Poštnina plačana v gotovini.
I^to XIII«
Ljubljana, sreda t. marca 1932
Cena f. Tlin
u ptovuištvo; L>juoi)ana. K.oatlje»a ulica 5. — Teieton ŠL 3122. 3123, 3124 3125 3126. inseratn.1 oddelek: Ljubljana, Selen-buraova ul. 3 — TeL 3492 in 2491 Podrižmca Mar bor: Aleksandrova cesta it 13 — TeletoD it 2455. Podružnica GeJie: Kocenova ulica
it 1 - Telefon it. 1«0 Račun' ori r>ošt .'ek zahodih: Ljubljana št 11.842 Praha čisio 7« VV^n 5» 10S 241
iN a roč Oiua ctm^a ojcecCiic iO — L) , a. za WJ07f'»i«*vn U) — O«
L>rc<lni4tvo: Ljubljana Knaflj-va ulica 5 Telefon St 3122 3123 31M 3125 in 3126. Maribor Aleksandrova cesta 13 Tis lefoo iT Ž44T (p<rpo<r 25-fc2).
I	l^nrpnnTe 't! 5) Telet	1O0
Rokopisi s« oe »racajo — Osias' do »sji-tu
Pogajanja za premirje
Uspešen splošni faponski janke — Kitajci se
London. 1. marca. ž. Ljudstvo v milijonskem ^anghaju, ki je živeio v zadnjih tednih pod težkim dojmom viharja na bližnji fronti, se je oddahnilo, ko je včeraj »North China Oailv Newv v izredni izdaji obiavil vest. da so Janonci končno zares pripravi i eni. da se oogode z nasprotnikom in sklenejo mir Ze v vseh posledmib dneh je bilo opažati intenzivno gibanje rrtd kitajskimi in japonskimi ter osta!n>m*i diplomati v mednarodni koncesiji. Včeraj dopoldne pa so se na angleški križark: »Kent« zbrali pod vodstvom angleškega poslanika zastopniki vse hdržav. Janonsko i- zastopa! poveljnik janonskega vojne5a brodovja dr. Koo. Kitajsko general <"^ang Oba sta imela še poseben sestanek ki se ga je udeležil kot onazovalec angleški admiral Kellv. Na sestanku so sestavili načrt za premirje. Zastopnika obeh prizadetih stfl sta ga sprejela, a sta s<i izgovorila pravico, da načrt predložita svoiima vladama v potrdilo.
Uradni krogi vztrajaio v «voji rezervi-ranostii. vendar se je že včeraj poooldne razširila govorica o vsebini japonskih in kitajskih zahtev, ki se. kakor že znano, nanašajo na ustanovitev nevtralnega ozemlia v širini 20 km okrog Sanshaja. na kontrolo rad umikom obeh vojsk in na konferenco pri »okrogli mizi« za ureditev medseboj--h odmošajev. Janonci so v marsičem po-pusti-li. Kitajcem Vusunga in drugih utrdb •re bo treba porušiti, pa tudi v drugih manjših zahtevah jim nameravajo ugoditi
Danes so se diplomatski zastonniki v sanehaju znova sedali. Razpravljali so o -k!govorih, k,i sta jih daln obe prizadeti ,-ladi Doslej še ni podrobno znano, kako o potekli današnji: razgovori.
London, 1. marca. AA. V zunanjem ministrstvu z zanimanjem pričakujejo izida intervencije velesil glede ukinitve sovražnosti v Šanghaju, čeprav so se danes nadaljevali ogorčeni boji kot posledica japonske generalne ofenzive na kitajske postojanke
Uradni odgovor rz Tok ia na formalne
-•redloge, ki jih je snoči poslal svet Dru-:v.a narodov na pobudo Paula Boncourja, -icer še ni prišel, toda iz časopisnih brzojavk iz Tokija se da sklepati, da bi bila Japonska pripravljena sprejeti te predloge in da je ženevska japonska delegacija že dobila instrukcije v tem smislu. Akcija sveta Društva narodov je posledica nedeljskega sestanka med kitajskimi in japonskimi zastopniki na adm ralski ladji »Kentu« •vri S-anghaju, t»a katerem je bil dosežen načelni sporazum med Kitajci in Japonci, na podlagi katerega je Paul Boncour orisal v glavnih črtah predloge Društva naroda, ki so.
2'ainteresirane države naj se »estanejo t Japonci in Kitajci na konferenci pn okrogii mizi in naj tu sklenejo definjtivni konec sovražnosti. Konferenca naj se vrši sta temelju, da Japonska nima političnih ali teritorijalnih namenov »a Šanghaj. Kitajska pa mora pristati na to, da se zagotovi varnost io nedotakljivost mednarodne n francoske koncesije. Sovražnosti se prešinejo. čim se konferenca sestane.
»Times« pravi: Nastopil je trenutek, ko morata obe prizadeti stranki storiti vse. kar je v njunih močeh, da pride do mirne ureditve visečih vprašanj, in sicer z združitvijo obojih interesov. Glavna pogajanja se morajo vršiti pod vodstvom Ženeve, kjer so kitajski in japonski zastopniki v stikih z odgovornimi ministri prizadetih držav in s svetom Društva narodov. Važno je. da pride do nagle odločitve in da se ta pogajanja preveč ne razviečeio. Eden ismej najbodrilnejš'h simptomov zadnjih dveh dni. zaključuje »Timei«, je v tem. da se zdi, da diplomacija zmaguje nad surovo silo.
Šanghaj, 1. marca č. Kljub posaja.nje.jD o
premirju se na bližnji front; nadaljuje bor-
napad na kitajske posto-v neredu umikajo
ba z nezmanjšano ostrostjo. Ostri boji so se vršili okrog Capeja, kjer Je posebno delovalo japousko topništvo. Kitajcem Je uspelo, da so pri Kiangvanu odbili nov Ja ponski napad V tej bitki je padlo baje veo kot tisoč japonskih vojakov.
Generalna ofenziva Japoncev
Š2nghaj, 1. marca. AA. Japonci so dfvi ob pol 9. začeli ofenzivo na v&ej fronti in prodrli v okolici Hongkiuja in na zapadu Kiangvana. Poveljstva čet šanghajskih koncesij so začela pogajanja z zastopniki Kitajske. da se sovražnosti ukinejo.
Šanghaj, 1. marca s. Od torka, ob 8.20 krajev uega časa. dovja nad čapejem in na fronti proti Kiangvanu zopet hud topovski ogenj i japonskih ladij in topov na suhem. Nov splošni napad Japoncev podpirajo razen tega tudi številna bombna letala Predmestje Capej je od da.vi zavito v dira In ognjene plamene. Kitajci se trdovratno branijo in vztrajajo v svojih postojankah. Izgube so baje na obeh straneh zelo velike.
Šanghaj, 1. marca s. Japonci so v torok izkrcali pri Liuvu, 40 km severno od šans-haja. močne oddelke čet in mnogo vojneza materijaia Ker Japoncu svojih ojačenj niso več pripeljali v šanghaj. se ie strateeifi-na slika ponoltnoma spremenila. Janonot hooeio očiv^lno obkoliti šangaaj in zavzeti mesio od severa.
šanghaj, 1. marca č. Kitajci so po reki Vangipu spustili nekoliko plovnih min, da Di razdejale japonsko vojno brodovje, ki se je usidralo na reki in podpira japonsko vojsko. Eksplodirali pa sta \e dve mini, ki nista napravili nikakršne škode japonske-En brodovju
Kitajci beže
Tokio, 1. marca 6. Glavni «tan japonske vojske v šanghaju objavlja, da so dosegli Japonci znatne uspe/ie v sektorjih pri ča-peju in Kiangvanu.
Newyork, 1. marca. AA »Associated Press«' poroča it Tokija, da je iapo.nsko ministrstvo mornarice izdalo komunike, v katerem pravi, da se Kitajci umikajo v neredu pred napadi japonskih čet. Komunike napoveduje veliko zmaso Japoncev v najkrajšem času.
Newyork, 1. mar:a s. Mornariško ministrstvo v Tokiu objavlja, da so se Kitajci po dobro pripravljenem japonskem napadu začeli v neredu umikati.
Odklonitev kitajskih zahtev
Tokio, 1. marca i. V ministrstva ta zunanje zadeve je bila včeraj posebna konferenca o položaju pred Sanghajem. Zu-nanji minister Yoshiishava je bil pooblaščen, da obvesti japonsko delegacijo v ženevi, da japonska vlada ne more pristati na kitajske predloge. V ostalem pa Japonska z nastopom t šanghaju n-i zasledovala nikakršnih osvojevainlh namenov.
Ameriška demonstracija
Uashington, 1. marca. AA. Mornariško
ministrstvo je odredilo, da odplove v Tihi ocean skoraj vse ameriško brodovje, po številu 199 ladij, na manevre.
Washington. 1. marca. č. Tukajšnjo javnost je zelo iznenadila vest, da se je ameriško atlantsko brodovje koncentriralo na Tihem oceanu. Mornariški krogi sicer zatrjujejo, da are le za že napovedane vojue vaje, vendar se javno mišljenje vdaja prepričanju, da pomeni koncentracija ameriškega brodovja na Tihem oceanu demonstracijo proti Japoncem. Poslednji taki manevri so se vršili na Tihem oceanu leta 1919. Na Tihem oceanu sta sedaj zbrani 202 vojni ladji in 56 pomožnih brodov.
Finski grozi krvava državljanska vojna
Pokret Lapovcev se vedno boli širi — Vlada ne popušča — Helsing-
fors v vojni pripravljenosti
Stnckholm, 1. marca. d. Pokret Lapovcev, ki hočejo vreči sedanji režim, se zelo naglo širi in zavzema vedno resnejše oblike. Po zadnjih vesteh iz Helsingforsa je dosegla napetost vrhunec. Vsa garni-z:ja finske prestolnice je v strogi pripravljenosti. Vt-e dovozne ceste v mesto eo zasedle čete v popolni vojni opremi. Na vseh važnejših mestih so pripravljeni tanki. Vsak vlak. ki prihaja v mesto, preišče policija ob asistenci vojaštva. Kdor je le malo osumljen, da je pristaš desničarske radikalne struje, mora v zapor. Iz Mant-sala. kjer je glavni tabor Lapovcev. prihajajo le zelo redke vesti, ker so Lapovci zasedli vse ceste in jih zaprli z bodečo žico. Vse telefonske posMje so Lapovci zasedli in prekinejo takoj vsak telefonski razgovor, ki jim ni všeč. Direktna zveza s prestolnico je sploh prekinjena. Na čelu pokreta je bivši šef generalnega štaba Vallenius. Vlada je trdno odločena, če treba tudi z orožjem zatreti vsak poizkus upornikov, da bi udrii v prestolnico. Vlada slej ko prej odklanja vse zanteve desničarskih radikalov in je odločena zatreti revolucionarni pokret z vsemi razpoložljivimi sredstvi. V finski prestolnici je položaj tak. da računajo vsako uro s proglasitvijo vojnega stanja.
V M«ntsa!a je po zadnjih vesteh zbranih nad 3000 popolnoma voiaško opremljenih upornikov. V provinci je ponekod že prišlo do spopadov med socialističnimi pristaši vlade in Lapovci.
Berlin, 1. marca s Ker je bila na Fln-Rkfjn uvpdena stroga cenzura, v Berlinu uiRo dobiti več neposrednih vest! Iz HpI-singforta. Zato pa zatrjujejo vesti Iz Stock-bolma In Revala soglasno, da vlada v Hel-
dalekosežne vojaške obrambne mere. Finska vlada je sino6i uveljavila zakon o zaščiti republike, tako da je prav za prav do vsej Finski od danes dalje obsedno stanle. Okoli mesta so močni vojaški oddelki za-tvorili dohode ter vršijo najstrožjo kontrolo. Prav tako »o bili poslani močni voiaSkl oddelki proti Lapovcem, ki jih bodo skušali po možnosti obkoliti. Po vesteh iz Stock-holma položajj na finskem v zaduj-i* ura.h n; bistveno poostril.
Helsingfors, 1. marca. 5. Lapovsko gibanje se v tukajšnjih političnih krogih presoja kakor upor proti državi. Ve'ika masa upornikov se je zbrala, da navali na glavno mesto. Orožništvo je dobilo ukaz, da na vseh postajah okrog mesta ustavi vse vla-ke_ in vozove ter prepreči vsako gibanje večjega števila ljudi. Revolucionarci so poslali vladi ultimatum, v katerem zahtevajo, da morata takoj podati ostavko notranji minister Born in državni kapetan Jalande-ra. socialistično stranko, ki je največja v državi, pa je treba razpustiti.
Trgovinska pogodba med Francijo in Italijo
Rim, 1. marca. AA. Kakor poročajo, bo v kratkem podpisana trgovinska pogodba med Francijo in Italiio
Rim. 1. marca. g. Danes so bila zaključena francosko-itaiijanska trgovinska pogajanja. Nova trgovinska pogodba bo najbrže podpisana jutri. Pogodba je popolnoma svojevrstna, ker ni osnovana na največjih ugodnostih, temveč določa minimalne carine in točen seznam vseh vrst blaga za izvoz. Če ena izmed držav sklene kontintJen-
ŽIVAHEN DAN V PARLAMENTU
Drugi dan proračunske razprave — Pomembni govori ministra Srškiča in poslancev Mohoriča, Pivka in Ureka
tiranie katerekoli vrste blaga, je tudi druga država upravičena kontifrugeaitiTati k»-fcnugsfocža .TCjao stae£$ lat ja glada	tetdoodš .vx&£q hkga s seznaam.
Beograd, 1. mar. M Narodna skupščina je danes ves dan nadaljevala razpravo o proračunu. Debata je bila zelo živahna in mestoma tudi prav zanimiva. Posamezni govorniki so obširno razpravljali ne samo o aktualnih gospodarskih problemih, marveč so se bavili tudi s političnim ^ložajem v državi. Notranji minister dr. S r s k i c je v daljšem govoru odgovarjal na kritike posameznih poslancev. Med drugimi sta govorila tudi narodna poslanca dr. Lju-devit Pivko, ki se je toplo zavzel za delavstvo, za invalide in vpokojence, ter narodni poslanek Ivan U r e k. ki je v prav zanimivih izvajanjih opozoril na taktiko in metode gotovih krogov v dravski banovini, ki se še vedno ne morejo sprijazniti z idejo brezkompromisnega jugoslovenstva. Narodna skupščina je tudi danes zasedala globoko v noč. Načelna razprava o proračunu bo trajala predvidoma še več dni, nakar bo sledila še podrobna razprava.
Dopoldanska seja
Današnja seja Narodne skupščine se je pričela kmalu po 9. uri. Po običajnih formalnostih ie najprej obiavil predsednik, da je finančni minister dr Djonljevip predložil Narodni skupščini zakon o izpremembab in dopolnitvah zakona o državni trošarini. Finančni minieter je nato v kratkem trovo-ru poudaril, da predstavlja tudi ta zakon enega izmed ukrepov vlade, s katerimi hote omiliti davčna bremena. Ker je ta za kon v tesni zvezi s proračunom, prosi, da mu Narodna skupščina prizna nujnost, ker mora biti uveljavljen istočasno s proračunom. Narodna skupščina je predlog sprejela m določila, da mora finančni odbor najkasneje do 12. marca zakonski načrt proučiti m podati Narodni skupščini svoje poročilo.
Narodna skupščina je nato prešla na dnev ni red ter nadaljevala proračunsko debato. Prvi je govoril narodni poslanec Mihajlo /A-vanovie. V svojem govoru se je bavil zlasti s krizo, ki jo preživlja kmečko prebivalstvo. Ponekod so padle cene kmečkim pridelkom za 70°/t. Po njegovem mnenju je glavni vzrok kri Te svetovn- hiperprodukcija. Govornik je navajal ceio vrsto ukrepov, ki bi bili potrebni, da se ta kriza omili. Zaupa vladi ter bo glasoval za proračun.
Ob splošni pozornosti je nato povzel besedo narodni poslanec g. Ivan iJohorif, ki je v vsej javnosti poznan kot eden naših najodliftnejših gospoda rski h strokovnjakov. Narodna skupščina je spremljala njegov govor, (ki ga objavljamo na drugI strani) z največjo pazljivostjo.
Po govoru g. Mohoriča, ki je govoril nad eno uro, je dobil besedo narodni poslanec dr. Orga Andjelinovič, ki je posvetil ves svoj govor politiki ter je s svojimi izvajanji vzbudil večkrat hrupne proteste. Govornik je uvodoma podčrta val važnost 6. januarja in naglašal, da se globoko klauja državniški modrosti vladarja, nato pa je kritiziral delo vlade, ki po njegovem mnenju ne zastopa pravilno jugoslovenske ideologije. Svoj govor je zaključil z izjavo, da bo glasoval proti proračunu.
Na izvajanja dr. Andjelinoviča je v tHlj-šem govoru odgovoril notranji minister dr. Srškič. Uvodoma je ugotovil, da je proračunska razprava rodf.a mnogo globoko zamišljenih in koristnih predlogov ter ini-cijativ, obžalovati p« mora da so se našli tudi poslanci, ki so izgubili merilo za stvarno in objektivno kritiko in se uživeli v stare čase ter govorili 6kozi okno za ulico, želeč doseči svoje vrste efekt. Današnji časi so mnogo bolj resni, da bi s^.ela Narodna skupščina take govor mirno prenašati. (Burno pritrjevanje!) Govorniki te vrste so se posluževali docela netočnih trditev. Tako je eden izmed njih trdil, da so reducirani vsi krediti za popravilo ce-st. Vsem narodnim posancem pa je dobro znano, da so vsi ti krediti prešli na banovine ter da je v banovinskih proračunih predvideno poleg rednih dajatev za vzdrževanje cest še 17.5 milijona Din. Taka kritika je najmanj nelojalna. Slišale so se celo De-sede, je nadaljeval minister, kakršnih ni bilo slišati niti v času najhujše strankarske borbe. Pokojni Stjepan Radič, kakor je bil sicer najodločnej-ši opozicijonalec. je vedno glasoval za proračun, zavedajoč se. da je urejeno gospodarstvo temelj vsakega rednega dda. Prehajajoč na politični <ie! svojega govora, je minister dr. Srškič na-glasil. da je jugoslovenska nacionalna in državna misel svetinja, v katero ne bi smel nihče dirati. Zato se mora čuditi vsakemu poslancu, ki kot Jugosloven išče dlako v jajcu. Danes je popolnoma postranskega pomena, koliko je na primer v skupščini Srbov. Hrvatov ali Slovencev, kajti danes vlada popolna enakopravnost in »no vsi Jugosloveni. Dr. Andjelinovič je tudi očital, da se nič ne stori za naše pomorstvo. Ni nobena tajnost, da poklanja vkula našemu pomorstvu vso pažnjo in je bilo v teku desetih let samo na subvencijah pa-ropiovnim družtbam izplačanih nad pol milijarde. G. Andjelinovič ni glasoval proti proračunu takrat, ko je bil minister v e-žimu, ki je storil za naše pomorstvo mnogo mani kakor pa sedanja vlada. Takrat ga to mi prav nič oviral" Kar se tiče naposled
Kripomb, da je v Narodni skupščini mani Irvatov ugotavlja minister, da ie to sicer res, da pa *ega nihče ni kriv. kajti volilni zakon je omogočai kandidaturo vsakomuT kdor je hotel resno hi objektivno sodelovati pri zgraditvi naše skupne domovine Tako govoričenje je namenjeno za ulico m je nedostojno vsake resne in stvarne opozicije. Če opozicija ne zasleduje nič drugega, kakor da ruši vlado, potem s tem samo dokazuje, da. je sespocobn* za k
stnrktivno dfIo. Ponovno poudarjam, da j? jugoslovenska ideja brezkompromisna in u tega si ne bo mogel nihče več delati kapitala. Svoj govor je zaključil minister z izjavo. de se vlada truai dvigniti avtorite' Narodne skupščine, dasiravno po jstav-i vlada ni odvisna od parlamenta V im« •"•u vlade iziavlja. da bo v!ada odstopila takoj, čim bo videla, da ne uživa več zaupanja skupščine.
V obetmo pojasnilo sta nato govorila poslan.a dr. Ajidjeliinovič m Velizar Jankovič poudarjajoč, da je bila njuna kritika dobrohotna ter da popolnoma odobravata politični je! ministrove izjave.
Seja je biJa ob 13 prekinjena ter se 'e nadaljevala popoldne ob 16.
Popoldanska seja
Na popoldanski seji je govoril najprej narodni poslanec Fran Martič, za njim pa je povzel besedo dr. Ljudevit Pivko, znani jugoalovenski borec in sokolski delavec. Pozdravil je izjavo notranjega miui6t.ra in poudarjal, da ne sme ninče dvomiti o stabilnosti jugoslovenske politike. Ta izjava mora odjekniti no vsej državi, zlasti tam. kjer so še vedno na delu podzemski minerji, ki širijo neprijateljsko politično propagando ter lovijo lahkoverne kaline. Nato je dr. Pivso prešel na sam proračun in se toplo zavzel za izpremembo § 270. uradniškega zakona; zahteval je. da se v duhu j ugo slovenske enakopravnosti odstranijo vse razlike med bivšimi srbskim':, črnogorskimi ia ostalimi javnimi uslužbenci. Opozarjajoč na bedo invalidov je dr. Pivko zahteval uspešnih ukrepov, da se priskoči invalidom materlialno in gospodarsko na pomoč Večji del svojega govora je dr. Pivko posvetil bedi upokojencev tf.r se zlasti toplo za.-zel za izenačenje starih kronskih penzijonistov, Ob koncu pa je v toplih besedah orisal beden položaj delavstva, ni je neprestano Izpostavljeno vedno novim redukcijam ter stalnem« zniževanju mezd.
Od 1. aprila 1931. pa do danes »o bile de-avske plaoe znižane za 3S procentov, pa še vedno ni videti konca. Zato apelira na vlado, da posveti najbednejšim največjo skrb.
Za dr Pirkom so govorili na->dni poslanci <tr. L on čare vič, Trip^o Nia-(c o v j č m Ivan U r e k. G. Urelj. se je v svojem govoru bavil predvsem s krizo, ki jo preživlja kmečko prebivalstvo, zlasti tudi v brežiškem srezu. Za vino predlaga novi trošariaski zakon 2 Din od litra, a viuosradniKi za to ceno niti ne morejo prodati svojega pridelka. Zaradi večno večje krize so se kmetje zadolžili :n dane« kmečka posestva po vrsta propadajo. Zato je nujno potrebno, da posveti vlada prvo skrb vprašanju razdolž'*ve kmetov ter da z izvedbo velikih javnih del omogoči zaslužek revnemu prebivalstva.
V drugem delu svojega jfovora se je poslanec Urek bavil s političnimi prilikami ▼ dravski banovini. Obširno se je bavil s to roriein. ki ga je izvajala znana bivša politična stranka, ki je samo s terorjem imela dosedaj večino. So kraji, kjer je vtadaia prava španska inkvizicija. Govornik je navedel več konkretnih primerov, ki so izzvali v Narodni skupščini splošno obsojanje. Kljub temu je pri volitvah doživela ji'gosi o venska ide-ia tudi v dravski banovini pravi triurni. To je dokaz, da tudi nar-rod obsoja to početje. Treba pa je ukre>-niti potrebno, da se prepreči ponovitev takih razmer.
Seja je bila nato ob 20. prekinjena tet se je nadaljevala ob 21.
Nočna seja
Na večerni seji Je prvi govoril narodn! poslanec Mita Dimitrijevič. ki je obširno razpravljal n štednji. Za njim je povzel besedo dr. Mirko Došen, ki ob uri, ko to poročamo. Se govori. Prijavljenih je še osem govornikov. Seja bo trajala pozno v noč.
Preokret v madžarski notranji politiki
Karolyf napoveduje volilno reformo — Parlamentarno zasedanje
prekinjeno — Skepsa na levici
Budimpešta, 1. marca. č. Danes Je bGo
nepričakovano odgodeno zasedanje parlamenta za mesec dni. Ministrski predsednik Karolyi, ki je bii nekaj tednov bolan, se je nenadoma pojavil v parlamentu in Imel senzacionalen govor, v katerem je nagla-sil potrebo, da se koncentrirajo vse nacionalne sile v borbi proti krizi, da se pomirijo razburjen duhovi in najde izhod iz zagate. Ministrski predsednik je govoril o korupcijskih aferah v poslednjem času. Poudaril je. da bo vlada za vsako ceno razčistila javno življenje. Pri tem se bo oslanjala tudi na opozicijo, na katero z gotovostjo računa. V svojem govoru je nadalje napovedal volilno reformo, ker je sedanji zakon nevzdržljiv. Svoj govor je zaključil s pozivom na vse stranke, naj pomore jo vladi, ker je pomoč nujno potrebna. Končno je prečital ukaz regenta Horthyja o odgoditvi parlamentarnih sej do 31. marca.
V tem času namerava vlada pripravit! vse, kar je potrebno, da s<e izpolnijo obljube. ki jih je dal ministrski predsednik v svojem govoru. Govor sam je v madžarski javnosti izzval silno f*»nzacijo. Vsi politični krogi se mnogo bavijo g Karotvijevimi napovedmi. Le socijalisti. ki so že ra seil energično protestirali proti odgoditvi par*, lamenta, so se tudi v javnosti pokazali nat-sprotni novemu Karol7ijevemu programu. Vse ostalo javno mnenje pa se ie, kakor vse kaže, sporazumelo in verjame, da je K>« rolvi spregovoril iskreno besedo.
Budimpešta. 1. marca. Nenadna ods<%» ditev poslanske zbornice je izzvala v poli« tičnih krogih veliko pozornost. Opozicija irr javlja, da gre samo za manever, v katerem naj bi se razčistila nasprotsiva v vladi. Del vladnih strank je namreč za to. da se afera zadnjega časa popolnoma razčistijo. doSira so ostali zopet za to. da bi ee prikrile.
Izpremembe zakona o državni trošarini
Beograd, I. marca. M. Finančni minister dr. Djordjevič je danes predložil Narodni skupščiira predlog zakona o izpremembab in dopolnitvah zakona o državni trošarini. Najvažnejše izpremembe so:
Člen 23 se izpreminja v toliko, da jamči lastnik trošarinskih shraniše z vso svojo imovino za plačilo trošarine.
Četrta točka § 72. se spremeni tako, da sc plača trošarina na vino", ko pride v promet. ali ko se uvozi iz inozemstva, v višini 50 Din za 100 kg. Banovine bodo smele od 1. aprila dalje pobirati največ 50 Din trošarine. občine pa od 1. julija dalje najveC 100 Din trošarine na 100 kg. Za vino se smatra samo ona pijača, ki je proizvod alkoholnega vrenja mošta od svežega grozdja domače vinske trte. Vino, ki ima nad IS stopenj alkohola, se smatra za špirit in se plača trošarina kakor za fpirit Državna trošarina se bo pobirala od konzumenta ki je vino kupil ali je dobil od producenta na kak drug način. Vinski trgovci, ki imajo vino iz 1 astrah vinogradov, ali iz kupljenega grozdja, morajo prijaviti dobljeno količino naidalje do 20 novembra in takoj plačati trošarino po odtakanju vina Na ostale pnrodne sadne soke ne more n+tt banovina niti občina uvesti nobenih dajatev Kmetje, ki nimajo lastnih vinogradov, lahko kupijo za lastno potrebo letno 50 litrov vina brez trošarine.
V točki 5 člena S2. se zniža postavka 3500 na 2600 Din. v točki 9 istega člena na od 24 na 14 Dm. m od 28 na IS Dim Ba novni« in občine smejo pob rat'< na špirit največ 5 Din trošarine od hektolitrske stopnje. V roku 30 dni po uveljavljen ju tega zakona, morajo producenti špirita osnovati prodajno centralo za špirit v Beogradu.
Finančni minister se pooblašča da v sporazumu z ministrom za trgovino in kmetij stvo predpiše prisilno* mešan ie špir ta 2 bencinom, ki sluzi kot pogonsko sredstvo za motorje Prav tako lahko finančni minister v sporazumu s kmetijskim ministrom od časa do čas« določi, katere si-rovine se sme i" predelovati za špint
Točka 11 § 72 se irprememi v to!;ko. d?, se odmeri trošarina m žganie na 8 D;n za heJctolitrsko »topnjo Banovine bodo smele od L *pr&M dalj« pobirati nj žganje naj-
več 2.50 Din, občine p« od 1. jtrlija dalj« 2>50 Din od hektolitrske stopnje. Spresmeir*. b«s stopijo v veljavo s 1. aprilom.
Napredovanja pri polti
Beograd, 11. marca. AA. Z ukazom Ni Vel. kralja in na predlog prometnega ministra so povišani: /a tehnika šeste skupine Štefan Breznik, tehnik sedme skupine dravske direkcije pošte hi brzojava r Ljubljani; za poštno telegrafske uradnike šeste skupine Avgust Černe. Maks Košir in Milutin Negode na pošti Ljubljana I: Ernest Kump na pošti Kranj. Ivan Gams in Josip Saveli. na pošti Celje, Franc Reh-berger na pošti Maribor II, Franc Ulčak na pošti Novo mesto, Franc Mlinarič na pošti Središče ob Dravi; za poštno-telegrafske uradnike sedme skupin« Kari Šarabon, Fa-ni Trošt in Bernard Urbančič na pošti Ljubljana 1, Josipina Kopač na pošti Ljubljana IIL, Marija Ažman na pošti Tržič. Leopoldina Fridl in Ana Kupec na pošti Celje, Cvetko Kolbe na pošti Litija, Josip Turk in Josipina Vidmar na pošti Brežice. Franc Urbič na pošti Ljutomer,
Krvava drama na Dnjestru
Bukarešta, 1. marca. g. Včeraj se je tret-ji<. v zadnjih 15 dnevih odigrala na Dnjestru med Rusijo in Rumunijo krvava drama. katere žrtev je bilo to pot 12 oseb. Blizu kraja Pojane je hotelo 8 družin, skupaj 27 oseb. prekoračiti zamrzli Dnjester, da bi ikšH iz sovjetske Rusije v Rurnumjo. Ko so bili že sredi zamrzle reke. jih ie odkrila sovjetska obmejna straža in pričela nanje streljati i<z strojnic 12 oseb je obležalo mrtvih na ledu. ostali pa so deloma zdravi, deloma pa z, manjšimi poškodbami dosegli rurnunski breg.
Japonska naročila v Zaerebu
Zagreb, 1. marca, n Afed tukajšnjimi industrijskimi krogi je izzvala silno senzacijo vest. da je ja^nska viada naročHa pri zagrebški zbornici za kože in usnje za več milijonov hlaga. Japonci so naročili za svoje vo1?ko široke usmene pasove, s katerimi nameravajo opremiti vojake, ki trpijo na želodči5 bolezni. Vzrok bo. lezni je po navadi prehlad, ki nastane, ko vojaki polegavajo po tleh. Usnjeni pasoid naj Jih Ščitijo pred zemeljsko mokroto.
i t
Vzgled in opomin
Enostavno, brez fraz in brez poze, je naš kralj izvršil gesto, ki zasluži pozornost vsega prebivalstva ta ki bi morala za vsakogar biti pobuda k resnemu razmišljanju. S kratkim pismom je obvestil ministrskega predsednika, »da v želji, naj tudi kraljevski dom doprinese k znižanju državnih izdatkov, odreja. da se izdatki za civilno listo kraljevskega doma znižajo za štiri milijone dinarjev«.
Postavka za civilno listo kraljevskega doma je v našem državnem proračunu neznatna v primeri z ostalimi državnimi izdatki. Zato pomen državniško modre in etično velike kraljeve geste ni toliko materijalnega značaja kakor načelnega in moralnega. Kogar še ni zresnila slika, ki se o našem gospodarskem položaju kaže v predloženem državnem proračunu ter v poročilu finančnega odbora in ekspozeju finančnega ministra, temu mora odpreti oči in vzbuditi vest kraljev korak. Kakor že toliikokrat v važnih trenutkih, je vladar zopet enkrat z osebnim vzgledom dal pravec za veliko in potrebno akcijo.
Posledice vpliva svetovne gospodarske krize na našo državo se odkrivajo v vsej resnosti m obsežnosti. Res je drugod še slabše in huje, toda to je slaba tolažba v času, ko tudi sami že skoro ne moremo več dihati. Nad eno četrtino celokupnega nacionalnega dohodka gre po izjavi finančnega ministra za državne in samoupravne davščine. Prišteti je treba k temu še socialne in druge dajatve javnega značaja, s katerimi se to razmerje še poostruje. Jasno je. da je tak položaj trajno nevzdržen in g. finančni minister je sam poudaril v svojem proračunskem ekspozeju, da »razmerje med nacionalnim premoženjem in fiskalno obremenitvijo ni do-volino«.
To stanje je morala uvaževati vlada, ko je sestavljala novi proračun, in ga je mora! upoštevati finančni odbor Narodne skupščine, ko je razpravljal o predloženem proračunu. Kategorični imperativ je bil ne le, da se obremenitev prebivalstva ne sme zvišati, temveč da se mora še čim prej in čim bolj znižati. iSiednia in redukcija sta bili zato parola vseh činiteljev. ki so imeli doslej opravka z novim državnim proračunom. Efekt je ta. da so po proračunskem predlogu, kakor je prišel iz finančnega odbora, državni izdatki v primeri s tekočim proračunskim letom reducirani za skoro tri milijarde.
„ Mnogi poslanci, zlasti oni iz obubožanih in gla jujočih kmečkih okrajev, se še vprašujejo, ali bo ta redukcija zadostna in ali ne bo obremenitev prebi-
valstva še vedno prevelika. In vendar je reducirani znesek treh milijard ogromen. Boleče bo občutilo njegov izpadek vse naše javno življenje, ne samo gospodarsko. Razmeroma najhuje bodo prizadeti državni nameščenci, ki jim bodo, ako bo praračun od Narodnega predstavništva odobren v nespremenjeni obliki, zopet znižani prejemki, že do sedaj komaj zadostni za skromno preživljanje. Ogromna večina poslancev in senatorjev pa se gotovo enako kakor vlada zaveda življenjske važnosti poštenega in solidnega uradništva za državo. Zato smo trdno prepričani, da bodo storili vse. da se v primeru, ako bi moralo ostati pri redukciji prejemkov državnim nameščencem s pocenitvijo stanovanj in drugih življenjskih potrebščin omogoči pošteno preživljanje vsaj v najbolj kri tični dobi. dokler ne bo možno zopetno zvišanje plač.
Polmilijardna redukcija osebnih izdatkov. polmilijardna redukcija izdatkov za našo narodno obrambo in mnoga druga črtanja v državnem proračunu, ki na nje niti vlada niti finančni odbor nista pristala z lahkim srcem, nam kličejo vsem. da so tudi naše gospodarske razmere nad vse resne in težke. Kličejo nam, da smo vsi brez razlike na položaj. ki ga kdo zavzema, dolžni žrtvovati po svojih močeh v splošno dobro. Borba za gospodarski obstanek naroda ni nič manj težka in usodna kakor vojna z orožjem. Obe terjata žrtev od vseh, od celote in vsakega posameznika. Pravično pa je, da se žrtve in bremena pravilno porazdele, tako da jih prenašajo vsi enako lahko ali enako težko in da jah ne občutijo samo nekateri sloji. Pravično bi bilo in etično, da oni, ki teh nujnih žrtev ne občutijo tako zelo kakor večina naroda, prostovoljno doprinesejo svoj delež za olajšanje krize.
V časih, ko velik del gospodarskih podjetij ustavlja ali omejuje svoje obratovanje, bi bilo potrebno, da voditelji teh podjetij pokažejo svojo dobro voljo. Živimo v razmerah, ko ni več čas za prejemanje milijonskih plač, tantijem in sličnih dohodkov pod raznimi naslovi. Kraljev vzgled naj bo vsem onim. ki še danes kljub težkemu socialnemu in gospodarskemu stanju brez skrupulov vleče i-o ogromne dohodke, resen opomin in poziv, da so tudi oni dolžni doprinesti žrtve, če že ne iz etične pobude, pa vsaj iz oportum>s<ti. Kraljeva gesta pa naj bo vzgled in opomin tudi vsem drugim državljanom, nai bodo varčni in naj se odrečejo presežkom, ki za posameznika ne pomenijo mnogo, ki pa dajejo v skupni vsoti veliko postavko v narodnem gospodarstvu.
riza na Jesenicah
Intervencija poslanca Mohori&a — Pričakovati Je, da dobi KID potrebna sredstva in naročila za normalno obratovanje — Položaj na Jesenicah
Trgovinska pogajanja med Jugoslavijo in Italijo
Beograd, 1. marca. M. Jutri odpotuje v Rim naša delegacija za pogajanja glede sklenitve nove trgovinske pogodbe med Jugoslavijo in Italijo. Delegaciji na-čeljuje načelnik oddelka za zunanjo trgovino v ministrstvu za trgovino in industrijo dr. Millvoj Pilja, člani delegacije pa so načelnik industrijskega oddelka dr. Milan Lazarevič, šef tarifnega odseka generalne direkcije carin, Petar Borisavljevič in prof. šumarske fakultete v Zagrebu dr. Ulmanski.
Volilna borba v Nemčiji
Beograd, 1. marca. v. Vest o odpovedi delavstvu in ustavitvi obratovanja Kranjske industrijske družbe na Jesenicah je globoko odjeknila tudi v Beogradu. Jeseniško delavstvo se je obrnilo na narodne poslance in senatorje. predvsem pa na poslanca svojega sreza g. Ivana Mohoriča, ki je tudi takoj interveniral na vseh me-rodajnih mestih, da bi se preprečila katastrofa, ki je bila neizogibna, če ostane pri danes razglašeni odpovedi vsemu delavstvu.
V tem pogledu se je vršilo danes v Beogradu več konferenc in posvetovanj. V poučenih krogih zagotavljajo, da se bo storilo vse, da se zasigurajo potrebna sredstva in primerna naročila, da bo moglo jeseniško podjetje zopet normalno obratovati ter da se delavstvo ne bo znašlo v dobi najhujše krize na cesti.
Bilo bi sicer prerano vdajati se prevelikim nadam, vendar pa je pričakovati, da napori narodnih poslancev in ostalih merodajnih krogov ne bodo zaman.
Jesenice, 1. marca. d. Sitno vznemirjeno in obupano, a vendar vzorno disciplinirano je sprejelo delavstvo davi napoved, da bo 15. t m. ustavljeno delo v vseh obratih Kranjske industrijske družbe. Razen dveh manjših incidentov, ko so razburjeni delavci zabranili dvema višjima nameščencema bivanje v obratnih prostorih. so delavci povsod ohranili mirno kri in vzoren red.
Jeseniški župan g. 2abkar Je Izdal oklic na javnost, v katerem opozarja na pretečo katastrofo in pozida k pravočasnemu organiziranju pomožne akcije. Prihodnjo sredo, 9. t. m. hočejo delavci s svojimi odraslimi rodbinskimi člani oditi v Radovljico, da tako nazorno prikažejo obseg nesreče, ako pride ies do ustavitve obrata. Za enkrat pa se še vsi nadejajo, da bo vendar mogoče najti izhod, ki bi preorečil katastrofo in omogočil nadaljevanj* obratovanja.
Ustanovitev sreske organizacije JRKD v Gornjem grada
Gornji grad, 1. marca. V nedeljo se je vrši! v prostorih gostilne
Žmavc v Gornjem gradu ustanovni občni	, ,
zbor sreske organizacije JRKD. Udeležba	| ™ ?e!o fupn,co- kar 1« sprejeto
poročilo o delu v ban. svetu, osobito o proračunu. o odpravi kuluka, o pripravah za elektrifikacijo gornje Savinjske doline, ter je pozval zborovale® k složnemu delu in opustitvi lokalnih razprtij.
G. Žehelj, župan iz Bočne je izreke! g. Pustoslemšku in g. Goričarju v imenu navzočih zborovalcev zahvalo za požrtvoval-
je bila presenetljivo obilna, došlo je nad 300 skupščinariev iz vseh občin. Zborovanja so s» udeležili med drugim tudi narodni poslanec g. Pustoslemšek. banovinski svetnik g. Goričar, odposlanec ban. odbora stranke gimn. direktor Jug iz Ljubljane, g. sreski načelnik Kandrič. oba namestnika pri zadnjih skupščinskih volitvah g. Sem in g. Kolenc iz Ljubnega. skoraj vsi župani sre-za itd.
Zborovanje je otvoril odvetnik g. Sbri-zaj. nakar je odposlanec ban. odbora, g. direktor Jug razložil v podljudnih bese-dah nastanek, pomen in organizacijo snujoče se stranke. Zborovalci so nato soglasno izvolili sledeči začasni sreski odbor: predsednik Teodor Sbrizaj, odvetnik v Gornjem gradu: podpredsednik Matija Goričar. ban. svetnik, župan in posestnik v Mozirju: tajnik Jos. Korban, šol. preglednik, blagajnik Fr. K rajne, višji davčni upravitelj.
Narodni poslanec g. Pustoslemšek ie po izvolitvi sreskega odbora poročal o delu v Narodni skupščini, kier se pripravljajo zakoni o reform' davčnih in trošarinskih predpisov. o likvidaciji ž:tnes:a režima, o podporah. ki bodo naklonjene siromašnemu prebivalstvu dravske banovine itd., kar se je vse izvršilo z izdatno pomočjo obeh ministrov. naših rojakov, gg. dr. Kramerja in Puclja.
Banovinski svetnik z. Goričar ie podal
velikim odobravanjem.
Narodni poslanec g. Pustoslemšek je dodal še nojasnila glede voznih olajšav za savinjske splavarje ter glede predstoječe odobritve odprave kuluka po vladi.
Skupščina je pokazala, da se prebivalstvo gornjegrajskega sreza v polni meri zaveda, da mora svoje narodno državo z vsemi silami podpirati, da razume napore današnjih vodij vrhovne drž. uprave, da je potrebno za uspešno in redno delo v narodnem predstavništvu osnovati močno in edinstveno, na vso državo se raztezajočo stranko. Pokazalo pa je tudi, da lokalne in osebne razprtije ne morejo več ovirati prebivalstva sreza, da ne bi moglo združeno in složno sodelovati pri temeljih našega bodočega državnega življenja.
Napredovanje srednješolskih ravnateljev
Beograd, 1. maria. AA. Z ukazom Nj. Vel. kralja so na predlog prosvetnega ministra pomaknjeni v višje skupine:
V tretjo skupino 1. stopnje dr. Drago-tin Lončar, ravnatelj prve realne gimnazije v Ljubljani, dr. Matija Potofnik, ravnatelj moškega učitejišča v Mariboru, Kuno Hočevar, ravnatelj tretje realne gimnazije v Ljubljani. Ivan Maselj, ravnatelj realne gimnazije v Novem mestu, dosecUj T tretji gkupioi druge stopnje.
Berlin 29. februarja Zadnja seja nemškega državnega zbora je pokazala, da je boj za predsedniško mesto v država ne samo že v pomeni teku. marveč da se z obeh strani vodi z ogorčenjem, ki ne obeta nič dobrega. Glavni voditelja narodnosooijalist. parlamentarne IraK-oije so v iprvi zbornični praski, ki se je vršila v znamenju volitev, doživeli občuten poraz. Tako Goebbels, kakor Rosenberg sta nastopala v državnem zboru z vehe menco m s trazeoiogijo, ki je običajna na shodih uj-ihove stranke, ki pa se ne more ubnesti ored forumom, kakršen je državni zbor, osobito pa ne pred nasprotnikom Briiningovega formata. Oba sta se trkala na prsi kot bojevnika, dasi vsa nemška jav nosit ve, da bojevnika nikoli nista bila, do čim je karcelar Briining v svetovni vodni poveljeval mobilnemu topniškemu oddelku čegar naloga je bila, da rešuje situacijo v uajhujčih spopadih.
Sedanji poraz narodnih sooljalistov t državnem zboru ni prvd, verjetno pa je, da ga njihove mase ne občutijo, ker ga jim je strankino časopisje serviralo na svoj način. Kar piše »Vdlkiischer Beobachterc, je za fanatika evangelij, v stranki pa so sploh s^jnl fanatiki, ki bodo viideli v dogod-kin v državnem zboru samo še nov poskus, prepričati trdoglave nasprotnike o edino-z veljavnosti hitlerjevske politike.
Inozemstvu se zdi, da je Hitlerjeva kandidatura začetek konca karijere tega viso-koletečega Avstrijca, kajti Inozemstvo uporablja pri presoji nemških zadev svojo loigiko in svoj vatel; to merilo pa nikakor ne velja za današnjo politično razrvauost v Nemčiji Zasebna akoija, ki so jo uvedli pred par tedni pristaši Htodenburgove kandidature in ki dma pokazati v&enarodno željo, da dosedanji predsednik ostane na krmilu države, kljub mibijonom podpisov še nI nikako jamstvo za uspeh.
Ako premiotrimo položaj, vinlimo, da sto-ii na čelu enega tabora general, ovenčan z vojno slavo, ki pa se [je tudii *w1 obnovi minil An reda dzkazaJ kot dragocena moč Njegovo popularnost povišuje še dejstvo, da , e na svojem visokem mestu naravnost skrupuloano varoval ustavo, dasi je biJ znan kot mož trde roke in pristaš reakcije-Proti njemu kandidira tujec, avstrijski vojini ubežnik, kri je sicer prostovoljno služil v nemški vojski, o katerem se pa lahko trdd, da ob izibruku svetovne vojne pač ni imel drugega .iahoda Kakor da je šel med prostovoljce. V Avstrjto nazaj kot ubežnik ni smel, Nemčija bi ga bila izročila, ako ai bil koM6kaJ okleval s svojim dobrovolj-stvom. (N>egovd pcistaši sicer trdijo, da je bila njegova služba v nemški vojsKi iskren izraz notrande potrebe, nasprotniki pa pravijo, da mu je bila junaška gesta editol izhod iz zamotanega položaja.
Paradoks, kakršnih je tnaio ▼ politični zgodovini narodov: za mesto najvišjega predsta"-'telja naroda ln države se proti iiarounemu junaku, čuvarju ustave to reda poteguje do pred kratkim neznan mlad človek, jumak (ponesrečenega prevrata, ki je že tudi eedel v ječd zavoljo poizkusa nasilne tapremembe državne oblike. Ze sama možnost teh drveh prottkandridatur priča o velikanskem d<uhovnean prevratu nemških mas. Do veljave prihajajo v polni meri posledice Inflacije, kri je osiromašila nemški sredin j i Stan, da je dostopen sličnim političnim avanturam. Z izgubo svojih prihrankov je nemški meščan tegubdl tu i'. svoj solidni interes na obstoju državmesa reda in na kontinuiteti konsolidacijske politike. K temu ipojaivu Je prišteti še elabe izglede za bodočnost sodobnega doraščajo-čega pokolenja, etralaotno brezposelnost in preteče znižanje dosedanjega visokega življenjskega standarda. Vse to eo komponente, ki tirato Nemce naravnost v politične vrtoglavosti ln pustolo risane. VeMk del na roda je prepričan, da pri kakršnikoli katastrofalni dzpremembl nima Izgubiti niče sar, pač pa lahko le pridobi, ako se rvsaj rvriibHžno Izpolnijo demagoške točke hltler-levega programa
Za Hindenbursram etojrta dve reMkl tn disciplinirani stranki: centrum in socialna demokracija. VoMloi centruma bodo brezpogojno postopali po želji vodstva, za socialistične mase pa se to ne more trditi z vso gotovostjo. Pred sedmimi leti Je njihovo vodstvo poudarjalo Hindemburgovo re-akaiJoDarnost, n.iesrov desničarski militarizem, njegovo hohenzollernsko pro^oet ter nezaupanje mnanjesa sveta napram felrt-maršalu. Tega dejstva danes ni moč uta-Mtl. pa naj vodstvo še tako zelo dokazuje, kako se je položaj fenrememll. S tem doka-že le, da se je 1. 1925. motilo ln da zoper enako zmoto fiud>i danes ni nikakršnega Jamstva. Mase socialistov u videvalo, da njrihova stramka ne odločuje, marveč da Jo rlogodki mečejo sem to tja. Res je na drusri strani hltlerjevščtoa naperjena v prvi vrsti proti socialistom, ali masa bi znala to parlrati na ta način, da se sama zateče v skrajno marksistično krilo to postavi na emo kocko vse, kakor Je to storilo meščanstvo Saj so lan! celo socialistični poslanci uhajali iz stranke In smovali »levičarske« socialistične organizacije, nekaj pa se Jih Je pridružilo celo skrajno levim marksistom Položaj Je sedaj Se bolj napet to n! Izključeno, da bodo socialistične mase oHmlle vodstvu hrbet, saj ne manjka utemeljenih očitkov, da sta taktika In strategija socialističnega vodstva neusneSnl ravno zavoljo neodločnega kompromlsa^stva.
Inozemci, ki onaznjejo gibanj* nen*5ki'h volilcev na Men mesta, so potol dvomov to ne vidijo izhoda lz nemške poMtlč.ne nafno-ze. Do 13 marca se bo ta psihoza 8e neprimerno stopnjevala to kakor vse kaže. v tem stopnjevanju ne bo pridobil tabor prijateljev miru to reda Hindembiirgova zmaga morda le n! tako gotova. kakoT b1 bilo pričakovati to teleti s stali»5a splošno evropskega interesa.
Potreba pre^rljtiita-dfa državnega gospodarstva
Poslanec g. Ivan Mofaorič o potih, ki bi f!h morala hoditi naša gospodarska politika
Beograd, 1. marca. Na današnji dopoldanski seji Narodne skupščine je imel poslanec g. Ivan Mohorič v proračunski razpravi naslednji govor, ki je vzbuiil splošno pozornost.
Naša razprava o državnem proračunu se vrši letos pod pritiskom in devizo gospodarske krize. Od 1. 1926 se pojavlja v gospodarski politiki Evrope važen preokret. Industrijske države so začeie predajati k agrarnemu protekcionizmu. ženevska go-gospodarska konferenca je sprejela 1. 1327 resolucije, ki pa so ostale na papirju Praksa in politika vseh držav sveta sta dementirali konferenco na vsej črti. Po. novni poskus iz leta 1929 za carinsko premirje se je zaključil s popolnim neuspehom in namesto premirja je nastopila gospodarska vojna
Pri nas pa smo bili v vsem času tega preokreta navdani z največjim optimiz. mom in na.5i proračuni ne le da se niso prilagodili spremenjeni situaciji, marveč so še vedno naraščali V še večji meri so naraščali tudi samoupravni, banovinski in občinski proračuni. Ko je nastopil 1. 1929 najjačji preokret na svetu naše javne fi nance nanj niso bile pripravljene Zato je za nas toliko težja situacija zato je tudi naloga, pred katero sedaj stojimo, toliko večja in toliko bolj komplicirana.
Razbremenitev našega gospodarstva
Finančnemu odboru je bil predložen za skoraj dve milijardi znižan proračun ln vsak mora priznati, da je kraljevska vlada napravila pri kompresiji proračuna skrajne napore. Finančni odbor je imel nalogo nadaljevati delo štednje, da se po možnosti še bolj zmanjša proračun. Zastavljena so mu bila tri načelna vprašanja:
1.	ali je mogoče pri znižanju osebnih izdatkov iti še dalje,
2.	ali je proračun v tej višini realno izvedljiv, in
3.	ali je razbremenitev, Id jo proračun v tej svoji obliki nudi, zadostna, da olajša davčna bremena, ki težijo naše gospodarstvo.
Finančni odbor nI mogel z ozirom na veljavne zakone izvršiti znatnejših sprememb pri osebnih izdatkih. Omejil se je na redukcijo v materijalnih izdatkih, kjer pride znižanje cen lahko do večje veljave, glede osebnih izdatkov pa je konstatiral da se dajo nadaljnji prihranki v upravi doseči le na ta način, da se reformira javna uprava, da se odpravi dvojni tir tam, kjer se dane3 še v velikem obsegu pojavlja in zavira redno in ekspeditivno poslovanje ter povzroča nepotrebne stroške.
Kar se tiče razbremenitve našega gospodarstva po novem proračunu, pa moram ugotoviti, da ni dovolj, ako se je pri razbremenitvi v prvi vrsti upošteval le kmečki stan. Treba je voditi račun tudi o malem obrtniku, posebno pa o delavcu, kateremu so se zaslužek ln dohodki tekom zadnjega časa bistveno zmanjšali. Posebno fatalno pa je to, da se baš delavcem s finančnim zakonom ▼ amandmanu 47/a ne le niso priznale nikakršne davčne olajšave. marveč so se jim celo naprtila nova bremena in to občutna bremena v pri log njihovih tovarišev ki so brez posla.
Bilanca ta efekt dela finančnega odbora se ne more torej oceniti le s stališča številk prištedenih 140 milijonov, marveč je treba presojati poma njegovega dela tudi z vidika predlogov zahtev in odredb ki jih je sprejel v svojih sklepih, predvsem glede reforme javne uprave, glede revizije upokojencev in spremembe politike o eks-ploataciji državnih podjetij. V pooblastilih, ki jih vsebuje finančni zakon, je določen obsežen program dela za skoraj vse resore. Izvršitev teh pooblastil ima biti nadaljnji korak pri štednji, s katero je treba prispevati k temu. da se bremena, ki težijo prebivalstvo, bistveno olajšajo. Vendar je vse to delo le prva etapa k onemu kar nam je z ozirom na sedanjo gospodarsko krizo potrebno. Tu moramo stremeti predvsem po ojačenju domače delavnosti, Mr bomo le na ta način vzdrževali davčne dohodke vsaj v oni višini, na kateri se daies nahajajo. V tem o žiru vidimo
potrebo grosnodarske preorijentacife
ne Je glede našega gospodarstva, marveč tudi glede naše trgovinske politike. Mi produciramo še danes mnogo predmetov, za katerih izvoz ne moremo najti zadostnih tržišč. Nasprotno uvažamo za stotine milijonov poljedelskih pridelkov, za katere imamo vse pogoje, da jih pridelamo doma. Ravno tako imamo Industrijska podjetja, ki bi lahko v celoti krila potrebo mnogih industrijskih izdelkov, pa jih danes zaradi nezadostnih carin to iz drugih vzrokov
uvažamo iz inozemstva. Tovarne stoje,
imajo zmanjšan obrat, odpuščajo delavce in naša zlata zaloga deviz, za katero smo se morali zadolžiti v inozemstvu, odteka zopet v tujino. Tu je potrebna nujna od-pomoč, tu je potrebna nujna korektura ;n preorijentacija. Vse industrijske države srednje Evrope so preš;e k agrarnemu protekcijonizmu in silijo tako tudi nas, da pospešimo industrijo, za katero imamo na domačih tržiščih dovolj predpogojev in zadosten konzum. V tem oziru pozdravljam, da je v novi obrtni zakon sprejeto posebno poglavje o pospeševanju domače delavnosti, da je tu končno jasno definiran pcmen domače industrije, da ji je dana prednost pri javnih in državnih dobavah. Kolikega pomena je vse to, vidimo najbolj, če pomislimo. da znašajo materijami izdatki državne uprave 3.16 milijard Din, materija 1-ni izdatki državnih gospodarskih podjetij pa 2.5 milijard Din. torej skupno 5.7 milijard Din. če računamo, da lahko polovico te vsote krijemo doma vidimo, kako potrebna je država kot naročevalec za našo industrijo in kot konzument za naše poljedelstvo.
Za pospeševanje domače delavnosti
Sedanji gospodarski položaj nam nujno diktira in imperativna zahteva od nas, da uredimo uvoz iz inozemstva, da ustvarimo razmere, v katerih bo zrastlo delo v tuzemstvu, in v tem pravcu pozdravljam, da se prične s posojili zopet gradnja železniških prog, ki bodo prizadetim krajem dale možnost novega gospodarskega razvoja. Obžalujem le. da tudi dravska banovina še ne pripada v letošnji program dela dasi bi bila tudi železniška mreža v dravski banovini nujno potrebna, dopolnitve.
Mnogo pritožb je slišati proti previsoki carinski zaščiti. Tu moram ugotoviti, da znaša povprečna obremenitev uvoženega blaga po uradni statistiki 20 odstotkov, kar z ozirom na našo mlado industrijo nikakor ni pretirano. V naši produkciji je nastopilo stanje, da se cene, ki jih dobiva poljedelec za svoje pridelke, ne krijejo več s produkcijskimi stroški. To se je pojavilo najprej pri hmelju, pozneje pri žitu, nato je sledilo vino, živina, opij itd. Zahtevana je bila n-tervencija države, da bi se z višjimi cenami, odnosno z izvoznimi premijami krilo produkcijske stroške Brez dvoma je doiž-aost državne zajedniee, da tu pomaga toda tudi vsaka pomoč ima svoje meje. Vprašanje je, kje najti sredstva za take dalekosežne in drage intervencije Nastane pa še drugo vprašanje, če se pomaga poljedelstvu, ki prideluje žito, s kakšno pravico bi se moglo od.doni ti podporo, ki jo zahteva živinorejec, hmeljar, vinogradnik itd. Jasro pa je. d« za vse to nimamo dovoljnih sredstev in 2a jih naše finance spioh ne bi premogle. 2e sam žitni režim daje dovolj jasen vzgled, da je na primer zaradi podpore poljedelcev dunavske banov ne obremenjena vsa država z davkom na kruh, ki presega vsoto 35" milijonov Din. Prav gotovo je popolnoma upravičen predlog, da se ta režim takoj ukine, da se s tem obenem omogoči pocenitev kruha na zdravih normalnta razmerah cen žita in da se v sedanjem splošnem osiromašeniu, ki je nastopilo v tako velikem obsegu, olajša prehrana pasivnih krajev.
Trošarinska politika
Glede	trošarinske politike moram
ugotoviti,	da obremenitev posameznih
predmetov	ne sme presegati njihova
konzumne	sposobnosti, ki je v zad-
njem času bistveno p?dla Trošarina ne sme biti prohibitivna ker to ni v interesu fiskusa niti v interesu producentcv Danes obstoja veliko nesorazmerje v obremenitvi in od gotove strani se zahtevajo izjeme, ki bi lahko prevrnile ves trošann-ski sistem. Pojačanje domače delavnosti ni potrebno samo iz socialnopolitičnih razlogov, da se preskrbi delo množicam iz inozemstva se vračaječih rojakov ter višku prebivalstva, ki dohaja z vasi v industrijske kraje in mesta, marveč tudi, ker ni mogoče nadaljevati dosedanje politike zadolževanja.
Znižanje proračuna je prvi korak v tz-vajanju politike proklamacije, s katero smo šli 8. novembra v volitve in s katero smo prišli v Narodno skupščino. Temu koraku morajo sedaj v teku leta na osnovi pooblastil finančnega zakona na podlagi že sprejetih in novih zakonov, ki jih bo še treba predložiti Narodni skupščini, slediti nadaljnji ukrepi da se naše gospodarstvo čimbolj obvaruje pred udarci svetovne gospodarske krize ter da se omogoči, da s čim manjšimi žrtvami prebrodimo sedanje težke čase.
Kaj bo z mariborsko »Kmetijsko eksportno zadrugo«?
Maribor, 1. marca Vznemirjenje članstva zaradi sedanje negotovosti, kaj bo s Kmetijsko eksportno zadrugo, zadnje dui zelo narašča. Najrazličnejše vesta krožijo po mestu m okolici, ld pa »o večinoma brez podlage Splošna želja članstva je, da se skliče čimprej občni zbor zadruge to da se izvoli novo vodstvo. Toda. kdo naj »kliče občni zbor? Načelstvo je v zaporni. Člani tudi lahko sktičejo občni zbor. toda te je potrebno Sele ugotoviti po imenilcih to knjigah, ki pa se nahajajo .»ri preiskovalnem sodniku. Vsekakor je treba storiti primerne korake, da bo vznemirjenju med 6lanstwm konec in da se bo rešijo premoženje zadruge, ki je v nevarnost.
Pred ukinitvijo je zadruga zaposlovala 13 uradnikov, lri so sedaj brez posla to bodo sedaj prvega zahtevali svoje plače, ker jim ni nikdo odnovedal službe. Zadruga jim bo morala izplačati njihove prejemke za določeni odoovedni rok. Tudi Tv>slovod-je podružnic, kri so zaprte, bodo prišli s »vujknd zahtevami. NavaJoJi bodo člani zMr
varovanci to zahtevali izplaččla posmrtrrm. Nekateri grozijo že sedaj s tožbami. Tožbe, k,i bi se nakupičile proti zadrugi, pa bi kmalu posušile zadružno nremoženje.
Včeraj dopoldne je prišlo revizijsko poročilo, ki sta ga sestavila ravnatelj zavarovalnice »Triglav« dr. Lajovic iz Ljubljane to ravnatelj zavarovalnice »Feniks« go-SDod Iger. Poročilo obsega 8 strani in ugotavlja v glavnem, da ie zadruga prekoračila svoj delokrog.
Vremena nsnoved
Zaerebška vremenska napoved ta danes:
Pretežno vedro, mestoma oblačno. Se vedno mrzlo. — Situacija vf-orajSnjeen dne: |zo-barifna razdelitev se ni mno^o spremenila. Anticiklon se je ojačil in raz5iril na večji del Evrone. Le nad Sredozemskim m Črnim morjem ie nastal relativno nižji pritisk. Center anticiklona se je ustvaril nad Sk andinavijo. Barometrski pritisk je nara-eel za 1 do 5 mm. naimani v Primorju nai-boli v centralnih in vzhodnih krajih države. Temoerature «o nara>1e za 1 do 2 stopinii najbolj v nižjih krajih.
Dunajska vremenska napoved za sr#>do-Poohlafitev. morda tudi s padavinami Temperatura se bo dvignila; južni vetrovi.
kraji in ljudje
Hokejsko moštvo SX Ilirije
ki .ie že v svoji drugI tekmi proti Villacher SV pokazalo lep napredek. Od leve na desno: Jug- (rezerva), Kačič, Pavletič (rezerva), Gorše, Pogačnik, Otič, Nany.
Zglednemu narodnemu delavcu v spomin
Konjice, 1. marca.
Tragična smrt Slavka Winterja je napravila veliko vrzel v vrstah narodnih delavcev Dravinjske doline, vzornega narodnjaka na obžalujejo tudi mnogoštevilni prijatelji, znanci in sodelavci na narodnem polju daleč preko meja njegove o/je domovine. Posebno težak udarec je bil s fcrnirtjo Slavka \Vi.nterja zadan Sokolstvu
t Dravinjski dolini, /lasti pa Sokolu v Žrečah. kateremu je bil pokojnik podsta-revra. Po vojni, ko ie vodil podružnico lesne trgovine svojega očeta v Beogradu, l-e je Slavko \Vinter pridno udejstvoval v tamošn.jem slovenskem klubu ter zavzemal tuda edbonrško mesto. Ko se je iz Bei> grada preselil v Celje, ie bil močna opora slovenskemu športnemu klubu, a ko je leta 1928. po očetovi smrti prevzel domačijo v Žrečan, se je tam takoj lotil narodnega dela ter posebno vneto deloval pri Sokolu.
Zaradi svojih lepih iastnosti si je povsod pridobil mnogo prijateljev in o njegovi priljubljenosti je najboljše pričala njegova zadnja pot, katere se ie udeležilo nad 2(100 ljudi. Posebno v velikem številu so se poslavljali od njega Sokoli od blizu In daleč in ob grobu je bilo izrečenih mnogo govorov v priznanje njegovih zaslug in povečevanje njegovih vrlin.
Blagemu pokojniku, požrtvovalnemu narodnemu delavcu bo ohranjen časten spomin, njegov značaj pa naj služi za vzgled poznejšim generacijam.
Pri zapeki, krvnem prenapolnjenju
trebuha, kongestijah, bolečinah kolknih živcev, bolečinah v boku, zasopljenosti, hudem srčnem utripanju, migreni, šumenju v ušesih, omotici, pobitosti povzroči naravna »Franz Josefova« grenčica izdatno izprazn.jenje črevesa in osvoboditev od občutkov tesnobe. Mnogi zdravniki uporabljajo »Franz Josefovo« vodo tudi pri nadlogah klimakterijalne dobe z največjim uspehom. »Franz Josefova« grenčica se dobi v vseh lekarnah, droge-rijah in špecerijskih trgovinah.
[ Šestdesetletnica agilnega društvenega delavca
Šmartno pri Litiji. 1. marca.
Dne 2. marca leta 1872. je zagledal luč sveta naš jubilant g. Jože Vozel, sedaj straž mojster v pokoju. Bil je prvi sin pokojnega gostilničarja v Smartnem Ivana Vozla, za razvoj Šmartna zaslužnega moža. B H so hudi časi. posebno za nanred-ne ljudi na deželi, a Vozlovi nico klonili pred nikomer. Iz društvene kronike pevskega društva »Zvona« povzemamo, da je zbor dobi-al vedno najboPše pevce iz \ ozlove družine Med njimi prednjači naš jubilant Jože, ki se je že v zgodnji mladosti začel izkazovati kot dober pevec, vzoren društvenik in vnet član prvega »Zvo-novega« tarnbu>ra5ketfa zbora.
L soda je hotela, da so tudi Jožeta vtaknili v avstrijsko vojaško suknjo. Po doslu-ženih vojakih je nastopi:] službo rvri orožnikih v Puilju. Kljub orožniški službi ni jubilant nikdar zatajil svoie narodnosti.
V tem času si je našel družico v osebi priljubi'ene gosne Mariie. ki mu je rodila sina Jožeta in hčerko Marijo. Zakonca sta vzgojila sina in hčerko v strogo nanred-nem in narodnem sokolskem duhu. Sin ie vnet sokol s k,i delavec v Trbovljah, a hčerka učiteljica v Šmartnem.
Jubilant se še sedaj ude i s tvuje v vseh narodnih društvih v Smartnem, tako v Društvu za zgradbo Sokolskega doma. v gasilnem društvu in v pevskem društvu »Zvonu«. Pri vsaki društveni prireditvi še danes naš Jože zaviha rokave in zabija kole. ureja kulise in drugače pomaga, da Je usneh prireditve čim večji.
Naj bo naklonjeno jubilantu še mnogo let v zdravju in zadovoljncsti.
Nesreča potujočega trgovca
Kran.i, 1. marca.
Danes okrog 15.30 se je pred gostilno Oblak v Žabnici pri Kranju pripetila težka nesreča, ki bi kmalu zahtevala življenje kramarja Janka Pečka. doma iz Putkovca, srez Krapina na Hrvatskem. Mož je potoval v družbi dveh rojakov peš proti Skof fi Loki. Pred omenjeno gostilno je stal za-pravijivček, v katerega je bil vprežen konj Istočasno ie privozil po ccsti tovorni avtomobil, konj se je solašil hrupa in sunil Peeka tako motno, da je ta padel pod avto, dočim so Pečkovi tovariši še pravočasno odskoičli. šofer Alojzij Zupančič iz Kranja je sicer takoj potegnil za zavore ni se mu pa posreilo. avtomobila popolnoma ustaviti in Peček je prišel pod kolesa. Težko poškodovanega na nogah m po glavi ter s hudimi notranjimi poškodbami so ga prepeljali z avtomobilom v- Kranj, kjer^mu je zdravnik nudil prvo pomoč. Nesrečo i« pripisati zgolj naključju.
Smrtna nesreča pri nalaganju lesa
Črni vrh pri Polhcn-em sradcu, I. marca
Večja skupina gozdnih delavcev iz Črnega vrha se je odpravila te dni z vozovi v gozd, da naloži tam od jeseni pripravljene hlode za odvoz v dolino. Delo je šlo fantom hitro izpod rok i;n vozovi so bili s težkimi bruni skoroda naloženi, ko so se na enem vozov hlodi sprožili. Na vso ne-
srečo je težki ks podrl na tla domačega
sina Vavhčevih in mu prizadejal hude notranje poškodbe. Mladenič je tožil o bolečinah v prsih.
Hudo ranjenega so prenesli na dom. Vsaka pomoč je bila izključena rn je kletni fant kmalu nato umrl. Huda nesreča je močno pretresla vaščane, ki s hudo prizadeto rodbino globoko sočustvujejo Ob veliki udeležbi vsega domačega prebivalstva se je vršil pogreb na krajevno pokopališče. Pokojnik je b?! delaven in skrben fant in je zato izguba za domače toliko hujša.
Publika je očarana
lepote, šarma in krasnega petja divne
Liane b
Haid
Krasna spevoigra o lepi poročeni gospej, ki se je zaljubila v mladega knjigoveza, preživela z njim najlepše trenutke sladkega flirta in mu zamolčala, da je poročena. — Krasni šlagerji. — Izvrstna vsebina!
Najnovejši Foxov zvočni tednik
Predstave ob 4., 5i8 in 9% zvečer
Elitni kino Matica
Telefon 2124.
Izsledena detomorEka
Ljubljana, 1. marca. Pred tednom dni so našli v jutranjem kamniškem vlaku in sicer že na glavnem kolodvoru v Ljubljani sumljiv zavoj brez gospodarja., ki ga je spre\odnik Marija Bolgar izročil pozneje v uradu za izgubljene stvari. Tamkaj so zavoj odmetali in našli v njem zadavljenega novorojenčka moškega spola. Po odredbi policijske komisije so trupelce prenesli v mrtvašnico k sv. Krištofu, kjer je bilo obducirano in zatem pokopano.
Policija je seveda pričela nemudoma s poizvedovanja za brezvestno materjo in stopila v ta namen v stik tudi z orožniki. Zlasti pridno se je poizvedovalo v vaseh ob kamniški progi in je zdaj rodilo to poizvedovanje tudi uspeh.
2e takoj na dan najdbe zavoja »o do-znah policijski organi za mlado žensko, ki je izpraševala železničarje, kateri vlak pelje na Dolenjsko v št. Jan ž. Dobili so njen opis in naposled se je vendarle včeraj posrečilo izslediti detomorilko v osebi 261etne služkinje Marije Savsove, ki je bila že nekaj dni pri svojii teti v vasi Paj-seku pri Podborštu. Tamkaj so jo včeraj na poziv policije orožniki prijeli in jo privedli v Ljubljano.
Pri zaslišanju je Savsova izpovedala naslednje:
Predlansko zimo sam sdaižila z« deklo pri mlinarju Francetu Juvanu v Gamel.i-nah, kjer je služil tedaj tudi mladi hlapec Janez R. Kmalu sva se spoprijateljila m sem se mu udala Janez je čez čas služho zapustil, proč pa sem šla tudi jaz. akorsv-no sem že tedaj vedela, da sem noseča. Drugo službo sem si poiskala pri posestniku Josipu Šmonu v Trzinu, nisem pa po vedala. kako je z menoj. Svoje s-anje sem skrivala do poslednjega. V nedeljo 21. februarja sem ponoči porodila dete. ki sem ga sama krstila na ime Janez ... In potem
je ▼ obup« in bolečinah dete zadušila, da sama ne ve kako.
Marijo Savsovo bodo jutri izročili sodišču.
Zanimiv komorni koncert v Ljubljani
Ljubljana, 1. marca.
Dne 4. t m. bo priredila šola državnega konservatorida svoj prvij letošnji koncert. Komorna šola stoji pod umetniškim vodstvom prof. glaisa in njeni gojenci že tri leta prav pridno in vestno vadijo v komorni glasbi Vsak njiliov nastop dokazuje velik napredek v skupni umetniški igri. V petek nastopijo zop«'t z izbranim programom Prva točka sipore^a j*1 Stam; čeva trio-sonata v er-duru za 2 violini, klavir in obligatni čelo v priredbi Moffatovi Izvajajo jo Pfeifer, Stanič, '^ipovšek in Bajde Jan Vaclav Stamie je pristaš me;n-beimske šole ter se je rodil v 1. 1717 v Brodil na Češkem. Prve glasbene nauRe je dobil pr svojem očetu, kantorju, pozneje jih je nadaljeval v Prasi ter po končanem študiju vstopil kot godbenik v knežji me:n heimskj orkester. Tu si je pridobil sloves znamenitega violinskega vlrturrza. Mein-heimskil orkester je bil pod njegovim vodstvom znan in slaven po vsej Nemčiji pa tudi v Parizu. Stamie je bil izredno p'o<1o-vit skladatelj, njegova dela so vzorna ter je stal na čelu rele me!nheimske šole. Umrl je v Meinheimu 1757. Polog Stamioa se bo izvaja še Regerjeva sonata za violino in
Ogromno delo srca...
Vaše srce se skrči (bije) dnevno več ko 100.000-krat, in to vse življenje, brez miru in brez odmora. Po tem morete presoditi, kako važna je nega srca. čuvajte svoj« srce, pijte kofeina prosto kavo Ha g! — Več kot 30.000 zdraMiikov in brez števila gospodinj je doslej izdalo pismeno priznanje kavi Hag. — Kava Ifag je najfinejša zrnata kava, Id je sploh mogoča, streže okusu odlično In je zajamčeno neškodljiva* Smete jo piti celo zvečer, tudi na turški način pripravljeno, ne da bi se Vam bilo treba bati kakih motenj pri spanju. Za prehrano otrok je kava Hag posebno važna zategadelj, ker napravlja ndeko lažje prebavljivo, tako da se njegove naravne sile dovajajo telesu v največji meri prehranjujoče in gradeče.
klavir v a-duru ter Rarvelov godalni kvartet v f-duru. Poleg zgoraj navedenih članov nastopi kot voolinist tudi £ušterš:č Vinko Sedež; so od 15 Din navzdol v Matič ni knjigarni. Obisk to:>Io priporočamo.
Usodne posledice prometne zapuščeaosf!
pilštanjske okolice
Tragična žrtev materinstva — Bolniki, ki umirajo na cestah — Nujna potreba ceste Lesično — Virštanj
Pilštanj. I. marca.
Večkrat se je že poročalo o slabih komunikacijah v okolici Pilštanja Ti nedo-statki ne delajo samo velike ovire in tudi škodo pri gospodarstvu, temveč so zahtevali tudi že človeške žrtve. Med te spada tudi mati osmih nepreskrbljenih otrok, po-sestnica Strnadova iz občine Drensko rebro, ki jc postala žrtev materinstva. Sirota je zlega v soboto predpoldne ter * cs dan trpela v groznih krčih. Zvečer prispeli banovinski zdravnik g. dr. krasser je odredil takojšnji prevoz v celjsko porodnišnico. Kdo si more predstavljati trpljenje uboge žene, ko so jo po 12 urnih mu/cnn naložili na tovorne sanke, katere so z * ol-mi počasi vlekli po zapuščenih občinskih kolovozih do trdne ceste. Ubogo trpinko so oblivali od silnih bolečin srag«1, ko ie pri blizu 20 stopinjah pod ničlo ležala na saneh na prostem polnih sedem ur, dokler sc svojcem ni posrečilo najti voznika, ki je ob treh zjutraj odpeljal ncsrcčnico proti šest ur oddaljenemu Celju. V Štonah je pa voznik zapazil, da jc ubog3 žena izdihnila.
Podoben primer se jc dogodil tudi lani.
Proti polnoči so prinesli št.rje možje nnk» ženo do Kolarjeve gostilne v Lesičnem. Ko so nesrečnico naiožHi na voz, se je vliJ oe in morali so jo preložiti na drug voz » streho. Potem sc jc pričela dolga, muk»» polna vožn;a proti Celju. Razlika je le v tem, da se lanski primer ni končal tako tragično.
Podobnih usodnih posledic prometne za-puščenosti ne samo pilštanjske okolice, temveč velike večine kozjanskega okraja bi lahko navedli še več. Kadar nastane kakšen večji požar, poteče več ur, preden so gasilci spfoh obveščeni, potem se pri-ne iskanje orožnikov, da se na.-adnje vendar začne silno naporna in dolgotrajna vožnja na kraj nesreče. Prometne razmere v kozjanskem okraju se morajo čini prej urediti. Nujno je tudi potrebno, da se napelje vsaj v središče v trg Kozje telefon, kajti dfl-nes rabimo do prve telefonske postaje v Podčetrtku dobri dve uri. Naše ljudstvo prosi že desetletja za z_;raditev že večkrat obljubljene ceste Lesično—Virštanj. Ta komaj 6 km dolga ce^ta je za ve« okraj velikanskega pomena.
Pred sodniki so se znašli
Uboj pri šišenski mitnici — Nasilen ženskar
sarski tat
Kc!e-
Ljubljana. 1. marca.
Pred kazenskim malim senatom pod predsedstvom s. o. s. g. Ivana Kralja je bil danes zaključek žalostne igre. ki jo povzročata navadno alkohol in nož. Prvo dejanje te igre se je pričelo v nedeljo 18. vinotoka lani pred mitnico na Vodnikovi cesti proti Zgornji Šiški. Tam se je razvil kratek pretep, ki je zahteval smrtno žrtev.
Zvečer omenjene nedelje so pri mitmei stali naslonjeni na ograjo, trije delavci: 341 e trii Viktor Novak, družinski oče, klima skrbeti za žono in 3 nedorasle otroke ter njegova tovarsa Dragotin Bele in Mirko Cajhcn. Privoščili so si tam mal prigrizek slanine s kruhom in nekaj požirkov mošta, ki sta ga prva dva prinesla od doma na Štajerskem. Bili so mirni i;n trezni. Mimo je prišla skupina vinjenih fantov, od katerih je eden za vpil: »Avf biks. barabe!« Sledi! je kratek odgovor: »Barabe giedo po ccsti, mi pa nrrno sedimo!« Vinjeni fantje so obkolili trojico in razvil se j« pretep. Viktor Novak, ki je v rokah imel navaden žepni nož je začel mahati okrog sebe. V vrat je ž njim vre zal Ivana Garbasa, tako da mu je prerezal žrlo do-vodnico. Poškodba je bila smrtno nevarna in je Garbas pozneje umrl v bolnišnici. Lažje pa je Novak ranil Leopolda Podobnika. Po pretepu so se vsi razšli in je policaja pozneje aretirala Viktorja Novaka.
Danes se je Viktor Novak zagovarjal zaradi uboja in lahke telesne poškodbe. V
zagovor je navajal, da je bil izzvan, da so ga napadli fantje in da je v silobranu sunil Garbasa. Bil je povsem omamijo;!, ker ga je poprej nekdo sur.il v podbratek prav po ameriško in drusj udaril po glav..
Senat je Viktorja Novaka obsodil le na 9 mesecev strogega zupera. ker jc spoznal, da je Novak sicer ravnal v silobranu. toda prekoračil njega dopustne meje. Novakov branilec dr. Peršin je prijavil proti sodbi revizijo in priziv.
Razprava proti 0'enjenemu delavcu, kletnemu Francetu B., doma iz okolice Medvod je bila tajna. Obtožen jc bil .po-sku-šenega posilstva. Franc B jc zaradi po-hotnosti presedel že nad 6 let ječe. Je pravi tip nasilnega ženskarja, ima malo hišrco. ženo in 4 otroke. Tokrat je bil obsojen na IS mesecev robije. Sodbo je sprejel.
Tretja razprava je bila proti kovaškemu pomočniku Francetu J. Letos 21. januarja je ukradel Edvardu Stm".du £00 Din vredno kolo. F-ance je sodnikom prostodušno priznal: »Res je! Ukradel sem. Lani sem prišel iz zanora. Nekaj časa sem bil brez službe. Mislil sem. da uri mora policija delo skomandirati. Pozneje sem nekaj časa delal. Na zimo sem bil brez posl-a. Sam pri sebi sem si _ mislil: Fchtat ne moreni, ker sein mlad. Če kradem. sem pa zaprt. Ko sem v:dcl kolo. sem ga vzel.«
France J. je bil obsoien na I leto p^bife in v izgubo častnih državljanskih pravic za 3 leta te1- je sodbo sprejel.
čitafte tedensko revifo »življenje in svetu
5'ilavUo Csterc: Tri operne enodejanhs
Pri bistrem, lahkotnem, skoro bi dejal mehaničnem ustvarjanju, ki je Ostercu lastno, so tri operne enodejanke zanj komaj za dober zajtrk. Prepričan sem, da bi jih lah

Ito napisal v enem letu deset — in še več krat toliko. Morda se bistveno, po glasbeni ?lati, ne bodo zHo ločile med seboj: v na£-
!r/ bi sp narn zsrn,lil<">. dn hi ?jh nptnsn.
pregled
pet po muzikalni plati, lahko zamenjali, nikakor pa bi ne mogli zamenjati avtorja z drugim avtorjem, vsaj domačim ne, ker je Osterca mogoče izmed vseh, kar uas je, spoznati že po prvem taktu. Toda, o njegovi muzi ki pozneje.
V vseh treh enodejankah: >Medek, >Ma-ski_ rdeče smrti« in »Dandinu v vicah« se kaže Osterc v prvi vrsti kot spreten, močno teatralno čuteč lasten prireditelj libretov. Njemu ni treba čakati milosti libretistov. Prikroji si jih sam. kakor mu najbolj služijo in kakor jih sam želi uglasbiti, ne da bi mu bilo treba zato komurkoli odgovarjati Pred letom ali kaj je ustvaril Francoz MH-haud nekaj minutnih oper. ki so trenutno pomenile novo operno formo. Sledili so mu Malipiero in drugi in že jih ie tudi imel Osterc. Skupna pa je vsem zgoščena klasična ali groteskna, v zadnjem času kriminalna, detektivska snov.
In Osterc je imel pri izbiri kolosalnega gradiva, ki ga nudi tozadevna svptovna literatura, srečno roko »Mcdea« obravnava v celo preveč zgoščeni obliki znano snov iz Evripidove istoimenskp trag°dije. ki je. rekel bi, nekak ekstrakt stisnjen "in konser-viran v najmanjši posodi in razumljiv le onim. ki poznajo celo zgodbo Po svoji fak turi. po zunanji sliki spominja Stravinskega (Oedipus rex). ki smo ga videli menda lam Dialog je telegramski. uk>ga zbora klasična Vsa stvar traja komaj 15—20 minut. Režiserju in inscenatoriu je uspela silno lepa slika, ki je ne morem imenovati ne moderno, ne bi perm od e m o, ali kakor hočete, marveč
če smrti« je baletna pantomima po strahotni noveli E. A. Poeja. Kratek predgovor spi-kerja nas uvede v nemo družabno dvorano kneza Prospera, polno grotesknih mask in parodističnih plesov. Vso množico hipno pokosi rdeča smrt, ki Se jj mora pokoriti celo ura. Tudi ta. končno vendarle ne tako grozna stvar, se je režiserju, zlasti pa Golo-vinu in baletnemu zboru imenitno vdala. Je najmočnejša izmed vseh treh. Sicer zopet nekoliko spominja na druge podobne maske. no, je zares prav spretno aranžirana. >Pandin v vicab« je uspela zadeva s tendenco: ljubosumnost ie neumnost: resnica tega nauka pa te prešine šele v vieah. Pr"d s^boj na odru vidiš ta na hitro aranžirani >oni« svet; kakor v »Treh oranžah« sta na desni in levi zbor kavaliriev in menihov. Imenitno napravljena stvar, lahkotno, z drzno roko izrezi rana in pogojena, ki kot grotesken. vesel kontrast k Drpjšnji krvavi sto-riji vpliva sproetilno in zabavno.
Kakor rečeno: avtorju rež'perjij in inscenatoriu po se vse tri fnodejanke. ki bi br^z pavz trajale morda komaj uro vzgledno. neverjetno gloriozno posrečile.
Sodelujoči pevci, zbor in balet, so z vnemo pomagali Ostercu do uveljavljenja. Svoje. kratko odmerjenim delom tudi primerno kratke in ne predeč komplicirane, dovoli lahko pevne ulogice so solisti navzlic pičlim vajam prav zadovoljivo absolvirali Omeniti je treba posebej v prv> enodeianki go. Ojun gjenar Gavellovo. Magolifa Crostiča in -Tan ka, v drugi Golovina in balet, v tretji K> vača. Zupana in Spanovo G dr Švara. ki je za te vrste muziko Spepjjaliziran. ie bil oariHuram brž kos takisto boli ali manj «0-lislično. pogosto komorno držani orkester Čudim se. da je pri nas premijerske publi-bp tako malo. Morala bi biti v gledališču že
pa vsaj iz radovednosti, zastran pričakovane in dočakane senzacije. Tudi aplavza je bilo za cel koš.
Muzika? Ko sem šel iz gledališča za hrbtom gruče živahnih posetnikov pravkar minule predstave, je vzklikni! mlad človek: >Vse imenitno: snov, libreti, režiser, slikar, pevci, igralci; Da bi te operce zdaj le še
kdo _ komponiral.« Tako glas iz publika
A glasov iz publike s°m slišal včeraj in danes. kolikor sem hotel. Govorim, kot repo'-ter. ki mora zabeležiti mnenje raznih plati. N. pr. Osterčeva muzika ni moderna, ker nima v sebi vrednot za bodočnost, ni modna. ker je že včerajšnja, ni nova. ker so jo pred njim pisali še drugi Je včerajšnja. n< več današnia. ne bo nikoli jutrišnja To ni muzika. ampak matematika Po njegovem nauku more biti komponist vsakdo, treba mu je poznati le potrebn« formule. NTinia nikake izvirne invencije Ce»ja še nima? Ni raa duše. ne srca. ne čuti sploh ničesar, samo misli. Mašina. ki izdeluje vedno iati predmet, zdaj večji, zdai manjši, zdaj težji zdaj lažji. Pomaga si »z zadreo z majhnimi na Bacha, klasik* spominja joči mi frazami ki iib obdeluje na kanonski način z malim fugiranimi stavki, če ni drugače, v (»noglas iu. Muzika. od katere niti en takt ne ostane v Spornimi Pogreb »ohcet«. jok. sm^h, vs< enako Muzika bre7 ospbnega žiga Melos' Ve! Včasi! Ti ga ne ališiš. iaz oa! V?i *ovi so melodični Da. vsak zase A skupaj ' Cim grše. tem lepše! A puls ritem? Te^s-mu ne more nihFe odrekati« 0 pa?! Aritem \"ef PoliHtem! Kai 5e- kolobocija! Ali > to umetnost? In fe 'e: ali je ta umetnost hrana za zdrav narod. 73 umetnosti lafno maso? Da. ie! Saj ie polifonija izraz kolektivnosti« 0, in tako dalje, in tako tlalje. in tako dalje I Skušaš ugovariati. jvrapni^vati. hrup. pre-
pir! O. in s tem je 0*t"rc dosegel, kar ^ menda v prvi vrsti želel: zanimanje zaS<\ diskusijo o svojih df'ih. gledališče pa bo imelo 7.p iz radovednosti dosti obiska.
Najboljše je res. če ne posluša« nikogar. Pojdi in jKiglei si stvari sani. Mislim, da se tudi Osterc ne bo brigal za to. kaj reč-ta. kaj bo rekel oni! FiVn mu ie mar za to! Dve pa za to. kai hi rekla kritika! Kajli svoje muzike ne bo izoremenil. ker ie p« more. On in ona sta taka. in taka ostareta!
____ —i.
14fHetnica Rossinijevesra rojstva. V ponedeljek je minilo 140 kt kar je v Pesari rodil sloveči skladate!' Gioacchino Antomo Kossini. Ker je prišel na svet dne 29. februarja. je mogoče slavit; njegov jubilej samo ob prestopnih letih kar je nekoliko svoie-vrstna usoda Ross*ni ;p skladatelj nesmrtnega »Seviljskega brivra« ki so <ra pred dnevi dalj v Ljubljani v novi zasedbi in rezili Nadaljnje njegova ot>ere so:- »Ceneren-tola« »La razza ladra" in »Mosp in Egitto>-svoj poslednji uspeh pa je dosegel v open »Gudlermo TelU. ki »e jP uprizorila v pa-riski operi Rossini jp namreč več let vodtl italijansko opero v Panz„ jn je tudi umri na francoskih tleh v RupIIh pri Parizu dne H novembra tW Njegovo glasijo odliku-teio melodično bogastvo cpdpr humor in IramatiČnost Rossiniie opravičeno štejejo med najvpčjp mozike 19 stoletja in sloveči 'ranroski pisatelj Stpndhal fe bil eden nje-"»Hh nafbnli omro^ih ^astflee*
Pristopajte k Vodnikovi dražbi
Domače vesti
♦	Izpremembe v državni službi. Za sodnika r Novem mestu je imenovan Ferdinand Meršol, namestnik državnega pra>vd-cika t Novem mestu, Antotn Sporn, sodnik okrajnega sodišča v Cerknici pa je na lastno proAnjo premeščen k okrajnemu sodišču v Metliki
♦	Za reformo socljalnega zavarovanja delavcev in uslužbencev. Generalni ddrek-tor osrednjega urada za zavarovanje delavcev g Milan Glaser je v >Radni6ki za-štiti<, reviji, ki jo izdaja osrednji urad za zavarovanje delavcev, objavil članek o stanju zavarovanja delavcev ln uslužbencev. Ugotovil je, da tudii naše socijalno zavarovanje hudo občuti .posledice gospodarske krize v zadnjih dveh letih in naglasa, da še ni popolnoma zgrajen sistem našega delavskega zavarovanja in da dohodki zavarovanja ne ustrezajo potrebam. Pri nas je uveljavljeno samo zavarovanje za primer bolezni >n nesreče, manjka pa nam še zavarovanje za primer onemoglosti, starosti, smrti :n nezaposlemosti. Kak^r pisec navaja, je sedaj v ministrstvu za socijalno ■politiko že izdelan načrt novega zakona o socijaLiiem zavarovanju. Naše socijalno zavarovanje se vsekakor mora izpopolniti in upanje ui neopravičeno, da se bo to v najkrajšem času zgodilo.
♦ Okrožni urad za zavarovanje delavcev sporoča, da so po odredbi Osrednjega urada za zavarovanje delavcev y Zagrebu od 1. t. m. dalje zavarovanju zavezane tudi poročene postrežnice itn hišnice, toda le takrat, če je to njihov glavni posel, če za svoje delo zaslužijo nad 200 Din na mesec, vendar pa samo toliko časa, dokler njiliov soprog lima zaslužka zaradi brezposelnosti, bolezni, vodaščine itd. Urad poziva vse delodajalce, da prijavijo postrežnice in hišnice, ki izpolnjujejo gornje pogoje, v zavarovanje najkasneje do 8. t m.
Na vsestransko zahtevo še danes, a nepreklicno zadnjikrat!
»Sladko mi zapoj, dekle, lahko noč« Danes ob 4., pol 6, pol 8. in 9. uri.
Zvočni kino Ideal
♦	Jugtisloven&ka šola v Berlinu, ki je bila ustanovljena leta 1928. je te dn proslavila svojega patrona sv. Savo v prostorih Bismarcksale v Berlinu. Proslava je prav iepo uspela in obisk je bil odličen. Pogoščenih in obdarovanih je bilo nad 50 učencev Ln učenk. Slovesnosti se je udeležil tu di jugoslovenski poslanik g. Bahigdžič. Posestnike Je v našem in nemškem jeziku pozdravil član šolskega odbora g. Kos-ta So-ironijevič.
♦	JAD >Triglav< v Zagrebu Javljja, da bo vpisovanje na zagrebški univerza od 1. do 10. L m. za stare slušatelje, od 1. do 5. t. m. pa za novince. Naknadni vpis se dovoljuje samo z dovoljenjem akademskega senata do vštetega 20. aprila.
♦	izredni občni zbor društva drž. upravnih pisarniških uradnikov za dravsko banovino v Ljubljani bo 6. t m. ob pod 10. dopoldne v kletni dvorani hotela MikMČ v Kolodvorski ulici v Ljubljani z dnevnim redom: poročilo predsedstva in likvidacija društva, člani se vabijo, da se izrednega občnega zbora polr.oštevilno udeleže.
♦	Redni letni obšni zbor Zveze šoferjev dravske banovine bo v četrtek 3. marca ob 19.30 r gostilni Novak, Ljubljana, Rimska cesta 19. člani in stanovski tovariši se pozivajo, da se občnega zbora v čim večjem številu udeleže.
to je naslov sijajnega romana, ki je te dni izšel v založbi Tiskovne zadruge. — Komur je do resničnega užitka, naj postane čim prej naročnik zbirke »Mojstrov ln Sodobnikov«
♦	Avstrija je izročila begunca našim ob-lastvom. Od oddelka obmejne čete v Gornji Radgoni je novembra lani pobegnil v Avstrijo narednik Sreten Todorovič, ki ga je težila vest zaradi raznih nečednih manipulacij. Pri odde'kih, kjer je služboval si je izposojeval razne vsote, ki jih ni vračal. V Gornji Radgoni je kupoval drva in računov ni poravnal, nato pa je prodajal drva z izgovorom, da so za vojaštvo nesposobna, a inkasirani denar je pridržal zase Da se teši iz te zagate, je pobegnil v A v-6trijo. Vendar mu sreča ni bila mila. Po dokončani dolgotrajni preisnavi je bil pobegli Todorovič v ponedeljek 29. februarja ol avstrijskega orožništva v Radgoni Izročen gornjeradgonski orožniški postaji.
•	Tovarna Jos. Reich sprejema mehko in škrobljeno perilo v najlepšo izdelavo.
Vremensko poročilo
Meteorološkega zavoda v Ljubljani
Stenlkt: xa označbo kraja pomenijo: L čas opazovanja, 2. »tanje barometra, 2. temperatura. 4. relativna vlaga v %,
6.	»mer ln brzina vetra. 6. oblačno«! 1_10.
7.	vr»ta oadavia, g padavine v mm. — Temperatura: prve številke pomenijo najvišjo. dru&-e najnižjo temperaturo.
1. marca
Ljubljana 7, 775.6, —10.8, 74, BNE1, megla, —, —; Ljubljana 14., 773.8, _1.2, 75, SI, 3, —; Maribor 7, 774.8, —12.4, 70, W4, jasno, —; Zagreb 7, 775.3, —9.4, 94, W2, 4, —, —; Beograd 7. 772.6, _9.2, 95, mirno, megla, —, 0.2; Sarajevo 7, 776.1, —14.0, SO, SSE2, _, —, —; Skoplje 7, 775.9 —16.3, 92, mirno, jasno, —, —
Temperatura: Ljubljana —1,6, _11.6;
ob 14. —0.4, —0.8; Maribor —1.2, —17.0; Zagreb +1.0, —9.5; Beograd —0.1, —14.3; Sarajevo 0.0, —16.0; Skoplje +1.0, -47.SL
Iz Ljubljane
u— Za poveljnika policijske straže t
Ljubljani je imenovan dosedanji namestnik poveljnika g. Dragotin Gnil. Za nad'Zor-nika pripravnika pa je imenovan g. Obra-dovič. Za policijskega nadzornika policijskih agentov v Mariboru je imenovan g. Janko Goršič, doslej pri policijski upravi v Ljubljaui,
u— Predavanje dr. Krajača o Velebitu. Kakor srno že por-ocaM, priredi SPD v petek 4. t. m. predavanje o Velebitu. Ob tej prilika bo imelo članstvo društva in ostala naša javnost priliko spoznati kot predavatelja odličnega hrvatskega alpinista in izvrstnega poznavalca Velebita, bivšega ministra dr. Ivana Krajača, ki bo svoja izvajanja pojasnjeval s skioptičnimi slikami, izgotovljenimi po večini po njegovih lastnih posnetkih. Predavanje bo ob 20. v dvorani Delavske zbornice. Predprodaja nu-meriranih vstopnic bo od 3. t. m. dalje v pisarni SPD, Masarykova cesta 14.
u— Udruženje gledaliških igralcev v Ljubljani je imelo v nedeljo 28. febr. izTed-ni občni zbor, ki ga je otvori.1 predsednik g. Janko, ki se je z dobro utemeljenim govorom zahvalil za svoj položaj. Pri volitvah je bol izvoljen z vzklikom in soglasno nov odbor, ki je sestavljen takole: predsed nik Dr<\novec Lujo, podpredsednik Neffdt Anton, tajnik Jerman Ivan, blagajnik Men-ein -Ivan, odborniki: gg. Janko Vekoslav, Kreft Bratko, Zeleznik Rado. Ribič Avgust. V debato so posegli gg. prof. g-sst Kreft, ^evar, Plut, Simončič in drugi. Z daljšim govorom je novi predsednik g. Drenovem zaključil dobro obiskani in usoeli občn i zbor.
u— Spored koncerta učiteljskega pevskega zbora dravske banovine je sestavljen iz trea delov. Prvi del je posvečen srbski cerkveni glasbi in obsega 4 mešane ter dva ženska zbora. Rredvsem opozarjamo na Manojlovičev zbor »Ljudstvo moje, kaj sem ti storil«. Zbor je komponiran po narodnem motivu, ki ga poje narod na Veliki petek na Solti v Dalmaciji. Drugi zbor je znanega srbskega skladatelja Hrističa. Pisan je zopet v narodno-religioznem duhu in opeva srečanje Matere Božje s Sinom /pod križem Nato ima besedo Motaanjac. V mogočnih akordih opisuje krivice, ki jih je moral prestati od svojega ljudstva Odreše-aik. Zatem sledi Kjstičev zbor >Dugo se polje zeleni« in pa 2 ženska zbora Krsti C »Pod Jorgovanom« in Milojevič >Muha in komarac«. Pred prodaj a v Matični knjigarni. Sedeži po 40, 35, 30, 25, 20, 15. 12 in 10 Din.
u— Slovensko zdravniško društvo v Ljubljani priredi v DOtek 4. t. m. ob 18. v
predavalnici ženske bolnice znanstveni sestanek. Predaval bo san. polkovnik g. dr. Matej Justin o temi: delovanje vojnih plinov na človeški organizem in prva pomoč. Predavanje bodo pojasnjevale demonsti«-cije. Zaradi važnosti problema vabljeni vsi gg. kolegi.
u— Predavanje. V četrtek 3. L m. predava v Ženskem pokretu (šelenburgova ul. 7-II, doktorica Jenko-Groyer. Tema: Duševni vplivi na ginekološke simptome. Predavanje začne ob 18. Prisotnost odtoorni; obvezna. Vabimo pedagoške kroge in članice ljubljanskih ženskih društev. — Ženski pokret
u— Predavanje o zelenjadarstvu za železničarje in njihove svojce, ki se je vršilo dosedaj vsako sredo od 18. do 20. v glasbeni dvorana »Sloge< v Ljubljanskem dvom, bo odslej vsak petek od 20. do 21.
u— Občni zbor podporne zadruge policijskih nameščencev. Te dni so imeli policijski nameščenci in upokojenci v beli dvorani Uniona svoj prvi izredni občni zbor novo ustanovljene podporne zadruge, regj-strovane z omejeno zavezo in delokrogom v vsej dravski banovini. Udeležba nameščencev, aktivnih kot upokojenih je bila izredno velika, kar je pričalo, da se tudi policijski nameščenci zavedajo vzajemnih dolžnosti. Zborovanje je prvi dan vodil načelnik zadruge kontrolni nadzornik straže g. Počkar, naslednji dan pa podnačelnik kontrolni nadzornik g. Obreza Oba sta pojasnila navzočim članom pomen zadruge, ki je bila ustanovljena kot nekak nadomestek za likvidirano Društvo drž. policijskih nameščencev in upokojencev v Ljubljani. Po kratkem pojasnilu dela in izdelave zadružnih pravil, ki ga je podal tajnik g. Razboršes, se je akceptirala na predlog člana načelstva g. Benedičiča višina določene vp;smine. Končno je bilo izvoljeno novo načelstvo in nadzorstveni odbor, kil ima sedaj nalog, da iavede vse Siklepe občnega zbora
u— Občni zbor podružnice Kola Jugoslovanskih sester v štepanji vasi bo v nedeljo 6. t. m. ob 14. pri g. Novaku (Tavčai-jeva soba) v štepanji vasi. Vse članice ln prijatelja društva iskreno vabljeni!
u— J NAD Jadran. Jutri ob 20. se bo vršil člansk'1 sestanek, na katerem se bo razpravljajo o gradnji lastnega doma neuje na Gorenjskem in pa o event. izpopolnitvi društvenega programa
u— JAD »Triglav«. 10 članski sestanek bo drevi ob 20. v Kazini. Predaval bo g. dr. Zvvitter o individualnemu in Kolektivizmu (zaključno predavanje iz cikla sodobnih aktualnih problemov).
u— V društvu »Soča« predava v poboto o. t. m. v salonu pri »Levu« ob pel 21. pisatelj in zdravnik g. dr. Bogomir Magajna o povojnih kulturnih razmerah v P rim orju Za njim nastopi naš rojak Ciril Kosmač, ki bo recitiral o tužni Istri. Opozarjamo vse «Sočane>, Primorce sploh in naše prijatelje, da se udeležijo tega večera v obilnem številu. Vstop vsem prost.
u_ Oblastni odbor Rdečega križa v Ljubljani bo imel redno letno skupščino v nedeljo 13 L m. ob 10. v sejni dvorani mestnega magistrata z običajnim dnevnim redom
u_ Klub akvaristov v Ljubljani naznanja, da oo v četrtek 3. t m. ob pol 20. v Prešernovi sobi restavracije pri »Novem svetu« nt Gosposvetakl cesti redni občni zbor. člani to prijatelji kluba vljudno vabljeni
u— Pregled motornih vozil. Uprava policije v Ljubljani opozarja, da bo napovedani komisijski pregled avtobusov v Ljubljani, CelovšKa cesta 38 (garaža Trlump'a-Auto), 7. in S. t m. in ne 9. t m. kakor je bilo to pomotno objavljeno. Obenem bo komisija pregledovala 7. marca tudi avtomobile in motorna kolesa iz okolice, ki so vpisana pri sreskem načelstvu v Ljubljani, 8. L m pa tudi potniške (osebne) avtomo-
Brata EKSPOR1 Naglic ČEVLJEV
Žiri nad škoSjo Loko
Najtrpežnejši smučarski čevlji in gojzerice.
Zahtevajte cenike! Trgovci popust!
bile, ki so registrirani pri upravi policije v Ljubljani. V to svrho poziva uprava policije vse lastnike zgoraj navedenih motornih vozil, ki doslej še niso pripeljali teh vozil k preg'edu, naj jih sigurno pripeljejo, ker bo to poslednji redni pregled v letošnjem letu.
u— France Klemen izgnan. Znani vlomilec France Klemen, rojen 1885 v Zagonu pri Postojni, ki je svoj čas prizadejal našim varnostnim organom toliko preglavic, bil Končno prijet in pred ljubljansko poroto obsojen na 5 let težke ječe, je te dni svojo kazen odslužil. Zaprt je bil v kaznilnici v Mariboru i,n so ga zdaj oblasti za vedno izgnale i z nafe države.
Od opaznosti gripe, in-fluence in nalezljivih vratnih obolenj varujejo
Dobivajo se v vseh lekar nah. Cena malega zavojčka Din 8, velikega zavojčka Din 15.
u— Prijeta tatica. V nekem lokalu v mestu je bila včeraj aretirana 20 letna Pavla K., ki so jo policijski organi že dalje časa zaman iskali. Imenovana se je pred meseci dalje časa zadrževala v Ljubljani, kjer se je vdajala lahkoživemu življenju. Tako se je nekoč seznanila tudi z nekim posestnikom z dežele ter mu ponoči ukradla 2000 Din. Tatica je nato izginila, si nakupila za ukradeni denar obleke in se pojavila v mestu šele sedaj. Njono vose;«' pa je bilo kratko, kajti kmalu jo je m m postave spravil v zap&r.
SO Preporoda zaključi letošnje plesne vaje v soboto 5. t. m. s čajanko, ki bo ob 20. v Trgovskem domu ob ob'čajni vstopnini Ponovno opozarjamo, da bo le kotil jonska čebvorka. — Prihodnje predavanje v Preporodu bo v soboto, naslov bo še pravočasno objavljen.
u— Zaključni plesni večer Jenkove Vv le v Kazini bo jutri v četrtek. Sonny-Boy jazz.
Glasoviti naučni graSolog KARMAH
ostane v Ljubljani izključivo do 6. marca. Obiske sprejema od 9.— 12. in od 2. — 7. v hotelu SOČA, Sv. Petra cesta 5. 2632
Iz Maribora
a— Lep uspeh Rdečega križa v Studencih. Lani je obdaril za Miklavža 199 revnih šol. otrok deloma s celo obleko in čevlji, največ pa z blagom za obleko in perilom. Razen tega je daroval 28 ubožcem za božič živila in kurivo. Imel je blizu 20.000 Din dohodkov. Sodeloval je pri pomožni akciji za pasivne kraje in sedaj sodeluje pri pomožni akciji za pomoč brezposelnim v Studencih. To lepo karitativno delo mu je tudi pridobilo lep uspeh pri številu članstva, ki je lani narastlo od 61 na 126 rednih in od 12 na. 26 podpornih. Pri občnem zboru je bil izvoljen z malimi izprememba-mi zopet stari odbcr z g. županom Kalo-hom na čelu. Ga. Rantaša je nabrala pri udeležencih občnega zbora 220 Din za pomožno akcijo brezposelnim v Studencih.
a— Ljudska univerza. V petek ob 8. z»ve-čer bo nadaljevanje slovenskega cikla G. prof. dr. Jan žedivy iz Maribora predava o sedanjem stanju Slovanov in njih medsebojnem zbližiinju. V ponedeljek 7. t m. dr. Turna o zaapdnih JulijskLi Alpah in Predalpah, Projekcijske slike!
a— Drevi ob 20. pojs Glasbena Matica v unionski dvorani svetovno znano opero »Boris Godunov«. Ne zamudite te redke prilike.
a— Sokol Maribor II na Pobrežju ima
svojo odborovo sejo danes ob pol 19. pri bratu Renčelju. Pozivam društveno upra vo, da se seje polnoštevi.lno udeležil.
a— Bolniška pomožna blagajna samostojnih trgovcev v Mariboru je imela preteklo soboto 6. redni občni zbor. iz katerega je povzeti, da je štela ta institucija koncem leta 1931. 321 varovancev in. da je imela v lanski poslovni dobi 168.912 Din dohodkov in Izdatkov 149.813 Din. Za predsedn:-ka je bil ponovno izvoljen g. Vilko Weixl.
a— Kje bo stal delavski azil? Upravni odbor mestne občine je določil stavbišče za delavski azil na vogalu Marijine in Frančiškanske ulice, poleg občinske hiše.
a— Tujski promet. V mesecu februarju je bilo priglašenih pri tukajšnjem zgiaše-valnem uradu 1454 tujcev. Od teh je bilo 357 inozemcev, in sicer 148 oseb z Dunaja, 67 iz Gradca in 142 iz drugih inozemskih mest.
a— Ljudsko gibanje. V preteklem mesecu je bilo rojenih v Mariboru skupno 83 otrok, umrlo je 38 oseb, poročilo pa se je 33 parov.
a— Nezgoda 9Ietnega dečka. Včeraj popoldne Je doletela komaj 91etnega Oskarja Kurbusa huda nesreča. V Gozdni ulici je dečku na poledenelih tleh spodrsnilo, da
Med« unlv.
Dr. Tone Ravnikar
otvori 3. marca t. 1.
na Vidma ob Savi
(v hiši gospe Cetinove)
PRIVATNO ZDRAVNIŠKO ORDINACIJO.	2571
je padel tako nesrečno ln si zlomil desno nogo. Rešilni avto je prepeljal ponesrečenega dečka v bolnišnico.
Iz Celja
e— Upokojeno učitdjstvo Iz Celja in
okolice bo imelo svoj tovariški razgovor v 6oboto 5. t. m. ob 16. v gostilni »Pri mostu« na Bregu.
e— Pri nedeljski sokofcki župni smučarski tekmi pn Celjski koči sta se udeležila tekmovanja izven konkurence br. Franc Gerželj. član SokoLa v Skofji Loki, ki je dospel prvi na cilj in pa br. Ivan Malič. član Sokola v Kranju, ki je zasedel drugo mesto. To dvoje je pri obiavi poročila u tekmi v našem listu pomotoma izostalo.
e— Klub slovenskih kolesarjev v Celju bo imel svoj občni zbor v torek 8. t. B» ob 19. v prostorih hotela »Hubertusa«.
e— Tujsko-prometna statistika v februarju. V' preteklem mesecu je obiskalo Celje 632 tujcev, ki se dele po narodnosti na: 508 Jugoslovanov. 67 Avstrijcev. 22 Nemcev, 14 Cehoslovakov. po 7 Italijanov in Madžarov 3 Kitajci. 2 Rusa in po 1 Švicar in Rumun. Po poklicu 60 pa tujci bili: 255 trgovskih potnikov. I3y uradnikov, 106 obrtnikov, 26 delavcev, 1U odvetnikov. 5 zdravnikov, 4 dijaki in 3 indu-strijci. dočim je bilo 84 oseb brez poklica.
e— V celjski javni bolnici sta umrla: 29. p. m. 24 letna brezposelna de^vka Trika Čepinova iz Lok, občina Koprivnica pn Rajhenburgu. 1. t. m. pa 45 letni čevljar Anton Kodela iz Celja. Ljubljanska c. 10.
e— Kako naj bi se uredilo beračenje? Prejeli smo: V zadnjem času 6e je beračenje z ozirom na še vedno naraščajočo krizo bre/mejno razpaslo po vsem Celju. Najrazličnejši prosilci vseh starosti in 6lojev prihajajo dan na dan od jutra do večera k trgovcem, podjetnikom, obrtnikom, zasebnikom, kakor tudi v javne ln zasehne pisarne. Vsakdo je na ta način oviran pri delu, tako ua se skoro boji zjutraj sesti v pisarno. Umestno bi bilo, da bi celjska mestna občina izdaja enotne bloke po 10" listkov, glasečih se vsak na 0.50 Din. ki bi j'h prodajala podjetnikom in zasebnikom, da bi jih mesto gotovine darovali prosilcem. S temi listki bi se potem zglaševali obdarovanci pri mestni občini, ki bi j'm izplačala zadevni znesek. Tako bi se obenem dalo tudi izključiti od zlorab dobro-tvornosti razne izkoriščevalce javne dobro tljivosti.
e— Izgubljen je bil včeraj ponotdne od Glavnega trga do Man.tlove slaščičarne v Goisposki ulici zlat pokrovček ženske z*-pestne u-re s steklom. Pošten najditelj nai ge odda v naši podružnici.
e— Mestni kino bo predvajal drevi prvič na novi svetlobno-zvočni aparaturi p'a-ninski f» m iz svetovne vojne »Gore v plamenu«. Pričetek ob po' A.
Iz škofjs Loke
šl— Ustanovni občni zbor podružnice Sadjarskega in vrtnarskega društva v Škofji Loki je otvoril v nedeljo v mestni posvetovalnici g. Avgust Sušni k. Pomen podružnice in pravila je objasnil šolski upravitelj g. Jakob Rojic, nakar je imci zelo zanimivo predavanje delegat centrale g. Andrej Skulj. Gospodarske razmere narekujejo, da dvignemo naše sadovnjake, ki nam bodo nov vir vsakoletnih dohodkov. Prvi odbor je naslednji: predsednik Franc Kaian s Suhe. podpredsednik Dernovšek Janez z Reteč, tajnik Jakob Rojic, blagajnik Mikuž Maley, oba iz Škofje Loke, m odborniki Langerholc, Hafner, Sink in Hartman. Letna članarina 25 Din. Podružnica bo prirejala po okolici sadjarska predavanja.
Z Jesenic
8— Redni občni zfcor jeseniške podružnice SPD se je vršil ob lepi udeležbi članstva v sredo zvečer v prostorih tovarniške restavracije na Savi. Načelnik podružnice Ivan Šetinc je ugotovil sklepčnost, po-zdra-vil prisotne ter poročal o važnejših zadevah podružnice v minilem poslovnem letu. Iz poročil funkcionarjev je razvidno, da znaša premoženje podružnice 51 300 Din ter da je med letom izstopilo 163, čemur sta glavna vzroka ukinjenje polovične vožnje na železnicah in splošna gospodar-SKa kriza. Zelo živanna debata se je razvila o izprameinbi pravil osrednjega društva v Ljubljani in o zadevi Kadilnikove koče na Golici, ki jo hoče vodstvo podruž-ncie dobiti v svojo upravo.
Iz Irhovelj
t— Izgubljeno. V soboto je bila izgubljena od stare bolnice do rudniškega konsu-ma li6tnica z večjo vsoto denarja, raznimi listinami in fotografijami. Pošten najditelj naj jo odda proti nagradi v občinski pisarni v Trbovljah.
Iz Novega mesta
n— \aše učiteljsko zborovanje. V osnovni šoli v Novem mestu se je zbralo v soboto vse uo teljstvo sreskega učiteljskega društva k svojemu rednemu zboru. Obisk je bil še precej lep. Zborovanje, ki ga je vodil predsednik g. Menard Vilko, je poteklo v najlepšem redu. Poleg situacijskega poročila, tičočega se organizacijskih zadev je bil na programu tudi telovadni nastop učit. g. M a rt na Šlibarja iz Toplic, ki je v telovadnici podal z otroki II. razreda učno sLiko nove otroške telovadbe, kateri je z zanimanjem sledilo vse učiteljstvo. Zelo obširen je bil razgovor o zbiranju snovi iiz narodno kulturnega, gospodarskega in domoznanskega milj a; a n.išcga sreza, kar bo v najk.rajie.rn času že dozorelo do vidnh usp-bov. Društvo sc je spomnilo tudi pokojnega učitelja in pisatelja Janka Lebana ter nabralo namesto venca na njegov« krsto lepo vsoto za Učiteljski do.m. Popoldne pa se je v lepem številu udeležilo njegovega pogreba, kjer se je ob grobu posJovil z lepimi besedami predsednik g. Menard.
Iz S!«vei?t??radca
sg— Rdeči križ začne akcijo za nabiranje novih članov. Dolžnost dobrih držav-ljnov je, da pristopijo k temu karitativ-nemu društvu.
sg— Avtobus namesto ukinjenih vlakov. Glede na ukinjenje jutranjega in večernega vlaka je začel na progi Slovenjgradec— Dravograd obratovati nov avtobus z na-s'ednjim voznim redom: odhod iz Slovenj-gradca izpred Sulerjevega hotela ob 5.15 zjutraj in odhod iz Dravograda izpred Komarjevega hotela oh 20.25
sg— Kronika nesreč. Siler Ivan, posestnikov sin iz Remšnika se je pri cepljenju drv vsekal v desno roko in ai jo huje poškodoval. Brežar Filip Žagar iz Mislinja. je podel po fitonnicah tako nesrečno, da si je zlomil več reber in obenem dobil hujše poškodbe na hrbtu. Oba poškodovanca se zdravita v tukajšnji bolnici.
[Qaver)
Kadar otroci kašlfajo
dajte jim
KRESIVAL,
ima dober okus in hitro ozdravi. Odobreno od Ministrstva socijalne politike in narodnega zdravja S. štev. 1433, 6. H. 1032.
Iz Lfntonsera
1}— Glasbeno društvo je imelo preteklo nedeljo s^oj 10. redni občni zbor. Iz poro-6il funscijonarjev je bilo razvidno živahno delovanje društva v pcetexlem poslovnem letu. Društvo vodi glasbeno šolo, kjer se uči 38 učencev gosli in klavirja. Mladinski zbor šteje 60 pevcev, godha na pihala 17 članov in godba na lok 13 članov. Pri volitvah je bil izvoljen .po večini stari odhor s predsednikom g. šolskim nadzornikom Karbašem in kapelnikom g. Zacherlom na čelu. Ker je poieti ob času sokotekih nastopov in prireditev razjiin društev godba na pihala vsako nedeljo zapos'ena, mnogokrat tudi izven sreza, vahinio vsa društva, ki žele sodelovanja naše godbe, da se javijo pravočasno. Godba rada sodeluje v prvi vrsti pri domač:h prireditvah, le p;a-vočasno se je treba priglasiti. Mladinski zbor pod vodsivom profesorice g. Minke Zacherlove iz Maribora priredi 13. marca LevstiKovo proslavo; glasbena šola pa nastopi v ma.'u z oh:<r,a.'no javno produkcijo.
EN
Kino Ljubllssshi dvor |
Telefon 2730	n
Henny Porten
v prekrasnem filmu
Materinska ljubezen
Ob 4., pol 8. in 9. zvečer Cena 4 in 6 Din.
Iz Gorsife Radgone
gr— Reorganizacija gasilnega družtva. V
n ode! jo 28. februarja se je vršil v šoli 50. občni zbor gasilnega društva. Obisk je bil rekorden. Zbor je vodil g. Križanec Mihael. Društvo zadnja leta ni beležilo nika-kega napredka. Po navodilu sreskega načelstva v Ljutomeru je začela akcijo za reorganizacijo društva trška občinska uprava. Namestiuk župana g. Lančič je na >.bo-ru poročal, da je občinska uprave sklenila dati društvu na razpolago skladiščni prostor pri občinski hiši, tako da bo motorna brizgalna z avtomobilom vred v bodoč« v zimski dobi shranjena v centru trga ui leže dostopna kakor pa v oddaljenem Gasilskem domu. Izvoljen je bil novi odbor z načelnikom g. Hrasfljem Josipom, trgovcem in posestnikom. Imena novoizvoljenih odbornikov so nam jamstvo bodočega smotrenega delovanja.
gr— Obrtna zadruga oblačilnih strok za skupne zbornice. V nedeljo se je vtršii redna občni zbor Obrtne zadruge oblačilne stroke. Zboru je p:ed.sedovaI načelnik gospod Jančar Franc. Iz njegovega poročila sJedi, da šteje zadruga 12) članov, med temi 18 krojačev, 48 šivilj in 54 krojačev. Med letom je bilo oproščenih 24. pomočniško preizkušnjo je nnpravlilo 22, vajencev je bilo prijavljen/'h 15, prijavljenih obrti 12, odiložen.ih obrti 30. Zadruga je priredila tudi tri prikrojevalne tečaje: za čevljarje, krojače in šdvlilje. Pri slučajnostih se je vnela živahna debata glede vprašanja skupnih in ločenih zbornic. V daljšem govora je zastopnik Zbornice za TOI obrazložili sistem zbornic in nov obrtniški zakon, ki stopi v veljavo 1. aprila letos. Zbor se je soglasno izjavil za skupne gospodarske zbornice s samostojnimi odseki.
gr— Popravek. V dopisu, objav^feneru v nedeljski številki »Jutra« pod naslovom »Velik primanjkljaj...« je tiskarski škrat vrinil neljubo pomoto. Namesto »na ivanj-kovski pogodbeni pošti« ce mora glasiti pravilno »... na pogodbeni pošti v Ivanj-cih pri Gornji Radgoni«.
DOŠLI prvovrstni NOVI ARTTSTI!
GODBA pianista Ledofskega, mednarodnega rekorderja.
IZBRAN PROGRAM! — PLES DO JUTRA!
CENE SOLIDNE!
2629	ODPRTO DO JUTRA!
Iz PreRmurja
pm— Pos!ar.ec Benko med narodom.
Dne 28. februarja je narodni poslanec g. Benko obiskal krajevno organizacijo JRKD v Predanovoih. Na sestanku 60 bili prisotni tudi gasilci. G. poslanec je poročal o parlamentarnem delu, o političnem položaju in se dotaknil vseh perečih lokanih vprašanj. Debata, ki je njegovemu izvajanju sledila, je bila nad vse živahna. Istega dne je poslanec g. Benko obiskal tudi krajevno organizacijo JRKD v Brezovicah, kjer je bila udeležba ogromna.
pm— Ustanovitev krajevne organizacij« JRKD v Strukovcih se je vršila 2S. februarja ob veliki udeležbi občanov iz občin Strukovcev in Pužovcev. Od sreske organizacije je bil prisoten predsednik notar g. Koder, ki je obrazložil program snujoče se stranke. Vpisalo se je okrog 120 članov, ker je za tamkajšnje razmere res izTedno. V odbor so bil izvoljeni gg.: za predsednika Bako Karel, šoslski upravitelj iz Strukovcev: za podpredsednika Šavel Aleksander, župan iz Pužovcev; za tajnika Šiftar Favel iz Pužovcev; za blagajnika Šiftar Aleksander iz Strukovcev H koncu zborovanja je prišel narodni poslanec g. Benko. ki so ga prisotni prisrčno pozdravljali.
pm— Društveno gibanje v Mačkovcih.
S prihodom šolskega upravitelja g riima Aleksandra se je začelo v Mačkovcih razvijati društveno življenje Od početka me«eca januarja do konca februarja so se v Mačkovcih ustanovile kar tri organizacije: gasilno društvo, sokolska četa in krajevna organizacij« JRKD.

BE^^aesi
1. MAJA 1932 je oni veliki dan
VI
ŽREBANJA
TEDRALE v Beogradu
Zaradi velikega povpraševanja bodo srečke kmalu p?4)olnoina razprodane. Ne čakajte torej do zadnjega trenutka, ker s teas zamudite največjo priliko za Vašo srečo!
DOBITKI:
Dvakrat Din 2,300.000.— Dvakrat Din 500.000.— Desetkrat Din 100.000.— Stokrat Din 10.000.—
Glavni dobitek: Din §,

Cene srečk:
Dvojna srečka Din 200.—
1/1__ l/2_
100.— 50.—
_ l/4_ 25.—
Srečke prodajajo:
Vsi župni uradi, kolektore, denarni zavodi, cerkvene in dobrodelne
ustanove Ltd.
Glavna uprava: BEOGRAD Ulica Jovana Ristica 20.
Prodajna podružnica: ZAGREB, Tvrtkova ulica 5
Nikaka igra na kola (razrede)! —
— Enkratna vloga!
Seja celjskega mestnega občinskega sveta
Po trimesečnem odmoru se je te dni zopet vršila redna seja mestnega občinskega sveta. Župan je poročal o izvolitvi občinskega odbornika g. Ivana Prekorška za poslanca celjskega sreza in mu je k izvolitvi čestital z željo, da bi se udejstvoval tudi v Beogradu v korist našega ljudstva s tako ljubeznijo in požrtvovalnostjo, kakor to dela v celjskem občinskem svetu Z od-Vokom banske unrave so brli razrešeni svo-rih mest dosedanji občinski svetniki gg. prof. Cestnik, dr. Voršič. Janič in Kob-niec ter Jernei Golčer, ki pa je sam zaprosi! za razrešitev, ker stanuje že nad 'e<-o dni v okoliški občini Župan se jim je rt>-"hvalil za njihovo udejstvovane v prid ob ■čine in občanov. Nato je pozdravi-! novo imenovanega podžupapa g. Ivana Ravnikarja, ki se je že dosedaj marljivo udejstvoval v občinskem svetu, in pa ostale nove občinske svetnike 5g. Rudolfa Stermec-kejja, Franca Lukasa, Karla Loibneria, Albina Marčiča in Štefana Feranta ter jih pozval k sodelovanju v vodstvu celjske občinske uprave. S'.edi'!a je prisega.
V vprašanju redukcije Savinje je naijno potrebno, da se do Levca izvršene regularne naprave na obeh bregovih popravijo in redno vzdržujejo, ker bi se sicer obstoječe stanje še poslabšalo. Nižje pa je treba pričeti z regulacijo vsaj od Tremerja proti Celju. V letošnjem državnem proračunu so bSle izvršene velike redukcije izdatkov, številne zlasti v resoru prosvetnega ministrstva. V redukcijskem načrtu je tudi celjska dekliška meščanska šok, ki izkazuje v svojih statistikah najboljše uspehe, obiskuje pa jo 215 učenk ne le iz mesta ini okolice, temveč vr. vsega celjskega in tudii drugih okrajev. Za ohranitev te šole je bila sestavljena obširnejša resolucija ter odposlana prosvetnemu ministru, cr-gnwnskemu ministru g. dr. K ramenu in narodnemu poslancu g. Prekoršku. Za ohranitev šole je še nastopil obč. svetnik in
GLEDALIŠČE
LJUBLJANSKA DRAMA
Za?p*pk ob 28
Sreda. 1.: Zdravnik na razpotju. D četrtek. S.: Nekdo E 7'etek. 4.: Zaprlo (generalka). Sobotn. o. ob lo.: Vest. Dijaška predelava po globoko znižanih cenah. I/.vzen ■ -Ob 20: Jubilej. Premijera
LJUBUANSKA OPERA Zaf-tek ob 20.
S'retla. 2.: Lutza, B.
četrtek: Medea, Maska rdeče smrti, Dandii«
v vicah. C. Petek, 4.: Vijolica, z Montmartra. A, Sotota, 5.: Seviljski brivec. D.
Ljnl>Ijanska drama ponovi drevi Sha"wovn dramo »Zdravnik na razpotju«. — Cesar Tvan bo kreiral uloso slavnostnega aranžer-ia Vukeliea v novi komediji, ki jo priprav lja drama. Avtor Momčilo Miloševič. ki je obdelal motiv slavljenja obletnice služb? nn 7»k> spreten, zabaven, a svojevrsten način, imenuje komedijo -»Jubilej«. Komad je bil doslej uprizorjen v Beogradu in Zagrebu z odi i Pni m uspehom. V komediji je zaposlen velik del dramskega osebja. Premijera bo v soboto 5. t. m. Kakor smo informirani, bo premijeri prisostvoval avtor sani. Komed:;o rožira profesor Šest. __ V eoboto 5. t. m. popoldne ob 15. s? uprizori v dramskem gledališču kot dijaška predstava po globo':o znižanih dramskih cenah Rosta«dova drama >Yest<, na kar prav posebno opozarjamo.
V ljubljanski operi bodo imeli drevi abo-nenti reda B predstavo »Luize«. V tiloji očeta nastopi Josip Križaj. Naslovno ulovzo bo pela Gjunjen.eva. glavno tenorsko partijo Gostič. — Abonenti reda C pa bodo imeli svejo predstave v četrtek 3. t. m., in sicer Osterčeve enod-ejanke »Medea«. »Maska rdeče smrti« in »Dandin v vicah«. — Gdč. Erika Druzovičeva bo gostovala poniv-ro v naši operi v petek 4. t. m. v opereti »Vijolica z Montmartra«.
Mariborsko gledališč«
Začetek ob 20. Sreda. 2.: Znnrto.
Četrtek. 3.: Radikalna kura. A. Znižane
cene. Gostovanje g. Jo3. Daneša. Tetek. 4.: Zaprto.
Sobota. 5.: Trije vaški svetniki. C. Premijera.
Jmtri gostuje priliublieni komik ljubljanske drame e. Josip Daneš. Nastopil bo kot Ožbalt Bombek v Doboviškovi burki s petjem ^Radikalna kura«. Veljajo znižane cene. — Prihodnja dramska premijera bo v soboto, 5. t. m. Uprizori se izredno zabavna veseloigra »Triie vaški svetniki«. Režira J. Kovič. sodelujejo ge. in 2dč. Zakrajškova. Dragutinovičeva. Savir.ova. Kraljeva. Starčeva, Tovornikov* fn gg. P Kovič. J. Kovič, Vlarastovič, Tovoroik, Furijan, Tomašid in Rasberger.
.šol. upravitelj g. Voglar, ki je dokazoval, da je meščanska šola le n©ločeno nadaljevanje in višja stopnja osnovne šole in je njen obstoj nujno potreben. Obč. svet. ravnatelj g. Brinar je poudaril, da nudi meščanska šola učenkam pretežen del splošne narodne vzgoje.
Občinski svet se je soglasno pridružil resoluciji celjskega Gremija trgovcev proti ukinitvi obeh dopoldanskih osebnih vlakov proti Mariboru in Ljubljani. Zopetna uvedba obeh vlakov je več kot opravičeno in nujno potrebna. Občinski proračun še vedno ni potrjen, dasi ga je banska uprava že davno poslala v Beograd finančnemu ministrstvu s priporočilom za odobritev. Pričakuje pa se skorajšnja odobritev. Isto-tako še banska uprava ni potrdila mestnega vodovodnega reda in pa klavni šikih ter mesoeglednih pristojbin.
Nato je poročal finančni referent g. dr. Vrečko. Za izdelavo detajlnih načrtov za regulacijo Sivnnje v Celiu je občina že izplačala 220.00;) Din in so načrti skoro do-gotovljeni. Zdaij pa zahteva ministrstvo še detajlne načrte za vse pritoke Savinje v celjski kotlini, za kar je potrebnih nadalj-njiih 50.000 D"'n. Pozvana bo tudi okoliška občina, da prispeva k tem stroškom, ker tečejo pritoki večinoma po njenem ozemlju. Na nedavni seji začasnega gradbenega odb^vra za regulacijo Savinje je bilo ugotovljeno. d« bi znašali vsi stroški za njeno izvedbo 26,500.000 Din, od katerih bi odpadllo na samo prestavitev struge na mesto sedanje železniške proge ob Bregu 13.950.000 Din. Regulacija more biti dobro izvršena le na ta način s preložitvijo železnice pod Stari grad, kjer zdaj teče Savinja. Talino vodo imamo z d« j v Celju komaj 80 cm pod zemljo m so ob povodnjih vse kleti v mestu polne vode. Pri tem pa je pričakovati izdatno podporo od železniškega ministrstva, ker bosi a odpadla dosedanja d'va velika mosta, ki bi morala biti itak k,mailu izmenjan-a z novimi konstrukcijam1'. kar pomeni prihranek najmanj 10,000000 Din.
Šestim prosilcem je bila znižana mestna veselična davščina, dalje je bil odobren končni; obračun za novi mfrcHstrntni dvoriščni trakt v znesku 1,010.509 D'm. Mestna občina ima nad .Pečovnikom in na Tov-stu svoie lovišče, ki meri le nekaj ni d 197 hektarje v. Po določbi nrivega lovskega zakona pa mora obsegata vs^ko samo-lastno lovišče naijimanj 2f)f) ha. Finančno-gospodar-kii odsek je b;1 nooblo.ščen. da dokupi potrebne 3 ha gazda, če bi se pa našlo po ugodni ceni mogoče v nakup celo posestvo, nnj se odsek zanj neobvezno pogodi, o deftnitivnem nakupu pa bo odločal plenarni občinskega sveti. Ker še ni odobren letošnji proračun, si bo tvoraN občina zopet pomagati s provizorijen in bo takoj vložila na bansko upravo prošnjo, da bo smela pobirati na.khide, dok'a-de. davščine in pristojbine v »ti izmeri, kakor lani. Ker je odpravljena 1-etos občinska zdravstvena doklada, se bo proračunski primanjkljaj zviš-l za okrog 1^0 tisoč Din. Za 25.000 D'n bo nrimsrno dvignjena državna cesta med Glazijo in Na-rč>dnim domom. V cilju štedenii bo magistrat odpovedal eno rd 3 swjih telefonskih številk. Primanjkljaj v lanskem obračunu bo znaten, ke>- bo r>o rodatk^h davčne unrave nemogoče izterjati 1.V.OOO do 200.000 Din občinskih davkov /a preteklo leto. Odiklonjene so bile z-ura d; slabih finančnih razmer prošnje motnih delavcev za izpkč:!o obča j ne vsak"'etnc b'ričn.iee n prošnja istih ter občinskih ".radnikov in uslužbencev za odpis kuluka, kar bi izne-slo 8000 Din.
Poročilo gospoda-sikega odseka je podal g. prof. Mravljak. Ker i" b'la dosilej mestna policija br^z samokresov :n co se že ponovno pripetili primeri, da je b:la napadena in se samo s pen d reki ni m otla zadostno braniti, je bbč;n^-i cvet odobril nabavo 24 samokresov belgijskega s"ste>ma kaMbra 7.65 mm, ki bodo stali oVr^tf 15 tisoč Din. Predstojnik mecfn^ p'>1ic:ie ie s črtanjem dveh r!er*otreb~i'*» sitražriiVov >n nabav-o le res nujno potrebne obleke prihranil v zadevni nos ta vk i inecHi obHni okrog 55.000 D-"m Iz te«a prihranka bo mo-
goče izplačati
pc
'•'iski.m agentom in slu-
gi mosecno no 15<> D'n ^-sak^rmi kot pavšal za oblsko. Odklonjena je bila prošnja Vodovodne za diru ge v Zavodni za odstooitev nekega mestnega vodnjaka, ker «e bo iz njega napeljala voda na nokonališče. \:sa prosta stanovanja v mestnih hišah se bodo v bodoče, oddaniinotrebrvjš^m mestnim st-ažnr'lkom. Bivši stražniki bodo mora.li svoia stanovanja v mestnih hišah v d^gilednem času izprazniti. Iz premoženja mestne elektrarne bo izplačanih 5000 H:n za opremo ene s^h" v novem hotelu Saviniske oodnižnicf S^D v Logarski dolini-'. Odobreno ie bilo dopolnilno kritje za vodnjak, ki je bil nnstavlien za ogromen znesek 22.650 Drn pred cclisk.im koiodvo-rrm. Vrhu ^tega na ie ta javni vodnjak prava arhitektonska nemnžnost in Celju ne bo delal nred tujci posebne časti Nadaljevanje seje bo v petek 4. t. m. ob 18 Na dnevnem redu so poročna ostalih odsekov jo nadomestile volitve v odsefca.
špouarstvo
Načrt nove Is k taksnemia zakonu
ii.
Odobrenja za dela^ice
Znatno se ima razširiti tudi tar. št. 93., ki v novelirani obliki obsega takse za vsa odobrenja za zgraditev delavnic v 3mislu S 105 in naslednjih S§ obrtnega zakona. Za odobrenja za delavnice, ki niso industrijskega značaja, se plača: za delavnice brez pogonske sile 50 Din, za kinematografe 200 Din. za delavnice za izdelavo orožja 200 Din itd. Enako se razširi tudi tar. št. 94., ki obsega takse za prijavo poslovalnic, prcdajalnic in birojev.
Potrdila in izpričevala
Tar. št. 95. vsebuje takse za potrdila in izpričevala. Taksa za pismeno potrdilo uaruženja (gremija) ali okrožnega odbora (zadruge) o predloženi prijavi za polaganje izpita znaša 5 Din, za izpričevalo o pomočniškem izpitu 10 Din, za izpričevalo o mojstrskem izpitu pa 30 Din, o izpitu za strojnika pri parnih strojih 100 Din. Taksa za izpričevalo o izpitu za kurjača znaša 50 Din, o izpitu za elektrostrojnika 100 Din, o izpitu za kinooperaterja 200 Din. o izpitu za stavbenika 200 Din, za zidarskega mojstra 50 Din, za elektrotehnika 100 Din. za elektroinstalaterja 50 Din in za vozača motornih vozil 100 Din.
Nadalje znaša po tarifni številki 96. taksa za dovoljenje ba"_i za ambulantno poslovanje potujočih kinematografov 100 Din, za pooblastilo za postavitev avtomatov po ulicah 500 Din, za potrdilo o trajanju učne debe 20 Din, za dovoljenje bana za sejme 200 Din in za tržne dneve 100 dinarjev.
Takse in zabavne prireditve
Tarifna postavka 99-a, ki vsebuje takse za zabavne prireditve se spremeni in v celoti novelira. Za gledališča, umetniške koncerte, gledališke predstave prosvetnih društev in dirke jahalnih društev za pospeševanje konjereje in za javne vežbe in tekme športnih društev se plača 10 odstotkov od vrednosti prodanih vstopnic. Odmera je ostala nespremenjena k&Kor doslej, le obseg te nižje takse je razširjen na gledališke predstave prosvetnih društev ter na javne vežbe in tekme športnih društev. Po novi stilizaciji se ta taksa plača tudi za koncerte in zabave, ki jih prirejajo prostovoljna gasilna društva, ki se sama vzdržujejo, kadar gre za prireditve izključno za nabavo potrebnih predmetov za gašenje in za pomoč v gasilski službi poškodovanim članom.
Za bioskope, zabave, cirkuse, akrobatske, atletske, čarodejske, spirilistične predstave, panoptike, menežarije, razne druge razstave, panorame, fotoplastlke in splošno za vse vstopnice k prireditvam, kjer se ljudje zbirajo zaradi zabil ve in razvedrila, sc plača taksa 20 odstotkov od vrednosti prodanih vstopnic. Ta taksa se plača tudi na vstopnice, kjer znaša sicer redna taksa ie 10 odstotkov, ako je prireditev s plesno veselico, razen prireditev požarnih bramb. Pri predstavah, kjer se poleg vstopnice ali namesto vstopnice pobirajo prostovoljni prispevki, se mora od skupnega zneska prostovoljnih prispevkov plačati 10 ali 20 odstotna taksa po značaju prireditve. Prireditelji morajo voditi točen seznam vseh prispevkov. Dostavek dosedanjega taksnega zakona, po katerem s t prireditelji, ki ne bi vodili seznama ali bi ga vodili netočno kaznujejo od 500 do 2000 Din, je črtana, če se plačujejo »vstopi« v povprečnem znesku v obliki vpisnine v klub, v društvo, v dražbo ali v obliki sezonske karte, ab^maja za določeno število vstopov ali v določeno časovno dobo, se taksa pobere procentualno na podlagi skupno vplačane vsote. Pi^fr.e šole, ki so kot take protokolirane in plačujejo neposredni davek, ne plačajc te takse ua članarino, od-nosno šolnino učencev, vendar pa morajo po tej tarifni številki plačati polno takso, če prirejajo zabave, plesne venčke in slič-ne prireditve. V ostalih primerih, če je vstop dovoljen brez vstopnice (vstop prost) in se v lokalu prodajajo pijače in jedila ter se ljudje zbiralo zaradi zabave, plesa in razvedrila poslušajoč petje, godbo radijskih aparatov, glasbene avtomate ali gledajoč Moskop itd. se taksa določi pavšalno za en dan. To takso je dolžan plačati v naprej lastnik podjetja. Plačilu te takae so zavezani tudi ponočni obrati — javni tolerirani obrati. Višina pavšali-rane takse se odredi v razmerju vsot. ki se povprečno poberejo na račun te takse od vstopnic sličnih lokalov v dotičnem kraju.
Bari, kabareti, varijetejl In nočne kavarne, kjer profesionalni 8rtisti Izvajajo svoje produkcijske plese, balete In sllčno in vse ostale podobne naprave ,plačajo kot takso 20 odstotkov od celokupnih kosma.
tih dohodkov v lokalu, ne glede na to ali je vstop dovoljen proti vstopnini ali ne. Kot bruto dohodek se smatrajo tudi vsote, pobrane za vstopnine, programe, garderobo, za pijačo, jedila In vse drage usluge. Kot podlaga za izračunanje teh bruto dohodkov služi približna velikost lokala, število sedežev .trajanje prireditve, približen konsum in cena jedil in pijač, dohodki od garderobe (ne glede na to, kdo jo drži), vrednost vstopnic itd. Ta bruto dohodek se odredi pavšalno na en dan. Določba dosedanjega zakona, po katerem morajo lastniki barov, kabaretov itd. voditi sodno potrjene knjige, v katere morajo dnevno 'vpisovati celokupne kosmate dohodke je črtana, prav tako kakor tudi kazenska določba za neresnično ali netočno vpisovanje dohodkov in določba o dolžnosti, da lastnik dovoli vpogled v knjige zaradi kontrole. Registriranje dohodkov po novem načinu pobiranja ni potrebna, ker se taksa določa pavšalno.
Oprostitve.
Izjemoma se taksa iz te tadfne številke ne pobira: za predavanja in razstave, ki služijo v poučne, prosvetne in gospodarske svrhe. za zabave na vaških slavno6tih, cerkvenih slovesnostih, narodnih svečanostih, če se prireja v za to določenih kraj:h; za cerkvene koncerte v cerkvah, javne vežbe sokolskih društev in koncerte domačih pevskih društev, če se prirejajo brez plesov; na vstopnice v državne banovinske in občinske muzeje; za prireditev društva Rdečega križa v dneh, ki so odrejeni za zbiranje prispevkov: za državna in banovinska narodna gledališča in za gledališke predstave vaških čitalnic (kadar se gledališča oddajajo v najem za prireditve drugih ustanov, je treba p»'ačati takso).
Pri prireditvah z vstopnicami se morajo, kadar je treba plačati takso, uporabljati samo vstopnice državne izdaje, ki jih bo izdalo finančno ministrstvo, oddelek za da\ke. Ta določba je na novo vnesena v taksni zakon.
Vsak prireditelj je dolžan prijaviti pristojnemu oblastvu svojo prireditev, pri čemer more predložiti potrebno dovoljenje.
Na prireditvah, za katere je predpisana vstopnina, sinejo biti navzoče samo one osebe, ki imajo predpisano vstopnico. V svr-ho kontrole so posetniki zabave dolžni hraniti vstopnice do konca zabave in jih na zahtevo oblastev pokazati. Prireditelji si morajo vstopnice preskrbeti vsaj 24 ur pred prireditvijo. Lastnik lokalov, v katerih se prireditev vrši, je odgovoren za takso solidarno s prirediteljem, ako dopusti, da se prireditev vrši brez prijave.
Kazenske določbe
Prireditelji, ki v odrejenem roku ne prijavijo svojih prireditev ali ki ne predložijo seznamov o prostovoljnih prispevkih, ali ne obveščajo finančnega oblastva o vpisanih članih, se kaznujejo z globo od 500 do 1000 Din. Prireditelji, ki v odrejenem roku ne pfarajo odmerjene takse, morajo poleg redne takse plačati še 50 odst. za kazen. Prireditelj, ki kontrolnim finančnim organom onemogoči pristop v lokal, v poslopje ali v krai. kjer se prireditev vrši, se kaznuje s 500 do 2000 Din. Posetniki, ki onemogočajo organom kontrolo, se kaznujejo s 100 do 200 Din. Če se vrši kaka prireditev brez predhodne prijave, če se najdejo v lokalu posetniki brez predpisane vstopnice, ali 6e nahajajo na draljin mestih od onih. za katere veljajo vstopnice, ako se vstopnice prodajajo po višji ceni nego je natisnjena na vstopnici, če ee prodajo vstopnice državne izdaje brez datuma prireditve, tedaj se kaznuje odgovorna oseba (prireditelj) z 2- do lOkratnim zneskom redne takse. Če 6e prireditev vrši brez predpisanih vstopnic, se smatra, da so vsa mesta v lokalu iazprodana in se na podlagi tega odmeri redna taksa in kazen. Odloke o odmeri takse na podlagi te tarifne številke in o višini kazni izdajajo davčne uprave, pri čemer ie možna pritožba na finančno direkcijo v roku petih dni. Odloke o odmeri takse za bare. kabareje in slično izdaja finančna direkcija.
Povračilo takse.
Taksa se povrne za vse nerazprodane vstopnice odnosno pri pavšalnih taksah za one dni, ko se prireditve niso mogle vrSiti. Pri povračilu za nerazprodane vstopnice se ne more vrniti pristojbina za vstopnice same odnosno za tiskanje vstopnic Prošnja za povračilo takse se predlaga v roku petih dni. Uradniki, ki vršijo revizijo zaradi pravilnega izvajanja predpisov te tarifne Številke, imajo pravico na povračilo z« nočno službo ki jo odredi odde'ek za davke. Na račun toga povračra z« nočno službo 6e poieg rednih tak« po tarifni številki 99/a in 99 jb pobere ie 5 odst. za kontrolno
takso. Občinske takse na vstopnice se maksimirajo in ne smejo biti večje od 50 odstotkov državne takse, ostale samoupravne takse pa ne smejo biti veeje od 40 odst. državne takse. Za izvajanje predpisov te tarifne številke se poobašča finančni minister, da izda poseben pravilnik.
Ponovno skrčenje zunanje trgovine v januarju
Po najnovejših podatkih generalne direkcije carin je naš izvoz v januarju nadalje hudo nazadoval; znašal je po količini 187.521 ton nasproti 254.749 in 422.180 tonam v januarju 1931 in 1930, po vrednosti pa 218.3 milijona Din nasproti 348.1 in 616.2 milijona Din v januarju 1931 odnosno 1930. V primeri z januarjem pret. leta je naš izvoz po količini padel za 26.4% v primeri z januarjem 1930 pa znaša padec po količiui 56"/». Po vrednosti je naš izvoz nasproti nuarju 1931 nazadoval za 43.2° », nasproti januarju 1930 pa za 65 "/*.
To hudo zmanjšanje izvoza pa ni povzri>-čilo občulnejšega poslabšanja trgovinske bilance, kajti tudi naš uvoz se je v januarju nadalje znatno skrčil. Znašal je namreč le 55.31 ton (januarja 1931. 80.153 ton; januarja 1930 119.270 ton) v vrednosti 228.2 milijona Din; v istem mesecu 1. 1931. je znašal uvoz še 410.3 milijona Din, v istem mesecu L 1930. pa 560.9 milijona Din.
Naša trgovinska bilanca je bila v januarju pasivna le za 9.9 milijona Din, dočim je bila v lanskem januarju pasivna za 26.2 milijona Din. Gibanje naše trgovinske bilan-e v zadnjih mesecih je bilo naslednje (v milijonih Din):
izvoz uvoz
387.3	393.0
349.4	308.5 382.1 297.9 218.3 228.2
oktober 1930 november „ december „ januar 1932
—	5.7 + 40.9
-I- 84.2
—	9.9
Borze
1. marca.
Na ljubljanski borzi so danes devizni tečaji po včerajšnji okrepitvi deloma zopet nekoliko popustili, edino Praga se je nadalje dvignila. Deviza Curih je ostala nespremenjena.
Na zagrebškem efektnem tržišču je Vojna škoda obdržala stare tečaje. Trgovala se je le za kaso po 248. 7% investicijsko posojilo se je ponovno okrepilo in je bilo zaključeno po 64, 6% begluške obveznice pa so bile zaključene po 42. V dolarskih vrednotah je bil zopet večji promet. 8% Blairovo posojilo se je trgovalo po 54 In 53.50, 7% pa po 46.50, 46.75, 47, 47.25 In 47.125.
Devize.
Ljubljana. Amsterdam 2275.34 _ 2286.70, Berlin 1343.12-1353 92, Bruselj 787—790.94, Curih 1094.95—1100.45. London 196.78— 198.38, Newyork ček 5634.86—5663.12. Neyork kabel 5656.86—5685.12, Pariz 222.60 —223.72, Praga 167.40—168 26. Trat 293 25 —295.65.
Curih. Beograd 9.05, Pariz 20.32. London 17.99. Newyork 516.62, Bruselj 71.85, Milan 26.825, Madrid 39.75, Amsterdam 207.80, Berlin 122.90. StockhoTm 99.40, Oslo 97.60, Kobenhavn 99.10, Sofija 3.74. Praga 15.30, Varšava 57.75, Bukarešta 3.05.
Efekti.
Zagreb. Drfanrne vre-toote: Vojna škoda 24«—247, za marc 245—247, za april 247 bi., 7% investicijsko 63—6 4.<12.5, i% agTarne 29—32, 1% Blair 46.75—47.25, 8% Blair 52.75^53.50, 1% Drž. hiip. banka 49.75—51, 6% begluške 41.50—42.50.
Beograd. Vojna škoda 247, 248, 247, 246.50 zaklj., 1% investicijsko 63 zaklj., 6% begluške 42, 41.75 zaklj., 7% Blair 54.50 zak.lii., 7% Blair 47.25, 4-7.50 zaklj., 1% Drž.hip. banka 50, 50.50 zaklj., Narodna banka 4950 den.
Blagovna tržišča
2ito
+ Chicago, 1. marca. Začetni tečaji: Pšenica: za marc 56.75, za maj 60.75, za julij 62.25, za september 64; koruza; za marc 34.875, za maj 39.25. za julij 41.875, za september 43.25; oves; za marc 21.625, za julij 25.125; ri: za mai 46.
+ Novosadska blagovna bona (1. t. m.) Tendenca nespremenjena. Promet: 31 van. Rž: baška 165 — 170. — Oves: baški sremski. banaSki 125 — 130. Jefrnen: bašk» in sremski 63'64 ke 125 — 130; baSkl in sremski. pomladni. 67/68 ke 156 — 160. Koruza: baška, banaška 74 — 75; okolica Som bor 75 — 76; baška. sremska za mare-maj 79—81; sremska 75—76; sremska. paritete Šid 76—78 Moka: baška in banatska *0gg<. baška in bonat >0s< 360 do 380- št >2 340 - 360; >5c 305 — 315: >6< 255 do 265: >7< 190 _ 200- »8< 122 50 - 127.50 -Otrobi: baški in sr^mski 85 _ 90. banatski 80 — 85. Fiiol: baški. sremski. beli. bre« vreče 180 - 185
+ Bndimpestanska ferminsba borza (1. t m.) Tendenca ustaljens, promet miren. Pšenica: za marc 11.98 _ 12. za maj 13.05 do 13.06; ri: za mai 15-20 — 15.22; koruza: za maj 14.48 - 1450.
Iz življenja in sveta
Amerika za črtanje vojnih dolgov
Prijatelji miru v Ameriki zahtevajo črtanje vojnih dolgov, ki onemogočajo Evropi, a tudi Ameriki normalno gospodarsko življenje in prospešen razvoj
Mladi švedski učenjak prof. dr. Sven Horstadius si je s svojimi raziskovanji v znanstvenem svetu pridobil senzacionalen glas, saj so mu uspele operacije na predmetih, ki men jo komaj odlomek milimetra. Jajce morskega prašička meri n. pr. de. setinko miiimetra in vendar mu je izre-zaval posamezne deie ter jih presajal v druga neznatna jajčeca ali n?. druga mesta istega jajčeca. Na ta način je dosegal najčudovitejše nestvore, živali z dvema okostjema, črevesjema, monstrozna dvojna bitja. Seveda mu ni šlo za to, da bi šušmaril naravi v rokodelstvo, temveč za proučevanje podobnih pojavov v naravi sami. šlo mu je za, rešitev uganke o razvoju.
Kako nastaja iz črvičnega jajčeca črv, iz ptičjega jajčeca ptič, iz črešnieve ko-ščice drevo? Rešitev tega vprašanja so si nekoč predstavljali zelo preprosto: V jajčecu je bodoče bitje že vsebovano, a stisnjeno. V teku razvoja se potem razmahne. Po tej teoriji, tako zvani preformacijski teoriji vsebuje tedaj jajčece bodoče bitje v miniaturnem formatu Toda ta teorija je morala pasti, ker je vodila do nesmiselni sklepov. V jajčecu bi n. pr. nikakor ne smelo biti vsebovano samo bodoče bitje, temveč tudi nastavki jajčec za naslednja pokolenja v neskončnost. Mati človeškega rodu Eva bi morala imeti vsa bodoča po-kolenja tega rodu že preformirana v svojem telesu. Zato so znanstveniki prešli na drugo teorijo, po kateri so jajčeca enako-
Aparat za plazove
Švicarski zdravnik dr. R. Campell je skonstruiral cevko s slušalom, ki omogoča izslediti ponesrečence pod plazovi. Njegov aparat dovaja ponesrečencem tudi sveži zrak
Masarykova razstava
V Aleševi dvorani Umelecke Besede v Pragi so pred dnevi otvorili Masarvkovo razstavo. ki prikazuje ogromno zbirko inozemskih a .■dre«, razprav in člankov ter fotografij, izišlih pred dvema letoma ob Masarvkovi osemdesetletnici. Vse to gradi vo prikazuje Masarvka kot misleca, državnika, politika in filozofa.
Težišče razstave je v 43 albumih, ki nudijo izrezke iz tiskov, ki so izšli ob Ma-sarykovi osemdesetletnici v 60 državah in 640 mestih sveta. 1896 revij je takrat objavilo nad 5000 člankov. Vsak album je vezan v usnje in Jugoslavija si lahko šteje v čast in ponos. da je zastopana med temi tiski z nad 1000 članki ki zavzemajo 7 debelih zvezkov. N"a razstavi visita tudi dva zemljevida z mesti na svetu, kjer se je ob predsednikovi 80 letnic pisalo o njem, t steklenih omarah pa so na ogled Masa-rvkova dela. ki so izšla v tujih jezikih. Teh opusov je nad 200 Kakšno spoštovanje uživa Masarvk v velikem svetu, izhaja mimo tega tudi iz dejstva da je predsednik isl. republike danes častni doktor 22 inozemskih univerz in častni član 26 drugih znanstvenih akademij, socialnih, humanih in mirovnih korporacij.
Samo po sebi se razume, da zanimajo proučevalca Masarvkovega življenja tudi trenutni posnetki iz te ali one dobe njegovega življenja Tudi v tem pogledu odgovarja razstava, k? jo je aranžiral sindikat češkoslovaških novinarjev, popolnoma svojemu namenu. Na stenah razstavne dvora-ob visi nešteto fotografij, bi prikazujejo
merr.a, posamezni telesni deli pa nastaja jo polagoma v teku razvoja. Spor pa 'še danes ni rešen. Prerezali so žabje jajčece in iz vsake polovice de je razvila polovica žabe — to bi govorilo za prvo teorijo, po kateri se določeni telesni del razvije iz določenega mesta v jajčecu. Prerezali pa so na isti način jajčece morskega prašička in iz vsake polovice je nastal po en manjši, a vendar popoln morski prašiček — čisto v smislu druge teorije.
Prof. Horstadius je eksperimentiral z jajčeci morskega prašička, ker so tako prozorna, da se da na njih opazovati od začetka do Konca vsaka stopnja razvoja. Razen tega imajo sposobnost, da se razvijejo po določenih dražljajih celo brez oploditve. Seveda so ca tako majhna, da je moral učenjak uporabljati specialne priprave, da jih je lahko rezal. S steklenimi ig'ami, tankimi kakor dih. je izrezaval iz jajčeca posamezne stanične skupine in jih sistematično presajal na druga mesta, da bi ugotovil, kakšne naloge imajo te stanične skupine in kaj se za silo iz njih lahko razvije. In pri tem se je pokazalo, da se posamezni organi lahko stvoriio iz najrazličnejših delov jajčeca, po d-ugi strani pa da določene presaditve vodijo do karakterističnih pafvorb Vse to je govorilo o nevidni a vendar strogi notranji organizaciji v jajčecu, pred vsem pa je povedalo, da sta v bistvu obe teoriji — pravilni.
Masarvka pred vojno, med vojno in po vojni v razgovoru z raznimi vplivnimi osebnostmi svetovne politike. Na ta način 6e je splel okolu T. G. Masarvka že za njegovega življenja venec zgodovine, ki prehaja polagoma v legendarnost in navdaja vsakega obiskovalca s spoštovanjem, ki gre samo možem, ki so ustvarili velika, dovršena dela.
Varstvo ptic v Italiji
Varstvo živali v Italiji je. kakor znano, na zelo nizki stopn:ii in šele v najnovejšem času se je v tem pogledu položaj nekoliko izobljšal. Dooim je znašala doslej najvišja globa za mučenje živali n. pr. 100 lir. so jo sedaj zviša'« na 3000 lir in v prav tožskrLh primerih groai muolteljem tiuda ječa.
Rimsko kasacijsiko sodišče je te dni iz-Teklo vsega priznanja vredno sodbo v tem pogledu. V bl žirri Be-gama so prijeli dva možakarja, ki sta v zaščitni dobi lovila prepelice, in sicer sta se v to svrho posluževala šesterice oslepljen,ih ptic. Postavili so ju pred sodnike, ki so ju obsodili i zaradi prepovedanega lova vsakega na 250 lir, zaradi mučenja živali pa ne, ker sta dokazala, da so bile prepelice oslepljene že pred pol letom, ko še n.i bil v veljavi novi zakon, ki prepoveduje vsako uporabo in poškodbo vabilnih ptic. Moža sta se pritožila tudi proti tej razmeroma mizici glohi, toda kasacijsiko sodšče je priziv zavrnilo in izrecno poudarilo, da bo v bodoče kaznovano tudi vsako oslepljevanje ptic.
Lov na ptice pevke in njih za už'vanje pa v Italiji s tem še nd dokončno odpravljeno.
VSAK NAROČNIK »JUTRA« je zavarovan za 10.000 dinarjev!
Možganska kap
Možgansko kap povzroči običajno to, da se kakšna majhna, poapnela žilica v možganih pretrga in se iz nje razlije kri v možgansko substanco ter jo delno uniči. Sila kapi se ravna po važnosti in velikosti uničenega možganskega dela. Najboljše varstvo pred njo je dosledno higiensko življenje, ki obvaruje človeka pred poapnenjem žil. Zlasti od 50. leta dalje "se moramo čuvati vsega, -car bi utegnilo povečati krvni pritisk in pospeševati pretrga-nje žil: nezmernosti v jedi in pijači, prevelikih telesnih naporov, napenjanje, razburjanja, sončnih kopeli itd. Proti že po-apnelim žilam se lahko zdravimo tudi z določenimi medikame .iti, n. pr. z rodapu-rinom. jodokalcijem in diuretinom.
Fizik Emden
ki st je pridobil s svojimi razpravami o astrofiziki in o razvoju zvezd svetovni sloves, bo obhajal 4. marca svoj 70. rojstni dan
Filmska zvezdnica in milijonar
Miss Virginia Cherill, mlada filmska zvezdnica, ki je bila Chaplinova partnerica v njegovem zadnjem traku »Luči vele mesta«, se je pravkar zaročila z imovitim Američanom VVilliamom Rhinelanderjem Stevvartcm. Kakor poroča »Sunday Mir-ror«, se bo odpeljala nevesta že v marcu na čarcbno Tahitsko otočje, kjer bo svatba v najkrajšem času Poroka se bo vršila na jahti »Nourmahal«, ki je last ameriškega milijonarja Vincenta Astorja. Mr. Stewart je b;l cilj nešiet;h moža željnih Američank. Omeniti pa velja, da ni več samec, ampak ločen mož. Njegova prva žena je bila miss Laura Biddke iz Filadel-fije. Od nje se je ločil 1. 1928.
o 8
O
&
•m
Q> >
N
A	<S	3		
p. a	M 3 n	N ** d		<8 e
X	S	o		«
<u S	93 o	3		57
O	> O	a		
A	C	s* o		s
n	4) —i a	>		
> g		v a		
£	•o			
a C	g N	a		&
V	C)	o		(8
C. v.	o. m	S s —» aj		* J3
C	o	•3		o
C O	bC aS	g		
hc		•3		
	>	eg		O
o		1		60
B ■S s> u S	X C E >	ž. a! N	cenah,	S a
Žerjav spušča ladjo v morje
V Bostonu so napravili zanimiv poskus. Spustili so novo motorno ladjo, opremljeno z Dieslovimi stroji, v morje s pomočjo žerjava, škripec je potegnil močne verige kvišku in dvignil ladjo iz ladjedelnice ter jo položil počasi na vodo, kjer si je sama pomagala naprej z Dieslovimi stroji
»Tanki za smeh"
»Spolno vprašanje« v novi izdaji
Nedavno umrlega švicarskega psihiatra prof. Avgusta Foreia Spolno vprašanje* je pravkar izšlo v novi 16. izdaji. Kako popularna je postala ta knjiga, kaže dejstvo, da je šla deslej med ljudi v nad 200 tisočih izvo±:h. Zadnji ponatisi so bili večinoma nespremenjeni, vsaj do Forelove sinrt.i. Najnovejšo izdajo je predelal draž-danski socialni higienik prof. Fetscher. Porabil je s pridom vse nove izsledke fiziološkega in psihološkega značaja ter je upoštevaj tudi socialne in juristične novosti, ki se dotikajo spolnega problema. Tako je podaril sodobnemu človeštvu delo, ki povsem ustreza zahtevam današnjega časa.
Raspsitiaov morilec
Knez Jusupov, morilec Rasputina, zahteva j od nemške filmske družbe »Emelka« 50.000 ! mark odškodnine, ker se je film, v katerem igra on vlogo morilca, izdelal brez njegovega dovoljenja
Znano je, da prepoveduje versailleska mirovna pogodba Nemcem tanke. Vendar smatrajo v državni brambi za primerno, da poučijo rekrute o uporabi orožja, proti kateremu bi se utegnili kdaj bojevati. Iz tega razloga so si izmislili stanke za smeh«, kakršne nam kaže gornja siika.
To so običajni maskirani avtomobili. Običajno nimajo na sebi nič tankovskega, saj so neprimerno hitrejši, toda za vojaških vežb jih ravnajo na način, da ostane
videz ohranjen. Na blatnik« jim pritrdijo ponarejene »gosenice« iz platna in poslikanega kartona, stolp s »topom« je iz enega kosa in ga položijo enostavno čez voz. Uspeh tega maskiranja je zelo lahek stroj, ki hoče vzbujati videz, da je težak in resničen tank — seveda ga ne smeš gledati iz prevelike bližine. »Vozi« ga lahko en
sam mož ali pa nego 1120 kg.
konj, saj ne tehta več
Na levi: Skupina nemških »tankov*. — Na desni: Različni kosi, s katerimi niaski-
rajo avtomobile, da dobe videz tankov
Utrinki
Zasedba mosta pred Harbinom
Z zasedbo Harbina so dobili Japonci v oblast vso vzhodno Mandžurijo. Slika prikazuje zasedbo sestreljenega in za silo zopet vzpostavljenega mosta pred Harbinom
So ljudje, ki so tako pametni, da mejijo že na neumnost.
Hvala Je tako sladka jed da se ne more ž njo kosati niti najbolj nasladkorjena graja.
V ljubezni do usode tiči že zmaga nad usodo.
ženska se pokaže rada služabnico, da, celo sužnjo moža. A za to se maščuje. Nekega dne napravi moža odgovornega za svojo podvrženost, točneje povedano: za svojo neumnost. A baš od tega dne dalje
Di bila prava žena moža.
•
K zanimivi pedagogiki življenje spada, da nam zastavlja svojo nalogo v času, ko
je še nismo sposobni rešiti.
•
Hudobija ima v svetu le uspehe, dobrota zmaguje.
Duhoviti smo vedno toliko, kolikor nam to dovoljuje naš partner.
0
Kar si zagrabil z radostjo, boš ostavil z žalostjo.
Poezijo razmeroma veliko pišemo, manj
govorimo, najmanj živimo.
•
Kar drugim govoriš, ni tako važno kakor tisto, kar govoriš samemu sebi. Samo-govori odločajo.
Kdor Boga išče, ga je Bog že našel.
Največja pomočnica hudičeva ni greši-tev, temveč navada.
Avtomobilska hupa izzvala plaz
Prelazu gorovja Kolai pri Trapezuntu se je te dni bližal težak avtobus, ki je vozil devet potnikov. Gorovje nad prelazom je bilo že več tednov zasneženo, zadnje dni pa je posijalo sonce, da so se začele trgati snežne plasti. Preden je prišel avtobus na ovinek pri prelazu, je dal vozač dolgo znamenje s hupo. Vozilo je nemoteno nadaljevalo svojo pot, toda tik pred ovinkom je zgrmel nanj snežni plaz in ga zasul ter usmrtil vse potnike. Sodijo, da se je utrgal plaz zaradi močnega signala, ki je pretresel gorsko ozračje.
Moskovski »Gosplan« pogorel
Kakor poročajo iz Moskve, je ogenj uničil velik del uradniškega in arhivskega poslopja »Gosplana«, t. j. državne komisije za načrte. Vzrok požara Se ni dognan.
Nezgodna statistika Francije
V Parizu so natisnili statistične podatka o nesrečah v francoski prestolnici 1. 1931. Po teh številkah je umrlo 499 oseb zaradi raznih nezgod. 601 'o ponesrečencev odpada na pešce, 16 odstotkov na kolesarje, ostanek pa na razna druga vozila. Pri 54 odstotkih primerov je preiskava ugotovila, da je zakrivil nesrečo voznik, ki je vozil vozilo. V primeri z letom 1930 pa pomeni 1. 1931 le napredek v pogledu prometne varnosti, kajti 1930. je bilo 200 smrtnih, žrtev več kakor lani.
Po! za šalo, po! zares
Tetka
Ona: .»žlice, ki nama jih je darovala tet-ka Klara za poroko, niso srebrne, temveč iz alpake.
On: »Ali tako dobro poznaš razliko med srebrom in alpako?«
Ona; »Te razlike ne poznam, pač pa poznam tetko Klaro.«
Kuharska knjiga
Gospa: »Marta, ali se nekaj ne smodi v kuhinji?«
Kuharica: »Da milostiva, smodi se zavitek, ampak v kuharski knjigi stoji, da mora ostati še deset minut v peči.«
Zgodnja smrt
»Moj mož bo že kmalu dvajset let mrtev. Umrl je nenadoma, štirinajst dni po poroki!«
»Nu, temu je bilo trpljenje zares prikrajšano.«
Vsak dan ena
»Torej si srečna, odkar si poročena s svojim zobnim zdravnikom ?«
»Ne preveč. Ves dopoldan moram sedet v čakalnici in igrati vlogo pacienta.«
J. O. Ctmrood
52
a mefi sveta
Obrnil se je malce stran, pokleknil k gorskemu potočku, ki je šurnljal z zasneženih gora v dolino. Med pitjem je čtil, kako je Tat-pari tujca budil Ko ss je spet ozrl, je bil mali mož z rdečkastopla-virni lasmi že na nogah. Alan se je zastrmel vanj. Mali mož se je zarežal i,n njegove rdeče čeljusti .so zardele. Višnjeve oči so pome-žiknile. V zadregi je naglo skril samokres. Alan je začudeno vzk'ik-nii Lt enega človeka na svetu je poznal, ki je znal tako spretno sukati samokres. Tatpanu bi bile skoro ušle oči iz jamic. Alanu se je z vedri! obraz. Vzkliknil je:
»Divji Smith!«
Divji Smith se je pomel z roko po gladki, naprej Štrleči bradi in prikimal, kakor bi se hotel opravičiti.
»Da, jaz sem,« j3 pridržano rekel. »Moral sem tako napraviti-Ni bilo druge poti. Rekla mi je, da se moram posloviti od brade di pa — od nje. Ni mi bilo lahko. Kockal sem in brada je dobila. Vlekel sem kvarte in brada je dobila- Igral sem in brada ja podrla banko. Potem sem znorel in se obril. Kakšen se ti zdim. Alan?«
»Za dvajset let si mlajši,« mu je povedal Alan in komaj zadušil smeh, ko n videl, kako resno je bilo Smithu pri duši.
Divji Smith pa se je pomenljivo pogladil po bradi. »Zakaj, hudiča. so se mi vsi smejali?« je rekel. »Le Mary Standisheva se ni smejala. Jokala je- Stala je in jokala, potsm je sedla in jokala še na" prej. Tako prekleto smešen sem se ji mora! zdeti! In Keok se je
smejala, dokler ji ni prišlo slabo, da je morala leči. Mali hudič Keok me imenuje zdaj rdečeličnega otroka, in gospodična Standisheva pravi, da se ni smejala, ker sem se ji zdel smešsn, ampak zato. ker je prišla moja nenadna izprememba tako nepričakovano in si ni mogla pomagati. Nawadlook pa je rekla da priča moja brada o dobrem značaju.«
Alan ga js zgrabil za roko in nenadoma se je obraz divjega
Smitha izpremenil- Nalik jeklu so se zaiskrile njegove višnjeve oči, njegova usta in čeljust je trznila. Spet je bil stari, divji Smith, ki je bil po svoji odločnosti, n^ustrašenosti in naglosti pri streljanju znan po vsej Aljaski. Ce se je moral Alan izprva smejati, je zdaj začutil občudovanje onih mož, ki so vedeli, da je družba divjega Smitha dražba junaka. Še bolj je stisnil njegovo roko in divji Smith je stisku krepko odgovoril.
»Ce imamo srečo, stopi v naš svet ženska, ki nam napravi življenje dvakrat toliko vredno, divji Smith,« je rekel Alan.
»Tako je,« je odvrnil divji Smit in Alana odločno pogledal. »In jaz mislim, da ljubiš Mary Standishevo,« je dodal, »in če bo treba, se boš zanjo boril.«
»Res je,« je rekel Alan-
»Poum je čas, da se vrneš,« je pomenljivo pripomnil divji Smith. »Dvanajst ur sem bil na nogah brez počitka. Rekla mi je, naj pohitim in pohitel sem. Mislim Mary Standishevo. Rekla mi je, da gre skoraj za življenje in smrt in da te moram hitro najti. Hotel sem ostati, toda ni popustila. Tebs hoče imeti. Rossland je na ranči-«
»Rossland!?«
»Da, Rossland. In sodim, da John Graham ne bo daleč. Nekaj voham, Alan. Obrniva se!«
21
Ko je šel divji Smith na pot, je vzel s seboj enega izmed sever* nih jelenov za ježo, ki ga je dobil na ranči. Toda jezditi na severnem jelenu vsaj malce hitro in razen tega — držati se prave sme "i, — to je bilo nekaj, česar divji Smith nikdar ni znal. Tako se je jelena naveličal po prvih miljah in peš nadaljeval pot. Tatpan ni imel pri svoji čredi nobene živali za ježo. Najhitrejši sel bi bil potreboval mnogo ur, da bi bil prišel do Amuka Tooiika. Zato se je Alan komaj pol ure po svojem prihodu v Tatpanov tabor odpravil in ubral pot naravnost proti svojemu ranču. Divji Smith je rekel, da je po svojem kratkem počitku kakor prerojen in da ga je tudi malica, ki so mu jo dali, dovolj pokrepčala. in nikakor ni hotei poslušati Alanovega sveta, naj pride šele pozneje za njim, ko se res opomore po naporih svojega brzega pohoda.
Alan je hitro korakal proti tundram in ni videl ne gor5 oko!l sebe, ne srditega obraza malega strelca za seboj. Pusta zmešnjava vprašanj, premislekov in domnev ga ie obsipala. To, da je bil Rossland odkril, da Mary Standisheva ni mrtva, ga niti ni spravljalo v Bog ve kakšno začudenje- it) vest je bil nemara dobw od San-dyja Mc Cormicka ali njegove žene Ellene. Čudno je bilo samo to, da je bil na skrivnosten način našel tisoč milj dolgo sled njenega bega. Srce mu je burno utripalo, zakaj vedel je, da je mogel Ross* land le na Grahamovo neposredno povelje tako ravnati.
Sklenil se je izpovedati divjemu Smithu in mu zaupati vse, kar se je bilo zgodilo tisti dan, ko je odrinil v gorove k čredam. Brez mnogih okolišev in brez obotavljanja je pričel. Preteči dogodki so ga silili k temu priznanju.

Smučarska tekma pod Peco
Preteklo soboto se je vršila pod Peco na JugCKslovensko-avstrijski meji medklubska smučarska tekma, katere so se udeležili tekmovalci zimsko-isportnega odseka Sokola Žerjav in zimsko-sportnega odseka SPD Mežica Za to tekmo je generalni direktor svinčenega radirka v Črni darova! prehodni pokal. V častnem predsedstvu sta bila ga. soproga generalnega direktorja in gospod sreski načelnik Predsedstvo tekme js bi o v rokah g. in*. Fetticha.
Proga, ki je merila 16 km, je bila dobro izbrana srednjegorskega značaja, toda precej te2avna. Višinska razlika je znašala okoli 500 m.
Rezultati so bili: 1 Mairahler Fr. (SZ) 53.30. 2 Stane Fr. (SPD) 58.35, 3. Siherle Fr. (STO, 58.36. 4. Pajank Fr. (SPD) 61.31, 5. Goiob M (SPD) 64 20. 6. Kališ H. (S2) 6 40 7. Cesar P. (S2) 68.10. 8. Rojko Fr. SŽ) 71. Pokal g. generalnega ravnatelja je za letos osvojil SPD Mežica—Črna. Izven konkurence so startah smučarji B Guštan'a Tekma se je izvrši'a brez rnci-den.tov Dragoceni pokal bo čuval predsednik SPD Mežica—Črna g. Ulc.
f
Rovanov memorinl V počaščenje spomina pokojnega idealnega športnega delavca in orvega klubovega tehničnega referenta Dorče Rovana obreda Smučarski klub Ljubljana 6. t. m na Hanssenovi skakalnici v B >b nju medklubsko tekmo v smuških skokih Sta rta H smejo vsn verifi-c rani tekmovalci JZSS ter tudi inozemski tekmovalci Pričetek tekmovanja ob 14 Priave na klub do 5 t m odn-^no na vodstvo tekem eno uro pred startom Pn-javnina 10 Din Prvi trije prejmejo častna darila, istesa dne dopoldne ob 10 se bo v šila mladinska skakalna tekma za prehodni pokal kluba Pokal brani Palme Tine Sfartati sme'o vsi smučarji tudri neorganizirani. stari pod 18 let Prijavn.i.na 5 I>n Pokal dobi orni. ki zmaga dvakret zaporedoma odnosno trikrat v presledkih Prv- tri je p-ejmejo dinlome.
Sm. klub Dovje-Moistrana javlja, da 3£ nreV>že vse tekme, stifetna. skakalna, pr ipagandna dam«ka. ki bi se morale vršiti 6. marca. n.a 13. marca.
Smučarski klub Ljubljana. Dmes ob 1°.30 seia tehničnega odbora; ob 20.30 seja odb ira. Važno' Vsi in točno!
Službeno iz LNP Danes ob 19. seia ponovnega, ob 20. seja upr. odbora v De! zborn.ici.
SK Korotan (Rakovnik). V nedeljo ob
10 se bo vršil redni letni občni zbor Odbor obvešča vse člane da nimajo glasovalne p-avice ona člani, k.i nimajo poravnane člannne do občnega zbora Nekateri člani še niso vrnili onreme. Naprošajo se, da jo vrne-o do občnega zbora.
ASK Primorie (nogom. sekcija). Danes ob 19.30 naj pridejo na trening Janč;gaj. Svetic 1 <n II. Jug I in II. Slamič. Sočan, Pišek I, Zemijak. Uršič, Hassl im Franzl
Po III. zimski olimpijadi
Lake Placid je zdaj za nami in prav je, če ob tej priliki še enkrat pogledamo tamkajšnje rezultate in jih obenem primerjamo z uspehi na prejšnjih dveh olimpija-tiab ki sta b^.. zaradi priročnosti številčno mnogo bolj obiskani kot letošnja Tudi športni uspehi ameriške zimske olimpijaae niso p^ -ebno veliki — v primeri z onimi v Chamonixu in St. Moricu — kar gre deloma na račun nestalnega vremena deiorna na ameriški aranžman, ki pravi športni strani od vsega početka ni posvečal največje pozornosti.
V Chamonixu je bila prva zimska olimpijada 1. 1S24. Zastopamo je bilo takrat 17 držav s približno 5l)0 atleti, med ajirm tudi Jugosloveni. Tati- tamkai je še tiK pred otvoritvijo pihal jug, toda v času od 25. jan. do 5. febr. je bilo vreme za zimske športe prav dobro. Ka programu je bila razen običajnih hon-fcurenc tudi tekma vojaških patrulj na £0 km (pri kateri so zmagali Švicarji) ter tekme v bobsleighu in curlingu. Seveda so imei skoraj vseh smučarskih konkuren-cah £'avno besedo severnjaki, ki so orav za prav še'e pokazali Srednjeevropcem, kako se rnoraj zimksi športi izvajati. Podrobno o si delili olimpijsko slavo udeleženci ''kole:
NTa 18 km: Haug T. (Norv.) 1:14:31; na 50 km: Haug T. 3:44:52; v kombinaciji: Haug T. 18 006 t.; v skokih (posebej): Th"ms J. (Norv.) 18.960 t. V hitrostnem drsanju: Na 500 m: 'ewtraw (Amer.) 44; 1500 m: Thurberg C. (Fin.) 2:24.8; 5000 m: Thunberg C. 8:39: 10.000 m: Skutnabl (F.) 18:04 8. V umetnem drsanju: za gospode: Grafstrom G. (Šved.); za dame: Planck-Szabo E. (Avstr.); pare: Engelmann-Berger (Avrtr.). V hockeyu je zasedla prvo mesto Kanada, v bobsleighu pa Švica.
Leta 1928 o se zbrali najboljši zimski športniki
v St. Moritzn.
IT. zimska olimpijada ie pokazala ogromen napredek v vseh panogah in disciplinah, posebno med Srednjeevropci. Udeležba je bila
večja; zastopanih je bilo 25 držav 9 pri-
bližno 700 atleti, med njimi prvič po vojni tudi Nemčija. Program je bil skoraj popolnoma enak onemu iz Chamonixa. Kakor je morda še v spominu, je tudi v Švici takrat precej nagajalo vreme, tako da je bilo treba nek? re konkurence sploh opustiti. Tudi ta olimpijada je pokazala veliko premoč severnjakov na zimsko športnem polju.
V	podrobnem so si udeleženci razdelili zlate olimpijske kolajne takole: Na 18 km: Grottum3braaten J. (Norv.J 1:37:01; na 50 km: Hedlund P. (Šved.) 4:52:37; v kombinaciji: Grottumsbraaten J. (Norv.) 17.833 t.; v skokih (posebej); Andersen A. (Norv.) 19.208 t. V hitrostnem drsanju: Na 500 m: Thunberg C (Fin.) 43.4; na 1500 m (isti) 2:24.8, na 5000 m: Ballan-grud (Fin.) 8:50.5. V umetnem drsanju: za gospode: Grafstrom G. (Šved.); za dame: Henie S. (Norv.); za pare: Joly-Bru-net (Franc.). V hockeyu je zopet gospodarila Kanada, v bobsleighu in skeletonu pa so zasedli prva mesta Američani (ker so to njihove specijame panoge). V teku vojaških patrulj na 30 km so zmagali Norvežani.
Pred kratkim — dasd z majhno zakasnitvijo — je bilo končano tudi v Lake Pla-cidu. Letos se je olimpijade udeležilo 17 držav z nekaj nad 300 atleti. Prireditev so aranžerji zaključili s precejšnjim primanjkljajem, ker so porabili n. pr. samo za prireditev Lake Placida okoli 14 milijonov dolarjev. Dasi je bil d tu in tam med gledalci 20.00^ oseb, so bili dohodki vendar mnogo premajhni. Zmagala jet kakor je bilo pričakovati s 26 točkami naskoka Amerika, drugo mesto pa je zavrela Norveška s 77 točkami » Prvi Srednjeevropci so Avstrije' s komaj 15 točkami; brez točk se vračajo v domovino Japonci in Angleži. Saj poleti bo pa to drugače!
V	podrobnem so bili rezultati ca letošnji svetovni reviji zimskih športnikov tile:
Na 18 km: Utterstrom E. (Šved.) 1:23:07; na 50 km: Soarinen (Finec) 4:26:48; v kombinaciji: Grotumsbraaten J. (Norv.); v skokih (posebej): Ruud Bir-ger (Norv.) 228.1 (66.5 in 69 m). V hitrostnem drsanju: na 500 m: Shea (Amerika) 43.4: na 1500 m: Shea (Amer.) 2:57 5; na 5000 m: Jaffe (Amer.) 9:40 8; na 10 000 ni: Joffe (Amer.) 19:13 6. V umetnem drsanju: za gospode: Schafer K. (Av.); za dame: Henie S. (Norv.); za pare: zakonca Brunet. V hockeyu je z razmerjem 11:1 tretjič na prvem mestu Kanada.
L. 1936 bo organizirala olimpijado Nemčija in takrat bomo vso to elito zimskih sportn;kov lahko videli v Garmisch-Par-tenkirchenu na Bavarskem če ne bo več krze. bomo morda lah^o poslali tjakal aktivne zastopnike, pa tudi med gledalci bo lahko kdorkoli zmed nas.
Izvleček Iz programov
Sreda. 2. marca.
LJUBLJANA 12 15: Plošče. _ 12.45: Dnevne vesti. — 13: Čas, plo«če„ borza. — 17.30: Salonski kvintet _ 18 30: O morju.
_ 19: Ruščina. - 1930: Literarna ura. —
20: Prenos iz ljubljanske opere. — 22.30: Napoved časa in poročila.
Četrtek. 4 marca.
LJUBLJANA 12 15: Plošče _ 12.45: Dnevne vesti. _ 13: Čas, plošče, borza. -17.30: Salonski kvintet. — 18.30: Predavanje o gozdarstvu. — 19: Italijanščina. — 19.30-Srbohrvaščina. — 20: Poglavje iz vzgoje-slovja. — 20.30: Koncert okteta >Ljubljan skega zvona«. — 21 30- Samospevi sie. Zlate
Gjungjenac - GavePove. _ 22; G. Premelč
poje šlagerje. — 22.30: Napoved časa in poročila.
BROGRAD 12.05: Radio - orkester. _ 16: Narodna srlasba. _ 20.30: Prenos iz Ljubljane. _ 22.30: Ciganska godba. — ZAGREB 12.30: Plošče. — 17.02: Balalajke. — 20.80: Prenos iz Ljubljane. — PRAGA 16.10: Koncert iz Bratislave. _ 19.50: Lahka sodba. — 20.15: Violinske skladbe. — 20.45: Orkester. — 22: Lahka godba. — BRNO 16.10: Koncert iz Bratislave. — 19: Prenos iz Prage. — 20: Koncert na čelo. _ 22.55; Prenos iz Prage. — VARŠAVA 17.35: Pesmi — 18: Klavirski koncert. _ 20.15: Orkester.
—	22.10: Plošče. _ 22.30: Plesna glasba. — DUNAJ 11.30: Kvartet. — 12 40: Plošče. — 15.30: Koncertna ura. — 17.05: Leharjeva proslava. _ 19.40: Evslerjeva glasba. — 21.10: Haydnovi godalni kvarteti — 22.15: Lahka glasba. - BERLIN 19.20: Plesni večer. — 21.10 Sluhoigra. _ Lahka glasba.
—	KONTGSBERG 16.45- Koncert orkestra. _ 19.25: Moderna komorna glasba. — 20: Prenos iz Berlina _ 21.10: Zabaven program. — MCHLACKER 17; Popoldanski koncert. _ 19.45: Lahka godba. — 20.30: Goethe in Schubert. — 21.30: Spevoigra. — 23.10: Lahka in plesna glasba. — BUDIMPEŠTA 18.35: -Vojaška godba. — 20: Klavirski koncert. _ 22.20: Komorna glasba.
—	22.20: Ples. - RIM 17.45; Orkestralen koncert. — 20.45: Prenos opere iz gledališča.
Moja lepota je brez napak.
Nimam solnčnih peg, niti gub, nobenih mozoljev, ne zajedalcev, koža mojega lica, vratu in rok je sveža ln mehka kot žamet, ne bojim se ne vetra, ne vlage, ne prahu in ne pare. Jaz vedno uporabljam po vseh pravilih medicinske kozmetike izdelano Fellerjevo kavkaško »Elsa - pomado za zaščito lica in kože. Za lase pa uporabljam samo Fellerjevo močno »Elsa«-pomado za rast las, zato tudi nimam prhljaja in se ne bojim prezgodnje osivelosti, niti izpadanja las, moji lasje so bujni, prožni in močni. Po pošti se dobi 2 lončka brez daljnjih stroškov, če se v naprej pošlje 40 Din na lekarnarja:	329-a
EUGEN V. FELLER,
Stublca Donja, Elsatrg 245, savska ban.
Po povzetju stane 10 Din več.
Bilanca sokolskega zimsko-sportnega dela
Sokolske zimskesportne prireditve ▼ tej zimi so v glavnem za nami. Sicer je na programu še nekaj društvenih lokalnih prireditev za članske in mladinske oddelke, ki bodo dosedanje številke tekmujočih še znatno zvišale, toda v glavnem je naše zimskosportno gibanje že dovršeno. Z rezultati v tej zimi smo lahko zadovoljni, a bili bi lahko še mnogo boljši, če bi vsi faktorji, katerim Je poverjeno vodstvo, tako v društvih, župah in savezu, izvršili v tem pogledu svojo dolžnost.
Pri smučarskih tekmah gorenjske sokolske župe, ki so se vršile na Bledu, je nastopilo v vseh skupinah in v vseh disciplinah 224 tekmovalcev in tekmovalk, torej število, kd ga doslej še ni dosegla nobena druga organizacija v državi. Vse te tekmovalce in tekmovalke je dalo 14 gorenjskih sokolskih društev, kar Je presenetljivo število; toda, če pomislimo, da šteje sokolska župa Kranj 34 edinic, se moramo vprašati kje so ostali tekmovalci od 20 ostalih društev. Ako bi tudi te edi-nice vršile svojo dolžnost, bi se Število tekmovalcev lahko podvojilo.
Rezultati blejskih smučarskih tek ena so bili zadovoljivi, zahteve za moči tekmovalcev primerne, tehnična organizacija tekem odlična. Vse to kaže, da je vodstvo gorenjskega sokolskega smučarstva v veščih rokah in da stremi za tem. da se naša mladina brez škode za svoje zdravje uvaja postopno v vse panoge zimskega športa in da doseganje rekordov Se ni glavna svrha sokolskih tekmovanj.
Namen sokolstva je, da pritegne tudi v zimski šport najširše plasti svojega članstva, predvsem pa mladino, da se ona v svojem prostem času giblje zunaj v prosti naravi in si s tem utrjuje svoje zdravje ter da na leto enkrat, morda dvakrat pri večjih tekmah poizkusi svoje moči, preceni kakovost in moč svoje zimsko-sportne organizacije. Ob dobri organizaciji, sistematičnem vodstvu ter ob zmernih zahtevah pri tekmah, si bomo v nekaj letih vzgojili močne čete krepkih in dobro izvežbanih tekmovalcev, ki bodo sposobni močno zastopati naš narod in našo organizacijo tudi pri tekmah onstran državnih meja.
Pri prvih tekmah Saveza SKJ, ki so se vršile v dneh 13. in 14 t. m. v Bohinju, je nastopilo v vseh kategorijah in disciplinah 108 tekmovalcev in tekmovalk. Kakor na Bledu, je bila tudi tu organizacija v dobrih rokah in je stala na lepi višini. Uspehi tekem so bili prav zadovoljivi, toda število tekmovalcev in tekmovalk Je bilo glede na to, da se po rezultatih tekem uvrste tekmovalci v razrede, zelo majhna. Tu so številčne in tehnično prevladovali gorenjski tekmovalci, zastopani sta bili pri tekmah sokolski župi Maribor in Ljubljana, dočim celjska in novomeška župa nista postavili nobenega tekmovalca. Zimski šport se v mariborski župi goji že prav intenzivno, saj je župa postavila na start na Pohorju okrog 80 tekmovalcev, celjska župa je imela pri tekmah 98 tekmovalcev. Potrebno pa bi bilo. da bi tudi ostali dve župi povečali svojo delavnost v tem pogledu. Osobito od ljubljanske župe, ki Je najmočnejša, smo pričakovali močnejšega odziva, ker vemo, da tam smuča na stotine sokolskih pripadnikov. Na gorenjski žftleftnlcl £h vidiš
vsako soboto in nedeljo cele vozove. Toda v Bohinj, kamor je vozil posebni vlak ob polovični ceni, teh bratov in sester lismo videli mnogo ne med tekmovalci in tudi ne med gledaici!!
To bi nikomur ne škodilo, saj stojimo s predstavniki JZSS v najboljših odnoša-jih, smo tam organizirani in po medsebojnih dogovorih vsi smučarji SoKoli lahko brez vsake skrbi nastopajo na svojih prireditvah. Izgovor, da se sokolski smučarji ne morejo udeleževati mednarodnih prireditev, ne drži. Kot člani JZSS imamo tudi tu pravico, če imamo in bomo imeli sposobne tekmovalce, nar bo prinesel čas.
V ostalem pa zavzema zimski šport pri mnogih edinic zelo velik razmah in pri tem redna telovadba prav nič ne trpi. temveč še bolj napreduje. Pri smučarskih tekmah Sokola v Kranju je nastopilo okrog 80 tekmovalcev, enako lepo so uspele tudi tekme v Škofji Loki, Gorjah. Javorniku m ca Dobravi. Ce bi bilo tako ori vseh 261 sokolskih edinicah. ki jih imajo župe v dravski banovini potem smo v veliki meri do-<egli svoj smoter tudi v tej panogi telesne vzgoje.
Prosvetni odsek Sokola Lfubljana-Si ška javlja spored prireditev: 5. t m. ob pol 19. filmsko prirodoznansko predavan .e za deco, naraščaj in članstvo. Vstopnina 1 Din; 6. t. m. ob pol 11. dopoldne T\ir seva proslava v šolski telovadn.io: ali pa v Keržičeve.m salonu; dalje bo večer zanimivih slik (skioptično predavanje); o sokol-s.ki discipliini bo prediival br. podstarosta Predvideno je ruda filmsko p-edavanje o Ta tri. Za članstvo, ki nra morava v Prago. >e priredi tečaj zei oeščino.
Sokolsko radijsko predavanje o TvrSu 2upni prosvetni odbor ljubljanske soko«! •>ke župe sporoča dnuštvenii.m prosvetnim iniborsmi da bo v okrožnici od 25 febrnar ja omenjeno radijsko predrl varuje v soboto 5. t. m. od 2). do 20.30 Govoril bo nred >ednilk ZPO br. Janez Poh<airc o dr Miroslavu Tvršai. itr=ifsii« »v.V-o'iu S■k-^l.sf vn
Prvenstvena smučarska tekma Sokola Maribor-matice se je vršila minfo ne.de ljo ob lepem vrem<\;u in ob velikem zanimanju javnosti. Udeležilo se je je tudi 17 tečajn kov savezne predriiačke šole. Pro«vi /a člane m naraščaj na 12 km za članke na 3 km, je bila izbrana na ugodnem terenu, na posameznih mestih pa je bilo mclo sne ga. Pri članskem tekmovanju je prvi prispel na cilj Govedih v ,V<:26. 2. Zepežm v 1 uri. 3. Skrabar v 1:32. Tečajniki: 1 P halj v 1:3:26, 2. Longika v 1:6:23, 3. Frbežn k v 1:10:29 Naraščaj: 1. l.ockiik v 58-2T 2. Ko-*uh v 59:12. 3. Podkubovšek v 59:5 Članice: 1. Vida Zemi'jičeva v 33:35. 2. Marin na Tušakova v 37:25, 3. Ljubica Smcrdu v 37:43. Najbol jši čas dneva je do*e<jel na-raščajnik Lednik. Organizacija tekmovanja ie bila odlična, vodili so jo bratje VenutL Mazi itd.
Edina slovenska tedenska revij,-•>2ivljen}e ln svet«. — Posamezna številka 2.— Din.
Daje zobem
s
slino!
Poviktrnite ta fo<1«vW pon-ofvi
Kui)'iHj» « suho Vt-nk ic-o ta n>b« OT dni r.f^l^jtt teila; svoje vAtn. oni w [M«st--iLi «1 ln nijans* tvilj bi4i. Koiviui*	uri-!wn t
»nti*^puf.no in pokij>«to p^u«. H pr»*lr* do oajiuanj^ib Odpravi »»tanke hranr |>ri ivet<-nm in uniinje t ustih ojsu-nr mikrob«, ki so virok »niJo-tM- /.ob Vz»-niit« 1 cm tr krenit- na suh' W*-t-kii 1,0-tnaj in tveč«r VaSi tobj«- poslane «• T treh dntrb tri nijanse bt>ij beii
AnUx-pU£n* 14 R K JI A K A X O B R
i vs in q
P
i vi •
Dospelo Je pomladansko blago za gojtpo-de — original Bradford, na 8—10 mesečne obroke. Preproge — staroorientalsko ročno delo iz banovinske Tkalnice preprog v Sarajevu. — Državni uradniki, oficirji in upokojenci dobijo na 18 mesečnih obrokov.
BRADFOiiD, Ljubljana, Selenburgova ulica štev 7/1.	3305
Krasne fco-freke
dobite samo s česanjem z našim glavnikom »Oaianta«. Cena komadu 35 Din, če se denar pošlje vraprej. ,Po povzetju 10 Din več za poštnino. Galanta Company, Ljubljana 2. Poštni predaj 352.
P
LEPO A
pri 2alcu, v Savinjski dolini, v izmeri 9 ha 74 a 57 m*. — Lepa stanovanjska hiša in veliko lepo gospodarsko poslopje.
Plača se lahko tudi s hranilno knjigo denarnih zavodov. Naslov v podružnici »Jutra« v Celju.
Zahvala
Za vse tolažilne izraze sožalja, ki smo jih prejeli ob težki izgubi našega ljubljenega soproga, očeta, brata, svaka, strica, gospooa
Franca Požesiela
delovodje K. L D. na Jesenicah
izrekamo naJiskrenejSo zahvalo. Posebno se zahvaljujemo Cč. duhovščini, g. dr. W. Schvvabu, ki je storil vse, da bi nam ga ohranil in mu olajšal trpljenje, upravitelju g. Šetincu za njegovo plemenito naklonjenost, gg. delovodjem in uradnikom K. 1. D.. tovarnišM požarni brambi, godbi jeseniškega Sokola, dalje vsem darovalcem prelepih vencev in šopkov.
Iskreno hvalo za številno udeležbo pri pogrebu izrekamo vsem pol-noštevilno udeleženim gasilskim društvom, gg. akademikom za ganljive žalostinke, g. Luckmannu za poslovitev ob odprtem grobu in sploh vsem, ki so dragega pokojnika v tako obilnem številu spremili na njegovi zadnji poti.
Vsem in vsakomur Bog plačaj!	2^33
Jesenice — Fužine, dne 29. februarja 1932.
Žalujoči osta*I.
	A ^	• . ■•:.. .v .'i.. . '-•;.	- '..s
r.- V.J.			.'T . $ v » • • • . »•: m
Cene malim oglasom
Ženitve in dopisovanjavsaka beseda Din 2.— ter enkratna pristojbina za iifro ali za dajanje naslova Din S.—. Oglasi trgovskega tn reklamnega značaja: vsaka beseda Din L—. Po Din l.— za besedo se zaračunajo nadalje vsi oglasi, ki spadajo pod rubrike »Kam pa kam*, »Auto-moto*, »Kapital«, »V najem«, »Posest*, »Lokah«, »Stanovanja odda«, »StroM«, »Vrednote«, »Informacije«, »Živali« »Obrt« ln »Les« ter pod rubrikama »Trgovski ootniki« tn »Zaslužek«, če se z oglasom nudi zaslužek, oziroma, če se išče potnika. Kdor si pa pod tema rubrikama išče zaslužka ali službe, plača za
Za odgovor
v znamkah
vtako besedo 50 par. Pri vseh oglasih, ki se zaračunajo po Din L— za besedo, se zaračuna enkratna pristojbina Din 5.— za šifro ali za dajanje naslova Vsi ostali oglasi socialnega značaja se računajo po 50 par za vsako besedo Enkratna pristojbina za šifro ali za dajanje naslova pri oglasih, ki se zaračunajo po 50 par za vsako
besedo, znaša Dm 3.—. NajmanjSI znesek pri oglasih po 50 par za besedo, je Din 10.—,
pri oglasih po 1 Din za besedo pa Dm 15.—. Vse pristojbine za male oglase le plačati pri predaji naročila, oziroma fib le vposlati v pismu obenem z naročilom.
Potnim
Kdjur	m m te p<«v
■tik«, piača ca mk« b^iado SO par; ti la-
»n j« nasev» »J- u iifro 3 Dia. — Mor sprejema potnik«, pl» ta lnw<i9 po 1 D:n; i* dajanj« r>a*le?a ali aa «fr» p* 5 Din. (S)
Potnika
ca prodajo žganja, t Sta-j-erskem delu dravske oa-rumne vpeljanega sprejmem takoj Ponudbe na tvrdko Frane Zangcrer v Celju.	"6978-5
Potnika
sprejme takoj zavarovalnica. V zavarovalna stroki ;z~vežbaai imajo prednost. Mesečna plača in dnpvnice Ponudbe na oglas. oddelek »Jutra« pod »Zavarovalni potnik«.	69S4 5
wm
tiče i&služka, piača ta vsako besedo 50 par; u naslov ali Itfr« t Din. — Kdor • a d i	i* sa
»«ak» besed« 1 Din, u dajanj* nastov« ali » Šifro pa 5 Din. (Ž)
Sobarico
izučeno šiviljo sprejmem 3 1. aprilom. Ponudbe na oglas. oddelek »Jutra« pod šifro »So-barica«. 6811-1
Mlado postrežnico
pridno in polteno sprejmem za dopoldanske ure. Naslov r oglaj. oddelku »Jutra«. ~	6913-1
Neodvisno gdč.
zmožno nemščine, sprejmem v pisarno. Ponudbe na oglasni oddelek Jutra pod »Kakor gosMC-dir :.i«.
Brivskega
pomočnika
tnlajSega, dobrega bubi štucerja sprejmem. Pis^ne-ne ponudbe na naslov: Martulaš Marijan, brivec, Ljubljana, Vio-Itožna dolina.	6946-i
Sobarica
spretna in poltena, nn c4-na nemščina, dobi aiužbo v hotelu »Buiievue«, Ljub-liaria.	6£>j8-1
Lspeh gotov! 100 % zaslužek!
V samoprodajo oddam patentiran predmet, potreben t vsaki hiši. Prodajna ce aa 400 Din. Tvrd.ke. k> razpolagajo z dobro pro daj no organizacijo imajo Trdnost velikega zasluži a Ponudbe na oglas, oddelek =>Iulra« pod »Interesent«.
6903-3
Čevljar, pomočnika
doi>ro iztirjenega t zi>item in finem delu, sprejm« Franc Bohinc, čevljarstvo v Skofji Loki, Novo pred-cestje 16.
Perfektno sobarico
z dobrimi spričevali, iščem Z3 Ljubljano. Pismen« ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« poj šifro »Vstop 15. marca«	6&G9-1
Trg. pomočnika
z dežele, po možnosti f znanjem šofiranja, sprej-takoj. Ponudbe na podružnico ».Jutra« v Mariboru pod Šifro »Pošten«.
60*73-1
Izučena šivilja
8 let stara sirota, prosi zaposlitev pri kaki Šivilji ali v trgovini. Je pridna ia poltena ter pripravljena delati vsa druga dela. Naslov pove c-glas. oddelek »Jutra«.	6^>33-2
Mesarski pomočnik
vešč v sekanju in kupovanju, želi službo v mestu ali na deželi. — Ponudbe na naslov: Ivan B r e k a r, poštno ležeče. Šentjanž.	6920^2
Prodajalka
iznfena v trgovini mešanega blaga, z dveletno po močniško prakso, zdrava in prijetne zunanjosti, popolnoma zanesljiva in poštena moč, išče zaposJenje kot prodajalka. Gre tudi v pekarno, mlekarno itd. Ponudbe na oglas, oddelek »Jutra« pod zna&ko »Prijazna postrežba«. 68:26-2
Vrtnar
i dobrimi spričevali, i??e službo za takoj — najraje na graščini. Ponudbe na oglas. oddelek »Jutra« pod znaiko »Dotea soričevala« 6815-2
Trg. sotrudnlk
i dveletno prakso, dober prodajal«;, želi primerno službo — najraje v Ljubljani. Cmi. ponudbe prosi na oelasrai o-idelek Jutra pod Šifro »Kavcij« zrno-žtn«.
J
Srnovo dlako
I kupi J. Oražtoi, Ribnica Dolenjsko.	6o24-7
Jajčeca metuljev
sviloprejke in drugih kupim. kakor tudi metulje in druge žuželke. Ponudbe na naslov: Zor, Tomačevo št. 67, Moste.	GU4S-"
Pohištvo;
Vsaka boseda 1 Din: dajanj«" n-TvIora aii iifro p« 5 Din. (121
Omaro za obleke
po nizki coni prodam. Naslov pove oglasni oddelek »Jutra«.	6&14-12
Spalno opravo
kupim. Na-slov v oglas-nem oddelku »Jutra«. 6039^12
V«





no
Llpskl pomladanski sejem 1932:
Natančnejši pogoji se dobe pri vodilnih potovalnih pisarnah in pri častnem zastopniku:
ING. G. TftNNIKS, LJUBLJANA. Dvofakova 3.
Vzorčni sejem od (j. do 12. marini. Veliki idilični m gradbeni sejem od 6. do 13. marca. Tekstilni sejem od 6. do 9. marca. Športne potrebščine «n pohištveni sejem od 6. do 10. marca.
Vsaka b«ie<l» 1 Din: ta iaisnj« naslova ali u iifr« p* S Din fl6)
Prodam
J Um; JJ,	<Jj,.
Janj* aasiorv* t(i w
*>frc S l>iu Dijaki ki
lostrukcij«,	pia. osjo	SO parj u iifro »ii	dajanj« aasiova S Dia.	(4)
Camernikova
šoferska šola
LJubljana. Dunajska c. 36 Prva -»blaslveno koncesijo Tirana Prosilk? 15 zastonj ~ pišite ponjl 0 6 e n e e »nrejpma vsak čas.
Krojno učilišče
T.jnbljana, Mestni trg 511
"tvori 5. marca IT. brez-soiačni pri,krojev aini tečaj ii _ krojače, sit-ilje, neši-■vilj« in plortilje. Prigla-site ■-0 pravočasno. Prostih je f-9 neiaj mest. 6988-4
Službo dobi
Vzgojiteljico
tipraža-no, z letoimi spri če v aii, staro največ 32 let, zdravo, inteligentno, prikupne znnanjosrti, vestno in izkušeno, t popolnim zna.njem nemškega jezika, iščem za Zagreb k dveletnemu dečku. — Ponudbe s sliko na PtrttJicatas Zagreb. Iiica pod šifro »St. 2KJ13«.	6966-!
v M. Si be5«la 50 par; sa dajeaj« BaaisrrB »H i* iifro pa S Din. (2)
Službo inkasanta
skladiščnika, vratarja, noč nsga čuvaja aLi karkok iš&ent. Pol Mini 13.000 Din kavcije. Ponudbe na ogl&a. oddelek »Jutra« pod šifro »Vestem mi Došteo«. 680C-2
Vt*t*	50 par,
ia dai«TiT» aasl<>va ali sta liti« oa S Din. (1)
Za pomladno sezljo
»prejmete več krojačev, ši--ilj, krojite'! ja in kroji te-ijico. Poftudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod šifro ► Dejaven«.	6866-1
Učenca
ffrejffieai takoj v ve-*jo trgovino z mešanim blagom. ..'rednost imajo vsaj z 2
tazr. meščanske šole. — Leopold Filipič, 2etale — postaja Rogatec. 6=36-1
Dekle z dežele
prijetno r-una.n;o6ti, stano 15 let, Seli službo pri družini s vso osikrbo, kjer bi »e lahko itpopodniia v šivanju, ^ospodinjstra in drugih hišnih delih. — Najraje gro k trgovcu. Naslov r ogiaanom oddelku »Jiitna«.	63CS-2
Hišnika
»prejmemo sredi ine«ta. t«ro'i brezplačnemu stanovanju. Za.konci brez otrok imajo prednost. Ponudbe z opisom dosedanjega zapo-t-lenja na oglasni oddelek •Jutra« nod »Hišnik 15«. ___ 6322-1
Šiviljsko pomočnico
Prvovrstno, zmožno si>rej-iii« stalno delo takoj etelje Hitv, Kongresni tr?
»--	S
Kuharica
« mo>ž-i a sn m os t o j no vo-i i ti CCK-podinjstvo, z dol golot-*:.mri spričevali, popojnio-Ji!a zanesljiva, lepega vedenja, ne izpod 40 let ttara, do-bi mesto proti dobri plači k eni osebi v ljubljani. — Ponudi* na 'da?, oddelek »Jutra« »Dobra kuharica«. 6S07-1
Dipl. gradbeni tehnik
« potietno [irakso, vešč
vseh pisarniških de5, popolnima samostojen vodja zgradb, dober ka.!k;ilant m verziran v ž^lesobeton-a, išče stalno namešče-nje. Reference n-a razpolago. Cenj. ponudbe ra oglasni oddelek »Jutra« pod šifro »Tebnik«.	®12-2
Plačilna natakarica
dKiibro izurjena, z osebno pravico, eodne postave, srednje starosti, ioii mesto v boij&eni lokaJii. Ponudbe na oglasni oddelei »Jutra« pod »Plačilna«.
6917-2
Mesto postrežnice
želim. Ponudbe na oglas, oddelek »Jutra« ped šifro »Posirožaka«.	6800-2
Plačilni natakar
z letnimi spričevali, ve.r-ziran v kavarniški ta restavracijski stroki, z nna-njem siov. i-n nemščine, zmožen kavcije, išče službo za takoj ali pozneje. Ce-n.j. ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod šifro »Soliden in zanesljiv«.
69>=S-2
Ostl&at trg. (Bsčaj* p»
1 Dia beseda; &a <ts Maj* naslov« ai] n iifr« S Dia. — Oglasi »uf.iainega toa/aia vsaka 0««>da 30 par; ia dajanje tuu>l<rva aM u Sifi» p* 3 Din. (6)
S 13.000 Din
želim pristopiti k že vpeljani inleikarni, vnnotoču ali kakršnemkoli podjetju. Ponudbe na og'as. oddelek »Jutra« pjd šifro »Marljiv družabnik«.	6807-16
Ako |e Vaše posestvo obremenjeno
z dolgovi m se n« morete rešiti dolga radi previso klh obresti, pišite na ogl. oddelek »Jutra« pod šifro •Rešitev«.	66-18-16

Puhasto perje
Sisto, čohano, kg po 48 Dul druga vrsta k£ po 38 Din. či«to belo gosje kg po 1S0 Dia in čisti pub kg po 250 Din razpošilja po poštnem povzetju L. S robovi d, Zagreb. Iiica 82.
22-6
Privatni kapital
išče monopoLlizirana tovarna v dravski banovini. — Dopise na oglasni oddeiek »Jutra« pod »Kapital«.
6459-16
Belo blago
vsake vrste po zelo nizkih aenah ▼ trgovini O. Slibar Ljubljana. Stari trg St. žl 111*6
Vsak! dan »vež« pečene
JARCICE
▼ delikatosi K. J a r e — VPri taristo«, Dunajska e. St. 8.	6309-6
Štelažo
e 141 kartonastimi predali, pripiravjia za kakega obrtnika aii pisarno, prodam. Naslov v oglasnem oddelku »J-utra«.	68C6-6
Tridelno okno
aovo. 150 x .130 poceni naprodaj. Naslov v ocias. oddelku »Jutra«.
Črno moško obleko
maio cošono, za poloviiao ce®o i«
gramofon
t pteščaini »Homakord < prodam. Naslov v ogla«, oddelku »Jutra«. 69'38-G
Vsaka baseda 1 Din, j «a dajanj* nsaaiova ali [ xa iiJra pa i Din. (80) j
Svoj lasten dom
i s pripadajočim vrtom je [želja vsakega skrbnega j očeta. V najkrajšem času lahko to dosežete po no-| vem sistemu. — Pišite na ! oglas, oddelek »Jutra« pod [ šifro »Domačija«. 6<>49-20
Posestvo
* Wi&>: dvoh rudttSc«^, nekaj goada, njiv, traT-raJtov,	5 Uj jo^i,
hiša, kozo)*« in hiev, vse v dobrem stanju po zmerni oeni prodam. Naslov pri podružnici »Jutra« v Trbovljah.	6883-20
, Dvodruiinska hiša
s vrtom naprodaj. Spodnje Radvanj« II pri Mariboj-u.
6972-20
Oblačim
Danes dospele nove gramofonske plošče
opere, operete, res dobre stvari od 20 Din naprej. — Oglejte si našo bogato zalogo kromovega jedilnega pribora, posteljnih garnitur in dragih gospodinjskih predmetov. Vse na »godne obro>ke, razmeram primemo. Sahara, Dunaja 6ka 36.	6940-6
trg. oglasi po 1 Din beseda; u daj&nj« &a-
alova aii u šifro 5 Din Oglasi socialnega značaja vsaka t-eseda 50 pat; ta dajanje naslova ».IS za Šifro 5 Din. (\$)
Mlekarno
dobro idočo. v sredini Maribora pro.'iam radi bolezni Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«.	6553-19
Trgovsko podjetje
rentabilno kupim, ali pristopim s sodelovanjem kot
družabnik
Ponudlbe na oglas, oddeiek »Jutra« pod »Marec 19ci2«.
6&49-19
Gramoion. trgovino
prvovrstno — sredi mesta prodam radi odpotovanja. Ozira se le Da resne re-flektante. ki so zmožni ta kojšnjega plačila. Ponudniki s polnim naslovom naj se pismiM>o prijavijo pod šifro »Eksistenca« na ogl. oddelek »Jutra«. 6844-19
Gostilna in mesarija
zraven pofHwtvo in go®t>o-darsko posloff.j« naprodaj za 5ž0.0('>p Din. Pojasnila daje Marija Gnil, Studence žtev. d5 pri Poijčan.th.
687.1-19
Stanovanje
lepo iai solnčno, obstoječe iz 2 sob, z balkonom in kuhinjo, 5 minut oddaljeno od postaje Pesnica, posebno pripravno za miroljubnega urad.n. upokojenca, odda s 15. marcem v najem Wemger v Pesnici.
6557-31
PodpritHčno
stanovanje
sj,:ho, »obe in kuhinje oddam odraslim osebam takoj ali pozneje v Spodnji Šiški, PodjnBska nlica 18.
6557-21
Vs&ka bmeda 60 par, at dajanj« naslova ah ta Hfro S Dia. (21-a)
VmU hused« 1 Din; n dajanj« naslova aK trn ftifrn 1» S Dia. (IT)
Majhno posestvo
krasno, mmr-go sa<ija, tik cesto ln postaj« na Gorenjskem ugodao oddam v najem. Nasit»v ▼ oclas. oddelka »Jutr-«. 6892-17
Moške obleke
dobro ohranjene, za srednjo postavo, prodam. Naslov pove oglas.ni oddelek »Jutra«.	6801-13
Prehrana
Vsaka beseda 1 Din; ta istanj« naslova »Ji
ea «ifm r« 5 Din. (151
Železno blagajno
Adlersflfigel« št. 1 prodam. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutea« p-;-d šifro »Blagajna«.	0&91-6
£dgar Rice BurroughSj
Tarzan, kralji džwsiglr
Moško kolo
dobro ohranjeno, in ri^ž-iji-v fotelj, uporabljiv kot p<»telja, prodam. Naslov v oglasnem oddelku Jutra 6892-6 I
Kaof a a d l prehran« plač« ta vsako besedo 1 DLn; kdor i£č« pre-braoo pa ta besedo 60 par; za dajanje naslova aii šifro 8 Din. oziroma S Din. £14)
3 boljše osebe
sprejmem na dobro hrano
— na željo tudi dietično. K. Gajšok, Siibičeva ulica št. 3/1II.	696244
Auiomotott Pridelki
Vsaka beseda 1 Din; t« dajanj« naslova ali ta iifro pa E Dia. (10)
Motorno kolo
znaTnke Jame« poceni naprodaj v delikatesni trgo vtai t Vegovi ulici št. 2.
606S-10
Vrednote
i Dvn.
t» dajanj« naslova aJJ *a Pfr« na R Din.
Vaaka t»«e<la i L>].n. ! sa dajanj« naslova ali i za Šifro m o Din. (33)
Štajerski rizling
prvovrstne kvalitete prodaja po zelo ugodni ceni iz lastnega vinograda od 50 litrov naprej F r e 1 i h Ivan, Ljubljana, Salendro-6.	6S77-33
Prima bukova drva
dostavi j ena na dom, cela po 115 Din. žagana po 125 Din in Jdana ;-o 135 Din m5 nudi Putrloh, Dolenjska cesta 6.	6887-15
Trami uso Trieste
berov, mecesnov, smrekov m lipo<v rezan les kupuje R. Schesnk, Sušak. Samo poci'wllbe s ceno in plačilnimi pogoji pridejo v po-štev. Spretne nakuipovaice s:«rejmecn.	"6821-15
Dijaške sobe
Dvosob. stanovanje
komfortno — » kot«aLnic-o iščem za t»-k«j v bližini Tivolija, Vrtače ali Mirja. JV-nu-ii>e ta ogla*, oddeiek »Jutra« pod značko »Do 1200«.	68.10-21; a
Dvosob. stanovanje
t nveet.ii aii bližnji periferiji i»6e a 1. majem zakonski par brea otrok. — Pw>udbe na oglas, oddelek »Jiitra« pod šifro »Zmer.na najemnana«.	6&X>-21/a
Stranka brez otrok
žeia stanovani« 2 »ob, kuhinje in pn-tiklin v mestu aii blli5in.i eJektr. železnice, za maj ali kasneje. — Ponudbe na oglas, oddelek »Jutra« ood »Solnčno«.
6844-21/a
Dvosob. stanovanje
išče mirna stranka brez otrok za mesec maj. Ponudbe na oglasi oddaek ».Jutra« »od »M. 27«.
«>57-21/a
RVffiflKlT/i^
Opremljeno sobo
s posebnim vhodom oddam takoj ali 8 15. t. m. boljši osebi v Hrenovi ulici 12.
6835-23
Čedno sobo
z 2 posteljama in elektriko takoj oddam. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra« 6920-23
Opremlieno sobico
oddam gospodični. Leveč. Židovska steza šte. 1.
6930-23
Sostanovalca
sprejmem s hrano aii brez Naslov v ofi&saem oddelku »Jutra«.	6842-23
Želim poznanstvo ! T«|AfA« 90^0
z mlado, inteligentno, siin- - ticiuil £*V«J«7
Prazno sobo
separirano • s t o p n j ! e, s pred»o4»ico in straniščem oddam na Zrinjskega cesti štev. 15, visoko pritličie.
6843-23
patič-no in samostojno dru-žabnioo. z 20.(J")0 Din ka |«taia. za rentabilno podjetje, ki nosi 50 % dobička. Zasiguranje v nepremičninah. Even t. bi se tudi oženil. Rekomandira ne in nean on; m ne dopise na naslov: Aleksander Po-povič, ekonom. Peč.
6811-24
»Vesna 32«
Dvignite takoj pismo.
C933-24
»Pomladni sen«
Dvignite pismo. 6932-34
Breda
V soboto 5. marca pop.
Poljub.	6937-24
Glasbila
PREMOG suha drva
Pogačnik. Bohoričeva štev. 5.

Sobo
lepo »premljeno, i vbodom j
s stopnjišča takoj oddam pri garnizijski bolnici — Vodmatska ulica št. 14.
6950-33
Vsaka beseda 1 Din: ta dajanj« naslova ali
ta Kfw» pa 5 Din. (26)
Sobo
s posebnim vhodom oddam v centru mesta solidnemu gospodu. Naslov v oglas, oddelku »Jutra«. 6051-Č3
Ooremljeno sobo
sveti« ia eračno oddam s 1. marcem mirni gospodični (tudi dijakinji), kateri se nudi tudi dobra domača hrana ter uporaba klavirja, skoraj zastonj. Naslov porvs oglas, oddelek »Jutra«.	6389-33
Klavirje in pianine
svetovnih znamk kupite po globoko znižanih cenah pri aMuzikai, Sv. Petra c. 40
Najcenejše izpo&oj-jje. popra« j a in oglašuje. 6242-26
Nov pianino
poceni prodam, tudi na obroke — na dots posodim
dober klavir
Zima, Wo!fova ulica 10.
6854-26
Opremljeno sobo
prostorno, zračno in solnčno, parket ter elektrika, oddam takoj al: pozneje v viii Bizovičar, Kopališka nlica 20/1 (ob Gra-daščict).	6856-23
Vsaka btKf**la 1 Din; ta dajaaj« a^slova »15 za Šifro na 5 Din (29)
Opremljeno sobo
s posebnim vbodom oddam takoj so^idn-emo gospodu na Kongresnem trgu 3/1, d seno.	6880-23
Pisalni stroj
»Remington« v najboljšem stanja ugodno naprodaj v Su biče vi ulici Ste v. S/HI.
63*31-28
Informacije
Hi
j S mSSSSSm
j Nov poklic j
ta Jame im gosfunle
i vpeljavo pletilj-stv3 v hiši. Zajsm čen mesečni zaslužek 1500 Din. ker odkupim« izgotov J eno pleteno b.agn olačamo mezdo m pletenje ln dobav jamo prejo ta po ielavo. Pišite še 1 » D e s po gratis-prospekt« na Domačo pietareko in Ju etri jo štev. 8 — Josip Kališ, Mar) bor. Trubarjsva 2.
?193
Nafnovela »lolicska t«tsa lelezra celo prak* iičsc tložljtva postelja a lapeciranim madracem —, pralčtičoa z« viaka hi i v hotele, ia put»;»c« of?« fct in nočne tlulbc. St»-
ne Dia 3*3___ Razpoiu
Ijam poitem in itleuiK cora po povzetja.
Lciena tluliatka patecS na telo > prsktitna slof* Jjiva, poste!« t tapecirali nim madracom, — Stia$ Bia
Sobo
er9gantn» ooreroljem«, i vhodom a »topnj« »n ntx>-rabo kopalnice, evemt" s hrano takoj o d d a m tva Tržaški cesti 29, parter lero.	6863-23
Vsaka ftese<l» i Din;
dajanj« nasiova ali ta Šifro pa 5 Din. (31)
Opremljeno sobo
t «8» ali dvema posteljama in posebnim vhodom, s bra.no ali brea oddam v Sp. Šiški, Oemetova 31.
6085-23
Preklic
Ker podpisani te 10 let ne Sivim skupaj 8 svojo ženo Elizabeto Mihevc, s kateno ava se 6:>&razumno razšla, nisem plačrni-k za njene vsakovrstne izdatke. Martin Mihove, Ljubljana, Poijiiiata oeeaa Stov. S5.
6899-31
Vsa.ka beseda 50 par; ta dajanje naslov« aH
za Šifro 3 Din. (22)
Vsaka beseda 1 Din; za dajanje naslova ali za šifro na 5 Din. (381
Sliko
oljnato delo mojstra »Scliu-bešt« »VVa^riKT« proda Zreena knjigama v Ljub tiaoi SeienburgOTa ul. 7.
68PS
Sobo odda
Dijaka (injo)
ii nižjih razredov, siprej-rnean v dobro oskrbo. Naslov pove oglasni oddelek »Jutra«.	6819-23
Stanovanje
Srebrne krone staro zlato in srebro
ku.pujc Rafinerija	dragih
kovin. Ljubljana.	Ilirska ulica 36, vbod ii Vidov
danske ©este. pri	gostilni
M ožina.	70
Kupim
145
O mraku je Tarzan sklical stare samce okoli sebe. >Tarzan<, jim je rekel, >se vrača k bivališčem lastnega rodu. Izbrati morate drugega vladarja. Tarzan se ne vrne nikoli vse«. To rekši se je odpravil Iskat človeških bitij, takih, kakor je bil sam.
4—5000 kg sena
prvovrstnega. pr-ešanega. ' franko vagon Sava prodam po dogovoru. — Pojasnila daje Ivan Trč-ok, Brezovica pri Ljubljani. 6909-33
Prvovrstne krme
čer 300 q, polovica lucer-ne, polovica sladkega sena
in 100 q slame
naprodaj. Interesenti naj vprašajo pri Ljudski posojilnici v Celju. 6877-133
Lokali
Oglasi trg. enačaja po 1 Dia besada; ta dajanja naslova aii aa iifro 6 Dia. — Oglasi socialnega anačaja vsa ka beseda 50 par. ta dajanj« naakrra aU M Utro pa S Dia. (7)
Vsaka beseda 1 Du: aa dajanj« naslova aii n Siir® pa 6 Dim. (10)
Bukovo oglje
brea prahu ia praške, kupuje »talno večje množin« od 1000 kg naprej Ilirija d. i o. t. v Ljubljani, Dnnajska ©eata štev. 46.
6860-7
Sodavlčarji, pozor!
Vsi od preselitve poceni in pod ugodnima plačilnimi pogoji prodam dobro vpeljano izd«lovalni«o orez alkoholnih pijač t vsem inventar jem. v večjem mestu dravske banovine, z lepo okolico. Naslov pove og!a«mi oddelek »Jutra« v Ljirbljani.	6879-19
Vseka beseda t Din. ta dajanj« naslova aii
ta Šifro pa 6 Din. (21)
Vsaka beeeda 50 par. aa dajanj« naaiova ali
ta Sr(i« t Din. (23)
Petsob. stanovanje
z vsem modernim komfor-tom, v sredini mesta od dam s 1. majem 1932. Po jasn.ila daje oglasni oddelek »Jutra«.	6714-31
Dvosob. stanovanje
lepo in zračno, s prrtikli-nami takoj oddam. Pojasnila daje Miklavec, Drav-Ije St. 154 (pri novi šoli).
6825-31
Trisob. stanovanje
primemo tudi za 2 družini, oddam z majem. Naslov pov« oglasni oddelek »Jutra«.	6SH7-31
tnosob stanovanje
z vrtom takoj oddam za 250 Drn. Naslov pove ogl. oddelek »Jutra«. 6»16-31
Stanovanje
pripravno tudi za čevljarsko ali kTojaško delavnico takoj odda »Croatla«, Se-lenburgova ulica štev. 4.
6937 31
2 stanovanji
vsaio s 4 sobami, kopalnico in pritiklinami, parket, pMn in elektrika — oddam eno takoj, drugo pa z majem. Naslov pove oglasni oddelek »Jutra«.
6941-31
Solnčno sobo
lepo opremljeno takoj oddam gospodu na Poljanskem nasipu SI. «*>l-23
Sobo
s po^ebnrm vhodom s st«p-njic oddam s 15. m.vr .-m na Taboru St. 5/II, levo. _6902-SS
Dve prazni sobi
v L nadstropju najpro-metnejče ceste oddam za ordinacijo ali pisarno. Instalirano: elektrika. plin ir. vodovod. Naslov po>ve oglasni oddelek »Jutra«.
6801-03
Sobo
lepo opremi jeno, v ril!
taioj oddam gospodu ali gospodični v Koleri ji — Karadžioeva ulica št. 12.
689.1-23
Sobo
1» dr« osebi, kak«r todi
kabinet
t postrežbo, v sredšii mesta, poleg pošt« in sodišča takoj odda vdova stalnim osebam. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra« 68.55-23
Lepo sobo
* posebnim vhodom oddam takoj aii s 15. marcem 1 ali 2 gospodoma v sredini me?ta. — Selan, Trdinova ulica &HI.	6982-23
Sostanovalca ali sostanovalko
1 ali brea hrane sprejmem blizu obrtne šole. Naslov v og'asnom oddelku Jutra 6993-23
Prazno sobo
za IlS Din mesečno oddam v Stožicah štev. 1H9 (ob Dunaj&ki cesti).
6858-33
Opremljeno sobico
oddam uradnici. Naslov t ojiasnom oddelku »Jutra« 6967-23
Vsaka beseda 1 Dm. aa liaianj« Msltrra a'a fcfro pa 6 Dia. (37)
Železo-kovine
Prodajam poceni rabljene tračnice, transmisije, jer-menice, cevi, stroje itd. Kupujem stari baker in mesing. Miroslav KRAS. Zagreb, Podvožnjak, telef. 66-49 (Jugo-furda).
spat/ni
patent
fotelj stane
m tm _
Liefestchl prakličas ta
leianie . >9 tedeDie. Sta^»
"A at 1».—
! Po tem iman fista (ne (	perje kg po Dia
: 4S— čisto bel« gottm ! kj pe Dia tJ»— ia 4,iU puh kg po Dia 15«.
L1 BROZOVTČ. ZAGREB Hita 12, HI.
r
Kurja očesa
Najboljž« aredstr« proti kurjim očesom »Clavi-n j« mast
H
a
1
S)
p
Dofeit« r lekarnah, droge rijah aH naravnost iz tvor niče tn glavnega skladišča ftavajt« s« oonaredbl 15
M. Hrnjak
lekarnar — Sisak
ŠTEFAN TRNKA
hotelir
IVANKA RUS
hčerka trgovca
poročena
Bled
3353
2. m. 1932
Pfostejor
Lovske
puške
floberti, bro\nlng pi5tole, lovske in ribiSke potrebščme	350a
F. Ko KAISER, pušhar
Ljubljana, Kongresni trg 9.
Veliko sobo
prazno ali opremljeno ta. koj oddam v sredini mesta. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 6870-23
nit
Vsaka beseda 50 par: aa dajaaj« naalov« ali
n Šifro S Dia. (23-a)
iTirdka F. fi. Goričar
Sv. Petra cesta 29
[naznanja, da je cene belemu blagu ZNATNO ZNIŽALA, na pr • platno za kapne, prvovrstno, široko 180 cm Din 24; platno za rjuhe dvojna šuma. od Din 15 naprej, najboljše Din 24; sifoni od Din 7.50 naprej, najboljši Din 11.50; bela kotenina za perilo od Din 6 50 naprej, najboljša Din 10; rjava kontenina od Din 5.50 naprej nai-jDoljsa Din 9; barvasti blagovi za damsko perilo od Din 9 niprei i Enako so znižane cene tudi ok&fordom, cefirjem, kambriku in sploh vsemu bombažastemu blagu.	2474
Boljšo sobo
a souporabo klavirja ta kopalnic« oddam v centiru m reta. Naslov pove ogl. oddeiei »Jutra«. 6908^23
Opremljeno sobo
lepo, veliko in svetlo, z elektriko in event. z dobro domačo brano takoj odda Koman, Cankarjevo nabrežje 7/II.	6803-23
Opremljeno sobo
oddam gospodu ali gospo dični na Jemejevi cesti 8. pritličje, levo.	&193-23
Opremljeno sobo
zračno in »olndno, z uporabo kopalnice, iščem. — Ponndbe pod »Kopalnica« aa oglasni oddelek Jutra.
6852-23'a
B
13. — 20. MARCA 1932«
2 opremljeni sobi
eno večjo ta eno manjšo, s souporabo kopalnice in telefona oddam s 16. t. m. ▼ vili na Kodeljevem. Povioto-m cesta štev. 7.
6822-23
HI
lil
Vaaka beseda 8 Din; ia dajaaj« nadeva M
Utn pa S Dia. (34)
»Vandrov je vandrovček moj«
Usmilim — pridi pomagam Ti punkliek navezati — f--------6e84-34
»Tiha sreča«
Dvignit« pismo. 6934-24
Vtm.
Razgovor v soboto ob 19. ura" pred moškim učiteljišč«!. Se strinjaš? 6976-24
Mednarodni vetesejem
V PRAGI
Svetovni VELESEJEM, na katerem so zastopani narodi in države. — Znižana vožnja za brzovlake m navadne vlake: Jugoslavija 25 %, čehoslovažka 33 %, Avstrija 25 %.
Pojasnila in legitimacije daje: Atoma Company, Aleksandrova cesta 2; Cehoslovaški konzulat;'Putnik, Dunajska cesta.	2407
----—..........._sct«m. ae strinja.«? 6976-24	Hi
Urejuje Davorn Ravljen. izdaja za konzorcij »Jutnu Adoll Ribnikar. Za Narodno tiskarno d. d. kot Liskarnarja Franc Jezeršek. ^ obratni del je odgovoren Alojz Novak. Vsi g ^^