodarskega. Katalonski je-lik je od kastiljanskega bistveno različen. Tudi karakterne značilnosti obeh plemen so drugačne, posebno glede veselja do dela in gospodarskega napredka, kar je Kataloncem veliko bolj prirojeno kal cot ostalemu španskemu narodu. Poslednje lastnosti so bile vzrok, da je postala Katalonija izrazito industrijska dežela, kar ni slučaj v ostali Španiji. Baš radi tega pa nosi Katalonija in je nosila preje še bolj največje breme davkov, ker od ostalega revnega kastilijanskega naroda ni bilo mogoče preveč iztisniti za državne blagajne. Poleg tega so prejšnje španske vlade vedno podpirale Kastiljan-ce na škodo bogate Barcelone, kar je Katalonce še bolj podžgalo, da so si zaželeli neodvisnosti svoje zemlje.
Tedaj je stal na čelu l-aialon kega gibanja Cam-bo, vodja regionalistov, ki je 1. 1919 predložil cor-
tesom načrt statuta, ki je določal za Katalonijo lasten parlament in lastno upravo. Ta predlog je bil zavrnjen. Nezadovoljstvo s Cambovim neuspehom je iinelo za posledico delitev katalonskih po-kretnikov, ki niso do tedaj po Cambovi lastni besedi: »Monarhija ali republika? Nobena, ampak Katalonija!* zavzeli nobenega stališča do kraljevskega vprašanja, ampak zahtevali samo svobodo v svojem razvoju. Radikalni elementi so se pridružili novi stranki »Accion Catalane«, ki so bili mnenja, da je uresničitev njihovih ciljev odvisna samo od popolne spremembe režima v Madridu oziroma od revolucije. Na čelo te stranke je stopil polkovnik Macia.
Zasledovanja Primo de Riverovega režima so ga 1. 1924 prisilila, da je zapustil Španijo in iskal zavetja v Parizu. Od tukaj je vodil separatistično-revotucionarno gibanje doma. L. 1926 je baje pripravljal prevrat v Španiji in je bil že skoro na koncu e pripravami, ko so ga z njegovim Štabom vred na zahtevo Španske vlade novembra meseca 1926 aretirale francoske oblasti. L. 1929 je bil iz Španije ponovno izgnan in je potem živel v Bruslju. Ker po padcu diktature 1. 1930 ni bil pomiloščen, se je vrnil septembra 1930 skrivaj v Barcelono. Bil pa je takoj v hiši svoje hčere aretiran in po policiji ponovno izgnan preko meje. Šele 22. februarja 1931 je bil pomiloščen. Njegov sprejem v domovini je bil triumfalen.
Po padcu monarhije 14. aprila 193^ in proglasitvi republike v Španiji je bila v Barceloni izkli-eana katalonska republika, na čelo katere se je postavil Macia in 16. aprila 1931 sestavil prvi samostojni katalonski kabinet. V proglasu na svoj narod je izjavil, da zahteva Katalonija v novi snujoči se španski federativni republiki upravno avtonomijo. 17. aprila se je zedinil z madridsko vlado Zamore, da nosi dosedanja katalonska pokrajina odslej naslov katalonske države v španski republiki.
Naslednje mesece se vršeče volitve so pomenile za Macio novo zmago. Kljub temu pa se je zahvaliti samo njegovi diplomatični previdnosti in razumnosti, njegovemu političnemu tenkočutju in njegovi dalekovidnosti, da so se dolgotrajna poga-lanja z madridsko vlado o katalonskem statutu kljub odporu njegovih radikalnih pristašev, ki so zahtevali popolno ločitev od Španije, končala z uspehom za obe strani. 20. novembra 1932 je izvolilo katalonsko ljudstvo, ki predstavlja več kakor šestino celokupnega španskega naroda, prvič svoje zastopnike v lastni katalonski parlament in 6 tem tudi Macio za prvega predsedn.ka avtonomne vlade Katalonije, kar je ostal do svoje smrti.
Naslednik Macie kot predsednik katalonske vlade bo najbrž sedanji španski poslanik v Bruslju Salvador Albert ,ali pa bolje verjetno Cambo, ki je Macio še pred smrtjo izrinil iz političnega vodstva Katalonije.
Seja odsekov TOI
Obrtništvo
Včeraj je imel sejo obrtni odsek Zbornice TOI. ki je razpravljal o raznih važnejših stvareh, med temi o zborničnem poslovniku, proračunu, obrtni zakonodaji in davčnih vprašanjih. Posebno živahna je bila razprava o nelegalnem obrtovanju (šušmar-jih), o stiski oblačilnih strok, ki jo povzročajo nekatera velika podjetja (Bat'a, Tivar) s svojimi pro-dajalnicami in popravljalnicaml in o vprašanju, kako v današnjih časih omejiti za dogledno dobo ustanavljanje novih podjetij, kakor so to storile že nekatere tuje države v interesu zaščite obsioječih podjetij.
Po živahni debati so bile sprejete resolucije, iz. katerih posnemamo:
Proti šušmarstvu
Iz ankete Zbornice TOI je razvidno, da je poleg 20.000 obrtnikov poedinoev v naSi banovini okoli 10.000 nelegalnih obrtnikov. Kosmati letni zaslužek teji nelegalnih obrtnikov cenijo na 40 milijonov dinarjev. Cisti zaslužek vseh naših 18723 malih obrtnikov znaša po davčni cenitvi 46 milj. dinarjev. Največ nelegalnih obrtnikov je kmet-skega in delavskega stanu. Zato zahtevajo obr'niki, naj se izda poseben zakon za pobijanje nelegalnega obrtovanja. V tem zakonu naj se opredeli točen pojem šušmarstva, določijo naj se kazni, posli s šušmarji naj se proglase za nične ild.
Proti velepodjetjem
Nemčija se naj pogaja z vsemi ali pa se ne ho z nobenim!
Pariz, 27. dec. b. Snoči je bila seja ministrov za državno obrambo pod predsedstvom ministrskega predsednika Chauiempsa. Na seji vlade so govorili o posvetovanjih med francosko in nemško vlado gleda nenapadalnega pakta. V tukajšnjih političnih krogih izjavljajo, da je sklepanje takega pakta še daleč v bodočnosti. V vladnih krogih jxisebno naglašajo, da so dosedanji razgovori med Poncetom in Hitlerjem imeli zgolj informativni značaj in da doslej ni prišlo do nikake izmenjave kakih diplomatskih not. Agencija Radio javlja o snočnji konferenci ministrov za državno obrambo, da so ob tej priliki pretresali zadnje poročilo berlinskega poslanika Fran-coisa Ponceta. Na temelju dosedanjih razgovorov francoskih državnikov z zastopniki Alale zveze in Poljske prevladuje prepričanje, da se Francija ne more neposredno jvogajati z Nemčijo.
Na današnji seji v Elizeju se je razpravljalo o stališču Francije napram nemškim zahtevam, ki se-stojijo po informacijah »Excelsiorja« iz sledečega:
I svrha razorožitvene konierence jc omejitev in znižanje oboroževanja ene države na račun druge,
2. sprejem nemških predlogov znači likvidacijo
„Germania" kapi
,.Berliner Tagblatt44
Berlin, 27. dec. b. Vršijo se pogajanja med založniško družbo »Germania«, ki je last bivšega kanclerja von Papena in založbo »Mose«, ki je lastnica »Berliner Tagblatta«. >Germania< namerava kupiti »Berliner Tagblattc, ki je bil namenjen v glavnem za inozemstvo. »Berliner Tagblatt<, ki je imel nekdaj naklado preko 300 tifioč izvodov, jih ima sedaj komaj 25.000.
Nemško letalstvo
Bruselj. 27. decembra, b. TukajSnji »Soar« objavlja zelo interesantne podatke o razvoju nemške aviacije. Izdatki za nemško zrakoplovstvo so leta 1982 znašali 405 milijonov belgijskih frankov, leta 1038 pa eno milijardo. Ker po mirovnih pogodbah ne sme Nemčija organizirati vojnega zrakoplovstva. daje nemška vlada močne denarne in druge subvencije pilotskim šolam, aeroklubom in posebno vsem tvrdkam, ki izdelujejo aeroplane. Nemška Lufthansa je dobila subvencijo 111 milijonov belgijskih frankov. V Nemčiji obstoja danes 450 aero-klubov z preko 2000 aeroplani. Nemčija ima danes 5—6000 dobro izvežbanih pilotov.
Belgrad za brezposelne
Belgrnd, 27. dec. m. V belgrajski mestni občini se je danec vršila občinska seja. na kateri je bilo sklenjeno, da bo mestna občina skupaj s centralnim odborom za prehrnno brez|xi-selnih v/drževala 4 javne kuhinje. Za vzdrževanje je občina odobrila kredit 100.000 Din. Na današnji seji se je pretresala tudi vloga na ministra za socialno politiko in narodno zdravje 'a zaposlitev brezposelnih z ozirom na zadnjo uredbo vlade za javna dela. Občinski odborniki so sprejeli sklep, da se z vsem strinjajo in da bodo tudi od svoje strani naprosili pristojne ministre, da se naj v letošnji državni proračun vnesejo posebne jx>stavke za izvrševanje javnih del na teritoriju Belgrda. Zemuna in Pančeva. Občinski odl>or je mišljenja, da bi se v tem slučaju lahko znatno zmanjšal proračun belgrajske mestne občine.
*
Ljubljana, 27. dec. AA. Ban dravske banovine g. dr. Drago Marušič dne 28. t. m. ne bo sprejemal jradnih strank, ker bo uradno odsoten.
Ljubljana, 27. dec. AA. G. podban dr. Pirk-majer .v petek 29. t. m. o« l>o sprejemal »trank, ker bo odsoten.
Nadalje naj se omeji ustanavljanje novih obr-tov, podružnic in rokodelskih popravljalnic. Industrijskim podjetjem naj se dovolijo razprodajne prodajalne samo po mestih z več kot 60.000 prebivalci. Na ta način bi se obrtništvo še najlažje izognilo konkurenci velejx>djetij, ki po svojih lastnih prodajalnah razpečavajo poceni blago med ljudstvo. Obstoječe prodajalne naj bi se v tem smislu tudi omejile. Oblačilnim strokam naj bi se prej>o-vedalo popravljati lastne ali tuje izdelke. Vsako izigravanje leh predpisov naj se kaznuje. Ustanavljanje novih obrtov pa naj se kratkomalo ukine. Detajlna prodaja blaga po grosistih mora biti prepovedana.
Predpisi proli nelojalni konkurenci naj se izpopolnijo tako, da se prepreči pretirana in nesolidna reklama. Nadalje naj se prepove reklama na izdelkih, ki niso predmet dotičnega konkurenta.
Trgovski odseli
Sejo trg. odseka je vodil zb. pred«, g. Je-lačin. Poročilo o sklepih konference za revizijo zakona o obrtih je podal g, dr. Pless kaikor tudi o zborničnem poslovniku, službeni pragmatiki, pokojninskem pravilniku, pravilniku za zb. razsodi-
I H«, o zborničnih taksah ter pravllnflcn o porra£9a
potnih stroAkov zib. svetnikom. Poročilo o davčnih reformah je podal g, Žagar. Končno je odsek razpravljaj o sporih radi nelojalne konkurence io o prošnjah za podelitev državljanstva.
Industrijski odsek
Industrijski odsek je razpravljal o zborničnem proračunu, kjer je soglasno odobril predlog predsedstva.
Zbornični novi proračun za 1934 zna&a v izdat kih 2,994.041 Din (1. 1933 2,856.930 Dim), dohodki pa »o proračunani na 3,156.000 Din (1933 2,997.500 Din). Izkazam je presežek 151.959 Din kot blagaij-nična rezerva.
Nadalje je razpravljal industrij siki odsek o faznih novih pravilnikih za zbornično poslovanje itd. Po daljši debati si je industrijski odsek osvojil predloge predsedstva glede teh pravilnikov. Poročilo o davčnih vprašanjih je podal gl. tajnik Zbornice g. Mohorič. Orisal je podrobno položaj državnih financ, posebno s« je pečal s sedanjo davčno prakso iin jx»dal podatke o delu finančnega odbora, ki je doslej razpravljal o neposrednih davkih ter nekaterih novih taksah. Finančni odbor je nekatere postavke rezerviral, nekatere sprejel, nekatere pa odklonil. Posebno ostra je bila debata o obveznosti izdajanja računov na mo-nopoliziranih obrazcih. Nadalje so razpravljali o položaiju industrije m krirtizkaJi preveč optimistična poročila Narodne banke. Bili so stavljeni predlogi glede lesne stroke, glede tarif itd. Obširna debata se je razvila o trošarini na stavbni materiijal, kjer je pade-1 predlog naj se trošarina zamenja s takso na gradbena dovoljenja, ki bi bila odvisna od množine pri gradbi porabljenega materijala.
Odlikovan:e naših obrtnikov
Na včerajšnji seji obrtnega odseka Zbornice TOI se je vršila skromna, toda iskrena in zanimiva svečanost.
Na poziv ministrstva trgovine in industrije ie Zbornica za TOI predlagala v odlikovinje Mednarodnemu uradu narodnih razstav v Bruslju dva obrtnika, ki sta se |>o6obno odlikovala s svojimi umetnoobrtniini izdelki. To sta bila gg. Alojzij Smerkolj, kleparski mojster in izdelovalec predmetov iz tolčenega bakra iz Ljubljane in Miha Vnbtar, knjigovez in izdelovalec fine umetne galanterije iz kože v Mariboru. (V vsej državi je bilo samo 20, v naši banovini pa samo dve mesti.) Belgijska vlada, odnosno mednarodni razstavni urad je predlogu ustregel in podelil predlaganima odlikovanje. Diploma in zlati plaketi je izročil vpričo zbranih zborničnih članov odiikovancein zbornični jxxlpredsed-nik g. Jo6ij> Rebek z lepim nagovorom.
vojnih klavzul versaillske pogodbe, predno bi « te praktično izvedle, 3. z ustanovitvijo napadalnih oddelkov narodno-socialistične stranke pade Francija v odkrito inferijornost z ozirom na dejanske moči, ki . se morejo mobilizirati Ta inferijornost obstoja že I itak z ozirom na industrijsko organizacijo Nemčije ! na področj ju proizvodnje vojnega materijala. Kar 1 se tiče od Nemčije ponujenega nenapadalnega pakta, tudi ta ne pride v obzir, ker bi na ta način postala i Zveza narodov brezpomembna, prav tako Briand-Kellogov pakt, kakor tudi lokarnska pogodba. Francija pa bi bila popolnoma ločena od Poljske in Male zveze. Francoska teza je jasna. Nemško oboroževa nje je zadeva vse Evrope in radi tega se o tem vpra- j šanju more sklepati edinole v Ženevi. Francoski od- i govor Nemčiji bo imel tudi to vsebino. V ostalem i se bodo nemško-francoski razgovori nadaljevali, to- I da edino in izključno le z namenom razjasnitve v ' obojestranskih stališčih. Pertinax v »Echo de Pariš« i potrjuje v celoti zgornje formacije in dodaja, da bo vlada danes popoldne v Elizeju to stališče sankcionirala. Izključno jc, da bi Francija to stališče spremenila.
MIRIM
kraljica čokolade
M 'rimovi BI5KOTI. V trd sneg 4 heljnkov umešai 14 dng preseja ega sladkorja. 17 dkg nastrgane soeciiaine kuhinjske čokolade »Mirim« in narezane bele mmjdeljne. I/, te zmesi oblikuj okrogle bi-škote katere peci na oblatib v zmerno topli pečici. Kuhajte i M rim kuhinjsko čokolado.
Iz učiteljskega življenja
Belgrad, 27. dec. m. Tu se je danes vršil izredni občni zbor banovinske učiteljske organizacije iz moravske banovine. Na tem občnem zboru je bila izrečena nezaupnica predsedniku izvršilnega odbora Jugoslovanskega učiteljskega združenja Domjnnu Rašiču. Občni zbor je sprejo! tudi vse zaključke zadnje konference predsednikov banovinskih učiteljskih sekcij radi saniranja razmer v učiteljskih vrstah. Bil ju sprejet tudi sklep, da bo s 1. januarjem prenehal izhajati »Jugoslovanski učiteljski glasnik«, glasilo opozicije proti Domjanu Rašiču. Tega dne so se pa zbrali v Nišu tudi učitelji, pristaši Domjana Rašiča. Tudi ti so po svoji konferenci izdali komunike, kjer pravijo, da ima opozicija proti Domjanu Rašiču tudi |xilitično ozadje in da oni zaradi tega sporazum predsednikov banovinskih učiteljskih srkeij odklanjajo ter stoje in bodo stali neomajeno zn glavnini odborom Jugoslovanskega učiteljskega združenja, knte-teremu predseduje Dotnjan Ra'ič.
Belgrajske vesti
Belgrad. 27. dec. m. Sofijsko akademsko društvo »Gusle« je povabilo za božične praznike belgrajsko akademsko pevsko društvo »Obi-ličc v Sofijo. »Obilič« ho priredil v bolgarski prestolici dva koncerta. Na povratku se bo ustavil »Obilič« v Pirotu. kjer bo društvo ravuotako priredilo koncert.
Belgrad. 27. der. m. Noeoj ob 19.20 je bil pred tukajšnjim sodiščem obsojen na smrt Mi-hajlo Markovlč, bivši bančni ravnatelj, radi umora, ki ga je izvršil I. maja skupaj s pokojnim Mifjkovičem, nad trgovcem Stankov i-čem.
Belgrajski umetniki gredo v Sofijo
Zadnje leto beležimo izredno in vsestransko zbližanje med nami in Bolgari. Stiki so na vseh poljih postali ' res živi. Posebej še kulturno-umet-niški. Pred tedni je gostovala v Belgradu zaključena skupina bolgarskih slikarjev, ki je bila v marsičem odkritje. Sedaj pa se pripravljajo belgrajski likovni umetniki, da dostojno vrnejo obisk.
Za pravoslavni božič (7. januarja 1934) bo v Sofiji svečana otvoritev jugoslovanske slikarsko-kiparske razstave. V Sofiji je nedavno zgrajen umetniški paviljon, ki bo jugoslovanske umetnike kot prve sprejel v svoje okrilje.. Gredo v glavnem člani najpomembnejšega belgrajskega umetniškega društva »Oblik«. Branko Popovič, Balaž, Stanojevič. 2e-drinski, Bjelič, Lučev, Pjer, Martinovski, Stijovič, Ličenoski, Palavicini, verjetno tudi Dobrovič. Razstava bo obsegala približno 120 del. Trajala bo 14 dni. Zlasti je treba poudariti, da bodo otvoritvi razstave prisostvovali vsi zgoraj imenovani umetniki, kar je za osebno zbližanje naših in bolgarskih slikarjev posebnega pomena.
Takoj za slikarji odide v Sofijo deputacija belgrajskega Pen-kluba. ki prispe v Bolgarijo 10. januarja. Take in podobne korake, ki gotovo vodijo k prepotrebnemu kulturnemu zbližanju, je treba kar najtopleje pozdraviti. Skoda samo, da ne gredo naši Pen-klubi skupaj v Solijo (tudi slovenski iu hrvaški), ker tak obisk bi bil vsekakor polnozvočnejši.
Mariborsko gledališče: Floramy
Kar smo na prvi božični praznik videli, ni bogve kakšna kvaliteta. Splitski skladatelj je zaslovel po svoji »Mali Florainye« bolj nego po svojih drugih ojieretnih delih kakor »Splitski akvarel«, »Pierot llo«, »Jurek in Štefek«. Tijardovič Ivo ustvarja precej drugače kakor njegov splitski so-rojak Josip Hatze. Njegova glasba je lahka in razvnemajoča kakor južnaška toplina in prijetnost;
poživahnjujejo jo splitske folklorne prvine. Vaa sila, kolikor jo prihaja iz te operete, je v funkciji živahne, lahkotno žuboreče metodike, ki se utri-nja samoposebi iz centi a tega gibanja ob splitski Rivi. Razposajeno, potegavščinarsko, simpatično grobo je vse to veselo razkošje, ki ni bilo ob karnevalski sceni v prvem dejanju dovolj krepko nakazano. Za ta neizrečeno temperamentni sptitaki živelj je bilo to skakljanje in prerivanje vsa pr®-mrtvo in mirno. Do hripavosti bi 'se bila ta človeška celokupnost na odru lahko razvpila in razkri-čala, pa bi nikomur ne šinilo v misel, da bi utegnilo biti to pretirano. Ves ta burleskni okvir, ki ma v šjoru Bepu svojega rasnega reprezentanta, i žlahtnimi utripi dveh operetnih izbrancev v ozadju, ima svoj ekvivalent v tej gibčni, moderni glasbi Kar se avtorskemu kolektivu pri operetni reviji »Stoji, stoji Ljubljanca« ni posrečilo, to je skladatelju, libretistu, scenografu, dirigentu, koreografa itd. Tijardoviču uspelo: odmev je tukaj, ker j« tvorec segel v živec... Split je v tej opereti našel samega sebe. Prav je, da smo za Ljubljano videli tudi v Mariboru, kakšen je ta Split, pa četudi na prvi božični praznik, ko bi se tudi blagajniške skrbi morale umakniti potrebi primernejšega izbora. Opaziti je bilo, da je orkester premočan za naš solistični in zborni inaterijal. Polet sceničn« bujnosti in bajnosti, ki se nudi scenografu velikega formata zlasti v prvem dejanju, so brzdali budžetni pristrižki. Vodilni ljudje ob ponedeljkovi premijeri so bili dirigent Lojze Herzog, režiser V. Skrbinšek, Udovičeva, ki se je v drugem dejanju povzpela do mojstrske dramatičnosti ter Sancin, ki je bil v ravnovesju s pevskimi nalogami tudi igravsko izredno aktiven in ustvarjalen. Delež priznanja pripada tudi vsem drugim sodelavcem. Nekateri med njimi so, dasi na operetnih tleh, pokazali resnobne kreativne ambicije (Furijanov markantni polkovnik, Zakrajškove stoodstotna anglosaksonska devica, Zaniejič-Kovičeve vulkansko ihtava šjora Pe-tronilla. Kovičev šjor File, Medvenov šjor Dane, j Tovornikov tovariš, Harastovičev Picaferaj, Gorin-I škov redar, Blažev pribočnik itd.). Pevske vaje i med odmori so bile to pot bolj klavrne. —c
.Utrinki.
NOVO JAPONSKO OPORIŠČE NA KOREJI
Japonci so z mrzlično naglostjo pričeli na obali severne Koreje graditi in utrjevali po širokopo. tesnem načrtu pristanišče Ras s in. Radi tega se v Moskvi precej razburjajo, ker bo to najbližje oporišče za vojne operarije blizu Vladivostoka. List Rdeče armade * Krasna ja zvezda* se zelo podrobno peča s tem najnovejšim korakom japonskega vojaškega vodstva in pravi, da more služiti pristanišče Itassin kot. izvrstna zveza med Japonsko in pokrajinami. ki jih je zadnja lela v vzhodni Aziji okupirala. Japonska. Iz Rassina je mogoče z železnico v najkrajšem času vreči močne vojaške oddelke lako v južno, kakor v severno Mandžurijo. Prav tako je ogrožen Vladivostok, ki je najvažnejše izhodišče Rusije na Veliki ocean. Moskovski list tudi podčrtava, da bo Ressin zgrajen tudi kol letalska baza japonskega zračnega brndorja.
KATOLIČANI V ŠPANIJI
Osrednje glasilo španskih katoličanov *El Debater piše: Od desničarskih strank se pričakuje, da bodo svojo politiko in svoje zadržanje napram republikanski vladi jasno o/tredelile. Toda njihovo zadržanje je bilo vedno jasno, lojalno in pa-triotično. Popolnoma so se prilagodili smernicam papeža Leona XIII. ter izjavam španskega epi-skopata in papeža po proglasitvi reiniblike. 7,ato priznavajo državno oblast pod vsako obliko in sicer lako lojalno, kakor je Io značilno za katoličane. Pripravljeni sa državno in javno življenje z lojal. nimi sredstvi podpirati. Španski katoličani ne vidijo nobene težare v Iem. kako se prilagodili republikanskim ustanovam. Treba je pa tudi povdn-riti, dn so bile dosedaj ustava in temeljni zr.t rvi delo vlade, ki je bila prevzela faruiličneaa antika-
tolicizma. Republika pa, ki bo z besedami in de ■ janji pokazala, da hoče dati Cerkvi dostojno v> enakopravno življenje in ki bo spoštovala njene pravice, taka republika pa more računati na iskrn-no podporo vseh katoličanov.
P0WZAJ NEMŠKIH KATOLIČANOV
*Franlcfurter Zeitung« od 19. decembra p0ro.:a, da so bil začasno ustavljeni sledeči katoliški listi: *Wesideutsche Volkszeilung«, »Maerkisches Volks-blatU in »Pjatzer TagblatU. Zadnji dnevnik, pritvi *Frankfurlei- Zeitung*, je policija ustavili vadi tega, ker je dokazal v enem članku, da pri katoliških duhovnikih niso našli komunistične literature pri hišnih preiskavah, ki jih je napravila bavarska. policija, kakor so poročali narodno-socia-listični listi. — Samo ta konslatacija na ljubo resnici je zadosttrvala, da je lisi bil ustavljen'.
ANGL1KAN1 IN PRAVOSLAVNI
Poslednja leta so orlodoksni krogi večkrat iskali stikov z angleško Visoko cerkvijo. Sedaj pa se je VI letni melropolit Simeon iz Varne ostro izrazit proti vsem takim poskusom. Izjavil je: »Združenje pravoslavja z Anglikanci je mogoče le tedaj, če anglikanska cerkev brez zadržkov vse sprejme, kar uči jtravoslavna cerkev
VERSKO S0VRASTV0 V MEHIKI
Sodišče v Durango je obsodilo p. Luciana Ho-gelo na Iri mesece zapora in denarno kazen 20 pezov, ker je v bližini vasi pod milim nebom daroval sveto mašo. Lastnik travnika, nn katerem *e jo brala sveta maša, jn bil kaznovan z en oko kaznijo.
Za povečanje medicinskega
instituta Ahc»>'<» Društva medicincev v Ljubfani
V	članku »Slušatelji ljubljanske univerze«, ki sm; gu priobčili pred duevi, je bil tudi naslednji odstavek: ...»Zanimivo je posebno dejstvo, da je število tnedicincev letos zelo napredovalo napram lanskemu. Na medicinski fakulteti je vpisanih 53 Poljakov. Medicinska fakulteta se bori s prostori. Predavalnice so pretesne. Uvedena je bila akcija za omejitev slušateljev medicinske fakultete, kjer naj bi se določil nuinerus clausus 150 slušateljev .. .< Na to smo prejeli sledeče pojasnilo:
Društvo medicincev je kot predstavnik vseh slušateljev medicinske fakultete v zadnjem času — radi pretesnih prostorov — pokrenilo ukcijo za razširitev medicinskega instituta — ne pa za omejitev slušateljev, kakor je bilo v Vašem ceuj. listu omenjeno.
Res se je o numerus clausus marsikaj govorilo in je celo profesorski zbor medicinske fakultete na svoji seji sklenil uvesti numerus clausus, ki bi pa naj veljal dozdaj samo za inozemce — vendar siiid slušatelji medicinske fakultete proti vsakemu omejevanju študentov-medicincev — proti vsakemu numerus clausus v kakršnikoli obliki! Borimo se za prostor in mir, ki nam je za intenziven in resen študij v prvi vrsti potreben.
Razmere na medicinski fakulteti in delo o imenovani akciji bo nekoliko osvetlila resolucija, ki je bila v preteklem tednu razposlana na merodajne oblasti:
Slovenci smo dobili medicinsko fakulteto leta 1919. Stavba je mogla sprejeti okrog 80 študentov; takrat pa jih je bilo ca. 50. Ze od začetka dalje — torej 14 let — se vršijo vsa predavanja in vaje v istih predavalnicah in istih laboratorijih — medtem, ko se dotok slušateljev stalno veča. Našemu notranjemu dotoku — t. j. dotoku domačih študentov — se je pridružil še dotok inozemcev — tako, da se v prostorih, ki morejo zadostovati največ 100 slušateljem — gnete letos 210 dijakov .
Da je to velik higijeničen nedostatek in da vplivajo te razmere uničujoče na študij, ni treba še posebej poudarjati.
Številčni dotok slušateljev na medicinski fakulteti Univerze kralja Aleksandra I. v Ljubljani jasno kaže sledeča statistika:
V	letih 1919—1928 varira število slušateljev med 60—80; najvišje število je doseženo v zimskem
semestru 1928 z 82 slušatelji; od leta 1928 dalje prične število slušateljev vidno naraščali, tako, da je v 1. 1929—30 vpisanih že 95 slušateljev, 1930— 31 101, 1931—82 115, 1931-32 115, 1932—33 148 in 1933 —34 že 216 slušateljev.
216 študentov v prostorih za 80, največ 100 ljudi! 11
Zato je akcija za razširjenje prostorov v medicinskem inštitutu ljubljanske univerze — in sicer .• domske predavalnice, secirnic in kemijskega .aboratorija — nujno potrebna.
Pripominjamo, da je v stavbi medicinske fakultete že od 1, 1919 dograjena anatomska predavalnica, za katero se pa še do danes ni našlo toliko kredita, da bi se ista opremila.
Po cenitvah univerzitetnih profesorjev gradbene stroke in drugih strokovnjakov znaša celotni proračun samo za opremo anatomske predavalnice 200.000 Din.
Slušatelji medicinske fakultete prosimo g. župana, finančni odsek mestne občine ljubljanske, banovino, g. bana in ostale merodajne oblasti, da se za medicinsko fakulteto ljubljanske univerze zavzamejo in vstavijo omenjeno vsoto v svoj proračun.
Ce se lo vprašanje končno ne bo ugodno rešilo, bomo primorani — baš kakor pred štirinajstimi leti posečati univerze v Zagrebu, Belgradu ali v inozemstvu. Največji odstotek bi šel brez dvoma — radi prenatrpanosti domačih univerz — v inozemstvo. Jasno je. da bi bil to velik minus za naše ožje in celokupno narodno oz. državno gospodarstvo.
Zavedati se pa je treba tudi. da oviranje razvoja narodne kulturne i-štilucije vpliva uničujoče na kulturni razvoj in preporod naroda.
Zato je v interesu države, banovine in občine, kakor tudi nas samih, da se to vprašanje končno-veljavno ugodno reši!
Za društvo medicincev: tvegelj Franci,	Nezmeškal Viljem,
tajnik I.
t. č. predsednik.
To resolucijo so podpisala in podkrepila tudi vsa akademska strokovna društva — zavedajoč se škodljivega vpliva vladajočih razmer na naporen medicinski študij.
Drušlvo medicincev.
Občinske zadeve
Ptujske
Nov proračun sprijet, — Pomoč brezposelnim.
Ptuj, 26. decembra.
Na zadnji občinski seji je župan sporočil, da je banska uprava podelila ptujski občini iz bed-nostnega fonda 20.000 Din za brezposelne. Občina je v pogajanjih z neko inozemsko tvrdko, ki hoče v Pluju postaviti tekstilno tovarno. — Glavna točka dnevnega reda je bil proračun za leto 1934. V novem proračunu je predvideno 1,537.086 Din ptfimanjkljaja, ki bo krit z raznimi dajatvami, od isatertti so nekatere nove. V svrho razbremenjenja proračuna se še pripravljajo razne redukcije izdatkov, znižanje šolskega proračuna, odprodaja občinskih objektov, ki niso potrebni v javne svrhe, ustanovitev lastne hiralnice, ker so izdatki za občinske hiralce v banovinski hiralnici previsoki in pa opustitev mestne avtonomnosti, ker stavlja ta nevzdržne finančne zahteve na mesto z le okrog 4000 prebivalci. Proračunski načrt za leto 1934 je bil od občinskega sveta soglasno sprejet. — Inventar >MIadike«, bivšega internata, se deloma razdeli meščanski šoli in Dijaškemu domu. deloma preceni in odproda. Izpraznjeni prostori bodo služili lutkovnemu gledališču odnosno se bodo rabili za prenočevanje tujcev v slučaju kake večje prireditve v mestu. — Brezposelnim se nudi pomoč s tem, da bodo dobivali brezplačen obed ali večerjo. prenočijo pa lahko na policiji. Brezposelni domačini dobe brezplačno kosilo, če so samci, pa najdejo zaposlitev pri kuluku.
Celjske
Celje, 26. decembra.
V predbožični seji občinskega sveta je gosp. mestni načelnik poročal najprej o delu deputacije mestne občine, ki je bila zaradi regulacije Savinje v Belgradu. Ministrski svet je sklenil, da si osvoji finančni načrt, kakor ga je predložila mestna občina oziroma banovina in pride že v prvi proračun za regulacijo Savinje in pritokov 1 milijon dinarjev.
Pri referatu finančnega odseka g. dr. Vrečka so bile odklonjene vse prošnje za podporo. Gasil- . nemu društvu se da iz mestnih zalog na razpolago | potrebno kurivo. V bodoče naj se to stavi v vsakoletni proračun. — Odobri se obračun Glasbene Matice v Celju. — Pri bivši pomožni akciji za Celje in okolico je postalo nepokritih še okrog 28000 dinarjev. Ugotovi naj se natačno, koliko še manjka 1
in naj se nato [vozove okoliško občino, da plača la znesek, ker so bili deležni podpore večinoma prebivalci okol 1 občine. — Bilanca avtobusnega podjetja za leto 1932 izkazuje 157000 Din zgube, ki pa je le navidezna, ker mora podjelje odplačevati odškodnino zaradi znane avtobusne nesreče v Levou. Bilanca se odobri. — Nato je g. finančni referent poročal o pomožni akciji za brezposelne v zimi 1933-34. Navedel je vsa dela. ki bi prišla v poštev po izvedeni reguliciji Koprivnice in je bilo sklenjeno, da se bo delalo po sledečem načrtu:
1.	čiščenje jarka ob izlivu Koprivnice v Voglajno,
2.	ureditev hudournikov nad mestnim parkom, 3. izravnanie travniškega potoka m mestnim mlinom in 4. razširjenje vodovodnega omrežja na Sp. Lanovžu. Pri sprejemanju na delo pridejo najprej na vrsto v mestno občino pristojni in taki, ki prebivajo v mestni občini najmanj dve leti.
Pri poročilu pravnega odseka je bilo sprejetih v domovinsko zvezo 16 prosilcev, inad njimi tudi mestni načelnik dr. Goričan in odvetnik, referent pravnega odseka dr. Kalan, trem prosilcem se je zagotovil sprejem v domovinsko zvezo, če si pridobe naše državljanstvo, tri prošnje so bile pa odklonjene.
V	taini seji so bile povišane plače nekaterim občinskim uslužbencem, upokojen ie bil pa s polno penzijo s L januarjem 1934 občinski tajnik g. Vinko Krušič.
*
Žrtve pretepov
Ljubljana, 27. decembra.
Zal tudi sedanji prazniki niso ostali brez raznih mučnih dogodkov, ki jih povzročajo alkohol, maščevalnost in ljubosumje. O nekaterih žrtvah pretepa med prazniki je poročal že »Ponedeljski Slovenec«. Poleg 14 letnega Lovrenca Prašnikarja iz Zagorice, ki se ie |x> nesreči ustrelil z lovsko puško in umrl, je najhujše ranjen 20 letni delavec Anton Jelene, ki ga je na sveti večer neznanec na poti v krojx> napadel in mu prizadejal z nožem 7 ran. Jelenčevo stanje je resno.
Včeraj |x>r>oldne je na cesti nekdo napadel dva dalmatinska delavca 31 letnega Avgusta Grkiča in 24 letnega delavca Miho Grkiča. Oba brata sta bila ranjena z boksarjem jx> glavi.
V	Lanišču pri Škofljici je nekdo udaril v neki gostilni s piepelnikom jx> glavi 28 letnega posestni-kovega sina Ivana Lipovca ter ga tako ranil, da je moral v bolnišnico.	'
Herod - snežni mož
Oj Herodei, ti prismodei, mrzli knez jeruzalemski, danes tvoj spomin slavimo mi otroci betlehemski.
Hotel si nam glave vzeti vsem, ko bal si se zgolj Ene, ampak sluiaj: glava pade, ali misel ne povene.
Kaj se miiznš v sivo brado, kaj se čudiš. pamet stara? To, kar slušni, je resnica, in kar gledaš, ni prevara!
Strm si, boren in matoren, nas pa je ko listja, trave, a ker nismo tvojih misli, ti ne bomo vzeli glave.
Glej, še trem smo ti zgradili iz snega in mahovine, da na njem se boš spominjal svoje slave, veličine.
Da zavedal se boš živo sreče svoje opoteče, dali smo ti iezlo v roko, iezlo od ledene sveče.
Vladaj slavno, knez presvetli, dokler ti nebo bo dalo: tron se troj bo jtak zrušil, čim bo sonce posijalo.
Zdaj na še — v svarilo onim, ti brezdušni ubijalec, ki grozi1 s krvjo in smrtjo — ti odbijemo kazalec!
Griša Koritnik.
Kaj nam piše mati 12 otrok
Uboga slovenska mati, ki je pošteno vzgoila 12 otrok, vseh še živih, nam je poslala pretresljivo pismo, iz katerega je razvidno vse veliko trpljenje, ki ga ta družina trpi. Od vseh 12 otrok je le najstarejše dekle v službi ter nekoliko jx>-maga domu, kolikor pač more. Drugo dekle je tudi izučemo za trgovsko j>omočnico ter je bila že v službi, sedaj pa je zapet doma ter bi rada šla kamorkoli za začetnico ali kaj primernega. Naslednji dve dekleti sta kuharici in obvladata srbsko in francosko kuhinjo in bi radi prišli v kakšno službo. Fant ima delovodsko šolo ter b« rad prak-ticiral pri strojih teT bi tako mogel domu nekoliko petmagati. Štirje otroci so pa še v šoli. Za vse skupaj pa se trudi mati. Oče zasluži le nekai malega. Mati nam dobesedno piše: »Veliko imam skrbi in stroškov z njimi in tako mi je hudo, da ne morem več tiho tnpeti, ker nimam nobene pomoči od nikoder. Vsak večer sem tako izmučena, da komaj diham. Ponoči pa jočem, mes4o da bi spala. Dokler je mož malo več zaslužil, je že bilo, zdaj pa zasluži malo. Sa,mo enemu gospodarju je služil več kol 30 let, gosipodair pa jc potem gle-

- -V\ '
Občudovan — zavidan
bolj kot kak umetnik jc danes
previden gospod, ki se varuje pred pretečo gripo z Panflavin pastilami. Pri gripi mislite na to: nič ni boljšega za obvarovanje proti njej kot
Panflavin pastile.
Oglas ie registr »od S. br. 21781 od 29. XI. 19»
dal, da se ga jc znebil. Zdaij je mož pri drugem gc»sjx>darju, ki pa pravi, da jc mož pustil vso moč pri prvem in da sedaj kot Lzžela limona ne more imeti boljše j-Jače. Na hiši imamo prece.j dolga in nc morem« več plačati obresti ter me zelo skrbi, kaj bo. Ne morem kupiti ne drv, ne čevljev za otroke. Dva otroka, ki hodita v šoJo, imata zji slabo vreme samo ene čevlje. Prvi gre dopoldne r šolo, drugi pa popoldne. V trgovini ne morem plačati računov. Povsem sem obupana. Nobeden od otTok sc ne more nikamor spravili, ker nima nobeden nič drugega kakor to, da so pridni in pošteni, ter so vsi kolikor toliko iz&čcni svojega dela. Otroci pravijo, da čc bi ne bili j>o£lcni, bi sedaj že bili v službi. Seda? tako strašno trpimo, ko nimamo niti za najpotrebnejše življenje. Men" m nič zame, samo za otroke mi je in ti se mi sniilijol«
Morda bo to pismo ganilo nekaij dobrih l udi. ki bi kakemu dekletu ali fantu iz te družine preskrbeli primemo službo. Ti ljudje so res pošteni in dobri delavci ter tudi nam znani. Naslov pove naše uredništvo.
Obisk bolgarskih intelektualk v Bet greda
Skupina Bolgark pred etnografskim muzejem.
KuHurn* obzornik
Razstava zagrebšhe »Trojice"
Kot 20. umetniška prireditev ljubljanske Narodne galerije je v Jakopičevem paviljonu pod Ti-volijem že ves december odprta razstava zagrebške skupine, ki si je nadela ime Trojica in ki jo predstavljajo prof. Ljuba Babič, prof. Vladimir Becič in Jerolim Miše. Pred nekaj leti so se omenjeni slikarji glede na težke okolnosti umetniškega življenja odločili prirejati skupne vsakoletne razstave v Zagrebu, a tudi v drugih krajih države, december-ska razstava v Ljubljani je že njihova peta skupna prireditev. Program teh razstav se ne omejuje samo na kolekcije članov trojice, nego obsega tudi redna gostovanja drugih bodisi jugoslovanskih, bodisi tujih umetnikov, in j« na njihovi 3. razstavi gostoval Max Pechstein, na sedanji, ki se je pred kakim me<secem zaključila v Zagrebu, pa imajo kar troje gostov, in sicer znanega poljskega grafika W. Skoczylasa (Warszawa), A. Motiko iz Mostarja in Fr Pavlovca iz Ljubljane. Tako nudi skupina zagrebškemu občinstvu poleg letnega pregleda lastnih del tudi priliko, spoznati nekatere značilne umetnike iz tujine, kar je zelo srečna misel.
Pravilno je, da je Narodna galerija povabila grupo v Ljubljano, s čimer bo gotovo prispevala k medsebojnemu spoznavanju in izmenjavanju kulturnih vrednot. O dosedanjih stikih ni mogoče reči niti, da so bili sistematični niti, da eo bili bof vekalto
prisrčni in celo se bojimo, da smo v tem pogledu i mi v Ljubljani i oni v Zagrebu mnogo zagrešili, kar se ne bo dalo zlahka popraviti. Zdaj, ko je v splošnem že prodrlo prej>ričanje, da nosita temelje medsebojnega spoštovanja in poznanja odkritosrčna osebna gesta in inicijativa, je javnost že domala izgubila vsako razmerje do stvari, ki so se tolikral zlorabljale in brezglavo ter hladno prirejale. Ljudje prav za prav ne uvidijo več, čemu vse to, saj ni od vsega, kar se je na lem polju godilo, čutiti ni-kakih oborin v naši izobrazbeni kulturi, v naši umetnostni tradiciji.
Kar daje tej razstavi, ki je vzorno prirejena, za nas značilen poudarek, je dejstvo, da sta s svojimi deli na njej zastopana dva profesorja agrebške umetniške akademije, ki se je pri njih šolalo mnogo naših slikarjev povojnega časa. Zlasti velja to za Vladimirja Beciča, ki je na razstavi nedvomno umetniško najbolj doznan in samorasel. Kakor pri ostalih razslavljalcih imamo tudi v njegovi kolekciji le dela iz poslednjih štirih, f>etih let, vendar tako izbrana, da nam i njegova i ostale individualnosti dobro stopijo pred oči. Becičevo slikarstvo je, če se tako izrazimo, akademijsko, to pa v dobrem in pozitivnem pomenu besede. Stilno je zasidrano v naturalizmu, ki mu tudi osebno temperamentno leži, neko odprto formo Becič vselej ljubi, jo je vselej ljubil, tudi tedaj, ko se je, kot v starejših delih, bolj približaval »moderni itvarno-sti« z ostro modelacijo in preprosto grafično kompozicijo. Toda zanimivo je, da daje prednost figuri in ne krajini, kar od njega poznam, je pretežno figuralno, krajina ima podrejeno vlogo in onega o naturalizmu tedaj ni razumeti v krajinar-skem smislu, Figura pa je pti Baciču sinonim za nakaj drugega. namrst u neki lep, madar in pre-
udaren smisel za tradicijo, ki se mu pio njej in v njej ohranja, ki mu oni modernizem palete, dotoka-joč Beciču od modernega slikarekega gledanja, pod rokami spreminja v solidno, zelo zrelo slikarsko umetnost, ki bi nekako morala dobiti mesto na akademiji, kajti neumno bi bilo puščati pred pragom to morda nekje bolj ali manj konservativno, vendar v celoti srečno sintezo tradicije in moderne. Ob Becičevih delih ima človek neprestano vtis, da jim je pripadla na prvi pogled nehvaležna, v bistvu pa enako težka naloga, ravno glede na potrebo sinteze nikjer ne prestopiti meja, ki so dane in ki jih prav nič ne bi bilo, kjer in ko bi se slikar popolnoma prepustil svojemu individualnosubjektivnemu čuvstvu. Tako pa stoji v ospredju njegovega slikarskega koncepta zlasti jasna in neporušna vrednost forme, ki jo ustvarja vsepovsod v klasični enako-mernosti in zadržani f>otezi. Tu je vse tako, kakor da bi moralo tvoriti barijero močnemu nasprotnemu zagonu, plastika barve ima svojo personalno in tvarno vrednost, risba dominira |Obisk v ateljeju), gestus je obstal na sredi, tam. dokoder najmanj mora priti vsakdo, kdor hoče ustvarjati, a odkoder dalje iti, bi bilo nevarno za objektivnost podobe tc vrste (Obisk v ateljeju, Dama v kožuhu). — Zanimiva igra, ki si stavlja meje in ki ravno ob tej disciplinirani misli dosega vtise, ki nanje že dolgo nismo naleteli. Ta organični čut za celoto, ta i ra-zito slikarski pogled na svet in ta sramežljivi čut za nevarnost so seveda najbrž že končni študij zelo »tare tradicije, zbran v osebnosti tega umetnika, ki predstavlja v sosednem Zagrebu nekakega modernega »starega mojstra«, akademijsko slikarstvo, to pa v dobrem n jiozitivnem pomenu besede.
Njegov anUgoni/.em je prof. Ljuba Babic. Babic ia tlikamko zato na^iUn Slovak. prapotovaJ
je vso Evropo, nanj je vplivalo zelo mnogo stvari in on sam to priznava, kajti načina svojega slikarstva se dobro zaveda, liecič je slikar, ker mora slikati, Babič zato, ker zna. Dočim prvi vselej s slikarstvom oblikuje neki neslikarcki program — on gleda svet kot slikar —, nam Babič v svojih du hovrtih podobah oblikuje vselej le slikarski program kot tak, oni neslikarski, vnanjesnovni pa le posredno, lo je kolikor se ga mora posluževati jiti svojih zanimivih in modernih slikanih esejih. Vsaka Babičeva slika nam v prvi vrsti ne govori o kakih prisvojenih, transcendentnih slikarskih predmetih, nego o sami sebi, o svojem imanentnem predmetu
0	razmerju slikarstva do slikarstva in zategadelj moramo reči,da je razlika med njim in Becičem na razstavi nele časovno utemeljena nego tudi take poučna, da smo zanjo prirediteljem razstave lahko hvaležni. Slikanje tu polagoma izgublja svojo staro nrav in naravo, umetnikovo totalno slikarsk • iz kustvo se ga poslužuje pri izvedbi drugih osnutkov kot vsepričujočega in univerzalnega sredstva, Babič, ki se je, sodeč po delih, zelo ogledoval pri van Goghu, pa tudi drugod, kot temfierament ves sik k takemu razpredmetovanju in razosebl anj sli karstva. Skoro bodo le slike ostale brez sleherne izvenslikarske substance in videli bomo le še posamezne pravice, nekatere podobe ie danes na previjajo vtis. kot da so njih predme'! in one same spletene iz barvaš e žice, /. stočasnostjo mno<ii' optik se j« dokazal konec slikarstva s arega stila in nastajanje novega. Pri vsem tem je treba reči. d t je to Babiču selo resna zadeva, čeprav ga utegne s časom pripeljati v brezi/hodno situacijo. Skupni
1	Becičem pa mu je kol ostalim lastno zares slikarsko darovito giedante na svet m ni potreba, da omeauuno uto posamezne podoba. J a r o 1 i m
Ljubljanske vesli:
Nad 30.000 izletnikov iz Ljubljane
Ljubljana, 27. decembra.
Med prazniki je naša železniška uprava premagala ogromne naloge, da je odpravila vse tiste, ki so hoteli za božične praznike iz mesta. Po teh podatkih bi bilo sklepati, da je za praznike odšel najmanj vsak drugi Ljubljančan iz mesta. Jutranji vlaki so bili polni smučarjev in drugih izletnikov.
Tako se je 24. t. m. odpeljalo iz Ljubljane proti Gorenjski 2600 potnikov, proti Kočevju 550, proti Novemu mestu 1200, proti Zidanemu mostu 1300, proti Kamniku 1650, proti Vrhniki 550; skupno samo ta dan 9850.
Na Sveti dan se je odpeljalo proti Gorenjski 1850 potnikov, proti Kočevju 300, proti Novemu mestu 1300. proti Zidanemu mostu 2450, proti Kamniku 1050 in proti Vrhniki 450, skupno torej 8400.
Največji promet pa je bil na praznik sv. Štefana, ko se je na Gorenjsko odpeljalo 3800 potnikov, proti Kočevju 850, proti Novemu mestu 1600, proti Zidanemu mostu 4700, proti Kamniku 1700 in proti Vrhniki 700; skupno torej 13.350 potnikov.
Vse tri dni so vlaki iz Ljubljane odpeljali točno 31.600 potnikov.
Sedaj pa še prištejmo vse tiste neštete izletnike, ki so se odpeljali za praznike ven z avtobusi. Saj so bili vsi avtobusi nabito polni, dalje tiste, ki so se odpeljali z lastnimi vozili, z avtotaksiji in končno še vse tiste, ki so odšli peš ali na smučeh naravnost iz Ljubljane na deželo, pa dobimo približno številko 40.000 potnikov. Smučarji so imeli prav ugodno smuko v nedeljo in na Sveti dan, na I praznik sv. Štefana pa jim je vse pokvaril jug.
Mariborske vesli:
Misijonska razstava v Mariboru
Najbolj
ekonomična kartoteka
sedanjosti je švedski sistem A g r i p p a , v obliki knjige brez predalov in omar. — Pojasnila daje zastopstvo za Jugoslavijo: tvrdka
M. Ti čar
centrala; Šelenburgova ulica 1 filijala: Sv. Petra cesta 26 Ta splošno priznana veletrgovina s papirjem nudi v največji izbiri razne knjige, registratorje, kakor sploh vse pisarniške in tehnične potrebščine. Polnilna peresa prvovrstnih znamk od 40 Din naprej.
Kaj bo danes?
Drama: »Tartuffe«. Red Sreda. Opera: »Pikova dama«. Red Četrtek. Notno sluibo imata lekarni: mr. Sušnik, Marijin trg 5 in mr. Kuralt, Gosposvetska cesta 4.
© Silvestrov večer »Ljubljane« tudi letos ne bo zaostajal za prejšnjimi. Spored je izredno zanimiv in pester. Za to bodo v nedeljo ob 8 zvečer vsi prijatelji »Ljubljane« napolnili veliko unionsko dvorano.
O »Ljubljana« ima drevi ob 8 vajo celotnega zbora. Zaradi bližnjega nastopa udeležba nujna. — Pevovodja.
0 Dobrovoljci! Dne 6. januarja. 1934 bo v Kolodvorski restavraciji ob 10 dopoldne redni letni občni zbor naše organizacije. Kot smo se v svetovni vojni brez vsake sebičnosti žrtvovali za ustvarjenje kraljevine Jugoslavije, tako nas čakajo-v najbližji bodočnosti važne naloge, da z isto nesebičnostjo aktivno delujemo na preporodu in duhovnem zedinjenju naše domovine. Pričakujemo, da se udeleže vsi tovariši korporativno našega občnega zbora in s tem pokažejo duh vzajemnosti, kot je vladal v naših vrstah na vojnih poljanah. — Odbor.
0 Zu mestne reveže je darovala gospa Marija Drenik HM) Din v počastitev pokojne gospe Matilde Seeman, za kar izreka mestno načelstvo iskreno zahvalo.
0 »Krka« priredi na Silvestrovo družabni večer pri Mikliču s sporedom, ki bo gorovo vsakogar zadovoljil. Koncert šentjakobskega pevskega zbora, vmes bo sviral Erklavčev šra-mel, nato samostojni nastop opernega pevca Jclačina in konservatoristke Sokove, nato oba v duetu, pevka Vedralova, pri klavirju prof. škerjanec, kupletisl in harmonikar Kokalj, skratka zabave dovolj. Vabljeni vsi prijatelji »Krke«!
© Sadjarska podružnica na Viču priredi drevi ob 19 v risalnici- osnovne šole svoje drugo sadjarsko predavanje. Člani in društveni prijatelji vljudno vabljeni.
© Avtotaksije (najemnike, izvoščke, pre-voznike), lastnike avtobusov ter prodajalce motornih vozil, ki imajo prometne tablice za poizkusne vožnje, poziva mestno načelstvo v Ljubljani, da prijavijo najkasneje do 31. decembra 1933 v mestnem knjigovodstvu svoja motorna vozila (prodajalci motornih vozil eno vozilo) ter predložijo prometne knjižice za svoja motorna vozila, v svrho odmere občinske davščine na vozila. Lastniki avtobusov, ki prevažajo potnike v Ljubljano in ki hočejo plačati to davščino v obliki pavšala, naj predložijo do zgoraj označenega termina mestnemu kMji* govodstvu svoje oblastno potFjene vozne rede. Kdor se temu pozivu ne bo odzval, ga bo mestno načelstvo kaznovalo po določbah § 8. t. 2. naredbe o občinski davščini na vozila. (Službeni list kr. banske uprave Dravske banovine z dne 19. julija 1933 št. 382/58-11.) Hkrati opo-
zori mestno načelstvo vse lastnike motornih vozil, ki so ali bodo svoja motorna vozilu stavili pod plombo, da ne pošiljajo mestnemu na-čelstvu pismenih odjav, katerih pravilnost ni mogoče kontroliruti, temveč nuj predložijo mestnemu knjigovodstvu prometne knjižice. Ce je uprava policije v teh prometnih Knjižicah zabeležila, da je bilo vozilo stavljeno pod plombo, bo mestno knjigovodstvo odjavo vozila potrdilo v prometni knjižici ter vozilo črtalo v svoji evidenci. — Mestno načelstvo v Ljubljani, dne 23. decembra 1933. Opr. št. 58.129/33. — Župan in mestni načelnik: Dr. Din ko P uc.
O Med prazniki ni bilo prestopkov. Trije prazniki, ki jih je koledarsko naključje postavilo drugega za drugim, so povzročili več skrbi tudi policiji, ki se je bala, da ne bi prišlo med temi prazniki do kakšnih neljubih dogodkov, prestopkov ali celo kaj hujšega. Pred prazniki je izvedla policija temeljito racijo po vsem mestu in okolici ter ; prijela okoli 100 brezdomcev, ki jih je dala po večini z mestno odgonsko postajo odpraviti iz me sta. Kakor je bil ta ukrep rigorozen, vendar se je ■ izkazal za umestnega, zakaj med prazniki je vladal v mestu popoln mir, ni bilo večjih tatvin, ne izgredov, niti ne drugih večjih prestopkov, pa tudi ni policija izvršila nobenih pomembnih aretacij. Da bi bilo za vsake praznike tako!
Cerkveni vestnih
Stolna kongregacija Marijinega varstva (ko< gregacija gospa) bo imela sestanek jutri 29. t. (v petek) popoldne ob 5. Pridimo polnoštevilno!
Gumnišče pri Škofljici
Po več letih smo zopet dočukali, da ino imeli na naši podružnici na Sveti dan tri svete maše. Poleg tega bo naše znance po svetu zanimalo, da smo imeli pri drugi in tretji sveti maše ljudsko petje. Marljiva dekleta in vrli fantje, zlasti iz Gor. Blata, so se kar sami pripravljali, da l>o petje tem lepše in je tudi bilo. Rado se zgodi, <la svet pri samih športnih tekmah pozabi na Boga. Mi pa hočemo tekmovati tako, da bomo službo božjo bodisi v župni cerkvi ali pa na podružnici naredili prijetno zlasti z ljudskim petjem. Ce ne drugače, naj se pn vsaj |>o lepih božičnih pesmih naseli v naše srce Bog.
Smlednik
En dan pred svetim večerom je po kratkem trpljenju umrl Peter Petrič, uslužbenec graščine barona Lazarinija II. Rodil se je 1. 1868. v Adergasu pri Velesovem. v službo pri imenovani graščini je vstopil i. 1894. ter tako skoraj 40 let nepretrgoma služboval; od 1. 1914. pri sedanjem lastniku, prej pa pri njegovem očetu. Bil je desna roka svojemu gospodarju. Njemu je bil brezpogojno vdan in zvest. Pošten in do | skrajnosti marljiv je zahteval od svojih pod- j rejenih zvesto izpolnjevanje dolžnosti, vendar j je bil do njih dober in pravičen. Vse potrebe ; in zahteve dokaj obširnega posestva je poznal j — tudi v malenkostih. Zato 6i je, čeprav pri- j prost, tekom let pridobil obilo znanja iz polje- j delstva. Gospodarji so ga upoštevali in je bil | med njimi splošno priljubljen. K njemu so lio- ; d<li v posvete ter tako zvedeli marsikaj korist- i nega za gospodarstvo. Tako lepo vsejati žita ; kot pokojni Peter ni znal daleč nn okoli nihče. ■ S svojo marljivostjo in varčnostjo 6i je ustanovil malo, a lepo domačijo. S tem je dal zgled vsem onim, ki so mnenja, da se od nesamostojnega poljedelskega dela ne da shajati ter radi tega beže v mesta. Svojega prepričanja ni nikoli zatajil, zato je tudi umrl kot pravi katoličan. — Večni pokoj njegovi duši!
V dneh od 6. do 14. januarja 1934 nrirede frančiškanske misijotiarke Marijine v ovorani na Aleksandrovi cesti 6 veliko misijonsko razstavo, katere čisti donos je namenjen njihovim misijonom. Razstavljena bodo različna čipkana in vezena ročna dela: kot robčki, blazinice, prtiči itd., različno cerkveno perilo in paramen-tikn, kar se bo tudi razprwlajalo; iz misijonskega področja bodo razstavljeni zanimivi predmeti: mali hindujski in tibetanski Budhe, ki jih imajo pogani v templjih in svojih stanovanjih, japonska in kitajska keramika, japonske svilene kimono obleke, svilnati kitajski damski mandžu-plašči, fine vezenine in slikarija na svilo, intarzije *iz slonove kosti, pletenine iz Maroka in Konga, izdelki iz »rafije« iz Koreje, dragocene orientalske rezbarije itd.
□	Božič mariborskih revežev. Pomožna akcija, karitativna društva, zasebna dobrodelnost in mestna občina so skušale za letošnji božič z vsemi možnimi sredstvi olajšati božične praznike mariborske siromaščine. Pomožna akcija je razdelila 600 družinam podjiore v živilih, v kurivu in obleki. Deležni so jih bili predvsem vagonarji in baraka rji. — Mestna občina je obdarila na božičnicah 285 revežev. Božičnice so se vršile v sirotišnici in hiralnici ter v mladinskem domu. Poseben odposlanec mariborskega mesta je obiskal tudi mestne hiralce v Mure-tincih, Ptuju in drugih hiralnicah, ter jim prinesel božična darila.
□	Silvestrovo! Novo leto bomo čakali letos zopet v dvorani Zadružne gospodarske banke, kjer nas bo zabaval »Kovačev študent«, ki ga izvaja »Maribor«.
□	Vaja moškega zbora .Maribora« je danes v četrtek zvečer. Važno, da sc je vsi udeležijo! — Pevovodja.
□	Katoliškim akademikom iz Maribora in okolice sporočamo, da se vrši vpis v Panonijo do 3. januarja 1934. Posebno vabimo v naš krog tovariše-novince. Prijavnice dobite pri odbornikih. Občni zbor se vrši po Novem letu — Klub mariborskih kat. akademikov Panonija.
□	Božično drevo za brezposelne. Pred Spat-zekovo kavarno na Aleksandrovi cesti je bilo postuvljeno veliko božično drevo in so se nabirali * prispevki za brezposelne. Na podlagi dobljenih prispevkov je bilo mogoče pogostiti okoli 30 brezposelnih, ki so za praznike dobili tečen obed s pečenko, večerjo in četrtinko vina.
□	Tisočkratno vožnjo z reševalnim avtomobilom je napravil požrtvovalni član mariborske požarne brambe in rešilnega oddelka
\ai. Cerče. Pri tej priliki so mu izrekli pri-znalne čestitke v prisotnosti vsega moštva predsednik požarne brambe prvi državni pravdnik dr. Jančič, zdravstveni svetnik dr. VVankmiiller lo-i poveljnik Benedičič.
j SŠK Maraton — ziniskosportna sekcija priredi ■ nedeljo 31. decembra smučarski izlet k Sv. Petru V slučaju, da zapa<lc nov 6neg, se vrši skijoring.
□	Tekstilna industrija se odziva. Tekstilna tovarna llutter in drug je darovala mestni pomožni akciji visok znesek 60.000 Din. Tovarna Zclenko et Comp. je darovala znesek 100.000 Din pod pogojem, da se z zaposlitvijo brezposelnih zgradi nova cesta poleg njene tovarne med Linhartovo iu Tržaško cesto. Tudi nekatere druge tekstilne tvrdke iz Maribora se še nameravajo odzvati povabilu mestne občine z večjimi zneski ter tako podpreti izvedbo letošnje pomožne akcije.
Interesantna je tudi Merkatorjeva svetovna zemljepisna karta s po vsem svetu razdeljenimi 257 hišami misijonske družbe FMM. Razne slike bodo ponazorjevale njihovo delo v misijonih. Vstopnina znaša samo 2 Din. šole imajo pri večjem obisku popust. Istočasno se vrši v stranski dvorani (bufetu) misijonska razstava K ran. čiškove mladine, ki razstavlja v svrho razprodaje lastno izdelano paramentiko, blazinice, robčke, rute, prtiče in slično. Vsi op je prost, prostovoljni doneski za misijone se pa hvaležno sprejemajo. V isti namen gre tudi dohodek razprodanih predmetov. Misijonska razstava bo odprta vsak dan od pol 8 zjutraj do t'J zvečer. Vsi prijatelji katoliškega misijonskega delovanja se vljudno vabijo, da si razstavo ogledajo.
□	Podlegel. Pred mesecem se je ponesreči? y tovarni usnja Halbarth 51 letni usnjarski delavec Ivan Vegan. Stroj ga je zgrabil ter mu natrl hrbtenico. Prepeljali so ga v bolnišnico, kjer je včeraj podlegel poškodbi. Naj počiva v miru!
□	Silna poledica na cestah in poteh zlasti v okolici, kjer sc ne posipavajo s peskom, je povzročila žc več nezgod, včeraj si je zlomila na Tržaški cesti nogo krava, ki jo je njen gospodar gnal na semenj. Živinčctu je na spolzkih tleh zdrsnilo. Žival so zavlekli s ceste vstran ter jo naložili nn tovorni avto, ki jo je pripc-peljal v klavnico.
□	S sekiro po gluvi. V šikolali so neznanci napadli 25 letnega'poseslniškega sina Miho Pernata s sekiro. Fant jim je ušel v hišo, napadalci pa so vdrli za njim ter ga v sobi pobili 6 sekiro na tla. Hudo ranjenega Pernata so prepeljali v bolnišnico.
□	PH opazovanju pretepa ob življenje. Pred malim senatom tukajšnjega okrožnega sodišča se je obravnaval včeraj slučaj, ki je vzbujal septembra meseca v Racah vseobce razburjenje. Zagovarjala sta se 21 letni posestniški sin Alojz Marčič in 22 letni posestniški sin Martin Veronik, oba iz Podove. Dne 3. septembra sta bila oba v Račah na gasilski veselici in tomboli. Srečala sta se tam s Štefanom Paumanom, na katerega sta že dolgo kuhala jezo, ter sta sklenila, da se mu ob tej priliki temeljito osvelita. Napadla sta svojega proliv-nika v gostilni. Marčič je bil oborožen s koso, s katero je srdito mahal proti Patimanu, Veronik pa se je podal nad nasprotnika s stolom. Ta se jc branil proti napadom v kotu sobe stoječ s stolom, s Katerim je odbijal zlasti nevarne zamahljare kose. Pri enem takem zamahu je segei Marčič preveč nazaj ter zadel z vso močjo zadaj stoječega gledalca, bano-vinskega cestarja Antona Goletn. Udarec ga jc zadel v prsi s tako silo, da je švistnila ostrina do srca. Gole se je zgrudil v hipu mrtev na tla. Sodišče je oba pretepača pošteno kaznovalo: Marčič je dobil 8 let, Veronik pa 6 let robije,
□	Avto v jarku. Neljuba in nevarna nezgoda sc jc pripetila znanemu mariborskemu industrijcu. Ko se je peljal s svojim avVooi v smeri proti Sv. Petru, mu je vozilo tik ža!'\lc-ljem na zledenclih tleh zdrsnilo ter zdrknilo v jarek. K sreči 6e ni avtomobilistu nič hudega zgodilo. Takoj pu so bili na mestu tudi reševalci in sicer sam mestni župan in nekateri občinski svetniki, ki so se slučajno nahajali na tem delu mesta nn komisijskem ogledu. Lastnoročno so se uprli v vozilo ter ga z združenimi močmi spravili na varno cesto.
Celje
Miše ob omenjenih dveh nujno vpliva nekoliko slabše, ni tako izrazit, tudi ne tako močno organiziran. Njegove oljnate podobe nas ena za drugo spominjajo akvarelne manire, barve se ne krijejo. Miše sam ljubi take, ki nimaio v sebi nikakih formalnih sestavin in so prej podobne meglicam, ki preprezaio sliko, forma je zelo zanemarjena, čeprav je v podobah dosti vrednot, izraz slike pogosto ne zadovolji. Najmočnejša podoba bo pač Potepuška, v akvarelnem stilu pojmovano olje, simpatična je slika Dekle šiva, drugod sili v ospredje barvno dekorativno pojmovanje (Splitsko morje z Mosor-iem).
A. M o t i k a razstavlja nekaj oljnatih podob in gvašeni, ki jim je stilno ozad;e nekak pozni impresionizem in ki puščajo človeka bolj hladnega, nego bi ga smele. Nemara zavisi to od notranje in-kongruence, ki obstoji med preveč tujinsko vpliva-nimi barvnimi domisleki in preprostostjo ostalega koncepta.
G Francu Pavlovcu smo že večkrat govorili. Po strukturi nedvomno dobro spada v to 6kupino, ki jo druži skupna narava slikarskega talenta Razstavil je večje število del, ki dajejo dober pregled v današnjem stanju njegovega slikanja. Pavlovec pomeni kot slikar izrazito borbo s koloritom impresionizma na njegovih tleh. Globine za barvno ravnino in ploskvijo v njegovi sliki ni nikdar bilo, njegovo izhodišče je bila vselej ploskev, je danes bolj kot prej, zato nastaja pone-Icje vtis, da imamo v slikah opravka samo s prednjimi pročelji predmetov. Do tu je vse v redu, čistoča barv nam ugaja, ni potreba, da je povsod vse iluzijonistično. Toda v skladu s to barvno mislijo ni svet Pavlovčeve slike, kalamiteta naturalistične krajine, v katero hoče priti vsaka stvar z nerazumljivo espiracijo. Povedati je treba, da je žanr Pavlovčevih podob eno in prekorealistična barvna predstava istih dn\go, oboje pa je treba ločiti, posvetiti se je treba iskanju prikladnega predmeta ali motiva ia tega bi mogla dati «»«in nova prekoreallstična predstava sveta kot ploskve, nc t>a kot prospekta. Barva Pavlovčeve podobe
,teži danes v prvotno čutnorealno simbolnost, tja ho moral tudi njegov predmet, in to bodisi v obliki kakih ideogramov bodisi česa drugega. Če 6e tedaj na eni sliki srečata dva zidova in dve drevesi, je jasno, da je treba ohraniti samo ali dva zidova ali dve drevesi in ti razpresti preko cele slike — slikar, prični nam zopet slikati vrste in uredi ostalo kramo po njih. Dobro bi pa bilo, ko bi se Pavlovec posvetil tudi človeku.
Občutje take magičnosti imamo v delu poljskega grafika W. S k o c z y 1 a s a , ki so ga Zagrebčani povabili v goste. Skoczylas razstavlja 54 lesorezov v dovršeni tehniki, nastali so med leti 1913—1933. Snov jim je dana iz one rezanosti modernega umetniškega dela z osnovo prastare ljudsko-kultume tradicije, ki ni značilna le za severne Slovane, nego tudi za severne narode. Če pri nas tej umelnosti običajno ne pripisujemo onih izrednih meril, ki ii jih navadno velemestna kultura zapadnih narodov, si moramo za to izkati zasluge le v dejstvu, da je toliko in toliko podlag te umetnostne kulture podzavestno prisotnih tudi v naših kulturah, ki so vendar le del slovanske celote, ki pa med njimi danes ni skoro nikakih živih zvez. To nam pojasnjuje ono zgodovinsko dejstvo, da je v teku stoletij toliko etničnih celin, ki so nas nekoč vezale s pradomovino, izginilo pod površjem kultur m civilizacij in da imamo danes v slovanstvu opravka s samimi otoki, ki često že ne vedo več, da so bili nekoč eno. Tak otok nam je v kolektivni umetniški zavesti pričujoč tudi v delu W. Skoczy-lasa, prastare zgodovinsko-etnične realnosti so se v njem spremenile v epično-kristalinično formo risbe, prečudno mešane z doživetjem narave ter življenja na eni in popolnoma negibnega že zares etnografskega simbola na drugi strani. Mi želimo, da bi bila ta kolekciia, ki vsebuje zelo mnogo lepili listov, pri nas prijetno sprejeta kot povod, da sc tudi ob teh spomenikih zaustavimo kdaj z žlaht-! nostjo duhovnega razmišljanja povojnega človeštva 1 ler z onim smislom za resnični narodnokulturni . problem take umetnosti, ki ga vsedoslej v nienem obravnavanju pogrešamo.	R. Ložar.
& Smrtna kosa. V Cankarjevi ulici 5 je umrl na praznik sv. Štefana v 70. letu starosti g. Iskrač Ivan. Pokojni je bil 32 let v službi pri tvrdki Ra-kuseh. Bil je vzoren mož in oče in ni nikdar skrival svojega katoliškega prepričanja. Bil je dolgoletni naročnik »Slovenca«. Pogreb bo danes ob 3 popoldne na mestnem pokopališču. Naj mu sveti večna luč in naj mu Bog poplača vsa dobra dela, gospe soprogi in g. sinu pa naše sožalje.
0 Poročili so se meseca decembra: Pukmei-ster Julij, tov. ključavničar v Gaberju in Novak Marija, pos. hči na Blanci. — Kalinšek Davorin, vojni velerinar in Pečovnik Stanislava, zasebnica v Gaberju. — Majnik Rudolf, tehnični graver in Leban Viktorija, zasebnica, oba na Sp. Hudinjl. Čestitamo!
er Instalacija novega župnika. Na Novo leto bo instaliran v Grižah novi župnik g. Jakob Kosi, dosedaj župnik v Sv. Lenartu nad Laškim.
0 Silvestrov veler Družabnega kluba bo v nedeljo ob pol 9 zvečer v veliki dvorani Ljudske posojilnice. Opozarjamo že sedaj vse prijatelje in člane Družabnega kluba na ta večer in jih vabimo, da se ga udeleže v čim večjem številu.
Pr Kronika nesreč. 54 letna Antonija Leskov-šek. žena vratarja pri Westnu ie v noči od 24. na 25. t. m., ko je šla k polnočnici, padla nn Kralja Petra cesti na pločniku in si zlomila levo roko. — 72 letno brezposelno perico Marijo Koželj iz Nove vasi je 23. t. m. popoldne povozil neznani voznik s konii na Sp. Hudinji. Kozelieva je dnbila poškodbe na levi roki. — 29 letnega Franca V redovnika, dninarja y Podgorju pri Konjicah, sla v noči od 24. na 25. t. m., ko je šel od polnočnice, napadla dva fanla z noži in ga poškodovala po glavi. — 26 letnega Avguština Jesiha. sina koča-Hce z Dolniega brezna pri Iluniu ob Sotli. je 23. t. m. dopoldne neki M. J. po nesreči obslrelil s samokresom in ga zadel pod desno oko.
Trbovlje
Poročili so se o praznikih: Budin Anton, žel. uradnik v Mariboru, in Kreže Rozina, pošta rica; Vozel Matija, rudar, z Jazbinšek Uršulo; Dolane Jožef, medicinec. s Šentjurc Marijo, nbiturijentko iz Hrastnika; Vonta Ivan, rudar, s Koder Marijo. Bog daj obilo sreče!
Silvestrov večer s šaljivimi nastopi in pevskimi točkami priredi tudi letos uprava Društvenega doma s sodelovanjem Ljudskega odra.
Mrtvega so našli. S5 letni prevžitkar Drobež Martin se je za<lnjo nedeljo iz cerkve grede oglasil pri svojem nečaku in tožil, da ga duši v prsih Ko se je ogrel in so mu i>ostregli. je šel domov in se zaprl v svojo sobo. Ker ga hi bilo naslednja dva «1 ni nič na spregled, je šel gospodar po lestvi čez odprto okno v njegovo stanovanje in ga našel v postelji mrtvega. Rajni je bil svoj čas daleč okoli znan tesar. — iVa Štefanovo je bil pokopan 45 letni rudar Šar-lah Alojz. Žena mu je umrla pred šestimi leti in zapušča sedaj pet nepreskrbljenih sirot. Imel je lep jx>greb. Naj počiva v miru!
Ptuj
Preloženo. Radi neprodvklenih zaprek se je gospodarski sestanek pridobitnih slojev za Ptuj in okolico ter Ormož in Ljutomer, ki bi se moral vršiti na Štefanovo, preložil na Kraljevo v istem prostoru in z istim dnevnim redom, kakor je bilo za Štefanovo razglašeno. Sestanek sklicuje odbor za splošno in strokovno izobrazbo trgovskega in obrtniškega naraščaja.
Vsi nedeljski fitatelji našega lista, stanujoči v Ptuju in bližnji okolici, ki žele. da so jim Slovenec ob nedeljah dostavi na dom. se naprošajo, da javijo svoj naslov Alojziju Cestniku, kolporterju v Ptuju, ki bo skrbel zato, da dobi vsak čitatelj list na stanovanje do devetih. da Vam tako prihrani pot na ulico, zlasti v neugodnem vremenu.
Novo mesto
Giithejev Fanst. Katoliška akcija v Novem mestu je vprizorila zadnjo nedeljo Gothejevega Fnusta v Prosvetnem domu. Skoro smo bili v skrbeh, kako bodo naši diletanti odigrali lako težko igro. S vprizoritvijo smo pa bili veselo iznenadeni.
V Faustu je Giithe upodobil borbo med dobrim in zlim v človeški duši, borbo nadčloveka, ki hoče prodreti s svojim umom do zadnjih tajen naravnega in nadnaravnega življenju. Ta borba se konča z Mefistoviin debak-Ijeni. ker v prologu izgovorjena beseda božjega glasu: »Človek v temnega oblasti gona. — se vedno še zaveda kaj prav«, odmeva tudi ob koncu igre, ko se zgrudi mrtva zblaznela Marjetica udana v božjo voljo. — Žaloigra je bila dobro naštudirana in je v spretni režiji g. Stanka Potokarja, dosegla popoln uspeli. Vloge so bile primerno zasedene z diletanti, ki smo jih imeli priliko videti že večkrat na odru. Podali eo vsi v vezani besedi označenim mislim več ali manj pravi poudarek. Nosilci dejanja Faust, Mefisto in Marjetica so svoje vloge rešili izvrstno. Zlasti nam je ugajalo Marjetično petje. Tudi ostali igralci so bili na mestu. — Pohvaliti je treba po režiji sijajno zamišljeno scene-rijo k posameznim slikam z nadvse primernimi lučnnni efekti: nebesa in pekel, cerkev, vrt, Carovnu kuhinja, trg, klet. Na glcdalcc je naredil globok utis zlasti prolog v nebesih, ki ga je spremljal odkester. Posamezne pevske točke pa so bile spremljane deloma s klavirjem, deloma s harmonijem.
Opozorilo. Ker nam je dobro znana oseba, ki je odpeljala zaboj blaga iz veže Krajčeve tiskarne, jo prijateljsko opozarjamo, da gn zaenkrat brez posledic vrne na isti porstor, sicer jo bo prisililo orožuištvo.
Naše diiaitvo
Klub dolenjskih visokošolccv priredi danes, v četrtek, ob 20 javno predavanje. Predava tov. Bele: Tendence gospodarskega in kulturnega razvoja. Vstop prost.
Strahovit zločin v božični noči Gosp0<lqrg>t'0
Maribor, 27. decembra.
Za božične praznike »o doživeli v Brebrovniku veliko razburjenje radi strahovitega zločina, ki je bit izvršen v božični noči. Na samoti stanujočega 70 letnega viničarja Antona Balažiča so našli sosedje v njegovem stanovanu umorjenega. Žrtev zločina je bila strahovito razmesarjena. Cela glava zrezana z nožem, prsni koš pa udri in zdrobljen — vse to je pričalo, da se je vršil med zločinci in ubitim srdit boj na življenje in smrt. Storilci so morali svojo žrtev umoriti v strahotnih mukah. Dejanje samo je še zavito v temo. Sosedje sicer pripovedujejo, da so slišali ponoči iz Balažičeve koče prepir, preklinjanje Boga in nato klice na
pomoč, kaj točnejšega pa nihče ni opazil. Pokojni Balažič je bil v celi okolici znan kot spreten mož, ki je znal vsako rokodelstvo. Stanoval je popolnoma sam v viničariji pri tujih ljudeh ter ee borno preživljal s tem, kar je zaslužil. Roparskih namenov radi tega morilci najbrže niso imeli; mogoče je tudi, da so res pričakovali pri starem skromnem možu kako bogastvo. Zločincev je bilo več ter so po dejanju v koči vse preobrnili. Za mizo so se pogostili z žganjem in jestvinami, ki si jih je starec pripravil za praznike. Ormoški orožniki so pričeli takoj z energično preiskavo, ki pa še ni privedla do zaželjenega uspeha. Zaenkrat se nahaja v zaporu 7 oseb.
Produkcija premoga v Sloveniji
Banhir-moriiec pred sodniki
Pred belgrajskitn okrožnim sodiščem se je te dni začela razprava proti bankirju Mihajlu Marko-viču, ki je s pomočjo pokojnega Nikole Miljko-viča umoril belgrajskega inženjerja in trgovca Gjor-gja Stankoviča. Za razpravo je vladalo med belgrajskim občinstvom veliko zanimanje, ker je umor ing. Stankoviča in drarnatski lov za morilcema izzval v Belgradu velikansko senzacijo.
Obtožnica očita Markoviču poleg umora še dva zločina, in sicer protipraven odvzem garancijskega pisma od gospe Jovanke Petrovič in protipraven odvzem kavcije v znesku 12.000 Din od nekega trgovskega pomočnika. Največje zanimanje občinstva vlada seveda za prvi del obtožnice, ki se nanaša na umor ing. Stankoviča. posebno še zaradi tega, ker je glavni sokrivec, in priča Nikola Miljkovič že mrtev. (Kakor smo poročali, so ga orožniki ustrelili v velebitskem gorovju.)
Ko je bila prečitana obtožnica, je sodišče takoj začelo zasliševati Markoviča. Markovič zanika svojo krivdo in trdi, da je Stankoviča ubil Miljkovič, ne
Iziava
Podpisani Ciril Koievar sem objavil v it. 275 »Slovenca* z dne 1. decembra 1933 pod naslovom »Kaj pravite(tanek, ki je bil žaljiv za gospoda Engelberta Gangla, L podstarosto S. K. J.
Globoko prepričan o važnosti in pomembnosti delovanja gospoda Gangla preklicujem in obialujem vse žalitve, v kolikor se likajo njegove osebe ler se mu zahvaljujem, da je umaknil ie vloženo tisk&vno 'oibo.
V Ljubljani, dne 23. decembra 1933.
Ciril Koievar.
Koledar
četrtek, 28. d-ecembra: Nedolžni otročiči Kastor.
Novi grobovi
-f- Karolina Knebl. Družino uglednega ljubljanskega trgovca g. Adolfa Knebla je zadela huda nesreča. Neusmiljena smrt je včeraj zjutraj ugrabila ljubljeno soprogo in skrbno mater gospo Karolino Knebl roj. Pauschin. Pokojna je bila silno ljubezniva gostpa ler izredno dobrega srca. Noben revež ni odšel praznih rok od nje. Rada in v re^no se je udeleževala vseh naših prireditev. Bi-• Ja je globoko verna in se je vsaki dan udeležila sv. maše ter pogosto prejemala sv. zakramente. Zato je smrt ni našla nepripravljene. Naj ji bo Bog bogat plačnik za vsa njena dobra dela. Pogreb bo v petek ob 2 popoldne izpred mrtvašnice Stara pot 2. G. soprogu in gdč. hčerki naše globoko in iskreno sožaljel
+ Major Teodor Drašček jc nenadoma umrl. Polkopali so ga na Štefanovo popoldne. N,aj v miru počival Žalujočim naše sožaljel,
+ Ivan Bahovec, bivši tovarnar, trgovec itd., je v 80. letu starosti mirno v Gospodu zaspal. Pogreb bo v petek ob 4 popoldne iz Strelišie ulice št, 37. Naj mu sveti večna luči Žalujočim naše iskreno sožaljel
■f" Albert Stiger. V častitljivi starosti 87. let je umrl v Slov. Bistrici veletrgovee, bivši župan in častni meščan slovenjebistriške občine gosp. Albert Stiger. Bil je človek, ki si je s pridnostjo, delom in vztrajnostjo utiral pot v življenju, pri tem pa ni pozabil na premnoge, ki so trkali na n egove vrata, proseč pomoči in podpore. Svetila blagemu pokojniku večna luč, žalujočim globoko sožaljel
— Pri ljudeh, ki so pobiti, utrujeni, nesposobni za delo, povzroči naravna »Franz-Josef« grenčica prosto kroženje krvi in zviša zmožnost za misli in delo. Vodilni kliniki dokazujejo, da je Franz-Josef« voda odlične vrednosti kot sredstvo za odprtje črev pri duševnih delavcih, slaboživčnih in ženskah.
Osebne vesti
z= Za profesorja verouka na drž. realni gimnaziji v Mariboru je imenovan mestni kaplan in ka-tehet v Celju gosp. dr. Slavko Ostre.
= Iz finančne službe. Napredovali so pri Dravski finančni direkciji: Za višje katastrske inšpektorje v V. pol. skupini: Zupančič Krauc, Verbič Ivan, Kavšek Karol, Pavlečič Stjepan. — Za višje katastr. geoinetre v Vi. pol. skupini: J uran Leopold, Jeras Bazilij, Osole Franc. — /m katastr. geoinetre v VII. pol. skupini: Šifrer Franc, Kalin Ivan, Marinček Ivan, Aruiič Leopold, Prelovec llinko.
—	Imenovani so za poveljnika 3. bataljona 16. pešpolka peli. podpolkovnik Vaclav Dic; za vršilca dolžnosti poveljnika 261. zrakoplovnc skupine zrakoplovni major Zdenko Gorjup; za vršilca dolžnosti pomočnika poveljnika zrako-plovnih strokovnih šol zrakoplovni kap; I. razr. Adalbert Rogulja; za vršilca dolžnosti šefa I. oddelka zrakoplovne skupine zrakoplovni kap. L ra.zr. Leonid Bajdak; za vršilca dolžnosti šefa II. oddelka zrakoplovne skupine kap. I. razr. Pavel Burkuš; zn vršilca dolžnosti poveljnika zrakoplovne šole za streljanje zrakoplovni kap. I. razr. Aleksander Vidale in za vršilca dolžnosti načelnika intendnnce bregalniške divizijske oblasti peh. major Ivan Mibič.
—	Napredoval je števši od 17. dec. 1929 v čin peh. kap. II. ra/r. poročnik Josip Brenee in ni sanitetnega poročnika zdravnik in voj. drž. gojenec dr. Stanislav Oblak.
—	Upokojen je topniški narednik-vodnik I. razr. topniškega polka IV. armijske oblasti Valentin Murovič, na službi v 111. flddelku voj. tehničnega zavoda.
—	Doraščajoči mladini nudimo ztutrai čašico naravne »Franz Josefove« grenčice. ki doseza radi tega ker čisti kri, želodec in čreva. pn dečkih in deklicah prav izdatne uspehe.
on. Ko ga sodišče opozori na dejstvo, da je nemogoče, da bi Miljkovič sam spravil Stankovičevo truplo v kovčeg, še vedno trdi isto., Med razpravo omenja večkrat odvetnika dr. Nikolo Petroviča, s katerim da je bil v poslovnih zvezah. V preiskovalnem za|K>ru so našli pri Markoviču več listkov, na katerih je govora o »našem gazdi«, ki da bo Markoviču preskrbel. da bo oproščen. Zaradi tega pa je potrebno, da vse, kar je izpovedal pred policijo, prekliče. Tega se Markovič tudi dosledno drži. Na vprašanje predsednika sodišča, kdo je naš gazda, odgovori Markovič, da je to dr. Nikola Petrovič.
Nato sta bili zaslišani kot priči žena pokojnega Stankoviča in žena obtoženca. Pričevanje zadnje je važno v toliko, ker ga je ined govorjenjem korigirala na mig glave svojega moža, kar je prišlo tudi v zapisnik.
Drugi dan se je razprava nadaljevala in je bilo lišanili več prič. Za izid razprave vlada po vsem
' zaslišanih več priči /.a izid razprave ; Belgradu veliko zanimanje.
Ostale vesti
—	Vsem obiskovalcem Kofc naj bo sporočeno, da bo v nedeljo in na Novega leta dan sv. maša, če bo vreme količkaj ugodno.
—	Razprava proti Ferdinandu Novaku, bivšemu oblastnemu poslancu in županu na Vrli-polju pri Kamniku, bo dne 2. januarja ob 12.30 v sobi št. 79. Kakor znano, bi bila obravnava končana že 5. decembra, pa je drž. tožilec zahteval navzočnost glavne .obremenilne priče g-vet. svetnika Jožo Rauterja, ki je bil zadnjič odsoten. Zn razpravo vlada posebno v Kamniku veliko zanimanje.
—	Nevestam in dekletom! Dne 3. januarja se prične drugi tromesečni kuharski gospodinjski tečaj. Priglase sprejema do 1. januarja ravnateljstvo Krekove gospodinjske šole, Ljubljana VII, telefon 30-94. — Istočasno se prične tudi šesttedenski večerni kuharski tečaj.
—	Pri motnjah prebave, želodčnih bolečinah, zgagi, slabosti, glavobolu, mighaniu oči, razdraženih živcih, nespanm, oslabelosti, nevolji do dela povzroči naravna »Franz Joselova« grenčica odprto telo in olaiša krvni obtok
—	Koncesijonirane informativne pisarne. Glede na opozorilo vojaške oblasti, da se po deželi pojavljajo sleparji, ki izsiljujejo od naivnih ljudi denar pod pretvezo, da bodo za nje v vojaških zadevah posredovali, opozarjajo oblastno koncesijonirane informativne pisarne v Ljubljani cenjeno občinstvo, naj takim ljudem v bodoče ne naseda.
—	Nn Iiški progi je promet vpostavljen. Za praznike se je zagrebškemu železniškemu ravnateljstvu posrečilo dokončno očistiti progo med Gračacetn in- Kninoin, tako da je potniški promet vpostavljen žc dva dni. Tovorni promet pa je bil vpostavljen na Štefanovo. Vreme na liški progi kakor tudi na progi Zagreb— Sušak je mirno. Ne sneži nič več. Vlaki vozijo brez težkoč in zautiKi
—	Pod vlak. Krško, 27. decembra. Jutranji vlak jc privlekel na postajo kosec človeškega trupla. Pregledali so progo iu našli križem razmetane kose trupla. Glava je bila razklana in komaj so spoznali v njej Milana Bohorea. brezposelnega trgovskega pomočnika. Kaj je privedlo 22 letnega fanta do tega, da si je končal življenje na tako tragičen način, ni dognano. Samomorilec je daljnem sorodstvu z Marijo Ivančičevo. Jeseni je prišel ml vojakov in je bival pri svoji teti v Vidniu. Teden dni pred umorom je šel z doma, čeprav bi moral isti dan nastopiti službo v Krškem. Drugi dan pa umoru, zn katerega je zvedel v »Slovencu«, se je pojavil doma. Takrat je izjavil orožnikom, cla je že v Zagrebu mislil na samoumor; pa takrat ni našel prilike, vendar da bo to kmalu storil. .,
—	Citraši citrašinje! Slovenskih narodnih pesmi za citre in petje s šaljivimi vred je izšlo 14 zvezkov in en zvezek »Nabožnih pesmi«. Za božič pa je izšel II. zvezek lepih nabožnih domačih pesmi za citre in petje. Vsebina: Božičnih 7, Sv. Trije kralji 1, postni 2, velikonočnih 6 in za nameček dve lepi stari pesmi: Ženitnina v Kani Galilejski in Nebeška ohcet. Cena 20 Din. Priporoča se Ivan Kiferle, izdajatelj in založnik. Ljubljana, Gosposka ul. 7.
—	Pomagaj si sam in Bog ti bo pomagal, tako pravijo. Prehlad, glavobol in slične bolečine nc bodo prešle, če ne boste uporabili za to nikakega protisredstva. Po vsem svetu je znano, da Aspirin tablete »Bayer« učinkovito delujejo pri sličnih bolečinah. Zato v takih slučajih ne odlašajte, ampak vzemite taJvoj Aspirin tablete. Te Vam bodo hitro in sigurno pomagale.
_ Kupite si stanovanje v solastnini v stanovanjski hiši v Ljubljani! Ponudbe sprejema »Zadruga«, Ljubljana, pp. 307.
Jugoslovanska knjigarna
Za novoletna darila priporočamo prevode naiz.namenitejSih pisateljev svetovnega slovesa kakor so Dostojcvskij: BRATJE KARA-MAZOVI, roman v dveh zvezkih, vezan Din 250; Dostojevski}: BELE NOČI — MALI JUNAK, povesti in kratek življenjepis pisatelja, Din 10, vezano Din 16; Dostojcvskij: ZAPISKI IZ MRTVEGA DOMA, roman, 2 zvezka, nevezano Din 24, vezano v platno Din 40; Dostojevski j: IDI JOT, roman v 4 delih, nevezano Din 40, vezano v platno Din 70: Tolstoji ANA KARENINA, roman v 2 zvezkih, Din 200, vezano v platno Din 250; Gogolj: TARAS BULJBA, roman. Din 24, vezano Din 40; Slenkiewic«, QUO VADIŠ, roman v 2 delih, nevezano Din 80, vezano Din 100; Sienkie-wici: SKOZI PUSTINJE IN PUŠČAVO, roman, nevezano Din 40, vezano v platno Din 60; Bul-wer: POSLEDNJI DNEVI POMPEJEV, roman v 2 delih, nevezano Din 24, vezano v platno Din 40. — Vse te kniitfe ima v zalogi Jugoslovanska knjigarna v Ljubljani.
Pravkar so objavljeni statistični .podatki o produkciji premoga v Sloveniji v mesepu oktobru^ 1933. Iz leh podatkov je razvidno, da je znašala ta mesec produkcija premoga v slovenskih premogovnikih 104.844 ton (lani oktobra 105.681 ton in v septembru letos 91.2% ton.) Oktoberska produkcija pomeni znalno povečanje v primeri z oktobrom, kar je seziiskega značaja. Samo letos je od septembra na oktober dvig produkcije znatno večji kot lani od septembra na oktober (nad 13.000 ton v primeri z nad 5.000 tonami). Poleg tega nam je ugotoviti, da so letos v mesecu oktobru zaloge padle znatno, bolj kot v oktobru lanskega leta.
V naslednjem podajamo podatke za oktober (v bklepajih podatki za september): produkcija 104.844 ton (91.296), oddaja (prodaja) 113.497 (99.187) ton, od tega železnicam 43.639 (31.664). od tega zopet v naši banovini 14.030 (14.740) ton. industriji 50.466 ( 49.600). od tega zopet v Sloveniji 27 034 <25.500) ton, izvoženih je bilo 1.238 (2,898) ton, hišna poraba je vzela 12.441 (8.060), razni odjemalci 6.173 (6.410) ton. Iz toga sledi, da je v bližini oddaja premoga bolj napredovala kot v oddaljenejših krajih, ker so si že prej preskrbeli zuloge.
Nadalje je znašala lastna poraba premo-
Stan'e Narodne banke
Izkaz Narodne banke za 22. december kaže tele važnejše postavke (vse v milij. Din; v oklepajih podatki za 15. dec.):
Aktiva: podlaga 1002.5 (—6.9), devize izven podlage 68.8 (+6.6), kovani denar 274.2 (+24.6), posojila: eskontna 1822.0 (—17.5), lombardna 305.2 (-1.0).
Pasiva: bankovci v obtoku 4177 (—43.1), ži-roračuni 649.2 (+19.8), skupno obveznosti po vidu 1192.2 (+28.1), obveznosti z rokom 1093.3 (—3.3).
Skupno kritje znaša 35.43 (35.44)?S, od tega samo v zlatu 33.43 (33.33)??.
NARODNA BANKA KUPUJE PRI NAS PRO-DUCIRANO ZLATO.
Dne 23. decembra ie Narodna banka kupila od francoske družbe zlatih rudnikov v Peku komad zlata v teži 7 kg 182 gr. Ta kos zlata vsebuje 680 promile zlala in 300 promile srebra. Za ta kos zlata je Narodna banka plačala okoli 250.000 Din. Družba bo še nadalje prodajala zlato v banko, ker njene instalacije za čiščenje rud delajo že od marca t. 1. Narodna banka bo po dovoljenju finančnega ministra kujx>vala to zlato v dnevni svetovni ceni, t. j. londonski.
Ker je pričakovati v kralkem, da bodo začeli z eksploatacijo tudi drugi rudniki, saj je interes inozemskega kapitala za to produkcijo prav velik, se bo z domačo produkcijo, ki jo je ceniti na 800 do 1000 kg, znatno povečala podlaga Narodne banke in z njo tudi možnost emisije bankovcev.
Bilanca drž. Ilipotekarne banke
Drž. hipotek, banka objavlja svojo bilanco za 30. november, iz katere .so razvidne tele postavke (vse v milj., v oklepajih podatki za 31. oktober):
Aktiva: gotovina in blagajniški boni Narodne banke 212.14 (122.9), posojila: hipotekama 2200.64 (2203.4), komunalna 615.8 (615.9), vodnim zadrugam 80.4 (£0.4), meničnohi|x>iekarna 57.1 (58.0), domače menice 108.04 (111.2), lombardna 101.9 (102.2), nepremičnine 155.2 (154 4), tek. račun fin. min. 346.5 (396.96), razni tekoči računi 81.6 (76.45), odkupljeni efekti 90.8 (88.2), efekti fondov 72.16 (71.9), kavcije itd. 361.45 (363.0), razni računi 275.0 (271.0).
Pasiva: samostojni fondi 164.95 (165.0), fondi in glavnice javnih ustanov 1196.3 (1190.75), hranilne vloge 827.53 (820.86), fondi 117.2 (117.2), založnice in obveznice 816.65 (816.65), predujmi tujih bank 137.0 (137.0), lombard pri Narodni banki in reeskont 238.88 (238.85), začasni tekoči račun pri Narodni banki 71.34 (71.34), tek. račun fin. min. 182.3 (191.2), tekoči rač. družbe Batisrnolles 100.4 (90.7), razni tekoči računi 256.7 (249.7), razna pasiva 287.5 (263.0).
Ves odtok novih sredstev kakor tudi vrnjene obroke posojil je banka porabila za jrovečanje likvidnosti, ki je znatno narasla Med pasivi omenjamo ponoven dvig vlog za 6.67 milij. Dvig vlog v novembru je nekoliko manjši kot v oktobru. Skupno je v prvih 11 mesecih t. I. znašal pritok vlog v banko 102.6 milj. Din, kar je več kot pri Poštni hranilnici.
Amortizacijski načrt vojne škode. G. finančni minister objavlja definitivni načrt za amortizacijo vojne škode. Znesek nominalne rente znaša 4.360 milj. Din. Odobreni načrt stopi v veljavo I. aprila 1934 in obsega vseli 40 let, ki preostajajo še za amortizacijo. V proračunskem letu znaša odplačilo 36 milj. Din, v naslednjih letih se postopoma zvišuje in doseže v proračunskem letu 1973—1974 svoto 230 milj., s katero je izvršena popolna amortizacija tega papirja. V proračunskem letu 1933 do 1934 bo amortizacija izvršena po prijavljenem zakonskem predlogu z odku|iom na borzi do jxvpolnega izkoriščanja odobrenega proračunskega kredita 36 milj. Din.
Likvidacija: Sivad, družba za snemanje iz zraka, d. d. 'V Belgradu je sklenila likvidacijo. Likvidatorji so že imenovani.
Monopolski dohodki so- znašali v oktobru 163.9 milij. (oklobra lani 165.0), skupno pa od t. aprila do 31. oktobra 1144.5 (1932 pa 1118.1) milij. Din. — Nadalje so znašali dohodki od taks 87.0, cd carin pa f0.2 milij., skupno v prvih 7 mesecih proračunskega lela pri taksah 560.4, pri carinah pa 355.4 milij. Din.
Bankir Seligmann umrL V Newyorku je umrl bankir Henri Seligmann, star 76 let. — Njegova banka je kot znano emitirala leta 1927. za 12 milij. dolarjev obveznic Drž. hip. banke, ki so dobile po njem tudi ime.
Poravnalno postopanje je uvedeno o imovini Florjane Frančiške, trgovke z mešanim blagom v St. Pavlu pri Preboldu št. 28 Poravnalni narok 25. januarja, rok za prijavo upnikov 20. januarja; nudi 40?<'. Nadalje je razglašeno |X>ravnalno postopanje o imovini Iramschcgg Matilde, trgovke v Celju, reg. pod firmo Prva celjska vinarna Franc Tramschegg, veletrgovina z vinom, narok za sklepanje poravnave L februarja, rok za oglasitev do 27. januarja 1934.
Likvidacija Edinosti, vzajemne gospodarske družbe. Po odloku okrožnega kot trgovskega sodišča v Zagrebu so bivši likvidatorji Edinosti razrešeni te službe in so bili za nove likvidatorje imenovani gg. dr. Oreškovič, D. Poslek in D. Lisac, katerim je v 6 mesecih prijaviti terjatve.
Odtok zlata iz Francije je ponehal. Najnovejši izkaz Banque de hrance za 15. Uecembcr 1933 iz- i
govnikov 4.630 (4.063) ton, za deputate se je |io-rabilo 2.680 (t.997) ton vse v zvezi /. bližajočo se zimo, p ijiadlo pa je v zalogah 6 (148) ton.
Zaradi izredno velike oddaje v oktobru, ki je npjvečja v letošnjem leni, so se naravno izredno zmanjšale zaloge (kot smo žc omenili, v večjem obsegu kot lani). V začetku mesecu so še znašale zaloge premoga 141.394 ton, v teku meseca pa so se zmanjšale na 123.414 ton, torej za skoro 18.000 ton. lo je v najožji zvezi « sezijskim razvojem zalog.
Povečanje produkcije je bilo v zvezi s povečanjem števila delavcev, v scj>tembru ie bilo povprečno zaposlenih 5.411 delavcev, v oktobru pa že 5.7%. Nasprotno pa se je od septembra na oktober število uradništva nadalje zmanjšalo od 215 na 213, število paznikov j>a od 193 nu 191. Povečalo jm se je tudi število šilitov, ki odpade na I delavca od 2t.6 na 22. 3 iu je zato tudi število šihtov naraslo od 117.603 na 129.340 ter so tudi mezde višje: v septembru so znašale 5,411.000 Din, \ oktobru pa že 5,918.000 Din.
Skupno je v prvih 10 mesecih t. 1. znašala pro dukcija premoga v Sloveniji 922.514 ton, kar pomeni v primeri z istim časom lanskega lela zmanjšanje za približno 10?;, kajti lani v pivih 10 mesecih je znašala produkcija 1,023.625 ton.
kazuje zmanjšanje odtoka zlata, saj je znašal odtol le še 47 milj. frankov v primeri z 293.5 milj. v prej šnjetn tednu. Situacija francoskega franka je seda močnejša kot pred tedni. Ves zlati zaklad Banqu< de France znaša še vedno 77.032 milj. francoskil frankov.
Japonska drugi največji izvoznik piva na svetu
Pred vojno leta 1913 je bila največji izvoznik pivi ua svetu Anglija z 1,069.000 hI. sledila je Nemčija z 941.0C0hl in Avstrija z 716.000 hI. Do lanskega leta se je položaj izpremenil v toliko, da je Anglija še vedno največji izvoznik (384.000 hI), sledi ji Nemčija z 285.000 hI, nato pa že pride Japonska z 122 000 hI in CSR s 102.00(1 hI. V tekočem letu se je to razmerje še bolj obrnilo v korist Japonske, v prvih devetih mesecih t. 1. je Anglija izvozila 251 tisoč hI, Japonska 185.000 hI, Nemčija 179.000 hI in CSR 59.000 lil. Češkoslovaško pa sta prehiteli Francija s 66.000 hI in llolandija s 60.000 hI.
Francosko nemška trgovinska pogajanja prekinjena. Iz Berlina poročajo, da so francosko-neinška pogajanja, ki so se začela koncem oklobra, sedaj prekinjena, ker ni moglo priti do sporazuma. Sedaj je veliko vprašanje, kako se bodo razvijali fran-cosko-netnški trgovinski odnošaji dalje.
Borza
Dne 27. decembra 1933.
Denar
Neizpremenjena sta ostala le Curih in Pariz, narastla je Praga, dočim so vse ostale devize popu-stile.
Avstrijski šiling je na ljubljanski borzi bil zaključen po 9.12 na zagrebški |X> 9.075 in na belgrajski 9.05. Grški boni so notirali v Zagrebu 35—36 (35), v Belgradu 35 blago.
Ljubljana. Amsterdam 2303.18- 2314.54 Berlin 1365.97—1376.77, Bruselj 796.91 —800.85, Curih 1108.35—1113.85, London 186.75-188.35, Nevvvork 3597.16 3625.42, Pariz 224.65- 225.77, Praga 170.51 — 171.20, Trst 310.46 302.86.
Curih. Pariz 20.275, London 16.91, NewvorT< 329, Bruselj 71.90 Milan 27.17, Madrid 42.40, Amsterdam 207.85. berlin 123 425, Dunaj 72.85 (57.90), Stockholm 87.15, Oslo 84.95, Kopenhagen 75.50, Praga 15.37, Varšava 58, Atene 2.9d, Carigrad 2.45 Bukarešta 3.05.
Dunaj. Dinar notira 8.52 denar.
Vrednostni papirji
Tendenca za državne papirje je bila neizpremenjena vendar so tečaji škode bili nekoliko nižji kot prelekli leden. Promet je bil znalen in jc znašal na zagrebški borzi: vojna škoda 10 milijonom, agrarji 100.000, 7% inv. pos. 200 000, 7% Bler. pos. 7000, Priv. agr. banka 50 delnic jx> 231, Tobak 8 den , Rdeči križ 8 den.
Ljubljana. 7% inv. jios. 55—56, agrarji 26 den., vojna škoda 294 -296, begi. obv. 39 den., 8% Bler. pos. 38—40. 7% Bler pos. 36 den., 7% pos. D1IB 44-45, Kranj. ind. zaklj. 310.
Zagreb. Državni papirji: 1% inv. pos. 55—56 (55, 56). agrarji 26—28 (26), vojna škoda 2<6-2%.5 (296.50, 297, 298), 2. in 3. 2S9 200 (89), 6% begi. obv. 38 50-39 (38.50, 39.50), 8?ž Bler. pos. 39.50— 41, 7% Bler. pos. 36 36 25 (36) 7?ž pos. DHB 53 do 54. — Dcinice: Narodna banka 3S50 den., Priv. agr. banka 230-233 (231), Sečerana Osjck 125 -140, Impex 50 den., Trboveljska 105—120
Belgrad. Narodna banka 3875 -3900, Priv. agr. banka 235 - 237 (233), 7% inv. pos. 55 -56.50 (51, 55), agrarji 26.50 27.50 (27.50, 27.25), vojna škoda 296.50 - 297.50 (298, 2"6 50), 2. 288 290 (2Č9, 288), 3. 288- 200 ( 289), 6% begi obv. 39 -39.25 (39.15, 38.25), 8?; Bler. pos. 40- 43, IV, Bler. pos. 36 37, 7% pos. DI1B 54—56.
Dunaj. Lonavsko-savsko-jadranska 64 65, Un-derbank 15.80, Narodna banka 155, Alpinc 9.32. Ste-weag o.75. Trboveljska 14.80.
Žilni trg
Položaj na žitnem Irgu je (X)jX)hioma neizpremenjen in vlada tudi |x> praznikih popolno mrtvilo. Edina novost je ta, da se je radi mizlejšega vreme na v zadnjih dneh pojavila na trgu času primerno suha koruza. Cene so naslednje: pšenica 04 97.50, koruza slara 70—75, umetno sušena 68, času pri merrio suha 55 in moke po kvaliteti 190— 195.
Živina
Ptujski sejmi. Konjski in goveji sejem v tojek 19. decembra je bil radi hude zi.me slabo obiskan. Prignali so 297 glav živine in sicer 120 krav, 53 telic, 54 volov, 20 bikov m 44 konjev. Kupčija je bila razmeroma živahna. Prodanih je bilo 156 glav. Cene so bile za kg žive teže sledeče: krave 2—3.5) Din, telice 3—4.25 Din, voli 3—4 Din, biki 2.50 do 4 Din, konji jx> kakovosti komad 500—2850 Din. Prihodnji konjski in živinski sejem bo v torek 2. januarja 1934. — Sejem za prašiče, ki sc je vršil v sredo 20. decembra, je bil prav tako radi mraza slab. Prignanih je bilo 134 svinj, prodanih na 30. Cene za Ig žive teže: prolenki 5.50—6 Din. pol-maslne 6—7.50 Din, mastne 8 Din. Prasci 6—IT tednov stari so se prodajjaLi po kakovosti po 125 jo 250 Din komad.
Dunajski prašičji sejem 27. dcc. Pripeljanih je bilo 8957 pršutariev in 4324 š peharjev, skup. 13 281 glav. Cene so bile slediče (v šil. za kg žive teže)-špeharji I. 1.37—1.41, stari 1.17—1.30, kmetski I 32 —1.44, križani 1.38-1.46. pršutarji I 18—1.50. Pri živahnem prometu so se trgovali v začetku pršutarj' |X) 5 grošev dražje, proti koncu jx> istih cenah kot prejšnji teden, špeharji posebno ogrski vclepusest-niski so se ix>ceniii za 2—3 uroše.
Kurenčkttva Neška ma tud beseda
%
Takole jih dobi na Kitajskem nezvesti zakonec
Z življenjem plačana sata
V Salamkih blizu Užhoroda (Podkarpatska Ru-■tja) sta v soboto zvečer dv.i možka s pogrnjenima obrazoma vdrla v kuhinio ob'-in«kcga La,n.ka Popoviča, začela rogovilti in vznemirjat posle, češ da sta vlomilca in hočeta d nar. Jekla, vsa v strahu, je začela vpiti na pomoj Popovič, ki je prihitel v kuhinjo, je oba našemljena vsiljivca pozval, naj se takoi izgubita r>dtod la dvj pa nista rekla ne bcv ne mev, amipak kar naprej kolo-vratila po kuhinji. Popovič je zgrabil samokres in začel streljati. Bil je namreč prepričan, da sta dva vlomilca prišla po denar, ki ga je on čez dan prejel za občinske davke. Popovič je »treljal tako dobro, da je enega ncznanca takoj ubil, drugi pa ie kmalu umrl v bolniAnici.
Ta, ki je umrl v bolnišnici, pa je pred smrtjo povedal, da nista bila resnična vlomilca, ampak da sta le za šalo hotela Popoviča preplažiti. Bila »ta 21 let stari učiteljev sin Štefan Oagan in aeki 20 letni železničar. Domenila sta se. da bo-•ta »gospodo malo prestrašila«. Preoblekla sta se. si počrnila obraz in sta naiprvo vdrla v stajiova-«ie ondatnega vpakojenega učitelja teT od niegs tahtevala denar. Stari učitelj pa ju je spoznal in povabil celo na večerjo, ves veeel, da jima ni na »edel. Potem ata šla plašit Gaganovega očeta, ki pa ju je tudi takoi spoznal Ko pa sta prišla k PofH>viču. ju ta ni spoznal in n«»reča sc je zgodila
»Pomislite, kosim! Te-le razvaline so več- ko '2000 let stare!«
»Ne govorite tako otročje. Mi smo tele L l«ll«
Kanadska podgana, ki je znana po svoji dragoceni . koži. Pred 25 leti je neki Ceh prinesel iz Kanade 5 kanadskih podgan, misleč, da bi se dale podgane zaploditi v Evropi, kjer bi dajale dragoceno kožo. Na ta način bi sam obogatil. Toda kmalu se je |jo-kazalo, da je zgubila koža podgan, ki so zrasle v j Evropi, vso vrednost. Toda podgane so se kaj hitro zaplodile na Češkoslovaškem, na Bavarskem in Saškem. Njihovo število cenijo danes nn 10 milijonov. Skoda, ki .jo povzročajo na polju in drugod, je ogromna. Podgana je dolga 35 cm. Zdaj organizirajo posebne love nanjo.
Pobo* med delavci
Iz Grenobla poročajo, da so tam francoski brezposelni napadli dva laška delavca. Enega so ubili, drugega pa z lopato hudo zdelali. Prepir se je tako pričel, da so Francozi Italijanoma očitali, da Italijani domačinom odjedajo knih.
Ukrajine-.- Garkavvjenko ji' po dolgem boju pri-i Nemca Pinetzkesa. Boi is bil v Berlinu.
No vite, pa sma ja le spet enkat srečn pretoukl du Bužiča. Srečn glih na morm rečt, no, bi tku za silo. Nahter sa nas clu strašil, de ja na bomo. Jest sm tud že sama mal cviblala, a ja bomo al ne. No, pa sma jo le. So holt tud tak Ide, ke use bi črn vidja. kokr je u resnic. — Scer ma pa čas še ta nar več zaslug pr te reč, ke tku hiter naprej leti, de ga nubedn na ujame, če je še tku flink. Kulk kilometru preleti čas na eno uro, pa na vem. Jest mislem, de se tu sploh na more zrajtat. Mama scer tku učene Idi, kc sa zrajtal, kulk kilumetru jc ud našga rotuža, pa not gor du lune, Ampak čas je pa use neki druzga. Čas je ena hedu kumplicirana reč. Jest sam tulk vem iz lastne skušne, de keder ma člouk ta in ta dan kašna rajtenga za puglihat, ali pa kašne nepusredne in murde še pusredne dauke al pa takse za plačat, tekat preleti čas sam Buh ve kulk taužent kilumetru na ura Če maš pa slučajn kašn gnar za dubit, kar se pa bi malker-kat zgudi. al j>a, če čakaš, de b se kašna toja prošna za prbulšek rešila, tekat pa leze čas naprej, kokr de b mou svinčene škorne, kokr tau-hari, na nugah. Tu m uja pusebn kronsk penzju-nisti tud gvišn putrdil. Noja, pa marskašn druh tud.
Vite, zavle tega ni učenaka na svet, de b znou hitrost časa zrajtat. Že zatu ne, ke čas na heti zmeri glih in pa tud ne za usacga glih.
Pa ni sam čas tku kumpliciran, Tud gespu-darska griža more bt strašn kumplicirana. Kene, leta in leta že štederaja in s nuč in dan glave belja gespudi, ke so gvišn tud tak med nim, ke znaja vornk rajtat, de b zrajtal, kdaj bo že te griže konc. Pa jm na gre skp in na gre. Zdej sa že sami scagal nad griža in prauja: Buh ja je dau m Buh ja bo uzeu. Kdaj ja bo Buh uzeu, pa te gespudi tud na veja, mi pa še mn.
Če b dal gespudi men usa ta griža u roka. jest b )'i že pukazala varda. Ampak kdu u pa mene prašu na kaAna viža b sc dala griža udpraut, ke ma pa usak sam sebe za t» nar bi kunštnga. Baba mouč misija Griže pa pu soi glav naprej rešujejo.
Sevede na ta viža na uja nkol ta prava pu-gmntal,
Kene, griža ie velek zlučinc. Usi Kiirteni in drug muriuci na svet še nisa tulk nadoužneh Idi pud zemla sprani, kokr gespudarska griža. Zdei pa. če čja enga zlučinca dubit u roka in tku Idi ubvarvat pred nim, hiter telefuniraja na use plati: zlučinc ie tak in tak Ma taka sukna. take hlače in tak klubuk. Je stu osmdeset centimetru velek, iz čeula mu pa na ta leu nog pauc rn gleda. Vite. tku natnnk ga ptipišeja in še negavs futugrafija razpošleia ukul
Zdej pa puvejte, kuku čja gespudi, ke prou nč na veja, kašna je ta griža. Ke se jm še sajnal ni nkol ud ne. Kuku čja te gespudi gespudarsk griž urat zavit in na« rešt tega muriuca? Ni mu-goče. In tud ud nh tega pugervat na morm« Ta reč b mogl dat takem ldem čez. ke griža dobr puznaja in maja usak dan iz no za upraut. Astn, strukuvnakem. Te b ji že zube pukazal. Če pa že gespudi nečja dat griže iz rok, nej pa saj na-jameja kašnga futugrafa, de u šou ud šupe du šupe, ud kuzouca du kuzouca, pud mustove in u kanale, pa nej b griža futugrafiru, de b saj gespudi vidi, kašn.. je ta pušast. Pol b mtirdc že pugrun-taj kašna pumuč prot ne. Sej more še dohtar člu-veka za žila pušlatat, de ve, kašne rcnije mu more zapisat. U prejšneh časeh je tud pu vojsk zmeri kašna kuga al pa kolara vn zbruhnla. Ampak gespudi sa s znal hitr pumagat. N:6a tku cincal in cincal, kokr zdej. Kokr sa zamerkal, de je u kašn hiš kolara, sa hitr hiša zaplankal, pa je blu fertik. Zdej se pa raj gespudi sami zaplankaja, de griže na vidjo, pa misijo, de je glih tku dobr.
No, du Bužiča sma jo holt pretoukl, nej u že tku al pa tku. S puticam s že lansk let nisa Ide preveč želodcu pufrderbal, letaš s jh uja pa še mn, kokr use kaže. Ta nar bulš ja bo letos udre-zala še tista gespudična, ke u radio večkat prpou-duje kulk ublekc, montlčku, sraičk, pižam, šnajc-tihlnu, farbe za žnable pufarbat, pudra in druge take žlahtne r6i, je že nakepila za Božeč strašn pucen, noja, na pu zastojn. Pa Zalukarjuga pres-germa" je kepila tud ena kišta za putice. Ona s že lohka špoga tak luksus, ke ma po usod projekcija. Če grem pa jest kam kej kupt, me pa prou gvišn kar udereja. Zatu b ja jest prou lepu prusila, če se ji na fržmaga, de b še men kašn prou fajn pelcmontlček skumenderala. Sevede prou pucen, če mugoče na pu zastojn, ke velik na morm dat zajn, ke sm taka reuca, de se me Buh usmil. Pol pa kain lipnStift b m tud prou pršou. Rada b se tud jest u noumu let mal bi puštrekala, kokr sm se letaš. No, pa sej sami dobr veste, kašne sma babnee.
Astn, zdej pa, ke se letaš več na vidma, pa vošm usm mojem lubem braucem in dražestnem braukam take bužrčne praznke, kakršne s sami želeja. Usakmu pusebi na morm vošt tu, kar b rad. Kene, smučari b mel rad velik snega, pa hutelii gor pu Gurejnskem tud. Srumaki pa velik deru in itajnkolna, de b na zmrzval. Sit We » želeja apetita, lačn pa, de b mel kej za jest. Kronsk penzjunisti b mel spet rad, de b se tiste kronce, ke jh ulečeja, že vnder enkat u dinarje spremenile. Iz ena beseda: usak b mou rad kej druzga. Ta nar bulš b 5e blu, če b dubu usak tist, kar nuca, ke tku b blu prec griže konc. Jest s pa za enkat sam tu želim, de b me gespud držaun praudnk mal bi skus prste pugledal, kedr me du-beia pred uči. Za nou let vošm pa glih tku. Kar se gespudarske griže am tiče, f>a kar putrpirro Sej sma jo že vajen. Enkat ja u že konc. Če griže nc, bo pa na*.	K. N.
* Nežkino pisanje je bflo namenjeno za božično J številko, pa je žal	pomanjVania prostora mn-
• calo t.in«tari
S tankom proti snegu!
Trebuhi v nevarnosti
Angleška zdravnika prof. Doddi in dr. Robert-
son, prvi iz zavoda Courtauld, drugi iz bolnišnice v Middlesex, sta vse debeluharje tega svet« razveselila te dni z novico, da se jima je posrečilo sestaviti novo zdravilo za umetno »sušenje«. Svoje zdravilo j sta že preizkusila in pokazalo je najboljši uspeh. Vzdela sta mu nenavadno ime »dinitroorthocresol«. To sredstvo je 5krat učipkovitejše kakor dinitri-phenol, ki so ga nedavno sestavili Američani »Bolniku« ni treba menjati življenjskih navad. Zadostuje, da jemlje zdravilo v predpisani količini. Zdravilo prisili telo, da izloči življenjske energije, ki so se nabrale v blazinicah masti. Tako polagoma te blazinice izginejo. Toda rož brez trnja nil Obe zdravili, novo angleško in prejšnje imeriško, postaneta lahko smrtno nevarni, ako jih bolnik ne jemlje pod zdravniški mnadzorstvom.
Mistral je prinesel v južno Francijo strahovite snežne žamete, ki so skoraj ustavili promet med Parizom in Nico. Da bi očistili ceste, so podjelni Francozi porabili tanke. S temi so tudi izvlekli na prosto
vozila, ki jih je zametel snežni metež.
Dragocenost bruseljskega muzeja:
Okostje pradavne orjaške živali
Kraljevi naravoslovni muzej v Bruslju kna zaklad, s kakršnim se ne more ponašati noben muzej na cvetu. Med svojimi dragocenimi zbirkami ima tudi deset okostij pradavne živali, ki so |l znanstveniki dali ime »iguanodo n«. Ta žival se je hrajiila le z rastlinjem ter je hudo podobna ameriškim leguanom, ki še žive tamkaj in ■padajo v vrsto grebenastih kuščaric. Ti pradavni •eguanodoni« so bili orjaške živali. Če so stale po koncu, so bile domala 8 m visoke. Živali take velikosti so se morale druge živali gotovo bati, čeprav je orjak jedel le rastLinje. Po dolgosti kajpada »iguanodon« niti od daleč ni bil podoben orjaškemu »dinosauru«, ki je z repom bil celo 30 metrov dolg.
»Iguanodoni« so živeb v dobi starejše krede. Muzej hrani še druga okostja pradavnih živali, ki so živele v dobi novejše krede in v tercijarni dobi. Posebno poučna so okostja ležečih »iguanodo-nov«, kakor so jih namreč našli pred 55 leti To je takrat vzbudilo nepopisno pozornost vsega znanstvenega sveta.
Našli so jih v skladih premoga v Bcrnissartu pri Comdfrji ob francoski meji. Okamenela okostja ie bilo treba kaipada zelo previdno izločiti iz tkladov kamenja in premoga. Ker bi se bila o-kost-
ia na zraku takoj sesula v prah, so jih morali na poseben način utrditi. Najprvo so poskušali tako, kakor so v Pom.pejih zavarovali ondotne izkopanine: vse praznine zaliti z mavcem. Ampak pri teh okostjih to ni šlo. Poskušali so nato nad 30 drugih načinov, dokler se belgijskim učenjakom ni posrečilo najti pravi način. Toda tega načina ne izdajo nikomur.
Sedaj poroča belgijsko časopisje — zato ta poročila o pradavnih živalih sedaj prihajalo zopet v javnost —, da se je po preteku pol stoletja izkazalo, da je okostje treba vnovič utrditi, ker so okostja začela pokati. Ves znanstveni svet se boji za te dragocenosti Seveda tudi ni čudno, da bi jih vsak muzej rad imel. A Belgijci jih ne dajo. Že, ko so Nemci zasedli Belgijo, so hoteli imeti ta okostja, a ž njimi niso znali ravnati. Tudi v najdišča, ki so več sto metrov pod zemljo v starih premogovnih rovih, bi bili Nemci radi prišli, da bi jih tam pobrali, a Belgijci tudi teh rovov niso izdali. Ko so Nemci pritiskali na muzejskega ravnatelja zaradi teh okostij, iim ie ta tako-le odgovoril: »Sedaj ste vi močnejši! Torej kar oplenite bruseljski muzej, kakor ste zažgali loiivenjsko knjižnico!« Ncmci so nato mirovali in niso več silili v muzej
Zveri „Kludskega" nimajo strehe
Cirkus Kludsky je zašel v krizo, ki jo bridko čutijo tudi njegove zveri. Lastniku se je posrečilo spraviti leve, tigre in leoparde ter druge zveri v poslopje nekdanje usnjarne v Bratislavi, ki je last gospodarske in eskomptne banke. Komaj so zveri jx> dolgem času prišle zopet pod streho, že se je zglasil pri omenjeni banki davčni iztirjevalec in zahleval od ravna sel.ist va, da mora plačati 2000 Kč davka, ker je usnjarno dalo v najem. Banka je zahtevala ta denar od cirkusa, toda Kludsky ni mogel vsote ! plačati in zveri so morale zopet pod milo nebo v najhujšem mrazu.
General Weygand, načelnik francosk. generalnega
slaba, je baje podal ostavko, ker je vojni minister Daladier zavrnil njegove predloge glede novega načina rekrutiranja.
Če
se ne ves
da imajo bolne rastline mrzlico. Botaniki so nedavno odkrili, da so listi bolne rastline za več stopenj toplejši kakor listi zdrave rastline;
da so te dni na Danskem izdali kuhinjsko knjigo za Eskime;
da ima bencin 10-krat večjo eksplozivno silo I kakor trinitrotoluoL
M oda in podgana
Irske modrosrajčnice. Na Irskem je general 0'Duffy organiziral fašistično stranko, ki nosi modtl srajce. Vlada je sicer to organizacijo prepovedala. Vendar pa general 0'Duffy vseeno prireja obhode, katere pa policija razganja Na podobi vidimo ženske modrosrajčnice v sprevodu. Kajpada je bila slika posneta poprej, preden je vlada to organizacijo prepovedala.
Speti
Balkanska otimpSjada v rohoborbi
Naša driava si, je priborila drugo mesto na balkanski oliinpijadi rokoborcev, ki se je vršila v Carigradu. Rezultati pa so sledeči: banlam Biris (Turčija); peresna Jašar (Turčija); lahka Schaech-ter (Jugoslavija); polsrednja Said (Turčija); srednja Nuri (Turčija); poltežka Ahmet (Turčija); težka Mehmed (Turčija). — V končni klasifikaciji se je ponovno plasirala na prvo mesto Turčija, na drugem mestu je Jugoslavija, ki je bila lani na tretjem mestu, in tretje meslo je zasedla Grčija (lani je bila druga). Bolgari se sploh niso plasirali.
Kolesarska društvo »Sora«, St Vfd nad Ljubljano je imelo letos dokaj zgodaj 9. redni občni zbor. Ker se je zimski šport jako razvil, je umevno, da je nustala nujna potreba, da se v ljubljanski okolici ustanovi pod okriljem kakega športnega društva smučarski odsek. Naši smučarji so si z marljivostjo in trudom zgradili v Podutiku nad gostilno Vodnik prav dobro skakalnico. SD »Sora« bo pričel smučarski tečaj v nedeljo 24. decembra ob '2. Tečaju lahko pristopi vsak, če tudi ni član. Vodil ga bo poljski strokovnjak g. Bachleda Jan, akademik iz Zakopan. Kdor želi pristopiti k sekciji ali udeležiti se tečaja, dobi potrebna navodila pri g. Vodniku Pavlu, gostilničarju in trgovcu v Podutiku.
Izid občnega »bora kolesar, društva »Sora«. Po
izredno živahni debati se je sprejelo 22 novih članov smučarjev. Nato je bil izvoljen 7 članski odbor in sicer: predsednik Medved Toni, jurist; odborniki: Dolničar Karel, polir, Kolman Fr., uradnik, Grudnik Rudolf, mehanik, Mrva Stane, čevljarski mojster, Trobec Ivo, fotograf, Tomažič Ivo, klepar. Po volitvah so bila društvena pravila spremenjena odnosno prikrojena za vse športne panoge. Društvo se je zato preimenovalo v SD »Sora« s sedežem v Dravljah. Ustanovili sta se zaenkrat kolesarska in smučarska sekcija.
Športno odlikovanje. Mariborska kolesarska Podzveza je imenovala bivšega glavnega tajnika in sedanjega tretjega predsednika Kolesarske zveze kr. Jugoslavije v Zagrebu za izredno velike zasluge napram Mariborski Podzvezi, za svojega lastnega člana ter mu pri tej priliki izročila v la namen častno diplomo, čestitamo agilnemu in naprednemu športniku 1
SK Beipinje priredi v nedeljo, 31. t. m. med-klubsko aipeko tekmo v teku in smuku na 10 km z višinsko razliko 450 m. Tekmujejo pri JZSS verificirani člani, ki se prijavijo na predpisanih prijavnicah. Prijave s prijavnino 5 Din sprejema klub najkasneje 1 uro pred startom. Start ob 9 pred restavracijo Turist. Prvi trije prejmejo diplome.
Za smučarje
Športni klub Ilirija Smučarska sekcija- Danes ob 16 se vrši seja tehničnega odbora. — Seja prireditvenega odbora za Stadionsko prireditev se vrši ob 18. Pozivajo se sledeči gospodje: dr. Kor-ber, Vučnik, Mahkovec, Karba, Polajnar, Banko, Baltezar, Vidic, Rosshoupl in Kajfež.
Smučarski klub Ljubljana priredi v nedeljo, 81. t m. mladinsko smučarsko tekmo v teku v treh skupinah in sicer: do 12. leta tekmujejo na progi 1 km, od 12. do 15 leta na progi 8 km in od 15. do 18. leta na progi 5 km. Zbirališče v gostilni na strelišču pod Rožnikom. Start ob 14 (2). Prvi trije od vsake skupine prejmejo diplome. Prijaviti se je v klubovih lokalih v Kazini dnevno od 18—19 (6—7) in pa eno uro pred startom. Tekmovati morejo tudi nečlani. Vsakdo pa tekmuje na lastno odgovornost.
Mariborski smučarski klub ima v zimski sezoni 1933-34 stalne smučarske tečaje v Pohorskem domu na Pohorju, pensin Brezje (Pirkhof) žel. postaja Guštanj-Kotlje ter Rogaška Slatina (od januarja dalje). — Klubska smučarska tekma na daljavo se vrši 7. januarja 1934 pr iRuški koči na Pohorju. Seniorji tekmujejo na 18 km, juniorji (do 18. leta) pa na 8 km. Prijave s prijavnino 5 Din je poslati do 5. janarja 1934. Tekmuje se za naslov klubskega prvaka. Častna in praktična darila. Istočasno se vrši klubska tekma SK Železničarja Maribor.
Mariborska simsko-sporlna podzveza v Mariboru. Tečaj za tek na daljavo na Pohorju pri Se-njorjevem domu se vrši od 8,—18. jan. 1934. Poučuje samo za tekmovalce češkoslovaški trener Leon Stehlik. Celotna dnevna oskrba in prenočišče 35 Din. Prijave do 31. dec. 1933 na JSS ali MZS z istočasno položitvijo zneska 100 Din. ki se všteje v oskrbnino. Omejeno število udeležencev. Dostop iz železniške postale Brezno-Ribnica oz. iz Fale in smuk preko Klopskega vrha. Peska na Seniorjev dom (v tem slučaju prevoz prtljage. — Parma Bruno, 1. r., predsednik.
Smuška šola na Pesku, Pohorje (podr. SPD Konjice). Stalni smuški tečaji od 15. decembra do 15. marca 1934 pod strokovnim vodstvom priznanega smuškega učitelja g. Vodenika. Vstop v teča.i vsak dan mogoč. Šestdnevni tečaji. Za tečajnike prvovrstni penzion (štirikratna hrana in učnina) od 38—48 Din. Dohod za smučarje iz Celja—Konjice in Celje—Vitanje autobus, z vlakom Polj-čane. Informacije daje podružnica SPD v Konjicah.
Smučarski ABC je lični žepni pripomoček, ki ga je spisal g. Jože Kodran za smučarje, zlasti za začetnike. Knjižica govori o smučarjevi opremi, dalje obravnava smuške like od hoje po ravnem, preko plužne zavore, zavojev in lokov pa do čiste kristjanije, terenskih in prečnih skokov. Hvalevredno je, da ima knjižica tudi poglavje o mazanju

KNEBL ADOLF naznanja v svojem in v imenu svoje hčerke ERNE KNEBL ter ostalih sorodnikov pretužno vest, da je njegova iskreno ljubljena soproga, mamica, sestra, teta in svakinjo, gospa
Karolina KnebI
to j. Pauschm
soproga trgovca
danea ob eni zjutraj po kratkem, mukepolnem trpljenju, previdenn s svetotajstvi, mirno v Gospodu zuspala.
Pogreb nepozabne bo v petek, dne 29. decembra 1933 ob dveh popoldne izpred mrtvašnice Stara pot št. 2 na pokopališče k Sv. Križu, kjer jo bomo položili v rodbinsko grobnico k večnemu počitku.
Sv. maša zadušnica se bo darovala v soboto, dne 30. t. m. ob sedmih zjutraj v cerkvi Marijinega Oznanjenja. Ljubljana, dne 27. decembra 1933.
Posebna naznanila se ne bodo razpošiljala.
smuči, aaj vemo, da ei veČina smučarjev v tem pogledu še danes ni na jasnem.
Avtorju moramo biti za njegovo delo hvaležni, kajti na 35 straneh je prav lepo poda) osnovne nauke o smučanju, katero mora poznati vsak smučar. Knjigo priporočamo zlasti začetnikom in ker slane samo 6 Din, bodo vsi segali po njej.
»Jugoskic, prva jugoslovanska smučarska kolu (tečaji) smuikega odseka, podruinice SPD v Kranjski gori. šolo vodi prvi jugoslovanski smučarski ačitelj, diplomiran za avstr. drž. učitelja arberške tehnike, g. Zore Zdravko. šola je urejena po vzorcu -Schneiderjeve šole. Sistem je ta, da se da možnost razvoju vsem starostnim razredom en:iko s to raz. liko, da ima vpeljane razne načine učenja za starejšo, za dame in otroke. Smučarji so razdeljeni v štiri skupine: od začetnikov pa do izvežbanih smučarjev.
Tečaji se prično decembra in trajajo, dokler bodo snežne prilike ugodne. V tečaje se lahko vstopi vsak čas.
l/remensfto poročilo JZSZ in SPD
od 27. decembra 1933, lelefonilno
Bistrica-Boli. jezero: —8°, po malem oblačno, mirno, sneg suh pršič, 10 cm snega na podlagi 70 cm. smuka ugodna. — Kranjska Gora-Rnteče Plu-niča: —IO*1 barometer se dviga, jasno, mirno, sneg suh pršič, sankališče uporabno, Vršič in Tamar 350 om pršiča. — Bled-Jesero: —1", lahka megla, mirno, sneg južen, snega 50 cm, led grapav, debelina 25 cm.
Pred mescem dni sem
bilis ns videz starejša
Proijrnml Kndio-IJtthlinna»
Četrtek, 28. decembra: 12.15 Reproducirani vo kalni koncert: arije. 12.45 Poročila. 13.00 Čas, reprodue. glasbene slike: Iz daljnih dežel. 18.00 Predavanje za kmet. gospodinje: O pravi štedljivosti (ga. Govekarjeva). 18,30 Pogovor s poslušalci (prof. Prezelj). 19.00 Srbohrvaščina (dr. Rupel). 19.?0 Plošče po željah. 20.00 Prenos iz Belgrada. 22.00 Čas, poročila, Radiojazz.
Petek, 29. dccembra: 12.15 Reprodue. klavirski koncert. 12.45 Poročila. 13.00 Čas, angleška lahka glasba na ploščah. 18.00 Smučarska gimnastika (Drago Ulaga). 18.30 O viteških sekcijah Nar. odbrane (Franjo Kokolj). 19.00 Sokolska telovadba (Trček Stane). 19.30 Smučarsko predavanje (Drago Ulaga). 20.00 Prenos iz Zagreba. '2.00 Čas, poročila, reproducirana moderna plesna glasba.
Drugi programt >
Četrtek, 28. decembra:
Belgrad: 20.00 Večer belgrajskih skladateljev. 20.45 Operne arije. 21.05 Radio orkester. — Dunaj: 12.00 Orkestralna glasba. 12.15 Vokalni koncert. 18.55 Don Carlos, opera, Verdi. — Budimpešta: 13.30 Koncert simfoničnega orkestra. 17.30 Klavirski koncert. 18.30 Samospevi. 19.30 Hoffmannove pripovedke, opera, Offenbach. — Milan: 17.10 Plesna glasba: orkester. 21.00 Prenos iz opere. — Miin-chen: 19.00 Koncert za dve violini, oboo, čelo in orkester (Mozart). 20.30 Vesela vdova, opereta,
»Imela sem brazde okrog ust m uči, razširjene pore in upadlo vehasto kožo. Dane« je moja polt ravnotako lepa, kakor polt moje lepe. mlade hčerke Po zaslugi, izred-nego odkritja profesorja dunajske medicinske fakultete zamore koža absorbirati hrano ter jo spreminjati v zdravo in živo kožno tkivo Ne leta, temveč preslaba hrana pov-zročuie grbe in vehavost kože. Uporabljala sem sredstvo, katero mi le priporočal zdravnik, pa sem v 4 tednih postala za 10 let mlajša Nadam se, da bo vsaka žena, ki je že preko 25 let, storila isto in bo deležna istega veselia kakor jaz.«
Jamčimo s svoto 200.000.— Din, da v»e-buie krema Tokalon hranljive dodatke, o katerih pravijo slavne avtoritete, da plo-ralajujejo kožo. Ti dodatki so: olivno olj«, sveža smetana, emtil^irani estrakti iz beljaka in rumenjaka 7<* po eni noči boste opazili naravnost neverjetne uspehe. Z redno uporabo dobite mlado, lepo, svežo m čvrsto polt brez vsakih gub Krema Toka-lon, rožnate barve, nai se uporablja ponoči, ona bete barve, (ne mastna) pa podnevu. Uspeh ie zajamčen, v nasprotnem primeru pa se vrača izdan denar.
l.ehar. 23.00 Koncert. — Praga: 19.30 Mandolinski kvartet. 19.45 Angleške pesmi. 20.05 Koncert zbora moravskih učiteljev. 21.15 Koncert vojaške godbe. — Rim: 17.00 Vokalni koncert. ^0.40 Sinfonični koncert. — Varšava: 17.20 Klavirski koncert. 20.00 Poljudna orkestralna glasba.
Tvrdka »C hemotechnn« družba z o. z. v Ljubljani sj)oroča žalostno vest, da jc nenadoma umrl njen zaslužni sodelavec, gospod
Draščeh Teodor
major v pokoju
Ohranimo prezaslužnega sodelavca v trajnem in častnem spominu.
V Ljubljani, dne 27. decembra 1933.
Aleksandra Rabmanova:
Dijašivo, ljubezen, 65 Ceha in smrt
15.	decembra 1918. Vsak dan nam zabičava oče, preden odide v
bolnišnico, da naj odojka pošteno krmimo. Celo polovico svojega črnega kruha žrtvuje »Murzylki«. Prav m prav je pa zelo žalosten pujs, z dolgim rilcem, visokih nog in strašno suh, ker ga slabo krmimo; pa je vendar naše upanje, naš božični pujsekl
16.	decembra 1918. Vsak dan grem k staremu duhovniku. Njegova žena ne vstaja več, mislim, da je zbolela za pegastim legarjem. Strežem ji, kolikor mi jo možno.
17.	decembra 1918. V tovarnah je, kot se zdi, nezadovoljnost s
sovjetskim režimom že zelo velika. Delavci zabavljajo v »očeredu« (gosja vrsta) in pravijo, da pod carjem ni bilo nikoli tolike lakote in takih krutosti. Posebno smrti inženjerja in njegovih treh sinov ne morejo pozabiti. V očeredu sem slišala delavca, ki je dejal:
»Tega so gotovo za nič odpravili. Pridejo od bogvekod, pa jih ustrele! Ko da bi mi ne vedeli sami bolje, koga je treba ustreliti in koga nek Komaj je dogovoril, so ga aretirali in še istega dne ustrelili. V zadnjih dneh so mnogo delavcev zaprli, ki so v očeredu izražali svojo nezadovoljnost in v teh dneh je bilo baje več ko sto delavcev ustreljenih in tudi nekaj delavk.
Ko sem danes zopet prišla k svojemu staremu duhovniku, ni bilo nikogar in v stanovanju je bilo vse razmetane. Storožev deček mi je pove-
dal, da so danes ponoči čekisti prišli ponja.
Menim, da se kaka bolezen pase v meni, stra-5no me boli glava, kar je pri meni nenavadno. In v kolenih in komolcih čutim topo bolečino in trganje.
Kaj je neki z Vedimoin?
18.	decembra 1918.
»Kako naj za božič pripravimo pujska?« je
vprašal danes zjutraj oče ko jo odhajal. »Ali z zeljem ali raje z ajdo?«
»Pičel funt ajde imam še skrite!« je dejala mati.
»Oh, malo smetane, ko bi jo mogli kje iztak-nltil« je dostavil oče hrepeneče.
Ko sem šla skoz Gorbunovo sobo, sem slišala, da nekdo joče. Bil je Gorbunov sam! Sedel je na blazinjaku in dobesedno jokal. Ko me jo opazil, je planil kvišku in kriknil:
»Vse je izgubljeno, ker je zdaj med boljševiki desetkrat več tatov in podležev kot poštenih ljudi! Srečni ste, »Delit vas bodo kmalu osvobodili!«
19.	decembra 1918.
Naša uboga Murzytka je postala žrtev hudega
mrAza, ki je nastopil danes ponoči. Tako smo torej brez pujska za božiči Oče je kar potrt, posebno hudo mu je, da ne more svoji družini napraviti nobenega veselja za božič. Tudi mati je obupana. Starim ljudem je še težje biti brez ■vpraznika« kot mladini.
Sklenila sem, vse poskusiti, da kakorkoli rešim družini praznik. Nn trgu zdaj baje prodajajo konjsko meso; čeprav seveda ne veš, ali so konja zaklali ali je sam poginil, je vendar vsakdo srečen, če more uloviti kos te delikatese. Zares konjsko meso je 5e vedno boljše kot krompir in črn kruh iz ovsene moke. \.i trgu ji> bi|n polno
kupcev, prodajalcev pa prav malo. Okrog nekega kmeta se je prerivala gosta množica žensk z jer-basi. Vrinila sem se v vrsto. Kmet je prodajal zajce; glad je prisilil ljudi, da niso jedli le konjskega mesa ampak celo zajce1, da so jih celo imeli za primeren nadomestek za božičnega prašička I Komaj sem pa dobro stala v vrsti, ko mi nekako štirinajstleten mladič zgrabi in iztrga denarnico iz roke. Hkrati je zagnalo krdelo osem- do desetletnih otrok okrog mene tako rabuko, da so moje krike čisto zaglušili. Ko sem se izrinila iz množice in gledala, kani je pobegnil mladič, mi je nekdo drugi iztrgal še sanke, ki sem jih Imela s seboj, da bi nanje naložila živila. Ugledam miličnika.
»Tovariš miličniki« pokličem. »Ukradli so mi denarnico!«
»No, in kaj želite?« je vprašal smelo. »Ce bom za vsakim tekel, ki na trgu ukrade denarnico, bom imel dosti posla!«
Fantalini so že davno izginili v množici in ni mi preostalo drugega kot iti domov. Denar — plača enega meseca — in prstani, ki ml jih je dala mati, da jih zamenjani, so šil po vodi in r, njimi tudi upanje na božično pojedino.
20.	decembra 1918.
Vedno me strahovito boli glava. Ne vem, kaj
bo iz tega.
21.	decembra 1918.
Gorbunov in njegova žena sta danes pobegnila, ker so Beli baje že čisto blizu. Odšla sta ponoči. Žena je blizu poroda.
1 V nekaterih krajih v Rusiji velja zajčje me so toliko kot |>ri nas pasje.	'
22. decembra 1918.
Prišlo je povelje, da se izpraznijo vsi uradi
in zavodi. Tudi bolnišnica, kjer dela moj oče. Dali smo mu na pot ves kruh, kar smo ga še Imeli, perilo in odeje. Ob dveh je že moral iti na kolodvor, odkoder se bo odpeljal v smeri proti Moskvi. Odšel je, nihče ni vedel, kam; mi smo ostali v bojnem ozemlju. Govori se, da Rdeči mesla no pre-dado brez boja; z vso hitrioo ga utrjujejo.
»Čo se vname boj, pojdite v kleti« je dejal oče. To so bilo zadnje besede. Potem nas je poljubil, blagoslovil in šel. Iz daljave se je slišalo zamolklo bobnenje težkih topov.
Stanovanje se je izpraznilo. Vse komisarje, rdeče sestro in ostale so evakuirali.
23. decembra 1918 — ponoči.
Ne morem spati. Pri vsakem strelu, ki ga slišim iz daljave, se prestrašim. Tako mi je, ko bi se življenje v meni ustavilo, ko da sem zblaznela. Misli prihajajo In odhajajo liki strgane cape. Zdaj mislim ua očeta, zdaj na Grizeldo, zdaj na Vadima. Mucika Marta prihaja k meni in se mi stiska ob koleno. Tudi ona ne spi. Zakaj?
Zopet strel. Kdo strelja? Rdeči ali Beli? Ali oče še živi? Govore, da nameravajo Rdeči vse one, ki so bili evakuirani, n« progi postreliti...
Zopet strel, čisto blizu, skoraj pred našo hišo. Mati pride iz svoje sobe k meni. Hodiva sem ter tja in čudno gledava vse te postelnjake- umivalnike, stole, klavir, ki mu pokrov razbit visi nizdol, razbit luster. Maša plane v sobo:
»Streljajol Streljajo!«
»Moj Bog, kdaj bo že mir, da bom mogln ^poti!- kriči Irina jpzno iz svoje sobe. »Danes streljajo, včerai so streljali, vsak dan streljajo!«
MALI OGLASI
V malih oglasih velja vsaka beseda Din 1'—; ienl-•ovanjski ogiasi Din 2—. Najmanjši znesek za mali oglas Uid 10'—. Mali oglasi se plačujejo takoj pri naročilu — Pri oglasih reklamnega inačaja se rakuna enokolonska. 3 mm visoka petitna vrstica po Din Ž'50 Za pismene odgovore glede malib oglasov treba priložiti znamko
Damske plašče
vseh vrst, kar je na zalogi — z 20% popustom — dobite pri
F. I. G O R I č A R
Ljubljana, Sv. Petra cesta 29 Ne zamudite ugodne prilike!
Il
Hlapec
priden, zvest, vajen pri konjih in vseh kmečkih del, star 22 let — išče službo pri poštenem gospodarju. Naslov v upravi »Slov.« pod št. 15048.
Brezplačno službo
prevzamem kot zdravni ška asistentka, bolničarka pri boljši, slovensko govoreči družini, da bi se naučila slovenščine. Imam diplomo bolničarske šole na Dunaju. Ponudbe pod »Hrana in stanovanje« št. 15129 na upravo »Slov.« ▼ Mariboru.	(a)
Kmečko dekle
19 let stara, vseskozi poltena, zdrava, močna — želi priti za služkinjo k kaki dobri družini v mesto. Naslov v upravi »SI « pod št 15127.	(a)
1
Muzbodobe
Pridno služkinjo
ki zna dobro kuhati in bi pomagala tudi na vrtu. sprejmem za vsa hišna dela. Nastop 1. ianuarja. Ponudbe z označbo plače poslati na Lulič, Zagreb, Jurjevska ul. 30. (b)
Najkulantnejša posojila
dajemo na vloge vele-bank, vrednostne papirje, vojno škodo, državne bone, Blairova posojila in na kurantno blago Naloge iz province promptno izvršujemo Pučka štedi-ona, Zagreb, Mcduličeva br. 31. Telefon 90-03. — Naš zastopnik za dravsko banovino ie Rudolf Zorč, Ljubljana, Gledališka ul. št. 12, na katerega se je obrniti.	(d)
ILL3ES3
»Elegantno«
Dvignite pismo.	(o)
Golaž ekstrakt
prodajajo specerije in da-likatese. — Ekstrakt dr. z o. z., Gosposvetska 8.
Stanovanja
Trisobno stanovanje
se odda lakoj v Rihar-levi ulici št. 6-1. (č)
Starejša oseba
ki bi imela vsoto 20 do 25 tisoč dinarjev — se spreime v dosmrtno oskrbo Ponudbe pod značko »Posestnica« št. 15109 na opravo »Slovenca«. (r)
»I«
amo
Zimske suknje
visniene sbkniiče. oaiboli-A nakup A Presker, 3v Petra cesta 14 (I)
Za živinorejce
ueobbodno potrebno Te-žakovo olje za živino — se dobi farno pri tvrdki M Težak. Zagreb Gun-duličeva 13 - V ročkah od 5 kg za 100 Din. po ročki s plačano poštnino.
Smuči in sanke
priznano najboljši izdelek kupite najugodneje pri izdelovalcu M. F a j f a r , Ljubljana, Trnovska ulica št. 25. Telefon 34-10. (1)
Purice
purane, pitane, zaklane, popolnoma očiščene 10 kg 142 Din, 5 kg 72 Din — franko kupčeva pošta razpošilja G. Drechsler, Tuzla.
P CTANPLIN KAPSULE
, NAIMOtNEiSf STRUP ZA LISICE . Glavna zaioou lekarna pri 0RLU.Celje.
Nogavice, rokavice
in pletenine Vam nudi v veliki izbiri najugodneie in najceneje tvrdka Kari Prelog, Ljubljana. Židovska ulica in Stari trg. 111
Ugoden nakup
Meščanska korporacija v Kamniku proda iz prosta roke in sicer: 1. tri hiše s korporacijsko pravico; 2. gozde: 2 parceli v »Tolsti gori«, 2 parceli v »Suhem potoku«, 2 parceli v »Soteski«, 1 parcela v »Krvavem grabnu«, 2 parceli v »Mest nem lesu« in nekai manjših parcel; 3. travnike in njive: Kmetov hrib; 4. razni prodi — Vse parcele so v Kamniku ali bližnji okolici. Vsa pojasnila se dobe pri Upravi Meščanske korporacije v Kamniku.	(1)
Okenska krila
gotova, 57 komadov po 145 X 65 cm ter 26 ko madov po 70 X 57 cm, ležeča pri tvrdki Perko, Celovška 121 — proda upravitelj stečajne mase Tornago dr Benkovič Ivo v Ljubljani. Beethovnova št. 14 (palača Dunav), ki prosi oferte.	(1)
Ptičjo hrano
prvovrstno, za vse vrste ptic — po znižani ceni Sever & Komp., Liub liana, Gosposvetska cesta 5.	(!)
Vence
šopke, nagelčke — lahko naročite tudi potom telefonske številke št 27-66 Vrtnarstvo I. JEMEC, Maribor Prešernova 16.
■■■■■■■■■■■■nnnnnHsssEBsiBR
Išče se finanser oziroma
družabnik!
Domače izvrstno vpeljano podjetje sprejme družabnika oziroma finanserja za povečanje in razširjenje svojega obrata. V poštev pridajo tudi hranilne knjižice res prvorazrednih in dobrih denarnih zavodov Sigurnost naložitve kapitala, dobro obrestovanje in dober ter stalen zaslužek zasiguran Cenjene ponudbe je nasloviti na: »Aloma Company« v Ljubljani pod štev 9999/34

Javljamo žalostno vest, da nas je dne 24. t. m. nenadoma zapustil nai ljubljeni soprog, brat, svak in stric, gospod
Teodor Draščeh
adm. major v pokoju
Pogreb se je vršil dne 26. t. m. ob 16. uri. Maša zadušnica bo v soboto, dne 30. t. m. ob pol 8 v stolnici.
Zahvaljujemo
se hkrati vsem, ki so blagopokoinika spremili k večnemu počitku in vsem darovalcem vencev in šopkov.
Ljubljana, dne 27. decembra 1933.
BERTA, soproga MARIJA BRUMAT, sestra in ostalo sorodstvo
Albert Mnks Stiger naznanja v svojem in v imenu svoje sestre Ide Stiger ter v imenu svoje soproge Siddy Stiger roj. Aidinyan in v imenu svoje hčerke Elisabete, tužno vest, da je njih iskreno ljubljeni oče. gospod
ALBERT STIGER
veletrgovec, bivSi župan in častni meščan mesta Slovenska Bistrica
v nedeljo, dne 24. decembra 1933, ▼ 87. letu svoje starosti, po dolgi in mučni bolezni, 'previden s svetimi zakramenti, mirno v Gospodu zaspal.
Zemeljske ostanke prehlagega pokojnika smo v torek, dne 26. decembra 1933 popoldne položili k večnemu počitku v rodbinsko grobnico.
Slovenska Bistrica, dne 27. deccinbra 1933.

Naposled!
Aparat, ki izedinja vse oblike, ki se zahtevajo:
Moderna zunanjost Odlična kvaliteta Visoka selektivnost Idealno lep zvok
Nizka cena in na 12 mesečnih obrokovl Obrnite se na naše zastopnike.
Zastopstvo:
RADIO" rev.adra v Ljubljani
99
Telefon 31-90
Miklošičeva cesta 7
Telefon 31-90
Vsakovrstno
zlato
kapnfe
po oaivUiih cenab
CERNE. luvelit Liubliana. Wolio*a ulica It X

Žične posteljne vloge
in zložluve železne postelje izdeluie oaicenete tei spreiema iste f popravilo Pavel Strtfulec. Gosposvetska cesta 13 Kolizei Liubliana ftl
Lanene iropine
tn droga krmila oadi na)ren)e •eletriioTins iii* m moke
A VOLK. LJUBLJANA
RpoltrTi, rrstn ?4
Telefon 2059
Premog Hiihn drva
Pogačnik, Bohoričeva aliea t
kitajte in širite »Slovenca«!
Gospod Dolinšek Vitomir iz Celja ni več naš zastopnik ter nima pravice sprejemati za nas nikakih plačil, česar sploh nikdar imel ni.
9tank i diugovt
^ovt čad.
+
UMRLA NAM JE DANES NASA NEPOZABNA ŠEFINJA
GOSPA
KAROLINA KNEBL
ROJ. PAUSCHIN
\ i
OHRANIMO JO V ČASTNEM SPOMINU f LJUBLJANA, DNE 27. DECEMBRA 1933 HVALE2NO OSEBJE TVRDKE A. PAUSCHIN
Globoko potrti pod voljo Vsemogočnega javljamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, da nas je za vedno zapustil naš preljubi soprog, skrbni oče, stari oče, brat, stric, tast in svak, gospod
Ivan Bahovec sen.
blvil tovarnar, trgovec Itd.
v 80. letu starosti
Pogreb bo v petek, dne 29. decembra 1933 ob 4 popoldne iz hiSe žalosti Strelilka ulica it. 37 na pokopališče k Sv. Križu.
Liubl|ana, dne 27. decembra 1933.
2ALUJOCL
Za »Jugosiovanaitd tiskarno« v Ljubljani: Rarei Oee,
izdajatelj: iru Kakav««.
Urednik. Lcjs® Golobi«.