VELIKO DELA ZA DRUŽBENEGA PRAVOBRANILCA SAMOUPRAVLJANJA
Kadar pustimo zakon ob strani
Da samoupravni odnosi ter spoštovanje zakonitosti v organizacijah združenega dela v naži občini niso še pov-sem zažhreli, pove tudi poročilo družbenega pravobranilca samoupravtjanja za preteMo leto, saj je obravnaval, posre-doval ali svetoval kar v 1215 primerih.
No, številka sama po sebi ne pove veliko, pomembnejša je vsebina. Družbeni pravobranilec je v nekaterih organiza-cijah združenega deia zaznal motnje v samoupravnih odno-sih, v organizacijah družbenih dejavnosti pa je najpogo-steje opozarjal na kršitev družbene lastnine zlasti v zvezi s pridobhranjem dohodka prek svobodne menjave dela ter v organizacijah, Id se ukvarjajo s prometom blaga in storitev na debelo ter z zunanjetrgovinskimi posli. Pri vseh teh je zaznal nesidadje z zakonom o združenem delu.
Na področiu svobodne menjave dela je v tem trenutku najbolj pereče reševanje problemov v organizacijah zdru-ženega dela na področju kulture, kjer družbeni pravobrani-lec samoupravljanja ugotavlja, da so motnje v samouprav-nih odnosih pogoste, vendar pa o le-teh nikoli niso bili obveščeni tudi zunanji detegati - delegati uporabnikov.
Tudi dohodkovni odnosi med trgovino in proizvodnjo še niso takžni, kot bi morali (zakonsko) biti. Posebne samou-pravne sporazume o medsebojnih razmerjih pri ustvarjanju skupnega prihodka očHno še pripravijajo, kajti sporazumi o skupni politiki proizvodnje in prometa, prevzemanje tvega-nja in skupnega poslovanja, skupne osnove in merila za razporejanje skupnega prihodka niso v skladu z zakohom.
V triintridesetih primerih je moral družbeni pravobranilec posredovati zavoljo samoupravne organiziranosti delovnih organizacij, predvsem ko je prihajalo do sprememb v sa-moupravni organiziranosti.
KrSitve samoupravnih splošnih aktov v posameznih de-lovnHi organizactjah so bile lani kar pogoste in zato je v teh defovnih sredinah prišio tudi do motenj v samoupravnih odnosih. Kar v 91 primerih je družbeni pravobranilec zaznal krSitve ob postopkih sprejemanja samoupravnih splošnih aktov, v volilnih postopkih, zaradi pomanjkljivih in nezako-nitih dotočil v samoupravnih aktih ter zaradi poslovanja, ki je v naspratju s predpisi. Tudi obveščanje delavcev |e bilo v nekaterih primerih slabo.
Vzpodbudno pa je, da družbeni pravobranilec v občini Center ni zaznal večjih kršitev dogovora o družbeni usmeri-tvi razporejanja dohodka, čistega dohodka in delitvi sred-stev za osebne dohodke.
Slabosti je torej še veliko. Nemafokje v delovnih organi-zacijah delovno skupnost skupnih služb še vedno financi-rajo posamezne TOZD proračunsko in ne na podlagi svobo-dne menjave dela, zato bo v letošnjem letu družbeni pravo-branilec tem razmerjem posvetil še več pozornosti. Pri tem pa gre poudariti, da bi morale samoupravne delavske kon-trole pogosteje opozarjati na slabosti, ki se pojavljajo v posameznih sredinah. Sodelovanje z občinskim izvršnim svetom in komitejem za družbeno planiranje in gospodar-stvo je bilo v pretekleir letu po besedah družbenega pravo-branilca samoupravijanja zelo dobro in je prispevalo k razrešitvi vrste slabosti. Žal pa se nekatere slabosti pojav-Ijajo tudi v pnrih treh mesecih letošnjega leta, tako da lahko pričakujemo veliko dela tudi letos.