Štajerske vesti. —š— O gcnji proti štaj. Lehrerbundu — dosedai samo od učiteljskega društva MiirzzuschlaK — bi še imeli k članku. obiavljenem na drugetn mestu. dostaviti to-Ie: Ko je imela letos c. kr. štajerska kmetijska družba v Oradcu svoj občni zbor, j.e zgiornještaierski delegat Regula napadel vse štajersko učiteljstvo ter mu kratkornalo odrekel vso pravico do rejjuJacije plač in izbolišaoije gmotnega stanja. Takrat se ni o^lasil noben nemški tovariš, ki bi nas zagovarjal. storil pa je to naš tovariš Cvetko iz Vučje vasi na Murskem .polju. Pisal sem mu takol takrat, naj objavi detajle o tem nastopu v Gradcu, in sicer za to, ker so se že vedtio in vedno slišali glasovi iz vrst naših nemških tovarišev, da mi Slovenci v zadevi regu, Jacije nič ne storimo itd. Tovariš Cvetko ^tega ni storil, pač pa je meni pisal: »Oni 'T^egula je bil res velik —! Ne samo1. da je tam citiral v celoti dr. Steinvvenderjeve Teakcionarne predloge in vnemal agrarce \za nje. bil je še toli predrzen, da je očital pučitelistvu nedelavnost. K temu pa ie še dostavil to: Ich habe mir fiir mich eine Rechnung angelegt. nach velcher der Lehrer im Durchschnitt taglich nuf zweiein«halb Stunden Arbeitszeit hat; wie so, daB kiie Lehirerschaft dann Inoch eine Brhohung ihrer Bezii^e von uns verlangen kann?« — Mene je ta impertinenca jako razburila. Groi Attems ga je sicer malo zavrnil. precej občutno serri' ga hotel iaz, toda dr. Gl. me ie odvrnil od tega; pozneje mi je bilo žai, da sem gra slušal. Kar sem povedal pozneje, ni naredilo pravega eiekta; nekaj je bil kriv moi afekt, nekaj. pa nemir, ki se je pojavil pri Nemcih. največ pa nepripravljenost. In končno: nemški govoriti je pač Slovencu vedno bolj težko, ako se hoče pri tem preriti diplomatično skozi Scilo in Karibdo! — Nemški tovariš in delegat Meixner iz Frohnieitna, ki takrat sicer sicer ni bil navzoč, mi je drugi dan obljubil. da mu piše odprto pismo v vseh graških listih, toda do danes (13. aprila) še menda tega ni storil. Danes sera mu pisal, nai mi naznani, kaj nakani, obenem tajniku H.. da mi primerno opiše in oriše tega Regulo. Povsod so taki, nas še za borne drobtine zavidajoči —! Nemški tovariši so že bili prisotni, a ostali so — šleve!« Tako tovariš Cvetko! Naj si bo efekt njegovega govora tak ali tak. dejstvo je, da je brezizjemno vse štajtrsko učkeljstvo pred napadi iz nemških vrst zagovarjal boš siovernski učitelj; in to še pred takim imenitnim forumom, kakor je občni zbor c. kr. kmetijske družbe, kjer se nahajajo groije in baroni, veleindustrijalci. veleposestniki in veletrgovci, državni in deželni poslanci in uradnjkj najrazličnejših kategori], dol do preprostega kmeta, nemškega kakor slovenskega, brez razlike politiške stranke, kjer ga mora slišatj dežeini glavar in cesarjev namestnik, kjer so izvečine vsi tisti, ki nam režejo kruh in kjer so ravno Nemci v najmanj trikratni večini. Tam se ni oglasil noben nemški tovariš, kaj šele kak drugi Nemec, ki bi se zavzel za nas, storil je to naš roiak, naš tovariš, ki se je še imel boriti z jezikovriimi težkočami! — Prosim, povejte vse to nemškim tovarišem, netnškim odbornikom Lehrerbunda in zgornještajerskim rovarjem, da nismo^ mi organizirani slovenski učitelji na Štajerskem v Lehrerbumlu »trotje«, marveč da so ravno oni tisti implakabilni elementi, ki hočejo s svojo sejungacijo ustvariti k starim še nc ve ovire iai težkoče, tako da ne bodo tisti, ki nam režejo kruh, učiteljstvo niti več vprašali in ne poslušali, ampak bodo »regulirali« po svojem. Michl — pamet! —c Zveza nem. učit. društev na Štajerskem objavlja sledečo izjavo: Da se odtegne starostna doklada zaradi obsodbe potom disciplin. preiskav, nasprotuje to postavnim določbara o učit plačah z dne 19. sept. 1899, kakor tudi drsciplinarnemu zakonu z dne 26. avgusta 1904. Zakon o učiteljskih plačah zahteva v § 3., da je za dobavo starostne doklade potrebno: 1. da je učna oseba definitivna, 2. da službuje nepretrgoma pet let in 3. da se izkažeio povaljni učni uspehii. Aka so ti pogoji dani, se ima starostna doklada dovoliti, pri čemer se iz smisla zakona jasno razvidi, da se povoljni uspehi natiašajo edinole na poučno delovanje v šoli. Uspeh pa je gotovo takrat naibalje izkazan, ako se doklada od okrajnega ali mestnega šolskega sveta priznava in priporoča. Dalje so v disciplinarni postavi (§ 19.) natančno določene kazni. Črtanje starostne doklade pa se tamkaj ne najde. Tudi nikjer ni povedatio, da bi se z odtegnjenjemi smela ali morala kazen poostriti. To bf naj c. kr. deželni šolski svet pri podelitvi starostnih doklad upošteval in že storjene sklepe, ki se ne strinjajo s temi temeljnimi določbami, iznova preiskal in popravil. —š— Iz Gradca. Tu se je vršila sodnijska obravnava proti učitelju K. Lukasu od Sv. Janeza pri Arvežu, ker je dne 8. maja v šoli tepel nekega učenca s šibo po glavi zaradi pomazane naloge tako dolgo, da je šibo potrl, na kar ga je še ud'aril z metersko palico po glavi, zaradi česar je zadobil deček bonko na giavi. Deček je v jutro dne 11. maja umrt Zdravniško preiskovanje je dognalo, da tepenje ni brlo prvolno v nobeni zvezi z vzroki njegove smrti, temveč so se pokazale na mrenah možganov zastarele premembe. Ker so tudi deca izpovedale za krivdo učiteljevo razbrerniinilno, je bil taisti Te zaradi prestopka §§ 413. in 420. kaz. zak. (prekoračenje kaznilne pravice) obsofen in kaznovan s petdnevnim zaporom. — Učitelja, čuvajte se! —c. —š— Iz Zibike v šmarskem okraju se malokdai kaj sliši v širjo javnost. A za razmere v tej »pošteni, krščanski občini« sta značiln,i ti dve dogodbi: Učitelja BlaziTiška imajo tukajšnji klerika-lni mogotci na sumu, da ni iste politiške vere kakor oni, dasi se Blazinšek ni nikoli niti najmanj bavil s politiko. In ker mu drugače niso mogli dati čutiti pristne »krščanske ljubezni do bližnjega«, so mu sodnijsko odpovedali stanovanje v šolskem poslopju. Kie hoče dobiti v Zibiki primerno stanovanie? Pozivamo šolske oblasti, da napravijo tej zibiški nasilnosti konec! Za zibiško politiško vodstvo, t. j. seveda prečastita duhovščina, je značilno, da je kaplan nekega ianta tako nabil, da ga je rani'l in da se ima zaradi tega zagovarjati pred kazemskim sodiščem! —š— Poizkušen samoumor gimnazijca. V Celju se je z revolverjem ustrelil v glavo 191etni sedmošolec celjske ginma-. zije Robert Grjlich, ker je v šoli dobii slabe rede. Zadel se je pa slabo in je upanje, da okreva.