i "WE PLEDGE ALLEGIANCE TO OUR | jj FLAG AND TO THE REPUBLIC FOR j ■ WHICH IT STANDS: ONE NATION INDI-1 j VISIBLE WITH LIBERTY AND JUSTICE j FOR ALL." EQUALITY Neodvisen dnevnik zastopajoč interese slovenskega delavstva* IIIIIIIIIUIKIIIE1I1EHH gj jgi THE ONLY SLOVENIAN DAILY § BETWEEN NEW YORK AND CHICAGO §| M THE BEST MEDIUM TO REACH 180,000 S SLOVENIANS IN U .S., CANADA AND SOUTH AMERICA. rfilBBHHBHBBHIMHSllili& VOLUME VI. — LETO VI. CLEVELAND, OHIO TOREK (TUESDAY) FEB. 20th, 1923. ST. (NO.) 43. Single Copy 3c. Entered as Second Class Matter April 29th 1918, at the Post Office at Cleveland, O., under the Act of Con gress of March 3rd, 1879. Posamezna številka 3c. LLOYD GEORGE ZA AMERIŠKO POMOČ V RUHRSKI KRIZI. BIVŠI PREMIER PRAVI V GOVORU PRED POSLANSKO ZBORNICO, DA JE POMOČ AMERIKE NUJNO POTREBNA ZA REŠITEV RUHRSKEGA NESPORAZUMA. Nadaijne francoske čete za Ruhr, KOT VZROK SE NAVAJA PRA KTICIRANJE SABOTAŽE OD STRANI NEMCEV. London, 19. feb. — Bivši angleški ministrski predsednik Lloyd George je danes imel v poslanski zbornici go-v katerem je apeliral na vlado,, da povabi Zedinjene jjržave, da 'naj 'se približa Franciji v prilog posredovanja. •Njegov govor je vzbudil veliko zanimanje- Niti tedaj, ko je bil Lloyd George ministrski predsed-^ik, ni zbornica nobenemu 'njegovemu govoru sledila s ta- pci 1 ko pozornostjo, kajti dejstvo, da več ne zavzema odgovor- doJ^i} nega mesta, mu je omogočilo eovcriti z večjo strastjo in *vc(bodo, ' Lloyd George je posegel v debato ob zelo ugodnem trehotku. Liberalci so z »žirom na kraljev nagovcr ob otvoritvi parlamenta stavili tri priporočila, vsa obravna-^ajoča z Ligo narodov. Prvi je določal, da se zavaruje ^'ancijo in Belgijo z učinkovitimi garancijami pred napadom, drugi, -da se nastavi komisijo ki naj . bi ipronašla, J^liko je Nemčija zmožna plačati, tretji pa, da se povab: Vinjene države, da imenuje tri eksperte za to komisijo. Ta priporočila so bila poražena s 305 glasovi prdti 196. se točke amandnrenta- so slonele na Ligi narodov, toda 0r ki najbolj ogroža evropski mk ^ ^Tato je Lloyd George povdarjal, da želi Franciji le r°> ter izjavil, da deluje za tako rešitev reparaeijske-a 'Problema, ker jo želi obvarovati večjih katastrof. Pdtem je Lloyd George razmotrival razna pogajanja s Rjavil, da je Poincare največ kriv, da že hi prišlo do ^zuma v odškodninskem vprašanju. . Mi smo vedno zahtevali znižanje računa ter prosili Vernost Rezultat je bil, da je francosko javno mne-jg 2Vračalo vso krivdo na Anglijo oziroma na mene Ko nastopi]a nova vlada, so jo pozdravili kot simpatično ^ stvari. Bdnar Law je imel brezdvomino veliko ^ ®x>st g psihološkega stališča, toda on je našel franco-\r. ravno tako neupogljivo in. nedostopno. Ko so osta^' dClžni .10 procentov pošiljatev, se je odredila ' eyba Ruhra. Teško je verjeti, da je bila odškodnina 111 namen." ,ak*o i'zjavo so liberalci pozdravili z velikim vriščem, Sv ,ar je Lloyd George pričel dokazovati, da Poincare v W i*1 PostoPanju faktično .nima podpore francoskega °aa. Nat0 je za'klical resno: ^ Kdo more povedati, kaj se bo zgodilo? Vi lahko kon ^emčijo- Toda ako razbijete Nemčijo, tedaj je ]j0 £ odškodnine in konec razoroženja. Vi ne morete rati držav' ki so 100 milj" od frar var Pride do revolucije v Nemčiji, bi to bila večja ne-lita •°S*iZa Fralncijo, Anerliio in Evropo kot pa "bi bil mi- N v Nemči.ij-" Jt0 j , je opozarjal, da je pakt Lige narodov ravno ta- . e krovne pogodbe kot katerikoli drug člen in je de- Washinigtcn, 19. feb. — Francosko poslaništvo je danes prejelo od svoje vlade obvestilo, dia se je dalo generalu De Goutteju tri niadaljne polike pehote za okupacijo v Ru'hru. Kot vzrok se navaja zcperstavljanje Nemcev in Številne poskuse sabotaže. iRariz, 19. feb. — Odsek poslanske zbornice za zunanje zadeve je danes imel pred seboj premierja Poincareja tri ure in pd, toda ker odsek še vedno ni od njega vseh ?a|željemh nfcrmiacij, se b0:z zasliševanjem nadaljevalo v pondeljek. Poincare je pred odsekom med drugim izjavil, da se je izza okupacije mosblo v Francijo in Belgijo 1,-026 vagonov premoga. Angleži izročili pas okupiranega ozemlia. Cologne, 19. feb. — Anlgleži so danes izročil,- Francozom in Beličem šest kilometrov mereč pas zemlje na zapadnem koncu njih zone, tako, da a]a ' a je štiri 'dini pred pariškim 'zborovanjem predla-^Pa' Se ^menuJe eksperte, da prouče celotno vprašanje in to 'brezdvomno z idejo, da se bo o zadevi go-Vpj, v zbdrovanju. Reparacijsko in rekomstrukcijsko anJe je nemogoče rešiti brez pomoči Amerike. Mi ^tamo dohiti pomoč od Amerike. Oni imajo zlato vsega "—I^ojih blagajnah in trpijo silno ogorčenje." frfzna ranaria. Sinoči je sleherni brž poravnal po tleh. Ko so bili vsi ugnani, sta šla k poslovodju ter ga prisilila, da jima 'je izročil ves denar, kar je znašalo o-krog $500.00. Nato sta ban-dita pobegnila. Policija je bila nemudoma obveščena o ropu, toda vse iskanje za lopovoma je bilo zamain. nowa kmalu po njegovi aretaciji v zvezi s pismi, da pa se prose-ku'ciie proti Balanowu ni nadaljevalo, ker so bile ma delu "mogočne sile." Mevers je pri izpričevaniu tudi zanikal, da je p0 izvršitvi pogo-rea v Bridgmanu [zjavil pred čias-nikarskimi poročevalci, da. so je s tem zalotilo mglbolj nevarne radilkalce v deželi in da bo jttstič-nj department gledal, da se jiih spravi s poti, ___-o---- ZDRAVNIK IN BOLNIČARKA NAJDENA POD LEDOM. 'Fut-innBay, O-, 19. feb. — Danes so potegnili izpod ledu trupli dr. Theodorj® C. Greista in bolniško strežnico, 25-letno Kla- Wasihinigton, 19. feb. — Najvišje sodišče Zedinjenih jdržav je danes v svoji odločitvi, ki je bila podana' na priziv Pennsylva-niia železniške drulžlbe, izjavilo, da vladni želeiniiško-delavski odbor v Chicatgi nima moči, da bi vsilil svoje odločitve in da njegova molč odvisi od podpore, ki jo je deležen od strani javnosti. ' To svojo odločitev je najviše dne- sodišče podalo v za ^ W- ^ ^^^^^ ^ vanm družbe, ki je apelmala pio. avtomobilu dr. ti odločitvi sedmega Okrožnega J^ a podak preko jezerske prHvnaga sod^a z ozirom n« ■ ^P ^ ^ put.inBay) zahtevo družbe, da se mora pro- ^ tedaj ^ ^ ^ ^ yide. vih reke Nil. Tuji oblastodržci. j aisticpniki kraljev, katerih predniki so bili še divjiaki, ko je Tutankhamen umrl, slaviti vojskovodje in tuji plemenitaši so danes prihajali v pal'-tč0 smrti, kjer se nahaja sarkofag starega monarha. In vsi so obstali sklonjenih 'glav, ko so dospeli do krste Ko se je danes grobišče odprlo uradni inšpekciji, se je razsveti-lo z "električnim žarnicami. Grio-lb?šče so dianes v spremstvu lorda Mnenje La. Folletta je, da preiskava, ki jo vodi senat, tiče tudi clevelandskega plinovnega bo; ja, kajti Hope Natural Gas Go izčrpava gasolin iz plina, predno ga proda: East Ohio Gas družbi. Eden izmed glavnih vzrokov, da elevelandskia plinovna družba zahteva 50 centov za tisoč kubičnih čevljev plina, kot minimalni račun pa: 1.00, je ta, da Hope Natural Glas Ocl od nje tudi zahteva višjo ceno za. plir, ' . pravijo družlbini uradniki. j Predsednik elevelanidske mestne zbornice ise je danes.tji. izrazil da upa mesto potom senatnega komiteja natanino dognati, ko-lilko stanextisoč kulbičnih čevljev plina Hope Gas Co., z ozirom na to, da jemlje iz njega gasolin. Poleg tega se upa dokazati, da je Vrednost lastnine Hope družbe faktičnD veliko nižja kot pa je vrednost, katero se podaje pri' utemeljevanju cen, ki se jih računa za plin. "S. H. Tolles, ki je odvetnik za East Ohio Gas Co., pravi da cene plina, ki jih računa Hope Co., temelje na cenitvi, glasom katere zrnata, vrednost družbe nad 74 ■milijonov dolarjev, medtem ko je C. F. Ubelacker, cenilec družbe same, računal njeno vrednost nekaj nad 58 milijonov dolarjev. Letvinsko spor pr< naro- dov. OBE STRANI STA ZADOVOLJNI SPORIZROCITI RAZSODI šCu. ZNAN SLOVENSKI RUDAR SE JE PONESREČIL. Kot nam poroča mr. Otto.Te-kavc, 1174 E. 60 St., je iprejel ,0d svojega prijatelja iz Fitz Hen- Carnarvona. ki je vodjia ra-|ry, Pa., poročilo, da se je tamkaj smrtno ponesrečil znani slo- 'ziskovanj'3', obiskali belorijska kraliica Elizaibetia:, prestolonaslednik Leopold, vdovia za pokojnim egiptovskim sultanom, general Allenby, ki je za časa svetovne vojne podjarmil Palestino, zastopniki egiptovske vlaide ter številni drugi tuji vladni predistaivniki. Prihodnji korak raziskovanja bo odprtje krste, (]1Jrzna roparja. Sinoči ^ta drzna bandita kegl- jat: iroin Recreation ra v,! _ __________ na 814 Prospect Av. sta . ^esenečila- Takoj, ko %iirsia v prcyst°re'pta u- Nat- in velela vsem po- Ha/ tleh' Ko Pa ,so se 11 se en strel, nakar se ti vladnemu odlboru izdati junkci'jo, gliaisom katere bi ne smel objaviti svoiiih pronajdb z ^ ^ ^ gmrt y ozirom na sklep družbe, da ne bo . ■ ... .1 .. , . . , dem vodi. vodih' pogajanj z unijskimi pred___ stavniki. Spor izhaja še iz štrajika že- ki se nahaja v shramibi, ki je poti. Led se je očividno udri, nakar Idobna velikanski omari; ta shra-sta zdravnik in strežnica z av- imiba vsebuje več predalov, eden v drugem, z velikanskimi vrati, bencev. Najvišje sodišče je sedaj odlo. ki se hreščeče odpirajo. Najbolj notranji predal je dovolj velik za pet mumij ali krst. venski rudar Frank J. Indcf. Dne 15. februarja ob 2. uri po-pioldne ga je pobilo in mu zlomilo krig in nogo. Umrl je 16. februarja ob 3. uri zjutra/ v Pittsburg bolnišnici. — Pokojni In-dof je bil (goreč bojevnik za delavske pravice ter je pred par leti v Clevelandu ziastopal na rudarski konvenciji lokalno unijo kot delegat. Doma je bil iz Vač pri Litiji. lezniškilh mehanikov v pretek- čilo, da vladni železniški odbor __Jutri zvečer se vrši re- lem poletju, ko Pennsylvania sicer Objavlja svoje odločitve, dna seja direktoriia Slov družb® ni marala ugoditi odloku toda dig: jih vsiliti ne more, ozi- J^el. Doma V Kunčičevi d\'0-železniškega odibors', da se m o- roma da je za vsiljenje odvisen rani. Seia je j ako važna, za ra pogajati z zastopniki unije od pritiska, ki ga ilzivaja na jav-^to se pričakuje da bodo ^oto-kot s predstavniki svojih usluž- \ no mnenje naroda'. vo vavzoči VSi direktorji. Ijondon, 19. feb. — Angleška vl.ua, jtt dobila darw&s tako od •pcSjifce'ikbt letvinskfe vlade Zagotovila,. i da hočeta' ! nešporazVito ' 1 glede mimelekega 'diAMikta |)i'i'd 5 laziti -Ligi narodov v odločitev. Tukajšni uradni krcjg-i_ so {vans-.. nja, da so poi-oči]ia<, v katerih. ?e , zatrjuje, da so.. WXCErt SUM>AY8 i NJKUKLJ iN fKkZJNIK.OV_ Unfits EtT M AliEWCAN-jUGOSLAV PRINTING & PUBLISHING CO-P>»e« oJ tfw Corporation_--_»418 ST. CLAIM AVB. Otliaciili-IIUM KAJjSb; Sy Carrier .......................i y«s*r 55.50. 6. /an. $3.00. > mo. «2.00 UeTelud, Colli s wood. Stm borsch by mail.......1 vear $6.00. 6 mo. $3-50 % (so. S2.i!C 0 Kited fatates ............'.........1 l«r M.5®. 6 ma- 2.75 3 sao. $2.0'.' >» «mj Caasrfa ......................... 1 «-5®. 6 mo- H.« "'.p * m 177;N A ftTUVILKA 3 _ 3TNGLB COPY If_ uatBiuie us uu*)» *» Ameruxo-jusoslovanfik« Tiskovna Družb*. 6418 ST. CLAIR AYE. _ .»„ ........ a. ir«l»:<"> •> 'loru'liAtVIl CLEVELAND, OHIO TOREK - (TUESDAY) FEB. 20th, 1923. Princeton 551 ___Randolph 581f DELAVSKI PREGLED. V mesecu januarju je postalo za delavstvo pred vsem važno vprašanje, da li »bodo mezdna zvišanja držala ko- i _____■ xr_: ____i S^TTI-C/^ncil-iVi nnlTOhomn T>P- rak z .naraščajočimi cenami življenskih potrebščin. De lavstvo stoji danes pred skoro isto situacijo kot je stalo med leti 1916. in 1920, akcravno položaj danes ni tako a-kuten. To je položaj, s katerim ima računati delavstvo vselej, kadarkoli se kolesje industrije zopet spravi v te&, cene vsem potrebščinam ' se namreč neprestano višajo, mezde pa se gibljejo le počasi. V zadnji taki dobi indnstrijalne aktivnosti je delavstvo veliko izgubilo. Cene so v vseh industrijah rastle hitreje kot pa plače. Zaostajanje plač za cenami ja zmanjševalo nakupno silo delavstva, akoravno se je število dolarjev v plačilni kcverti "aktualno povišalo. Vprašanje sedaj je, da H se je delavstvo iz te zadnje svoje skušnje kaj na učilo bere izmed naaeljelniških aspirantov le take, ki so "zaže- ijivi" Toda kot izgleda kongres tega-ne bo dovolil, kajti na delu so tudi drugi ravno tako močni interesi, ki v interesu "amerikanizma" zahtevajo, da se naseljeniške kvote celo zniža. Sporazum - s kom? dibelji slovanskega gibanja v Julijski Krajini — "odvetniki" in "intelektualci" — na obeh straneh istrogi ibranitelji pozicij, ki so jih Slovani zavzeli pred Avstrije. To je res: Pod tem naslovom piše tržaška "Edinost": Do nedavno je med tržaški- razsulom m italijanskimi iglasili posebno mi hočemo braniti svoje pozicije! ^Zomi^'*v swjemje^ "" ...... """" " osredje Polno pravico dq tega imamo ria:jku> iposvedoeuje ob enem tudi svo ta' list je toliko drzen, da se sklicuje na katoličanstvo, na verski čut tega ljudstva!! Tudi katoliško cerkev, verski čut bi hotel ljudstva, ki si jih je s svojo gospodarsko in kulturno povzdigo ustanovilo to ljudstvo samo — Ibreja "advokatov''! Kje so torej Kača, ki stavka dve leti. tržaški list izrabljati za razmaro-, tisti "elementi'', s katerimi bij dovanje našega ljudstva! To je suha in gola resnica ! Resnica! pa je tudi, da to naše ljudstvo ztna spravljati y harmoničen sklad svoje versko in narodno euistvo. Ti dve čustvi ne-le da si nista navzkriž, ampak se še izpopolnjujeta medsebojno; S tem, da i'.^Sx.^^Ji^.f!??: 'm*** do t*ga- jezika Svo- f jo narodno zavest! Kdor sodi Era Nuovia." silila kot informatorica ji2|vnosti o dogodkih v jugoslo- svoje kulturne višine, svojega; venskem taiboru Julijske Kraji- gospodarskega ustroja, zfeog svo Jrugafe fe "v hudi zmoti To ne. Zelo pogostoma- je v svojem je politične dozorelosti in vsled^ -no 'eustvovanje je našemu jutranjem izdanju m v večer- tega tudi 'politične pomembno- j ],jU(j;S£VU sveto. O tem se že pre-nem privesku prinašale vesti o sti tudi, ali prav za prav: ravno pr}čajo tni mogotci in tudi teh dogodkih. , v Italiji! Ce pa pravi, da mi, ho- cerkvana Khimty&. Nekaj dni sem pa se je jelo teč braniti svoje dosedanje po- i dozdevati, da si hoče "Piccolo" [ncije, zasledujemo cilje, ki se da-' prilastiti to vodilno vlogo v ob- jo bolje "kontrolirati' v Ljub- 'pravna razdelitev dežele "alar-veščanju italijanske j:aivnosti o Ijami, Zagrebu in Belgradu", to mirale" slovanske voditelje, po-dogodkilh v našem taboru. Na* je le poizkus umazane denunci- sebno glede Istre. Z vsemi svo-stopa kot tolmač namer sedanje jacije. In denuncijant naj bi bil jimi naproti da hočejo prepre-vlade in izjav ministrskega pred- zanesljiv informator-! Ali ne sednika. N. pr. nedavno o bese- poena "Pincolo" .tistega nemške-di ".asimilacija". Seveda je pri ga pregovora: Der grosste tem vprašanje, kakor smo že na- Sctaft.... itd ?! glasili, ali je to pooblaščen tol-1 Kot nepoboljšljiv potvorjevia!- se hotel 'Piccolo" 'sporazume-1 ti"!? Mari so to različni Bamd-i 1 ji ? S temi ni treba še-le iskati j "'Sponaizuima", ker tj so že njihovi si kožo. 'kostmi in dušo! Niaj se imajo! Dobro jim teknilo na obeh straneh! Sporazuma, ki bi bil resničeh' sporazum 'v polnem pomenu; besede, .bodo še morali skleniti z našim- ljudstvom in z zastopniki, ki si jih je ono samo izbralo! Dokler se odtegajo temu spoznanju, kažejo, da so vse njihove besede 0 sporazumu le grdo 'hinavstvo, da v resnici nočejo sporazuma, ampak — asimilacijo: duševno in s tem tudi ... . . „ [kulturno in gospodarsko smrt "Piccolo pravi, da je-nova u- „ ' , * .. , n)aisega ljudstva. Ce.bi t0 naravnost priznali, bi bilo to sicer brutalno, pa vsaj odkrito in moško! --O-- čiti naravni proces vsrkavanja in asimilacije majšin! Ce je gospoda tako uverjenai o necdklonljivi sili tega "naravnega procesa", potem res ne moremo razumeti, Krotka "Percy," brjaška v Londonskem živalskem Vf^J pred kratkim na veliko ^ vseh čuvarjev prenehala sta z glad j o. In to ob neki čudni.f liki. Vest o trdovratni stavk'" tropične živali je prodrla tudi? boko v notranjost Afrike, kjel\ domovina najbolj strupenih" in tako je "Percy" lepega dne j bila nenavaden poset. iz B1™ vroče domovine ji je prines zdrav kronana glava. Cudj^ kačo si je namreč ogledal tli , glavar zamorskega plemena ^ zi, ki se je nedavno tega n«1 Londonu. V dokaz, da je vratnost kače neukrotljiv3' " ouvarji vpričo zamorskega vari a vrgli tv kletko zakla"0, koš. Toda "Percy" se na * veseli je kralja Savazirov Krvav zločin v Sofiji. Mestno [kopališče v Sofiji je bilo pred par dnevi pozorišče kr-Tavega zločina, ki se je potem | nadiaii'jeval po sofijskih ulicah. mač, ali pa — nepoklicani advo-jlec resnice se kaže "Piccolo" tu- čemu forsirajo to "naravno silo, kat in zato nezanesljiv obvešče- |di s tem, da hoče uverjati svo- z metodami in .sredstvi, s kate- TOlec. Ali pa nastopa kot poslu-'jo jiavno&t, da le "advokati in in-,rimi se kftmprc/nitirajo pred ___________________________________ _________ žen svetovalec m naslov vlade, telektualci" ustvarjajo slovans-1 vsem svetom, kakor se je zgo-j^. Peter Mitev iz Dobrudže V svojem večernem izdaju od ko 'gibanje v Julijski Krajini ! Idilo "te dni v Žminj« in v =tMh; ^ ^^ se vrnl, v minule srede se bavi z dogodki To je tista že znan® in neslana j sluoaijim ze poprej na naravnost . • "Nel campo slavo dopo la cir- metoda, ki hoče prikaza vati na- strašen način. Zgodila so se ne-j^»D° Jamboia, kjer je pra-1 coscrizione delte Nuove Provin- v^križje med nameni razumni- zasličarniai nasilja, čeprav ni tam; sostvoval anarhističnemu kongre-~ Ice". (V slovanskem taboru ipo kov in voljo ljudstva. Italijianom stovamkih "advokatov", namreč^su.; V-Sofiji j se postavita proti nje-na!d ljudstvom," ki da je Zadovolj-j j^,^ g oj acfžij ev' iri stražnik in ga — ■ -, no le radi razlike v na-ziranju, ka. !tvu žrtvuje za kulturne namene, slovanskega gibanja! Kaka pra- vedno nekaj brezposelnosti, posebno po severozapad- J „ . a C!n .. ! L.at„n A i. o™™ ob- či ja je končno dosegla isto istopnjo kot v letu 1920, ko je bila ameriška industrija na višku svoje aktivnosti. Sicer je še HH nih državah in ob pacifični obali, toda armada brezposelnih je znižala na takozvano "normalno" število. Danes je več delavcev zaposljenih kot kdaj od 1920 naprej- Kot kaže položaj danes, ni misliti, da bi se ta indu-strijalna in trgovska aktivnost takoj prenehala- To stanje se bo nadaljevalo najmanj .nekaj mesecev. Nikakega dvoma seveda ni. da bo potem; zopet prišla doba depresije, izenačevanja med zalegami ir. zahtevami in pa neizogibna brezposelnost. Kdaj pride do tega, odvisi zelo veliko, če bodo tuje države dobile pri ameriških bankirjih kaj poso-sij in od razvoja gospodi'.' razmer v Evropi v splošnem.' Najvažnejši dogodek v vrstah organiziranega delavstva za mesec januar ie bil pač sklep mezdne in delovne pogodbe med rudarsko unijo in podjetniki do 1. aprila prihodnjega leta. Vzpričo rastočih cen bodo sicer rudarji v sled pogodbe finančno na izgubi, toda priznati je tudi treba, da bi v slučaju štrajka izgubili še več En važen pojav preteklega meseca je bilo tudi, da se je pričelo čutiti pomanjkanje navadnega delavstva- Prvič po par letih je zahteva po navadnih težakih večja kot pa potreba. Kot rezultat so delodajalci pričeli s kampanjo, da se naseljeniške kvote v Zedinjene države poviša preko števila, ki je dovoljeno po sedanjem zakonu, toda da se iz- tnt m ■ezirif zvit' ko naj se postopa spričo novega;,za svoje šolstvo, ki je opora ob položaja, kakor ga je ustvarila j stanku in napredku vsakega na-priključitev k Italiji. To bi od- roda! To je pač zadosten :in brez- no s svojim sedanjim položajem. Na svojih falzifikatorskih- prilra- govarjialo resnici. Neresnična par pogoj no veljaven dokalz, da tudi je njegova informacija^ čci da je'|t0- naie ljudstvo hoče ohraniti bil v zmoti, kdor je mislil, da so'svoje pozicije, ki si jih, je ust- jdevamjih se je "Piccolo" zaplel tisti, ki so se izjavili za sodelo- varilo samo s svojo zavednostjo | v kričeče proti§lfVje med fevoji-vanje, postali dobri in -''oja^ni in s svojimi žulji! Ce bod0 na- mi trditvami državljani Italije dočirn da so ni M sodeželfcai italiji3.nske narodno-drogi ostiali neizprosni nasiprotni. &ti verjeli 'Piccolovim'' "infor- ki vsakega sporazuma a Italijani. Tu je "Piccolo" slab obveščevalec italijanske javnosti. Ne Na zaključku svojega opisa dogodkov v slovanskem taboril pčfeoveta, da dvigne roka. Mitev Pa potegne hitro revolver in u-sirelii Bojadžijeva in stražnik^. Prttem uteče skozi vrata, ali pri' džamiji ga spozna aelki stražnik in. ga prime za ob| rS'ki, a Mite- msicijam", ^odo zel0 napačno in- j Julijisfke Krajine ne pripisuje j vu se posreči osvoboditi eno ro-formiraiii. j "Piccolo" posebne važnosti »pra- ko pognati krog!0 iz'revolver- Kot pnavi hinavec s« kaže "Pic vf med "icbema strujiama, ki sta|ja stražniku v prsf Mati zbeži pm=!, ne druga domneva ne odgo- 'tolo" s tem, da se ne brani tudi bili doslej v borbi, med seboj," jproti Pirotski ulipi, Pri katoliški varjiate resnici. Ker resnica — blagoslovljene Vode. Slepomiši ker pričakuje, da: bo "modro de- i cerkvi ga poskuša zopet stražnik oprta na izjave od ikompetentne -namreč, češ da ".mirn0 in skua j- j0 vlade iskalo sporazuma z vse- i prijeti, ali Anarhist ga je zadel s stnami obeh "struj" — je ta, ino katoliško 'slovansko prebival- ,mi tistimi slovanskimi elementi | kroglo v trebuh. Tudi v Borisov:'. zmenila za hrano in je Pr' svet, ostala nepremično klopič, v katerega se je zv' zadnjem tkosilu" septet1 1920. Toda, komaj je zamorcev, odšel, se je ^ čela raztezati in je divje ' la po zaklani kokoši. CuW jo, da je kača s tem korak" ^ nehala svojo trdovratno, leti in pol trajajočo stavko. ' Percy" je prvič hrano junija 1920; kasneje^ dla še nekolikokrat, na5ca^ nekega dne v septembru is ta zvila v klopčič in Pr'ce, kati brez vsa'ke'ka vzroka- ^ pori čuvajev, da bi 'jo bra1" „ silno, so se izjalovili. ' bila trdovratna v staVHJ ona kača 'v pariškem 21 vrtu, ki je stavkala nepreStaM. la tri leta in konciio slaVK" •no poginila^ ' Percy" izgleda po letni stavki nekoliko PreVeC sicer pa Je se dosti lltsp3 g na, V dveh letih se ni la, niti zmenilla za čuvaje no. katero so ji predložil ^ čuvaji a vprašali, kako t0, ^ kača končno vendarle ^ je čuvaj hladnokrvno . i "Kaj hočete, porU-da ie' gladu," da hočemo biti vsi lojalni držav- stvo dobro pozna! gospodarske Ijani in da ga nj nikogar me'd koristi, ki jih je deležno v sedanjimi, kj bi bil — to pa še poseb- njem svojem položaju, kakršnih no ne — natsprotnik sporazuma ne bi uživalo, če bi biio priklju-z italijanskimi sodeželani. Nas- čen0 k — Juigoslaviji! List torej protno je resnica, ki jo pa "Pic- ki je (bil vedno strupeno sovra-colo" prikriva in je zato le on žen katoliški cerkvi in ki z vse-tisti, ki s sumničenjem hoče o-nemogočati sporazum. v Julijski Krajin, ki so res pri--pulici je.ranil Mitev stražnika in pravi j eni za" iskreno sodelovanje; nekega otroka. To, je videl re-ibrez dvoličnosti"! — Ali za bo- zervni major TbHbio^.1 vzel puš-žjo voljo, kje SO tisti slovanski ko ranjenega stražnika in streljal elementi, S katerimi n\.j vlada za anarhistom, katerega je tudi Smrtna kosa- irl» V dež. bolnici js^'ji Marija Zupane, miti do'^1 dovede do sporazuma?! Advokate in druge razumnike izključu- mi rokami ploska izganjanju na- jejo od sporazuma, oibenem pa šega jezika, torej tudi iaganj-aj-1 preganjajo, in zatirajo tudi na-Dalje piše "Piccolo", da sovo. nju ljudstva samega, jz cerkva: prave med široko maso našega zadel v nogo in tako je prijel u-bijalec v roke pravice. Sedaj se nahaja v bolnici on in njegove žrtve, razen Bojadžijeva, ki je kmalu po ranitvi izdihnil. uslužbenke "Delniške -v Ljubljani, gdč, Ivavik**^ V Ljubljani je umrla. v j j-starosti 91 let ga.-Fan' j roj. Oamus, 'vdova } pravite!ja\ v Kamniku fy žica Hvala, roj. Justin.-čqva soproiga. K>iniNMiiHiHaiiniiM«oiiiM|HiniiNiiinHiniiniHNHitJiiiiiHiHHaiiiiimiiHt3Hiiiniiiuniiiini^ I I KARL MAY: I! WINNETOU !! iS 11 RDEČI GENTLEMAN "— — K S | ^3UHiHiiituHiif]n:::ir^i:nNit*ujUMiniiinfiE2iii:i;uitE:c:ii;niiu:nc3iiiiHMitiir]!iitiiniMi£3iiiii:M:i:iuiiiB | 11 rsitiii tun >it:2iif u Mti!s s C3iti3ii iiiii£C7i:iiii::ii:i uiiHJiiii:iicaiitiittmiic3 ;!:itiiiiiii£3iiii if! iiiii r3imtti:t[ttE3tif^ Kolik različk med mojimi belimi 'spremljevalci in med zaničevanimi Indijanci. Smisel ay pravico je idčneže vodila, da s0 se izjaivili v moj prid, ne da bi jim ilo to potreba, Bilo je celo drznost, da so to storili. Bili so samo trije in nisic vedeli, koliko je nais; gotovo je bilo nevarno, da se zamerijo našim west-m. ncm. Toda .na to niste mislili. Počasi in ponosnih korakov stepajo mimo mas rial prosto. Sledimo jim. Inču-čun. zaigleda merilne kole, obstane, obrne se proti meni in vpra'sa: ''Kaj se godi tukaj ? Ali hočejo ibledolički preme-niti ta svet " "Da." "Zakaj ?" "Da se napravi pot za ognjenega konja." Njegovo Ch izgubi mirni, oremišljeni pogled; za;-isveti .-e jezno, skoro srdito in rp o vprašuje nemirno: "Spadaš k tem ljudem?" ''Da." "Si tudi pomagal meriti?" "Da." "Si plačan za to?" ) "Da." IP'i.v'eda me zaničljivo in pravi prav tako zaničlji-vim glasom Klekih-petri: "Tvoji nauki izvenijo lepo, a niso vselej pravi. Tukaj smo zopet enkrat naleteli na mladega bledolicnega junaškega srca, odkritega obr:.Ka jn poštenih očij; 'ko ga vprašamo, kaj dela tukaj, pravi nam, da nam za pteeo krade naiše zemljo. Naj si je obraz belega dober ali ne, v notranjosti 'so vendar vsi jedrnalki!" Ce hočem biti pravičen, reči moram, da1 se res ne moreni braniti; v notranjosti se čutim osramočenega-Glavar ima prav; res je tako kot pravi. Ali zamorem biti ponosen na svoj poklic, jaz, strog in krščanski ze-mljemerec?" Nadinženir se je s tremi survey or j i skril v šotor. Skozi odprtino so (gledali silnega medveda. Ko nas zagledajo, pridejo ven in se ne čudijo malo, da. prihajajo z nami Indijanci. Vzprejmejo roais z -vprašanjem, kako smo se borili z medvedom. Rattler odvrne1 ibr^o: "Ustrelili smo ga; opoldne bodo šape, zvečer pa stegna." Na'si trije gostje me gledajo, kaj bodem jaz rekel na to; zato pripomnim: 4 "In jaz trdim, da sem g® jaiz zaklal. Tukaj imam tri strokovnjake, kateri zamorejo to potrditi; toda: to naj še ne odločuje. Do sedaj pa naj medved ostane ne-dotaknen." "Vraga sem bom ravnal po onih treh!" godrnja Hat tier. "Jaz .grem s svojimi ljudmi tje, da pripravim medveda; kdor bi' me skušal ovirati, zapodim mu samo pol tucata krcig>elj v telo!" "Le ne rastite tako, drugače vas takoj zmanjšam, Mr. Bsittler! Jaz -se ne bojim talko vaših krogelj, kot sto se vi medveda bali. Vi ime ne spravite na drevo; to vam bodi vselej povedane. Ničesar nimam zoper to, da greste tje in pokopljete svojega mrtvega: tovariša. ' Tako ga vendajr 'ne smete pustiti ležati." ''Ali je kdo mrtev?" vpra'sa Bancroft prestrašen. "Da, Rollins," odvrne Rattler. <*Ta revež je zgubil življenje pa po neumnosti zaradi nekoga druzega, dalsi bi se bil zamctgel rešiti." "Kaiko to? Počegavi neumneati?" "No, posnemal je nas in skočil na drevo; prišel bi bil srečno gori, da nj ta dcifrišljavi greenhorn skočil k medvedu in ga razdra'zil, da1 je divje skočil nad Ro-llinsa in ga razmesaril." To je bila! jpa (že prevelika drznost; .skoro ofcsta-nem od začudenja. Da se stvar tako zavija in to še -v moji navzočnosti, vendar nisem mogel mirno prenašati. Zato se obrnem in vprašam: "Ali je to vaše. prepričanje, Mr. Rattler?" "Yes," odvrne odločno. Pri tem potegne svoj .-e-volver, kajti pričakoval je, da ga napadeni. "Rollins bi se bil torej laihko rešil, da ga 'nisem jaz zadrževal?" "Yes." "Jazi pa. vem, da ga je medved zgrabil, predno sem jaz došel." "To je laž!" "Well, poteni pa zvedite ®li bolje rečeno, čutite resnico." Pri teh besedah niu potegnem z levico revolver, desnico pa mu priložim tak0 klofuto, da se gotovo šest do oSem ikorakOv valil po tleh. Nato ustane, potegne &voj - nož in plane kot divja zver name. Z levico 'odvrnem namerjen nož in ga udarim z desnico, da pade in izgubi pred mojimi nogami zavest. "Uff, uff!" zakliče Inču-čuna začuden, pazalbMi svojo mirnost in občudujoč ta olbdarec. Todia! trenutek pczne'je mu je ze bilo žal za svoje priznanje. ■"To je bil zo^et Shattorhand," pravi suiveycr Wheeler. Nisem poslušal njegovih ibesedij, ampak pazil pozorno na Rattlerjeve tovariše. VitMo se jim je, cfa jih tare je|!a, a nikdo si ni upal ganiti se. Le kleli in godrnjali so med seboj; to je bilo pa tudi vse. "Obračunajte vendar enkrat z Rattlerjem, Mr. iBaincroft," pozovem nadinženirja. "Nič mu nisem storil in vendar išče vedno prepira z menoj. Bojim se. 'da pride še do umora v taborišču. Izplačajte ga, pa naj gre; če ne grem pa j a ?." "Oho, Sir, tako hudo pu vendar še ni!" 0 '"Do., tako hudo je. Tukaj "imate njegov ^ vclver. Ne dajte mu orožja prej, dokler se ne pomiri. Jaz bodem sicer že znal varovati s . „< žo in če Se kdaj pride z orožjem name, ga lim. Dasi me imenujete greenhorna, pa M zn m prerijteke postave. Kdor mj -žuga z nožoi" glo, ga smem takoj ustreliti." vi Te besede so niso tikale le Rattlerja, njegovih "westmainov," cd katerih nj nobe^'j ne bev ne niev. Nat0 se obrne glavar Inču^11 nadinženirju: . je» "Moje luhci je čulo, da si ti tisti, ki P»ve J d-ckožcom. Je li trko?" "Da," odvrne. "Potem govorim s teboj." "Kaj?" % 6 "Takoj zveš. Ti stojiš na nogah; toda & rajo sedeti, če se posvetujejo." ' "Ali hočeš biti na.š goat?" "Ne, to je nemogoče. Kako naj bodem $ če si ti na mojem svetu, mojem .gozdu, 111 moji preriji. Naj" sedejo beli možje. Rde s0 doličnciži, ki tukaj prihaj jo?" "To so naši." "Naj tudi ti prisedajo." / 'Sam, Dick in Will so se namreč 'v'rn joiV banja. Kot izkušeni weistruani se nista ni f radi navzočnosti Indijancev, toda skrbel0 so zvedeli, kdo so. "In kdo je V tretji?" me vpraša Sas»»* jc "Imenuje-se Klekih-petra, Rattler Ps učenika." "Klekih-petra, učenik? O a e* ' 1 ic tem sem se ne motim. Tp je jako skrivnosten člov° ri živi že del j Ičaaia Apachih in jim je neK sijonar, če tudi ni dihovnik. Veseli, kuSati ga hcloepi m lo, kakih zob je/h-hi-'1 ' "Ce ill /h-hi-h" vam bode dal poskušati !'* •> "Menda mj vendar nc odgrizne pr^3' FEBRUARY 20th, 1923. "ENAKOPRAVNOST" " STRAN 3. SBB— Bedn Poslej sta štediila ........si odtrga vala........malone stradala .... In ma stari zofi sta se tiščala ie tesnejje ter govorila, govorila ie živahneje, kako bo krasno, ke dobrima dvema letoma bosta mož in žena. zarocenea ■ srečna zakonca. Pred sta se našli njuni srci. On majhen uradnik, ona še manjša uradnica. In sklenila sta, da se vzameta. Saj jima drugače ni bilo mogoče več živeti: Kadarkoli sta bila svo-bodnai sta se tiščala na stari zofi in govorila, govorila, ka'ko ibo krasno, ko bosta mož in žena...... fn ko sta si že tisočkrat lin tisočkrat povedala, ka'ko se ljubita, kako sta srečna in si nista imela povedati ničesar več, sta se držala za roke, gledala zbegana v tla, molčala m vzdihovala. Na zim0 leta 1921, je dejal °n: "Dušica zlatkana, jutri pojdi-va h pohištvarju vprašatt 'koliko stane pohištvo za najino spalnico z mizo in štirimi stoli. V štirih, petih mesecih sli denarja lahko dovoilj naštediva. Potem pa se poročiva." Silno ji je imponiral. Vsa blatna mu je ovila roke o'Jcoli vratu ,n ga smehljaje poljubila. In šla sta vprašat. Pogumna, Podjetna, srečna. '5,000 kron," Ije odgovoril trgovec. Ona je pobledela, povesila glavo, on pa je zamahnil: "Do-V torej 15,000 kron." — In °dšla sta. 'Ce štediva, bova imela vsoto kmalu skupaj," je dejal on; Par tisočakov že imam........ ti «naš tudi tisočak — torei nič ne skrbi!" Februarja 1922. sta imela že velik kup bankovcev. Od ponosa 'in sreče sta žarela, ko sta ko-Tatkala k pohištvarju. "Evo 15,000 kron!" Jje dejali on ponosno in položil na mizo šop bankovcev. "Cemu?" se je čudil trgovec. ''Za domemjeno spalno sobo z mizQ in štirimi stoli,' 'je dejal zaročenec in pokazal na izbrano pohištvo. "Ze'o mi je žal.... ampak valuta je med tem padla, in danes stane takole pohištvo že 22,000 'kron," je odgovoril trgovec. t Odšla sta poparjena. Ona je včasih zaihtela> on pa je molčal in parkrat zaklel. Ko sta stopila v sobo ,je izjavil moško: "Eh. kaj! Se 7000 kron! Vse strice in tete naskočim, da mi jih posodijo, pa bo pohištvo najino. Nič zato: v pol leta jim lah'ko vse vrnem." Zhova je imponiral, ker kar takoj je sedel in začel pisati pisma. Cel kup pisem. Potem sta čakala odgovorov. Tetam in stricem se ni mudilo. Končno so prihajali odgovori, polni vprašanj, dvomov, poukov, svaril, izgovorov. Pisati je moral znova. In čakala sta. Strašno počasi je kapljalo: po par sto kron, nato tisočak, naposled dva tisočaka.... in nič več. Vsega skupaj niti 5 tisočakov. K sreči sta tudi sama 'štediila,Prijel jo je pod pazduho in stradala — nikamor nista zahaja- },re7 sl0Vesa sla odšla. la. le doma sta sedela, se tiščala, . ko £ ,dospela domov, 3ta šepetala in sanjarila, kako bo .. . , . . , ...i , 'sedla na staro zoto, se objela, se krasno in zdihovala................i j » i , , , (držala za roko, buljila v tla in Julija 1922. pasta imela 22 i zcJiKovala....... Poveda'ti s; nista tisoč kron. Kar tekla Sta k irgov- imeIa pač pTav ničesar več........ cu s pohištvom. 'Evo, 22 tisoč kron!" je de- Bedna zaročenca! — Ko p^ je prišel konec decem- jal on. "Zdaj pa kar naložite in.jbVa ]922, sta zvedela, da stane P°šlj'te! ' | "njuno" pohištvo že 82 tisoč "Kaj? Kam," je vprašal tr- kIOn. Na ves glas sta se zasmeja- govec prav nic prijazno. "I, no, najino pohištvo vendar! Lani ste ga ponujali za 15 tisoč, letos stane že 22 tisoč. Zato se nama mudi, da cena ne poskoči zopet." "Gospod,, ampak cena je že zopet poskočila!" je idejal trgovec. "Od maja letos stane tole pohištvo 30 tisoč K." Stresla se je, si zakrila obraz ž dlanmi in^se zgrudila na stol. "Torej se je podražilo zopet? In kar za 8 tisoč kron?" je strmel on, "Da, in decembra bo stalo bržčas okoli 50 tisoč kron, in prihodnje leto že 80 tisoč kroni," je pripovedoval pohištvar. '"'Nikoli, nikoli!" je zavzdihnila ona; pohištvar pa je ni razumel ter je ponovil z vso mirnostjo: ' Pa še morda prej, kakor vs < skupaj mislimo." Zaročenec jo je razumel. Duši- meni, ca zlatkana, je hotel pač reči-"Nikoli ne ujameva cene, dragee! Nikoli se ne poročiva, Ijub-ček! Nikoli ne bova srečna v tako krasnem zakonu, kakor sva sanjala že tolikokrat. Nikoli, nikoli ne bova svoja!" la. Tetam in stricem sta bila vrnila takoj po zadnjem obisku pri pohištvarju ves denar, v gledališču sta abonirana na dva balkonska sedeža in tudi na koncertih ju divim. Kar naenkrat sta postala Tiaj-h olj še volje. Po Ljubljani hodita smelo rok0 v roki ter se veselo razgovarjata. Čudil sem se, ker nisem razumel. Včeraj pa sem ju ustavil in ju vprašal, kaj se jima je pripetilo tako ugodnega, da sta videti tako srečna. "Poročila sva se! Kar skrivaj, da nihče ni vedel, ne kje, ne kdaj," mi je pravil on se smejal 7. vsem obrazom." Dobri dve leti sva štedila in stradala, ter si pri-skoparila skokraj 25 tisoč /kron. Za pohištvo! Toda izmodrila se, pokazala vsem pohištvar jem križem figo in — se vzela brez pohištva. Ona se je preselila 'k jaz spim na stari zofi, in Od šrčša sem jima čestital!........ Entoutcas. ■ ■ —-- • —o-- Povodenj v Sahari. PREISKAVA Z X-ŽARKI SAMO $1.00 Ohranite si zdravje tekom celega leta. Z X-žarki se lahko zasledi natančen vzrok vašega trpljenja. Odpravi vsako oganjevanje, Z X-žarki se vidi vašo notranjost kot vidijo vaše oči zunanje predmete. Pove trenotno va še stanje; jaz vidim lahko kaj se godi v vaših notranjih organih. In s tem, da vidim vašo nadlogo, vam jo lahko opišem nakar ste v stanu boriti se proti njej. Zdravniki in ranocelniki vidijo potrebo, da se oskrbuje človeško telo v zdravju in bolezni. Jaz imam vse najkasnejše električne iznajdbe, ki posnemajo naravo v najobširnejšem obsegu, ki povračujejo celicam njih normalno aktivnost. Sledeče bolezni se vse hitro ozdravijo pri meni brez vsakih bolečin: želodčne, jetrne, ledvične in srčne bolsti, zabasanost, "flat-foi^t", revmatizem, povečam« žleze, debelo«t, vnetje sapnika, glavobol, vse kožne bolezni, zgubo živahnosti in splošno oslabelost. V ekstremnih slučajih krvnega zastrupljenja rabim slavno iznajdbo profesorja Ehilicha, 606 (Sal-varsan) in 914 (Neosalvarsan). Ne glede kaj je vaša bolezen in kako ste že obupani, ne obupajte popolnoma, pridite k meni. Moje osebno opazovanje raznih metod rabljenih v tej deželi in po evropejskih klinikah skupno z 22 let skušenj, mi daje veliko pradnost v zdravljenju moških in ženskih bolezni. Ce je vaša bolezen neozdravljiva, Vam bom tako povedal. Ce pa je ozdravljiva, vas bom ozdravil v najkrajšem času mogoče. Pridite k meni z zaupanjem. Kar sem storil za tisoče ljudi, storim lahko tudi za vas. Moje cene so najbolj zmerne v celem Clevelandu za postrežbo, katero prejmete, Ženske strežnice. Dr. Bailey, "specialist" 811 Prospect Avenue. Cleveland, Ohio. Mi govorimo slovensko in hrvaško. Uradne ure od 9:30 do 7:30, ob nedeljah od 10. do 1. popoldne. Vzemite elevatoT ali stopnjice ob vhodu v Standard kinomotograf do 3. nadstropja. V Sahari, tej največji pUgčavli na Svetu, je dež sam po sebi velika redkost, 'kaj torej šele povodenj. Ta je naravnost pravi čii-dež. In vendar se je pred kratkim zgodilo tudi to. Padlo je namreč toliko dežja, da je Ibila železniška proga med Biskro in Trirgutom na petih melstih popolnoma (poplavljena. Na nekem kraju je deževje napravilo celo •jezero preko 100 kvadratnih kilometrov. O prijiki te povodnji so trpele največ hiše domačinov, ki so zgrajene jako nesolidno. Večina hiš se je namreč porušila, ali pa so jih valovi odnesli s seboj. Toda, kjer je nesteča, tam je tudi sreča. Zadnji povodnji v Sahari se imamo namreč zahvaliti za številne, jako zanimive najde-nine. Angleški učenjak, sir Yalis Bace, ki je že dolgo raziskoval 5 tamkaj razne starine, ne da bi imel kak poseben uspeh, 'je po tej nepričakovani povodnji razkril eno celo starodavno grobišče z nebroj napisi. Bace se je nahajal tedaj v Asuanu. Čeprav je živel takrat v eni najboljših hiš, je dež prodrl tudi skozi njegovo stWio. Zjutraj, ko je deževje prenehajo, se je Bace napotil v spremstvu iz- ~il»h>'Bl»k*iil«*inBllil«lliMl11tMt,il'*l"1,*l'8 i*!*!!"!*111*!"!* ■*"'**■' itt 11 h 111 i ■ i c FIBITI tislitisliiiHliiiMliilBiiiiBlftK^&EiilHii iTiiTi 11 h ' 11 i £' t i^ETi I!b'IK!H!EI1HI| tiHii ET ^Ts^i JTSTS iii^Ti r^TTi ITM! 11 i i C I NAZNANILO IN PRIPOROČILO K =!= Kiai Ml a H WIN OGLAŠAJTE "ENAKOPRAVNOST1' ffiiikliilaldaliilaliilBlHlaliiiBliil^liiMlitls^ .'. NAZNANILO! Cen.ienWsv *lov. občinstvu naznanjam prevzel da sem m »i« siti Iti iti M na 2556 E. 29. St. in Woodland Avenue jg || Odprto vsak dan od {). ure zjutraj do 11. ure zve- || |j| čer. Za ženske je odprto ob sredah cd 9. ure zju- |j| traj do 10. ure zvečer. H Cena 50c, z masažo $100 M fjf Vse mo'derno ureieno- Se toplo priročam za obisk ||| 1 KAZIMIR BOBER 1 H 'lastnik =»| ■Bi jjfji s|S iti ifsft Naznanjam rojakom, da še vedno prodajem hiše in zemljišča ter vas zagotovljam, da ako kupite posestvo od mene in se potem kesate ker niste tako kupili, kakor ste si vi sami želeli, v takem slučaju, jaz kupim cd vas posestvo ali ga prodam drugi stranki, ter vam plačam toliko kolikor vas stane ako ne več. Kdorkoli je še 'kupil od mene posestvo četiidi pred desetimi leti ali pa pred enem letom, jaz sem pripravljen stranko rešiti ako ni vse tako, kakor sem govoril pri kupčiji posestva. Ne pozabite, da ptcdajem zavarvalnino proti ognju ali viharju, Se priporočam za vaše naročilo J 0 S E P ZAJEC, 15605 Waterloo Road, Cleveland, Ohio ilinEnniliilMiiHliilSlinan SB m | DRUŠTVO "SLOVAN" št. 3 SDZ.fi Bili m in je na svoji seji dne 14. Februarja 1923 sklenilo da za časa kampanje za pridobitev novega članstva opust; vpisnino in pristopnino. Ker je S. D. Z. za časa. kampanje odpustila pristopnino in poleg tega še plača stroške zdravniške preiskave, se nudi sedaj najlepša prilika pristopiti k S. D. Z., kajti -plača sa samo asesment. Iz oglaševanja je tudi vsako, razvidel kaka nagrade so razpisane za pridobitev novega članistva. članstvo društva "Slovan" št. 3 S. D. Z. sev poživlja da ■gre na delo za pridobitev novega članstva. Ako hočemo biti deležni prve nagrade, treba da podvojimo članstvo. Tekma se je pričela in od vstrajnega dela je odvisno, da; sva se zgrabila zopet z Rattlerjem. "Človek, vi ste nevrjetno hhkomišljen!" zakliče. 0 ni'k'disir ni videl grizlija, pa se anravi nadenj kot jj11 «a'ko staro, ščene! Videti moram žival, takoj videti, v °Jdita, Dick in Will! Tudi vidva morata videti, kak- Sni e Neumnosti zibija greenhorn!" K0 hočejo oditi, zbudi Be Rattler, Sam se obrne proti njemu in pravi: "Poslušajte, Mr. Rattler, jaz vam imam nekaj povedati. Žeizopet ste se bili spoprijeli z mojim mladim 'prijateljem. Ce se to še enkrat zgodi, hočem skrbeti Jz® to, da se kaj tatega sploh ne bode moglo; velč zgoditi. Moja potrpežljivost je končana. Zapomnite si to!" Oddalji se s Stonejcim in Parkerjem. Rattler pa reže neizrečeno kisle obraze in me osveteželjno pogleduje; zdel se mi je podoben mehurju, kteri utegne vsak trenutek pečiti. Oba Indijanca in Kleki'h-petra so sedli v trave. Istotiako njim nasproti nadinženir, ne' da bi pričeli med seboj kak pogovor. Hoteli s0 počakat, da se vrne Sam in da se rcve, kaj :cn misli. Res se vrne v kratkem in iže od daleč govori: "Kakšna neumnost je bila, streljati najprvo na grizlija, potem pa bežati. Kdor ne misli pričeti resnega, iboja, naj sploh ne strelja, ampak naj ga pusti v miru; potem ne stori nebenemu nič žalega. Rcllins je strašno raztrgan! Kdo ježe medveda.pihnil?" • "'Jaz," se Oglasi urno Rattler. "Vi? S čim pa?" ''Z mojo kroglo." "Well, to se vjema, tc je pravilno-" "Jaz tudi mislim!" "Da, medved je vsled krogle končal." "Torej je moj. Ali slišite, ljudje! Sam Hawkens prav;', da. .je moj," vpije zmagonesno Rattlr. ^'Dia, vaš' je. Vdša krogla mu je šla mimo glave in mu 'odtrgala; konec ušesa. In če se grizli ju odščip-ne malo kože, pa ostane na mestu, hi-lhi-hi! Ce jih je res več streljalo, zadeli so vsi vsled prevelikega strahu'baš zraven; ni sledu nobene krogle. Toda videl sem štiri krepke sunke z nožem, dva poleg srca, dva pa naravnost v srce. Kdo ga je sunil?" "Ja|z'," c'dvrnem. "Vi sami?" > "Nikdo druigi." "Potem je medved vaš. To se pravi, ker snlo družba: ikoižtuh' je vaš, meso je pa vseh; vi pa določite, kako maj se razdeli. Tako je navada v divjem zapadu. Kaj pravite v j k temu, Mr. Rat'tler?" "'Vrag vas vzemi!" , ( Nekolikokre.t zakclne pritajeno, potem pa gre do voza, na; kterem je bil sodček brandyja. Videl sem, kako ga je točil v čašo in vedel sem, da bode pil toliko časa, dokler ibo m-cgel. Ker je ibila ta zadeva končana,, pozove Bancroft apaškega glavarja, naj izrazi svoje želje. "To niso želje, ampaik povelja, ktera hoče izpre-glcivoriti," pravi ponosno Inču-čuna. "Mi ne vlzprdjamamo nikakih (povelj/' odvrni prav tako ponosno Bancroft. Po glavarjevem obrazu se razlije nekaj kot jeza; ta. premaiga se hitro in pravi mirno: . "Naj mi moj beli brat odgovori nelkaj vprašanj in pove čisto resnico. Ali ima on kako hišo tam, sjer stanuje?" "Da." "In vrt poleg"? "Da." "Ali ,bi mej ibeli brat trpel, da mu naredi sosed cesto čeli; vrt?" "Ne." "Deaele on os t ran Skalnega pogorja in vzhodno 'cd Missi'ssiippija spadajo hledoličnikom. Kaj bi ti storili, če Ibi prišli Inlcljanci tje' in zasajali Iželezne kote?" "Spodili ibi jih." "Moj ibeli brat govori resnico. Sedaj pa pridejo 'ibledoličnikj sem v to zemljo, ktera spada nam; lovijo nam mustange in pdbijajc bivole, pri nas iščejo zlato in drago kamenje. Graditi hočejo dolgo cesta, po kteri bode tekel Ognjeni konj. Po tej cesti pride vedno« več 'bledoličnikov, kteri nas napadajo in jemljejo še tisto rnrvico? ktero so nam pustili. Kaj naj mi rečemo k temu?" J? Bancroft molči: "Ali imamo mi mogoče manj pravice kot vi? Vi se imenujete kristjane in govorite vedno o ljubezni. Pri tem pravite: vi nas zamorete okrasti in oropati; mi pa moramo biti pošteni napram vam. Ali je to ljubezen? Pravite, da je vas Bog dober oče vseh. belih in rdečih ljudij... Ali naj bede naš očim in vaš pravo oče? Ali ni vsa ta zemlja test rdečih mož? Nam so jo vzeli. Kaj smo tmi prejeli zato? Bedo, bedo in bedo! Nas se vedno bolj nazaj potiska in vedno bolj ekupaj rine, tako, da moramo v kratkem poginiti. Zakaj delate to? Mogoče iz ipotrelbe, ker nimate prostora? Ne, ampaik iz poželjivosti, kajti v drugih deželah je še )?iat milijone in miljone prostora. Vsak izmed vas bi rad imel eelD državo, celo deželo; rdečnik pa;, kteri je prayi lastnik tega svete, nima prostora, kamor bi polojžil svojo glavo. Klekih-petra, kteri sedi poleg mene, imi je pripovedoval od vaših svetih knjig. Tam stoji, da je imel pivi človek dva sina, od kte-rih je eden ubil tlruzega, tako da je kri neba vpila po kazni. Kalko pa je sedaj z dvema bratoma, z; rdečim in belim? Ali niste vi Kajn, mi pa Abel, kternga; kri kliče do neba po kazni? In poleg tega še zahtevate, naj se mi damo klati, ne da ibi se branili! Od kraja do kraja nas preganjajo, vedno dalje in dalje. Mislili smo že, da se enkrat 0dpočijemo in mirno živimo na našj zemlji; a zopet pridete vi in gradite železne' ceste Ali nimamo imi tiste pravice kot ti v tvoji hiši in tvojem vlhtu? Ce bi hoteli uporabljati naše postave, bi vas morali Vse pomoriti. Toda; mi želimo ie, da vaše postave tudi za nas veljajo. Ali delate vi t'i:;o? Ne! Vaše postave imajo dva; obraza, ktera' nam menjajoč kaže te, kakor vam bolj prav pride. Tukaj hočeš graditi pot. Ali si nas vprašal za dovoljenje?" (Dalje prihodnjič.) j STRAN 4. 'ENAKOPRAVNOST" FEBRUARY 20th, 1923. 17 J xa ; | rnlji-ih Strupov, je pretresu- mestni clerk Fred W. Tho- kega, kar bi mogla italijanska bilo težko dobiti, ker Francozi so v ' 8vc j joče." — Williamsov slučaj mas in še nekaj drugih. vlada označiti kot sovražnost pro-' danes v velikih stiskah in teža-1 --— — I je sedaj V rokah probaeij-! — Umrla je po cfolgi in ti sebi. Vedno se je pojavljala vah iri tako jim je. italijansko za- Pri gašenju požarja pri ■pkega oddelka in njegov boj mučni bcttezni v mestni bol- želja po dobrem sosedstvu. Naše! vezništvo dobrodošlo. Toda, ali i Williams Co. W. 3- j opazujejo 'vse okrajne obla- nišniei 30r-letna Mary Okle-! stališče je: obe stranki razpravlja- naj po navedenem članku sodi-1 t. in Cnvahoga rd, kjer se! sti in zdravniki z velikim za-! šen, stanujoča ma 3127 E.jta o svojih zadevah enako vred-'mo. da so si poiskali francoske - nek velika količina Žve- nimanjem. — ''Omamljive 66. St. Tu zapušča 3 otroke, «o in enako obvezno, stojita si simpatije morda tudi radi jadran-pla, SO se morali Ognjegasci snovi, ue-onoibijo vsak Čut 2 brata in veliko sorodnikov, druga proti drugi kot enaka kon- skega vprašanja in morda celo v • o<-h??evati plinovnih mask. morale m kar človek naredi Bila je članica dr. Makabe.j-1 trahenta. V Santi Margheriti so nemah meri baš radi tega? J.-11 lo-zija, katero je po-; in misli je le senca," pravi cev. Pogreb >se vrši V sretio bili sklenjeni razni dogovori, ki Želimo, da bi Italija dokazala, zročila iskra od električne-j Williams. Ce bo V teku 90 zjutraj. 8e imajo izpolniti. Ali poleg teh da je vsaka taka misel napačna ga motorja, je pognala v (i.i premagal "sovražnika," I — Umrl je Ainton Janko- bo potreba še marsičesa novega, in da stoje v ospredju v polni ve-zrak več ton gorečega Žvep-; "h , najbrželzpuščetn iz zapo- vie, star 35 let, stanujoč na kar potrebujeta državi v realnem llavi je MuMoiSnijeve izjave,^ ki la. Eden izmed uslužbencev , i. da nricne z delom, kate- 16201 Holmes Ave, Collin- svojem živčen ju in na kar se na pravijc, da hočejo takoj pošten more misliti. Spo- sporazum z Jugoslaveni. Pri nas odnošalje mora brezdvomno ne bo ovir za do-D je iz VaSi Kal pri biti točen in iskren. Samo tak bro sosedno delo in alko jih ne oc ha vo. i i ue/ . Pioliibistični ^ent U- na Notranjskem, sporazum drži. Vsak drug, ki bi bo tudi na italijanski strani, pone. Zguba sc računa' gtreljen, Neki neznani moš- kjer žive stariše, 2 sestri in se izvršil pod kakim pritiskom, tem odpade sam0 posabi vsaka .e $2,000. I ki je ustrelil suhaškega a- en brat. Naj V miru počiva ' trdnih tla in v takem sluča- francoska pomoč Italiji. Toda iz- •aK vec ton gorečega zvep~jho najbrže izpiišeetn iz zapo- vie, star 30 let, stanujoč na Kar potrebujeta a . Eden izmed uslužbencev , i, v.enj brnežon, ij zadela v prsa, ena pa v da je ponaredil cek. Povedal, vrat. Metta se je obrnil, da ie tudi, da ga je gnala želja j bi zbežal, toda tedaj je od-po omamljivih snoveh" tako dal nanj moški še dva strela, d,- ce da ko ni imel denarja, od katerih ga je zadel eden j« pričel misliti na zločin U- j v glavo. Ko je prihitela Mrs. ' i teh struner 'h snojivjMetta v kuhinjo, je bil mož - i" 'la m i m je zanreMo v četrtek, da mu - en^Tat iztrgam iz bo nekdo kmalu posvetil, »rmoliev te strašne nava-j* —Medtem ko nekaj mest-de," je izjavil, "bom posve-jr'h mož vstraja pri tem, da til celo svoje življenje, da se prisili East Ohio plinovno zdravim druga. Nevarnost, ružbo, da sprejme predilo-ki pre'-'* človeštvu od istrani • me plinovne cene, pa so prohibicije. "MPT VE C" JE BTL ŽIV. Noblesvlle, Ind., 17. feb — Utrip očesa je rešil tukajš-nega trgovca Henry Hizer-ja, starega 50 let, wed prezgodnjo- smrtjo. Bil je že poklican pogrebnik, da pripravi njegovo truplo za pokop, ko pa je deval truplo v po-grebniško košaro, je zaoazil, da je ''mrtvec" zmignil z 0-česom. Bil ie pokli^^m zdravnik Fn danes se H^°rievo stanje že hitro izboljšuje. — Hitzeria je zadel mrtvoud- Francija na strani Italije v jadranskem vprašanju? "Slov. Narod" piše: Naša javnost č.uje dan na dan iz Rima vesti, kako da hrepeni i-talijanski ministrski predsednik Mussolini po ratifikacFJii in apli-Irnciii dogovorov iz Sante Marg- skati jih treba in potem šele izreči sodbo, da se naše prebivalstvo ne Tazburja po nepotrebnem; ako pa se izkaže opasnost, treba jo je ljudstvu povedati v ravnanje za varstvo domovine. Napram vestem, kako da Italija želi dobrih odnošajev z Jugoslavijo, čiijmo sedaj gles rimskega fašistovskega llista "Giornale d' Italia." List piše: "Med vprašanji Sredozemskega morja je tudi jadransko, ki je v glavnem italijansko vprašanje. Res je, da na tem poljti inaši francoski prijatelji niso vedno Soglašali z nami, res je pa tudi da se situacija s te strani lahko izpTemeni v bodočnosti, ker te je srečno obno vila harmonija med kabinetom v Rimu in v Parizu. Vlada predsednika Mussolinija je opetovaiv-povdarjala svoj trden namen, da hoče spoštovati obveznosti, katere so sprejele preišne k-.de z Jugoslavijo. Sporazumi iz Sante Margherite se bodo ratificirali in aplicirali. Ti sporazmi temelje na pošteni želji, da se postavajo od-nošaji dobrega sosedstva med nami in državo SHS. Ni dvoma, da ŽIVITE DOLGO! Počutite se od 10 do 30 let mlaiše! Za zabasanost, kisel želodec, slaba jetra in za zboljšanje krvi je Bolgarski Zeliščni čaj glavno družinsko zdravilo. Zavžiite g:a vročega predno greste k počitku, in pomaga vam pregnati prehlad. Prodaja se pri vseh lekarnarjih ab' wo zavarovatni nošti .1 vel;-Irs HTlžfrska SVfltUn $1.25 ali 3 7-«3 15 'tli fi za $5.25 N-^'ovite na Marvel Products, 43 MaTvel Building, Pittsburgh, Pa. pujemo hiše in lote v collinwoodski naselbini. .j ' Hiše od 5 do 12 sob; lete v r,a-'Cenjenemu občinstvu naznanja® zličnih krajih naselbine. Napro- rja sem sedaj otvoril BRIVNlC0 daj ali za 0ddaiti v najem imamo j "na 5207 St. Clair Ave. tudi trgovske lokale, predroo ku- in HISE V COLLINWOODU. 10 o 6 5 5 sob, kopališče, >eena $6,500 4,400 4,300 3,300 4,000 4,200 Imamo več farm za zamenja- 'i «*t*trvc« i Slovenski Sokol AMCMOR V Jugoslavijo v 9. dneh. Potujte na enem izmed morskih velikanov, ki odpluje vsak torek: AQUITANIA ...........i.......;....45,647 ton MAURETANIA ....................30.704 ton BERENGARIA ....................52,022 ton Razkošne kabine tretjega razreda z 2., 4. ali 6. posteljami. Izvrstna jedilnica, kadilnica in počivalnica. Zaprt krov za šetanje. Izvrstna hrana. Vse udobnosti kot doma. Nobenih skrbi. Za listke in druge informacije se zgla-site pri bližnjemu zastopniku v vašem mestu ali v bližini. Cunard denarne pošiljatve se izplačajo v Jugoslaviji hitro, sigurne in zane- slivo. Cunard Anchor l ine. Hotel Cleve- , lnnd Clere- ffT j Eojaki pozor na splošno razprodajo čevljev, šolnev, tennis čevljev, robarjev, rubber boots in salošev; blaga na jarde, spodnje obleke za moške, ženske in otroke. Prodajali bomo po tovarniških cenah in še ceneje na drobno in debelo. Moški in ženski čevlji od $1.75 naprej. Ženski fini čižmi samo $3.75 Obleke in suknje za dečke in deklice od $2.00 naprej. Velika zaloga hlač, kap, klobukov, srajc, rokavic, nogavic, svedrov. Fleischer jeva volna v štrenah in klopkih—-za vsak denar, kolikor kdo da, MI GREMO IZ TRGOVINE Razprodaja vsak dan do 28. Februarja, 1923. Se priporočam, Joe Kos 15307 Waterloo M Collinwood, Ohio, Trgovina naprodaj. Prešenite bolečiiio! Okorelo rame, otrpljena mišica, nategnjen sklep— vso to spremlja BOLEČINA. Toda vdrgaito nekoliko na bolečo povržino, ia bolečina bo hitro izginila. Puin-Roller Ie bolečina sta si siiirtua sovražnika. Dobito Se danes sto-klenico pri svojem lekarnarju, 35a. in 70e. Glojte, da bo nn zavojčku tvornlSka znamka SIDUO. Zavrnite vse ponaredbo. p. AD. RICHTER & CO. 104-114 South 4th St. Brooklyn, N. Y. M? mli' Kupili smo 122,000 . meriških airmadnih čevljev son jzdelka, mer od 5% do 12- • so bili zadnji preostanek en«^ ! izmed največjih vladnih kontr^ ,torjev za čevlje, i Ta čevelj je jamčen, da je ie 1 iodstotnega usnja, temno ruj^ barve s prišitim jezikom, d» S. more vapje blato ne voda. rf, tualna vrednost tega čevlji 1-$6.00. Toda ker smo jih kiiP", 'toliko skupaj, jih nudimo jftjf',-sti laihko po $2.95. Pošljite pravilno mero. te poštarju, ko vam jih odda » oa ipošljite denamo nakaznico-ko čevlji niso taki, kot pravi^°| vam bomo radevolje vrriiH. nar nemudoma na zahtevo. , NAPRODAJ! NATIONAL BAY STATE Sfl^ Hiša 4 sobe, $3,500.00. Samo COMPANY J f $1200.00 takoj. 1296 Broadway, New York, N- J' Hisn,6 sob za en0 družino, $6500 j Samo $1500.00 takoj. Hiša 4 sobe, $3.500.00. $1200 takoj. Mo es Realty Co. 15505 Waterloo Rd. EDDY 7841 WOOD 370-R Spomlad se bliža! Čistilci — Barvarji Ali * imajo vaše obleke dobre barve? Ako s0 od soln-ca obledele, prinesite jih barvat k Frank Mervartju. Čudili se boste, kalko dobro se prebarva, ako 'je dobro blago. Sedaj imamo dobre nemške barve. The Fr. Mervar Company * . ,