—• • ■ .....- ...... ■ 11 ............... % N 'z" " ' * 53 * AlfP PCTTmiBUTO tncpgtt PKKMIT (Ko. M«) APTHOMZTO BY m ACT OF OCTOBMt lil7, Oil TOJAT m POT OFFICE OF W*W TOME, T. By order of the President A. B. Burleacn, P. M. Pen. Iftjftiji ilorouki dnevnik ▼ Združenih drianh. Velja za celo leto.........$6.00 Za pol leta................ 3.00 Za Hew York celo leto____ 7.00 Za inozemstvo celo leto... 7.00 GLAS NARODA TELEFON: 2876 CORTLANDT. Entered m Second Class Matter, September 21, 1903, at the Post Office at New York, N. Y., under the Act of Congress of March 3, 1879. The largest Slovenian Daily in the United States. Issued every daj except Sundays and legal Holidays. IV 75,000 Readers TI TELEFON: 4687 COBTLANDT. NO. 1M. — STEV. 184. NEW YORK, FRIDAY, AUGUST 6, 1920. — PETEK, 6. AVGUSTA, 1920. VOLUME XXVm. — LETNIK XXVIII. pouska armada uničena O KAKEM ODPORU SEDAJ NE MORE BITI NOBENEGA GO VORA VEČ — POLJSKA JE PRIPRAVLJENA NA MIR. — NA DALJNI KRAJI V ROKAH SOVJETSKIH ČET — BOGATINI SO ZAČELI ZAPUŠČATI MESTO. , * - London, Anglija, .Y avgusta. — V brezžični brzojavki, ki je do spel« tamkaj il Barium, m* plaši, da ko Rusi s«-. avgusta. — Boljfteviikc čete ko dospele do Osfrova, 53 milj nevero iztočno od Varšave in 2.3 milj južno zapadno od Lomze London, Anglija. "». avgusta. — Da so Kovjetske armade prišle M žjf Varšavi, Kp >r.»«-a v ofu-ijelnem ruskem sporočilu, ki je dospelo dati"« semkaj. V tem se izjavlja, da »o zasedli Rusi Lomzo ter druge točk«« ob Varšava Bjalistok železnici in bližini, v razdalji šestdesetih milj od Varšave. Nadalje se glasi v istem poročilu, da so bolj-m viki tudi južno izt-Vno hližje prodrli proti poljskemu glavnemu mentu. Variava, Poljaka, 5. avgusta. —J če Poljakom pošiljati vse potreb-(ieneral Rom*»r ui njegovi tovariši,' no, če bodo boljševiki zasedli Var-ki naj In tvorili poljsko komisijo'eavo ter zaprl koridor, ki vodi iz '/.i premirje, ImhIo edili danes VjGdanska v Varšavo. Oe bi se to .Minsk, da se pogajajo s zastopni- zgodilo, bi bila blokada edino sred-kt r-ovjetske vlade. Poskusili bodo'xtvo, s katerimi bi se dalo poma-itapraviti kone«* sovražnostim med K*ti Poljakom, nlwrna deležaina. 1/gotovljena so! Pariz, Francija. 5. avgusta* — bila po<.|,|Usti]tia pisma, ki dajejo Anglija je storila korake, da hitro komisiji pravico tako ugotoviti za«-**!)« minivnf pogoje kot for muli rati pogoje z* premirje. mobilizira dve divizije za službo na Poljskem. Tako poroča Temps, ki še dostavlja, da so izgotovljeni, Včeraj se je vrnila komisija iz vse načrti, ki se tičejo transporta Baranoviri, kamor se je napotila'in provijantiranja čet. na zahtevo boljševikov, da se po-j Vrie se pogajanja med Anglijo gaja z njimi glede miru. Komisija; in Francijo glede korakov, katc-se je takoj oglasil apri obrambnem re je treba storiti, da se pomaga svetu in kabinetu ter podala poro-1 Poljski, izjavljajo drugi listi in čilo o »vojih doživljajih. Tako je urad, ki proddaja vojne zaloge, je bilo sklenjeno zadostiti stavljenim'za nekaj časa prekinil svoje po-zalitevam ter poolati mirovno ko- slovanje. misijo v Minsk. | London, Anglija. 5. avgusta. — London, Anglija, 5. avgusta. — Neki poročevalec londonskega lzja\e, ki so bile objavljene tu-| Times trdi, da je sklenila sovjet-l kaj v listih radikalnega značaja, ska Rusija z Nemčijo tajno pogod-—flltm • katerimi je Atiglija za bo z oziroma na Poljsko že ve«~ Jr.nl« ' l h bo napovedala so v j« t- tednov pred pričetkom velike poljski Rusiji vojno v slučaju, <1a bo- ske ofenzive. Poročevalec pravi, do «u»vjet»ke črte še nadalje pro- ,ja ima to informacijo iz zelo za-dirale v poljsko ozemlje, niso bile učljivega vira. d<»scdaj potrjene z oficljelnfe strs- Poročevalec navaja posamezno. sti to dozdevne tajne pogodbe med Oprav je v splošnem znano, da Nermv,j0 j„ Rusijo ter pravi, da se Mveaiuk. nekoliko lx»j ener-I- ,>(>,lo boljševiške armade po uničim nastopili v iajavi. katero je po. j fenju Poljske obrnile proti Ru- slalt uraaiiboljieviikcBiU ministru Uutiski in Resarabiji, katero za-/» zunanje zadeve, Juriju l ičen- }lteva sovjetska Rusija nazaj od im, ni vendar n.e znanega, iz če- Rumnn^P< Ki se je te pokrajine stališče dela glede azijatov ORGANIZIRANO DELO ZAHTEVA, DA SE NE OLAJŠA DOLOČB GLEDE PRISELJEVANJA AZIJATOV. — KONGRES NE SME PRIPUSTITI NEIZURJENTH ORUENTALCEV. — STARA IGRA DELODAJALCEV V NOVI OBLEKI. Atlantic, City. 5. ;>vgusta. — Omejitev se ne srne razveljaviti. — je rekel danes Samuel (Jumpers, ko so phi povedali o gibanju, da so dovoli priseljevanje kitajskh kulijev in drugih Azijatov. - Ob stoječa postava mora v. 1 jati s«- naprej, ne le v zavarovanje delaveev naše dežele, temveč tudi v namenu, da se vzdrži standarde civilizacije. Najnovejše gibanje, kateremu načeluje John Erieson iz Chiea-ga. prihaja na čuden način ob času, ko se izvrsevalni odbor Am<*r>an Federation of Labor pripravlja ra izvedbo navodil zadnje konven ___ __eije v Montreal, da -v bori z vsemi mogočimi sredstvi proti vsaki ta- ki odredbi. ne le ^^ ^B^WBHTi jBBBBBBBBlii^^BBBBB^BB s pomočjo katerih se ori jen taci izkrcajo v Združenih drža- vah. — Frank Morrison, tajnik federacije, je govoreč o predlogu Krir-sona izjavil, da je vrlo čudno, da se sedaj občuti potrebo orijental Pred par tedni se je začela v Bostonu ve!:ka senzac ja, katere se sedaj ni konec. Tam je namreč ne- dela potem ko ;mo šli skozi vojno brez njega, ki italjanski bmkir Ponzi, ki je n a sedaj še nepojasnjem način napraCil v enem letu miljone in ' — ^ časti, ko smo bili v vojni, — je rekel, — je ta dežela spra-miljone dolarjev dobička. Ljndj e, ki so mu b"li izroči l svoj denar, so se začeli bati, da bodo oslepar. v'l«*> pod streho največji pridelek v eeli svoji zgodovini, čeprav so jeni, teda Ponzi je vsakemu izpličal posojeno svoto z velikimi obrestmi. Slika nam kaže množico ]>ili štirje milijoni mladih mož odtegnjeni industriji in poljedelstvu, ljudi pred njegovo banko. Ponzi prav:, da je na ta način obogatel, ker je špekuliral z valutami z raz- Takrat ni bilo opazili nobenega resničnega pomanjkanja dola s.-- daj. ko so se ti Atirj.; milijoni vrnili k svojim prejšnjim pokh«om. je čudno reči, da moramo imeti kitajske kulije, če hočemo spraviti \svoj pridelek pod streho. Resnici na ljubo naj bo rečeno, da je to stara igra zvez de- ličnih držav. ijc, da sc družba kot taka sama dobra beseda v ^r žalostna družinska nnin nm lorifiifftfti l>i,c ot,PravIj°ne vse privatno vo-. PRID* BOUSlVIKDM ticne ^»jalne naprave, prav kot j« bilo odpravljeno privatno last- j „ j - , ~ . , rinstvo ter privatna produktivna'* . , , , " I — Nobenega resničnega vzroka ni, da zi se uvažalo ceneno dHo Sodnik Fisher, ki se je ravnokar .p. ^ Zena je hotela v smrt, otroci stra- i„ Pene ljudi, kojih edino priporočilo je. da lahko žive za manj kot vrnil iz Rusije, pravi, da so Židje, J department[***<> m stara mati je znorela. - naši ljudje in da lahko vsled tega tudi delajo za manj denarja kot ^ 1 Vjrrok- vsam talroTvoni ^ -- - 4 TRAGEDIJA ,,)dajal(10Vt s» l«oč^jo na ta način zagotoviti ceneno delo To je ista i iinvbuun stara babnic.a v novi oblek politično na boljšem. .... I Vzrok za socijalno Idagostanjc, kajti vj teoriji je država mati vseli otrok.! — Zidje v sovjetski Rusiji so Nar.m:i stafiši lliniaj0 nobene mora lično in politično na boljšem pravice vladati svojim otrokom vsega takozvani "tretji". pa domačini. staliŠ4"u kot pa so bili pod carjem, ! zadeva s0k0l0vski meninič tebinič polastila. OBISK. ar bi se dalo sklepati, da bo ob-Majula pomni za Poljsko v vojni napovedi od strani zaveznikov. V poslanici Currona *e glasi, da bodo prnili r.avezniki Poljski na pomoč, če bodo so v jet i ie nadalje vodili vojno proti poljskemu narodu. (Viš«»k hinavičine. Kdo pa je pri- ljaknm, ~da * «m» ipitiiTv"^'tikol***"*^lr.tni prišeI v -Ujetje? Zavezniki.)' Amerike .» okoljee Novega mesta, V našem uredništ\*u se je oglasil Mr. V. J. Oklešen. Prišel je s I z vojno? Kdo je" pomagal Po- Kuh° T°t ,rp°vsK;ih °^ravkih Kot \ratolonino po-- t« • ■ ■__ "i in .nail mi I'ltrvcuii t r uiuiiaiii • ključno Itoklicna To je pnpisova-L , . ^_ , * in Max P ne sta bi- ti y ?lavnem pomankanju učite-jb0ln,C0 V ^0rku" Mal° P0' >bne komisije treh. kv povzro-,Kem vojne. po-',>n>J 1ZI),1h ^ekleniCO, napol- ki je bila poslana v sovjetsko Ril ltreb rde-c armade tcr dvomljivih JO,lc s,jo od strani neke židovske do- s mpatij onihf ki so poučevali pod ['a2,1 zcllsko nieno z jodom. Neki pasant je za- službi carja. — Temna zgodba. New Haven, Conn., ;">. avgusta. Tukajšnja policija je baje po pre- na City Island Road, iskavi, katero je izvršila glede brodelne organizacije. Sodnik Fisher in Max Pine sta starim režimom. kako se je opotekala ter poklical polieista, kateremu je izjavila, da Kadar hodijo otroi v šolo. i . . . zrpustila Rusijo dne 10 januarja! ,obivajo hrano in obleko. Vlada ™ JC "ahaJaia v Pe,ham s 1 ' * - m ... i Bay, da se tam utopi. V bolnici je izjavila, da sc je jhotela usmrtiti raditejra, ker je ter dospela semkaj ta pondeljek. jc poštena v yvoji skrbi za otroko, DVA GRAMA RADIJA. l ehoslovaška republika poseduje dva grama radija, ki predstavljata vrednost 20 milijonov čeho-slovaških kron. En miligrara radi-ia velja 10.000 K čehoslov. kron. < >h osi o vaška ima na vsem svetu doslej največjo množino radija. Brzi parnik "Pesaro" (prejšnji parnik Hamburg-Ameriške proge "Moltke") odpluje ▼ Genovo 1. septembra Vožnja za 3. razred stane $ 98.50 Vožnja za 2. razred stane $177.00 vštevši vojni davek, ta cena je veljavna skozi do Trsta. Kdor želi s tem brzim parnikom potovati, naj nam takoj piše za pojasnila. Trrdka Frank Ugotovilo, katero jc podal sodnik i katere stavlja v svoji skrbi tak'»j F.sher glede razmer v Rusiji, jelzu svojo rde-.0 armado. potrdil tudi Max Pino. Sodnik je rekel, da je celi šol-. Sodnik je govoril tako navdu- ski sistem izključno strokovni ali i m no o razmerah v Rusiji, da pa poklicni in da je tudi komunistič-j« neki poročevalec vprašal, če se nj Narodnostne skupine, smejo zpvzema za sovjetsko obliko via-i svoje otroke poučevati v svojem de. — lestnem jeziku pod pogojem, da — To bi bij komunizem, — je j jim vcfplja komunistične odvrnil sodnik. — a jaz nisem ni-. ideje. kak komunist. . — y kolikor je Ukrajina pri- — Odšli smo pod avtoriteto dr- zadeta, — je rekel sodnik, — je /xvnega departmenta. — je nada zrmlja dobra, a dežela popolno-Ijeval sodnik. — a tajnik Lansing;,na uničena. Industrija je parali-nas je prosil, naj omejimo svoje j zirana vsled pomanjkanja suro-napnre na pomožno delo in da naj vin ter dodatnih delov pri strn-m ne vdeležujemo političnih ali jih. Produkcija je otnejma po ce-fkonomskib zadev. n Rusiji, razven lokomotiv jc v — Iz Varšave smo šli v Reval, obratovanju izmed 16,000, ki so Estonska, kjer smo prvič prišli v j vozile preje. stik z zastopniki obstoječe ruske Kodnik je nadaljeval; vlade. V Moskvo smo dospeli dne; — Ko je bil sklenjen kontrakt, 24. maja, kamor smo prišli preko da se dovoli komisiji razdeljeva-Petrograda. Od onega časa pa do ti pomoč od runaj je bil stavljen odhoda proti domu, dne 3. junija.(pogoj, da mora večina te komisi-smo živeli v sovjetsko vladani de- je pripadati komunistični stranki, želi. Prepriean sem, da bo vršila ta ko- Sodnik Fisher je rekel, da je misija dobro delo. Mr. Pine in jazj komisija našla, da ni pod komu-'priporočava, da se izda en tniljon cistično obliko vlade nobenega dolarjev na mesec za pomožno mesta za kako privatno, socijalno delo. ali filantropično podjetje. | — Ženske niso bile naeijonali- Dostavil je: zirane, pač pa emancipirane. Vse — Izprva je vlada odklonila lahko glasujejo. Zakon in razpo-dovoliti importiranje kateregako- roka sta prosta ter lahka. li pomožnega materijala. razven Sodnik je rekel, da je v sovjet-č" bi prišel ta materijal pod kon- ski Rusiji 25 Amerikancev, ki ho-trolo centralne vlade. Tega nismo čejo priti iz dežele. Rek 1 je, da hoteli dovoliti in konečno smo do^ je njegova komisija izročila dr-bili koncesijo, potom katere je žavnemu departmentu prošnjo bila imenovana komisija, ki naj teh Amerikancev, da kaj stori žabi privatno vršila posle, čeprav je nje. bila imenovanupd vlad:. I Rekel je, da ni nobene smrtne — Sklenjen je bil z vlado kon-; kazni v sovjetski Rusiji, razven trakt in imeli smo zadovoljstvo za ubežnike iz armade ali za urad-videti, kako je prišel prvi tovor'nike, ki so bili spoznani krivim, njen mož brez dela in ker ne mo-re videti, kako njen otroci stradajo. Globlji vzrok nesreče pa je prišel na dan vsled porodil njene-za moža Armina Richmann. — Richman je po poklicu tiskar ter majhen, bolehen človek. Pred enjastimi leti je prišel iz Ogrske ter tukaj toliko zaslužil, da je lahko . pravil v deželo svojo izvo-frjenko ober.em z njeno materjo. Kot poroča Richmann je delala Erna pred poroko v neki tvoril ici v Rrooklvnu, kjer se je se-•slala z nekim Jakobom Rlumen-thal, preddelavcem, s katerim je imela ljubimsko afero. Richmann j" izvedel zato, a odpustil deklici ter se poročil z njo. Le malo časa je poteklo in Blti-rrenthal se je pričel zopet plaziti krog mlade žene. Neke noči,- ko ja delal preko časa, je našel Blti-menthala » svojem stanovanju, (ko se je vrnil domov. Richmann jc odvedel nato Blumenthala k nekemu rabincu, kateremu je Riumenthal obljubil, da bo pustil žtno pri miru. Blumenthal pa te obljube ni držal in rsled tega se je napotil Richmann nekega dne v tvornico, kjer je bil Blumenthal zaposlen ter tekom prepira, ki se jc vnel, zabodel Blumenthala v srce. Bil je oproščen. Medtem pa je stara mati znore-rela in Richmann zbolel. To je do-vedlo ženo do tega, {la je v teku par d) i trikrat poskusila napraviti konec svojemu življenju. prejšnjega življenja Frank Soko-Icvskija, dela%-skecra voditelja, katerejra je njpgova žena iz pole ljubosumnosti umorila s tem. da mu je polila obraz s karbolno kislino, dognala, da je bil Sokolov-ski nekoč telesni stražnik prejšnjega ruskega * carja Nikolaja, ko je bil slednji še samodržac vseh Rusov. Poznrj«* pa jo bil zaposlen v skrivnostnih delavskih misijah mednarodnega značaja. Njegova žena. katero so poteklo nedeljo aretirali v New Yorku in koje prihoda na temelju izročilnega postopanja sc pričakuje danes, je baje vrgla nekaj In «"i v preteklost svojega moži. Po licija pa noče priznati, da je bila ona, ki ji jc povedala, da se je Sokolovski pravzaprav pisal Orlov ali Orlovski in da je privatni telesni stražnik carja ter vodja ruske tajne policije v Petrogra-uu, kjer je pod Azevom kot vodi- I tel jem ruske policije izvršil pre-* e j hvalevledinega dela. To nje-^ovod detektivsko delo ga jc po-Ivedlo po celi Evropi in vsled njegovega delovanja je bilo več visokih ruskih uradnikov poslanih v Sibirijo. Popolnoma je baje obvladoval o?»em jezikov. Potem ko jc bil car vseh Rusov strmoglavi jen, je prišel Sokolovski v Canado, kjer je baje opravljal neko zelo važno delo za ca-nadsko vlado. Pred kratkim j*-slopil v Conneeticut Federation o/ Labor kot strokovni organiza- tf ga materijala v Rusijo na dan, kc smo odhajali iz Rusije Ta po-siljatev je obstajala iz zdravil, oija, obleke, čevljev in mleka. Teorija komunističnega sovje-tc, ki je resnični vladar Rusije, ker so sprejemali podkupnino Zelo malo je zločinov in nikakih kaznilnic. iV^liVW tor. Policija noče vedeti, če je pri tem zastopal mednarodne delavske interese ali lokalno strokov-nr. Na vsak" način je ugotovljeno, da je pri delavskih sporih vrdno z^povarjal razsodbo, ne uporabo sile. Pričakovati je. da bodo Mrs. Sokolovski še danes odvedli v Connecticut, kjer bo stavljena pod obdolžbo umora. Tukajšnji koroner Mix je odpotoval v New-York, da še enkrat zasliši obtoženo. Obravnava, ki se bo v kratkem vršila proti morilki, obeta postati zelo zanimiva, ne toliko glede motivov kot glede razkritij, katera jc pričakovati. HS51ISSSJ1SSSS (SSSSCSSSIIS^I FRAKCIJA JE DOBILA &KO LADJO. Pariz, Francija, 5. avgusta. — Danes so Nemci izročili Franciji bojno križarko "Regensburg". Tekom par dni bo dospela t Brest. Premisliti dobro, komo boste vročili denar za poslati v stari kraj ali pa za vožnje listki. Sedaj živimo t času negotovosti in sloraba, vsak akuia postati tiitro bogat, ne glede na svojega bližnjega. Bazni agentje in sakot> oi bankirji rastejo povsod, kakor gobe po dežju. V teh časih se a ta vi jo t denarnem prometu nepričakovane sa« preke starim izkušenim in premožnim tvrdkam; kako bo pa malini neizkušenim začetnikom mogoče izpolniti tvoje neutemeljene oblju* be, je veliko vprašanje. • Naie denarne pofiljatve se zadnji čas po novi zvezi in na novi način primerno sedanjim razmeram t Evropi dovolj hitro in zane* Ijivo izplačujejo. Včeraj smo računali za poiiljatve jugoslovanskih kron po al** iečih cenah • 300 kron ----$4.80 1,000 kron____% 15.50 400 kron ----$6.40 5,000 kron____$ 77.50 500 kron----$8.00 10,000 kron____$153.00 Vrednost denarju sedaj n! stalna, menja m večkrat nepričakovano; iz tega razloga nam ni mogoče podati natančna eene vnaprej. Mi računamo po ceni istega dne, ko nam poslani denar dospe v roke. j« postati najbolj po Dniartlo Hooey Ord«e\ ali p« t Trrdka mak flakier, »L, Vow york, H. T, GLAS NARODA, 6. AVG. 1920 \ "GLAS NAXODA" (SLOVENIAN DAILVT Owned and Published by _ BLOVENIO PUBLISHING COMPANY lm torpor a t Ion) PRANK tAKIER. Praaldant LOUIS BENEOIK, Tnuurtr Place of Buelneaa of the Corporation and Addresaee of Above Offlclerai 12 Cortland« Street. Borough of Manhattan. New York City. N. V. "Olaa Naroda** Uhaja vaak dan Izvzemil nedelj In praznikov. Ca celo leto velja list sa Ameriko In Cenado Za pol leta Za Četrt leta £a New York za celo leto za pol leta 93.00 Za Inozemstvo za celo let« «1.50 za pol leta «7410 »3.50 17.00 »3.50 QLAI NARODA (Voice ef the People) day except Sunday« and Holiday« Subscription yearly M OO Advertisement un agreement Dopial brea podpisa tn oeebnoetl ee no prloMuJeJo. Denax naj ee bla*oroU potlljatl po Money Order. Prt spremembi kraja naročnikov prosimo, da ae nam tudi pre Ji -__nje btvaline naznani, da hitreje najdemo naalovnika,_ GLAS NARODA M Certlandt Street. Borough of Manhattan. New York. N. Y. Telephone: Cortiandt 287« Kot potrebujejo slovanske dežele ameriško industrijo, tako potrebujejo ameriške -udustrije velikega slovanskega trga. Da ameriška javnost in ameriški industrijalci ter trgovci zamorejo popolnoma zaupati v hitro izpremembo na trgu, če se lotijo problema rekonstrukcije slovanskih dežel, se je že večkrat izkazalo v preteklosti in sedanjosti. Med vsemi slovanskimi deželami je delo preobnove v najlepšem cvetu na Cehoslovaškem, Čehoslovaško smatrajo za model evropske države. Zadnja poročila iz Jugoslavije naznanjajo, da bo Srbija, ki je bila vsled vojne najbolj prizadeta, to leto sama zase dovolj produ-cjrala ter da bo prihodnje leto že lahko eksportirala svoje žito in živino. Isto se bo zgodilo tudi na Bolgarskem. Slovenske novice. Zlagana poročila. Pred kratkim je sporočil kabel iz Moskve, da je rekel boljše viški vojni minister Troeki svojim vojakom, da mora postati Poljska most MM-ijalne revolucije. Troeki oziroma ru»ki kom i šari jat za zunanje zadeve je označil tc brzojavko kot zlagano. Istočasno poroča kabel naslednjo Trockijevo izjavo: Cleveland, Ohio, j pa je bolj izveden v teh slučajih, Min. Rose Krste, tajnica dru- pa s sigurnostjo trdi, da ga je štva sv. Ane št. 4 SDZ.. je bila "trkal" rejzinžek. zadeta v petek julija zvečer Peter Zgaga Kdo bo imel uspeh? Boljševiki so na Bugu, Poljaki se pa molijo k Bogu. * » * V velikem New Yorku je bilo v enem letu več kot sto umorov. Da, življenj^ je drago, toda človeško življenje je vedno bolj poceni. * • * Vsakdo prezgodaj umrje, marsikateri pa prepozno. od avtomobila tik pred svojim domom in je dobila nuvarne poškodbe. Odpeljali so jo v St. Clair .The Smeed Box Company, kjer bolnišnico. Zlomljeno ima vratno so ukradli £2167.18, kar je bilo k°st. j namenjeno za izplačilo delavcem. V petek 30. julija popoldne si ter ubili stražnika William Howe, je prerezal vrat Frank tesen, j Policija je tri roparje kmalu iz-sTar 28 let. doma z Gorenjskega, j sledila in aretirala. Sedaj. pa. liil je oženj en. Družina stanuje predno gredo na sodbo radi ropa Neki rojak, kateri se hoče popolnoma sprijazniti s proliibicijo, me je vprašal, katera nealkoho-lična pijača je najboljša. Dne 3. julija so -lopovi Frank . ^^ £as Se™ ** kusil, pa sem prišel do zaključka, tie nobena. * ^ » Filipovski, Mike Stana in Andr. Vojner prišli v poslopje tovarne na 1021 K. 62. St., on pa si je kon- - Mi moramo Maviti zave znike pred dovršeno dejstvo. (Pod-j ;"al ^W® na t>2:J0 Carl Ave.. jarmiti Poljsko.) Tudi to poročilo označuje Troeki kot neresnično. Nadalje tudi zauikuje, da je kdaj trdil, da je treba Poljsko uničiti. Zelo zanimivo bi bilo izvedeti, odkod prihajajo ta zlagana poročil«. T»- brezžične brzojavke ne prihajajo iz Moskve. Zato jamči ruski komisarijat za zunanje zadeve. Odkod torej prihajajo? Skoraj brezpotrebno bi bilo omenjati, kakšen cilj imajo te brzojavke. Poljaki so v svoji neizmerni grabežljivosti odjedli Kusiji več zemlje, kot so jo mouli prebaviti. Slabo jim je šlo, zelo slabo, kljub tei* m, da so se vedno zadaj koncentrirali. > laj potrebujejo nujne poino«%i, kajti boljševiki jim vedno huje _ i a prste. Anglija naj pomaga, Francija naj pomaga, Amerika naj p itnaga, v naj pomaga proti prokletim boljševikom, ki ski.sajo napraviti "Poljsko za most socijalne revolucije", ki hočejo *'Poljsko uničiti**; Ker pa prnakov,:na pomoč ni prišla, so se poslužili starega sredstva ''propagande laži". Toda kot vse Jaz», imajo tudi te kratke noge. kjer j«« stanoval zadnjih 13 dni. Ker ni hotel podpirati družine, ga je dala žena večkrat zapreti in Torej Clemenceau je zapovedal "Poljakom vgrizniti medveda. Pripomniti je pa treba, da Clemen- eau ne bo trpel škode. * * * Kaj je odgovornost? v , v • Ce imaš hlače zapete z dvema knofoma in če ti eden odpade, po- ni umora, bodo sojeni, da povrnejo denar, ki so ga ukradli. T«*- ga denarja so dobili jfri njihjčiva na di-ugem veliko odgovor- *13>>0, polog tega pa ima še vsak nosti. svoje prihranke, tako da bo za- je ravno pred kratkim odsedel" 1J dosfovalo, da dobi kompanija vr- mesee v prisilni delavnici. Grozil-njeno, kar je bilo ukradenega. ročiti z mojo hčerjo? je večkrat- poprej, da si 1k> kon-|Da*se vzame roparjem denar, * 1 petek je svojo,treba silnega dovoljenja. Ko se mo zaljubljon ^ v njo čal življenje. V grožnjo tudi izpolnil. Naslonil se bo to je na kopalno banjo ter si štiri-' ^lede krat prerezal vrat in šele četrtič, pride j ko si je prerezal sapnik, je nastopila smrt. Bil je član društva St. Claii jej Tz kakega vzroka se hočete počiti z mojo hčerjo? Vzroka nimam posebnega, sa- poravnalo, pride sodba umora in ropa. Vsi trije najbrž na električni stol.: » . • t , lork Iz trgovine s tobakom na ■mOt\ ... . , e • t- radija za svoto .t2.">0.00(). Isti 1 jure. so telefonirali ro-' ' . 1 J ' Mar-cabees. Pokopali so ga dne 2.Jparji na glavno policijsko posta-lt,Je 1>a n,so 1>rav ni5 kritizirali iz avgusta. |j0: "Hej, glavni policijski stan? Nekateri kritizirajo mesto New ker je nakupilo en gram Mrs. Mary Kropa, 471 Ave., je vložila tožbo za zakona j»r«»l i svojemu .lewet t M i se nahajamo v trgovini na ločitev j 3(H)7 St. Clair Ave. Ubili smo možu. Kot j paznika in odnesli vse. kar se je vzrok je navedla, da njen mož žejdalo nesti. -Pridite hitro sem!" niti pa niso prav nn datke za municijo in topove, ki so bili namenjeni uničenju, ne pa ohranjen ju. * Farmerski štrajk, Firmer j i na hon-j Island so zastrajkali. Delo na poljih je vstavljeno. Marsikdo je « i t a i to novico, dodobra premislil jo je pa le malokdo. Serepatam se ji je kdo celo nasmehnil. kljub temu je na ta vest izvar.redno velike mekto kot mesecev ni spregovoril ž njo!p0Iieija je rev prišla, pa ni dobila besedice in da ona ne more drugega kot razbito steklo in dva prenesti tega ••miru". pakelca cigaret sta izginila. V soboto 31. julija zjutraj ob kaki polt ret ji uri se je zbudil naš Steubenville, Ohio, cvetličar 'florist) k'nace Slapnikl Detektivom je nekdo naznanil, vsled silnega ropota. Zaslišal jcl(!a inia Mrs. Hraj ppecej Ž£ranja naenkrat, da je štrbunknil na tlaj,lonia jn ,1a „a sama k]lha Ko fi0 dimmk s strehe, kmalu nato pa jc ta vest izvai;rean» s je pa nasprotno resnica. !šanje. kaj išče tod. odgovoril, da Cena krompirju v je v zadnjih dneh sicer nekoliko znižala, j ga "luna trka". Rojak Kmide. ki kljub temu, da je to !e malokdo opazil. In v tem leži vzrok farmer-! _ "»kejra štrajk«. Ljudj«*, ki so >e ž«' naveličali neprestane rasti cen, so omejili. Koristim se je zmanjša, mali prodajalci pa nikakor no-rejo zmanjšati svojega dobička. Vsledtega dobi farmer manjše cene , za »vojc produkte, doeim se ena pri prodajanju na drobno ni zmanjšala. — Farmski produkti v vrednosti stotisočerih dolarjev, gnijejo po poljih, kajti farmer ji ne bodo prej začeli delati, dokler mali proda-jelci ne znižajo cen, da bo povpraševanje postalo večje. Medtem se pa dela velikanska škoda, kaiero mora nekdo trpeti. Kdo je oni, ki jo bo trpel, se lal.ko ugane. /vezne oblasti > • že tolikokrat "ostro nastopile" proti izkoriščevalcem, da jim sed.-j nihče več ne vrjame. Tukaj je precej konkreten slučaj, pri katerem bi se kaj hitro dognalo, kdo rojia občinstvo. Prijatelja sla se srečala na uli-(i in razvil se je naslednji pogovor : — Jaz som ravnokar posodil Ža deset dolarjev. vse eiskali. niso mogli najti ni-j — On mi je ravnokar plačal na-eesar. V Iiiii je ležala lQJetna ličijzaj deset dolarjev, katere mi jc Mrs. IT raj. Detektivom se je zde- {,][ dolžan. Tukaj imaš torej dela postelja precej debela in so!se1:lki katerega sem si bil onega prosili ''bolno" hčerko, naj vat a-{dne izposodil od tebe. SugnshimatBka Ustanovljena 1. 1898 £atnl. 3frfonrrta Inkorporirana 1. 1900 GLAVNI URAD v ELY, MINN. PraOaednlk: MIHAEL ROV ANdJUL, ORBOOB J. PO RENTA. Box Yl% Bl» Baz 251, Conemmagh, P«. Podpredsed.: LOUIS BAXJLNT, Box 106, Fwr Avenue, Lorain. O. TajnU: JOSEPH PISHLBR, Wty, Minnesota. Blagajnik: OHO. L. BROZICH, my, Minnesota. Blagajnik neizplačanih amrtnln t LOUIS OOSTELLO. SaJlda, Oola Trbcvm Zdravnik. Dr. JOS. Y. GRAHEK, 843 B. Ohla Street, N. Plttshurgti, Pa. JOHB OOUŽH, Ely, Minnesota. ANTHONY MOTZ. 0641 Avenue M. So. Chicago, 111. IVAN VAROGA. B126 Natrona Alley, Plttaburgh. Pa. Diamond. Wwh. LEONARD SLABODNIK, Ely, Minnesota. JOHN RUPNIK. S. B. Box 34. Pa. JOHN PLAUTZ Jr^ 482-70» At«^ Cm lumet, MIeh. JOHN MOVERN, 624-2nd Are^ Dnlet^ Minnesota. MATT. POGORELO, T W. MAOISOB M. Chicago, m. RUDOLF PERDAN, 6026 St. Claif Arenae, Cleveland. Ohio. FRANK ŠKRABEC, 4M4 Washlngta* St^ Denver, Colo. GREGOR HREdČAK, 407 s 6th At«« Johnrtown, Pa. Jednotino »laaUoi "GLAS NAROD A*" Vas atvarl tikajoče as uradnih aadev kakor tudi denarne počUJateT naj M pofilljajo na glavnega Ujuika. Vse pritožbe naj ms poAlljaJo na predae^ nlka porotnega odbora. Prošnje za sprejem covlh Članov ln tploti m adrmvi olika spričevala ee naj počiljajo oa rrbovnej» Bdravaika. Jugoslovanska KatollSka Jednota se priporoča vaem JngoaloTanom aa obilen pristop. Jednota posluje po "National Fraternal Congress" IwrtvleL Y blagajni Ima okrog £t09,000. (trlstotlsoč dolarjev). Bolniških podpor, oO< ftodnln, ln posmrtnln Je Izplavala Se uaJ poldrusl mil Jon dolarjev. Jednota iteje okrog 8 droč rednih Članov(lee) ln okrog 3 tlsoC otrok v Mladinskem oddelku. DruStva Jednote ae nahajajo po raznih slovenskih nanelblnalL Tam, kjer Jih Se nI, prlporc»!amo vstanovitev novih. Kdor žeti postati člae naj ae zglasl pri Ujnl^a bll£aega društva JSKJ. Za vstant.vitev novih druftte* se pa obrnite na glavDega tajnih«. Novo druStvo se lahko vsanovl s 8 all Clan les ml Madžarski interesi na pristanišču na Reki "l'r*ler IJovdupiš.* poslale. I >i\si > io in zmožnost, ne more uma lotiti se velikanskega problema pomanjkanja hrane, kajti ameriškim farmam manjka najmanj tri railjone delavcev. Vsled istih razmer trpe tudi druge farmarske dežele, kot na-printer Kanada, Argentina, Avstralija, katere bi tudi lahko pomagale rešiti težaven problem visokih življenjskih stroškov. Razlika je le ▼ tem, da jim razen delavcev manjka tudi ladij, ker je vojna uničila toliko ton. Za Ameriko in Zapadno Evropo je edini izhod iz te situacije, da •e spravi ▼ življenje produkcijo v slovanskih deželah, prav posebno t slovanskem vzhodu. Ker je problem visokih življenskih stroškov praktičnega zna-čaja, je jasno, da ga je treba rešiti samo na praktičen način, l'.eiiti jedinole v izvrševalnih pisarnah velikih ameri-m trgovin^ s tem krši imuniteta narodnega poslanea Radiča, ki je član sabori kraljevine Hrvatske, Slavonije ir. Dalmacije. K>r pa se je razprava že pričela, naj se hitro konca, in sicer z oprostitvijo. Branitelj dnik, nasprotuje ustavi in sami obtožnici. V obtožnici se nahaja tudi pojem "ustava". A brez u-slave ni državnega zbora in brez državnega zbora ni imunitete. Vse (tc. vprašanje ni vprašanje enega, dokazuje, da Radič ni bil zasaeen j Štefana Radiča. ampak je vpraša-in prijet neposredno pri prestop- ku. V njegovem primeru niso dani proeesualni pogoji za sodni i-sko zasledovanje. Da so Radiča prijeli, je povzročil kotarski pred stopnik Srčan v Sisku in to 24 ur po zborovanju, ki ga je imel Radič. Srčan je ves čas prisostvoval zborovanju in je šele drugi dan nje vse nove države. Nadalje dokazuje Radič, da jo še vedno član Narodnega predstavništva. Nje-prova stranka je dobila dva mandata. toda je vrnila pooblastila, ker ne priznava Narodnega predstavništva. Verifikacijski odbor tega vprašanja pa še ni rešil. Poslanec Kovačevič, eden izmed de-prispel v Zagreb, kjer je ni pozivjlegatov Seljačke stranke, je dobil vlade naznanil Radiča. To bodo že opetovano brzojavne pozive, dokazale priče. Drugi branitelj (naj se udeležuje sej. Nato govori dr. Ortner prosi, naj bi sodišče j Radič obširno o svojem delova-uvažalo moment, da je bil Srčan J n ju. On je politik in govori so r.a skupščini v Sisku kot privatna'njegova pravica. Politika je nje-oseba in da je kot tak dal oblast-'gova funkcija. Dokazuje, da se venemu poverjeniku privotno po-|pri verbaiskem deliktu ne more roeilo o skupščini. Državni prav-j govoriti o "zasačenju pri deja-dnik dr. Urbani izjavi, da je vpra-,nju*\ Njegova aretacija se je iz-šanje Radičeve imunitete rešeno z (vršila po nalogu iz Belgrada in ta odlokom banskega stola o priliki .nalog je dal g. Protič. Vsa zadeva Radičeve pritožbe. Radič je bil na zborovanjn v Galdovu je bila pravilno, kakor to zahteva zakon,^dogovorjena. Predno je on šel na aretiran. Kotarski. predstojnik Sr-. skupščino, so mu tri osebe prigo-čan ni mogel Badiča takoj pri de-lvarjale, naj ne hodi v Sisek, ker janju prijeti, u imel o« n*'g* fcde AK&ftU. Ifi 89 bUi trgov- 4 * * Nasprotujoča si mnenja velikih mož. Horat» jc rekel; — Smrt je^ko-nec vseh stvari. Beecher je rekel: — S smrtjo nI nič končano. — Če bi ne bilo Bopra, bi bilo! jpotrebno ustvariti ga — jo Tekel Voltaire. — O bi bil Bog, bi ga bilo treba odpraviti — pravi Lenin. * * * Na štirnajsti boben poje Trošt se v stari kraj odpravlja solznih se oči poslavlja ker v New Yorku marsikdo je, ki ni sedel mu na lim. Precej cvenka šlo bo žnjim. Srečno pot, oj, baritone, samo glej, da ti ne vtonc barka, predno nanjo greš. No^povem ti. če ne veš: Na istzajtu jc potoček, i:a potočku je otoček, na otočku dosti kamna. Ce ti bode sreča slamna, mirno sedi, tiho molči, tiho molči, dobro tolči. * * * Dannadan dobivam pisma, v katerih me vprašujejo rojaki, kaj naj napravijo z delnicami prvega eksportnega in importnega društva. Po dolgotrajnem premišljevanju sem prišel do naslednjega zaključka: — Vsakdo, kdor je tako srečen, da ima delnico, naj se zapre v zna no kamrico v hali ter naj z delnico kvitira svoje lastne izdatke. aretira in da so ta proces odredili Belgradu. Dalje govori Radič o imuniteti. Državni pravdnik dr. ribani pobija Radieeva izvajanja glede imunitete. Scljačka stranka je odklonila mandate v Narodno predstavništvo in so je potemtakem M odrekla imuniteti. Izjavi da n«-rc samo za Radičcv prestopek v (Jladovu, ampak da se mora tu upoštevati vse Radičevo delova- "•k01"" neopnžciie člene mirovn«« nje od j>revrata pa do njegove /.«»- p*>godb»». po katerih s.- no i/.- petne aretacije. vršiti isikak >klep glede Ueke brez Po odmoru, ki je trajal ;>o! u- zaslišanja .Madžarske, ui.irvr - hi re, govori branitflj dr. Waller, ki """''t trkom trrli iiicsutv po glavnem ponovi liidičeva i/vn-ln ' 1 lk:ir;i' |>0,-r,»dba skb inti |»o-jauja ter navaja članke iz "Iiije-j S*-,M " sporazum •_''<«'<• prist;miško č i * \ v katerih se razpravlja o iii-:z"m* ,,sl '»»» t€ res u države in o Iiadieevt-in pr<>- ir-sko. hardav Adriaiii cesu. Pravi, jiko j«« s tem pro.e- prsi vi. u.t ii.-i-.ip!ra Madžjir-ko v som ogrožen državni interes, se!pravicah do prislaniškega ' mora uvažati predlog branih-Ija.I''^«*1 AtiL'Iija, da p.i tudi fi£ se Radič takoj oprosti. Ce pa ■ I*?ilijii /eli. da naj ostane lieki,. državni pravdnik vztraja pri tem. T,ai Pri,Ic I,0(1 to a,i 01,0 da so Radič še nadalje kazensko madžarskega prMani- za sled nje, naj se stori to zakoni- ^"glija 1 '10,'e preuuiirat i, t i 111 potom ter naj se zahteva Ka-'arday-Adriani in nekaj vse, kar je on govoril na skupšči- s1ar'l1 madžarskih skomin po R<>-ltah in zborovanjih, program nje- ki -if' v njegovem članku, pa gove stranke. Radi nespotlobnegaj1,0 11 iz Nikdar več ne izraza proti državnemu pravdni- l,odo gospodovali Madžari na Reku je predsednik pozval obtožen- J'fn Anglija res kaj ob-cr k redu. Nato prične Radič zo- l.i'ibuje išče svojih koristi v Ma-pet govoriti o svoji imuniteti kot Idžiirski. kaj hočejo Italjani z K"-član Narodnega predstavništva.|ko' l,a nioral vedeli tu-Izjavlja, da je obtožen radi poli- (1 Adrianiur. tike Seljačke stranke, ali o tej po-' - litiki mora soditi javnost, ne pa sodišče in državni pravdnik. Nat o j Imenovanje, se je podal senat sodišča k tajne-j Dr. Josip Clantsehnig i/ < rno mu posvetovanju, da sklepa o j(. imenovan za provizorm-ga o-predlogu braniteljev. Po posveto- U rožnega zdravnika v Murski S j-vanjn, ob trinajstih, se je senat|fH,tj % pr« ki vrnil v dvorano. Predsednik j< prečital sklep, s katerim se pred- li tur ju. log braniteljev zavrne z razlogom, da ščiti imuniteta poslanea samo U'ko dolgo, dokler ne zakrivi kaz-njivega dejanja. Sodni dvor je preverjen o tem. da obstaja med Radičevim dejanjem in med njegovo aretacijo vez. katero zalit« va zakon. Aretacija se ni mogla izvršiti na licu mesta radi raznih okolnosti. Izvršila pa se je 24 ur kasneje. Razprava se jc nato zaključila. ATENTAT NA BIVŠEGA G0 VERNERJA. ski potnik, urednik "Agramer Tagblatta" in urednik "Narodne politike". Nato je on podbanu dr. Potočnjaku razložil svojo politiko, ki je socijalnA On pa mora od časa do časa spreminjati svojo politiko, ker mora vsako nezadovoljstvo, ki je nastalo za vojno, najti politično ali socijalno regulacijo. Podban mu je izjavil, da on preje odstopi, kakor pa da bi dopustil, da se on (Radič) aretira. Nato čita odstavek iz "RijeČi" da je ban fc fe&gi&ja zahteval, 4ft se t& zvečer, Madrid, Španska, 5. avgusta.*— Notranji minister je danes izjavil, da jc včeraj pet mož streljalo na voz, v katerem je peljal bivši civilni governer Barcelone, grof Sclvatierra. Poleg njega je sedele njegova žena, nji nasproti pa njegova svakinja markiza de Lc-jares. Markiza je bila usmrčena. grof in grofica sta bila pa ranjena. Atentatorji so bili najbrže člani neke unije, katero je bil grof razpustil, češ, da je protipostav-na. Atentat se je izvršil ob deve- NAZNANILO IN PRIPOROČILO Rojakom naznanjamo, da potu« je po državi "Wisconsin naš rojak" GEORGE WALETI0H, ki je pooblaščen pobirati naročnino za Glas Naroda in izdajati pravoveljevna potrdila. Prosimo rojake, da mu gredo ng rok« in ga priporočamo. Za naklo-i njenost se vam ž« vnaprej zahva* ljujerao. Ujžiaiaitafl oiac Kit, M >• ti GIiAfl NAHODA, 6. AVG. 1880 Finale. Spiral Lajoa. (Konec.) | en pogled, ne en poljub, in Zasmejal* se je zvonko— "O/Stana je odšla, rekla s'*tii, da si velik idealist! Ta-' Kini parfum, ki je prihajal od kih imate Slovenci baje na kui>e, "je, je ie ostal in Mazovec je zapri nas pa so izmrli. Ti misliš, da pil oži ter vdihoval ga vase. Nje pri tem nimamo duševnega raz-pa ni bilo več. Razdelite? plena v Spa pod krinko diplomacije. Piše B. V. Talbot. Rusiji ii Poljski Stoletne razprtije med Rusi in Paljaki so ena največjih nesreč za celokupno Slavjanstvo, kajti dva mogočna slavjanska naroda vedrilaT —- Se §*rev© Tudi ti Spet so drčali vagoni v temni (Konec.) f Uvedba Ru.sije je ustvarila sta poti^lasvojemoči v m~edse- Kljuh vsemu temu pa je Cle- pravcat furor. Millerand je bil bojnem boju v korist sovražuikov menceaudobro vedel, da bi An- presenečen, kajti on ni pričakoval siavjan. t glija ne dovolila niti francoske da bo Anglija zapustila stvar polj- j. nadvlade brez močnega protesta, ske države, katero se Je splošno' I>0Uska, ki bi bila lahko posta-Vsled tega je bilo potrebno zz smatralo za sredstvo zaveznikov.^ velika zapadnoevropska drža-Clemenceau-ja. da gre naprej ter pri zadržanju boljševikov. Ko pa va> se Je vs^d lakomnosti svojih uveljavi nekaj jaqastev za to svo- je Lloyd George zapustil Poljsko kraljev hotela razširiti proti vzho jo politiko. Kljub dogovora, da se stem, da je iztegnil Rusiji roke du in izmozgala svoje moči v ne-jne bo zahtevalo nikakih kazilnihJ prijateljstva, je postalo jasno, da prestanih bojih z Moskvo, ob-odškodnin se je določilo maksi- i* poljska država protežiranec enem pa zatirala pogoste vstaje 0,000,000,000 nemš- Francozov, kojih namen je prepre- Ukrajincev. čiti zvezo nemških in ruskih In-j Rusija, ki je imela brezmejni bi se spremenil, če bi prišel v na- noči proti Ljubljani. Mazovec je »o družbo; seveda se tam niti ne slonel pri mizi ter strmel predse tilozotira, niti nt* beli glave a pro-'ni mogel zbrati svojih misli. blemi... Zato pa se smejemo, za- Kot v kinematografu so se pora- . , ^ , . . ,__-- . . . * i - , _ . ., - , i - i, i-v • ,ne bo zahtevalo nikakih kazilnih' prijateljstva, je postalo jasno, da prestanih to h ti 10 razposajeni, zato sli*imo jale. zdaj btana na Dunaju s' * * ' vsak ' .ai nove šale, gledamo naj-j *mejajoeim dekliškim obrazom, malno svoto 160, govoril Mazovec z dokaj ostrim j «e pri njeni ona sama gla*oiii. ".Smatral sem te vedno glavo nazaj in se vdal /.a globok«»eut4«eo žensko, a sauia jam. ] »rijM»veduje da da si postala plitka,' Vlak ]>a je drvel, drvel ti je le za prosto uživanje! In prestanka. .*. če mi pripoveduješ o duševnem j In polagoma se je začel sporni-užitku pri plesu in godbi ter pri; "jati spet njenih besed, njenih rafmiranosti, ti povem, da to niso načel in postalo mu je grenko in duševni užitki, nego le poskusi, j mrzlo. kako utopiti glad svoje duše. Ju! "Kaj so storili i/, nje!" se mu da s. ti s svojo inteligenco morctij.'«' izvilo iz prs, in stud ter jeza prilagoditi ljudem, katerih kultu- *ta ga obvladala. vatle, na "Kam bo ta verižniška kultura s-pravila be človeštvo? Vse leži na še s[»o-l trebuhu j>rt'd njimi, oni pa za- kar jim pride v bi človek ničesar videl in ničesar \ee ne cul, ra se ne s, to ne more biti, kaj ne, da ne, ljuba Stana!*' S precej trdim glasom, oči »repo vprte v njega, mu je odvrnila: '"Taka sem, kot sein in izpre-obrniti me ne moreš... d čustvovanja n« Ijati. temveč delam v bolje, lepše." "Srce in dušj T«> je [VH tsfc pa je borba, ne re šiile!*' *'ln kadar boš stara tU dam /ape a sejem, ki se ga je vdcležila ogrom- e, kakor je t rpla." na I eine množica ljudi iz bnzetske ob-in »»<1 drupod. Za okrepčilo sta ti a fraza idilski roman sta- Ki vljenjf Ijtidi je bilo poskrbljeno: nič m?.-nje kot ^osliln bilo tamkaj. Poskrbel je za za to bircetski 'mii-daeo*. ki pa na drugi strani prav tako skrbno zapira hrvatske go stilne, češ, da so se gostilničarji "Na to še misJiti no eni. Stara pregrešili nn ta ali oni način. Lju-tudi še dolgo |M>stati nočem. Ka-''Up so pridno gasili žejo, so tu-dar me ne bo t•» življenje v«n"- ve-(d» zapeli in končno je prišlo tudi selil«« e\«. ti!" Zoiskala je iz^do sporekanja. Neki italjauaš je torbice stekleničieo z morfijem in.pri tem ranil nekega Hrvata. — mu jo pomolila. j Orožnik i so seveda aretirali ra- Mazovee je sed«! bled in brez|njrnefra HrVuta. Med ljudstvom moei pred njo je spreletovalo Nagnil je .... v. .... . , povzročili Nemci in da je vsled fantazi- * , tega kazniva. 1 ie/. P°stalo jasno, da bi bilo ' nemogoče kolektirati tako svoto, so pričeli zavezniški državniki s celo serijo konferenc v Londonu, Parizu, Sun Remo, Boulogne in Bruselj. Med tem časom je postal francoski ministrski predsednik Mfl-lerand in njemu je bila poverjena naloga, da prepreči popolno uničenje Clemenceau-jevega programa odstrani Lloyd George-a. Naloga iti bil" posebno lahka. Millerand je moral stopiti lice v lice z jdejstv se nahaja Nemčija sre«li v»!:' dustrijalne stagna-; ci j" in „ logični tlokaz proti i njemu, čeprav bi imel na svoji | strani mirovno pogoilbo in javno ! razpoložen je v Franciji. Nobenega j poselH'iiega dokaza ni bilo treba, bo na vsak način potrebno v gotovem o/.ini izpremeniti mirovno pogodbo. Millerand pa se je stalno upiral vsakemu gibanju, ko-je«ra namen je bilo skrčenje vojne odškodnine, razven če je mogel dobiti kake druge prednosti v kaki drugi smeri. Nezmožnost Nemčije, da plača, je bilo precej koristno orožje v rokah Milleranda, kajti poslužil se je te nezmožnosti, da dobi večje množine premoga iz renske doline. Stopil jc lahko pred Lloyd George-a ter rekel: te reso v. (prostor in važne naloge na vzho- Čiščenje hiše. Tekom poletja pridejo prašni dnevi in nadležni časi čiščenja hiše. Električni Vacuum Čistilec dela hitro in dobro brez utrudljivega pometanja z metlo. Z .veseljem Vam bomo razkazali Električni Vacuum Čistilec v katerikoli naših vložb. The New York Edison Company tAt Ytur Service General Offices: Irving Place and i ;th Street District Offices where Electrical Appliances of all it-rtls are on a je vzela butiljko, nalila kozarce in tlvignila Nafti psovko 4*š«"'avo svoj«» camo. j],.n vit jn krik, iz vsega tega hru-t\oj»* zdravje. Ivan! Nn* ti do dna *Saj ka pa so se čuli vzkliki: 1 "Živela Jugoslavija! Dol Italija! Doli ka-n binerji!" Bilo je tudi krvavih ter'p'*v I,a straneh. Kamenje je frčalo z vseh strani. Orožniki niso ne stori i/, tega! Glej, skoraj bi bila sprla, a zdaj že suma ne it, zakaj." Mehansko je dvignil čašo il ob njen kozarce in izoil vino Ona i>a j- nadaljevala: |r"hili orožja. Ta splošni pretep se ko J*' končal s tem, da so orožniki pa j- me ne sineš imeti za tal till un vs< prt-j.lal se spot leta na in na Kahleii Včasih, kadar m*tn sama. padejo trenotki. !> Vel IK H»rgu. aretirali 9 Hrvatov, a nobenega la se mi italjanaša. Aretiranei so: pet bra-zapretu sc v solx» in tov Draš« ičev in Jakov Cerovae cele dni... In takrat i>. Sv. Martina, župan Nežič, nje-11 nat«» in na n*-«lolžna gov brat in še dva druga Nežiča naju, na lepe izprrhode iz \ nlakov in končno učitelj Čili kon« :io nedeljo na rij Vivoda z Vrha. Ko so jih are-dub-c. dale** tirane rxlvajali. so peli: "Nije j*'- 'i-tra talijanska. več je I»tra hr- njimi. van ž njimi, jih več!" Orožtiiški po-. |iočnik v Buzetu je poklical k se- A tal je ^ s4* to, kot lefH' Naglo nta je vzela /epui rolxVk in utrla so ji privrele. sklonil se je k nji in rahl torbice vatska! Van dze, ki /a obe roke: »•m vedel. Stana, da i bi hrvatske inteligente in jim pri ^ ^ {poročal, naj vplivajo 11a ljudstvo. , - * m• a ,,»!da ne ne ne bodo več dogajali tak- hi m s«. \st- zamrlo. Ti ul>oziea! iw . . ,, ... , . . , , Poljubil j, je w mokre prstke dogodki. Med drugim je rekel, in irli daj. č ji v za.ueglelc c^i, je',.il1 so oni tu M vzdržavanje miru liailaljet al: j it? reda in da o teh krajih ne bo "Ne oUojam tels«. ljuba StanaJ,1f ^ločevali ne oni, ne mi, tem-olksojam le današnji svet svet. kaj drugi. je zakrivil nad teboj. K<»t bi lepo| Na Buzeičini se hrvatsko Ijud-donečemu zvonu vzeli Klas, aliU^vrv pripravlja na bojkot italjan- zavarovana Mezopotamija za angleške petrolejske vrelec. Do onega časa jc bila Francija'jo pot, Rusija pa je zašla v straš-že precej podjannJjena. Poražena ne stiske. Uničena je ležala pod je bila vsled mogočnih proti-argu- boljševiškim terorjem in pričako-mentov na Bližnjem iztoku. Lloyd va|H pom0(xj Ge«irge je videl, da je prišel ugo-| „ v.. den čas za konferenco v Spa z;. IWjca P«»temh ruskih patri-Nemci ter jo določil. |*,0,0V JP Zaeela z velikim delom za Še vedno neupogljiv, a zelo ovl-, ^y°boditev ljudstva iz krvave tiran, je držal Millerand v svojih "'J? mednarodnih boljševikov, ka mislih rensko ozemlje ter njegovo i ^rim se je posrečilo s pomočjo neobhydno potrebno dobavo pre-!^cmčijc, da so zasedli Petrograd moga. Versaillska pogodba je do-(iu se polastili ogromnih zalog inu-I očala 43.000.000 ton premoga na niči je, ki je bila pripravljena za — Dajte mi ali premog ali pff, leto, katerega mora dobaviti Nem-1svetovno vojno in katero so upo-vojno odškodnino. eija zaveznikom, da se nadomesti rabili proti ruskemu narodu. V Renski premog je pomenjal in-| izgubljeno produkcijo v franeo- \ jt Seni 1919 je bila vojska prosto-dustrijalno moč za Francijo ter škili rovih ter nanovo zgradi in-JVoljcev že na poti v Moskvo ko novo tekmovanje z Anghjo. Pol-|dustrijo v Franciji in,Angliji |je p du mo- adrairala na odšk(xlniiia za Franeij«> pa jej Polne pos.ljatev premoga kot ka - va y ska j(1 l|Ha . nomeiitala skrčenje odškodnine za določene v pogodbi, niso bile mo-i - , ... ... . 1 1 - • „ - rw 4 1 —1 1 rečena boljseviski premoči. Ta- goce. Obseg se je skrčilo na . . .... 1 24,000,000 ton na leto ali dva mi- krat so Pns!l zastoPniki poljske lijona ton na mesec, a nižje Fran- Uade v Rostov ln ponudili Deni- cozi niso hoteli iti. Francija je kmu Pomoi:*- Prvič po tolikem ča- nadaljni dragocen argument. Bilo!imela 11a svoji strani mirovno po-,sr' naJ se ustanovila med obe- je namreč to vprašanje bližnjega godbo ki je določala, da se sme ma narodoma bratska zveza. Po- iztoka. Anglija je dobila od Tur- uporabiti silo v slučaju nepovo-(ložaj je bil resen in je moralo pri- kov Mezopotamijo, Čeprav bi uplivI ljne dobave iii Millerand ie in- t i hitro do končnega sklepa. Po- Francije v Siriji spravil Mezopo- formiral Llovd George-a, ua se Jjaki so se začeli pogajati in za- Zelodčni neredi, iieprebava, di.-iiH-psijii, zaprtje, l«>l»*ni l»-«lif, plini v želodt-u In čfeveajih, koloa-nje*.želodec, slaba sapa. pokrit jo-Kik. izpehavanje, pečico, bolezni želodca, ZKMgn ter razne druge prelwviie neredi«-. f»' je ponavadi hitro odstranilo in v več slučajih tudi popolnoma ozdravilo z upo-r;ilM> vu.t l>«-r t<-k, poveč-aJo va;n l»o tt-žo. li lK»ste dobro in .«e boste počutili kot novi človeV". NuRa-Tone pomiri ln okrepi ži vlj«-nsk»- orgatif, k.ijti srsUvljfn Je iz o.-niih drapocenili zdravil. Tisoč eri ljudje ■ slave Nup.i-Tone in Kovor«- o njetn. Iz- j r< žitp to noljco, nesiti- j'« v lekarno t«-r i dobite steklenico Nuuo-Tone. Uživajte, p;ir «lni, in 0e ne boste i>oi»oliioma zadovoljni. vrnite ostanek ltkarnarju in l>o-ste dobili denar nazaj. Oruqqist: You can qet Nuqa-Tone from your jobber or from the National Laboratory, 537 So. Dearborn St.. Chicacto. Absolutely guaranteed. Retail price $1.00, KRETANJE PARNIKOV KEOAJ PREBLIŽNO OOPLOJcJO IZ NEW YORKA. N. AMSTERDAM ARGENTINA NEW YORK NIAGARA RY N DAM LA LORRAINE ROCHAMBEAU ST. PAUL LAFAYETTE ROTTEPDAM PESARO LA SAVO IE PHILADELPHIA FRANCE NOORDAM LA TOURAINE PRES. WILSON N. AMSTERDAM LA LORRAINE BELVEDERE RYNDAM COLUMBIA APGENTINA PRES. WILSON 10 avg. 14 avq. 14 avq. -17- avg 18. avg 20 avq. 21 avg. 21 avq. - 27 avq. 28 avg. 1 sept. 3 sept. 4 sept. -8 sept. s sept. 14 eept. 14 sept. 14. MDt 17. »ept 21. »ept 22. sept 28 (ept 7 Okt. 3 novem — Bouloqna — Trst — Cherbourg — Havre — Boulogne — Havre — Havre — Cherbourg — Havre — Boulogne — Genoa — Havre — Cherbourg — Havre — Boulogne — Havre — Trst — Boulogne — Havre — Trst — Boulogne — Tr»t — Trst bra — Trst Glede cen za vozne rstke »n vsa crrugo oojasnlla. obrnite se na tvrdko FRANK 8AK8ER 82 Cortlandt St. New York French Line CAMPA6NIE GENERALE TRANSATLANTIQUE V JUGOSLAVIJO PREKO HAVRE Doctor Moy — za i i nase s - Italijo iii druge zavezni- 1)vignu sc jc si- ke. V tej diplomatični igri je imel francoski ministrski predsednik najU jM n»zi njt*n di»h, tako trgovcev, obrtnikov, zlasti tebi ubili du*<>; vzeli so ti to, kar irn^tilniearjev. V BtUtctn. ki šteje je v človeka najlepš*»ga in kar ne .*»00 duš, je 17 takih gostiln. H ka-bi um H c doseči nikdar r<»kc, ki sc, rabin jerskemu poročniku pojde • mej«* dnseči nikdar r»»kc, ki sc rabinjerskemu jik bacili denarja. Želim tebi'odposlanstvo, ki izjavi, da se na-iz da »e sreeno po«"utiii, sainojroomtn,vi*'. avoje mlade roti, kot da ae ne moreta lo- fccbeta. » Črti. * I — No, kako ti ugaja T ftele sprevodnik jo je zdramil: vprašal stric. "Na Dunaj, prwtopiti! Vlak) — Zelo, — je rekel Žani, Odhaja v petih minutah." Ikje ao spalnice T Veliko razburjenje. — Kaj pa-poinenja ona velika ljudska množiea tani spodaj? — Ne vem. Mogoče se je pripetila kaka nesreča ali pa je kdo o- glasil, da je dobiti hišo v najem. * • • Mali Žani je prišel prvikrat na farno k svojemu stricu. Med dru- J«1 t ami jo v roke Franciji. Medtem pa. ko se je Anglija polastila Mezopotamije, ni Clemenceau prav ničesar vedel o bogatih skladih petroleja in vsled tega privolil v angleško zasedenje Mezopotamije s pomočjo mandata. Ko pa je prišlo na dan, da je Mezopotamija zelo bogata na pe-trolejskih vrelcih, je bilo opaziti med Francozi veliko ogorčenje. Ustaja turških naeijonalistov proti pogojem mirovne pogodbe, sklenjena s Turčijo, jc dala Franciji priliko, da da izraza svojemu ogorčenju ter po svoji izrabi. Dala je Lordonu vedeti na ta ali oni način, da bi v slučaju, da bi Francija stopila na stran turških naeijonalistov glede modificira-iija mirovne pogodbe, angleški upliv zelo trpel, ne le v Mezopotamiji. temveč tudi v Perziji ter ju-žno-iztočni Rusiji. Frane i ja je bila na ta način ▼ stanu predložiti Angliji Sc veliko bolj močan argument: Dajte nam rensko pokrajino ali večino njenega premoga ter opustiti svojo politiko popustljivosti napram Nemčiji. V drugačnem slučaju boste mogoče izgubili svoje posesti na bližnjem iztoku. To jc bil zelo močan argument. Vsa znamenja pa kažejo, da ga je Lloyd George pričakoval. Z iz k u sen o roko igralca je obrnil na-daljno karto. Na tej karti pa je bila zapisana pomembna beseda: RUSIJA. I Do onega časa, ki se je zaviiil šele pred par tedni v Brušelju, je bila le igra dveh oseb. Italija se je vdeleievala te i^re le v intervalih, kadar je Lloyd George potreboval podpore italijanskega ministrskega predsednika proti J mora dobavljati premog, ker bo htevali, naj se jim imennjejo o- v nasprotnem slučaju zasedla Ruhr okraj. Francija j ki a j i, ki naj bi jih odstopila Ru- ija Poljski. Zaman je zagotavljal V tem slučaju pa se je moral I)enikin da K;ma nobene pravice IJyod George udati. Njegov last- j obijab]jati odstopitev ozemlja in n, narod doma bi ne trpel nikake dp ,jo tQ ,a gtop;ti ,c ^^ popustljivosti napram Nemem ini ... . ,, , - , * , . ilnanta. ki se bo sesla v Moskvi po proti svojemu lastnemu narodu je(1 , . . . _ , . bil miiiititt>ki preilsednik brez mo- kcnca,u me^n>kl v°Jn'- fako ^ či. Udal se je in Nemcem so dali tične cilje. Že pred enim letom Treba je še določiti natančno;., i/javil general Haller, da se sroto vojne odškodnine in iz prej-1,nora j»0ij>ka raztezati od Balti- šnih dogcnlkov je lahko predstav- bkejra pa do Črnega morja. Polj- Ijati s«, da bo potom izurjenih ^ j >ka IJaj bi bUa torej plomatieiiili manevrov in potom - , . . ____ - . .. . , ■ . . j bila leta 3 n2 m naj bi dobila izigravanja temnih uplivov mo-i , . . , , ., , ■ , celo mesta, ki niso bila nikdar goce ali izpremeniti ali pa popol- T . noma uničiti dvomljivo diploma-M'*1"- na Prsn^r Tako tieno zmago, katero je izvojeval^" Je Pricela vojna, ki je *la za francoski ministrski predseaaite da vam itreiebuje zdravje, ne čakaj te. temveč pridite ln jaz vam Ka bom zopet povrnit. Hydrocele all vodno kilo ozdravim v J<. urah ln sicer brez operacije. Bolezni mefcurja. ki povzročalo bo letne v križu in hrbtu ln včasih tudi pri puAčanju vode. ozdravim s Koto-vestjo. Revmatliera, tncanje. bolečTne o tekllne. srbečic«, ikrofle in druce kotne bolezni, ki nastanejo vsled nečiste krvi. ozdravim v kratkem £asu o i potrebno letati. TTradne ure: vsak dan od t. ure zjutraj do S. Kvečer; v petkih od f. zjutraj do 5. Dopoldne: ob nedetlah od zjutraj do 2. popoldne. Cosulich črta Direktno potovanje t Dubrovnik (Gravosa) in Trst. ARGENTINA...... 14. av-naU PRES. WILSON ..II. srptrmbra Potom 11 stke v. Izdanih za vse kraje v Jugoslaviji In Srbiji RaskcAne ucodnosi! prvega, dragega ln tretjega razreda Potniki tretjega razreda dobivale brezplačno vin«. PHELPS BROTHERS & GO. 4 Wnt Street J»»ž«'f Kraiivec na Savi štev. fil, p«»H*a 4 ioreujsko .Ju- ^••>Iavia, pr«»si rojake po Ameriki, da l»i mu kati-ri sporočil naslov«* nj»'«ovih nekje v Ameriki hivajtacih sinov AVGUSTA, ANTONA in JOŽEFA KJtA-ŠOYK<". Ako kateri sinov sam •"•ita to vrstice, naj se ojrlasi sini svojemu staremu onemoglemu oretu, kakor tudi materi. ALI STE BOLNI? Jaz vam bom ozdravil. Že več kot trideset let sem zdravil vse bolezni. Kožne, krvne, živčne, želodčne in revmatizem ter vsakovrstne druge bolezni. Lahko vam pokažem vee dokazil naših rojakov, katere sem ozdravil. Jaz sem ozdravil, ko drugi niso mogli. Ne čakajte. Pridite k meni pretlno je prepozno. Cene so take, da jih lahko vsakdo zmore. Preiskava brezplačna. EUROPEAN MEDICAL OFFICE t P ICUAkllT 311 Smithfield Street Nasprpti po*tn»«. urada. Pittsburgh, Pa. ' ■ S'-., • . i Ji ■ • . C LAS NARODA, 6. AVG. 1920 ANZE PITOV AU 120 ' Predaleč je bil, da bi mogel videti jezdeca, a pa njegovi obleki je t pozna I, da mora pripadati najvišjim razredom in takoj se je spom nil lepega pleaale«, je plesal s Katarino v Viliers-Cotterets Njegovo »rte in njegova u>ta no izrekla v istem času ime Izidorja de Charny. To je bil v resnici. Pitov je vzdihnil, a ta vzdih je bil bolj podolx>n tulenju ranjene ž;vali. Planil je v gm.i.vje ter dospel na razdaljo nekako dvajsetih 1'»rakov cxi obeh mladih ljudi, kt sta bila preveč zaverovana drug v drugega, da bi pazila na šum. Mladi mož se je <»ieer obrnil proti mestu, kjer se je nahajal Pitov, a »lednji *e je takoj vrpel na tla. Nato jc plezal na i »rej kot kača do razdalj« nekako desetih kora kov, kjer je čnl pogovor obeh. — Dobro jutro, gospod Izidor, — je rekla Katarina. — CJospod Izidor, — je mrmral Pitov, — to srm vedel. Pri tem je imel občutek, kot da mu je neki. velikanski kamen zdrobil sre^. JSelc tedaj je občutil vso bolest 1 jubosumnosii, ki ga je navda-jala. — Oba mlada . lovka st« izpustila uzdi ter se prijela za roke. — l>an«»s ste se zakasnili, gospod Izidor, — je rekla Katarina, ki je u tem prekinila molk. Danes, je mrmral Pitov. — To pomeni, da se druge dni ni zakasnil. — To ni moja krivda, ljuba Katarina, — je odvrnil mladi mož — Zadržalo mi> je pismo mojepa brata, katero sem dobil danes zju traj in na katero sem moral takoj odgovoriti. Bodite brez skrbi. Ju trdi bom točnejši. Katarina se je nasmehnila in Izidor je še krepkejše stisnil njeno roko. Vse to je bilo ko. trnje, ki je ranilo srce ubogega Pitova. — Tore imate nova poročila iz Pariza? — jc vprašala Katarina. — Da. — Tndi jaz jih Imam. — je rekla Katarina smehljaje .— Ali mi niste nekoč rekli, da se imenuje simpatija, če se pripeti stično dvema, ki se ljubita f — To je res. In Kakšne novice ste dobili, moja draga Katarina ? — Dobila sem novice od Pitova. — Kdo je to, Pitov T — jc vprašal mladi plemenitaš z veselim, t rez skrili 111 izrazom. — Saj vendar veste, — je rekla Katarina. — to je oni ubogi de-« ek, katerega je spr»»j< l moj oče na pristavo in ki je bil ono nedeljo z menoj na plesu. — A. to je oni, ki ima taka kolena kot servijete, — je rekel mladi plemenitaš. Katarina se je nasmehnila. Pitov pa je zopet vzdihnil, kajti čutil se je žaljenim vsled pripombe mladega pleznenitaša. — O. i!^ raztrgajte mi preveč mojega uboga Pitova, — je rekla Katarina. — A!T veste, kaj mi je malo preje predlagal? — No, povejte mi to. moja drasra. ✓ —' Hotel me je spremiti v La Ferte Milon. — Kamor niste šla? — Ne, ker sem videla, da me pričakujete tukaj, dočim sem jaz skoro čakala na vas. — Ali veste, da ste izgovorila kraljevsko besedo, Katarina! —- Ne, tega nisera mislila. — Zakaj pa niste sprejela predloga tega lepega viteza? — je vprašal mladi plemenitaš. — To ni težko uganiti — je rekla Katarina. — Prav imate, — jc rekel Izidor ter se ljubeznjivo ozrl na lepo Katarino. Pri tem jo je objel in Pitov je zaprl svoje oči, da ničesar ne vidi. Pozabil pa je zapreti tudi svoja ušesa in slišal je šum poljuba. Poln obupa se js prijel Pitov za lase in medtem sta oba mlada < toveka prijela konje za uzde ter se polagoma odstranila. Zadnjt besede, katere je čul Pitov, so bife: — Prav imate, gospod Izidor. Ostaniva eno uro skupaj. Ujela jo bom s pomočjo svojega konja, ki gotovo ne bo izdal najine skrivnosti. Tema se je naselja v sreu Pitova in v svojem obupu se je pričel valjati po travi. Sele proti večeru se je zopet vrnil k zavesti. — Ne, ne bom se več vrnil na pristavo, — je rekel. — Tam bi me poniževali ter grde postopali z menoj. Moral bi jesti kruh ženske. ki ljubi nekega drugega in ki je, — kar moram priznati, — lepši, bogatejši in elegantm jši kot pa sem jaz. Ne, moje mesto ni v Pis-seleux, temveč v Haramont, kjer ne bo nikdo zapazil, da imam taka kolena kot servijete. Potem ko je reke! to. se je napotil Pitov v smeri proti Iiara-mont, kjer ga je čakala boljša usoda. Kot znauo ni človeku nikdar dodeljena popolna sreča. PITOV KOT GOVORNIK. f Ko je prišel Pitov krog desete ure zvečer v Viliers-Cotterets, je prišel do spoznanja, da bi bilo boljše spati v dobri postelji v gostilni pri Dauphinu kot pa pod milim nebom pod kakim hrastom ali bukvo. Ni bilo namreč misliti na to, da bi dobil posteljo v Haramont, če bi dospel tjakaj ob enajstih ponoči. Ljudje bi šli dotedaj že davno vsi spat. Pitov je šel vsledtega v gostilno pri Daphinu, kjer je dobil za trideset eAitov izvrstno posteljo, velik hlebec kruha, kos sira ter več jaboičnika. Od enajste ure pa do dvefc zjutraj se je valjal po postelji, ne da bi mogel spati. Potem pa je zaspal kajti utrujenost je premagala vso njegovo duševno bolest. Prebudil se je ob sedmih. Ko je zapustil Pitov ^jutraj gostilno, je videl, da sta njegova čelada in sablja zopet vzbudila splošno pozornost. Ko je šel par sto i:orakov, ko je v resnici videl, da je postal središče velike ljudske množice. Pitov si je brez dvoma pridobil veliko popularnost v celem okrajn. Par prebivalcev Vrllers-Cotterets, ki so že prejšnji dan spremili Pitova od abeja Forthier pa do hiše tete Angelike, je sklenilo tndi spremiti Pitova iz Viliers-Cotterets v Haramont. 4 4 To so storili in ko so prebivalci Haramonta to videli so pričeli ceniti svojega rojaka po njegovi pravi vrednosti. ..... . Dejanski so bila tla že pripravljena, da sprejmejo seme. Prvi dohod Pitova, čeprav nagel, je vendar pustil sled v vseli V spominu vseh sta ostala njegova čelada in njegov meč. Nato se je nastanil v neki majhni sobi, ki je bila borno oprem- v Moxham (Johnstown), Pa., bo ljena, zadostovala za Pitova. Ker mu je razven zadnjih dogodkov stopil v glavo tudi jabolč-uik, je imel na pragu svojih vrat govor. To je bil velik dogodek, ta govor Pitova. Vsled tega se je tudi zbrala cela vas v krogu krog njega. Pitov je bil neke vrste učenjak ter vedel, kako lepo govoriti. Vedel je za osem besed, s katerimi spravljajo voditelji mas slednje v gibanje. Od gospoda Lafayete-a je bilo sicer precej daleč, a od Haramont da po Pari.za, kakšna lazdalja! Govoril je o svojem potovanju v Pariz, o zavzetju Bastile in o osveti naroda. Rekel je nadalje, da je revolucija posledica pred-pravic, katere uživajo duhovniki in plemenitaši. Konečno pa je pozval narod v Haramont. naj napravi to, kar je napravil francoski nay rod drugod. Združi naj se proti skupnemu sovražniku. Pitov je domneval, da je imel le govor, a v resnici je napravil revolucijo. Ljudje iz Viliers-Cotterets so se vrnili v svoj kraj polni revolucijonarnega navdušenja. (Dalj« prihodnjij.) RAZPIS SLUŽBE mm* poslovodje. Slovenska Konsumna Zadruga! NEMCI IMAJO ZOPET PRAVO PIVO. . . - . i Berlin, Nemčija, 2. avgusta. — v kratkem otvorila svojo trgovi-' Nemški narod je doMl dobro ^ ročilo, vsled katerega bo brez dvoma prišel zopet v dobro voljo. Obljubilo se mu je namreč boljše in cenejše pivo. Nemške pivovarne so prišle konečno v položaj, da nadomestijo slabo vojno pivo. katerega ni nikdo maral, z boljšim proizvodom. Od sedaj naprej bo zopet najti vsepovsod boljše pivo. Obenem pa bodo cene piva padle za približno 23 odstotkov. no in tem potom razpisuje službo poslovodje. Prijavitelji za to službo morajo biti poštenega in ne-omadeževanega značaja s potrebno izkušnjo v trgovini, vešči vsaj angleškega in slovenskega jezika. Vse prijave, kakor tudi za obširnejše informacije naj se pošljejo do 15. avgusta t. 1. na naslov: Andrew Vidrieh, Secretary Mox-ham Slovenian Co-operative Association, 63-4 Main St., Johnstown, Pa. (4-6—8) Suho Grozdje Koroške novice 4 — • * - - - - • Strašna toča. Iz Kotel j poročajo: G-rozna ne-oreča je prišla nad našo občino v petek 23. junija. Strašna toča je Iz Sel poročajo: Ali poznate starega Spodnjega Maleja na Srednjem Kotu T Eno samo roko ima. pa je s to med vojno tako lmportlrno Is stanem kraja 22 cantor funt. B^ksa 50 fnntor $11.00 PonbN om na veliko. BALKAN IMPORTING CO BI BS Ohmtj Str** Haw York, H. T. Z naročilom pošljite $3. ▼ napraj. OGLASI NAJ SE KlfcSTO PELAIČ. Pri nas ima pismo od J. Klariča iz Stankova-ca, Dalmacija. Up ra vn išt v o Glas Naroda. 82 Cortlandt St.. New York, N.Y. (5-6—8) Kje so: moj sin JOSEPH PR1MC, hčer JOSEPHINE PR1MC in 'zet MIKE HCKOVC* Doina so vsi iz vasi Veliki Podluben hšt. 21 pri Novem mestu. Za njih naslove bi. rad izvedel: John Prime, :101 Ruby St., Joliet, 111. (3-6—8) Veliko zmanjšanje cen Grozdju! Grozdju! Grozdju! Sobo, importirano iz starega kraja. Najboljša mU 100 fantov $24.00 drug* vrsto 100 fantov $21.00 MOŠT. svežega grozdja 51 gal $62.50. MOŠT. svežega grozdja 20 gal $40. Zdravilno vino Ferro China 12 steklenic $18.00. Naročite, dokler čas, ker so vse me veljavne le za kratek {a*. Posebna cena na debelo. Denar se po&lje v pripor ofeneo pisma ali po Money Ordern. S . K U C I C H Dalmatian Cal. Grapes Co. 00 CORTLANDT STREET NVW YORK CITY nam vse uničila. Prihrula je z kret>ko gospodaril, da je sedaj močnim viharjem, padala je de- kmetija ena najbolj trdnih na bila kot debeli orehi in kurja jaj- Kotu. Letos pa vidimo moža vese-ea ter vsipala se je tako *osto, da leSa src» in zadovoljnega obraza jc bilo v par trenutkih po tieh Iia ženitovanjih. V predpustu je vse belo in vse pokončano. Take toče ne pomnijo tudi najbolj stari ljudje. Žito je popolnoma uni- oddal starejšo hčer Katarino Ma-ležniku na Bajtiše, po Veliki noči mlajšo Ano sosedu pd. Žihru. Pa čeno in v tla razbito, niti ena bil- Iu.di sin Jernej je čutil, da le žena ^a ne stoji pokoneu, bilo je Se vse na polju, ker se žetev pri nas e ni pričela; tudi drugi poljski tri vogle hi«e podpira, zato je na Alojzijevo pripeljal na svoj dom vrlo Plajberžanko Ano Vžnikovo. pridelki so popolnoma uničeni,"Mlada vdova Ra/arca se je pa te-v rtov i so razdejani in opustošenjkom let tudi prepričala, da je hu-l rev je je okleščeno, sadje, ki je tlu gospodariti brez gospodarja U-tos tako lepo kazalo, leži na tleh; veliko šiy> je razbitih, tudi strehe so močno trpele, veliko ptic in tudi nekaj kur in pirtčet je ubi-iih. Kamor pogledaš, povsodi vi-'liš samo podobo groznega razde-laiija. Mnogi bodo prisiljeni odhiti živino, ker bo primanjkovalo zato je istega dne segla pred oltarjem v roko Matevžu Maku. Žensko društvo. Iz Kotmare vesi poročajo; Menda ni v Rožu ženskega društva, ki bi se gibalo tako pridno, kakor naše. Dne 27. junija nam je :,|kega nemškega doktorja slišali k»-r smo zajK>redonia imeli slabajtako govoriti našim gospodinjam? leta in tudi najboljši kmetje niso! Xajprisrčnej.ša hvala mu. Vsa toliko žita pridelali, da bi moglijhvala pa gre tudi našinm učite-■zliajati, letos pa je kazalo vse ljieama gdč. Gornik in Klacer, ki lako dobro in so se ljudje že ve- se res trudita za narodno probujo «'lili, da si bodo letos malo opo ntogli. Zdaj pa je vse izgubljeno. naših žen in deklefr- Obe sta govorili na zborovanju, ob nedeljah Vse je obupano in potrto. Pomoč pa bosta poučevali dekleta v pe- je nujno potrebna. Iz Guštanja poročajo: V petek junija se je razsulo nad Gu-^•t a njem in okolico uničujoče neurje. Tekom pol ure je bilo celo p-»prej jasno nebo prevlečeno s pretečimi, temnosivimi oblaki. In naenkrat zapiha silen veter, nato blisk, bobneč grom, ob 4. uri popoldne pa se vsuje suha, kot orehi debela toča, kakoršne ne pomnijo ne tržani, ne okoličani. Celih 10 minut je klestilo ledeno zrnje zoreča žita, rastoče nasade in bogato obložena sadna drevesa. Thoge ptice pevke, ki se niso skri- tju. Govorili sta tudi Marija Pro-sekar in Zora Bašnik. Članice so izražale tudi željo, da se jim priredi vsak mesec kako poučno predavanje. Upamo, da bo pmalu vsaka naša gospodinja članica tega prepotrebnega društva. Ljudski oder v Velikovcu. Na Vidov dan 28. junija je gostoval Ljudski oder iz Ljubljane v koroškem plebiscitnem ozemlju in sicer v Velikovcu. Igrali so veseloigro v treh dejanjih "Pri belem konjičku**, ki je vzbudila o- «e, so bile neu miljeno pobite na bil.? smeha- Da je bila bo,j Ha. Škoda je velika. A še strašne- Pri.kuPna> *o bralci Prenesli kraj je kot tu je razsajalo neurje v so- . janja ® B,eda h Klopinjskemu mednih Kotljah; tam je zbito vse. ^f*?1: lg!"° je imeI Prcyroča jo: Na god sv. Alojzija sta si podala roke za skupno življenje Janko Anko, posestnik Jenkovega posestva, in Muika Sen k. Makokova. duša na-rodnefra in izobraževalnega dela na Jezerskem. Ž njima se je na gostiji veselilo do 50 odličnih gostov. Med drugimi je govoril na-pitnico na nevesto dr. Andrejka, generalni komisar za tujski pro- sami v svojih rokah, da volijo! nied lučjo svobode ali temo rob-| stva. Prireditev je v splošnem zelo dobro uspela. Dvorana je bilai nabito polna. ! Izprememba v osobju. Premeščeni so: Anton Prudie. (lav čni ofieijal pri davčnem uradu' v Pliberku. k davčnemu okr. ob-1 lastvu v Novem mestu; Fran Va-' lent in ič. davčni upravitelj pri davčnem okr. oblast vu v Veli koveu, k davčnemu uradu v Pliberku; Viktor Džtmjan, davčni ofieijal pri davčnem okr. obla-stvu v Novem mestu, k davčnemu okr. oblast vu v Velikovcu. Nas narod pri plebiscitni komisiji t Celovcu. ' Generalni sekretar in načelnik našega urada pri plebiscitni komisiji Bruno Hugon Stare se je podal v. spremstvu članov nase misije dr. Rudolfa Steinraetz-So-rodolskega in inženirja Janka Mačkovška, za en o z uradniškim osobjem naše misije v Celovec, i 99 Najstarejši in največji slov. dnevnik v Združ državah "GLAS NARODA (Glasilo J. S. K. J.) Novice iz vseh delov sveta, dopisi iz slovenskih naselbin, novice iz starega kraja, članki politični, gospodarski, izvirna poročila iz starega kraja, črtice, povesti, roman, šaljivo satirična kolona Peter Zgaga vsak dan razven nedelj in praznikov. STANE: • Za vse leto - $6.00 za pol leta $3.50 za mesto New York za vse leto $7.00 Najmodernejše vrejena TISKARNA Vabila, okrožnice, plakati, koverte, pisemski papir itd. Točno in po najnižjih cenah. Slovenic Publishing Company, 82 Cortlandt Street. New York Citv.