44845
DON aUIIOTTE
DELLA
BLATNA VAS.
NAČRT TRAGIČNE KOMEDIJE v štirih djanjih, s predigro in s petjem.
Za
RABO PRIHODNJIH DRAMATIKOV,
nekoliko v proai, nekoliko v priprostih rimah načrta]
m&mmm mmm* - .
Motto:
Will Jocosiis ein Tänuhcn wagen, So mag er 's sagen, Ich spiel' ihm auf!
Hoch teil des Figaro,
(Drugi nalts.)

NAMDKA TISKAENICA IJ«. LJÜDEVITA GAJA, 1862.
44845
^ znana dunajska vrednika
OSEBE:
Don Qnixotte de 11 a Blatna vas, til imenovan Jocosos. Thusuelda, kraljica Valhale. , A u g u s t l\'a ce
Hans J oi gel	\	.
Kazimir FtemdenbUttJ inf"ia Aam>sk* časntk*< Rab en er Giilhe
L e s s i n g lierd er
Abraham i St. Clara Henrik Heine Izengrim l
Ajzele | korešpondenti znanih neinJkih časnikov Bajzele I
Heitere Muse, Konj Jocosusov, kakor ga sam imenuje M o ka rje v Kaj fei.
(5 i t a v ni č a r j i in triiški Cimbri. (Igra se na Kranjskem in na Duosja.)
Slavni nemžU pisa'eJji» prebivavci Valhsle
Predigra.
I. Nastop.
Vidi se ljubljansko močvirje, vreme je jesensko leta 1858; megla je gosta, da se komaj deset korakov naprej vidi. Blizo ižanskega mosta zagledaš moža, ki se vedno pripoguje in mah ruje, ki ga varno v botaniško škatlo spravlja. Je bledega raza, černe berkice mu pod nosom vise, skoz očale temno gleda; iz vsega obnašanja se bere, da se je naenkrat globoko zamislil, mermra nerazumljive besede, k večem se včasih začuje Hamletov: To bo, or not to be, that is the question.')
Pa res, kmalo bi bil pozabil naznaniti ime glavne osebe naše drame: naziva sam sebe po svojem spreober-nenju: Jocosus, 2j kar mu bodemo tudi v naši komediji privošili. Dunajska »Morgenposf ga je pa „Don Quixotte" imenovala.
Jocosus naenkrat mahoma kake tri korake nazaj stopi, zavzame se, kakor da bi bilo iz jasnega pred njega trešilo; začuden proti Ižici stermi; čudna prikazen se iz vode počasih dviguje, je še nerazločljiva, bi rekel preveč
') Biti, ali ne biti To je vprašanje.
*) Po slovenski: Dobiovoljček.
meglena. Vstopi se pred Jocosus a in zdaj se še le vidi
postava visoke mlade žene opravljene s snegobelem tanju
podobnem odjelu. Prevezana. je z rumeno-černo rudečem
pasom, kterega konca ji spredi do tal viseta. Je modrooka
in gosti zlati lasje, ki segajo daleč dolj Čez pleča, se sem
ter tje gibljejo kakor zrela pšenica na polju. Kliče se
Tliusnelda kraljica Valbale 3). Prestrašenemu Jocosusu §e
prijazno nasmehlja ter ga s sledečimi besedami nagovori:
Slaveželjni mož! kaj Ti to pomaga,
Da žaluje vedno Tvoja domovina draga,
Ker neusmiljeno mah le rujač
In napredek njeni serdito premišljuješ ?
Kaj Ti je pred nekoliko leti to basnilo,
Da se Tvoje djanje zoper germanstvo je borilo,
Da si se v nadušenju tako zagazil,
Da v Jelačicu banu juga zvezdo si Zapazil!
Prerokoval si — Fej Te bodi! — to javno
V	slovenskem družtvu, ni .še o tega davno. 4) Pisaril tud' si silovito zoper mojo domovino, Ker hotel si zruvati germanstvo s korenino !
Bil si v „ Sloveniji" v „Novicah" strašni Janičar, Neomikan, neolikan, prave Slavšine barbar. Al, kje je Slava Tvoja ? kje. Tvoj prid? Da si zabredil, kriv je Tvoj kratek vid, Rep si nosil Ti nNovicam" in ^Slovenji" ! Kje ostal je, kje se plazil j a Tvoj genij ? Bil bi lahko „capou Cimbrov in Teutonov, 1 Če bi treba bilo, zakaj tudi ne Huronov ? — Pa ni še vse preposno, nis' še vse zamudil,
V	novem bojapolnem času boš so opet zbudil.
3) Valhala je po starogermanski veri kraj, kamor pridejo po smerfi slavni možje vsake baže, ki imajo zasluge za nnpredek svojega naroda.
<) Leta 1848.

Krasna, lepa sova Ti bo naloga,
Ktere, upam, lotil se boš brez odloga.
Vedi, da zbrala sem Te za „Nacetovi Posten", •
Da trosil boš kulturo: nach Stiden und nach Osten.
Kakor veš od nekdaj slovi ime Thnsnelde
Od Donave do Kajna in na bregu Šelde.
Kraljica sem že dolgo, dolgo v Valhali,
Za kar pisateljj germanski so me zbrali.
Žalost me obdaja, serce neznano me boli,
Da v Krajni Slave duh iz tamnote vun kipi;
Da v „staro-nemŠki zemlji" čejo gospodovati
Sini Slave, in po koncu glavfe dvigovati,
Kjer vladal je „deutscher Fleiss mit deutscber Kraft",
Kjer rasel dozdaj je nemški mah „mit deutscherWis3enschaft".
Frankfurt naj bode gospodar okol' Soče, Drave;
Slavni „Bund" naj objema brege bistre Save.
Ti boš odslej njegov Apostel in major,
V krajnski kronovini nemške kulture matador.
Naglo vtemelji: Musealverein, lepi hrast „in spe"
Kjer kadil' Te bodo rekoč: da si nov Linž.
Iz severja poslala bom Ti hud'ga pomagača,
Le Izengrina zvol' si svojega trobentača!
On strašno tuli, grize in popada,
Posebno kadar silovita lakota ga zbada.
Ak mu znan'ga časnika redakcijo prepustiš,
Ga v mrežo svojo za vselej vloviš
Predigra le to je za pravi Tvoj poklic
Ki pride, ko nastopi devetnajst' tečaj „Novic".
Prihrumel bo tud' k vam oklic ustave;
Zvolil' Te bodo, da delat greš postave;
Takrat pokaž', da nisi merzel nis' lesen,
Takrat vkviško spravi nov germanski svoj greben,
Takrat govor' za edinozveličavno Ti kulturo
Ak ni drugviČ spiši lepo tudi nam brošuro,
Da lahko rečem, v Teb' se nisem b'la zmotila Ker Te germanizatorja med sini Krajne sem zvolila. Saj veš, bil je Hg,ssan-baša i) tnd' prej frančiškan, In kakor mašnik v Italii dobro bi! poznan.
(S slovesnim glasom): Zarotim Te pri Tonaru in Wuodanu 6) Da obnašaš se, kakor se spodpb' Germanu, Da nam v hraste spremeniš košate lipe. In potereš nam Slovence kakor iz stekla šipe. Strašna moč Tvojega necenijjvega sarkazma Kranjsko naj osnaži slovansljega marazma! Duhovi Germanje pervi stanujejo v Valhali Kjer Tebi tud' prostor bomo odkazali. Kraljeval boš blizo „Abraham a St. Clara", Če le se Ti Muza preveč ne postara; Zakaj naznanila sem Te kakor nov'ga gosta, Pa Heine 7) krohotaje se; Ah kako si ti priprosta ! Me zavrne. — Glej da pridobiš si njega, Ker me zclaj s sarkazmi vedno drega. Pravi: „ V močvirju se dobi le žaba in rnerčes" »In druga živina brez perut in brez peres!" „Originell ist wohl deine Pession", — „A1' „genieB tam najti, je pa vse zastonj !* Zatoraj pazi, da nemškutarijo retabliraš, Dobro glej, da moje zaupljivosti ne b'amiraš!
J O C (JM3 U S.
(pade na kolena, v obraz je še bolj bled, pa neko novo navdušenje iz.njegovih oči plamti.)
5)	Znani Hassan-baša, kteremu so Slovenci v siavni bitki pri Sisku glavo odsekali, je bil prej na Laškem ranih.
6)	Starogermanska bogova.
') Slavni Henrik Heine, ki je v Parizu leta 1857 vmerl, se imenuje po pravici nemški Aristofan.
„ Nebeška prikazen! Prekrasna Thusnelda, debela skorja je skoz deset let moje očesi obdajaia, zd&j se mi je še le lupina odlušila, zdaj še le previdim svoje nezapo-padljivo preslepljenje, zdaj mi je jasno pred očmi, kako sem se pregrešil zoper svojo edino in pravo mater! edino-zveličavno nemško kulturo ! Mea culpa, mea culpa, mea malima culpa (bije se z roko na persa). — Vernem se, veličastna kraljica Valhale, v Tvoje naročje, kakor zgub-ljenigsin, ker sem skoz deset let po slovenskih livadah prešiče pasel. — Nevreden naloge, ki mi mi jo nalagaš, Ti obljubim, prelepa Thusnelda, se z dušo in telesom, z besedo in peresom vojskovati za Hsueletne pravice, ktere ima rimsko-nemško cesarstvo do kranjske vojvodine. (S povzdignjeuo besedo): Če tirjaš, sem pripravljen z lastno kervjo se zapisati mogočnemu Frankobrodskemu „Bundu"-— Ko pride po Tebi omenjeni caz nove ustave, prisežem Ti (perste desnice kakoi* v prisego kviško dvigne) pervi za trojebarvno germansko zastavo zgrabiti in rudečo-modro -belo s petami poteptati! (Thusnelda se mu prijazno smehlja, » ga z roko pozdravlja, kakor da bi hotla zginiti, pa vidi Jocosu3u na obrazu: da bi rad še nekaj zinil.)
Thusnelda.
Imaš morebit mi še kaj razodeti?
Jocosus.
Hotel sem dostaviti, da bi Ti bil vse to rad „in zier-lichen Knittelreimlein" povedal in tako pokazal, da kaj znam, ker si me za kovanje brošur odločila; pa si me tukaj pri pulenju maha tako nenadoma počastila, da mi ni bilo mogoče tako hitro svoje poetične misli zbrati ali obljubim Te za tega voljo v brošurah popolnoma odškodovati, Thusnelda. (se prijazno smehljaje)
Scbon gut, soli on gut! ljubi moj Jocosti«! Ut desint vires, tamen est laudanda volunta3. (Zgine.)
II. Nastop,
J O C o s u s.
(Oder predstavlja pot od ižanskega mosta do kurje-vasi za ljublanskem gradom v Blatno-vas) Oči si šezmi-rom riba, da bi si popolnoma slovensko skorjo odlušil, kar gre pa le počasi, ker je strašno debela. — Govori velikanski monolog. Večkrat se ponavlja: To be, or^not be,
That is the question.	f
Govori tudi o slavnem poklicu sv. aposteljna Pavla, nakdajuega Saula. Z žalostim in zgrevanem glasom omeni slovensega koledarja in „preklete grabijo« in drugih reč tako mikavnih reči. (Zagrinjalo pade.) Prepustim pa izpeljavo tega veličastnega in velikanskega monologa pri-hodnemu izdatelju te tragične komedije. ®)
I. Ojaisje.
I. Nastop.
Oder predstavlja prostor na cesti pred „Schottenthor-om" na Dunaju, kjer pelje pot v zbornico. So pasji dnevi konec augusta leta 1861; solnčni žarki silno pripekajo. Na strani na ograji sedi Jocosus, ves pohabljen: temno in serdito izpod klobuka gleda, tako da se ga še memogre doči psički varujejo in se mu že od daleč ognujejo. Podoben je on malo Ahilu, kije, kakor je znano oddaljen od gerškega tabora (devet let če se ne motim) žolč kuhal. — Dolgo molči Jocosus, morebit cele dve uri, ker je, maščevanja žejen, v globoke misli vtopljen. — Dogodilo se mu e namreč preden dan nekaj človeškega: visoko misijo, ki
*) Moje moči so za izpeljavo veličastnih monologov Jocosusa preslabe. Le to opomnim, da kdor ga hoče prav izrisati, naj sveže skupa značaj Ahila in Hamleta.
jo je od Thusnelde sprejel, misli z nepopisljivo patetičnem govorom spolniti, ter si tako zaželjeni prostor v Valhali pošteno zaslužiti. Vsako besedico natanko preštudira. Spusti res svoj apostolski govor, ali Človek obrača, Bog oberne. Iskren konj 9) prave gorenske kervi se v njega zažene in ga neusmiljeno pomandra. Strahu bled kakor zid žalostno vpije Jocosus, predsednika na pomoč kliče, da mu naj za božjo voljo z znanim univerzalnim pomočkom — zvoncom — pomaga! Pa vse zastonj; sicer z zvoncom prav gibčni gazda hiše je danas, kakor njemu navlaš gluh, ne gane se, — Jocosus je zgubljen, ker (tako stenografičen zapisnik piše) vlada v celi hiši: „AIlgemeineHeiterkeit!! „Vsled teh žalostnih dogodkov, bravec, si sam lahko misliš, kako je naš na ograji sedeči Jocosus čmern in otožen; na vse kraje premišljuje, kako bi to strašno včerašnjo kerho zbru-sil in ljubeznive Thusnelde neumerjoče ne blamiral. Ali kakor misli mu drugega ne ostane, nek brošuro spisati, ker z govorom je za vselej proč; ali se pa na Načeta, Augnsta in Hansjorgelna oberniti, da bi muti pod pazdiho segli ter ga iz mlake izvlekli. Čaka te možč, ker danas grejo proti poldne gotovo v sabornico tu memo.
Nazadnje mu na ograji le dolg Čas prihaja, hoče monolog govoriti in začne spet:
To be, or not to be, That is te question,
ali dalje ga ne spravi, ne enega Knittelreima ne skuje, ker je preveč raztresen. — Zdaj poskuša s petjem melanholiji kos biti in prične pianissimo:
Ich weiss nicht, was soli es bedeuten, Dass ich so traurig bin ! •
*) Ipsissima verba Jocosi Koittelreimiensis.
Die Blasnage aus jiingsteu Zeiteti
Die korntnt mir nicht aus dem Sinn. ,0)
Pa tudi ne gre dalje, ker:	'
Srce je prazno, srečno ni, Ki namest' v persih Mu v hlačah sdaj tiči.
V svoji bezupnosti zagleda le vendar Augusta, ktere-ga cilinder se skoz Schottenthor prikaže. Kmalo sta*skupaj.
II. nastop.
^ Jocosus.
Ljubi moj August, kako pozno prideš, vsaka minuta se mi je zdela peklenska večnost, saj sam čutiš, da pripeka danas kakor v Sudanu ali Nigriciji. — Pa pustiva to, lahko vse pozabim, da Te le spet vidim, srce mi precej laglje tolče. Na Tebe, ljubi August, se zanesem, da me boš rehabilitiral; veš, kakšna nesreča se mi je včeraj pripetila, jaz tega nisem kriv. Če imaš le eno trohico pravega navdušenja za maslo n^uške kulture boš zapovedal Etiennu ali Friedlanderju n) da me vsaj eden z debelim artikelnom iz brezna potegne! Pomagaj August! Pomagaj!
August.
("gleda ga resno, in rnerzlo z ramama miga.)
Ljubi moj prijatelj, to je težko — zelo težko, — se ne bo dalo nič narediti, saj dobro veš, da sem priprav-
10) Napev po kterem jo zabrenči, je neznano otožen, prepustim ga prihodnjemu skladatelju, mislim pa, da bi se vjemal s nape-vom, na kterega se poje: Lisica, lisjak Sta pila tobak, Tobaka ni blo Sta pila vodo.
") Augusiova perva adjutanta in pisatelja uvodnih člankov v ,,Preši," ker August le malo kdaj pero v čerailo pomoči.
li
ljen, se na vsaki način lagati, če le gre — ali tu je pa popolnoma nemogoče. Saj veš, da imamo gotovo v naši redakciji Czorningovo uradno Statistiko, vir vse žurnali-stične narodopisne modrosti, pa vendar sem se brez pomi-slika zlagal, da vas je Slovencov samo 203.000. Nisem se tudi pečal za „Wandererja", ki me je zavolj tega zgrabil ; ker, kakor veš po mojem starem načelu: „Gleicbes Eecht fiir Alle" mislim : V ktero mavho grejo druge laži. naj gre še ta! — Ena več ali manj, dobro veš, je v mojih očeh prav vse ena. Tudi se boš spomnil, da sem Ti precej po pervem govoru , ki ni bil nič kaj po moji volji; velik kompliment naredil, ter sem Te skoz uvodni članek po svetu: „als deutschen Krainer" razglasil in Te tako indi-rekt teržiškim Cimhrom za načelnika priporočil, kar tudi ni tako lahko ker si, kakor si sam Thusneldi bil obstal, tako dolgo pri Slovencih prešiee pasel. Pa že tudi v pervem govoru si se na eno stran preveč vrezal,. Komaj si sem dospel, moraš precej Študentaoe v kerčmi skupaj zbrati in jim tam kvasiti, da ako se kterikaat ženijo, naj si Slovenke, le nikdar ptujke ne zberejo! Ljubi moj, pozabil si takrat hipoma svojo sveto novo nalogo in zabredil si nazaj v staro nagnjenje serca — ali serce mora v taceh zadevah molčati, le glava mora korakatj naprej ! — Potem pa tudi svoje ljudi tako malo poznaš. V svoji pervi govorniški po-skušnji za kulturo in Valljalo apeliraš na slovensko mladež, ki potem kakor razdraženo seršenovo gnjezdo v tako kosmatih ^Eingeseudet" zoper to tvoje mnenje protestira. — To vse mi je bilo že dolgo na sercu , zdaj po priliki setn Ti vse odkritoserčno razodel, ker mislim, da spoznaš, da moja beseda ni baharija. V svojih hrabrih Cimbrih se nisem zmotil, precej si dobil zaželjeni nEhrenburgerrechtaJ kar sem tudi,brez odloga bil raztrobil. Pisal si mi, da je gola laž, da v dvorni knjigarni službo išeš; o poldne sem pisemce prejel, popoldne si ga že v večernem list bral,
Naštejem Ti vse to, da lahko previdiš, kako sem bil vselej pripravljen Ti v vsaki razmeri postreči, ali za zdaj je nemogoče, ker vČerajšni dan je bil za Tebe pravi Wat-terloo. Nazadnje si kar vso zavest zgubil; komaj Ti pro-tivaik kranjsko fauno omeni, skočiš besno po koncu in predsednika za pomoč prosiš, misleč da bo Tebe k živalim prišteval, in napravil si tako posmeh v celi hiši! To ne gre, dragi moj, sam od sebe kaj tacega misliti!! Lej dragi moj, mislil je vaš „Vollblutverfreter" slovenstva samo raz-odeti, kako si Ti učen naravoslovec in v tem hipu Ti precej misliš, da Te bo morebiti celo k špecij Einocerosov pritisnil, kterih, kakor se mi zdi, vendar v vašem močvirju ni!! Leva stranka mora saj na videz svojo liberalnost varovati in govoru polno svobodo pustiti. Ti pa zoper vso navado na predsednikov zvonec apeliraš ! za božjo voljo, kaj si vendar delal, da si tako naenkrat ob vso pamet prišel ?! — (August ves zamišljen kakih pet korakov sem ter tje gre.) Pa vse bi še bilo dobro — še bi se dalo potlačiti, ko bi Te le danas ne bila „MorgenpostB Don Qui-xotta imenovala in rekla, kako si bil s svojim „hohlem Pathos" pravi pojac za celo hišo ! sMorgenpostu pa celi prosti Dunaj bere, ker je pravi mestni organ; kar ona reče, ja za nprave" Dunajeane Evangelij , ker je v ti zadevi popolnoma objektivna, ne foederalistična ne centralistična, poiše si le burke, da svoje bravce kratkočasi. — Ko bi Te jaz hotel spet na konja posaditi, se mi celo mesto smeja; zatoraj je pa bolje, če molčim. — Po pravici Ti povem, bolje bi bilo spet s pekarijo začeti, kakor pa Vam Siovemcom h kulturi pomagati. ,a)
(Sc Jocosusu v slovo odkrije in dostavi). Sam si pomagaj in Bog Ti bo pomagal, ker kakor si se hvalil, si v BKnittelreimiha izurjen. Odide mermraje:
n) Mislim, da je obče ztiano, da je August pred letom 1848 v Parizu ko pošten pek ltifelce in preste „mit gleichem Recht fiir Alle" pekel, preden je „Presse ' utemeljil.
iš
Gleiches Recht fiir Alle
Wer 's glauben will, wird seelig.
III. nastop.
(Nace elegant opravljen se pripelje.) Jocosus.
(se mu globoko odkrije in pripogne, in da bi mu se bolj
kakor Augustu prikupil, začne v Knittelreimih): Po celem svetu slavni Nace! pervi Člen levice! Pomagaj iz te neizmerne mi kernice. V svoji sreči ne pozabi drugih malheur, Tud' Ti nisi postal naenkrat chevalier de la legion d'honneur, Obrekovala je Tebe tudi marsiktera Šot, Preden dobil si turški Medžidie-red. Ne zapusti „Kulture" seb' in men' v sramoto, Veliko zdaj lahko ji skažeš dobroto, Da v svoji diplomatički „Ostdeutsche Post" PrepSčeš mi Slovence, „wie auf gluhheissem Rost.8 Sam Ti moreš Novičarje tako zatret', Da v Krajni od njih zgine vsaka sled!
Nace.
(gleda ga strašno merzlo in preziravno.) Gibljem se le na parketu diplomatov In v „antichambrea drugih potentatov; Ne menim se, Če na Koroškem je Ljubljana ,3) Ali na Toškanskem je Milana. Po pravici reči, so to za me kraji španski, „Nkrodny listi" in „Novice" pa organi pregrobjanski. ,4)
(Pri zadnjih besedah potegne flakon iz žepa, ga duha in odide.)
IS) V „Ostdeutsahe Post se veči del bere: Laibach iu ltarnthea, ") Ignatii ipsissima verba.
XV. nastop.
Hansjorgel.
(je debel možic v kratkih kmečkih hlačah, na glavi ima kapo s cofom s kratko turnčasto pipco v ustih; pripelje se v jjŠtelbognu-1 iz Gumpoldskirclina.)
J o c o s u s.
(Žalosten svojo osodo premišljuje, globoko zdihuje, tamno se mu dela pred očmi in še le, ko Hansjorgel pred njim obstoji, ga zapazi.)
O, ste Vi tii; dobro, da se, danas dobiva, ker Vam moram nekaj prav imenitega predložiti, sčemur bi razšire-nju masla nemške kulture in sebi koristili.. Ali bi ne hotli vzeti v Vaš prihodnji list, ki je kakor nalaš za kulturo vstvarjen, artikel v podobi pisemca, na priliko z uvodom: „Au9 Blatna Vas wird uns wicder ttber das Treiben der bekannten, unverbesserlichen, slobenischen Parthei geschrie-ben" itd.? Ker ravno Vaše Lerchenfeldsko narečje je prav pripravno neutrudljivem Novičarjem Kajnov« znamnje za vselej v čelo vžgati in njih peklenskemu obnašanju na sveti zemlji „Bunda" za vekomaj ograjo postaviti! Prepričali ste se, kako so Vam bili Cimbri hvaležni, da ste bla.
govolili naznaniti tisto grobjansko V..... pišt . vičevo
pisemce začudenemu Lerchenfeldu, „Kulturtr8gerjua per-vega reda. Vam hvaležnost' »kazati, so nakupili sami 50 eksemplarov vašega lista, ga razposlali po vsem Gorenskem in tako vsjali povsod plod prave kulture, za ktero se jaz dozdaj žali bog! (globoko zdihne) brez vspeha borim. Tudi jaz Vam bom hvaležen še drugače kakor naš slavni pod-Ijubelski zarod, obljubim se Vam na toliko eksemplarov naročiti, da ne bomo samo Ljubljanske mestne ulice ž njimi „poflajatrali*, temuč ves Golovc tako povili in pogno-jili, da bojo že v nekoliko dneh hrastiči tako gosto pognali, da bo zavzeta Novičarska truma namesti sedanjih goleb reber sliko tevtoburškega gojzda pred saboj imela.
Hansjflrgel.
(si pipico baše in smehlja.) Gospod! Vi mislite, da smo morebit' vsi iz ene rude Da imamo August, in jas enake želje, enake trnde? O „ staro nemški" zemlji nič nevem, bil sem vedno Austrijan, In za mogočno Austrijo navdušen zmiraj bil poznan, Moje geslo je: Enakopravnost -narodov brez homatije, Razvijajmo se zase vsak pošteno brez razpertije. S pismom tistega „vritroep ...... čn"
Sem pa ulovil bil pravega hu..ča; Je bolj, da o tem dalje več ris govorim, Če ne se iz novega nad Cimbr^ spet zjezim. Se ve, da pri Slovencih brez madeža ni vse, ' Ker tudi pri nas sirovost včas greben napne. Ali gorenski vaš poslanec je mož posten, Od poštenih Nemcov tudi vedno bil časten. ,s) Kdor misli, da bi jaz napadel-tega Vam rojaka Prosim, naj oddahne se in enmal' počaka!
(Si lulo počasi prižge in odide).
V. nastop.
J 0 C O S U 9.
(postaja če dalje bolj brezupen, vsled jeze in otožnoati se mu kakor bob debele solze po bledem obrazu vlijejo; ura kaže ua dve popoldne, solnce je v zenitu in od reveža pot v curku teče. V vsili svojjh nadah goljfan in v duhu potert se le počasi iz ograje skobaca; pred očmi mu je tako tamno, da še skoz očale nič ne vidi in le za nosom naprej tava. Prebudi ga iz tih melanholičnih misel jok gosposkega dečka, ki se pred njim vstavi in ga s solznimi očmi milo, kakor starega znanca pogleduje. Imenuje se
• ■ , ■
") Tako je Hansjorgel sam mesca Julia I. 1, pisal.
Kazimir Fremdenblatt in ima pod paslio bukvice, ki imajo na platnici naslov: Deutsche S^rachlehre, um in der deutsclien Spraclie rieh-tig denken und schreiben zu lernen, fur Anlanger von Jakob Wurst. Pride iz šole, kjer ga je njegov učenik Figaro ,6) neusmiljeno selciral in ravno danas je mogel za kazen dve urč v kotu stati. Ker je danas dopoldne v šoli bral pred ueenikom, kakšna je bila včerajšna „ Allgemeine Heiterkeit* in kako so se v zbornici zavoljo Jocosusove besnosti krohotali, precej uzrok tuge svojega znanca vgane in ga tako le nagovori:
Prijatelj moj, pomilujem serČno tvojo vČerajšno nesrečo, ker vem, da je nisi zaslužil; togotim se, da ti pri vsi dobri volji nemorem pomagati. Pa kaj je to vse v primeri z mojo peklensko šolo (se začne spet ihtiti), ker imam tako neusmiljenega profesorja. Kar sem pred dvemi leti pisal o francozkem generalu Ardentu, da ga je pri topniških skušnjah odlomek krogle tako nesrečno v glavo zadel, da se je precej zgrudil in mertev obležal in da je potem v bolnišnico pripeljan čez dve ure zadnjikrat zdihnil in v bogu zaspal; odtistihmal se je pričela za me doba mučenja in terplenja. Vsak dan moram v šolo pa če dalje manj znam, vse me zaničuje; kakor tudi per-ekam, nobenega naj bolj zakotnega lista v celem cesarstvu ne vjamem, da bi mi le hotel odgovoriti. (Se spet zajoka). Veselil sem se, da bom, ljubi Jocosus, saj tvoj organ, ker sem hotel ironičen in sarkastičen biti, ko so slovenski dunajski in graški študentje zoper tebe ropotali, ali namesti,
") Znani dunajski časnik Fremdenblatt tako smešno brez slovnice , logike in pravopisa nemški piše, de se humorističen list Figaro *e skoz dve leti v vsakem listu neusmiljeno iz njega norca dela. Kakor svojemu nevkretnemu šolarju mu je dal perimek: Kazimir. V Figaro je rubrika z« njega; Ka-»iminvinkol.
da bi mi bili odgovorili, so se mi smejali in neusmiljeni
Fjgaro me jO za lase zgrabil (se mu spet solze vlijejo) in
mi prepovedal kterikrat kaj svojega natisniti, preden ne
bom tih bukev popolnama znal, (Mu moli nasproti Wurstovo
slovnico.)	%
Jocosus
(še mu nehote smehlja, ga enčas po glavi boža in ga nazadnje v štacuco slaščičarja pelje, kjer mu za pokazano dobro voljo deset polžov iz sladkorja, eno pest svitlih ko-brov iz čokolade in druzik enacih živalec nakupi. Poslovi se s besedami:
Kazimirček! Zdaj pa lepo mirno domu pojdi, pridno v šolo liodi, profesorja vbogaj, de se boš kaj naučil in potem če ravno ne meni, saj komu drugemu v prid in korist. Z Bogom, srček moj!
(Kazinfiir odide.)
VI Nastop
J O C os u s
sam žalostno skoz mesto v predmestje proti domu koraka Od vsih znancov zapušen čuti, kakor bi mu mlinski kamen na srcu ležal. Si težo saj enmalo polajšati začne: Kje so moje lo.vorike ,7), Krasne in zeleng? Moj'ga srca ljubljenke Bj'le so razcvetene, Al' pomandral jih je gorenski konj, In moj trud je biij zares zastonj! i t. d.--
%
Ko jo Jocosus ravno to žalostno odpel, pride v predmestje do nizke, razpokane, vmazane hišico, vstavi se pred njo; vidi mu so, da ga je neka nova misel prešinila. Po-stoji nekoliko časa in mermra :
") Zavija jo na vižo: 0 du lieber Atigustin Alles ist hin,
Aut Ceeaar, aut Sti.....ichs, raj sem y ti prave,
kulture polni koči zadnji, kakor pa pri barbarskih Novinarjih drugi! Pa bomo vidili, kdo bo zmagal, ni še nič zamujeno, ker še nisem zastavil dozdaj svojega ojstrega peresa; Angust so ni šalil omenivši moč mojega „Knfttel-reima " Naj le počakajo, jim bom tako zagodil, da se je niso svesti!
(Se sam saboj zadovoljen smehljaje, naglo proti domu odide.
(Zagrinalo pade.)
II Djanje.
(Oder predstavlja sobo v 2. nadstropju na nekem dunajskem predmestju. Oprava sobe je navadna, samo na mizi pri oknu je polno knjig tankih in debelih vsake baže, na priliko: Thierstaaten von Kari Vogt; Reinecke Fuchs von Gothe; Rabener's Satircn; Pridige Abrahama a st. Clara; spisi Martina Luthera in Ulrika Huttena; Deutsches Reimlexicon; francezki slovar; Atta Troll, - ein Wiuter-mahrchen in Romanzero od Henrik Heine-ta; celi kup „Ost und Westa," nPresse," „Gr. Tagesposte" i t. d.
Jocosos
pazljivo Vogtove bukvice pregleduje in iše, kaj bi mogel porabiti. Naj bolj mn motfo dopade, ki se glasi: Jungen und Alten in Fromm und Nutz, Und den Professoren zum Trutz.
Pa si misli, to je za Slovence vendar enmalo pre debelo ; kaj pa, ko bi se takole prenaredilo :
Fiir manniglich zu Nutzen und Fromm.
Pa res, to ni slabo. — Se veselo vsede in zapiše. — Mermra na dalje: Motto je enkrat narejen; sdaj pa le naprej! — Pozorno prebira sdaj Vogfa, sdaj Rabenera, sdaj premetava liste v Reimlesiconu in kako verstiee napiše. Spet Gotheovega Reinecke pregleduje in urno naprej piše.
Dokoučavši dve strani vesel po koncu skoči, naglo sem ter tje po sobi koraka, si sdaj roke veselja riba, sdaj se za perste vleče, da pokajo in govori :
Leva sem narisal, to bo Novičarski general debelo gledal, ko bo zvedil, kaj je „deutscher Witz gepaart mit deutscber Kraft!" Rus, da ni vse izvirno, pa NoviČarji izpod omejene slovenske kape tako kaj tacego ne zapazijo; slavni možje v Valhali se bodo pa radovali, ko bodo vidili, da nisem zastonj njih dela študiral in se tako pravega tevtonskega duba navzel i t- d. — Spet se vsede, knjige premetuje in piše. Ko eno novo krasno sliko svoje basni doverši, spet radosten vstane, veselja po sobi skače, žvižga" in monolog govori. — Ker se pa to kakih sedemkrat ponavlja, pripustim izpeljavo prelepih monologov Jocosusa prihodnjemu izdelatelju komedije.—Za intermezzo le rOsi nnd West" včasih prav serdito zgrabi in premetuje, da do dopisa o BZwanzigguIdentisch" pride, kterega si varčno na stran dene; premišljevaje, kako bi se dal v „ čudoviti poem* pritisniti in lepo okinčati.
Že je proti jutru, ko Jocosus svoje dokončano, zares mično delce še enkrat pazljivo prečita Možicu serce radosti igra, ali po takem velikanskem trudu se mu nič po sobi skakati ne ljubi, temuČ se opravljen na postijo vleža, nehote zamiži in lepo v božjem ^strahu zaspi. Iz veselega obličja se mu bere,, da ga prijetne sanje radujejo. Vidi Valhalo briljant razsvetljeno, v sredi velikanske sobane stoji Lessing, ki s slovesnim glasom /rhierfabel" bere. Okoli njega je neprezerljiva truma slavnih pisateljev vsih stoletiji ki pri vsaki versti začudeni kličejo: „ Ah, to je lepo! to je krasno! To je „Witz!" To je Ironia! Jocosus je nova zvezda na germanskem nebesu, ki vse druge tamni! Thtis-nelda na prestolu sedi, lepši je od Medicejske Venere in ima danas le za Jocosusa pa/.ljivost in pozornost, vse drugo jo le dolgočasi. (Zagrinalo pade.)
Za intermezzo. 121. DJa»Je.
(Oder predstavlja veličastno sobano Valbale. Pa ne-nenavadno je danas vse tiho, mertvo, vse molči in se gerdo derži, kakor da bi se bila kaka razpertija med slavne pre-bivavce vrinila. — Sicer veseli Rabener je že dva dni v kot obernjen, s nobenim jo nesprogovori in vsem herbet kaže. G.othe je neznano šobo napel in že tri dni ni Ambrozije, ne Nektarja pokusil. Lessing, naj višji sodnik * Valhali in od Thusnelde neizrekljivo časten, že celi teden tako razsaja, da Thusnelda pred njim beži. Vsa sobana je nastlana s malimi papirčeki, razkosanimi kosci Thierfabule in če on še semter tje na tleh kako celo brošurico vgleda, jo naglo pomandra in stogoten zakliče: Ali sem zastonj svoje pravila in kritike pisal?! Herder derži žalostno obraz med obema rokama in zdihuje: kaj so koristile moje „Stiromen der Volker,'1 kjer sem pervi glas zagnal za razvitek dara izvirne omike, ki ga je Bog vsaki narodnosti posebej vkoreninil! Stari Abraham k S t, Clara pa le z glaeo maje in godernja: To je škandal! To je škandal! Thusnelda, bleda sloni na enim iz rnarmeljna sekanim stebru in se od togote in- «sramotenja ihti.
Henri k Heiiie, ki je bil še v življenju bolj na laliko plat, m okoli spre-kaja, krohota in burke \;gttuja. Pred Thusneldo se vstavi, se en čas nad njeno tugo raduje in začne: Lek, lek, lek (s perstom korenček sterže); je že prav, ali ti nisem pravil, Da v močvirju se dobi le žaba in nierčes In druga živina brez perut in brez peres ?
Thusnelda.
Ah; (globoko zdihne) ko bi bila tebe, Henrik, vbogala!
(Zagrinalo pade.)
IV. Djanje
Znano je, da kadar je že Človek vse sorte poskusil k svojem cilj in koncu dospeti in ga le zmiraj vse „frata,u, nazadnje v svoji breznpnosti besen postane in zadnji peklenski sklep stori. Si misli, če ta „ salto mortale" ne pomaga, naj pa mene in vse drugo vrag vzame! Taka se je godila našemu junaku Jocosusu. Na Slovenskem, namesti de bi bile čitavnice po Tbierfabuli; kakor s Strihninom zavdane, poginule, se če dalje bolj množijo in razcvetajo, v Valhali ga še germanski korifeji za lokaja niso hotli. Vspeh vsega je bilo Izengrima, Ajzela in Bajzela tulenje v znanih Časnikih, ktero mu je bilo pa že davno pred zagotovljeno. Vsled tega je sklenil Jocosus za „salto mortale" ljubljansko čitavnico, kakor mater vsih teh ^peklenskih zaleg" na čelu podljubeljskih- Cimbrov s naskokom vzeti.
I. nastop:
(Oder predstavlja sredo Teržiča, kjer je spominek v podobi strašnega kladva 8vesnice.a Siloviti hram in ropot se čez eno uro dalječ sliši, ker so vsi Cimbri zbrani iri konju svojega generala Jocosusa, podkve s omenjenim kladvom pribijajo. Je okoli devetih dopoldne, solnce po treh tednih, ko je neprenehama deževalo, danas pervikrat prijazno sije, zakaj danas se začne oblega in naskok na ljubljansko čitavnico. Konj Jocosusov, kteriga je v Thierfabuli idealno tako slabo jezdil, in ki ga hoče zdaj faktično osedlati, se zove, kakor ga sam imenuje, „Heitere Muse." Ko je „Hei-tere Muse" podkovana, se oblečejo Oimbri za boj v kože divjih žival , na glave pa denejo' sovražnikom za strah volčje, pasje in medvedove , svojim minisft-am pa • oslovske glave, pervemu generalu Jocosusu pa eno s naj večimi ušesiIS). •
8J V dosdaj zgubljenih 11. bukvih v 23. poglavju piše Korneli
Tacit o Cimbrih sledeče: „Kadar grejo v vojsko se našemarijo
XX. nastop.
(Oder predstavlja pot od Teržiča Če« Kranj v Ljubljano.)
Cela armada po^ljubelj^kib Cimbrov, na želn Jocosus, marSira v vojskini opravi po veliki eesti proti Ljtibljani. Spjedej se plazi, kakor glavni trobentač Izengrim, za njim general Jocosus na svoji stari kljusi „lIeitero Mase," na glavi ima oslovsko glavo s strašnimi ušesi, na obeh krajih sedla mu viseta „Ehrenbiirgerdiploma* is Teržiča in Idrij«, v roki derži veliko, o'd Cimbrov skovano suleo s rudeče-belo-zelenim laškim bandercom, ki so mu jo Rečani, kakor svojemu Patrieijn, poslali Precej za njim so cimbriški ministri in lordi tudi ▼ oslovskft glarab, potem pa dolga Četa vsih podljnbeljskih Cimbror t kožah raznih žival. Imajo «a orožje snlce, lopate, kladva in felnne. Poje cela trnma t
Was ist der Cimbem Vaterland'•)? Ist Preussenkod, ist Krainerland? i t. d.
Ko prenehajo, Izengrim eno besarabsko zatuli, med tem pa Ajzele in Bajzele, ko marširata na obeh stra* neb generala, Jocosusa vedno s dišečim in dragim kadilom kadita.
. -J	'	-	j	n
XXX. nastop.
(Oder1 predstavlja ljubljansko čitavnico v Mokarjevi hiši na Dunajski cesti, vse je razsvetljeno, ker je danaa ravno beseda. Ces*a pred hišo je sicer snažna, ali zavoljo dolgega deževanja je na kraji prek hiše velik kup blata nagrab-. (	ljeu^a.) .
„* koše divjih žival; le osebam, ki jih naj bolj častijo, po~ „«t«vijo na gkye oslovske glave, ker je Ui žival pri njih simbolj ,,modrosti in učrnosU. Vodja pa počastijo z glavo, ki ima naj „veče ušesi, da ga imajo tako lahko že od dalječ pred očmi.' , '") Pojejo jo na viio: Die Pinzgauer vvollten vrahlfahrten gehn, sie thaten gerne sin ga, konnten's aber nicht gar scliiin; ča hi, ia ha, £a haja, hia ba i t d.
M
Ob osmih zvečer hiti v čitalnici rse ha ekpft, ke* se po koroški cesti od „ Figabirta" «em čtrtle« fopot ifl hrum zasliši. Primaširala je cimbrSka vojska & Jocosusom na čela v Ljubljano Čitavnico naskakoVat. Izengrim eno divjo zatuli iti vstavijo se „in Reih' and Glied" pred Mokarjevo hišo; JocrORUS na svoji kljusi „Heitefe Mu««," kakor komandant se postavi pred vrata. — Nepopisljivo divjo vpitje se iaČne, ali lej čuda! „Heitere Mase" neče naprej, na tiobetto vi2t> 8e ne gane, le plašno okoli sebe gleda.
Cimbri vpijejo:
Ježešta; Ježešta! Kaj pa j« to?
(Smeh v čitavaiei, vse s« »adevedfto k oknatn drsni«.)
Jocosa«.
Ves bled, neusmHjeilo svojo „tfeifere Muse" a ostrogami drega in vpije:
Hi! bjo! Bistahor! Ali negreš naprej!
Pa „Heitere Muse" že čez dvajset let stara in vslod dolgega pota neznano vtrudena se nepremakne.
(Grozno krohotanje v čitavnici.)
Ko ministri vidijo, da „Heitere Muse" neče naprej, jo cimbriški Palmerston za mp prime m vleče, pa vse nič ne pomaga.
(Če dalje veči smeh v Čitavnici.)
Mokfirjev Jtajfel
» odpertimi goslatm doni pri Jfaliču na voglu k t« na vso gerlo ti pustni večernici sfneja. Migne nra breaifphi JocosuBj ali ne bi tedi on htftel pomagftti Mjnso naprej pomakniti ! Res začne s svojimi dolgimi bukvami po „Heitere Musi" tleči, pa vse nič ne pomaga. Zavpije: Bolje je celo zimo na gnoju spati, Kakor pa to staro kljuso naprej phati, (Odide.)
n ^
Čitavnica se hoče od smeha podreti; ulice so. polne ljudi, ki od vsih krajev »rajo ;a čuden »Spektakel" gledati.
Ali kaj se zgodi?
„Hbitfcre Muse" je poprej dvanajst let pri poljskih Ulanih služila in njeni prejšni gospodar, iskren Poljak, jo je naučil na vižo: Hej Slovani, naša reč slovanska živo klije i. t. d. skakati i plesati, kar Jocosus ni yedil. — Proti devetim začne v Cttavnici mazika: Hej. Slovani! igrati. — Dosdaj na pol mevtva „Heilere Muse" se mahoma kviško spne in poskoči — Jocosus v blatu leži in milo stoka — Cimbriške-- Pilmfer^toHa,' ki jo zarepderži, tako bercne, da mu 6sl6v»ka glava petdeset korakov dalječ v prestrašeno četo odskoči in on na tlaku leži. — V prestrašeni cimbriški armadi gte od ust do ust;
Ježešta! Ivaj pa je to?
JežeŠta! Kai pa je to ?
ČitavniČarji so gotovo „Heitero Muso" in Jocosusa ^aeoprali, zdaj pa la tcci:n->!
Nepopifcijiva zmes se začne med cimbriško trumo, vsa teče okoli ,, Figa bi rta" proti Šišenski šrangi. Mečejo prač lopate, sekire, glave i. t. d. Vpijejo na ves glas; Ni duba, no sliiita, Ježešta! Perfi&Hiaal Pojmo rakom žvižgat! . . In proti Ljubelju nazaj bcrlizgat!
Ali pri Šišenski Iraagi ki že cesto zapira je taki dren, da jo prelomno in jo brc« Jocosusa, kar je mogoče hitro, nazaj proti Ljubelju vliknejo,
(V £itavnici ni si.ebu no konca, ne kraja.)
(Zagrinalo pade.)
-—j^K--