rtu ululi» »i '	Upravništvo:
Séhfflerjeva" cesti Ste*. 3, _ _ m ^ ^ ^^ m	Schillerjeva cesta Stev. 3.
M dvoriSču, L nadstropje. ■■ . flH BB ■	Naročnina znaSa za avstTO-
H n U I ■ Il n I	ogerske dežele:
Rokopisi se ne vračajo. II M II W Will	i i i I
*	* _	četrtletno . . . K « 80 U*bjhaja v«ak dan raffte- _ > ■ __ __ __	___ __ mesečno . . . K MO
delj in praznikov ob 4 ori tHHHB^ A ■ ____ __ ___ __ ■■	M M ■■ Za Nemčijo:
popoldne. H^k BM Ha H	j^m celoletno ... K 28-—
^^m	za vse drage
Sktap ured&iStva ob ti. ari <	^^J^m žele i. Ameriko K 30-—
dopoldne. ^^H ^^H ^^H ^^B	^^H ^HHcEn Naročnina se pošilja vnaprej.
. ^^^^ flV	■Bffim Za oglase (Inserate) ae
Naftunhirani dopisi ae ne ^^B ^^B^^B ^^B	^^B ^^B plačuje od čveterostopne
«prejemajo. ^^ft^f ^B	^B ^B B petit vrste po 12 h, a
*	* ^^B ^^H ^^B ^^B	večkraten primere«
Akooimni dopisi se ne uva- JHH^^ HB HB HHBH BB.v 4HB HA	HB H HB popust
j^jejo.	Posamezna Stev. stane 10 h.
Telefonska Številka 65.
Celje, v sredo, dne 7. aprila 1909.
Čekovni račun 48.817.
Štev. 78.
Srbska samostojna stranka.
Konec.
To stanje stvarij pa ni n gaj alo ne na Da naju ne v Budimpešti. Dokler so se Hrvatje in Srbi ukvarjali z zgodo-vinsko-jezikovnim modrovanjem ter je bila madžaronska stranka na vladi, katera je bila odgojena v tujem duhu in ni imela ni mrvice narodnega čuvstva in je bila vsled tega brezpogojno pokorna in ubogljiva, je bilo pač vse dobro in hrvatska opozicija (Srbi so držali vedno z vlado) je smela svobodno mlatiti državnop ravno slamo!
Ogrski in dunajski vladi ni bilo proti misli, da je bil hrvatski sabor torišče državnopravnih sporov, da je le d. ugače gladko funkcijooiral. Srbom so se za to, ker so držali z vlado, dovoljevali niih narodni odznaki, da še več — izdan je bil poseben zakon (1887.), kateri priznava srbsko ime, inartikulira narodno-srbsko cerkveno autonomijo in daje cirilici neke pravice. Ko so bili madžaroni v volilnem boju poraženi ter je hrvatsko-srbska koalicija pr°vzela vlado, navstala je tako na Dunaju kakor v Budimpešti silna burja nejevolje. Koalicija je zahtevala v prvi vrsti uvedbo ustavnih reform, parlamentarno ministerstvo in tega je bilo dovolj, da bi se Dunaj in Pešta združila proti njej. Intrige so dosegle "svoj vrhunec v železniški Pragmatik i, s katero se je nameravalo uvesti madžarski uradni jezik na vseh železnicah. Nasilstvo je zmagalo v tej smeri, da je narodna koalicijska vlada pala in je bila imenovana pokorna ubogljiva vlada. Koalicija se je apirala vsem napadom: taktični su-spensiji ustave, odpuščanju uradnikov iz službe kar v masah, terorizmu od strani Frankovcev, hrvatskih vladnih pomagačev. Ko ni vse to pomagalo, je vlada nastopila proti srbski samostojni stranki, katero smatra za jedro koalicije in za pravomečno zastopnico srb-
LI STEK.
Izlet gospoda Broučka v 15. stoletje. 48
Češki spisal Svatoplnk Cech. — Poslovenil Stanko Svetina. Dalja.
O, za boga! — se mu je zasvetilo v glavi — jedo ti s prostimi rokami kakor divjaki! To so gotovo le velike kuhinjske vilice za nabadanje in razdeljenje cele pečene kokoši. — Pri obedu jim služijo prsti namesto vilic! — To je vendar malo preveč. Čeprav — drugače — vsaj pri kokoši — je to skoro bolj praktično nego truditi se z vilicami in z nožem; človek, ako je pozvan v kako kričečo družbo, po sedanji sprideni modi niti ne ve, kako bi jih vzel v roko.
Odložil je nerodne vilice in je delal vse kakor gostitelj in je spoznal, da izborno pečena kura iz husitskih
skega narod«, kajti od 25 mandatov jih ima sama 19. Proti Srbom, ki so bili poprej brezpogojno pokorni — vni-čiti srbsko samostojno stranko — to je bilo geslo vlade — to je namen sedanjega procesa proti veleizdajnikom.
Hvalo temu smo priče nečuvenega in še nikdar videnega pojava, da se vodi pravda zaradi veleizdaje proti stranki, katera je prva pomela iz naroda revolucionarne nazore, katera je najrealnejša in fnajpozitivnejša stranka v celi deželi in katera je v boju za ustavnost odložila vse druge zahteve.
Ker ni bilo nikake podlage za pravdo, so vzeli za temelj širjenje srbskih narodnih znakov (cirilice, srbskega imena, zastave), katere so prejšnje madžaronske vlade bodisi priznale, bodisi zakonitim potom zasigurale. Utemeljuje se pa proces s tem, da je imelo to širjenje svoj posebni namen, da si je postavilo za cilj vzbuditi srbsko narodno zavest in pripraviti na ta način pogoje za odtrganje Hrvatske od monarhije in za priklopljenjek Srbiji.
Seveda, bode ta pravda samo utrdila položaj srbske samostojne stranke v narodu ter okrepila hrvatsko-srbsko koalicijo. Hrvatje vedo, da je srbska samostojna htranka samo zato preganjana, ker je vstvarila pogoje za koncentracijo srbskih in hrvatskih narodnih teženj, ker se je borila za ustavo in za pravice kraljevine Hrvatske. Oni vedo, da bi se srbski znaki ne samo trpeli, ampak da bi bili za zakonite spoznani, ako bi šla srbska samostojna stranka v tej politični smeri, v kateri so za dooe grofa Khuena-Hedervaryja polnih 20 let korakali prejšnji Srbi.
Or. Svetozar Pribičevič.
Dnevno hronifca.
v Program novega šefa Bosne in Hercegovine. „Hrv. Dnev." poroča iz verodostojnih krogov, da se je general Marijan pl. Varešanin tozadevno izjavil sledeče: Moj program je volja Njega
časov ravno tako dobro diši, kakor iz modernih, tudi ako se jé brez vilic.
V tem so se odprla prav malo vrata in v sobo so pomolile dve suhi, rumenkasti roki velik bokal. Posfavivši ga na tla. sta se zopet hitro umaknili.
„Poglej, kak strah ima pred teboj naša Kedruta!" je zaklical Domšik in ostali so se smejali z njim. „Sami si moramo postreči."
„Neumna baba!" jo je počastil natihoma gospou Brouček.
Hišni gospodar je nalil v dve veliki kupi pivo in je rekel gostu: „V imenu božjem, napijmo si na zdravje, ljubi Matija!"1
Gospod Brouček je samo pomočil ustnice v pivo in ni pil kar tako Saj je to preimeniten trenotek. Z radostjo je prej sprejel vest, da imajo srednjeveški Čehi tudi pivo. Toda ostalo mn je važno vprašanje, käko. Ali ni morda to kaka starodavna kaluža. Pil je torej s pozornostjo in opreznostjo, prilično
Veličanstva. On želi materijalni in kulturni napredek anektiranih pokrajin. Bosna in Hercegovina stojita na pragu ustavnega življenja. Uvažujem blagoslov ustave, a svest sem si težkoč, s katerimi se bomo imeli tu boriti, in ki jih more ovladati samo pravičnost in nepristranost deželne vlade. Ljubim to zemljo, ki je bila zibelka mojih prednikov. Moje znanje jezika, običajev in šeg naroda bode me gotovo izdatno podpiralo v mojem dein za blagost*rje teh dežel. Jaz sem star vojak. 0 Kakem strankarskem stališču (nasproti Madžarom!) pri meni ni govora. Imenujejo me klerikalca, ker sem katolik in imam prijatelje v krogih višje duhovščine. Ali imam jih tudi med duhovščino drugih veroizpovedanj. In če bi tudi bil klerikalec, bi to ne imelo vpliva na moj nastop kot šef dežele. Enaka pravičnost nasproti vsem, to je moje geslo." — Bomo videli!
v Iz pravosodne službe. Dvorni svetnik v justičnem ministerstvu Scherübel, dozdajni perzonalni referent za Kranjsko, Štajersko in Koroško, je šel v pokoj. Na njegovo mesto pride skoro gotovo višjesodni svetnik in namestnik drž. pravd, v Gradcu Paltauf, ki je že poklican v pravosodno ministerstvo.
v Proti katoliškemu fanatizmu v Bosni. Nedavno je katoliško duhovstvo po sili ali zvijači spreobrnilo neko mo-hame^ansko dekle na katoliško vero. To je mohamedansko prebivalstvo v Sarajevem zelo razburilo.
Na shodu dne 30. marca t. 1. so sprejeli to le resolucijo : „V soboto dne 27. marca 1909 opoldne je izvedel Meh-med Nnkič, delavec v Sarajevem, iz Jezuitske cerkve v Sarajevem malo-letno in slaboumno deklico Pembo, služkinjo rodom iz Gračanice, katero je katoliško duhovstvo na dozdaj še nepojasnjen način primamilo v cerkev z namenom, da jo spreobrne na katoliško vero. Mi Muslimani brez razlike političnih načel, do skrajnosti ogorčeni po že dosedanjih enakih nastopih katoliškega duhovstva proti Muslimanom v teh de-
temn slovesnemu trenotku. Iz navade je najprvo obrisal rob velike kupe, po-gladil je posodo in jo je pogledal proti svetlobi; ker pa je bila kupa nepro-zorna, jo je zopet postavil, zaokrožil je z njenim dnom po mizi in jo je šele potem dvignil k nstom; pil je s pol-zaprtimi očmi, z resno premišljenostjo in napeto radovednostjo na obrazu; po prvem dušku je nekoliko prestal in je držal kupo malo od ust, potem pa je zaprl oči popolnoma in je kazal v mirnem obrazu sveto premišljevanje sfinge; tako je vstrajal nekoliko časa, potem pa je pil dalje; odprl je oči in na licih se mu je pojavila mnogoobljubljajoča jasnost; takoj nato je pritaknil kupo tretjič k ustom in je pil, pil brez prenehanja, dvigaje posodo in glavo više in više, tako da se je obrnila kupa z dnom navzgor in glava kar najdal je navzdol, oči pa kakor v pobožni zamaknjenosti proti nebu, da je bilo skoro videti le njih belino. Konečno
Leto I.
želah, kjer je muslimanska maloletna in slaboumna deca padala kot žrtev nenasitnega fanatizma katoliškega duhovstva pod vodstvom nekega cesarskega tajnega svetnika dr. Stadlerja, kar najodločnejše protestiramo proti tej sramoti kulturnega dvajsetega stoletja. — Mi Muslimani vsled takih nečloveških napadov na naše svetinje s strahom gledamo v svojo bodočnost, boječ se, kaki usodi bomo predali svoje milo potomstvo ter vsled tega zahtevamo od civilizirane Avstro-Ogrske, da nam da zadostne garancije, sklicujoč se na cesarske be.;ede Njegovega Veličanstva. Prosimo ob enem tudi našo javnost v imenu dvajstega stoletja, da to nečloveškost dovoljno ožigosa." Stadlerjev „Hrvatski Dnevnik" sicer trdi, da to ni bilo tako. Koliko je vreden ta dementi, sodimo pa lahko že po tem, da obljublja Moha-medancem, da so od sedaj zana-prej lahko sigurni, da jih od katoliške strani ne bodo več žalili v verskem obziru. V bodoče bodo krščevali samo one polnoletne ljudi, ki prostovoljno in „iz prepričanja" prestopijo na katoliško vero. To se pravi z drugimi besedami: desedaj smo krščevali tudi slaboumne in maloletne, katere se nam je pač posrečilo „spreobrniti". To trdi tndi mohamedanska resolucija. Kaj ne da, Stadlerjevi jezuiti, Cirilometo-dejski apostolat za Balkan so za bodočnost in srečne razvoj Jueoslovan-stva prav toliko vredni, kakor Klofa-čeve in princa Jurija bombastične fraze. To smo že včeraj „Slovencu" povedali in mu prinašamo za to nov dokaz! Ne, od ultramontancev se ne moremo učiti smotrene ljubezni do naroda in domovine!
v „Promeina zveza", društvo avstrijskih kršč. socijalnih železničarjev, je imenovalo na občnem zboru 5. tm. na Dunaju dr. 'Benkoviča in Gostinčarja za častna člana. Trikrat slava!!!
v Proces Siczynski. Iz Lvova javljajo, da je porotna obravnava proti Siczynskemu določena na 15. tm.
je postavil prazno kupo na mizo, prijel se je za trebuh, nekaj časa obračal jezik v ustih, zacmokal je z ustnicami, pogledal navdušeno Janka od zvona in se je oddahnil z globokim: „Aaaa! To je pivo. Vsa čast in slava. Ta vaš peklenski pivovarnar vari v resnici vražje rezko pijačo."
In znova le zacmokal z jezikom in z ustnicami.
Ostali so sledili njegovemu zložnemu pivskemu činu z nasmehom in Janko je rekel šaljivo:
„Veseli me, da ti diši. Ampak slišiš, ti bi bil dober za pokuševalca."
„Za pokuševalca? Kaj pa je to?" je vprašal Brouček.
„Kdor se živi s tem, da pokuša vinskim trgovcem vino."
„Ej, to je imenitno življenje. Toda najbrže se le šališ?"'
(Dalje prih.)
v „Slmplicissimus* obsojen. Odgovorni urednik „S." je bil obsojen na 400 mark den. kazni zaradi razžalje-nja badenske državne vlade in gen. ravnateljstva badenskih državnih železnic.
v Imenovanje. Cesar je imenoval ministerijalnega svetovalca Emila Ho-manna za oddelnega načelnika v ministerstvu za javna dela.
v Sven Hedln. V pondeljek zvečer je predaval ta učenjak v ogrski geografski družbi v Pešti o svojem zadnjem potovanju po Tibetu. Navzoč je bil nadvojvoda Jožef »soprogo, naučni minister Apponyi in mnogo občinstva.
v Praznoverje. V Vages na Ogrskem je bil sin nekega kmeta hudo bolan. Sosedje so kmetu natvezli, da je sin obseden od budiča, ki ga treba z žarečim železom izgnati. Kmet je ubogal sosede in žgal z žarečim železom sina, dokler mu ni v strašnih bolečin umrl.
v Nadvojvoda Ludvik Viktor, cesarjev brat, je težko obolel.
Politična hroniha.
b Parlament bo sklican zopet dne 27. t. m.
b Imenovanje sodnikov za Moravsko
je predmet posvetovanj in razprav v ministerskem svetu. Nemški minister Schreiner in pravosodni minister Hochenburger z vso odločnostjo zagovarjata načelo, da morajo biti imenovani, ki so na vrsti, brez ozira na narodnost. Nemci imajo dva svoja kandidata za predsedniški mesti okrožnih sodišč v Olomocu in Jiglavi. Kakor vse kaže, bode „močna" in „nepristranska" Bienerthova vlada tudi pri teh imenovanjih pokorno izvrševala diktat ministra Schreinerja in nemškega narodnega sveta za Moravsko. Da bi Nemci lažje dosegli svoj namen, proglašajo v svojih listih neka čudna absolutiška načela. Tako je pisal predsednik društva avstr. sodnikov Leo Elsner, da je imenovanje sodnikov v smislu čl. 5 osnovnega državnega zakona osebna pravica cesarjeva, za katero ni noben minister odgovoren. Ta član osnov, drž. zakona ni stopil baje dozdaj še v veljavo. Dosedaj cesar imenuje sodnike na podlagi predloga pravosodnega ministra; čl. 5. zakona o oblasti sodnikov bi pa baje bolje vstrezalo, ako bi cesar imenoval ne na podlagi ministerskega predloga, ampak naravnost na temelju predlogov prvih instane, katere sedaj sestavljajo za ministerstvo izkaze za imenovanja sod nikov. Ako bi ti predlogi imeli postati obvezni, bi bilo treba izdati posebni zakon. Na konec priporoča dr. Elsner sestavo neodvisnih osebnih komisij pri sodiščih, ki bi pri imenovanjih sodelovale. Ako bi se to pri nas na Štajerskem in Koroškem izvedlo, ne vemo, ali bi to količkaj pomagalo našim sodnikom. Glavno moč pri vseh naših sodiščih imajo še vedno Nemci. Seda; nas tlačijo Nemci v Gradcu, potem bi nas tlačili Nemci pri prvih inštancah; edina pomoč za nas je, da se tudi pri nas izvede princip: za slovenske okraje zahtevamo izključ-1 j i v o slo venske sodnike. Potem se bo dalo tudi o Elsnerjevem predlogu govoriti.
a Srednječeški shod mladočeške stranke se je vršil minolo nedeljo v Pragi. Dr. Škarda je govoril o politiki stranke ter je ostro obsodil napade „Narodnih Listov" na dr. KramàFa in na stranko, t'osi, dr. Fiedler je govoril o gospodarski in socialni delavnosti v stranki. Dr. Fiedler se je izrekel proti precenjevanju politike in podcenjevanju gospodarskega dela in gospodarske organizacije. V javnosti
je še danes ukoreninjeno prepričanje o vsemogočnosti takozvane politike. Navadno mnenje je, da vse, kar si je narod postavil kot končni cilj, za-morejo pridobiti poslanci s spretnim postopanjem v parlamentu in v deželnih zborih. Merilo pomena kake stranke ; e obsežnost njih obljub v narodnostnih obzirih. Te ideje še dandanes širijo in zagovarjajo radikalci. Čehi so dospeli v razvoju svojega narodnega življenja predaleč, da bi mogli na tem sta-išču otrpniti. Danes treba o d-erito učiti, da imajo gospodarski interesi za razvoj naroda isto važnost kakor narodnostne koristi, da,ševečjo. ser so gospodarski uspehi predpogoj|zapolitič neuspehe. V istem razmerju, v katerem se bodo boljšale naše gospodarske in socialne razmere t. j., v katerem bode raslo splošno blagostanje, torej blagostanje prodneirajočih slojev in sodobno onih, d so navezani na stalne plače, se bomo bližali uresničenju naših političnih idealov. Tudi na rešitev perečega jezikovnega vprašanja bo imela gospodarstva mogočnost naroda odločilen upliv. Politika dandanes ni samo pridobivanje naših političnih in narodnostnih pravic, temveč združuje v sebi v še večji meri — poleg kulturnih nalog — tudi naporno skrb za ustvarjenje predpogojev za gospodarsko in socialno povzdigo naroda v vseh strokah. — Te besede dr. Fiedlerja si moramo vzeti k srcu tudi mi Slovenci in Jugoslovani sploh, ker pri nas se socialna in gospodarska vprašanja bolj zanemarjajo ko na Češkem.
o Tri leta koalicijske vlade na Ogrskem. Dne 6. aprila 1906. je bil odločen boj med krono in ogrsko koalicijo. Krona je pri pomirjenju poverila koaliciji vlado, koalicija je zato resignirala na svoje narodne zahteve. Prevarana ogrska javnost je vriskala. Voditelji so dobili nagrade, javnost je pa mislila, da je ona zmagala. Kako razočaranje po treh letih! Finančno stanje dežele v žalostnem stanju. Politična uprava v desorganizaciji. Povsod korupcija, propadanje, nezadovoljnost. Na krmilu stoje nezračajni Židi braneči samo svoje koristi. Značaj koalicijske politike ni bil konservativen ampak naravnost vse zadržujoč. Koalicija, ta mešanica psevdodemokrati-ških in odkrito fevdalnih in klerikalnih življev je hotela s celo vrsto zakonov ustaviti tok razvoja, hotela je zaprečiti demokratizacijo države in vzbujenje narodne zavesti v nemadžar-skih narodnostih. Sedaj vidi, da to ne gre in stoji brez sveta in pomoči, brez gesel in načel z edino skrbjo vzdržati se še kolikor mogoče dolgo na krmilu. Mogoče je pač, da se bode s korupcijo in s podobnimi sredstvi dalo še nekoliko let vladati na Ogrskem, toda temeljita premena režima mora priti. Novih ljudij, novih teženj treba, pa ne madžarske komande in ogrske državne banke.
b Srbija. Pogajanja o novi trgovinski pogodbi se bodo koj po Veliki noči začela. Obe vladi bodeta imenovali vsaka svojo strokovno komisijo in nadjati se je, da pojde delo naglo izpod rok. Srbija vstraja pri tem, da ostane pri že prej določenem kontingentu živine, agrarci na Ogrskem in v Avstriji se pa temu silno upirajo ter bi, ako bi le mogli, vse meje popolnoma zaprli. Princ Jurij je izjavil ministru Milo-vanoviču, da je prišel do spoznanja, da je najbolje, da deželo zapusti. V kratkem odpotuje na AngležKo. Prestolonaslednik pojde na nemško ter bo študiral na vseučilišču v Bonnu.
b Črnogorska vlada je izjavila, da hočo gojiti dobre sosedske odnošaje z Avstro - Ogrsko in da zaupa v pravič-
nost velesil, katerim hoče poveriti rešitev vprašanja o čl. 29 berolinske pogodbe.
Štajerske novice.
o Poglavje o narodnosti. Piše se nam: „Naša duhovščina je narodna, to je nepobitna resnica. O tem se tudi vedno lahko prepričaš'..." Tako poje „Slov. Gospodar" v svojih predalih in suje pesek v oči javnosti. Mar vidi narodnost tudi v tem, da slovenska duhovščina slovenske fare pridno po-seča nemške veselice, katere prirejajo najbolj zagrizeni nasprotniki slovenskega življa in katere se vrše pod pa-tronanco luteranskih pastorjev v nemških gostilnah!? Še ni dolgo, bilo je to zadnjič na pustno nedeljo t. 1., ko je priredilo katoliško bralno društvo v Gornji Radgoni običajno nedolžno veselico z gledališko predstavo in petjem v narodni gostilni. Kdo je manjkal pri tej predstavi — to je bila naša narodna duhovščina. Ni se jim zdelo vredno posetiti narodno veselico. Pač pa je ravno ista narodna duhovščina čutila v sebi sveto dolžnost — jeli bila to verska ali narodna, ne vemo — da je obiskala na pustni pondeljek v nemškem mestu Radgoni koncert, katerega so priredili najbolj zagrizeni nemški nacijonalci in protestanti. Sklepamo s „Slov. Gospodarjem": Gosp. klerikalci a la pater Korošec hočejo ljudstvo učiti narodnosti — narodne zavednosti — a je sami nimajo. Kje je pač iskati večje narodne brezbrižnosti in izdajstva?
d Priznanje. Dr. Gustav Delpin, predsednik nemškega narodnega sveta za Spodnje Štajersko je priobčil v „Grazer Tagblattu" članek o deželno-zborskih volitvah, kjer piše med drugim: „Nemški narodni svet je temeljito obravnaval v več sejah deželnozborsko volilno reformo in je bil proti vsaki reformi. Kajti spodještajersko nemštvo ima dobro organizacijo, sedaj poosebljeno v organizaciji, ki jo izvršuje narodni svet. Reforma bi torej nemštvo, ki je osignrano po obstoječem deželno-zborskem volilnem redu, le oslabila. Zgornje in srednještajerski odnošaji so pa povzročili, da je moral popustiti narodni svet, da ne bi (kakor se je reklo) spravil v nevarnost nemške svobodomiselne večine v deželnem zboru. Rešil je sicer s pomočjo vrlih poslancev, posebno spodnještajerskih nemških poslancev, kar se je dalo, ker je dosegel kot odškodnino za slovenski trški mandat drugi mandat za celjsko mesto in za to, da se je zvišal cenzus, kar spodnj eštaj ersko nemštvo občutno oškoduje, so se izločili slovenski trgi iz dosedanjih mestnih in trških volilnih okrajev."
d Iz pravosodne službe. Sodnika dr. Ludvik Bernhard iz Arveža in dr. Hubert pl. Karnitschnigg iz Ptuja sta poklicana v pravosodno ministerstvo.
d lz deželne hiše. Deželni odbor je podelil dež. komisarju dr. Bogdan Stepantschitzu naslov dež. tajnika.
d Terglavijade. III. Zakaj ni Terglav zahajal h klubovim sejam dežel nozborskih slov. poslancev? Znano je, da se morajo poslanci pred sejami bodisi dež. ali drž. zbora pomeniti, kako bodo postopali v jedni ali drngi važni zadevi. Terglavu je bilo to seveda neznano; on je smatral svoje poslanstvo samo za priliko, da nekaj zasluži. Zato ni zahajal k sejam, češ, da je v tistih gostilnah, kjer so se vršili poslanski sestanki, vse predrago. Ostal je raje doma in jedel domače kloba-e — kaj so mu bile vse seje mar! — IV. Kdo je po Terglavovem mnenju popolen človek? Po zimi je enkrat prišel Terglav v Celje. Kupil si je v
neki trafiki viržinke in rekel., navzočemu gospodu: „Ako ima človek vržmke v žepu, se vsaj lahko postavi . .* Vsi tisti tedaj, ki niste tako srečni, da bi vam gledale viržinke « žepov, niste popolni ljudje — in pred vsem aiste zmožni za poslančevanje! — V. „Sramoto in škandal nam dela", se je o Terglavu v pogovoru izrazil njegov lastni somišljenik-poslanec. Savinjčani, ali bodete tega moža še poslali v deželni zbor? VI. Terglav pri seji pomožnega odbora v Celju. Meseca februarja se je enkrat vršila seja pomožnega odbjra za podporo po suši prizadetim posestnikom v Celju. Prišel je tudi Terglav in — molčal. Ko je bilo treba nekaj podpisati, se je prav na široko vsedel in počasi ter vestno pisal nekaj črk skupaj, ki so pomenile njegovo svetovnoznano ime. Po navzočih kmečkih obrazih se je videl smehljaj. Spomnili so se, da so lansko leto hudobni „liberalci" trdili, da g. deželni poslanec Terglav ne znajo dobro pisati . .
a Kmetijsko podružnico na Bl-zeljskem je centralni odbor c. kr. kmetijske družbe v Gradcu v svoji 86 seji dne 16. februarja t. 1. potrdil. Občni zbor se vrši na belo nedeljo 18. t m. popoldne ob pol 3. uri v šolski dvorani. kjer se bodo še na novo udje sprejemali in udnina po 2 kroni in podružnični prispevek 1 krono pobiralo. Vsled velike važnosti osnovane kmetijske podružnice sta povabljena kot govornika g. potovalni učitelj Franc Goričan in gosp. dr. Schmirmaul, zato naj pri tem zborovanju ne manjka noben kmetovalec od blizu in daleč.
d Najboljše izmed najboljših! Kako strogo izpolnjujejo naši klerikalci splošno željo ljudstva, da se pošljejo v deželni zbor najboljši med najboljšimi, pokazali so v nedeljo v Ptuju, kjer so postavili prva dva kandidata kmeta Meška. ki še nemški ne zna, in pa župnika O z m e c a, ki se razume na politične in gospodarske razmere, kakor zajec na boben.
d Na pogreb narodne stranke se že pripravlja mariborska „Straža". Verjamemo, da bi bilo zvezarjem jako ljubo, ako bi nas že pred volitvami pokopali, toda kar tako se ne damo živi pokopati.
d Od Sv. Lovrenca na Dravskem polju. Naš župnik Ozmec je torej vendar postal kandidat za deželni zbor. Kandidat postati ni težko. Nekaj duhovnikov se zbere skupaj, vzame s seboj nekaj takih kmetov, ki radi zastonj pijejo in tisti duhovnik, ki največ plača, postane kandidat. Tako je bilo tudi zadnjo nedeljo v Ptuju. Letošnje dobro vino je mnogo pripomoglo, da je bil župnik Ozmec z „navdušenjem" proglašen za kandidata. Kandidat pa še ni poslanec in predno postane župnik Ozmec poslanec, bodemo še tudi mi volilci govorili. In oglasilo se nas bode sto in sto, da Ozmec nikdar naš poslanec ne bo.
d O shodu „kmečke zveze" v Ptuju se nam piše: V nedeljo 4. t. m. je imela „kmečka zveza" zaupen shod v Ptuju. Vstop so imeli le zvezarji. — Kolikor mi je bilo mogoče — pozvedel sem sledeče: Kot kandidata sta bila diktirana po Mih. Brenčiču ml. župnik Ozmec, kateri je do solz ginjen prevzel kandidaturo, in kmet Meško iz La-honec. Navdušenja ni bilo — shod klavern — kmetska nezadovoljnost velika. Besedo je dobil le njihov somišljenik, kar se je izrecno povdarjalo. Kakor umevno, udrihalo se je tudi po šoli. Vsak, kateri ni njih somišljenik ni kristjan itd. po stari navadi.
d Narodni sklad. Kaj je z bloki za narodni sklad? Prosimo, da dotične izkaze čimprej vpošljete!
d Darigte za narodni sklad!
Prosimo vse somišljenike, da v tej dobi napornega agitacijskega dela povsod zbirajo prispevkov za narodni sklad. Pri vsakem zborovanju in pri vsakem sestanku naših somišljenikov naj s« pobira v ta namen. Pošiljajte na izvrševal ni odbor narodne stranke!
d Za narodni sklad so darovali: Dr. Kari Koderman v Celjn 1 K. Dr. Ernest Kalan v Celju iz poravnave v neki sporni zadevi 25 K. Živeli!
o Za narodni sklad je nabral g. Fr. Feštajn v Trbovljah od gg. odbornikov ,,pazn. in del. podp. dr." po seji dne 3. t. m. K 2'20. Hvala. — Narodnjaki, posnemajte!
d Nasilje. Državno pravdništvo v Ljubljani jedo pičice konfisciralo brošuro „Slovenska visoka šola v Ljubljani". Na Dunaju in v Gradcu počenjajo Nemci nemoteno največja barbarstva nad slovenskim dijaštvom, v Ljubljani pa se slovenskim dijakom zamaši usta, da ne morejo ožigosati nekulturnih činov modernih avstrijskih barbarov. Nasilje ne malo ali nič ne zaostaja za Ranchovim na Hrvaškem! Slovensko dijaštvo že poskrbi, da uspešno ^arira udarec državnega pravdništva.
Rranjstie novice.
a Stotnikovo soprogo Schiwitz pi. Schiwitóhoffenovo, ki so jo pogrešali v Ljnbljani 2 mesca, so našli v nedeljo v Ljubljanici na Fužinah.
a Pri občinskih volitvah v Cerknici, ki je doslej v rokah naprednja-kov, so do včeraj pridobili klerikalci že šest podobčin.
a Kranjski deželni odbor je sklenil odslej vršiti strogo kontrolo nad gospodarstvom mestne občine ljubljanske. Sklepa kot takega gotovo ni obsojati. a glede političnega ozadja temu sklepu — se razumemo!
b Ravnatelj Ivan Šubic v Ljubljani izjavlja, da ne kandidira več v obč. svet.
b S silo so hoteli primorati soc. demokratje v Ljubljani nekega mizarja v neki mizarSKi tovarni, da bi pristopil k njihovi stranki. Ker se jim ni udal, so ga nekega dne osuvali in vrgli iz tovarne. Zato sta bila glavna krivca „sodruga" Steklasa in Prevc obsojena prvi v 4 mesečno, drugi v 10 tedensko ječo.
b Deželnim zadružnim komisarjem na Kranjskem je imenovan dr. Lovro Pogačnik.
b 10.000 K državne podpore je
dovolilo naučno ministerstvo deželnemu muzeja v Ljubljani.
b Za napravo vodovoda v Zg. in Sp Košani (pol. okraj Postojna), ki bo stal 84.000 K, je dovolilo ministerstvo državno podporo v 4 letnih obrokih po 3000 K.
a Pevsko društvo „Ljubljana"
(Nekaka glasbena Matica klerikalcev v Ljubljani!) si je ustanovilo ženski zbor.
a Kdo je ustrelil Antona Jereba na Količevem pri Domžalah? „Slovenec" poroča, da je bil to Jožef Oberwalder, lastnik Povžove tovarne Domžalah. Vasoval je na"Količevem in ko je prišel od svoje izvoljenke, je Jereb nekoliko zacepetal, Oberwalder je pa kar ustrelil. Jereb je včeraj v dež. bolnišnici umrl.
Primorske novice.
o Goriško kmetijsko društvo je prevzelo nalogo, da omogoči, da se bo vsaj nekaj vinogradnikov iz Primorske udeležilo državne vinske poskuŠnje na Dunaju. Uposlati se smejo le selekci-jonirana vina, t. j. vina od samo po ene sorte trsa.
o Istrski Italjani, ki izgubivajo vedno bolj tla pod nogami, bodisi v občinah, kakor tudi v deželnem zastopstvu, mislijo sedaj na nova sredstva, kako bi si gospostvo vendar še obdržali. Sedaj so prišli na misel, da bodo, dokler imajo še veČino v deželnem odboru in zboru, posamezne občine razdelili tako, da si za stoletja ustvarijo par trdnih italjanskih občin. Slovenci in Hrvati tega seveda tndi ne bodo mirno pripustili. Sicer se pa na tak nmeteu način italjanstvo tudi ne bo vzdržalo.
Hajnovejša brzojavno in telefonična poročila.
Spopad na srbsko-bosan. meji,
Srebrenica, 7. aprila. (Brz. „Nar. Dn.") Neki orožniški postajevodja poroča. da se je sinoči na bosansko-srb-ski meji iz srbskega brega Drine streljalo na avstrijske „štrafune".
Položaj v Srbiji.
b Berlin, 7. aprila. (Brz. „N. D.M) „Voss. Ztg." poroča iz Belgrada, da je v političnih krogih vzbudilo neljubo senzacifo, da je kralj Peter sprejel v avdijenci polkovnika Okanoviča. Oka-novič, ki je bil pri umoru kralja Aleksandra osebno udeležen, je bil pred nekaj dni odstavljen od službe in obtožen, da je naščuval častnike, da so trumoma izstopali iz armade. Kralj Peter je sprejel polkovnika, ne da bi vprašal vojnega ministra Živkoviča za svet. Živkovič b aje namerava vsled tega izvajati posledice.
b Belgrad, 7. aprila. (Brz. „N. D.") V tukajšnjih dvornih krogih se govori, da se princezinja Jelena zaroči z nekim ruskim velikim knezom. Za to zvezo se baje zavzema car sam, da pokaže dinastiji Karagjorgjevičev svojo naklonjenost in da jo utrdi na prestolu. To carjevo željo je baje sporočil v Bel-gradu ruski poslanik Sergejev.
Belgrad, 7. aprila. (Brz. „Nar. D.") Med častniki vlada veliko razburjenje, ker bo ob letošnjem velikonočnem avanzmaju le malo častnikov avanzi-ziralo. Med častniki je nastalo gibanje da trumoma zapuste armado, če bi se te vesti uresničile.
Belgrad, 7. aprila. (Brz. „Nar. D.") Med častniki je veliko ogorčenje proti kralju Petru zaradi njegove popustljivosti v srbsko-avstrijskem sporu. Vojni minister Živkovič se zastonj trudi, da bi to gibanje zatrl. Zarotniki zahtevajo, naj se imenuje divizijonarjem v Nišu nek njihov pristaš. Če se jim ne bi ugodilo, bo izbruhnila v Nišu revolucija, ki bi tudi vladajoči dinastiji lahko postala nevarna.
Sestanek nemškegn cesarja in italijanskega kralja.
b Berlin, 7. aprila. (Brz. „Nar. D.") „Tageblatt" poroča, da je skoraj gotovo, da se bo cesar Viljem na svojem potovanju sešel z italijanskim kraljem, a ni še gotovo, kje. Nekateri so mnenja, da bi Viktor Emanuel že sredi aprila pozdravil nemškega cesarja v Benetkah^ pa tudi ni izključeno, da bi se sešla šele, ko bo cesar potoval iz Krfa. Na Dunaju se pa sodi, da se snideta v Brindisi.
Različne vesti.
Praga, 7. aprila. (Brz. „Nar. D.") Iz Kladna poročajo, da je tamkaj izbruhnila stavka premogarjev. Število stavkujočih znaša 5000 tisoč, a dosedaj še ni prišlo do nikakih nemirov, čeravno vlada med njimi strašno razburjenje.
Friedrichshaten, 7. aprila. (Brz. „Nar. Dn.") Zeppelinov letalni stroj je sedaj že 12 ur v zraku.
Novi Jork, 7. aprila („Brz. „Nar. Dn.") Angleške oblasti so prepovedale prejšnjemu predsedniku Venecuele Castra, da se ne sme izkrcati na Trini-dadu.
Yeleizdajski proces v Zagreba.
Včeraj : šestindvajseti dan.
Pred početkom razprave se oglasi k besedi drž. pravd. Accurti, ki z ozirom na besede obt. Radovanoviča, ki je dejal, da mu je preiskovalni sodnik Košutič imenoval neodvisno madžarsko stranko kot začetnico veleizdajskega gibanja, izjavlja, da je to neresnica in da so si to obtoženci v zvezi z zagovorniki izmislili, da bi tako osumničili preiskovalnega sodnika.
Obtoženci: Imamo za to dokaze.
Ko drž. pravd nik pripoveduje, da je zagovornik dr. Medakovič tozadevno vplival na obtožence, kličejo obtoženci: To je laž!
Nastane velika burja med obtoženci.
Obt. Bekič: Košutič je pred pričami rekel, dasoKošutovci pravi veleizdajalci.
Adam Pribičevič: Glejte moj zapisnik, kako je falzificiran.
Gjurič: Tako se ne vodi preiskava!
čorič: Nedolžne ljudi hočete spraviti na vislice.
Klici: Košutič je proti nam vsem govoril zoper madžarsko neodvisno stranko!
Vsled tega nastopa izključi senat obtožence od 5 razprav, povrh tega Bekiča na dva dni, Adama Pribičeviča in Gjuriča na 24 ur samotnega zapora.
Obt. Kačar : Obsodba nam je tako gotova! Nas ni treba tukaj!
Oreščanin (pri vratih): Dobro vam je Kačar rekel, da so nas Turki nabijali na kole, a uničili nas niso.
Nadaljnje se zaslišanje Demetra Ervačanina.
Ko je izvedel za umor kralja Aleksandra, je plakal. Glede Nastiča ne veruje, da eksistira. Izjavlja zopet, da smatra Srbe in Hrvate za dva posebna naroda.
Slede razna vprašanja in predlogi glede srbskega grba itd.
Petintrideseti obtoženec Dušan Ervačanin, trgovec v Dubici, sin Demetra.
Nima nikakih pol. časopisov, tudi ni član nobene stranke, ampak samo simpatizira s srbsko radikalno stranko. Zanika obstoj kakih veleizdajalskih „pojava".
Po polurnem odmoru najprvo dr. Medakovič reagira na izvaja,nja drž. pravd, v začetku razprave, v * kolikor se je dotaknil njega. Čudno je . da je obt. Radovanovič to stvar izpovedal že pred tremi dnevi, a drž. pravd, takrat ni reagiral: Zavrača trditev drž. pravd, glede njega kot laž. Res pa je, da je rekel obtožencem, če imajo zavest, da so nedolžni, naj pojdejo vedrega čela k razpravi. Proces se bo odigraval pred celim svetom. Stvar je zadeva celega srbskega naroda in Hrvatske. Ce se dokaže, da so nedolžni, morajo dobiti moralno zadoščenje za vse muke, ki so jih tu pretrpeli, ker sicer Hrvatska tega kar se zdaj tu odigrava, ne preboli 50 let. Zato odločno zavrača insi-nuacijo drž. prav. in njegovo denunci-jacijo.
Privede se šestintrideseti obtoženec
Gjuro Erak,
posestnik. Že 30 let se popevajo srbske pesmi, a nikdar se ne reče, da so to srbske dežele. Nikdar ni klical „živila Srbija". O tajnih sestankih ne ve nič. O „Slov. jugu" in o Nastiču ne ve nič.
Drž. pravdn. : V zapisniku je, da ste imeli sliko kralja Petra z zlatim okvirjem.
Obt.: Taka slika stane prilično 60 K, a jaz bi si rajše kupil kravo nego to sliko.
Sedemintrideseti obtoženec Glišo Vasič, posestnik. Vzbuja smeh s svojimi odločnimi odgovori. Pravi med drugim, da vsakega pijanca že ob 9. uri vrže iz krčme. Ko se ga vpraša glede širjenja srbske zavesti v Dubici, vstane in zamišljeno pravi predsedniku: ,.A prosim vas, vi ste Hrvat, a jaz Srb. Kdo nama to odvzame."
Nato se odgodi obravnava zaradi praznikov na sredo prihodnjega tedna.
Harodni gospodar.
Občili zbor hmeljarskega društva v Žalcu.
Dalje.
Glede pouka je ukrenilo hmeljarsko društvo v minolem letu sledeče:
1.	Društveni tajnik je imel v raznih krajih šest učnih predavanj.
2.	Pred obiranjem hmelja razposlali so se po vsem okolišu lepaki, v katerih se poziva k lepemu obiranju in pravilnemu sušenju hmelja.
3.	Potom štajerske kmet družbe prejelo je društvo od polj. ministerstva 170 barvastih slik hmeljske uši s potrebnim oesedilom v dveh jezikih. Slike so se razposlale vsem društvenikom, kakor tudi vsem šolam in obč. zastopom hmeljskega okoliša.
4.	Po prizadevanju gosp. poslanca Robleka in društvenega vodstva dovolilo je ministerstvo 500 K v ta namen, da se ndeleži pet savinjskih hmeljarjev poučnega izleta na Češko.
5.	Razstava hmelja iz poskuševal-nega nasada priredila se je dne 13. septembra ter bila precej dobro obiskovana. Med razstavo podajal je tajnik pojasnila o posameznih vrstah. Kakor vsako leto dosedaj, odlikoval se je tudi v minolem letu belgijski hmelj „Mosler" izmed vseh v prvi vrsti.
6.	Zanimiva in zelo poučna je bila berolinska razstava hmelja Društveni tajnik si jo Ije ogledal s pomočjo posebne drž. podpore.
7.	Poljedelsko ministerstvo izdalo bode v kratkem dve knjigi pod naslovom: „Hmeljski škodljivci" in „Umno hmeljarstvo" v slovenskem in nemškem jeziku. Društvo je bilo povabljeno, da sodeluje pri izdaji teh knjig posebno z ozirom na spodnještajerske razmere.
8.	Dne 15. majnika priredil se je v Slatini tečaj za obrambo rastlinstva. Društvo je zastopal gospod Franc Pristovšek.
Kar se ustanovitve zimske šole v Žalen s posebnim ozirom na hmeljarstvo tiče, izreklo se je ministerstvo, da drage volje prispeva k stroškom take šole, ako se tudi dežela izjavi v tem smislu. Rešitev na tozadevno ulogo na dež. «dbor štajerski došla je 25. sušca 1909. in se glasi v toliko ugodno, da je dež. odbor pripravljen prispevati k stroškom toliko, kolikor prispeva sploh k takim šolam t. j. 2500 K za vodstvo in enkratni prispevek za ustanovitev 1500 K. Za vse druge stroške, sosebno pa za stavbo poslopja, za potrebno zemljišče, za plačo drugim učiteljem razen voditelja, morajo pa skrbeti drugi činitelji.
Našega hmelja se mnogo proda na Angleško. Minolo leto so p^ angleški agrarci zahtevali postavo, naj se uveljavi prisilno zaznamovanje vsake bale hmelja tudi za tuji hmelj, ne le za domači. To pa bi bil hud udarec za nas. Društveno vodstvo je potom c. kr. trg. min. prosilo c. kr. ministerstvo za zunanje zadeve, naj se isto potrudi, da se nameravano oškodovanje našega hniélja ne bo izvršilo. Rešitev nam je došla v ugodnem smislu.
Kakor vsa druga leta, tako se je tudi v minolem letu razglasil začetek obiranja v 100 občinah šmarskega in drugih okrajev. Za obiralce je izpo-slovalo društvo na Južni žel. polovično vožnjo, na drž. žel. pa ne ali le deloma in pogojno. Vrhutega je prišla slednja rešitev še le, ko je bilo obiranje že skoraj končano.
Naš posi. gosp. Roblek se je prepričal, da so v oficijelni od ministerstva sestavljeni statistiki podatki o našem hmelju popolnoma napačni Zahteval je energično popravka."
Temu poročilu je sledilo živahno odobravanje.
K tajniškemu poročilu omenja g. drž. posi. Roblek oficijelno statistiko ministerstva o hmelju. Statistika je izkazovala za Spodnji Štajer 2800 stotov, za Zg. Štajer pa 5000 stotov letne rodukcije. To je neresnica. Za Spod. tajer velja število 16000, za Zgornji Štajer pa 1000 stotov. Le s težavo je dosegel popravek statistike, kakor odgovarja resnici.
G. poslanec priporoča med drugim, naj se vloži prošnja za podporo, da se nabavi škropilnica za uničevanje hmeljske uši. Ministerstvo je na Češkem
dovolilo r to svrbo velike podpore, torej tudi tukaj ne bo brezuspešno.
6. Petriček poda nato blagajniško poročilo. Vseh dohodkov je bilo 2681 kron 5 vin., izdatkov pa 2731 K 69 v, primanjkljaj znaša torej 50 E 64 vin.
Konec prihodnjič.
Tržni cene.
6. aprila.
Kava v Hamburgu: Santos Good Average za mare 32*50, za maj 35'75, za september 33*50. za december 32 75. Tendenca stalna.
Sladkor. Praga: surovi sladkor prompt K 23"60, za oktober — december K 22 20. Tendenca mirna. — Vreme lepo.
Budimpešta, 6.aprila. Pšenica za april 13.93, pšenica za maj 13'65, pšenica za oktober K 11 '34, rž za april K 9 98. rž za oktober K 918, oves za april K 8'67, oves za oktober K , koruza za maj K 7'43, koruza za julij K 7 60 ogrščica za avgust K 14 80 Promet 15.000 met. st.
Budimpešta, 6. aprila. Svinj ad: ogrske stare, težke — do — vin., mlade, težke 143 do 144 vin, mlade, srednje 144 do 146 vin., mlade, lahke 145 do 146 vin.; zaloga 22.884 kom.
Svinjska mast v Budimpešti: 150'—, namizna slanina 130'—.
Dunajska borza za kmetijske pridelke, 6. aprila:
Tendenca slabša, pšenica za 10, rž za 5 vin. cenejša ko včeraj. Konzum vsled praznikov slab.
Produktni trg. Pariz: moka za tekoči mesec 3125, moka za prihodnji mesec 31 p6, moka za maj — avgust 31'30, moka za sept. — decemb. 30'60, pšenica za tekoči mesec 24'50, pšenica za prihodnji mesec 24'75, pšenica za maj — avgust 24 85, pšenica za sept. — dee. 2375, rž za tekoči mesec 1710, rž za prihodnji mesec 1710, rž za maj — avgust 1710, rž za sept — dee. 17'—.
Tendenca: moka in pšenica:mirna, rž: stalna. — Vreme lepo.
Nujna prošnja.
Aljažev dom na Vratih je res popolnoma porušen. Rešiti se da le nekaj oprave. „Slov. planinsko društvo" je postavilo Aljaržev dom kot last slovenskega na i oda, ki je bil lahko ponosen na to najlepšo postojanko slovenske
turi8tike. Promet po naših planinah silno narašča in slovensko zavetišče v Vratih je naravnost potrebno, pa tudi plodonosno, ker je tam najboljše in najdivnejše središče za pohod po znamenitih gorskih skupinah (na Triglav, Kriška jezera, Razor, Škrlatico itd.) Dolžni smo svojemu narodu in časti naše domovine, da postavimo nov Aljažev dom v Vratih. Srce krvavi vsem nad nepričakovano silno nezgodo, toda naše delo ne sme opešati. „Slov. plan. društvo" prične takoj priprave za novo stavbo; pač se bo dalo porabiti nekaj starega materijala in oprave — tudi vodovod je ostal — vendar pa bodo znašali troški za novi Aljažev dom nad 20.000 K. To je svota, ki ]o je mogoče zbrati le po vsestranski podpori.
„Slov. planinsko društvo" se torej obrača do celotnega našega naroda in
nujno prosi, da mu blagovolijo slov. zavodi in društva ter rodoljubno občinstvo pripomoči z nabiranjem prispevkov za postavitev novega Aljaževega doma. — Vsem darovateljem najsrčnejša zahvala!
„Slovensko planinsko društvo" v Ljubljani.
(Osrednji odbor.)
Pripomba. Podpore naj se blagovolijo pošiljati na naslov: „Slovensko plan. društvo" v Ljubljani, ali pa uredništvu našega lista, ki bode prispevke tudi izkazovalo.
Tsled odpotovanja se takoj poceni proda skoro novo, lepo
nnhìctwn tndi dve Tellte piiniSlV Uj japonske vaze in
razne knjige na Bregn Stev. 31 na desno.
mmy^mwMìmmm
Poštenega
Sprejme se zdravo, močno in snažno
dekle za mlekarno.
Plača po dogovoru. — Kje, pove upravništvo „Narodnega Dnevnika". 43 a-i
Kupujte narodni kolek!
Y najem se odda
v „Sokolskem domu" v Celju.
Pismene ponudbe do 20. aprila 1.1. odboru „Sok. doma" v Celju.
199 3-2
R. Diehl
žgan jama, Celje
priporoča svojo veliko zalogo doma žgane sli-vovke, tropinovca brinovca, vinskega žganja in domačega konjaka.
proda se
ali pa tudi v najem da takozvani
VirantoV botti V Zala
z velikim hmeljnim skladiščem, s hmetjao sušilnico, z obširnim gospodarskim poslopjem s hlevi, tamkaj se nahajajočim inventarjem in k temu posestvu pripadajočim zemljiščem. — Ponudbe a»; se stavijo na tvrdko:
„Sonnenschein et Candgoan"
v Pragi
167 «-4

Naročajte plačilne listke dr. sv. Cirila in Metoda.
25 2-25
101 40-7
Steckenpferd-iilijno mlečno milo
najmileje kožno milo kakor tudi proti sohi-čnim pegam!
— Dobiva se povsod! —
hlapca Prostovoljna prodaja.
B	Občinski urad Okolica (ÌpIìp Wìa v Aptntob nn Uolik»
sprejme takoj. — Plača po dogovoru.
J. KRAŠO VIC, trgovec
v Žalcu. 204 3-1
Občinski upad Okolica Celje bode v četrtek po Veliki noči, to je 15. t. m. od 8.—10. ure predpoldne prostovoljno pro dajal deleže parcel ostalega Permoserjevega zemljišča v Gaberjib davčne občine Spodnja Hudinja pri okoličanskem pokopališču. Neprodana zemlja se bodo dala v najem.
Vabijo se torej vsi cenjeni kupci za udeležitev te prodaje ob določeni uri na licu mesta zemljišča.
201 2-i	Župan : Glinšek.
PoStne hran. račnn št. 54.366. - Telefon St. 48. -
„LASTNI DONI"
Pisarna je v Celju, Rotovške ulice it. 12
eoo
Uraduje se vsak dan razun nedelj in praznikov od 8.—12. ure eoo dopoldne, ooo
Najboljša prilika za sigurno štedenje je plodonosno nalagan e gotovine
pri denarnih zavodih, ki nudijo najugodnejše pogoje.
registrovana kreditna in stavbena zadruga ®® z omejeno zavezo v Gaberju pri Celju
sprejema hranilne Vloge od vsakega, je član	_	_ _	_ - .
zadruge ali ne, na tekoči račun ali na hra- ||Of Affi CtH |S /ni nilne (vložne) knjižice in jih obrestuje letno po I"* W	»	/UJ
Hranilne knjižice drugih denarnih zavodov sprejema kot gotov denar, ne da bi se obrestovanje prenehalo. — Rentni davek plačuje zadruga in ga ne odteguje vlagateljem, tako da dobijo na leto celih 5 K od naloženih 100 K. — Posojila daje proti 6°/o obrestovanju na osebni kredit, proti zastavljanju vrednotic, dragocenosti ali nepremičnin na menice ali dolžna pisma. — Odplačuje se na račun OOOOO glavnice in obresti v mesečnih ali v posebej dogovorjenih četrt — oziroma polletnih obrokih, o OOO O
pipii^sapiaapiasasapipi
Edino narodno H
prVa južnostajersHa foninosela
Stavbena in nmetna kamnoseška obrt s strojnim :::	obratom.	:::
Izvrševanje vseh stavbenih deli kakor stopnic, fasad, podbojev, pomolov, nastavkov itd. iz različnih kamenov in :::	cementa.	:::
Specijalna delavnica in
podobarski atelje za umetna cerkvena dela
kakor : aitarjev, oliliajilnlli miz, prižnic, kropilniti in krstnilr :;:	kamnov itd.
Bruèenje, puliranje in
Stradanje kamena s stroji.
MOSCIO podjetje 4
industriji družba.
Brzojavl: .Kamnoseška industrijska družba Celje'.
Mnogoštevilna zaloga nagrobnih spomenikov iz
različnih marmornih vrst granitov in sijenitov po raznovrstnih narisih in nizkih cenah.
Naprava zidanih ali betonl-ranih rodbinskih grobišč
:::	(rakev).	:::
Tlakovanje cerkva, dvoran in hodnikov s Samotnim ali ::: cementnim tlakom. :::
Izdelovanje pohištvenih ploSč iz različnih najbolj ldočih marmornih vrst v vseh oblikah. Popravljanje spomenikov, odeji: lavanje napisov v Iste, i::