Ptuj, petek, 16. junija 2006 letnik LIX • št. 46 odgovorni urednik: Jože Šmigoc cena: 280 SIT (1,17 €) Natisnjenih: 12.000 izvodov ISSN 7704-01993 V ) Spodnje PodraVje o a o iiemo Registrirajte enega ... odpeljite dva VELIKA NAGRADNA IGRA od 10.6. do 10.9.2006 Nagrade: ^ 1. Osebno vozilo Volkswagen Fox 2. Kolo z motorjem 3. Avtoradio s CD predvajolnikom Dominko d.o.o., Zadruini Irg 8, 2251 Ptuj Tel.; 02/ 788 11 50, www.dominko.5Í pimprgj opravijo Poganjaj kolesa za užitek trenutka, dneva in življenja! Letališče Moškanjci 9. september 2006 www.polimaraton.si i Foto: Martin Ozmec Gospodarstvo PP Čakovec • "Sijajna ideja" za rešitev na desnem bregu klavnih odpadkov Drave Stran 2 Po mestni občini Kultura Ptuj o Kdo bo zidal Ptuj • 30-letnica Ptujskega noneta Po naših občinah Črna kronika Ormož • Vroč Lenart • Odstranili rebalans občinskega zaposlene, Stran 3 Po mestni občini Breg • Zaradi nakopičenih problemov popuščajo živci Stran 6 Stran 12 proračuna Stran 7 Kmetijstvo Bori • Drobnica - bolj ljubiteljska dejavnost Stran 11 nato rušili Stran 32 9770040197060 Čakovec • V PP - Pipo položili temeljni kamen za bioplinsko postajo »Sijajna ideja« za rešitev klavnih odpadkov »To je sijajna ideja, kako izkoristiti odpadke, hkrati zaščititi okolje in pridobiti nove oblike energije,« je ob položitvi temeljnega kamna za sodobno ekološko bioplinsko postajo, ki jo namerava graditi Perutnina Ptuj - Pipo Čakovec, povedal sicer dokaj redkobesedni predsednik Republike Hrvaške Stjepan Mesič. Izgradnja tovrstne postaje, ki so jo v Perutnini Ptuj -Pipo Čakovec skupaj z domačimi strokovnjaki načrtovali že leta, namreč, kot je bilo povedano, predstavlja rešitev za kompleksen problem sanacije klavnih in drugih organskih odpadkov. S problematiko te vrste se niso srečevali le v Perutnini Ptuj - Pipo Čakovec, temveč so z njo dodobra seznanjena tudi številna druga podjetja povsod po Hrvaški. Živilsko-predelovalna industrija težave klavnih in drugih organskih odpadkov rešuje z odvozom, deponiranjem in uničevanjem na visokih temperaturah, vendar pa takšen pristop k sanaciji odpada predstavlja velik strošek za podjetja. Še bolj zaskrbljujoče je to, da takšna nekontrolirana razgradnja odpadkov dodatno ogroža naravno okolje. Ustvarjajo se škodljivi plini, ogljikov dioksid in metan, ki se spuščajo v ozračje, razgradne snovi pa s fosfati, nitrati in mineralnimi solmi zastrupljajo tla in podzemne vode. V Perutnini Ptuj - Pipo Čakovec so se zato odločili za drugačno rešitev - z izgradnjo ekološke bioplinske naprave bodo namreč 80 ton odpada, ki v tej Uvodnik regiji nastaja vsak dan, biološko razgradili. Na ta način bodo pridobivali bioplin kot energent, odpad pa predelali v približno 62.000 ton gnojila, ki ga zaenkrat uvažajo. Letno načrtujejo 3.100.000 m3 proizvedenega bioplina, ki bo omogočil instalacijo in pogon kogeneracijske enote moči 1 MW. Tako bodo v Perutnini Ptuj - Pipo Čakovec poleg električne energije pridobivali tudi toplo vodo, ki jo bodo v celoti izkoristili v proizvodnem procesu podjetja. Kamen z veliko simbolike, saj denarja še ni ^ Ta naložba po besedah vodilnega moža Pipa, Predraga Šegoviča, dokazuje dobro gospodarjenje, saj bodo na ta način »stroške spremenili v dobiček«, ob tem pa seveda še pripomogli k odgovornejšemu ravnanju do okolja.Vse to je popolnoma res, manjša težava, o kateri pa se ob tako slavnostnih priložnostih ne govori, pa je finančni konstrukt in čas izvedbe oz. dejanske postavitve objekta. Temeljni kamen namreč res že stoji, »ravno polje«, kjer naj Avtocesta s prekinitvami Oni dan sem se peljal po avtocesti od Štajerske do Primorske. Torej povprek skoraj od začetka do konca (izpustil sem tisti prekmurski košček in zato moja podoba seveda ni celovita). Pot me je stala 2.340 tolarjev tja in prav toliko nazaj. Seveda pri tem nisem vštel tri četrt tanka bencina pa amortizacije za avtomobil in kaj vem česa vse ne. Človek to kar prezre, ker ga namreč tako razkuri cestninjenje. Pa se še ne jeziš toliko na to, da je vsakih nekaj kilometrov štiripasovna avtocesta zožena, preusmerjena, upočasnjena ^ Je pač potrebno postoriti vzdrževalna dela, saj leta naredijo svoje tudi na avtocesti. Tudi tiste omejitve na 100 kilometrov na uro tam okoli Trojan še preneseš (pač malce tvegaš, če se ti že tako mudi). Tisto, kar mi dvigne tlak vedno znova, pa je slovenski sistem pobiranja cestnin. Zaviješ na avtocesto, se pelješ 10 minut - in stojiš v Te-panjah. Kakih 5 minut, da seprebiješ mimo cestninar-ja. Spet se pelješ kake pol ure - in znova postojiš. Tokrat bi te rad na štiri oči spoznal cestninar na Vranskem. Pa spet kake pol ure vožnje (med tem časom uspeš znova prehiteti vse tiste, ki so na prejšnji cestninski postaji imeli srečo in so se postavili v hitrejšo vrsto - moja je vedno tista najpočasnejša) - no, pa te cestninarjiprisi-lijo k vnovičnemu postanku, da si lahko ogledaš lepote Kompolja in njegove okolice. Spet nogo na plin, mimo Ljubljane - in spetpostanek. Niti nočem pogledati, kako se reče kraju, kjer sem četrtič stal - tokrat malo dlje, saj je bila kolona več kot 800-metrska, na koncu pa se je razdelila med dva listkarja; tu namreč ne kasirajo, pač pa delijo listke, ki jih potem - ob petem postanku tam nekje na primorskem koncu - plačaš. In zraven grdo misliš o tistih nespretnežih, ki so si ta sistem izmislili. Sedaj pa nas prepričujejo, da je tako edino prav. Brez-zvezni cestni uradniki po Evropi so si izmislili neumne vinjete, potem pa avtomobilisti kar švignejo skozi njihovo deželo - brez petih postankov na 200-kilometrski poti. Le kaj imajo od take vožnje?!!! Jože Šmigoc Malto za ploščo temeljnega^kamna sta nanašala predsednik Stjepan Meslč in direktor Pipo Čakovec Predrag Šegovič. bi v prihodnosti stala tudi postaja, pa lahko svojo sedanjo podobo ohrani še kaj nekaj časa ^ Trenutno je namreč v izdelavi šele projekt, po napovedih naj bi se vsa potrebna dokumentacija z gradbenim dovoljenjem pripravila do (konca) naslednjega leta, potem pa bi morda lahko začeli z delom že prvi stroji. Ne glede na to pa se lahko ustavi pri denarju oz. financiranju. Kolikšna je dejanska vrednost projekta, ni povedal direktno nihče, neuradno pa se je govorilo o več milijonih evrov. Da bi Pipo v celoti naložbo investiral sam, je nerealno (pa tudi nerentabilno) pričakovati, zato seveda računajo na predpristopno Sedem (ne)pomembnih dni Kaj je narobe Vprašanja in dileme v zvezi z vojnami in njihovimi (tragičnimi) posledicami seveda niso omejene zgolj na Slovenijo in odnose v njej, čeprav se na trenutke zdi, da je prav tu čas vojn (z vsemi posledicami) še posebej pripraven in zlorabljen za najrazličnejša samovoljna sklepanja in obtoževanja. V Sloveniji imamo ta čas pravzaprav opravek z dvema vojnama in dvema, v marsičem povsem različnima pogledoma na značaj in težo posameznih dejanj. Določene (vplivne in vladajoče) politične javnosti skozi različne javne nastope ponuja za ocenjevanje druge svetovne vojne in narodnoosvobodilnega boja na Slovenskem ena (radikalna) merila, po katerih naj bi bilo tako rekoč vse na strani zmagovalcev problematizirano in »odprto, potrebno nove razprave in novega vrednotenja, tudi tedaj, ko gre za mednarodno priznana in verificirana dejanja, in povsem drugačna merila, ko gre za ocenjevanje posameznih dogodkov in (domnevno) spornih dejanj med vojno za samostojno Slovenijo«. Tako so se ravno pred nekaj dnevi Kmalu tudi na Ptuju? Nekaj takšnega pa bi si zagotovo zaslužili tudi v Sloveniji, posebno še na Ptuju, kjer ima Perutnina Ptuj osrednji, koncentriran del svoje proizvodnje, ki po količini odpadkov precej presega čakovsko hčerinsko firmo, celo tako zelo, da bi podobna bioplin-ska postaja lahko poslovala (brez izgube) le na osnovi perutnininih odpadkov. Da o tem ne le aktivno razmišljajo, ampak so se tudi že resno lotili tovrstnega projekta, je zagotovil predsednik upra- ve in generalni direktor dr. Roman Glaser. V kratkem je torej pričakovati, da bomo tudi na Ptuju polagali temeljni kamen za podoben objekt, z Drnovškom ali brez njega. Bolj pomembno kot prisotnost (razpoloženega) predsednika države in postavitev temeljnega kamna je namreč jasen in definiran finančni konstrukt pokritja takšne naložbe ter točen datum začetka del. Marsikakšen temeljni kamen je bil namreč že položen, pa se je potem izkazalo, da se je spremenil v spomenik »padlim«, nikoli uresničenim idejam ^ SM pomoč iz EU, kjer pa bo morala svoje moči založiti tudi hrvaška vlada. Zato Mesičevo dejanje položitve temeljnega kamna ni bilo namenjeno zgolj poudarjanju pomembnosti dogodka, ampak na nek način tudi simbolična obljuba pomoči in podpore pri pridobivanju evropskega denarja. Sicer pa, kot je bilo jasno razumeti, bioplinska postaja nikakor ne bo služila zgolj Pipu in predelavi njihovih odpadkov, ampak vsem ostalim podjetjem s podobno dejavnostjo, saj sama količina odpadkov iz te družbe niti ne bi zadostovala oz. upravičila rentabilnost načrtovane investicije. Da je posel sklenjen, je dokazoval stisk roke dveh glavnih mož slovesnosti - generalnega direktorja Romana Glaserja in predsednika vlade Stjepana Mesiča - »podrobnosti« o tem, kako, kdaj in koliko, pa bodo odgovorni že še dorekli ^ ob navzočnosti najvišjih slovenskih oblastnih predstavnikov veterani vojn za Slovenijo odločno zopersta-vili »vsem in vsakršnim poskusom« pačenja resnice o slovenskem odporu agresiji Jugoslovanske ljudske armade in kriminaliziranja tega odpora. Povsem razumem ogoročenje in jezo ljudi, ki so bili pripravljeni dati svoja življenja za obrambo slovenske samostojnosti, ko slišijo, da kdo poskuša ta njihov boj kar tako razvrednotiti ali proglasiti za problematičnega. Prav zaradi veličine (in, kot nas prepričujejo in nam zatrjujejo relevantni dejavniki), čistosti tega odpora, pa seveda tudi ni nobene potrebe, da bi izgubljali živce ob vsakem drugačnem mnenju in vprašanju. Tudi tedaj, ko se poskušajo z nami ukvarjati na takšnih točkah, kot so različne mednarodne organizacije za človekove pravice, se naša moč, naš ugled namreč kažeta predvsem v naši pripravljenosti, da se spustimo v vsak dialog in da z argumenti dokažemo svojo resnico, svoj prav. Nekaj podobnega bi moralo veljati tudi za čas druge svetovne vojne. Zaradi tega se ne bi smeli čuditi posameznim užaljenim reakcijam borčevskih struktur na različne tendenčne (in v bistvu ne- točne) ocene narodnoosvobodilnega boja. Je pa - žal - res, da tega borčevskega nezadovoljstva vsi ne sprejemajo razumevajoče, ampak z različnimi diskvalifikacijami in izključujočimi ocenami. Tako kot se o osamosvojitveni vojni ne more govoriti enostransko in s skon-struiranimi ocenami, tako tudi o drugi svetovni vojni in slovenskem osvobodilnem boju ni mogoča razprava, ki očitno zavestno potencira in problematizira zgolj eno plat dogajanja, drugo pa prav tako očitno zavestno zamolčuje. Nenormalno je govoriti zgolj o posledicah, ne pa tudi o vzrokih posameznih dejanj, kar z drugimi besedami pomeni, da ne bi smeli kar tako mešati in izenačevati narodnoosvobodilnega boja in povojnih zunajsodnih pobojev (ki so jih na različne načine - neformalno in formalno - oboževali in obsodili tudi udeleženci NOB). Kar tako prav tako ne gre spajati in enačiti niti boja proti okupatorju in sodelovanja z okupatorjem. Seveda je vse to med seboj bolj povezano in bolj zapleteno, kot pa nam poskušajo zdaj dopovedati in »dokazovati« tudi različni zgodovinarji. Predvsem pa je dejstvo, da se posameznih trditev in novih »resnic« ne da kategorično postavljati zgolj na podlagi ene ali dveh »novih« izjav tako ali drugače prizadetih. To najbolje kažejo tudi najnovejši zapleti v zvezi s preiskavo proti Mitji Ribičiču nekdanjemu visokemu funkcionarju Ozne za Slovenijo. Nekateri zgodovinarji (Jože Dežman v sobotnem Delu) so nekako presenečeni, ker Ribičiča »udbovsko-partijski krogi po vloženi obtožnici niso poskušali zaščititi« in ker so politiki prepustili zadevo policiji in sodstvu. V tem bi lahko videl željo, da se posamezne zadeve normalno razčistijo, hkrati pa bi bil lahko presenečen, zakaj se je tožilstvo odločilo, da od sodišča zahteva proti Ribičiču preiskavo »zaradi kaznivega dejanja hudodelstva zoper civilno prebivalstvo leta 1945«, ne da bi imelo za to dovolj prepričljivih dokazil. Komu in zakaj bi takšen proces sploh koristil? Sicer pa kaže, da še dolgo ne bo konec vedno novih vprašanj v zvezi z nami in drugo svetovno vojno. Pravkar opravljena pridiga nekdanjega beograjskega nadškofa dr. Franceta Perka na komemoraciji Pod Krenom zagotovo zahteva kar nekaj dodatnih vprašanj in pojasnil. Predvsem - ali so slovenski komunisti zares zlorabili slovenski narod, ki se je bil pripravljen upreti in ali so bili zares kolaboranti, ker so »sodelovali s komunistično centralo v Moskvi in bili zvesti Stalinovi hlapci v času najhujšega terorja v Sovjetski zvezi«. So potemtakem »kolaboranti« tudi Američani in Britanci, ki so v drugi svetovni vojni prav tako sodelovali s slovenskimi partizani in s Stalinom v skupni zavezniški vojni proti fašizmu in nacizmu!? Jak Koprivc Družba za časopisno in radijsko dejavnost Radio-Tednik, d. o. o., Ptuj. Direktor: Jože Bračič. Naslov: Radio-Tednili Ptuj, p. p. 95, Raičeva 6, 2250 PTUJ; tel.: (02)749-34-10, faks: (02) 749-34-35. Dopisništvo Ormož: tel.: (02) 740-23-45, faks: (02) 740-23-60. Štajerski tednili je nasledniki Ptujskega tednilia oziroma Našega dela, ki ga je ustanovil Okrajni odbor OF Ptuj leta 1948. Izhaja vsak torek in petek. Odgovorni urednik: Jože Šmigoc. Pomočnica odg. urednika: Simona Meznarič. Urednik športnih strani: Jože Mohorič. Vodja tehnične redakcije: Slavko Ribarič. Celostna podoba: Imprimo, d. o. o. Novinarji: Majda Goznik, Viki Klemenčič Ivanuša, Franc Lačen, Martin Ozmec, Zmago Šalamun, Simona Meznarič. Lektorica: Lea Vaupotič. Tajnica redakcije: Marjana Pihler (02) 749-34-22. Naročniška razmerja: Majda Šegula (02) 749-34-16. Transakcijski račun: 04202-0000506665 pri Novi KBM, d. d. E-mail uredništva: tednik@amis.net, nabiralmk@radio-tednik.si. Oglasno trženje: Justina Lah (02) 749-34-10, Jelka Knaus (02) 749-34-37. Sprejem oglasov po e-mailu: nabiralmk@radio-tednik.si. Vodja marketinga: Mojca Brumec (02) 749-34-30; narocila@radio-tednik.si. Marketing: Bojana Čeh (02) 749-34-14, Luka Huzjan (02) 780-69-90, Marjana Gobec (02) 749-34-20, Daniel Rižner (02) 749-34-15. Internet: www.radio-tednik.si,www.tednik.si,www.radio-ptuj.si Cena izvoda v torek 150 [0,63€] (za naročnike 120 [0,50€]) tolarjev, v petek 280 tolarjev [1,17€]. Celoletna naročnina: 20.200 tolarjev [84,29€], za tujino (samo v petek) 27.040 tolarjev [112,84€]. Ta številka je bila natisnjena v 12.000 izvodih. Nenaročenih fotografij in rokopisov ne vračamo in ne honoriramo. Tisk: Delo, d. d. Davek na dodano vrednost je vračunan v ceno izvoda in se obračunava v skladu s 7. točko 25. člena Zakona o DDV (Uradni list 23. 12. 1998, št. 89). Foto: SM Foto: SM Ptuj • Prodaja občinskega premoženja Kdo bo pozidal kapitalni lokaciji na desnem bregu Drave? Na sejah mestnega sveta v letošnjem letu se kot neke vrste stalnica pojavljajo tudi prodaje občinskega premoženja, stanovanja, poslovni prostori, zemljišča. Kot pravi ptujski župan dr. Štefan Čelan, je za zaprtje letošnjega proračuna potrebno zagotoviti nekoliko več kot 700 milijonov tolarjev, ta številka se namreč najpogosteje uporablja, ko se javnosti predstavlja letošnja luknja mestnega proračuna. Za poslovne prostore in stanovanja bi morali letos glede na programe prodaje premoženja iztržiti dobrih 205 milijonov tolarjev, pri zemljiščih pa je skupni znesek slabih 590 milijonov tolarjev. Del sredstev za pokrivanje luknje mestne blagajne pa je mogoče pridobiti tudi iz drugih virov financiranja, državnih in evropskih razpisov. Pri Janku Šircu, vodji oddelka za gospodarsko infrastrukturo in okolje MO Ptuj, pa smo dobili podatke o prodaji stanovanj in poslovnih prostorov od leta 2003 dalje. V letu 2003 stanovanj in poslovnih prostorov MO Ptuj ni prodajala, za skoraj 23 tisoč m2 zemljišč pa je iztržila skoraj 451 milijonov tolarjev. V letu 2004 je bilo prodanih 16 garaž v skupni vrednosti 15,3 milijona tolarjev, za dve stanovanji se je mestni proračun napolnil s 7,1 milijona tolarjev, prodaja šestih poslovnih prostorov pa je prinesla nekaj več kot 50 milijonov tolarjev. Prihodek od zemljišč (65.322 m2) v tem letu pa je prinesel 388 milijonov 905 tisoč tolarjev. V letu 2005 so tri stanovanja prodali za 21 milijonov 210 tisoč tolarjev, štiri poslovne prostore za 23 milijonov 505 tisoč tolarjev in eno stanovanjsko hišo za 29 milijonov 500 tisoč tolarjev. Prodaja zemljišč v letu 2005 (35.424 m2) je prinesla 300 milijonov 845 tisoč tolarjev prihodkov. Prodaja enega stanovanja v letošnjem letu je prinesla nekaj več kot 6 milijonov tolarjev, za pet poslovnih prostorov pa je bilo pridobljenih 42 milijonov 401 tisoč tolarjev. Zemljišče ob Žnidaričevem nabrežju (bivša komunala) je MO Ptuj stalo 36 milijonov 252 tisoč tolarjev, k znesku je potrebno prišteti tudi davek. Šlo je zamenjavo nepremičnin, skladno z uredbo o pridobivanju, razpolaganju in upravljanju s stvarnim premoženjem države in občin je bil izkazan javni interes, v tem primeru menjava za občino pomeni nakup in prodajo nepremičnin. Tudi na majski seji sveta MO Ptuj je bilo sprejetih nekaj sklepov o prodaji stvarnega premoženja oziroma sklepov o prodaji nepremičnin. V prodajo gresta tudi dve kapitalni parceli, prvo je gramozi-rano parkirišče pri peš mostu na Zadružnem trgu, ki se je v preteklosti uporabljalo tudi za prireditve. V bližini pa so tudi Terme, zaradi čudovitega pogleda na veduto Ptuja pa bi morala imeti lokacija prav posebno ceno. Janez Rožmarin, svetnik N.Si, je ob načrtovani prodaji opozoril, da bi glede na to, ker ni povsem jasno, kakšni dejavnosti bo ta prostor namenjen, v bodoče morali biti previdni pri prodaji te lokacije. Drugo kapitalno zemljišče se nahaja med železniškim mostom in mostom za pešce, kjer je zadnja leta stal tudi pustni šotor in kjer naj bi že večkrat "gradili" ptujsko večnamensko dvorano, a vselej, žal, neuspešno. Vprašanje je tudi sedaj, ali jo bo prinesel javni razpis. Ptujski župan dr. Štefan Čelan je na majski seji mestnega sveta pojasnil, da je za obe lokaciji povpraševanje veliko in da je bilo že pri sprejemanju letošnjega proračuna povedano, da bo za zagotavljanje letošnje likvidnosti potrebno prodati nekaj občinskega premoženja. V tem trenutku Foto: Črtomir Goznik Zemljišče na Zadružnem trgu, kjer je zadnja leta gramozirano parkirišče m občasni prireditveni prostor, MO Ptuj prodaja neznanemu kupcu. pa je tako, da se bosta obe lokaciji prodali preko javnega razpisa za neznanega kupca. Kaj bodo potencialni kupci gradili na teh površinah, še ni znano. Neuradno pa je slišati, da naj bi šlo za gradnjo poslovno-trgovskih objektov. Vsekakor pa bodo morali kupci upoštevati prostorsko-ureditvene akte, ki opredeljujejo možno pozidavo na teh lokacijah, prav tako pa tudi vse druge zahteve, celostno podobo mesta, načrtovane infrastrukturne investicije in javne potrebe mesta. Podobno kot že ob investiciji na Ormoški bodo izbrani investitorji morali zagotoviti javne parkirne površine, izvesti rušitve in ureditev starih ob- jektov na svoje stroške, prav tako tudi ureditev cestne infrastrukture. Ob vsem tem pa naj bi odločujoči kriterij pri izbiri imela cena, ki naj bi se začela pri 200 evrih za m2 nepremičnine. Območja nekdanjih vojaških skladišč še ne bodo prodali Ob Potrčevi pa leži zagotovo najimenitnejša ptujska lokacija, ki je prav tako še nepozidana in ki je po ponesreče- nem projektu jajca ponovno prišla v ospredje zanimanja ptujske javnost zaradi namernega požiga še preostalega objekta nekdanjega vojaškega skladišča. Občinske službe si sedaj prizadevajo pridobiti soglasje za rušitvena dela, ki ga bo izdala Upravna enota Ptuj, saj ga brez tega dokumenta ne morejo porušiti. Rušitvi še zadnjega objekta na območju nekdanjih vojaških skladišč, lokacijo je MO Ptuj pridobila od ministrstva za obrambo še za časa vladavine prejšnjega župana Mi- roslava Lucija, bodo sledila izravnalna zemeljska dela, ker bodo celotno območje za nekaj časa namenili brezplačnemu parkiranju. Kot pravi ptujski župan dr. Štefan Če-lan, bodo lokacijo pustili za "neke boljše čase". Mecena, ki ji bo vdihnil že desetletja pričakovano kulturno vsebino, ni na obzorju in zato za omenjeno lokacijo tudi ni pričakovati, da bi že kmalu prišla na seznam za prodajo. Ptuj, starosta slovenskih mest, zagotovo potrebuje pravi kulturni hram, lokacija ob Potrčevi pa je pravšnja. V obdobju 2007/2013 naj bi projekt "zaštrikali" v okviru projekta obzidanih mest Evrope, pravi ptujski župan, pri tem pa jim pomaga tudi eno od nizozemskih mest. Že nekaj časa pa je stara odločitev o prodaji nekdanjega Koteksa v Dravski ulici, kjer naj bi zrastel eden od mestnih hotelov. "Za investicijo v hotel v Dravski ulici pripravljamo potrebno prostorsko dokumentacijo. Opravili smo tudi več pogovorov z različnimi potencialnimi investitorji. Vsekakor pa bo potrebno opraviti temeljite pogovore, javno razpravo z vsemi strokovnjaki in politiko ter najti takšno rešitev, ki bo v ponos našemu mestu," je za Štajerski tednik še povedal ptujski župan dr. Štefan Čelan. MG Foto: Črtomir Goznik Tudi zemljišče pri bivši Petovii, ki je bilo do lani osrednji pustni prireditveni prostor, še nima "znanega" kupca. Neuradno pa naj bi tako Zadružni trg kot lokacijo pri bivši Petovii pozidali za poslovno-trgovske namene. Ptuj • Podjetje Kager je bilo ustanovljeno leta 1989 Hiša po vaši meri že v treh mesecih Montažne hiše, ki so bile nekoč sinonim za lesene počitniške hiše, danes postajajo prefinjeni, perfekcionistični domovi, ki niti slučajni niso manj vredni od klasično zidanih hiš. Direktor podjetja Kager hiše Friderik Kager pravi, da je problem montažnih hiš v tem, da so še vedno podcenjene. V^B Podjetje Kager Hiša, d. o. o., je bilo ustanovljeno pred 17 leti, s proizvodnjo montažnih hiš pa so začeli pred 14 leti. Danes v Sloveniji, Nemčiji, Švici, Italiji in Avstriji živi v Kager hišah že skoraj 500 družin. Čeprav vsako hišo povezuje ista vizija, je prav vsaka zgodba zase. Direktor podjetja Kager pravi, da življenje ni tipsko in da zato tudi njihove hiše niso. »Hiše Kager so lahko velike ali majhne, načrtovane za tri generacije ali eno samo. So minimalistične hiše ali vile v belem. Vsaka hiša je namreč zgodba zase, ni dveh enakih«. Med poglavitne prednosti montažnih hiš nedvomno sodi hitrost postavitve takšne hiše. Izdelovanje hiše poteka v proizvodni hali podjetja, ki ga bodo letos razširili še za dodatnih 1500 kvadratnih metrov. Zgrajene hiše nato pripeljejo na želeno lokacijo in hišo v grobem sestavijo v dveh do treh dneh. Že v treh mesecih po začetku montaže pa so hiše lahko vseljive. Strankam svetujejo na osnovi že pripravljenih rešitev in tako skupaj s kupcem kreirajo njegovo novo hišo. Druga možnost pa je, da pri- de kupec s svojim arhitektom oziroma svojo idejno rešitvijo in na osnovi tega naredijo ponudbo. Vse hiše so narejene za več generacij, priznani tuji strokovnjaki pa jim napovedujejo najmanj stoletno življenjsko dobo. Niti dve nista enaki, vsem pa je skupna brezhibna temeljna konstrukcija iz lesa, vrhunska ročna izdelava in najsodobnejša proizvodna tehnika. Hišo po želji naredijo »na ključ« ali pa samo kot zgrajen objekt, posameznik sam pa izbira, do katere faze želi sodelovati oziroma ali želi, da hišo v celoti (tudi vgradnja ogrevanja, vodnih instalacij, polaganje talnih in stenskih oblog ipd.) naredijo v podjetju. V podjetju namreč jamčijo za brezhibno kakovost, zato dajejo 30-letno jamstvo na konstrukcijo sleherne hiše in 3-letno garancijo ob predaji objekta za morebitne skrite napake. Cene izdelave montažne hiše, pravi direktor Ka-ger, se razlikujejo. »Vse je odvisno od tega, za kakšno hišo gre. Ne delamo tipske hiše, kupec mora priti k nam s svojimi idejami in šele nato se dogovorimo. S tem je kupec na nek način krojač svoje cene. Montažna hiša Grobo povprečje je 850-900 evrov za m2 stanovanjske površine, delali pa smo tudi hiše za 2000 evrov po kvadratnem metru. Problem je v tem, da k nam velikokrat pridejo ljudje, ki iščejo poceni hiše, a kmalu ugotovijo, da so korektne, dobre montažne hiše dražje od navadnih zidanih. Borimo se, da bi bile montažne hiše cenjene, vredne, ne poceni hiše. V Sloveniji je delež kupcev, ki si gradijo montažne hiše za pol milijona evrov ali več še zelo majhen, čeprav Ljubljana • 44. kmetijsko-živilski sejem Veliko priznanj tudi Ptujčanom Na Biološki fakulteti v Ljubljani je šestčlanska komisija pod vodstvom prof. dr. Božidarja Žlendra v okviru 44. mednarodnega kmetijsko-živilskega sejma ocenila 54 vzorcev, posameznih izdelkov in kolekcij izdelkov 11 slovenskih in hrvaških podjetij. Na razstavnem prostoru družbe Pomurski sejem v Gornji Radgoni bo 44. mednarodni kmetijsko-živilski sejem letos potekal med 26. avgustom in 1. septembrom, pričela pa so se že razna ocenjevanja izdelkov v okviru tega sejma. Tako je posebna komisija dva dni na Biološki fakulteti v Ljubljani ocenjevala sveže meso. Večina izdelkov, ki so jih ocenili, je bila s področja mikrokonfekcioni-ranega mesa, namenjenega družinski ali individualni uporabi. To meso je odbrano, oblikovano in začinjeno ter ga je v večini primerov ob priloženih navodilih potrebno le še toplotno obdelati. Nekoliko več je bilo perut- nine in sekljanin (čevapčiči, pleskavice, ražnjiči, klobasice za žar in podobne specialite-te iz mletega in začinjenega mesa). "Ugotavljamo, da je stanje na področju ponudbe maloprodajnih kosov pakiranega mesa, zlasti pa na področju ponudbe oblikovanega presnega začinjenega mesa, mnogo boljše. Proizvajalci uporabljajo sodobne metode pakiranja svežega ohlajenega mesa, s poudarkom na modificirani atmosferi, ki je zaradi velike atraktivnosti ponudbe in dobre obstojnosti sprejeta tudi pri naših kupcih. V tem pogledu sledimo sodobnim trendom v svetu v ponudbi svežega mesa," je povedal dr. Božidar Žlender. Kot je še Perutnina Ptuj d.d., www.perutnlna.com dodal, so prijetno presenetile tudi nekatere nove oblike jedi, npr. piščanec za peko v vrečki in v posebni košarici ter posebej oblikovana nabodala iz piščančjih kosov posebne kakovosti. Število podeljenih priznanj potrjuje, da je kakovost, ki je na voljo kupcem, na visoki ravni, razveseljiva pa je tudi pestrost ponujenih izdelkov. Žlender je ob predstavitvi rezultatov opozoril, da je v tržni ponudbi še vedno premalo makrokonfekcionirane-ga mesa, namenjenega večjim, gostinskim uporabnikom. Meni, da je to posledica mnenja potrošnikov, da je le sveže meso najboljše. V resnici pa so nekatere vrste mesa, kot so divjačina, konjsko meso in govedina, mnogo boljše, če so pred uporabo primerno od-ležane. Nekatere vrste mesa morajo pri temperaturi od 0 do največ 4 stopinje Celzija zoreti tudi od 5 do 6 tednov. Tako je meso mehkejše in ima tudi boljšo aromo. Poleg tega večina gostinstev in mesarij za zorenje nima primernih pogojev, zato po njegovem mnenju na tem področju ob- staja še velika tržna niša. Med letošnjimi dobitniki najvišjih priznanj je tudi Perutnina Ptuj. Ptujčani bodo v okviru sejma za svoje izdelke prejeli številne zlate medalje, šampiona kakovosti ter med drugim tudi priznanje za tržno ponudbo svežega mesa. MŠ naredimo tudi mi točno tako hišo, kot si jo zamislijo,« dodaja Kager. Delež gotovih oziroma montažnih hiš v Sloveniji je še relativno majhen, v tujini so mnogo bolj razširjene. V nekaterih državah beležijo tudi več kot 30 odstotkov celotne gradnje. Kager pravi, da tudi pri nas ta delež narašča in dodaja, da je po njegovem mnenju razlog za to čedalje boljša osveščenost ljudi o prednostih montažnih v primerjavi s klasičnimi hišami. »Montažna hiša se po svojem izgledu ne razlikuje od klasično grajene. Ob ustrezni kakovosti materialov, izdelave in montaže je lahko dom več generacijam,« pravi direktor podjetja. Med poglavitne prednosti podjetja Kager hiša spada tudi uporaba naravnih, ekološko neoporečnih materialov najvišje kakovosti. Nezanemar-ljiva ni niti energetska varčnost, saj gradbeni materiali, ki jih uporabljajo, zagotavljajo občuten prihranek energije. Upoštevajo tudi sončno arhitekturo hiš, obsežne lesene in steklene konstrukcije z veliko transparentnostjo obrnejo na jug in zahod, kjer lovijo največ sočne energije, medtem ko na sever obrnejo manjše, proti mrazu odpornejše okenske površine. »S tem hiša sama lovi toploto, minimalno pa jo izgublja, s čimer so stroški ogrevanja bistveno nižji,« pravi Kager. Na vprašanje, zakaj se splača izbrati montažno hišo, Friderik Kager odgovarja: »Najdite si znanca, ki živi v montažni hiši, ne glede na to, koliko je stara, in ga vprašajte, ali bi še kdaj živel v navadni, zidani hiši. Prepričan sem, da jih ne bo veliko odgovorilo pritrdilno. To je zame potrditev naših prednosti,« pravi direktor podjetja, ki živi v montažni hiši, ki jo je sam naredil pred skoraj 30 leti. Doslej imamo na Ptuju približno 10 montažnih Kager hiš, včeraj pa so začeli postavljati še eno, ki bo na Selski cesti na Turniščah. Do konca tedna naj bi postavitev tudi zaključili. Dženana Bećirović Foto: Arhiv Kidričevo • 9. občinsko praznovanje Sklepna slovesnost bo v Apačah V občini Kidričevo so v petek, 9. junija, s slovesnostjo ob 75-letnici folklorne skupine Vinka Korže-ta v Cirkovcah pričeli bogat program prireditev v počastitev 9. občinskega praznika. Prireditve se bodo vrstile ta in naslednji konec tedna, osrednja slovesnost pa bo v nedeljo, 25. junija, v šotoru v Apačah. Letošnje, 9. občinsko praznovanje so v občini Kidričevo pričeli v petek, 9. junija, v Cirkovcah, kjer so proslavili 75-letnico ene najstarejših etnografskih skupin v Sloveniji, da pa gre folklorno in etnografsko izročilo v Cirkovcah iz roda v rod, pa priča tudi dejstvo, da so v nedeljo, 11. junija, proslavili že 35-letnico delovanja otroške folklorne skupine na tamkajšnji osnovni šoli. Prireditve ob občinskem prazniku se bodo nadaljevale v petek, 16. junija, ob 17. uri, ko bodo v organizaciji Pevk druge pomladi v okviru društva upokojencev Kidričevo v kulturni dvorani v Kungoti pripravili prireditev pod naslovom Pesem naj doni. Na njej bo nastopilo 14. skupin ljudskih pevk in pevcev iz občin Videm, Kidričevo, Hajdina in Ptuj, kot gostje pa Ljudski pevci s Tez-nega. Isti dan, v petek, ob 20. uri pa bo v športnem parku v Lovrencu tradicionalni nočni turnir v malem nogometu. V soboto, 17. junija, ob 9. uri se bodo člani Društva invalidov Kidričevo in drugi krajani podali na rekreativno kolesarjenje po občini Kidričevo. Ob 16. uri bodo v športnem parku v Apačah pripravili šahovski turnir, ob 17. uri bo v Apačah gasilsko tekmovanje za prehodni pokal Apač, ob 18. uri nočni turnir v malem nogometu na športnem igrišču v Cirkovcah, ob 20. uri bodo v kulturni dvorani v Lovrencu proslavili 40-letnico pevske skupine Fantje treh vasi, ob isti uri pa bodo v športnem parku v Apačah pričeli še nočni nogometni turnir veteranov. V nedeljo, 18. junija, ob Foto: M. Ozmec V teh dneh v centru naselja Kidričevo gradijo javno razsvetljavo. 14. uri bo maša z blagoslovom obnovljene vaške kapele v Starošincah, ob 15. uri pa svečana otvoritev vaškega muzeja Zbirka podeželja. Ob 16. uri bo v Starošincah še svečana otvoritev dograjenega gasilskega orodjišča z osrednjo prireditvijo v šotoru pred tamkajšnjim gasilskim domom. Sklepni del slovesnosti ob 9. prazniku občine Kidričevo pa bo potekal naslednji konec tedna. 23. junija ob 8. uri bo v Cirkovcah tekmovanje v namiznem tenisu, ob 10. uri v Lovrencu turnir v vrtnem kegljanju, ob 18. uri v šotoru v Apačah prireditev Mladi pojo in igrajo, ob 20. uri pa bo v Kidričevem zabava za mlade na prostem pod naslovom Orange night. V soboto, 24. junija, ob 9. uri bodo v dvorani restavracije Pan odprli razstavo ročnih del društva gospodinj, ob isti uri bo v Kidričevem start kolesarskega maratona, v Lovrencu pa se bo pričelo občinsko gasilsko tekmovanje. Ob 10. uri bodo v avli restavracije Pan odprli razstavo likovnih del umetnikov z območja občine Kidričevo, ob 16. uri bo na tenis igrišču v Kidričevem turnir v tenisu, ob 15. uri v športnem parku v Apačah tekmovanje v streljanju za prehodni pokal občine Kiričevo, ob isti uri pa bodo pred vaškim domom v Pongrcah Prve vaške igre. Ob 17. uri bo v športnem parku Lovrenc start rekreativnega teka na 6,5 km, ob 18. uri bo v Apačah nogometna tekma med veterani občine Kidričevo in veterani NK Maribor, ki se bo nadaljevala z zabavo v šotoru z ansamblom Primoža Kelenca. Ob 20. uri pa bodo v Župečji vasi pripravili kre-sovanje. V nedeljo, 25. junija, pa bodo ob 9. uri v dvorani v Apačah odprli razstavo ročnih del krajank in krajanov, osrednja in sklepna slovesnost pa se bo pričela popoldne ob 15. uri v šotoru v Apačah, kjer bodo med drugim izročili knjižne nagrade 11odličnjakom z območja občine, nato pa letošnja najvišja občinska priznanja. Ob zaključku praznovanja se bo zabava z ansamblom Igor in Zlati zvoki. M. Ozmec Slovenija • Demanti IMinistrstva za okolje in prostor Vodovodna oskrba zahodnih Haloz teče po načrtih Prispevki, v katerih novinarji, pa tudi drugi avtorji, osvetljujejo le eno plat medalje, so nekorektni in pristranski. Tudi če je to bil njihov namen, je tak prispevek zavajajoč za javnost in nepošten do tistih, ki so v prispevku omenjeni, pa niso imeli možnosti, da bi povedali svojo plat zgodbe. Novinarsko delo je preverjanje informacij, lahko tudi navajanje različnih trditev, izjav iz katerih si ljudje ustvarijo lastno oceno in mnenje o zadevi, o kateri govori medij. V prispevku z naslovom »Podobnik laže - zahtevam odgovor vlade!«, Simona Mez-narič povzema mnenja, prepričanja in videnja poslanca Branka Mariniča o vodovodni oskrbi zahodnih Haloz. V tem povzemanju je navedenih kar nekaj trditev poslanca, ki obtožujejo ministra oziroma Ministrstvo za okolje in prostor, da za izvedbo projekta nista naredila ničesar. To ne drži. Ministrstvo za okolje in prostor je skupaj z občinami pripravilo vso potrebno dokumentacijo za pri-četek gradnje vodovoda. Trenutno je v pripravi soglasje k finančnemu pokritju investicije, ki ga pripravlja Ministrstvo za finance. Takoj po pridobitvi soglasja Ministrstva za finance bo občina Videm, kot pooblaščena investitorka za vodovod Haloze, objavila razpis za izbor izvajalca gradbenih del. Glede na to, da so v državnem proračunu in občinskih proračunih zagotovljena potrebna sredstva za investicijo in razrešene dileme o investi-torstvu, pričakujemo, da se bo gradnja vodovoda pričela v jesenskih mesecih. Darija Dolenc Služba za odnose zjavnostmi Od tod in tam Voličina • Medobmočna revija PZ V nedeljo, 4. junija, je v kulturnem domu v Voličini potekala medobmočna revija odraslih pevskih zborov z območij JSKD Lenarta, Ormoža, Ptuja in Slovenske Bistrice. Revijo je organiziral JSKD, Območna izpostava Lenart, skupaj s kulturnim društvom Srečko Rojs Niko iz Voličine. Na prireditvi so nastopili mešani pevski zbor sv. Viktorina Ptuj, mešani pevski zbor KuD Štefan Romih Črešnjevec, mešani pevski zbor Kapljica PD Kapljica Ormož, moški pevski zbor KUD Obrtnik Slovenska Bistrica - Polskava, komorni moški pevski zbor Ptuj, ženska pevska skupina Okarina PD Okari-na Ormož, mešani pevski zbor Glaska KUD Gaj Zg. Polskava, mešani cerkveno-prosvetni pevski zbor KD Sv. Ane in mešani pevski zbor KD Sv. Frančiška Sv. Trojica. Zmago Šalamun Ptuj • Koncert klavirskega tria Klavirski trio Ars Music je v torek, 6. junija, v dvorani Glasbene šole Ptuj pripravil koncert klasične glasbe. Trio so ustanovili mladi glasbeniki: pianistka Jerneja Grebenšek, violinistka Mojca Menoni Sikur in violončelist Martin Sikur. Zasedba ima korenine v duu Menoni - Grebenšek, kije v letih od 2001 do 2004 izvedel mnoge odmevne recitale po Sloveniji in Avstriji. Trio, ki so ga ustanovili leta 2004, je izredno hitro požel prve uspehe, lani pa so nastopali tudi na Festivalu Lent v Mariboru. V koncertne sporede poleg že ustaljenega repertoarja za klavirski trio uvrščajo tudi dela 20. stoletja in sodobnih skladateljev. Od lanskega septembra se člani tria Ars Music izpopolnjujejo pri vrhunskem pianistu Chia-Chou iz tria Parnassus. Dženana Bećirović Ptuj • Razstava društva Optimisti Foto: Črtomir Goznik V torek je bila v prostorih MČ Ljudski vrt, Rimska ploščad 24, krajša slovesnost ob odprtju letošnje razstave v okviru celoletnega druženja in ustvarjanja občank in občanov v okviru programa Druženje - višja kvaliteta življenja, ki ga vodi Društvo optimisti ob podpori in sodelovanju MČ Ljudski vrt. Na ogled je več kot 200 najrazličnejših izdelkov, ročnih del, slik, okrasnega nakita in drugih izdelkov, ki so nastali v okviru vsakodnevnega druženja, ki jim, kot je povedala ena od članic, Suzana Požlep, pomeni veliko, ne samo zaradi druženja, temveč tudi zaradi tega, kar se v okviru vsakodnevnega druženja naučijo drug od drugega. To ji njihovo vsakodnevno "učenje", ki pa je uspešno tudi zaradi mentorjev, ki so jim v neprecenljivo pomoč. Dejavnost društva Optimisti je pohvalila tudi predsednica MČ Ljudski vrt Darinka Čretnik. Pomaga povezovati ljudi v četrti, ki seje razvila v zadnjih nekaj desetletjih, saj, kot je poudarila s pomočjo misli o življenju pesnika Nika Grafenauerja, človek lahko s svojo dejavnostjo zelo dolgo dobro živi. Tudi dela, ki so jih ustvarili udeleženci vsakodnevnega druženja v okviru društva Optimisti, ki ga vodi Anka Ostrman, bodo dolgo živela. Ob odprtju razstave so zapele tudi društvene pevke. MG Ormož • Zarolaj se tudi ti! V mladinskem centru Ormož do 20. junija zbirajo prijave za začetni in nadaljevalni tečaj rolanja, ki se bosta v primeru zadostnega števila prijav odvijala konec junija ali v začetku julija v Mestni grabi. Začetni tečaj rolanja je namenjen popolnim začetnikom. Naučili se bodo prvi rolerski korak, ustavljanje z zavoro, A-zavoj, limonice, drugi rolerski korak, ustavljanje na travi, paralelni zavoj in lunice. Nadaljevalni tečaj je namenjen izpopolnjevanju rolerskih veščin. Tečajniki se bodo naučili limonice nazaj, prestopanje naprej, drsno zaustavljanje, gibanje nazaj, tretji rolerski korak in slalom. Tečaj poteka 10 šolskih ur v skupinah od 8 do 10 tečajnikov. Cena tečaja na tečajnika bo med 2500 in 3000 SIT. Možne so tudi individualne ure po 1500 SIT. Udeleženci tečajev morajo imeti popolno opremo za rolanje. Učitelj rolanja bo Nino Flisar, član ICP Slovenija, s certifikatom mednarodne rolerske zveze IISA. vki Mestna četrt Breg • Veliki infrastrukturni problemi Zaradi nakopičenih problemov popuščajo živci 25. seja sveta MČ Breg, edine ptujske četrti na desnem bregu Drave, ki je bila 7. junija, je bila ena najbolj vročih doslej. Zaradi nakopičenih infrastrukturnih problemov, ki jih velike državne in občinske cestne investicije samo še povečujejo, so se seje udeležili tudi nekateri krajani, negodovali so tudi gasilci, saj lastništvo gasilskega doma na Turniščah še vedno ni rešeno. Kritični so bili zlasti do vodje oddelka za splošne zadeve MO Ptuj mag. Janeza Merca, ki doslej ni naredil dovolj, da bi se ta problematika enkrat dokončno rešila. Sicer pa so v krajani v MČ Breg jezni na celotno občinsko oblast, ki zadnja leta zanje ni ničesar naredila. Problemi pa so toliko večji, ker ne najdejo pravega stika s člani sveta četrti in tudi mestnim svetom. Še vedno pa krajane dela MČ Breg buri tudi načrtovana izgradnja krožišča na Krapinski cesti iz smeri Draženska cesta-Draženci, ki je sestavni del državnega lokacijskega načrta za avtocesto na odseku Slivnica-Draženci, ki je bil razgrnjen na javni obravnavi in sprejet avgusta leta 2005. Svet četrti je izgradnjo krožišča podprl. Anketo o izgradnji krožišča so izpolnili občani Draženske ceste, Ulice Šercerjeve brigade, Mejne ceste, Toplakove ceste in Ulice 14. divizije. V večini nasprotujejo izgradnji krožišča, ker je krožišče nevarno, podpirajo pa podvoz, ki ga je potrebno primerno urediti. Stanovalci nekdanje skupnosti Turnišče pa so prepričani, da gre pri tej izgradnji za tako pomembno vprašanje, da bi se o njem morali opredeliti vsi, ki živijo v tem delu MČ Breg. »Prepričani smo, da izvedena anketa ni in ne more biti merodajna in odločujoča o izgradnji kro-žišča, za katerega je bila dana pripomba s strani stanovalcev Turnišč in je bila tudi upoštevana v dopolnjenem predlogu državnega lokacijskega načrta. Izgradnja ni strošek MČ Breg ali MO Ptuj,« še poudarjajo krajani Turnišč. Krajanka Foto: Črtomir Goznik Letos se v MC Breg lahko pogovarjajo o porabi sedmih milijonov tolarjev za preplastitev in modernizacijo cest. Prioriteto v letošnjih planih mČ Breg naj bi imelo dokončanje izgradnje hodnika za pešce na desni strani Rogaški ceste v smeri proti šoli. predstavnikov. V stališče so zapisali, da se podpira izgradnja podvoza s pogojem, da se krožišče prestavi na Hajdino pri gasilskem domu, v križišče z regionalno cesto Hajdi-na-Majšperk. S hajdinskim stališčem so se tudi seznanili člani sveta MČ Breg. Pobudo MČ Breg, da naj o krožišču Draženska cesta-Krapinska cesta-Draženci razpravlja tudi svet MO Ptuj, bo na junijski seji mestnega sveta predstavil mestni svetnik Janez Rožmarin. Za kronologijo dogajanja v zvezi z izgradnjo krožišča na Draženski cesti pa se je že na majski seji mestnega sveta zanimal svetnik SDS Rajko Fajt. Skupna občinska uprava je sredi maja pisala na DARS oziroma DDC, če je predlog hajdinskega odbora mogoče realizirati, do danes odgovora še ni prejela. V svetu MČ Breg pa so na stališče hajdinskega občinskega odbora dodali, da naj glede na deljena mnenja odloči stroka. Tudi na 25. seji sveta MČ Breg je bilo govora o izgradnji hodnika za pešce Suha veja. Ponovno je bilo poudarjeno, da se mora projekt čim prej začeti glede na to, da je pridobljeno zemljišče in da so pridobljene tudi odstopne izjave. MČ Breg ima v letošnjem letu za preplastitve in modernizacijo cest na voljo le sedem milijonov tolarjev. Prioriteto Silva Fartek, ki živi najbližje podvozu, se je že decembra leta 2005 po objavi državnega lokacijskega načrta na Skupni občinski upravi zanimala, ali je mogoče spremeniti izvedbo križišča s predlaganega krožišča na obstoječi podvoz, z Družbe za državne ceste je prišel pritrdilen ustni odgovor, načrti pa se še vedno niso spremenili. Silvo Fartek tudi zanima, kako to, da se ignorira volja 230 krajanov MČ Breg, ki ne podpirajo gradnje krožiš-ča. Dejala je: »Vsiljuje se nam najbližji pristop do Maribora, ki ga ne želimo. Borimo se za svojo 'luknjo', za podhod, ki bo še naprej služil našim na- menom kot do sedaj, sprehodom do športnih objektov in do pokopališča, peš ali s kolesi. Želimo ohraniti to območje nedotaknjeno, to je naša zelena cona. Edina želja je, da bi se asfaltirala pot do športnega igrišča in ribnika oziroma tudi malo bolj uredil podhod.« O izgradnji krožišča na Dra-ženski cesti so razpravljali tudi v občini Hajdina, v odboru za urejanje prostora in varstvo okolja, saj je bilo potrebno glede na deljena menja v MČ Breg, anketiranci podpirajo varianto s podvozom, svet MČ Breg pa izgradnjo krožišča, pridobiti tudi stališče Dra-ženčanov oziroma njihovih Ptujski župan o lastništvu gasilskega doma Turnišče »Nisem popolnoma prepričan v upravičenost kritik na račun mag. Janeza Merca. Odgovorni za reševanje nastalih zapletov so namreč po 48. členu zakona o gasilstvu gasilci sami. Po tem zakonu so si lastnino uredila vsa gasilska društva v Sloveniji. V MČ Breg oziroma pri gasilskem domu Turnišče pa se stvari zapletajo zaradi nedorečene gradbene dokumentacije in lastnine na zemljiščih. Zemljišče, na katerem stoji gasilski dom, je namreč v zasebni lasti. Mestna občina Ptuj je večkrat poskušala pomagati pri reševanju lastniških problemov, a brez uspeha, ker formalno pravno ni stranka v postopku. Upam, da bodo gasilci v kratkem našli skupni jezik z lastnico zemljišča. Pri tem sem jim kot župan še naprej pripravljen pomagati, saj se zavedam, kako pomembno in plemenito dejanje opravljajo kot prostovoljci.« so dali dokončanju hodnika za pešce na desni strani Rogaške ceste v smeri proti šoli, če se bodo uspeli dogovoriti za odkup zemljišča, kar naj bi dogovorili že naslednji dan po seji. Na prioritetni listi so še nekateri odseki cest, ki prav tako terjajo konkretne posege v kratkem. Med temi so Po-vodnova, makadamska cesta od Term proti Hajdošam, del makadamske ceste pri Roku v dolžini 200 metrov, problem je tudi Majdina pot, vendar tam posega ne bo, dokler ne bo zgrajena kanalizacija. Med najbolj problematične ceste v MČ Breg pa sodijo Zagrebška, Cesta na postajo in Selska cesta. V svetu četrti Breg si bodo tudi prizadevali, da bi četrtna infrastruktura nekaj pridobila, če bo Hofer gradil ob Zagrebški cesti na Ptuju, kot se zadnje čase vse bolj govori. Igor Levstik, vodja policijskega okoliša, ki je odgovoren tudi za MČ Breg, pa se je v predstavitvi varnostne situacije na območju četrti v letu 2005 osredotočil predvsem na izstopajoče probleme. Povečanje števila kaznivih dejanj je v glavnem povezano s pojavom narkomanije, ob marihuani se pojavljajo tudi trde droge, močno je prisotno tudi družinsko nasilje, prav tako sosedski spori. MG Ptuj • O eni volilni enoti za volitve v mestni svet S pozicije ene volilne enote do celovitega razvoja? Na 42. seji sveta MO Ptuj, ki bo 20. junija, bodo odločali tudi o predlogu odloka o določitvi ene volilne enote za volitve v mestni svet MO Ptuj in o predlogu odloka o spremembi odloka o določitvi volilnih enot v Mestni svet MO Ptuj. V bistvu gre za to, ali bodo svetnike mestne občine Ptuj poslej volili v eni volilni enoti ali še vedno v štirih, v tem primeru bo prišlo do uskladitve števila svetnikov, ki se volijo v posamezni volilni enoti glede na dejansko število prebivalcev v volilni enoti. Odloka naj bi sprejeli po skrajšanem postopku. Predlog za eno volilno enoto sta spisala Dejan Levanič in Marija Magdalenc iz svetniške skupine Socialnih demokratov Ptuj. Drugega, v katerem pa se število volilnih enot ne spreminja, za volitve svetnikov mestnega sveta ostajajo štiri volilne enote, je sestavil svetnik DeSusa Ignac Vr-hovšek. Z njim se spreminja samo število svetnikov v drugi volilni enoti z 8 na 7, kar pomeni enega svetnika v mestnem svetu manj za največjo mestno četrt v MO Ptuj, Ljudski vrt, ki ga pridobi tretja volilna enota, ki jo sestavljajo MČ Jezero ter primestni četrti Rogoznica in Spuhlja. S tem predlogom Vrhovšek ne posega v statut MO Ptuj, prav tako se z njim ne spreminja obstoječi sistem volitev in delitev mandatov. Gre le za uskladitev števila svetnikov, ki se volijo v posamezni volilni enoti glede na dejansko število prebivalcev v volilni enoti. Tako naj bi veljalo, da ima MČ Ljudski vrt "le" 5903 prebivalcev in ne več 6400, kot je še vedno uradni podatek v javnosti. Razprave na junijskem mestnem svetu pa ne bo ugledal predlog odloka o določitvi volilnih enot za volitve v mestni svet MO Ptuj, ki ga je sestavil Srečko Šne-berger z Liste KS mesta Ptuj. Predlagal je, da bi mestni svet MO Ptuj imel po novem 30 članov, za kar bi bilo potrebno tudi spremeniti statut, iz dosedanje prve volilne enote pa naj bi se določili dve novi volilni enoti, prva bi obsegala območje MČ Breg, druga območje MČ Center, v prvi bi se volilo pet članov, v drugi pet članov, v tretji volilni enoti, ki obsega območje MČ Ljudski vrt, sedem članov, v četrti, ki obsega območje MČ Jezero ter območji PČ Rogoznica in nove PČ Spuhlja, osem članov občinskega sveta. Peta volilna enota pa bi postala prejšnja četrta, ki obsega območje MČ Panorama in PČ Grajena, kjer bi se volilo pet članov mestnega sveta. Za predlog Srečka Šnebergerja ni bilo konsenza, tudi zato ne, ker bi bilo potrebno spreminjati statut Mestne občine Ptuj, za kar je tudi potrebna večina vseh svetnikov. Če bo sprejet predlog svetnikov Dejana Levaniča in Marije Magdalenc, za kar obstaja konsenz, zato tudi predlog Foto: Črtomir Goznik Bodo ptujske mestne svetnike jeseni volili le v eni volilni enoti? za sprejem po skrajšanem postopku, bodo jeseni volitve za 29-članski mestni svet MO Ptuj potekale v eni volilni enoti. "Pri razvoju mesta oziroma mestne občine je še posebej velikega pomena celovit, enoten in trajnosten razvoj, ki je v skladu z dolgoročno strategijo razvoja mesta. V primeru več volilnih enot imamo podobno stanje, kot je danes v državnem zboru, ko poslanci navijajo le za razvoj okolja, v katerem so bili izvoljeni. Tako smo priče neenakomernemu razvoju Slovenije, saj nekateri deli nimajo svojih poslank oziroma poslancev. Tudi na Ptuju se kažejo podobni interesi, zato želimo tak neenakomeren in popolnoma nestrateški ad-hoc razvoj mesta omejiti. Ptuj kot najstarejše slovensko mesto si zaradi svojega kulturnega, zgodovinskega in turističnega pomena ne more privoščiti necelovitega razvoja. To pa lahko dosežemo le tako, da smo svetnice in svetniki predstavniki vseh prebivalk in prebivalcev Ptuja in ne samo enega dela, "med drugim utemeljujeta svoj predlog za določitev ene volilne enote za volitve 29-članskega mestnega sveta svetnika Socialnih demokratov Ptuj Dejan Levanič in Marija Magdalenc. Določitev ene volilne enote ne zahteva spremembe statuta. Prinaša pa veliko prednosti, manjšo porabo proračunskega denarja za volitve, prav tako tudi pomeni manj dela za občinsko volilno komisijo. Izvoljeni bodo tisti, katerih lista bo dobila dovolj glasov za vstop v mestni svet. Volivci bodo v primeru ene volilne enote lahko izbirali med vsemi, ki bodo kandidirali v celotni MO Ptuj. Ormož • Vroč rebalans proračuna Občine Ormož Soočenje dveh resnic Minuli petek so svetniki na 35. seji razpravljali o rebalansu letošnjega proračuna Občine Ormož. Zaradi razcepitve na tri občine je bilo to zelo občutljivo in eksplozivno početje, kjer sta bili predstavljeni vsaj dve resnici oziroma pogledi na razvoj dogodkov. župan Vili Trofenik je v uvodu razložil, da je rebalans potreben iz več razlogov -tudi zaradi prenosa sredstev iz leta 2005, po opravljenem zaključnem računu in ker so bila občini iz državnega proračuna odobrena sredstva v višini 102 milijona SIT. Vseh dodatnih dohodkov, ki so prišli ali z zamudo ali nenačrtovano, in zato niso bili vneseni v proračun za leto 2006, je bilo za 155 milijonov in za 196 milijonov tolarjev prenosa sredstev. Istočasno pa so zaradi različnih razlogov izpadle nekatere investicije. Najbolj sporno se je svetnikom zdelo, da v rebalansu ni več sredstev za obnovo sredi-ške osnovne šole. Svetniki so prepričani, da je izpad šole, pa tudi pločnika v Obrežu, politično motiviran, saj so se prebivalci te KS odločili za lastno občino. Skupno gre za okrog 40 milijonov tolarjev. Kamen spotike - središka šola Revolt je tudi izven svetniških klopi očitno zelo velik, saj so nam pred dnevi v uredništvo poslali skupno izjavo vseh političnih strank na območju Občine Središče ob Dravi, v kateri so stranke zavzele skupno stališče do rebalansa. V njem so predsedniki zapisali, da je ta predlog diskriminatoren za njihovo KS, saj so še vedno del občine Ormož in tudi za njih velja proračun Občine Ormož, v katerega prispevajo skoraj 13 %. Pozvali so vse stranke na območju občine, Ob rebalansu proračuna Občine je bilo največ žolčnih razprav zaradi šole v Središču ob Dravi, pločnika v Obrežu in še nekaterih načrtovanih projektih, ki jih v rebalansu proračuna ni bilo več. posebej pa še svetnike občinskega sveta, da glasujejo proti sprejetju rebalansa proračuna, za katerega menijo, da je »sramotno dejanje in predmet predvolilne politike«. Župana in občinsko upravo so tudi opozorili, da nikakor ne nameravajo prevzeti deleža dolga občine, ki bo nastal zaradi investicij v drugih KS in ne v KS Središče ob Dravi. Svetnikom so še položili na srce, naj prevlada razum in solidarnost, »saj nam je vsem jasno, da bomo že v letu 2007 in naslednjih letih morali sodelovati na mnogih skupnih projektih in investicijah, ki bodo bistvenega pomena za razvoj naših občin. Podpisani so predsedniki šestih političnih strank - LDS, SLS, N.Si, DeSus, SD in SDS. Župan Vili Trofenik je na seji vse obtožbe na o temo ovrgel in zatrjeval, da je projekt središke šole izpadel zaradi tega, ker ni bilo soglasij Ministrstva za šolstvo k projektni dokumentaciji. Za soglasje so zaprosili menda že januarja, toda kljub številnim urgencam potrebnih soglasij doslej še niso dobili. Dela pa se menda lahko izvedejo izključno v času počitnic, ki pa so pred vrati. Prav tako zaradi težav z dokumentacijo naj bi stalo še več projektov po vsej občini. Eden takih je pločnik v Obrežu, kjer ena družina zadržuje gradnjo, saj noče podpisati izjave o služnosti, oziroma prodati potrebne zemlje za pločnik. Iz enakih razlogov se ne gradi avtobusno postajališče pri Sv. Tomažu, pločnik v Podgorcih in kanalizacija v Mihovcih. Kam bo šel denar? Mnenja o rebalansu so ostala deljena, kljub temu je bil potrjen, opozicija pa je glasovala proti. Na rebalans je bilo vloženih 18 amandmajev, katerih predlagatelj je bil župan in vsi so bili sprejeti. Iz njih je razbrati, da bo imela občina letos za 67 milijonov SIT prihodkov od komunalnih prispevkov več od načrtovanih, saj se menda načrtuje gradnja v obrtno poslovni coni. Za 85 milijonov se povečajo tudi prihodki iz naslova prodaje stavbnih zemljišč, ki so jih svetniki sprejeli s spremembami in dopolnili letnega programa prodaje občinskega stvarnega in finančnega premoženja. 82 milijonov pa so svetniki takoj namenili za nakup zemljišč v obrtni coni in ob šoli Stanka Vraza, kjer se bo kmalu pričel graditi vrtec. 4 milijone več je tudi namenjenih za obnovo spomenikov, 2 milijona namensko za sofinanciranje cerkvenih orgel v cerkvi sv. Bolfenka na Kogu. Kog bo dobil tudi 12 milijonov za izgradnjo čistilne naprave in kanalizacije pri šolski zgradbi. Največ, kar 40 milijonov, pa so svetniki namenili najnujnejšemu investicijskemu vzdrževanju vodovodnih objektov. V zvezi z vodo je bilo tudi nekaj hude krvi, saj so namenili 15 milijonov tudi za namestitev števcev na mejah z novima občinama, ki bodo omogočali ugotavljanje količine porabljene vode v posamezni občini, kar je osnova za plačilo vseh obveznosti iz naslova vodooskrbe. Predstavniki opozicije so bili mnenja, da je postavljanje števcev povsem odveč, župan pa je bil drugega mnenja. 15 milijonov se bo namenilo tudi za modernizacijo javne poti v Vuzmetincih. Po rebalansu znašajo prihodki občine 3.247.991.000 tolarjev, 4.174.517.000 odhodki, proračunski primanjkljaj znaša 926.526.000, zadolževanje občine pa 681.000.000 tolarjev. vki Grabe • Solo bodo zrušili Slovo od šole na Grabah Občinski svet je z Odlokom o spremembi odloka o razglasitvi kulturnih spomenikov občini Ormož odločil črtanje številke 32 na Grabah, s čemer je prosta pot za začetek postopka za rušitev stare šole na Grabah. Desetletja so odgovorni v občini Ormož cincali, kaj naj vendar naredijo s staro šolo na Grabah. Ker je bila zaščitena kot kulturnozgodovinski spomenik, je kar tako Se zadnji pogled na šolo - po letih omahovanja med možnimi rešitvami je slovo od stare šole na Grabah realnost. porušiti niso mogli, popraviti pa tudi ne, saj ima poslopje menda hude težave s statiko. Objekt menda nima ustreznih temeljev, pa tudi vse drugo je tako dotrajano, da že nekaj let ogroža mimoidoče. Ker stoji neposredno ob cesti, se zgodi, da so v nevarnosti pešci pa tudi vozila, saj z zgradbe pada kamenje in opeka. Pred leti je bila živa ideja, da bi zgradbo porušili, nato pa bi naredili verodostojno kopijo objekta. Vendar se takrat Zavod za varstvo kulturne dediščine s predlogom ni strinjal in k njemu ni dal soglasja. Sedaj ko zgradba dejansko ogroža okolje, pa je zavod dal soglasje k rušitvi. Svetniku N.Si Alojzu Soku se je zdelo nekoliko sporno, da občina dolga leta ni naredila nič, sedaj ko pa je Središče ob Dravi samostojna občina, pa pred volitvami ureja ruši-tev objekta v sosednji občini. Ravnanje Zavoda za spomeniško varstvo pa je označil za neodgovorno. Slišati je bilo tudi očitke, da bi v tem primeru lahko šlo za trgovanje s parcelo, ki bo tako prosta. Župan Vili Trofenik mu je oporekal. Povedal je, da gre za vprašanje varnosti, sesul naj bi se kamnit portal. Nepremičnina na Grabah ni v programu prodaje in rušitev pomeni za občino Ormož le strošek. Zato bi bilo z vidika stroškov šolo bolje pustiti stati. vki Od tod in tam Cerkvenjak • Izredna seja občinskega sveta V ponedeljek, 12. junija, so se na 7. izredni seji sestali svetniki občine Cerkvenjak. Najprej so imenovali občinsko volilno komisijo, ki ji bo predsedoval Boris Verebič, namestnik predsednika je Darko Fras, člani pa Anica Borko, Olga Korošak, Andreja Govedič, Danijel Kuri, Franc Kocuvan in Ivan Lorenčič. V nadaljevanju seje so razpravljali o predlogu za člana okrajne volilne komisije, vendar predloga niso podali. Svetniki pa so sprejeli tudi sklep o najetju dolgoročnega kredita v višini54 milijonov tolarjev za dobo 12 let za poplačilo dolgoročnega kredita, najetega v Ekološkem razvojnem skladu Republike Slovenije, kije bil najet v višini 51 milijonov za rekonstrukcijo vodovodnega omrežja. Za najetje novega kredita so se svetniki odločili zaradi ugodnejših pogojev. Zmago Šalamun Ormož • Desus brez kandidata Počasi se začenjajo počitnice, politične stranke v Ormožu pa razen SDS, ki je uradno že predstavila svojega kandidata za župana, še nobena ni javno spregovorila o svojih načrtih za jesenske lokalne volitve. Milan Čurin, predsednik ormoške organizacije Desusa, je nedavno glede tega vprašanja odgovoril, da v njihovi stranki uradnih usklajevanj še ni bilo, odločali se bodo, ko bodo volitve uradno razpisane. »Desus verjetno ne bo imel svojega kandidata za župana, ker ne najdemo med svojimi člani takega, ki bi si to upalprevzeti, nismo pa navdušeni, da bi iskali nekoga izven stranke. Verjetno ne bomo imeli svojega kandidata in pred drugim krogom ne bomo ustvarjali koalicije, v drugem krogu pa bomo podprli enega od kandidatov.« Na vprašanje, ali imajo koga v mislih, je Čurin povedal, da bo to najverjetneje, če bo kandidiral, dosedanji župan Vili Trofe-nik. Podporo mu bodo namenili, ker ima razumevanje in široko vodenje občine, čeprav mu nekateri očitajo določene pomanjkljivosti in je prisotno nerganje glede nekaterih potez, vendar se jim zdi najbolj sposoben od teh, za katere se sedaj zdi, da bodo kandidirali. Desus je v novih občinah ustanovil samostojni stranki, pripravili so statutarne sklepe, tako da stranka upokojencev v Središču ob Dravi in pri Sv. Tomažu deluje samostojno. Središčani so za svojega predsednika izvolili Konrada Kolariča, pri Sv. Tomažu pa bodo predsednika izvolili te dni. vki Trnovska vas • Podžupan sprejel odličnjake V četrtek, 8. junija, je podžupan občine Trnovska vas Franc Pukšič sprejel učitelje in učence, ki so dosegli odličen uspeh in so uspešno promovirali domači kraj. Štiri učenke iz Trnovske vasi so dosegle odličen uspeh, in sicer Martina Potrč in Doroteja Dvoršak (odlični vseh 9 let), Anja Golob in Ines Švarc (odlični v 9. razredu). Zraven odličnih učencev pa je podžupan sprejel tudi učence, ki so dosegli vidne rezultate med šolskim letom: Martina Potrč, Ines Švarc, Katja Nežmah, Doroteja Topolovec in Katica Muršec (članice nogometne ekipe - državne prvakinje) in Katja Nežmah, Manuela Kovačec, Sašo Ar-nuga, Doroteja Pukšič in Larisa Pukšič ter Primož Prigl (kultura). Odličnjakinje so prejele knjižno nagrado, vsi povabljeni učenci pa so prejeli po dve vstopnici za Terme Ptuj. Po sprejemu je podžupan Pukšič učence in učitelje povabil k Sivi čaplji na pico in kokakolo. Zmago Šalamun Sv. Jurij • Pohod veteranov Območno združenje veteranov vojne za Slovenijo Lenart je ob 15. obletnici osamosvojitve Slovenije organiziralo srečanje veteranov vojne za Slovenijo iz Vzhodnoštajerskepokrajine in Prekmurja, ki je potekalo v soboto, 3. junija, v Jurovskem Dolu. Pohoda se je kljub slabemu vremenu udeležilo okrog 150 pohodni-kov. Srečanje se je pričelo s kulturnim programom, ki so ga pripravili domačini, in nadaljevalo s pohodom v dolžini sedem kilometrov. Po končanem pohodu so se pohodniki udeležili zaključnega srečanja na nogometnem igrišču v Jurovskem Dolu. Kulturni program so izvedli domačini. Aktiv kmečkih žena iz Jurovskega Dola je pripravil zelo okusne dobrote. Srečanja so se udeležili veteranke in veterani vojne za Slovenijo z družinskimi člani, pripadniki policijskega združenja Sever, pripadnice in pripadniki slovenske vojske, aktivni in rezervni častniki slovenske vojske. Zmago Šalamun Foto: ZS Foto: vki Dornava • Ob 11. občinskem prazniku Največje naložbe v zgodovini občine »Z zadovoljstvom lahko rečem, da smo v naši občini naredili ogromno, celo več, kot smo si zadali, posebej še v zadnjem letu, saj smo zaključili izgradnjo osrednjega dela kanalizacijske mreže, svojemu namenu pa bomo predali tudi novozgrajeno večnamensko občinsko stavbo,« je ob enajstem prazniku občine Dornava, ki bo z osrednjo proslavo v nedeljo dosegel vrhunec, najprej povedal župan Franc Šegula. Prav omenjenima dvema velikima naložbama je bil zadnje leto namenjen večinski del proračuna, ob tem pa so v občini urejevali tudi številne druge infrastrukturne načrte: »V novi stavbi bo poleg prostorov sedeža občine urejena tudi splošna zdravstvena in zobozdravstvena ambulanta ter prostori nove pošte, ki jih bo slednja sicer odkupila, ob njej pa je že na voljo preko 40 parkirišč.« Skupna vrednost zgradbe se bo gibala med 250 in 300 milijoni tolarjev, približno 40 milijonov pa bo delež, ki ga bo za odkup prispevala pošta. Vse leto pa je živahno delovno tudi drugod po občini: »Če nam ne bi tako nagajalo vreme, bi kar nekaj zadev že dokončali, sicer pa bodo dela zaključena v prihodnjih dneh. Tako je zdaj tik pred za- ključkom dokončanje krožiš-ča pred staro osnovno šolo, kjer je bilo stanje doslej zelo neprimerno in tudi nevarno za voznike, saj je šlo za nepregledno križišče petih cest. Krožišče predstavlja idealno rešitev v dani situaciji. Zgradbo stare OŠ bomo porušili in na njenem mestu uredili manjši park s prireditvenim prostorom, kjer se bodo lahko ob različnih priložnostih postavile tudi stojnice, del novozgrajenega prizidka pa bo ostal, ker bodo v njem prostori naših društev,« pojasnjuje župan Šegula. V zadnji fazi del je tudi osrednje območje centra občine ob novi občinski stavbi, kjer se je v minulih dneh v zemljo poleg kanalizacijskih cevi in zamenjave vodovodnega omrežja polagalo tudi nizkonapetostno elektro omrež- KROVSTVO, KLEPARSTVO, SPLOŠNA GRADBENA DELA Janez Lah s.p. Mezgovci ob Pesnici 70/c, 2252 Dornava, tel&fai(s:02/7557421, GSiU:041/375838 Ob občinskem prazniku občine Dornava iskreno čestitamo občanom in našim cenjenim strankam ter se priporočamo s svojimi storitvami! Dornava • Vaške igre je. V Polenšaku pa bodo letos bogatejši za pločnik v središču kraja, dokončana bo tudi obcestna razsvetljava, za katero se bo vod prav tako položil v zemljo, hkrati pa poteka še rekonstrukcija tamkajšnjega križišča. Temeljita preobrazba osrednjega dela občine pa se z novo občinsko stavbo, kanalizacijo, novourejenimi križišči in cestami še ne zaključuje: »Dejstvo, ki se ga vsi občani vedno bolj boleče zavedamo, je, da Dornava potrebuje sodoben trgovski center, v ok- No, treba je priznati, da so se »tekmovalci« izjemno dobro izogibali temu, da bi bili mokri, saj so se pred dežjem hitro umaknili pod nadstrešek bližnje brunarice, kar se tiče iger, pa je verjetno kar veljala opazka navijačev, da so očitno dobro trenirali. Fantje in dekleta (v bolj ali manj zrelih letih) so se tako najprej pomerili v prenašanju škafa Med igrami, ki so tekmovalcem povzročale največ težav, je bila tista, v kateri je bilo treba s plovcem na ribiški palici zadeti v ozko luknjico stožca: »Zdaj umiri, spusti, porini not, saj si zadel, kaj ne vidiš!« vode na glavi, ki je nikakor niso smeli politi, nato pa so dokazovali svoje nogometne sposobnosti v ciljanju na droben gol sredi trate. Sledila je igra »spravljanja plovca v odprtino na sredini stožca«, kjer so tekmovali izključno moški predstavniki in - roko na srce - imeli so kar precej težav, da so zadeli v drobno luknjico, nekaterim pa to sploh ni uspelo. Ti so se seveda izgovarjali na veter, pa na kratkovidnost, tudi kakšna »vroča« je padla, navijanje pa je potekalo nekako tako: »Zdaj umiri, spusti, porini not, saj si zadel, kaj ne vidiš«, ali pa: »Daj potegni ven, hitro, nisi zadel, sekunde tečejo!« Kakšen slučajen sprehajalec, ki ne bi vedel in videl, kaj se dogaja, bi si seveda lahko mislil marsikaj, ženske predstavnice in gledalke pa so bile bolj kot ne brez besed in so le opazovale, ocenjevale, rekle pa nič _ Pri metanju jo: »Zdaj intenzivno delamo na projektu industrijske cone, prav tako je v teku postopek komasacije v ravninskem delu občine ob progi, s čimer pripravljamo to območje za posodobitev železniške proge in za ureditev izvennivoj- skih križanj z železnico.« Načrtov, idej in zamisli je, kot pravi župan, še veliko, prepričan pa je, da jih bodo ob dobrem nadaljnjem sodelovanju tudi dosegli. SM Župan Franc Segula: »Vedno sem rekel in to trdim še vnaprej: skupaj lahko veliko naredimo in nikoli ne moreš narediti nekaj tako, da ne bi mogel še bolje! Zato sem prepričan, da bomo dosegli vse, kar si bomo še zadali, za čimbolj kvalitetno življenje v naši lokalni skupnosti!« viru tega projekta pa bomo potem zgradili še novo, sodobno kulturno dvorano, saj je prav tako nimamo. Čas gre najprej, prihajajo mlade generacije in potrebno je iti v korak z njihovimi potrebami in zahtevami,« razmišlja župan. Lokacija bodočega trgovskega in kulturnega centra ni neznanka; zgradil naj bi se na mestu, kjer zdaj še stoji dotrajan vaški dom, z investitorji pa, kot pravi župan, že tečejo resni pogovori. Seveda pa je še precej zadev, ki na realizacijo še čaka- »Saj ga maš notri, kaj ne vidiš?!« V okviru prireditev ob tokratnem občinskem prazniku so se dornavski svetniki in člani štirih vaških odborov ponovno pomerili v šaljivih igrah. Tokrat so bile tako in drugače povezane z vodo; malo zaradi vremena, ki je v soboto kazalo čisto aprilske muhe, saj so se iz trenutka v trenutek menjavali sončni žarki s kapljicami dežja, malo zaradi lokacije, saj so se igre odvijale ob vaškem ribniku, malo pa tudi zaradi narave humornega tekmovanja, v katerem se je tako ali drugače večinoma uporabljala voda. vodnih balonov, kar je bila naslednja preizkušnja, je bilo prisotne toliko »nežnosti«, da se ni razpočil skoraj noben, vsaj v času igre ne, zato pa so potem rezervne »vodne mi-nice« kar letele vsepovprek. Na koncu pa so se člani ekip vaških odborov pomerili še v štafetnem skakanju - pa ne preko plota, ampak v vrečah, kar je gotovo težje, pa tudi užitkov je manj; vsaj tako je bilo razbrati iz mučeniških izrazov tako tistih, ki so uspešno odskakali progo kot onih, ki so se vmes znašli z nosom v travi_ Kateri ekipi vaških odborov je letos pripadla titula zmagovalca, na koncu ni bilo pomembno; važno je bilo le, da je vreme »zdržalo«, da so se vsi dodobra nasmejali in malo tudi oznojili, tradicionalno tekmovanje in srečanje pa so zaključili z dišečo zakusko in kapljico rujnega. SM Občankam in občanom občine Domova čestitam ob 11. občinskem prazniku. Posebej pa Vas vabim na osrednjo prireditev, Id bo v nedeljo, 18. junija 2006 ob 16. uri pred novo večnamensko občinsko zgradbo. i SANDI PETEK s.p. ELEKTROINŠTALATERSTVO 2252 Dornava 62, GSM: 041/598 253 Vsem občankam in občanom občine Dornava želimo prijeten občinski praznik, AH Terbuc d.o.o. Dornava 116/b - 2252 Dornava, Telefon.: 02/754-0080 Foto: SM Cerkvenjak • Pred 8. občinskim praznikom Poslovno obrtna cona projekt številka ena V občini Cerkvenjak se danes (16. 6.) pričenjajo prireditve ob 8. občinskem prazniku, ki bodo potekale vse do nedelje, 2. julija. Prireditve ob občinskem prazniku pripravljajo vsa društva v kraju, v njih pa sodelujeta tudi vrtec in šola. Osrednja slovesnost ob 8. občinskem prazniku bo v nedeljo, 18. junija. Nedeljska slovesnost se bo pričela s preleti članov Aerokluba Sršen, razstavo ročnih del upokojencev in strokovnih delavk vrtca. Nadaljevala se bo z otvoritvijo razstave Podobe doline Iva Lorenčiča, sledila bo osrednja slovesnost in prikaz kmečkih običajev in navad z naslovom Obudimo stare čase. Popoldan bo tekmovanje v streljanju z zračno puško za pokal občine in pohod po mejah občine Cerkvenjak. Občina Cerkvenjak je nastala leta 1998 s spremembo lokalne samouprave in v njej živi nekaj manj kot 2200 občanov. V občini pa svoj drugi mandat županovanja zaključuje Jože Kraner, ki je bil prej že dve leti tajnik krajevne skupnosti. Župan Kraner je prepričan, da se kraj ne bi tako hitro razvijal brez samostojne občine. Pravi tudi, da so v osmih letih v občini uspeli modernizirati 26 kilometrov lokalnih cest in javnih poti, rekonstruirati 22 kilometrov vodovodnega omrežja, zgraditi čistilno napravo in kanalizacijo za center Cerkvenjaka in bliž- pravijo, da je to največja investicija v zgodovini Cerkve-njaka, ki bo občini prinesla nova delovna mesta, mladim pa možnost zaposlitve. Da bodo lažje pritegnili bodoče investitorje, bodo cono opremili z ustrezno komunalno infrastrukturo. Izgradnja po-slovno-obrtne cone pa bo za občino velik zalogaj, zato bodo v naslednjih dveh letih zanjo namenili glavnino investicijskih sredstev. V občini Cerkvenjak pa le- tos pričenjajo posodobitev dveh javnih poti v Grabono-škem Vrhu. Jeseni bodo posodobili dva odseka cest v Hrčkem Vrhu in Čagoni ter odsek v Brengovi. Zaključujejo pa tudi rekonstrukcijo mrliške vežice. Intenzivno se pripravljajo tudi na rekonstrukcijo vodovoda Smolin-ci-Župetinci. O bodočem razvoju občine Cerkvenjak pa župan Jože Kraner razmišlja: »Pridobitve minulih desetih let, bodoča poslovno-obrtna cona in avtocesta s priključkom v Bren-govi prinašajo Cerkvenjaku nove razvojne možnosti, ki jih moramo znati izkoristiti. Za občino se mi zdi najbolj pomembno, da si tako kot doslej tudi v bodoče prizadevamo za odpiranje novih delovnih mest. Samo tako bomo lahko v domačem kraju zadržali mlade, izobražene kadre in zagotovili ponovno rast natalitete.« Zmago Šalamun Župan občine Cerkvenjak Jože Kraner nje zaselke. V zadnjih letih so veliko sredstev vložili v investicije na področju kulture in sakralnih objektov. Obnovili so kulturni dom, zgradili prizidek in obnovili farno cerkev ter nekaj kapel in križev. Precej sredstev je bilo vloženih tudi v osnovnošolsko stavbo in vrtec, ki je dobil sodobno pokrito teraso. Obnovili pa so tudi zdravstveno ambulanto. V Kandrencih pa nastaja tudi novi rekreacij- sko-športni center. V Cerkve-njaku na splošno veliko sredstev namenjajo društvenemu življenju. V občini Cerkvenjak so se tudi odločili, da bodo zagotovili prostorske možnosti za hitrejši razvoj podjetništva in obrti. V ta namen so se odločili v Brengovi zgraditi po-slovno-obrtno cono, ki obsega 3,6 hektarja. Obrtna cona nastaja ob priključku bodoče avtoceste. V Cerkvenjaku Otvoritev ceste v Ivanjskem Vrhu Benedikt • 27. seja Skupnosti občin Slovenije Govorili o vrtcih in občinskem redarstvu Zadnjega maja se je v Benediktu sestalo predsedstvo Skupnosti občin Slovenije. Obravnavali so vprašanja s področja predšolske vzgoje in predlog zakona o občinskem redarstvu. Prisotni so menili, da sta obe točki zelo pomembni za lokalne skupnosti. Predstavniki so ugotavljali, da je področje predšolske vzgoje postalo izredno drago tako za starše kot za lokalne skupnosti in menili, da bo na tem področju treba nekaj narediti. Na seji je bila prisotna Mojca Škrinjar, generalna direktorica direktorata za vrtce in osnovno šolstvo na Mi- nistrstvu za šolstvo in šport, ki je povedala, da ministrstvo v bodoče načrtuje nekatere spremembe. Župani in županje in ostali prisotni iz občin so pa seveda predstavnico ministrstva opozorili na nekatere spremembe, ki bi jih morala država v naslednjem letu izpeljati. Predvsem so govorili o visokih kadrovskih in prostorskih normativih. Nekateri so razmišljali tudi o brezplačnih vrtcih. S predlogom so se predstavniki občin strinjali, vendar je ostalo odprto vprašanje od kod pridobiti finančna sredstva. Pri tej točki so sklenili, da podpirajo novelo pravilnika o plačilih staršev in spremembe zakona o vrtcih. Pri teh spremembah je treba upoštevati povezanost financiranja pred- šolske vzgoje in zagotavljanja kakovosti dela v vrtcih, pri čemer je seveda treba slediti nekemu razvoju na področju predšolske vzgoje. Govorili pa so tudi o predlogu zakona o občinskem redarstvu. Dva zakona, iz katerih ta predlog izhaja, sta že sprejeta, to je Zakon o javnem redu in miru, ki je v drugem branju v DZ RS, in sprejeti Zakon o varnosti v cestnem prometu. Župani so na seji opozarjali, da se v zadnjih letih s področja javnega reda in miru policija umika in da lahko občine več naredijo na javnem redu in miru same. To področje je možno pokriti z redarji, vendar le, če bodo imeli konkretne izvršilne pristojnosti, kar je problem tudi policije. Policija ima namreč OBČINA CERKVENJAK Spoštovane občanke in občani, ob 8. občinskem prazniku Občine Cerkvenjak vam iskreno čestitam za doseženo. Zahvatjujem se vam za sodelovanje in vašo podporo pri izvedbi projektov, ki so naš skupni cUj živeti lepše in bolje, v urejenem okolju naše občine. Želim vam obHo prijetnih trenutkov v času praznovanja Občine Cerkvenjak. Vabim vas na vse prireditve v času praznovanja, kijih pripravljajo naša društva, za kar se jim iskreno zahvaljujem. Ob prihajajočem prazniku dnevu državnosti, pa vse dobro in lepo tudi v prihodnje. Župan občine Jože Eraner kar nekaj pristojnosti, nima pa izvršilnih, kar je po oceni predsedstva Skupnosti eden večjih problemov. V sklep, ki je bil na to temo sprejet, so zapisali, da glede na problem odnosa med policijo in možnimi bodočimi redarskimi službami ali tistimi redarski-mi službami, ki že obstajajo, je potrebno na naslednjo sejo predsedstva povabiti ministra za notranje zadeve in direktorja slovenske policije. V Skupnosti so prepričani, da je potrebno najti skupno pot enih in drugih. Ob tem so na seji govorili še o projektu, ki ga Skupnost občin pripravlja v sodelovanju z mariborsko razvojno agencijo na področju kolesarskih poti v Sloveniji. Govorili so tudi o nagradah in priznanjih znotraj Skupnosti občin Slovenije, saj ta zaključuje štiriletni mandat pred lokalnimi volitvami in nekateri posamezniki in posameznice so se izjemno angažirali za področje lokalne samouprave v teh letih in je seveda prav, da se jim Skupnost občin na nek način zahvali. Govorili so tudi o prihajajoči skupščini Skupnosti, ki bo 28. junija v Kopru. Zmago Šalamun Foto: ZS Foto: ZS Foto: ZS Videm • Ob devetem občinskem prazniku Od majhnih do velikih korakov razvoja »Delamo po najboljših močeh, trudimo se opraviti čimveč ter na najboljši način,« pravi videmski župan Friderik Bračič ob letošnjem občinskem prazniku, ki ga bolj kot velikanske dokončane naložbe obeležujejo številni manjši, a prav tako za občane zelo pomembni zaključeni projekti, občina pa je to poletje hkrati pred začetkom tistih res zelo velikih naložb. Med temi gotovo prednjači izgradnja vodovodnega omrežja v treh haloških naseljih, ki bo občino za vedno rešila negativnega predznaka lokalne skupnosti z gospodinjstvi brez javne vodooskrbe. V Doleni so vodovod že zaključili, za Sko-rišnjak, Gradišča in Varnico pa je v občinskem proračunu pripravljena postavka s 53 milijoni tolarjev za prvo fazo izgradnje, ki čaka le še na pritrdilen sklep države za sofinanciranje. »Po sprejetem sklepu občinskega sveta bomo v kratkem začeli tudi adaptacijo šole in izgradnjo nujno potrebnega vrtca. Vsa dokumentacija je že pripravljena, izdan bo razpis za izvajalca del, državno sofinanciranje je potrjeno in do konca jeseni ali še prej bo tako šola dobila povsem novo kuhinjo z jedilnico ter nekaj kabineti, prav tako pa se bo začel postavljati trioddelčni vrtec,« pojasnjuje župan. Za adaptacijo kuhinje z jedilnico, ki bo služila tudi za vrteške otroke, bo občina prispevala dobrih 40 milijonov, večino letošnjega investicijskega proračunskega denarja pa so v Vidmu namenili za cestni program: »Za modernizacije in popravila cest po vsej občini imamo letos predvidenih kar okrog 130 milijonov tolarjev. Uspešni smo bili tudi na razpisu Interreg, iz katerega smo uspeli pridobiti sredstva za izdelavo dokumentacije za haloške odseke cest. Dodatnih 30 milijonov je namenjenih še izgradnji kanalizacije, kjer smo prvi del v centru Vidma že zaključili, zdaj pa je v objavi razpis za izvajalca del za drugi del kanalizacije. Prav tako čakamo na ponudbe za izvajalca del na cestnem programu.« Posodobitve in razširitve je deležno tudi osrednje pokopališče na Vidmu, kjer je že postavljen žarni zid, v teh dneh pa se tlakujejo poti med grobovi, medtem ko v Leskovcu tečejo aktivnosti za dokup dodatnega zemljišča za pokopališče. Posodobitve in razširitve pa je bila deležna še občinska dvorana, kjer zasedajo svetniki, namenjena pa je tudi drugim predstavitvam. Prav tako so v Vidmu letos nadvse uspešno »zapolnili« t. i. zdravstveni center, kjer je ob splošni ambulanti letos začela delati zobozdravnica, po novem letu pa bodo občani dobili še svojo lekarno. Sicer pa so v Vidmu letos dobro poskrbeli tudi za boljše prostorske pogoje živahnega društvenega življenja in ustvarjanja: »Videmskemu kulturnemu društvu smo namenili prostore v kleti zdravstvenega centra, ki se zdaj adaptirajo. Z uspešno prijavo pri projektu turistične cone bomo dobili tudi kar nekaj denarja za ureditev različnih kulturno-zgodo-vinskih zbirk in enega muzeja v Varnici, KTD Soviče - Dravci pa so dobili v najem kmetijo, kjer bodo prav tako uredili muzej.« Župan Friderik Bračič: »Praznik občine je praznik vseh nas in želim, da se skupaj veselimo vseh pridobitev ter skupaj začrtamo tudi naš nadaljnji razvoj!« Razlog za zadovoljstvo imajo tudi videmski gasilci, še posebej člani PGD Sela, saj je občina sofinancirala nakup novega kombiniranega vozila Man. »Veliko se dela še na skupnem programu naložb, kjer so prioritete ureditev obrtne cone v stari gramoznici v Lan-covi vasi, za katero zdaj potekajo odkupi dodatnih zemljišč, saj nameravamo cono umestiti na 10 hektarjih površin. Prav tako oblikujemo smernice bodoče ureditve centra občine, v katerem naj bi se, na območju ob pokopališču in hmeljišču, uredil poslovno-stanovanjski center, kar se v teh dneh vnaša v nov prostorski plan občine, prizadevamo pa si tudi za potrditev čimveč gradbenih parcel tako v nižinskih kot haloških naseljih občine,« še poudarja župan Friderik Bračič ter dodaja, da je razlogov za praznovanje občinskega praznika še veliko. SM Leskovec • Drugi dan šole Živimo zdravo V petek, 2. junija, so v Leskovcu praznovali že drugi dan šole, s katerim so zaključili celoletni projekt Živimo zdravo. Projekt so izvajali vsi učenci in njihovi učitelji ter otroci in vzgojiteljice vrtca. Za simbol letošnjega dneva šole so izbrali jabolko, ki je bilo na voljo vsem obiskovalcem prireditve. Ob tej priložnosti so v šolski telovadnici pripravili obsežno razstavo, na kateri si je bilo moč ogledati vse, kar je v okviru projekta nastajalo skozi šolsko leto, izdali pa so še bilten. Koordinatorica projekta Živimo zdravo je bila Marjana Notersberg, ki je skupaj z Manjo Vinko pripravila zaključno prireditev. Proslave so se udeležili župan občine Videm Friderik Bračič, predsednica odbora za družbene dejavnosti Marija Černila ter predsednica KS Leskovec in občinska svetnica Ida Vindiš Belšak. Bračič in Belšakova sta ob tej priložnosti ravnateljici zavoda OŠ Videm Mariji Šmigoc predala košaro, polno sladkarij, ki »si jih ob zdravi prehrani lahko občasno vsak malce privošči«. Tudi vodja šole Leskovec Štefan Murko ni skrival zadovolj- stva nad tako uspelim projektom in nekoliko drugačnim dnevom šole. Po proslavi so si starši in drugi gostje ogledali razstavo, učenci pa so se posladkali s praznično torto. Manja Vinko SLIKOPLESKARSTVO Robert Hameršak s.p. Pobrežje 3 2284 Videm prî Ptuju Tel.: 02 76432 11, 02 79685 71 Ob občinskem prazniku čestitamo vsem občankam in občanom. 1 ^ 1] # Ob 9. prazniku občine Videm želim vsem občankam in občanom veselo in prijetno praznovanje ter vas vabim na osrednjo slovesnost, ki bo v petek, 16. junija, ob 18.00 uri v telovadnici OŠ Videm. Vljudno vabljeni. Vaš župan Friderik BRAČIČ VULKANIZERSTVO VOYAGE ROBERT MARKEŽ s.p. LANGOVA VAS 3, tel.: 02/ 764 83 71 POSLOVALNICA JANEŽOVCI, tel.: 02/ 761 00 25 Cenjenim strankam in občanom občine Videm čestitamo ob občinskem prazniku. Se priporočamo s svojimi storitvami. A SVECA Vsem občanom, cenjenim strankam in poslovnim partnerjem želimo prijeten občinski praznik ter se jim zahvaljujemo za nakup naših izdelkov. u • H ■D S o C ® in M Sveča d.o.o., Pobrežje 6a, Videm pri Ptuju, Tel.: 02/764-05-11, e-mail: sveca.peterSsiol.net Iskrene čestitke ob občinskem prazniku! Bosch Car Service -" vse za avto iz ene roice: ■* diagnoza vseh vrst avtomobilov popravila vseh vrst električnih agregatov osebni program ^ tovorni program ' NOVOST: avtopralnica PooUdiml BOSCH Juiowl lb. 2284VidMii pri Ptuju Prodajalni: BOSCH Jiirind. Jhdvcí 1b, Vidím pri P&iii, til.: OV164 21 01 S e rv jce nij. TAB Trgovini-ivtGBliktiiliiBril!ii.Oii]jnilo]vi 3, Z2!iDPtij. ^ « ^ til.: 02/7BB 05 41 RIT ALEŠ HORVAT s.p. - MIT MONTAŽA OGREVALNIH, VODOVODNIH, KLIMA IN PLINOVODNIH NAPRAV, POBREŽJE 158 Ob občinskem prazniku občine Videm vsem občankam, občanom in poslovnim partnerjem iskreno čestitamo in se priporočamol Družba za geodetske dejavnosti Ptuj. Potrčeva cesta 4/a, telefon: 02/ 749 1130. faks: 02/ 749 1131 E-mail: info@merílo.si Prijetno praznovanje občinskega praznika želimo vsem občankam, občanom ter cenjenim strankam! Hvala za izkazano zaupanjeî Teden gozdov • Gozdovi za prihodnost V pripravi je nacionalni gozdni program Minuli teden je bil že tradicionalno posvečen gozdovom; letos je potekal pod geslom Gozdovi za prihodnost. Zavod za gozdove Slovenije je pripravil številne aktivnosti v smeri popularizacije gozdov in gozdarstva, med katerimi je gotovo najpomembnejša predstavitev osnovnih smernic dokumenta - t.i. Nacionalnega gozdnega programa. Nacionalni gozdni program je sicer osnovni strateški dokument, ki bo v bodoče urejal načine gospodarjenja s slovenskim gozdnim bogastvom. Smernice programa oblikujeta kmetijsko ministrstvo in Zavod za gozdove Slovenije, temeljni cilji tega programa pa so: ohranitev in trajnostni razvoj gozdov v smislu njihove biološke pestrosti ter vseh ekoloških, socialnih in proizvodnih funkcij, opredelitev načinov učinkovitega usmerjanja dela z gozdom za uresničevanje njegovih funkcij, še posebej v smislu zagotavljanja razvoja podeželja, pa tudi ustvarjanje ustrezne zakonodaje, ki bo zagotavljala ohranitev okolja in varovanje gozdov ter ustrezno gospodarjenje Drevo leta: gorski javor Za drevo letošnjega leta je bil izbran gorski javor. Po svetu je poznanih več kot 150 vrst, med katerimi jih šest vrst uspeva tudi v Sloveniji. Gorski javor, ki mu pravimo tudi beli javor, je pri nas najpogostejši. V velikem številu najdemo tudi ostrolistni javor, razmeroma pogosto maklen in redkeje topokrpi in trokrpi javor, zelo redek pa je tatarski javor. Za žival leta pa je letos izbrana divja mačka - pri nas živeča spada v skupino evropskih divjih mačk oz. podvrsto gozdna divja mačka. Razširjena je na celotnem ozemlju Slovenije, vendar je pogostejša v južnem in zahodnem delu države. Raje kot v gozdovih iglavcev se zadržuje v mešanih in listnatih gozdovih. Pogosto se naseli v lisičini in jazbini. Slovenija velja za državo z velikim gozdnim bogastvom - gozdovi poraščajo kar 1,2 milijona hektarjev površin! in rabo gozdov. Slovenija velja za državo, ki ima veliko gozdov. Po podatkih Zavoda za gozdove Slovenije za leto 2005 gozdovi poraščajo 1,2 milijona hektarjev gozdov (leta 1960 je znašala površina 940.500 ha). Skupna lesna zaloga znaša 301 mio m3 (leta 1960 148 mio m3), letno pa priraste 7,6 mio m3 lesa. V Sloveniji so gozdovi razmeroma dobro ohranjeni, močneje spremenjenih je le 15 odstotkov gozdov. Z Uredbo Vlade RS iz leta 2005 je razglašenih 9.630 ha gozdov za gozdne rezervate, preko 100.000 hektarjev pa je t. i. varovalnih gozdov. Polovica gozdov je vključenih v območje Natura 2000. Slabosti razdrobljenih zasebnih gozdov V Sloveniji potekata istočasno dva nasprotujoča si procesa: zaraščanje opuščenih kmetijskih zemljišč (zlasti v bolj odmaknjenih predelih) ter zmanjševanje gozdnih površin in njihovo drobljenje v območjih intenzivnega kmetijstva in v primestnih krajinah. Možni letni posek v naš državi znaša 4,1 mio m3, dejansko se letno poseka 3,2 mio m3. Analize kažejo možnost hitrejšega povečevanja deleža izkoristka prirastka lesa, kot je bilo predvideno z analizami leta 2000.Za boljše gospodarjenje z gozdovi pa je nujna tudi ustrezna cestna infrastruktura. V obdobju 2000-2005 je bilo v povprečju zgrajenih le 16 km gozdnih cest letno, kar ni veliko. Lastništvo gozdov pri nas je namreč večinoma zasebno: 26 % gozdov je v državni in občinski lasti, 74 % je privatnih. Med privatnimi gozdovi prevladujejo nekmečki zasebni gozdovi na skupni površini 457.000 hektarjev, kar predstavlja 55 % vseh zasebnih gozdov. Zasebna gozdna posest pa je zelo razdrobljena (v povprečju je velika le 2,6 ha), lastniki gozdov so nepovezani, prevladujejo nekmetje, gozdne ceste so neurejene, neprevozne ali pa jih sploh ni. Lastniki gozdov so v povprečju tudi tehnično slabo opremljeni, strokovno premalo usposobljeni, zato so nesreče pri delu pogoste. Posek se realizira le v višini približno 60 % možnega poseka, kot ga določajo gozdnogospodarski načrti, lastniki gozdov pa so premalo vključeni v načrtovanje gospodarjenja z njihovimi gozdovi, kar tudi vpliva na njihov manjši interes za izvedbo del v gozdovih. SM Borl • Z okrogle mize o prihodnosti reje drobnice Bolj ljubiteljska kot gospodarska dejavnost Reja drobnice je tako v Sloveniji kot v haloškem gričevju zadnja leta vedno bolj razširjena, vendar to še zdaleč ne pomeni, da postaja ekonomično učinkovita oz. profitabilna veja kmetijske dejavnosti. Zakaj je tako in kako naprej, so poskušali ugotoviti gostje okrogle mize na gradu Borl, ki jo je organiziralo društvo rejcev drobnice Haloze. Za začetek je z nekaj zanimivimi podatki postregel dr. vet. med. Matjaž Golc: »Po analizi, ki je zajela 43 % članov društva, ti obdelujejo slabih 280 hektarjev površin, povprečna velikost kmetije je 6,06 ha, povprečno število glav drobnice na kmetijo pa je18,62. Gre torej za manjše kmetije in manjše črede, najbolj razširjena pasma ovc pri nas pa je t. i. jezersko-solčav-ska. Zanimivo je, da so prav vsi anketiranci odgovorili, da bi radi povečali svoje črede, saj bi tako povečali tudi gospodarnost. Sicer je treba povedati, da ekonomski učin- ki reje niso negativni, dejstvo pa je, da tudi pozitivnih ni.« S prodajo jagnjetine se namreč v Sloveniji ne da ravno dobro zaslužiti, saj se cena jagnjeta giblje okoli 15 tisočakov, cena kilograma mesa pa dobre 3 evre, kar je hudo pod povprečno ceno v EU, ki znaša 7,75 evra, najdražje pa jagnjetino prodajajo Španci - kar slabih 10 evrov za kilogram. Med vzroki za tako nizko ceno tega mesa je Golc izpostavil predvsem slabo kvaliteten trup živali, kar je posledica več dejavnikov, tudi pasem-skega sestava. Kako z rejo drobnice vna- -- - „ Kmetje se za rejo drobnice odločajo najbolj zato, ker je to najlažji in najcenejši način, da se s pašo ohranjajo strmi travniki in pašniki ter opuščene njive, kjer je košnja zelo težka ali sploh nemogoča. prej, so potem razmišljali gostje. Alojz Sok kot predstavnik države (in predsednik odbora za kmetijstvo pri DZ) je najprej povedal nekaj besed o bodoči kmetijski politiki, ki bo v obdobju 2007 do 2013 bazirala na uveljavitvi regionalnih shem izplačil: »Gre za poenostavitev sistema subvencij. Po novem predlogu naj bi tako kmetje dobili od 330 do 340 evrov na hektar, dodatno naj bi bile izplačane še subvencije na travinje, ostajajo tudi premijska plačila za živali in mleko. Kar se tiče same reje drobnice pa menim, da bo v prihodnje potrebno več intenzivnega sodelovanja, povezovanja in skupen nastop vseh rejcev v državi, medtem ko vidim dodano vrednost pri tej vrsti reje predvsem v ohranjanju narave in okolja, za kar so dodatna sredstva predvidena tudi v nacionalnem programu razvoja podeželja. Za ta program si je naša država iz evropske blagajne uspela izpogajati dobro milijardo tolarjev, prav toliko pa bo morala dodati tudi sama! In v tem kontekstu ohranjanja okolja je vloga drobnice, zlasti na težje dostopnih in težko obdelovalnih površinah, še kako pomembna!« Sok je nato omenil še, da je končno usklajen in spisan nov pravilnik za predeloval- Dr. vet. med. Matjaž Golc: »Rejci na našem območju imajo večinoma manjše črede, v povprečju okoli 18 glav drobnice, vsi pa menijo, da bi lahko povečali gospodarnost s povečanjem čred.« ne obrate na podeželju, ki precej znižuje dosedanje (nemogoče) visoke kriterije, kar je zlasti pomembno za manjše vaške klavnice. Pravilnik je kmetijsko ministrstvo že posredovalo v Bruselj, zdaj se čaka le še potrditev. Drobnica namesto težke košnje V nadaljevanju več kot dve uri trajajoče okrogle mize je bilo nato slišati še mnenja različnih strokovnjakov o pomenu selekcije čred, o nevarnostih bolezni in okužb, o finančnem planiranju reje ter določitvi ciljev oz. izbiri pasme glede na mesnatost Alojz Sok: »Kar se tiče večje gospodarnosti, bo v prihodnje potrebno več intenzivnega sodelovanja, povezovanja in skupen nastop vseh rejcev v državi, medtem ko vidim dodano vrednost pri tej vrsti reje predvsem v ohranjanju narave in okolja, za kar so dodatna sredstva predvidena tudi v nacionalnem programu razvoja podeželja.« ali mlečnost, precej kritično mnenje pa je bilo slišati o kvaliteti domače volne, ki ga je podala predstavnica podjetja Soven, ki se že desetletje ukvarja s predelavo volne v najrazličnejše izdelke: »Naši rejci volne ne sortirajo dobro, to pa posledično vodi v povprečno slabo kvaliteto. To dokazuje tudi naš poskus, ko smo vzorce volne poslali na 30 različnih naslovov po vsem svetu, dobili pa nismo niti enega pozitivnega odgovora! Na kvaliteti volne bo torej treba še veliko narediti, ne pa, da se jo šteje zgolj kot stranski produkt reje!« Potem so zbrani družno ugotavljali, da so za samo sliko slabe ali vsaj slabše kvalitete tako volne kot mesa in mlečnih izdelkov veliko krivi kar sami, saj mesne in mlečne izdelke jemljejo kot »drugovrstne«, jih ne spoštujejo dovolj in zato tudi ne promovirajo pravilno in dovolj. Kot je bilo slišati, veliko rejcev niti e ve, da je, recimo, ovčetina meso z daleč najmanj holesterola v primerjavi s katerokoli drugo vrsto mesa. O gospodarnosti oz. gospodarski učinkovitosti reje drobnice je bilo tako možno povedati bolj malo spodbudnega. Bolj kot ne - tudi po besedah samih rejcev - se zanjo odločajo zaradi nizkih naložbenih vlaganj in ker je to pač najcenejši način, da se s pašo ohranjajo strmi travniki in pašniki ter opuščene njive, kjer je košnja zelo težka ali sploh nemogoča. In dokler država na tak ali drugačen način sofinancira tovrstno »obdelavo« strmih pobočij, se reja drobnice pač splača. Da bi kdo resno razmišljal o tem, kako iz čred drobnice narediti poseben dobiček, pa ni bilo govora, čeprav to ne bi bilo slabo. Foto: SM Foto: SM Foto: SM Foto: SM Ptuj • 30-letnica Ptujskega noneta "Imel sem ljubi dve" Ob 30-letnlcl Ptujskega noneta so sedanji člani društva v soboto ob 20. uri pripravili v viteški dvorani ptujskega gradu enkraten koncert. Pod umetniškim vodstvom prof. Maksimilijana Feguša so občinstvu predstavili slovenske ljudske in umetne pesmi. -L ^ Ptujski nonet je predstavil odličen program. Foto: arhiv Ptujskega noneta Dejan Krajnc (2. tenor), Mitja Muršič (2. tenor), Milan Bratuša (1. tenor), Primož Vidovič (1. tenor) , Marko Feguš (bariton), Jaka Feguš (bariton), Aleš Farčnik (bas), Aljaž Novak (bas) in Peter Cafuta (bas) so člani Ptujskega noneta, ki v takšni zasedbi nastopa približno leto dni. Koncert je nonet pripravil v sodelovanju z Območno obrtno zbornico Ptuj in Pokrajinskim muzejem Ptuj, glavni sponzor koncerta pa je bil Franci Mlakar. Doslej se je v Ptujskem nonetu izmenjalo 29 pevcev in sedem umetniških vodij. Od članov, ki so trenutno v zasedbi, najdlje pojeta Marko Feguš in Jaka Feguš, in sicer šest let, ko so zasedbo prenovili. Zanimivo je, da v Ptujskem nonetu niso zgolj Ptujčani, med njimi je tudi član iz Celja in eden iz Središča ob Dravi. Fantje imajo za seboj ogromno koncertov, niso priznani in cenjeni samo v Sloveniji, ampak tudi v tujini. Nastopali so že na Hrvaškem, v Italiji, Avstriji in drugod. Pravijo, da zelo radi nastopajo v domačem kraju, posebej na tradicionalnem koncertu na ptujskem gradu. Tudi letos se je zasedba uspešno predstavila, koncert si je namreč ogledalo okrog 200 ljudi. Veseli so, da jih publika dobro sprejema, in upajo, da bo tudi njihova nova zgoščenka, ki jo pripravljajo, dobro sprejeta. Po prvem delu nastopa noneta sta se predstavili tudi pianistka Tadeja Mlakar in violinistka Vanja Vizjak. In kaj je o koncertu povedala dr. Darja Koter, ena od njegovih nekdanjih umetniških vodij, sicer pa dobra poznavalka noneta: "Mladi Ptujski nonet sodi med tiste pevske ansamble, ki ga združuje neizmerna moč slovenske domače pesmi in želja po žlahtni po-ustvarjalnosti. Vse to je mogoče doseči le z ubranimi glasovi, ki se zavedajo pasti malih zasedb, kjer naj bo vsak član enakovreden člen ansambla. Moči tradicije in poslanstva Ptujskega none-ta so se mladeniči, ki so leta 2000 zaorali novo poglavje tega ansambla, zavedali že ob ustanovitvi. Temu lahko pripišemo tudi vztrajnost pri zbiranju članov in umetniških vodij. Čeprav je nonet nekaj let deloval v okrnjeni, nepopolni sestavi, vodila sta ga Robert Feguš, nato Klav-dija Zorjan Škorjanec, je obstal in se razvijal, tako da je jubilej dočakal v polni zasedbi. Umetniški vodja je prekaljeni zborovodja, skladatelj in profesor, rojak s ptujskega, Maksimiljan Feguš. Tudi to verjetno ni naključje, kajti nonet je od ustanovitve naprej tesno povezan s Feguši. Rod, ki je zaznamovan z glasbo in posebej s pevci, je dal temu ansamblu številna imena, med najmlajšimi sta Marko in Jaka, in vsi so iz istega, haloškega rodu. Jubilejni koncert v slavnostni dvorani ptujskega gradu, ki že sama po sebi nudi umetniško vzdušje, vredno doživetja, so spremljali številni prijatelji slovenske pesmi, ptujske glasbene tradicije in tisti, ki so prišli s spoštovanjem do mladih zanesenjakov. Na oder se je postavilo devet mladih fantov, ki štejejo komaj nekaj čez dvajset ali morda trideset let, odetih v poživljajoče rdeče-črne kostume, ki jih je posebej zanje oblikovala Sanja Veličković. Za slavnostni program so izbirali pesmi, ki sodijo v sam vrh slovenske narodne in umetne pesmi, s katerimi je nonet zaznamovan že 30 let. Pesem je izzvenela krepko, ubrano in suvereno, kar bi pričakovali od prekaljenega ansambla, pa jo zmorejo že kmalu po tem, ko so se dodobra zbrali. Prepričljiva izvedba pesmi, kot so Josipa Ipavca Imel sem ljubi dve, Mirkova Na trgu, Adamičeva V gorjah zvoni, Savinova Zori rumen rž, Kernjako-va Katrca, Krekova N'coj je pa ena lepa noč, je že v prvem delu sporeda presenetila vse, tudi tiste, ki so pričakovali najboljše. Vsakega pevca posebej odlikuje pevski talent, nekateri med njimi pa imajo kljub mlado- sti že vrsto pevskih izkušenj v dobrih ansamblih. Fantje nove generacije pristopajo k delu v duhu današnjega časa, celostno, kajti zavedajo se, da talent in želja po dobrem petju ne zadostujeta, zato se pevsko izobražujejo in nekateri med njimi, kot sta solista tenorist Primož Vidovič in baritonist Marko Feguš, so na poti, ki vodi k profesionalni ravni. Ansambel zveni ubrano, barvno usklajeno in lahko bi rekli zvočno polno, moško. Na odru smo videli druščino muzicirajočih, kar posebej obeta. Program, ki je tudi v drugem delu, kjer so predstavili Maroltovo Kei b'jest teb dau, Jerebovo O kresu, Prelovčevo Sedem si rož porezala mi, Foersterjev Večerni ave, Gerbičev Rožmarin in Lo Nigrovo Canzono, obsegal tehtne in zahtevne skladbe, so odpeli po najboljših močeh in tudi v presežkih. Z izbiro programa so dokazali, da zmorejo poustvariti zahteven repertoar s številnimi harmonskimi, ritmičnimi in interpretativnimi pastmi. Čeprav bi mladosti pripisali več programske pestrosti in korak v sodobnost, je bila izbira priložnosti primerna, sodeč po ambicioznih obrazih in smelosti, ki se je kazala na odru, pa smemo v prihodnje pričakovati nov val in svežino repertoarja." Dženana Bećirović Tednikova knjigarnica Prisedite na bralni terasi Slovenski knjižni in knjižnični trg, če je slednjega sploh spodobno poimenovati trg in bi se mu bolj prilegala beseda prostor, sta medsebojno povezana kot mišice in kosti pod kožo. Knjižničarji in knjigarji strežemo bralnemu telesu na vse mogoče načine, da bi osnovni bralni delci - knjige vseh oblik in zvrsti - dosegli celoten predbralni in bralni organizem. A prvi, knjižničarji, segamo večkrat v bralno intimo, če se lahko tako izrazim, saj skušamo razširiti in dvigniti bralno kulturo. Veselje obojih temelji na obiskovalcih: v knjigarnah kupujejo, v knjižnicah sposojajo. Raziskave kažejo, da je večina prvih tudi članov knjižnic. Od tod sicer nekako zatajevana sinergija med knjižnicami in knjigarnami, ki na Ptuju poteka tudi v obliki poletnih bralnih teras, v skupni akciji ptujskih knjižničarjev in knjigarjev. Poletne bralne terase pred knjigarno Mladinske knjige - jutri, v soboto, 17. 6. 2006, se začenja ob 10. uri šesta sezona in bo trajala do sobote, 15. 7. 2006 - so namenjene druženju s knjigami, informacijam iz knjižnice, srečevanju z avtorji izvirnih slovenskih knjig, spoznavanju knjižnih novosti, izmenjavi bralnih izkušenj, poslušanju izbranih literarnih odlomkov, prozi in poeziji, predstavitvi bralne značke za odrasle ... Z vsem naštetim vred vabijo akterji bralne terase k drugačnemu preživljanju delčka sobotnega dopoldneva, k jutranjim napitkom (stregli jih bodo iz Perutninine gostilne) ob knjižnem klepetu in izmenjavi bralnih izkušenj. Izbrane knjige bodo imele bolj prijazne cene na bralni terasi, vsakič pa bo slišati tudi izvirno pravljično besedo. Na prvi poletni bralni terasi bo gostja letošnja dobitnica desetnice, nagrade Društva slovenskih pisateljev za najboljše leposlovno delo za mlade bralce - Janja Vidmar, sicer rojena Ptujčanka, ki sodi v sam vrh priljubljenosti med slovenskimi bralci ter je dobitnica številnih nagrad. Svečano otvoritveno vzdušje bo pričaral glasbeni gost, mladi kitarist in pevec David Hojsak. Spoštovani bralci Knjigarnice, dovolite še vabilo v ptujsko knjižnico, kjer je do konca tega meseca na ogled razstava o največjem slovenskem klasičnem filologu Antonu Sovretu (Šavna Peč, 4. 12. 1885 - Ljubljana, 1. 5. 1963). Najpomembnejši slovenski prevajalec antične književnosti je sedem let preživel na Ptuju (1919-1926), iz tega ptujskega obdobja je avtorica razstave, bibliotekarka Mira Jerenec, izbrala dokumente, knjige, članke in razprave iz zakladnice domoznanskega oddelka. Seveda vabljeni v knjižnico tudi v počitniškem času, ko velja poletni odpiralni čas: vsak dan od 8. do 15., razen v ponedeljek od 12. do 19, ob sobotah pa bo knjižnica v juliju in avgustu zaprta. V mladinskem oddelku pa pripravljamo Počitniške urice, ki bodo vsak torek in četrtek, od 13. 7. do 13. 8, ob 10. uri, kjer bomo mladinski knjižničarji pomagali preganjati dolgčas s pravljicami, literarnimi in nagradnimi ugankami, socialnimi igrami, likovnimi delavnicami, vajami za sproščanje in dobro držo, predstavitvami novih knjig... Vzemite torej poletje in knjige v svoje roke! Liljana Klemenčič Cirkovce • 75 let Folklorne skupine Vinko Korže Zapele in zaplesale štiri generacije V večnamenski dvorani v Cirkovcah so minulo soboto, 10. junija, s pesmijo in plesom proslavili 75 let delovanja domače Folklorne skupine Vinko Korže, ki je s svojimi značilnimi štajerskimi plesi v številnih nastopih ponesla ime svojega kraja tudi drugod po svetu. Pravijo, da je folklora v Cirkovcah doma že od nekdaj, saj so marljivi Polanci ob delu na kmetiji in polju vedno radi tudi kaj zapeli in zaplesali, zato ni čudno, da se lahko pohvalijo z eno najstarejših folklornih skupin v Sloveniji. Da bi bogato ljudsko izročilo, stare šege, igre, predvsem pa ljudsko petje in plese ohranili tudi zanamcem, so leta 1931 ustanovili folklorno skupino, ki je od svojega začetka delovala pod vodstvom zanesenjaka Vinka Koržeta. Njegova skupina je bila težko dostopna tistim, ki so se ji želeli priključiti, v njej pa so sprva lahko sodelovali le občani cirkovške občine. Tudi glasbena spremljava, frajtona-rica in violina, je bila domača. Pod njegovim vodstvom so cirkovški ploharji in folkloristi opravili 72 nastopov v raznih krajih Slovenije, zato so po njegovi smrti leta 1962 kmalu za tem po njem poimenovali tudi svojo folklorno skupino. Nekaj časa so delovali pod okriljem mladinske organizacije, kmalu pa je vlogo koreografa in gospodarja folklorne skupine prevzel domačin Anton Brglez, ki je program razširil z novimi plesi ter poskrbel tudi za novo garderobo narodnih noš, saj je veliko stvari izginilo v Maribor. Ker ni bilo not in glasbenih posnetkov, so si pomagali z domačimi ljudskimi godci in spominom starejših domačinov. Posebej znana je postala skupina po drugi svetovni vojni, ko jo je pod imenom Ploharji na ptujskem kurentovanju odkril dr. Bruno Ravnikar iz Ljubljane. Za strokovnjake folklore je bilo to nekaj novega, saj so bili plesi in oblačila plesalcev iz Cirkovc edinstveni, zato je v sedemdesetih letih prav ta skupina zapolnila vrzel, ki je v tistem času vladala na področju ljudskih plesov s Štajerske. V želji da bi folklorno izročilo in kulturno dediščino ohranili ter prenesli na mladi rod, so leta 1971 ustanovili podmladek folklorne skupine tudi na osnovni šoli Cirkovce, kjer skupina še danes uspešno deluje in pomeni neke vrste kadrovsko bazo za starejšo skupino. Cirkovški folkloristi so v teh letih sodelovali na številnih mednarodnih folklornih festivalih doma in po svetu, velike zasluge za prepoznavnost cirkovške folklore v slovenskem prostoru pa imata prof. dr. Bruno Ravnikar in dr. Mirko Ramovž, ki sta skupini odprla okno v svet. Do sedaj največji uspeh, 1. mesto, so dosegli na tekmovanju folklornih skupin alpskih dežel v Foto: M. Ozmec Na 75. jubileju so se v Cirkovcah zbrali (z leve) dr. Mirko Ramovž, Milan Gabrovec (FS Markovci), dolgoletni vodja Anton Brglez, predsednik PD Davorin Urih in vodja KUD Študent iz Maribora Vasja Samec. italijanskem Trentu, s svojimi značilnimi plesi pa so na številnih seminarjih seznanjali tudi druge plesalce in mentorje. Kot zanimivost velja omeniti podatek, da se je v času, ko je skupino vodil Anton Brglez, med seboj poročilo kar 28 plesnih parov. Skupina pa uspešno nadaljuje svoje folklorno poslanstvo tudi po letu 1999, ko je njeno vodenje prevzela Lilija-na Brglez, saj se trudijo, da bi plesni nivo še izboljšali, sicer pa plese združujejo v razne splete, v katerih s pesmijo, plesom in besedo predstavljajo ljudske Foto: M. Ozmec V narodnih nošah je zaplesala tudi najstarejša skupina, ki je blestela v 70. letih. Ptuj • Novo na Ljudski univerzi običaje iz naših krajev. Že ob 50-letnici Folklorne skupine Vinko Korže je dr. Bruno Ravnikar zapisal trditev, ki zagotovo velja še danes: »Cirkovčani so postali edini avtentični nosilci dobrega dela štajerskega plesnega izročila, takšni bodo tudi ostali, saj cir-kovških plesov ne zna nihče zaplesati tako imenitno kot Cir-kovčani.« Ob 75. jubileju so na odru večnamenske dvorane zaplesale vse tri, morda celo štiri generacije cirkovških plesalcev, tudi tisti najstarejši. Še vedno pa so najbolj vžgali nepogrešljivi Ples z litrom, Lenart in Metla ples. Jubilejni večer folklore, plesa in petja pa so prijetno popestrili tudi njihovi gostje, člani akademske folklorne skupine KUD Študent iz Maribora ter folklornih skupin Rožmarin iz Dolene in FS Antona Jožeta Štrafela iz Markovcev. Cirkov-škim folkloristom so ob visokem jubileju čestitali dr. Mirko Ramovž, njihov dolgoletni vodja Anton Brglez ter župan občine Kidričevo Zvonimir Holc, ki je v osemdesetih letih tudi sam plesal z njimi in je bil eden tistih 28 plesnih parov, ki so se med seboj tudi poročili. Mateja Kuharič z Javnega sklada za kulturne dejavnosti je sedanjim plesalcem izročila nekaj bronastih in dve srebrni Maroltovi znački, slavje pa so sklenili z veliko jubilejno torto. M. Ozmec Bolonjski podiplomski magistrski študij Na Ljudski univerzi Ptuj že vrsto let izvajajo visokošolski študijski program Visoke poslovne šole v sodelovanju z Ekonomsko fakulteto iz Ljubljane. Letos so to sodelovanje še okrepili in ga nadgradili z možnostjo vpisa na podiplomski magistrski študij, smer Trženje. V bodoče bo tako na Ptuju moč pridobiti tudi naziv magistra / magistrice znanosti. Program je namenjen študentom, ki želijo nadgraditi temeljna znanja o trženju; zagotavlja jim sodobna znanja in sposobnosti za uspešno poklicno kariero na področju trženja. Namen programa je integrirati temeljne trženjske koncepte in orodja, ki podjetjem omogočajo, da delujejo po načelu usklajenega trženja, ko so ne le vse trženjske sestavine usklajene med seboj, ampak je trženje dobro usklajeno tudi z drugimi oddelki v podjetju. Program je zasnovan tako, da bodo znali diplomanti koncepte in orodja celovito uporabljati v praksi in tako pripomogli, da bodo podjetja kos izzivom v dinamičnem poslovnem okolju. Program upošteva, da se medo-rganizacijski in porabniški trg po mnogih značilnostih zelo razlikujeta med seboj, zato ponuja študentom dve usmeritvi: Trženje končnim porabnikom in Medorganizacijsko trženje. Študentom bodo na voljo pestre oblike dela (predavanja, seminarji, ki jih bodo soobliko- vali in vodili študenti, razprave o aktualnih prispevkih vodilnih avtorjev, sodelovanje strokovnjakov iz prakse in diskusije z njimi, analize študijskih primerov, projektne skupinske naloge ipd.), kar jim bo omogočilo ne le aktivno sodelovanje pri posameznih predmetih, ampak tudi sprotno presojo. Mag. Petja Janžekovič Dr. Ljubica Suligoj Ob 80. obletnici smrti dr. Franca Jurtele Dr. Jurtela - narodni buditelj, prvi »slovenski župan« MO Ptuj Hranilno in posojilno društvo Kot odvetniški koncipient je Franc Jurtela spoznaval veliko gospodarsko krizo na ptujskem podeželju, še zlasti v Halozah. V Spominskem zborniku Zadružne zveze v Celju je leta 1923 pisal, kako so bili Haložani do glave zadolženi, apatični, brez denarne pomoči, kako so oderuhi lahkomiselnim kmetom ponujali posojila, jih strahotno goljufali in nato prevzemali njihove posesti; rešitev iz najhujšega pomanjkanja v letih 1881-1883 je bila v samopomoči. Odvetniškemu pripravniku Francu Jurteli so razkrivale stanje na podeželju tudi volitve v Okrajni zastop. Med kmetije bilo težko pridobiti volilne kandidate, saj je večina živela v strahu pred mestnimi mogotci in mestnimi denarnimi zavodi in vselej v bojazni, da svojega pridelka v mestu ne bo mogla iztržiti. Kmeta je bilo težko prepričati, da je denar le torišče Nemcev in nemčurjev in da je lahko le poseben denarni zavod v pomoč zadolženemu podeželju pred nemškimi oderuhi. Slovenski živelj v ptujskem okraju se je znašel »popolnoma pod gospodarskim vplivom mesta, Nemcev in bogatejših nemškutarjev z dežele«, piše dr. Franc Jurtela v svojih spominih in dodaja: »Bil sem si na jasnem, da se mora slovenski kmet iztrgati iz objema nemških zavodov ter nemških in nemškutarksih oderuhov, ako kedaj postane slovenski volilec.« - Ko si je vladajoče nemštvo prizadevalo ohraniti položaje ter si pridobiti ljudi in zemljo, se je bilo proti germanizaciji potrebno boriti za narodno samobitnost, za ekonomsko in politično neodvisnost. POSOJILNICA V PTUJU regíatr-ovůha jeadrugo z noomejuni NoJslarejSi alůvenshi denarni zavod v Ptuju, ustanovljen leta 1333. - Posluje v Ptuju f 1 Sloven&kem trgu stev. 5 Vir: ZAP, Zbirka MD, šk. št. 38, Jurtela dr. Fran Pot do ustanovitve slovenske posojilnice na Ptuju je bila dolgotrajna. Veliko je bilo nerazumevanja. Konservativnejših nazorov sta bila starejša ptujska odvetnika dr. Josip Čuček in dr. Jakob Ploj, zato pa je bil dovzetnejši mlajši dr. Alojz Gregorič. Med slovenskimi trgovci se je za slovenski denarni zavod vnel le Andrej Jurca, prizadevanjem pa je ob strani stal tudi ptujski prošt. Dr. Francu Jurteli je le po dolgem prizadevanju uspelo prepričati posameznike, da so soglašali z ustanovijo slovenskega denarnega zavoda - posojilnice; na Ptuju so Nemci že imeli Mestno hranilnico in Vorschussverein, ki jo je ustanovil moravski nemški priseljenec. Koncem leta 1883je dr. FrancJurtela povabil na Ptuj Mihaela Vošnjaka iz Celja, brata publicista in politika Josipa Vošnjaka, da bi pojasnil, kako pomagati zadolženim kmetom pred nemškimi oderuhi. Mihael Vošnjak je težke gospodarske razmere na podeželju konec 19. stoletja hotel reševati z zadružništvom. Njegov posojilni načrt za slovenski del Štajerske je predvideval ustanovitev denarnih zavodov v Mariboru, Celju in Ptuju. Navzočim, med njimi dr. Jakobu Ploju, dr. Alojzu Gregoriču in Božidarju Raiču, ki je večkrat opozarjal na odiranje kmetov in demagoško zavajanje malih ljudi, je Mihael Vošnjak predložil zadružna pravila; za registracijo sprejetih pravil je nato poskrbel začasni odbor. Leta 1884 je začelo poslovati Hranilno in posojilno društvo (od leta 1927 Posojilnica), ki je več let domovalo v Narodnem domu. Denarni zavod so že na začetni poti pestile težave. Ker je dr. Franc Jurtela v prvem letu delovanja posojilnice opravljal sodno prakso na Dunaju, je delo ob pomoči dr. Alojza Gregoriča slonelo na načelniku denarnega zavoda, trgovcu Andreju Jurci in njegovem tajniku, vnetem zbiralcu prispevkov za Narodni dom, Ivanu Urbancu. Vrnitev dr. Franca Jurtela z Dunaja je moralno okrepila Hranilno in posojilno društvo; od 1898 do svoje smrti leta 1926je bil dr. Jurtela duša in vodja omenjenega zavoda. Njegovo vodstvo se je zavedalo gospodarskega in narodnega poslanstva slovenske posojilnice in hranilnice. Slovenskim trgovcem in obrtnikom, ki so na Ptuju težko prihajali do svojih poslovnih prostorov (na Spodnjem Štajerskem sta morala kapital in inteligenca ostati nemška), je bilo potrebno gospodarsko pomagati. Slovenski denarni zavod je zanje kupil »Jurtelov dom« v Krempljevi ulici št. 2 (polegKavarne) in »Plojevo hišo« v današnji Slomškovi ulici. Nadaljevanje prihodnjič ___- Vir: ZAP, Soštaričeva zbirka 167/26. V Krempljevi ulici št. 2, kjer je od leta 1920 imela prostore Mestna hranilnica, je stanoval dr. Franc Jurtela. Cirkulane • Denar za projekt Turistične cone Haloze-Zagorj^^ Od tod in tam 94 milijonov za haloške občine Projekta pod imenom Turistična cona (TC) Haloze-Zagorje se je cirkulanski Lokalno pospeševalni center (LPC) Haloze lotil že pred slabima dvema letoma. V osnovi je sicer namenjen oblikovanju skupne, medmejne cone s Hrvaško, po kateri naj bi se turisti gibali čimmanj omejeno ter spoznavali lepote in dobrote tega območja, vendar pa zaenkrat ostaja neovirano gibanje bolj želja kot resničnost. Kljub temu pa je projekt vključenim občinam na slovenski strani prinesel nezanemarljive finančne prednosti oz. denar za izvedbo nekaterih naložb. Prav o tem je bilo govora na novinarski konferenci, ki jo je v svojih prostorih pripravil nosilec imenovanega projekta, LPC Haloze. Sonja in Jernej Golc sta najprej pojasnila, da gre za projekt, ki ga sofinancira EU v sklopu programa Interreg IIIA, vanj pa je vključenih vseh šest haloških in osem hrvaških občin. Skupno je bilo zanj pridobljenih 545.000 evrov, večino sredstev (94 milijonov tolarjev) pa je na osnovi pripravljene in poslane dokumentacije pridobila slovenska stran. Način evropskega sofinanciranja je sicer za obe v projekt vključeni državi zaradi različnega statusa nekoliko drugačen; hrvaške občine namreč dobivajo 80-odstotni avans za predvidene aktivnosti in naložbe, slovenskim občinam pa se izplačuje ves strošek (šele) po izvedbi. Kot je poudaril Golc, je 100-odstotno pokrivanje naložb sicer ugodnejše, vendar je težava v tem, da morajo občine denar za izvedbo založiti same in tiste, ki morajo za to najeti kredit, niso upravičene do povračila stroškov kredita. Kljub temu pa se takšna povezanost in vključenost občin v projekt TC, po domače povedano, splača. »Projekt TC je bil pripravljen in oddan že v začetku lanskega leta, odobren julija lani, pogodba o financiranju pa je bila zaradi različnih zapletov podpisana januarja letos. Denar, torej odobrenih 94 milijonov tolarjev, bo namenjen štirim sklopom različnih aktivnosti, predvsem v smeri promocije, obnovitve nekaterih kulturno-zgodovinskih spomenikov, v ta okvir pa nam je uspelo vključiti še opremo za kulturne dvorane v več občinah.« Med promocijskimi aktivnostmi sta Golčeva napovedala film o TC, reklamne spo- Sonja in Jernej Golc z LPC Haloze sta povedala, za kaj bo namenjenih 94 milijonov tolarjev, ki so že odobreni za naložbe v okviru projekta TC Haloze-Zagorje. te, izdelavo vodnikov v štirih jezikih, zloženko, plakate, trimesečne in letne koledarje prireditev, postavitev dodatnih usmerjevalnih tabel, izdelavo internetne strani, nastop na petih turističnih sejmih v obeh državah in usposabljanje vodičev. Največ za zbirke in dvorane Tisto, kar je posamičnim haloškim občinam prineslo konkretne »dobrine«, pa je odobren denar za opremo dvoran. V glavnem gre za nakupe stolov, pa tudi odrske opreme. Za ta namen bodo dobile denar občine Zavrč, Gorišnica, Podlehnik in Žeta-le. V Podlehniku, kot je povedal Miran Krajnc, so sicer dobili denar le za stole in zaščitna tla v novogradnji večnamenske dvorane, zato bodo v prihodnje poskušali iztržiti še nekaj za odrsko in akustično opremo. Sicer pa bodo iz tokratnega razpisa v okviru projekta TC nekatere občine postorile še kaj drugega, ne le plačale dvoransko opremo; tako bodo v Majšperku dobili denar za otvoritvena dela na stebriščnem znamenju v Sto-govcih in za postavitev info točke na Ptujski Gori, v Vidmu pa bo (so)financiranih več muzejskih zbirk: zbirka v Varnici, vzpostavitev muzejske zbirke orodij v Dravcih, tradicionalnih pustnih mask v Vareji in narodnih noš na Pobrežju. V Žetalah pa so v okviru tega projekta dobili odobrenega (poleg opreme dvorane) nekaj denarja še za začetek obnove Vukove domačije in za študijo starih običajev, medtem ko občina Gorišnica lahko pričakuje sredstva za adaptacijska dela na Dominkovi domačiji, ureditev vinogradniške zbirke v Pristavi, za ureditev zbirke radioamaterske opreme ter za ureditev zbirke opreme za prevoze konj in ljudi, pa še za izdelavo študije ohranitve izvirne ljudske dediščine in postavitev info točke v Cirku-lanah, ki že deluje. Projekt bo uradno zaključen avgusta naslednje leto, zato v LPC Haloze pozivajo občine in društva, da prijavijo zadeve, ki bi lahko bile financirane iz tega naslova. Naslednji razpis bo predvidoma septembra in do takrat je že potrebno imeti pripravljeno vso dokumentacijo. Če se zadeve finančno pre- mikajo pri objektih, pa stojijo pri vzpostavitvi »mehke meje« v okviru TC. Možnost izdajanja prepustnic za prehod bodoče schengenske meje je namreč še vedno hudo v zraku, vendar to po prepričanju Golca naj ne bi bistveno vplivalo na pomen same cone: »Gre pač za to, da bodo v najslabšem primeru, če si naša vlada ne bo uspela izpogajati posebnega statusa cone, kar bi sicer že morala oz. lahko storila, v turistični coni ukinjene mejne točke. To pa v praksi pomeni, da bodo turisti pač mejo prehajali na petih mejnih prehodih, namesto na predvidenih desetih lokacijah, ki vključujejo poleg teh petih MP še pet točk.« Zanimivo ob tem pa je, da so tovrstne dovolilnice že izdali v podobni TC v Podčetrtku, kjer pa naj bi po vladnem pojasnilu šlo pač zgolj za poskus, kako tovrstne cone delujejo v praksi _ Kakorkoli že, navsezadnje nekoliko bolj ali manj prosto prehajanje evropske meje v tem trenutku ni najbolj bistveno, pač pa je veliko pomembneje to, da obstaja program oz. fond denarja, iz katerega lahko haloške obmejne občine postorijo in uredijo marsikaj na svoji stavbni (in drugačni) infrastrukturi, pa čeprav pod imenovalcem zgodovinsko-kulturne in turistične naravnanosti. SM Ptuj • Zlatoporočenca Korent V krogu družine, prijateljev in znancev sta 20. maja zlato poroko slavila Antonija in Janez Korent iz Črmlje, kjer živita s hčerko Ireno. V bližini živita tudi sinova Janez in Roman z družinama. Civilni obred zlate poroke je potekal v prostorih občine Trnovska vas, cerkveni v cerkvi sv. Bol-fenka. Prvič sta si prstane nadela 21. maja leta 1956pri sv. Bolfenku. Zlati ženin je delal v Agrokombinatu Lenart, nevesta pa je doma skrbela za družino. V zakonu so se jima rodili trije otroci, v jeseni življenja ju razveseljuje že trinajst vnukov. Zlatoporočencema ob jubileju iskreno čestita tudi uredništvo Štajerskega tednika. MG Ptuj • Zlatoporočenca Sluga Foto: Langerholc V poročni dvorani na Ptuju je bil konec maja pravi vrvež, da je dahnilo devet mladih parov, opravili pa so tudi obred zlate poroke. Po petdesetih letih skupnega življenja sta si prstane ponovno izmenjala Marija in Štefan Sluga iz Ptuja, Arbajterjeva ulica 8. Prvič sta se poročila 11. februarja leta 1956 v Rogoznici. Zlati ženin je bil zaposlen v TGA, nevesta pa je nekaj časa delala v ptujski tiskarni. V zakonu so se jima rodili trije otroci, dedka in babico danes razveseljujejo trije vnuki. Zlatoporočencema ob jubileju čestita tudi uredništvo Štajerskega tednika. MG Majšperk • Zlatoporočenca Bedenik Foto: zasebni arhiv V soboto, 20. maja, je bilo v prostorih poročne dvorane Občine Majšperk veselo, saj sta po 50 letih ponovno potrdila svojo ljubezen zlatoporočenca Anka in Janez Bedenik s Ptujske Gore 107. Zlatoporočenka Anka, rojena Šimunovič, se je rodila 18. septembra 1936 v Jablanici v Bosni in Hercegovini. Osnovno šolo je obiskovala v domačem kraju. Po končani šoli je kot kuharica delala na elektrarni v Jablanici. Po preselitvi v Slovenijo leta 1959pa je ostala doma, saj je bilo vedno dovolj dela, predvsem z gradnjo stanovanjske hiše in vzgojo otrok. Zlatoporočenec Janez se je rodil 23. decembra 1932 v Sitežu. Osnovno šolo je obiskoval ter zaključil v Žetalah, nato pa nadaljeval šolanje v Mariboru na srednji šoli. Po končanem šolanju je preko podjetja Hidromontaža delal na terenu. Tako ga je službena pot zanesla tudi vJablanico, kjer sta se spoznala z bodočo ženo in 18. maja 1956skleni-la zakonsko zvezo. V Hidromontaži je delal 40 let, danes pa je že dobrih 10 let v pokoju. Prva tri leta sta preživela v Ja-blanici, nato nekaj časa v Črni gori, leta 1959pa sta prišla v Slovenijo in pričela graditi hišo na Ptujski Gori 107, v kateri živita še danes. V zakonu so se jima rodili trije otroci: sinova Slavko in Srečko in hčerka Slavica, sedaj jima družbo delajo tudi vnuki David, Nino, Žan, Matic in Katja. Nataša Letonja Foto: Arhiv Foto: SM Kolesarstvo Ptujčani na Dirki po Srbiji Stran 16 SP v nogometu Zanimivosti s SP v Nemčiji Stran 16 Strelstvo Odličen rezultat mladega Simoniča Stran 17 Atletika Kolaričeva in Sbullova v ospredju Stran 17 Nogomet Na Hajdini zaključek sezone v MNZ Ptuj Stran 18 Nogomet Mladi iz NŠ Poli Drava iz Avstrije z zmago Stran 19 Urednk športnih strani: Jože Mo-horič. Sodelavci: Danilo Klajnšek, Uroš Krstič, Uroš Gramc, Milan Zupanc, Miha Šoštarič, Zmago Šalamun, David Breznik, Ivo Kor-nik, Sebi Kolednik, Simeon Gonc, Janko Bezjak, Franc Slodnjak, Uroš Esih, Janko Bohak, Črtomir Goznik Piše: David Breznik Favoriti upravičili svoj status v 1. krogu Nogometni ples svetovnega prvenstva v Nemčiji je v polnem teku in uvodnih šestnajst tekem je nakazalo smernice najpopularnejše športne igre na svetu. Kam ciljam? Vse reprezentance so fizično izjemno dobro pripravljene in odločajo zares samo detajli, saj je tudi tehnični nivo papirnato slabših reprezentanc na vrhunskem nivoju. Taktična priprava in stoodstotna preučitev igre nasprotnika daje nogometni igri sicer po eni strani predvidljiv tok, a po drugi strani je v igri neskončno možnosti za presenečenja, improvizacijo in nadigravanja. Favorizirane reprezentance so svoje delo v 1. krogu v glavnem dobro opravile, kar je le še dodatno dejstvo, kako resno so se vsi pripravili za igranje na svetovnem prvenstvu. Nič ne sme biti prepuščeno naključju, ampak naj bi vsak igralec, selektor, pomočnik točno poznal svojo nalogo, tako na igrišču kot tudi izven njega. Uporabil sem pogojnik »naj bi«, vendar ni vse predvidljivo v nogometu in to daje tej igri dodaten čar. Če bi šlo vse po predvidevanjih, potem bi morali gladko dobiti 18. svetovno prvenstvo v nogometu Brazilci. Močno favoriziranje kariok daje nogometnim superzvezdnikom dodatno breme na poti do šestega naslova, prav tako pa so vse reprezentance pripravljene narediti prav vse, da Brazilcem odvzamejo skalp. Hrvati so bili prvi, ki so s svojo granitno obrambo, nasprotnimi napadi in dobro organizacijo nakazali pot do uspeha proti Brazilcem. Še boljšo igro so v svojih uvodnih devetdesetih minutah pokazale reprezentance Argentine, Slonokoščene obale, Nemčije, Nizozemske, Češke, Španije in Italije. Iz omenjenega spiska je mogoče iskati tudi resnične favorite prvenstva, katerim bi priključil še Anglijo, Portugalsko, Francijo in Švedsko. Čeprav z ožjim ali širšim spiskom nisem odkril ničesar novega, moram dodati, da bo iz tekme v tekmo vloga o favoritu prehajala iz ekipe na ekipo, pa vendarle bo v odločilnih trenutkih zraven nogometnega znanja zelo odločala fizična pripravljenost nogometašev. Pred nami je drugi predtek-movalni krog, ki bo že marsikaj odkril glede napredovanja v naslednji krog. Prvi krog je nedvomno postregel z dobrim in zanimivim nogometom, ki nas bo spremljal skoraj vsak dan do 9. julija, ko nas v Berlinu čaka veliki finale. Do finala je še dolga pot in na koncu bo nedvomno zmagovalec nogomet ter Nemčija kot organizatorica prvenstva, ki bo štela finančni iztržek od tega športnega spektakla. tednik iPodulajk i na wáounm ii RADIOPTUJ Mo-a/Uetcc www.radio-ptuj.si E-mail: sport@radio-tednik.si Rezultati 1. kroga na SP v Nemčiji Skupina A Rezultati 1. kroga: Nemčija : Kostarika 4:2 (2:1), Poljska : Ekvador 0:2 (0:1). 2. krog: Nemčija : Poljska 1:0(0:0) 1. NEMČIJA 2 2 0 0 5:2 6 2. EKVADOR 1 1 0 0 2:0 3 3. KOSTARIKA 10 0 1 2:4 0 4. POLJSKA 2 0 0 2 0:3 0 Skupina B Rezultati 1. kroga: Anglija : Paragvaj 1:0 (1:0), TiT : Švedska 0:0 1. ANGLIJA 110 0 1:0 3 2. TRINIDAD IN T. 10 10 0:0 1 3. ŠVEDSKA 10 10 0:0 1 4. PARAGVAJ 10 0 1 0:1 0 Skupina C Rezultati 1. kroga: Argentina : Sl. obala 2:1 (2:0), Srbija in Črna gora : Nizozemska 0:1 (0:1) 1. NIZOZEMSKA 110 0 1:0 3 2. ARGENTINA 1 1 0 0 2:1 3 3. SLONO. OBA^ 10 0 1 1:2 0 4. SiČG 10 0 1 0:0 0 Skupina D Rezultati 1. kroga: Mehika : Iran 3:1 (1:1), Angola : Portugalska 0:1 (0:1) 1. MEHIKA 1 1 0 0 3:1 3 1. ŠPANIJA 2. PORTUGALSKA 1 1 0 0 1:0 3 2. TUNIZIJA 3. ANGO^ 1 0 0 1 0:1 0 3. S. ARABIJA 4. IRAN 1 0 0 1 1:3 0 4. UKRAJINA Skupina E Rezultati 1. kroga: ZDA : Češka 0:3 (0:2), Italija : Gana 2:0 (1:0) 1. ČEŠKA 1 1 0 0 3:0 3 2. ITALIJA 1 1 0 0 2:0 3 3. GANA 1 0 0 1 0:2 0 4. ZDA 1 0 0 1 0:3 0 Skupina F Rezultati 1. kroga: Avstralija : Japonska 3:1 (0:1), Brazilija : Hrvaška 1:0 (1:0) 1. AVSTRALIJA 1 1 0 0 3:1 3 2. BRAZILIJA 1 1 0 0 1:0 3 3. HRVAŠKA 10 0 1 0:1 0 4. JAPONSKA 1 0 0 1 1:3 0 Skupina G Rezultati 1. kroga: J. Koreja : Togo 2:1 (0:1), Francija : Švica 0:0 1. JUŽNA KOREJA 1 1 0 0 2:1 3 2. FRANCIJA 10 10 0:0 1 3. ŠVICA 10 10 0:0 1 4. TOGO 1 1 0 0 1:2 0 Skupina H Rezultati 1. kroga: Španija : Ukrajina 4:0 (2:0), Tunizija : S. Arabija 2:2 (1:0) 1 0 0 1 0 1 0 0 4:0 2:2 2:2 0:4 Nogomet • Mladen Dabanovič, Drava Ptuj »O nadaljnji karieri še razmišljam « Nogometaši ptujske Drave so na zasluženem dopustu vse do ponedeljka, 19. junija, ko bodo pričeli priprave na novo sezono 2006/07. Na zadnjem srečanju minule sezone na Ptuju proti Nafti v ekipi Drave ni bilo prvega vratarja in nekdanjega reprezentanta Slovenije Mladena Dabanoviča, ki je bil v zadnjih sezonah zelo pomemben člen ptujskih nogometašev. To je takoj sprožilo govorice o sporih, ki pa jih je vedno umirjeni Mladen Daba-novič takoj demantiral: »Nič ni narobe, če je proti Nafti dobil priložnost Dejan Germič, delo je dobro opravil. Ob koncu prvenstva ne bi bilo smotrno tvegati obnovitev poškodbe, zato sem tekmo spremljal s klopi. To je edini razlog, zakaj nisem bil v ekipi.« Seveda se kljub temu nismo mogli izogniti vprašanju o nadaljnjih načrtih Mladena Da-banoviča. »Moj prvi cilj je, da maksimalno izkoristim odmor, ki smo ga dobili. Čeprav imam še leto in pol veljavno pogodbo, se še nisem dokončno odločil o nadaljevanju kariere. Verjetno si bom vzel za premislek še nekaj časa in se do konca meseca junija odločil o moji nadaljnji tekmovalni karieri. Ponudbe so vedno bile, vendar sedaj razmišljam samo o tem, bilo celo tretje mesto. »Vsak športnik si želi čim višje, tudi mi smo to imeli v mislih, končali pa smo pač na petem mestu, kar je po mojem mnenju realno. Imeli smo vzpone in padce, oziroma serije slabih in dobrih rezultatov. Tudi nekateri drugi klubi so imeli višje ambicije, pa so končali za nami. Sicer pa je nova sezona priložnost za nove izzive. Mogoče bo v naslednji sezoni še boljše, saj se prvoligaški klub gradi postopoma,« je kratki pogovor zaključil vratar Drave Mladen Dabanovič in na kolesu oddrvel po začrtani rekreacijski poti. Danilo Klajnšek Foto: Črtomir Goznik Mladen Dabanovič (Drava) o nadaljevanju kariere še razmišlja. ali bom kariero nadaljeval v dresu Drave ali jo zaključil.« Ptujčani so na koncu prven- stva osvojili peto mesto. Bilo je priložnosti, da bi lahko bila uvrstitev še višja, dosegljivo je Srečko Lušič se vrača na Ptuj Medtem ko so igralci ptujske Drave na odmoru in imajo prvi zbor pred pripravami na naslednjo sezono napovedan v ponedeljek, 19. 6., je do prvih sprememb prišlo v poslovnem delu ptujskega prvoligaša. Predsednik in športni direktor še naprej ostaja Robert Furjan, nova pa je poslovna direktorica kluba, to delo bo odslej opravljala Nataša Belobrajdič. V tabor Drave pa se vrača nekdanji trener Srečko Lušič, ki bo opravljal naloge strokovnega športnega sodelavca. (JM) Boks • Dejan Zavec V nedeljo že na poti na Florido? V spominih navijačev Dejana Zavca so še vedno žive slike z nepozabnega boksarskega večera, ki se je na Ptuju zgodil 23. maja. Najboljši slovenski boksar je takrat v odlični predstavi premagal Kazahstanca Andreja Jeskina in ubranil naslov interkontinentalnega prvaka po verziji WBO v velterski kategoriji. Dejan je bil po tej zmagi kar nekaj časa v središču pozornosti slovenske športne javnosti, opravil je na stotine intervjujev, nastopil v mnogih televizijskih in radijskih oddajah. Šele ko je opravil vse te »sladke« obveznosti, se je lahko odpravil na zaslužen dopust. Medtem je seveda že spet začel lažje vsakodnevne treninge, dva dni na teden pa že tudi z nekoliko močnejšimi obremenitvami. »Počitek mi je prišel še kako prav, saj sem v tem času že lepo obnovil moči, tako da bom Foto: Črtomir Goznik Dejan Zavec lahko že v kratkem začel normalno trenirati. V tem času so potekali intenzivni pogovori o moji nadaljnji profesionalni poti, tako da je sedaj že 99 % jasno, da v kratkem odpotujem v Tampo na Florido. Z Američani sem se načeloma že dogovoril za sodelovanje, vendar moramo uskladiti še nekatere podrobnosti. Če bo šlo vse po načrtih, bom z njimi podpisal pogodbo o sodelovanju, sicer se vračam v Nemčijo in nadaljujem pogajanja z mojim dosedanjim klubom SES in Univerzum, kamor me prav tako vabijo,« je povedal Dejan in dodal, da lahko naslednji dvoboj pričakujemo v začetku avgusta, ne glede na to, v katerem klubu bo nadaljeval kariero. Do takrat pa bo dovolj časa za obsežne priprave, ki jih bo naslednji dvoboj zagotovo zahteval. Jože Mohorič Nogomet Zanimivosti s SP v Nemčiji - Ukrajinska nogometna reprezentanca je postavila rekord na letošnjem svetovnem nogometnem prvenstvu. Vsak igralec bo namreč ob morebitni osvojitvi naslova prvaka dobil rekordno premijo - 800.000 evrov. - Hrvaškega navijača, ki je pritekel na igrišče na tekmi Hrvaška - Brazilija, je nemško vrhovno sodišče kaznovalo z visoko kaznijo. Plačati bo moral kar 10.000 evrov. - Nemške učitelje v zadnjem času skrbi končni učni uspeh svojih učencev. Ti so namreč v teh dneh popolnoma odvisni od televizije. - Nek ekvadorski navijač, ki je stavil 500 dolarjev na poraz svojega moštva proti Poljski v prvem kolu predtekmovanja, je po presenetljivi zmagi svoje reprezentance storil samomor. - Za iransko reprezentanco bo na tem prvenstvu stiskala pesti tudi Bosna in Hercegovina. Po tem, ko se Bošnjakom ni uspelo uvrstiti na mundial, so se odločili da bodo podprli, kot sami pravijo, prijateljsko državo iz Perzijskega zaliva. - V Angliji je nekaj žensk, ki se v času nogometa počutijo zapostavljene s strani svojih mož in prijateljev, ustanovilo klub nogometnih vdov. - Italijanski mediji poročajo, da si bo papež Benedikt 16. med svetovnim prvenstvom kljub obilici dela vzel čas vsaj za ogled najzanimivejših trenutkov srečanj. - Skupina evropskih poslancev je v zbirni center za afriške begunce na Kanarskih otokih poslala šest televizorjev, tako da si bodo prvenstvo in s tem svoje afriške rojake lahko ogledali tudi najrevnejši prebivalci Črne celine. - Zaenkrat še neidentificirani Tajec je izgubil živce zaradi bučnega proslavljanja tajskih privržencev azzurov in s streli pokončal dva človeka. - Nek poljski navijač toži svojega selektorja Pavla Janasa, saj naj bi zaradi poraza Poljske proti Ekvadorju na prvi tekmi z 0:2 doživel živčni zlom in utrpel frustracije. tp Kolesarstvo • Dirka po Srbiji, 2.2 UCI Marin v uvodu najboljši Ptujčan Ptujski kolesarji po največjem kolesarskem dogodku pri nas - dirki Po Sloveniji - ne počivajo. V torek je osvežena šestčlanska ekipa pričela nastopati na Dirki po Srbiji. V njej je dvojica, Matija Kvasina in Hr-voje Miholjevič, ki je prvi dve mesti osvojila v lanskem letu, zraven njiju pa kolesarijo še Matej Marin, Andrej Omulec, Massimo Demarin in Tomislav Dančulovič. Do nedelje bodo v šestih etapah tekmovalci morali premagati 1023 kilometrov. Najvišji točki dirke sta Kopao-nik (1730 metrov) tretji in Vla-sina (1260 metrov) peti dan. Prvo uvrstitev na stopničke so Ptujčani dosegli v drugi etapi v sredo, ko je Matej Marin osvojil tretje mesto. Pred njim sta ciljno črto prečkala Slovak Maroš Kovač (Dukla Trenčin) in Sergiy Bas (Ukrajina). Dvojica je bila preostanek ubežne skupine desetih tekmovalcev, ki so bili v begu cel dan. Od desetih minut, kolikor je znašala največja prednost, sta na cilju imela le še pet sekund. »S tretjim SP v nogometu, Nemčija 2006 Postave ekip, ki so v širšem krogu favoritov Nizozemska - vratarji: Edwin van der Sar (Manchester United), Henk Timmer (AZ Alkmaar), Maarten Stekelenburg (Ajax); - branilci: Andre Ooijer (PSV Eindhoven), John Heitinga (Ajax), Kew Jaliens (AZ Alkmaar), Jan Kromkamp (Liverpool), Khalid Boulahrouz (Hamburger SV), Joris Mathijsen (AZ Alkmaar), Tim de Cler (AZ Alkmaar), Giovanni van Bronckhorst (Barcelona). - vezisti: Denny Landzaat (AZ Alkmaar), Mark van Bommel (Barcelona), Phillip Cocu (PSV), Hedwiges Maduro (Ajax), Wesley Sneijder (Ajax), Rafael van der Vaart (SV Hamburg); - napadalci: Dirk Kuijt (Feyenoord), Ruud van Nistelrooy (Manchester United), Jan Vennegoor of Hesselink (PSV), Ryan Babel (Ajax), Arjen Robben (Chelsea), Robin van Persie (Arsenal). Portugalska - vratarji: Ricardo (Sporting Portugal), Quim (Benfica Lizbona), Bruno Vale (Estrela da Amadora); - branilci: Miguel (Valencia), Paulo Ferreira (Chelsea), Ricardo Carvalho (Chelsea), Fernando Meira (Stuttgart), Ricardo Costa (Porto), Marco Caneira (Sporting Portugal), Nuno Valente (Everton); - vezisti: Costinha (Dinamo Moskva), Petit (Benfica), Maniche (Chelsea), Tiago (Lyon), Deco (FC Barcelona), Hugo Viana (Valencia); - napadalci: Luis Figo (Inter Milan), Cristiano Ronaldo (Manchester United), Luis Boa Morte (Fulham), Simao (Benfica Lizbona), Nuno Gomes (Benfica Lizbona), Pedro Pauleta (Paris SG), Helder Postiga (Saint-Etienne). Češka - vratarji: Petr Čech (Chelsea), Jaromir Blazek (Sparta), Antonin Kinsky (Saturn Ramenskoje); - branilci: Zdenek Grygera (Ajax), Pavel Mares (Peterburg), David Rozehnal (Paris Saint-Germain), Tomas Ujfaluši (Fiorentina), Radoslav Kovač (Spartak Moskva), Martin Jiranek (Spartak Moskva), Marek Jankulovski (AC Milan); - vezisti: Tomaš Galasek (Ajax), Karel Poborsky (Česke Budejovice), Jan Polak (FC Nuernberg), Tomaš Rosicky (Borussia Dortmund), Vladimir Šmicer (Bordeaux), David Jarolim (Hamburger SV), Jaroslav Plašil (Monaco), Pavel Nedved (Juventus); - napadalci: Milan Baroš (Aston Villa), Jiri Stajner (Hannover), Marek Heinz (Galatasaray), Jan Koller (Borussia Dortmund), Vratislav Lokvenc (Salzburg). Španija - vratarji: Iker Casillas (Real Madrid), Juan Manuel Reina (Liverpool), Santiago Canizares (Valencia); - branilci: Carles Puyol (Barcelona), Michel Salgado (Real Madrid), Sergio Ramos (Real Madrid), Carlos Marchena (Valencia), Asier Del Horno (Chelsea), Antonio Lopez (Atletico Madrid), Pablo Ibanez (Atletico Madrid), Juanito Gutierrez (Real Betis); - vezisti: David Albelda (Valencia), Xabi Alonso (Liverpool), Joaquin Sanchez (Real Betis), Cesc Fabregas (Arsenal), Andres Iniesta (Barcelona), Xavi Hernandez (Barcelona), Marcos Senna (Villarreal); - napadalci: Jose Antonio Reyes (Arsenal), David Villa (Valencia), Fernando Torres (Atletico Madrid), Raul Gonzalez (Real Madrid), Luis Garcia (Liverpool). Slonokoščena obala - vratarji: Jean-Jacques Tizie (Esperance Tunis), Boubacar Barry Copa (KSK Beveren), Gerard Gnanhouan (Montpellier); - branilci: Cyrille Domoraud (Creteil), Blaise Kouassi (ES Troyes), Abdoulaye Meite (Marseille), Etienne Arthur Boka (Strasbourg), Abib Kolo Toure (Arsenal), Emmanuel Eboue (Arsenal), Marc Zoro (FC Messina); - vezisti: Didier Zokora (St. Etienne), Emerse Fae (Nantes), Kanga Gauthier Akale (Auxerre), Romaric Ndri Koffi (Le Mans), Gnegneri Yaya Toure (Olympiakos), Gilles Yapi Yapo (Young Boys), Guy Roland Demel (Hamburger SV); - napadalci: Bakari Kone (Nice), Didier Drogba (Chelsea), Arouna Kone (PSV Eindhoven), Bonaventure Kalou (Paris Saint-Germain), Abdoul Kader Keita (Lille), Aruna Dindane (Lens). Mehika - vratarji: Oswaldo Sanchez (Guadalajara), Jose de Jesus Corona (Tecos), Guillermo Ochoa (America); - branilci: Jose Antonio Castro (America), Andres Guardado (Atlas), Rafael Marquez (Barcelona), Mario Mendez (Monterrey), Ricardo Osorio (Cruz Azul), Francisco Javier Rodriguez (Guadalajara), Carlos Salcido (Guadalajara), Claudio Suarez (Chivas); - vezisti: Jesus Arellano (Monterrey), Rafael Garcia (Atlas), Ramon Morales (Guadalajara), Antonio Naelson 'Sin-ha' (Toluca), Pavel Pardo (America), Luis Perez (Monterrey), Gonzalo Pineda (Guadalajara), Gerardo Torrado (Cruz Azul); - napadalci: Jared Borgetti (Bolton), Omar Bravo (Guadalajara), Francisco Fonseca (Cruz Azul), Guillermo Franco (Villarreal). as yjMOflOMAlSE OBHMO CPBUjy LïvTBD TprODrtKJ, TypHSkia rt Foto: Marjan Kelner Trojica kolesarjev, ki se je v 2. etapi Dirke po Srbiji povzpela na zmagovalne stopničke (desno je Matej Marin, KK Perutnina Ptuj). mestom sem zelo zadovoljen, čeprav vem, da bi lahko tudi zmagal. Celotna ekipa je porabila kar nekaj moči v lovu na ubežnika, zato nisem bil prepričan da lahko posežem tako visoko. Kvasina me je v zadnjih kilometrih pripeljal v zelo dober položaj za rumeno majico in ob koncu mi ni bilo težko odsprintati glavnine. Če bi vedel, da bom tako močan, bi storili še tisto malo, koliko nam je manjkalo do vodilnih dveh,« je v cilju dejal Marin, ki je bil najboljši Ptujčan tudi v prvi etapi, ko je osvojil 15. mesto. Tik za njim je bil Matija Kvasina. Ptujčani največ pričakujejo od hribolazcev, ki ciljajo na skupno zmago. Zato se v uvodnih etapah ne naprezajo preveč, dirka je namreč precej dolga. »Kopaonik je lahko odločilen, čeprav sledijo še tri etape. V soboto je sicer še težak vzpon na Vlasino, vendar je klanec že v uvodnih kilometrih etape, zato se lahko glavni- na ponovno formira v številčno skupino. Želimo si seveda, kot vedno, zmagati. Konkurenca je precej močna, tu so tudi naši veliki konkurenti, ruska ekipa Omnibike Dynamo Moscow, ki so letos precej močnejši kot lani in v boljšem položaju na UCI lestvici. Kdorkoli bo najboljši na Kopaoniku, ga do nedelje čaka zelo težko delo branjenja prvega mesta,« je povedal Srečko Glivar, športni direktor perutninarjev. UG Kolesarstvo • Po dirki Po Sloveniji »Potrebovali bi le kolesarja, ki bi premagal Noseta« Srečko Glivar in Martina Hvastija sta na dirki Po Sloveniji skupaj vodila ekipo Perutnine Ptuj. Po dirki smo se pogovarjali s Srečkom Glivarjem. Drugo mesto uspeh, pa za vas vendar neuspeh. Pravim, boljše zadnji kot drugi. Ker se drugi najbolj sekira. Čeprav tokrat ni ravno tako. Ko z Martinom Hvastijo gledava nazaj, še vedno misliva, da smo nastopili, kot je treba in bi še enkrat dirkali na enak način. Problematična je pasivnost ostalih ekip. Tisti, ki so imeli sprinterje, so čakali na zaključke etap, hribolazci so čakali le na vzpone, vmes pa je bila praznina. Tudi s pobegi v prvih dveh etapah bi tvegali zmago. Ekipa Adrie Mobil je imela le-te dobro pokrite, vedno so bili zraven nas. Sploh pa ne mislim, da nismo nič naredili. V etapah, kjer bi tvegali s pobegi, imamo dobre sprinterje. Božič je dokaz, da smo ravnali pravilno. Dosegli smo dve zmagi in dve drugi mesti v etapah ter drugo mesto v skupnem seštevku, kar je uspeh. Etapno vam je torq uspevalo, v skupnem seštevku pa niste dosegli, kar ste načrtovali. V kolesarstvu velja eno pravilo, da kdor zmaguje v etapah, ne more biti na vrhu ob koncu dirke. To ni res. Nose je zmagal dve etapi in še v skupnem seštevku. Mi nismo ekipa, kot jo ima na primer Petacchi, kjer so vsi podrejeni njemu. Mi imamo kompletno ekipo. Lahko smo na vrhu, na ravnini ali v hribih. Tokrat bi potrebovali le enega kolesarja, ki bi lahko premagal Srečko Glivar Noseta. Mislite, da je bilo na startu premalo ekip, le 13? Slovenska pentlja bo vedno počasna. Več ekip bi naredilo dirko še počasnejšo, ker bi tudi ostali pripeljali kolesarje, ki bi prav tako le čakali na svojo priložnost. Obstaja samo ena varianta in ta je posamični kronometer. Tako bi dobili širši krog favoritov in dirka bi postala precej bolj zanimiva. Perutnina Ptuj je letos osvojila že precej zmag. Vemo, da je bila ta dirka za vas zelo pomembna. Koliko bi jih zamenjali za prvo mesto? To je zelo težko vprašanje. Vsaka zmaga nekaj pomeni klubu in tistemu, ki jo osvoji. Res je, da bi rajši videl, da jih imamo manj in »Slovenijo« v vitrini, vendar koliko, 10, 15 ali 20, ne morem reči. Vsi so od nas pričakovali prvo mesto, tudi sami smo ga napovedovali. Nenazadnje smo najboljša ekipa in smo upravičeno velja- li za favorite. Na končni uspeh vpliva mnogo dejavnikov, odločajo malenkosti, to je tudi čar tega športa. Tokrat smo mi potegnili ta kratko. Vam večina ljudi čestita za drugo mesto ali vas tolažijo? Stvar pri nas je specifična. Mnogi nam čestitajo, čeprav nam po drugi strani privoščijo, da nismo zmagali. Da si mi ne bi slučajno mislili, da smo ne vem kaj. Precej je zavisti. Tu mislim na druge slovenske klube, organizatorja in tako naprej. Čeprav organizatorje, vse te, ki skrbijo, da dirka poteka nemoteno, po eni strani zelo dobro razumem. Vložijo ogromno dela in truda tudi zato, ker imajo radi ta šport. Delajo z dušo. Imajo svoje favorite in so veseli, da zmagujejo. S tem pa tudi mi sami vidimo, da smo dobri, da če nas premagajo, jim to tudi nekaj pomeni. ug Atletika • Finale atletskega pokala Slovenije Kolaričeva in Sbullova v ospredju Prvi vrhunec slovenske atletske sezone je bil minuli konec tedna v Ljubljani, kjer je potekal finale atletskega pokala Slovenije. Na osnovi rezultatov, doseženih v letošnji sezoni, se v finale pokala uvrsti 16 najboljših sprinterjev (oziroma 12 tekačev na srednjih progah) in 12 tekmovalcev v tehničnih disciplinah. Atletski klub Keor Ptuj je letos zastopalo pet finalistov, ki so nastopili v sedmih disciplinah, in tri finalistke, ki so nastopile v šestih disciplinah. Na koncu so bila uspešnejša dekleta, saj so dosegla eno zmago in tri druga mesta, fantje eno tretje, ekipno pa so končale na devetem mestu izmed 27 ekip. Pri tem je potrebno dodati, da gre za najboljši in najbolj množičen nastoppPtujskih atletov na tem tekmovanju v zadnjih desetih letih. Z odmevnimi nastopi na slovenski sceni je nadaljevala Nina Kolarič, ki je nekoliko presenetljivo zmagala v skoku v višino, v skoku v daljino pa je bila tokrat druga. Odlični rezultati v skakalnih disciplinah so posledica skrbnih priprav za sedmeroboj, kjer je Nina že postala državna prvakinja. Prvi dan tekmovanja je v skoku v višino s 171 pre-skočenimi centimetri ugnala favorizirano Kerševanovo iz Gorice, drugi dan pa je s sko- Judo novičke Natalija Sbull, AK Keor Ptuj kom 614 cm v daljino zaostala za tri centimetre za Kokotovo iz Velenja. Potrditev njenih dobrih letošnjih rezultatov je v ponedeljek prišla iz strokovnega sveta AZS, saj je bila Nina povabljena v reprezentanco, ki bo ta konec tedna zastopala Slovenijo na evropskem pokalu v grškem Solunu. Poleg Kolaričeve se je z dvema drugima mestoma izkazala tudi Natalija Sbull v tekih na srednjih progah. Tako na 800 kot na 1500 metrov je zaostala le za Sonjo Roman, obakrat pa je popravila znamko svojega osebnega rekorda, ki sedaj znaša 4 minute in 34,11 sekunde na daljši ter 2 minu- Lea na stopničkah v Avstriji ti in 11,82 sekunde na krajši razdalji. Na zmagovalni oder pa je po nekajletni odsotnosti stopil Dejan Dokl, ki je bil tretji v suvanju krogle (14,76 metra). Omeniti velja še dve četrti mesti: mlajša mladinka Laura Pajtler je bila odlična četrta z novim osebnim rekordom na 800 metrov (2 minuti in 14,74 sekunde) ter moška štafeta na 4 x 400 metrov. Ostali finalisti na pokalu iz AK Keor Ptuj so bili še: Rok Panikvar (10. mesto in osebni rekord na 200 metrov - 22,70 sekunde), Aljoša Vajda (3000 metrov zapreke) in Leon Več-erjovič (800 in 1500 metrov). UE Mladinski A-turnir Slovenski mladinci in mladinke so minuli konec tedna nastopili na evropskem mladinskem pokalu na Dunaju in v konkurenci 13 držav osvojili 5 kolajn. Izmed Ptujčanov sta slovenske barve zastopala Rok Tajh-man do 73 kg in Lea Murko do 78 kg. Lea je prvem krogu brez težav premagala Nemko Gehrman. S tem se je uvrstila v polfinale, kjer jo je čakala druga Nemka Heise, s katero je Lea izgubila na zadnjem turnirju v Lyonu. Tokrat je borbo začela bolje in Nemko dvakrat vrgla za ippon. Prvič so sodniki dosodili wazzari, drugič nič. Nemka je bila praktično že premagana, ko je Lea naredila napako, ki jo je nasprotnica izkoristila in vrgla Leo na ha-rai-goshi za ippon. V borbi za tretje mesto se je Lea srečala s še eno staro znanko Avstrijko Pichler, s katero je po sumljivih sodniških odločitvah izgubila letos v Rohrbachu, tokrat pa je Lea Avstrijko premagala brez težav. Rok se je v prvi borbi pomeril s Švicarjem in povedel za yuko 5:0, vendar te prednosti ni uspel zadržati do konca in nato izgubil ter tudi ostal brez repasaža. Mladinke - 78 kg: 1. Jana Stucke, 2. Annika Heise - obe NEM, 3. Lea Murko -SLO, 3. Olga Tuchkova - RUS, 5. Nadine Pichler - AVSTRIJA, 5. Anastasia Dmitrieva - RUS, 7. Timea Halasz - MADŽ, 7. Sa-brina Gehrmann - NEM. Mednarodni turnir na Reki Reprezentanca starejših dečkov in deklic (U-13) se je udeležila mednarodnega turnirja, na katerem je nastopalo preko 350 tekmovalcev in tekmovalk iz držav Slovenije, Hrvaške, Italije, BiH, Srbije, Bolgarije, Madžarske in Avstrije. Izmed Ptujčanov so slovenske barve zastopali Jure Božič-ko do 46 kg, Matjaž Škerget do 50 kg, Tilen Vidovič do 55 kg in Damjan Ljubec nad 60 kg. Tudi tokrat se je najbolje izkazal Jure Božičko, ki je osvojil 3. mesto. Matjaž in Damjan sta osvojila 7. mesti, Tilen pa je izgubil v prvem dvoboju. Iz JK Gorišnica sta na najvišji stopnički stali Tanja Kociper in Anja Petek. Prva v kategoriji do 52 kg in druga v kategoriji do 62 kg. Judo turnir Bistrica open Slovenska Bistrica, 10. junij 2006. Najmlajši tekmovalci so se udeležili mednarodnega judo turnirja za dečke in deklice »BISTRICA OPEN 2006« s sloganom S športom - judom - proti drogi. Turnirja se je udeležilo 19 klubov iz Slovenije, Hrvaške in Italije. Ekipno je domačin JK Impol osvojil 1. mesto, JK Duplek pa 2. mesto. Izmed Ptujčanov sta tekmovala Matic Horvat in Sašo Horvat in sta osvojila 5. mesti. Uspešnejši so bili mladi Goriš-ničani, saj je David Forštnarič zmagal v kategoriji do 50 kg, Renata Kralj pa v kategoriji do 63 kg. Drugo mesto je osvojil Marko Čagran (do 42 kg). Sebi Kolednik Tanja Kociper (JK Gorišnica), Jure Božičko (JK Drava Ptuj) in Anja Petek (JK Gorišnica) Atletika • Zmagovalna štafeta OŠ Juršinci m ^m m m ■■■ Jursinoi so ponosni na njih Že prejšnji petek smo poročali o finalu državnega prvenstva v atletiki, ki je potekalo na Mestnem stadionu na Ptuju. Prav tako smo že pisali o velikem, praktično neponovljivem uspehu starejših učencev OŠ Juršinci, ki so v štafeti 4 x 100 metrov z zelo dobrim časom 47,90 postali državni prvaki. V današnji številki vam bomo šampione nekoliko pobliže predstavili. Kljub temu da v Juršincih nimajo pogojev za dober atletski trening, so Gregor Krajnc, Borut Kosec ter brata Sašo in Elvis Arnuš dokazali, da se lahko z jekleno voljo in trdim delom nadomesti tisto, za kar so bili prikrajšani zaradi slabših pogojev. Njihov naslov državnih prvakov pa je vreden še precej več, če vemo, da nihče od zmagovalne četverice ne trenira atletike. Vsi štirje so namreč zapriseženi nogometaši, ki več kot uspešno igrajo pri NK Slovenja vas. Zelo dobro pa obvladajo tudi ostale športne panoge, kot so rokomet, odbojka in košarka. Za državne prvake bi mirno lahko zapisali, da so »univerzalni športniki«, kot ta izraz radi uporabljamo v športnem žargonu. Vsi štirje so tudi pridni učenci, trije izmed njih: Borut Kosec, Gregor Krajnc in Elvis Arnuš obiskujejo deveti Foto: Langerholc Člani štafete 4 x 100 metrov OŠ Juršinci so postali zmagovalci DP za osnovnošolce; desno je Stanko Podvršek, športni pedagog na OŠ Juršinci. razred in bodo kmalu sedli v srednješolske klopi, medtem ko je Sašo Arnuš leto mlajši. Nedvomno bodo njihovi športni dosežki z zlatimi črkami vpisani v anale OŠ Juršinci. Ob tako zavzetem in prizadevnem delu jih v prihodnosti čaka še lepa športna pot. Borut Kosec: »Vedeli smo, da smo zelo hitri, čeprav ne treniramo atletike. Dokazali smo, da lahko tudi tako dosežemo več kot ostali.« Sašo Arnuš: »Čeprav ne treniramo, smo zelo dobri. Veliko mije pomagal nogomet, saj je tudi tam veliko sprintov.« Elvis Arnuš: »Z našim rezultatom sem zelo zadovoljen, saj resnično nismo veliko trenirali. Občutki so super. Vsak dan namreč ne postaneš državni prvak.« Gregor Krajnc: »Zelo smo se potrudili, da smo postali državni prvaki. Fantje smo pravi prijatelji in tako rezultat ni mogel izostati.« Kljub temu da gre za malo šolo v mali občini, pa uspehi učencev te šole na vseh področjih, še posebej pa na športnem, pričajo o tem, da se na tej šoli zelo dobro dela. Športni pedagog Stanko Pod-vršek je učencem in učenkam vcepil zmagovalno miselnost, ki je prej ni bilo in prav ta malenkost loči zmagovalce od navadnih športnikov. Ob koncu šolskega leta bo torej predvsem zaradi osvojitve državnega naslova štafete na 4 x 100 metrov v atletiki še zelo veselo, še posebej pa sta se uspehov svojih učencev razveselila ravnateljica OŠ Jur-šinci ga. Jelka Svenšek in jur-šinski župan g. Alojz Kaučič. tp Strelstvo • 2. MK kontrolno tekmovanje Odličen rezultat mladega Simona Simoniča Preteklo soboto je na slovenskem centralnem strelišču v Ljubljani potekalo še drugo izbirno kontrolno tekmovanje z malokalibrskim orožjem proste izbire, na katerem so strelci poizkušali izpolniti normo za nastop na julijskem DP. Zadnja možnost kvalifikacij za DP bodo še regijska prvenstva. Med rezultati izrazito izstopa dosežek odličnega juršinskega strelca Simona Simoniča, ki je med mladinci dosegel 547 krogov in za 10 krogov premagal še celotno člansko kategorijo! S tem rezultatom je za 19 krogov izboljšal svoj dosežek s prve kontrolne tekme, dosegel letošnji drugi najboljši rezultat in obenem postavil še svoj nov osebni rekord. Med mladinci je nastopil tudi Rok Pučko, SD Juršinci, ki je s 502 krogoma prav tako dosegel svoj novi osebni rekord ter osvojil odlično 3. mesto. Med člani je zmagal Peter Tkalec s 537 krogi pred Boštjanom Simoničem, SD Kidričevo, z enakim rezultatom vendar Foto: Simeon Gonc Simon Simonič, SD Juršinci, z MK pištolo proste izbire slabšo zadnjo serijo (90:89) na 2. mestu in Aleksandrom Ciglaričem s 534 krogi na 3. mestu, ki še vedno drži letošnji najboljši rezultat s 553 krogi. Ormoška strelka Vesna Mele je v disciplini MK puška trojni položaj 3 x 20 dosegla leže 195 krogov, stoje 178 krogov in kleče 181 krogov, s čimer je s 554 krogi osvojila 2. mesto. Zmagala je reprezentantka Renata Vršič Ora-žem, SD Grosuplje, s 558 krogi. V disciplini 60 strelov leže je Meletova dosegla odličnih 583 krogov ter ponovno, za Oražmovo s 586 krogi, tekmovanje končala na 2. mestu. Simeon Gonc Foto: SK Nogomet • MNZ Ptuj Na Hajdini zaključek sezone v MNZ Ptuj Medobčinska nogometna zveza Ptuj je na Hajdini pripravila zaključek sezone v vseh ligah MnZ Ptuj in Štajerske lige. Program je bil zelo pester, tako da so ljubitelji nogometa vsekakor prišli na svoj račun. Naj- prej je bila na vrsti tekma med trenerji in sodniki. Prepričljivo zmago so slavili trenerji, ki so sodnikom pokazali pravo lekcijo in jih premagali s 4:1. V drugi tekmi je reprezentanca 3. SNL - vzhod in Štajerske lige pričakovano, s 3:0, odpravila reprezentanco MNZ Ptuj s 3:0. Srečanje je bilo zelo kvalitetno, predvsem pa je minilo v športnem duhu. Po teh dveh srečanjih je vodstvo MNZ Ptuj podelilo pokale najboljšim ekipam in posameznikom ter žoge za najboljše v točkovanju fair-play. Sledil je »tretji polčas«, kjer je bilo dovolj časa za izmenjavo mnenj ter seveda za glavno temo - nogometno SP v Nemčiji. DK Skupna fotografija reprezentanc MNZ Ptuj in 3. SNL vzhod ter Štajerske lige Mali nogomet Občinska liga Majšperk Rezultati 8. kroga (petek, 9. 6., organizator: ŠKD Sestrže): ŠD Ptujska Gora II - TD Naraplje 3:7; ŠD Podlože -ŠD Breg II 0:4; ŠD Ptujska Gora I - ŠD Breg I 2:4; ŠKD Sestrže - ŠD Medved-ce 4:4; ŠD Stoperce - prosto 1. ŠD MEDVEDCE 7 5 1 1 31:13 16 2. ŠD BREG 1 6 5 0 1 28:7 15 3. ŠD STOPERCE 6 5 0 1 23:12 15 4. ŠKD SESTRŽE 6 3 2 1 17:12 11 5. PTUJ. GORA 1 7 3 0 4 21:22 9 6. TD NARAPLJE 6 2 1 3 15:15 7 7. PTUJ. GORA 2 6 2 0 4 22:26 6 8. ŠD BREG 2 6 1 0 5 8:25 3 9. ŠD PODLOŽE 6 0 0 6 6:39 0 Pari tekem zaostalega 5. kroga (petek, 16. 6., organizator: TD Naraplje - igrišče na Bregu): ŠD Medvedce - ŠD Ptujska Gora II (20.30), ŠKD Sestrže - ŠD Podlože (21.10), ŠD Breg I - ŠD Stoperce (21.50), ŠD Breg II - TD Naraplje (22.30), ŠD Ptujska Gora I - prosto. PLMN Miklavž pri Ormožu Kog presenetil Železne Dveri Rezultati 1. kroga: Joker Ivanjkovci - Bar Texas Pušenci 1:5, KOŠ - Nova Slovenija Ormož 2:8, Mladost Pesrl Miklavž - Invest Ormož 6:2, Murales Železne Dveri - Kog 1:4, Svetinje - Ša-lovci 5:8. Lestvica: Nova Slovenija, Mladost, Bar Texas, Šalovci in Kog po 3 točke, Svetinje, Murales, Invest, Joker, KOŠ brez točk. Pari 2. kroga, petek, 23. 6.: Kog - Svetinje (19.00), Bar Texas - Šalovci (19.45), Mladost - Nova Slovenija (20.30), Invest - Murales (21.15), Joker - KOŠ (22.00). PLMN Podgorci Belcont brezhibno Rezultati 1. kroga: Belcont - Cvet-kovci 7:1, AŠ Prednost - Podgorci 4:2, Mlada Slovenija - Vodka 0.3 1:2, Gamsi - Mihovci 2:0. Lestvica: Belcont, AŠ Prednost, Gamsi in Vodka 0.3 po 3 točke, Mlada Slovenija, Mihovci, Podgorci in Cvetkov-ci brez točk. Pari 2. kroga, sobota, 17. 6.: Vodka 0.3 - Mihovci (20.00), Mlada Slovenija - Gamsi (20.40), Belcont - AŠ Prednost (21.20), Cvetkovci - Podgorci (22.00). UK Liga malega nogometa Juršinci PRL SLOfutsal.com Juršinci 2006 V Juršincih poteka poletna liga v malem nogometu, ki se igra vsak petek zvečer s pričetkom ob 19. uri. Organizator je ŠD Juršinci, sponzor lige je PRL SLOfutsal.com, ki objavlja na portalu vse dogodke, rezultate, prav tako pa je zagotovil lepe pokale za prve tri udeležene ekipe. V ligi letos sodeluje 13 ekip. Liga je v letošnjem letu zelo kvalitetna, saj na njej sodelujejo močne ekipe iz okoliških občin Juršinci, Do-rnava, Ptuj, Gorišnica, Ormož, Destrnik in Sv. Andraž. Društvo malega nogometa Lenart A-liga Tekme 19. kroga so bile odigrane 3. junija v Voličini, organizator je bila ekipa KMN Zavrh Bar Maistrova klet. Rezultati tekem: KMN ZAVRH BAR MA-IST. KLET - ZGD SLIK. B. GORIČAN 1:4 (0:0), KMN BENEDIKT - ŠD VITOMAR-CI 4:4 (2:1), KMN CERKV. G. PRI ANT. ml. I - KMN BAR ČUK 5:10 (4:5), ŠD ŽERJAVCI - ŠD ZAVRH 1:0 (0:0), ORFEJ - DMNR SANDBERG 3:7 (1:4), KMN LEGIJA - ŠD TRNOVSKA VAS -:- (-:-). Tekme 20. kroga so bile odigrane 10. junija v Cerkvenjaku, organizator je bila ekipa KMN Cerkvenjak Gostišče pri Antonu ml. I. Rezultati tekem: KMN CERKV. G. PRI ANT. ml. I - ZGD SLIK. B. GORIČAN 3:11 (1:2), DMNR SANDBERG - ŠD ŽERJAVCI 8:1 (3:0), KMN BAR ČUK - KMN BENEDIKT 2:2 (1:0), KMN ZAVRH BAR MAIST. KLET - ŠD TRNOVSKA VAS 8:4 (3:2), ŠD ZAVRH - KMN LEGIJA 2:1 (0:0), ŠD VITO-MARCI - ORFEJ 4:1 (3:0). 1. B. JURŠINCI 2 2 0 0 13:0 2. BAR ŽABICA 2 2 0 0 6:4 3. HESSOL ESSOL 2 1 1 0 8:2 4. BAR CHEERS 2 1 1 0 4:1 5. K. D. JURŠINCI 2 1 0 1 5:4 6. PUCH SAKUŠAK 2 1 0 1 4:6 7. CAR MAX 2 1 0 1 3:8 8. REMOS 2 1 0 1 3:10 9. BRESNICA 2 0 2 0 1:1 10. KMN JURŠINCI 1 0 0 1 2:3 11. BUDINA- IZVIR 2 0 0 2 1:7 12. ŠD POLENŠAK 1 0 0 1 0:3 13. ŠD JURŠINCI 2 0 0 2 3:10 1. TRNOVSKA VAS 20 15 2. SLIK. GORIČAN 20 14 3. KMN BENEDIKT 20 12 4. ŠD VITOMARCI 20 10 5. KMN ZAVRH 6. SANDBERG 7. KMN LEGIJA 8. ŠD ZAVRH 9. ORFEJ 10. BAR ČUK(-1) 11. ŠD ŽERJAVCI 20 10 20 10 20 20 20 20 20 12. CERKV. ml. I(-1)20 2 103:54 6 101:68 5 107:61 7 97:70 7 72:54 7 101:109 7 86:80 3 10 42:59 0 13 73:91 1 13 85:108 1 15 43:104 0 16 92:144 Naslednji, 21. krog se igra 17. junija pri Sv. Ani, organizator je ekipa Orfej. B-liga Tekme 16. kroga so bile odigrane 3. junija v Cerkvenjaku, organizator je bila ekipa KMN Cerkvenjak Gostišče pri Antonu ml. II. Rezultati tekem: KMN CERKV. G. PRI ANT. ml. II - KMN REMOS 5:7 (2:2), ŠD SELCE - ŠD TORPEDO 05 0:3 (0:0), M-TRGOVINA LORMANJE - PERNICA VETERANI 6:2 (2:0), ŠD LOTUS ml. - ŠD ZAVRH ml. 6:2 (3:2). Tekme 17. kroga so bile odigrane 10. junija v Voličini, organizator je bila ekipa ŠD Selce. Rezultati tekem: ŠD SELCE - KMN CERKV. G. PRI ANT. ml. II 4:4 (2:2), ŠD ZAVRH ml. - KMN SV. ANA ml. 1:2 (0:1), ŠD LOTUS ml. - PERNICA VETERANI 3:0 (0:0), ŠD TORPEDO 05 - M-TRGOVINA LORMA-NJE 8:0 (2:0). 1. ŠD TORPEDO 05 15 12 1 2 108:47 37 2. KMN REMOS 15 11 2 2 109:41 35 3. SV. ANA ml. 15 9 1 5 66:42 28 4. M-T. LORMANJE 15 8 2 5 68:67 26 5. PERNICA - V.(-1) 15 6 1 8 58:78 18 6. ŠD LOTUS ml. 15 5 2 8 70:105 17 7. CERKV. ml. II 15 3 5 7 61:74 13 8. ŠD SELCE 15 4 1 10 40:90 13 9. ŠD ZAVRH ml. 16 1 3 12 34:70 6 Naslednji, 18. krog, se igra 17. junija v Pernici, organizator je ekipa Pernica - veterani. C-liga Tekme 18. kroga so bile odigrane 3. junija v Trnovski vasi, organizator je bila ekipa KMN MITMAU. Rezultati tekem: KMN MITMAU - PIZZ. VIN. TRTA VOLIČINA 16:5 (6:2), ŠD PERNICA ml. - ŠD DESTRNIK virtuozi 7:3 (2:1), OLD BOYS STAREJŠI - KMN Tekme 19. kroga so bile odigrane 11. junija na Destrniku, organizator je bila ekipa ŠD Destrnik -virtuozi. Rezultati tekem: ŠD DESTRNIK VIRTUOZI - OLD BOYS STAREJŠI 8:5 (2:2), KMN SV. TROJICA ml. - ŠD PERNICA ml. 5:8 (3:4), KMN REMOS II - PIZZ. VIN. TRTA VOLIČINA 5:13 (1:5), KMN MITMAU - OLD BOYS MLAJŠI 10:1 (5:0). 1. VOLIČINA 19 16 1 2 204:84 2. KMN MITMAU 19 15 0 4 158:63 3. OLD BOYS - ST. 19 14 0 5 130:75 4. ŠD PERNICA ml. 19 7 2 10 98:148 5. SV. TROJICA ml. 18 7 0 11 56:95 6. ŠD DESTERNIK 19 7. OLD BOYS - ML. 18 8. KMN REMOS II 19 6 0 13 73:102 5 1 12 74:122 3 0 16 61:165 Foto: ZŠ Ekipa Kuki dom Juršinci tekmuje v juršinski ligi malega nogometa Naslednji, 20. krog se igra 17. junija v Voličini, organizator je ekipa Pizzerija Vinska trta Voličina. Zmago Šalamun Športni napovednik Nogomet FINALE MLADINSKEGA POKALA Sobota, 17. 6, ob 20. uri: Aluminij - HIT Gorica TURNIR SODNIKOV Danes, v petek, bo na stadionu Aluminija nogometni turnir sodnikov iz Ptuja, Maribora, Murske Sobote in Lendave. TURNIR V SLOVENJI VASI NK Slovenja vas prireja v soboto in nedeljo memorialni nogometni turnir, na katerem se bo pomerilo šest ekip. Razpored tekem (sobota): Gerečja vas - Skorba (14.00), Grajena - Haj-doše (16.00), Slovenja vas - Apače (18.00). Zmagovalci bodo v nedeljo od 14. ure naprej med seboj odločali o zmagovalcu. Danilo Klajnšek Karting V HAJDOSAH 3. DIRKA ZA DRŽAVNO PRVENSTVO AMD Ptuj bo to soboto, 17. 6, ob 14. uri organizator 3. dirke za slovensko državno prvenstvo, ki je bila vedno tista, ki je privabila veliko število tekmovalcev in gledalcev. Po vsem tem, kar smo videli v zadnjih dneh, je za dirko praktično vse nared. Sedaj se bodo zadnje dni izvajala še samo nujno potrebna dela, saj se tekmovalni dan hitro bliža. Živahno pa bo že prej, saj bodo številni vozniki hoteli preizkušati progo, da bi čim bolje pripravljeni pričakali sobotno dirko, kjer bodo nastopili tudi ptujski tekmovalci. Danilo Klajnšek Kajaki in kanuji na Ptujskem jezeru Brodarsko društvo Ranca Ptuj organizira slovenski pokal 2006 v kajakih in kanujih na mirnih vodah za kadete in mladince. Tekmovanje bo potekalo na Ptujskem jezeru v soboto, 17. 6. 2006, s pričetkom ob 11. uri; tekmovanja bodo zaključena predvidoma ob 14. uri. Tekmovalci bodo nastopili v naslednjih kategorijah: šola kajaka K-420 (letniki do 96, 95, 94), kadeti in kadetinje K-1 (92, 93), mladinci in mladinke K-1 (90, 91, 89, 88), mladinci C-1 (88, 89). Kontaktne osebe: Marijan Habjanič (040 256 484) in Emil Mesarič (041 791 005). Vljudno vabljeni! BD Ranca 4. ormoški ulični nočni tek AK Ormož in Občina Ormož v soboto, 24. junija, prirejata enega izmed najmočnejših in najbogatejših tekov v Sloveniji. Letos bo to že 4. ormoški ulični nočni tek, ki se bo pričel ob 20. uri, ko se bodo najprej po ulicah Ormoža pomerili osnovnošolci za prehodni pokal. Ob 21. uri bodo v središču pozornosti članice in člani rojeni leta 1991 ter starejši. Članice, kjer bo nagradni sklad 115.000 SIT, bodo tekle pet krogov oz. 4000 metrov. Člani, kjer je nagradni sklad kar 180.000SIT, bodo tekli krog več ali 4800 metrov. Prijave se bodo sprejemale na dan prireditve od 18.00 do 19.30. Startnine ni! Vabljeni! UK 4. dirka na piko za Pokal Slovenije Jadralsko društvo Žetale obvešča, da organizira letos že "4. dirko na piko", ki se bo zgodila v nedeljo, 18. 6. 2006. Tekmovalci bodo startali na Donački gori pri kmetiji Polajžar (535 m), kjer bodo morali nabrati zadostno višino za prelet v Žetale, tam pa bodo lahko pokazali svoje znanje in izkušnje v natančnosti pristajanja na piko. Šteje oboje: čas leta in točnost pristanka. Tekma bo izvedena s preletom v Žetale v primeru ugodnih vremenskih razmer - ob J in JZ. V kolikor prelet v Žetale ne bo mogoč (JV ali nezadosten veter), bo pika prestavljena na pristanek pod Donačko goro. Start bo odprt od 11. do 15 ure, tekmovalci pa bodo lahko svojo udeležbo prijavili že uro prej. Kaj več o dosedanjih dirkah na piko in aktivnosti Jadralskega društva Žetale (JDŽ) nasploh lahko izveste na naslovu: http://users.volja.net/jdze-tale20/index.html. Vabljeni na ogled atraktivnega dogodka, ki je doslej pritegnil veliko število tekmovalcev in tudi veliko obiskovalcev in verjamemo, da nas bo letos še več. UO JDŽ Najmočnejši možje Gorišnice Sporočamo Vam, da bo 17. 6. 2006 ob 16. uri v Gorišnici pred hotelom Botra organizirana prireditev s tematiko Najmočnejši možje Gorišnice. Prireditev in discipline so organizirane po tekmovalnih merilih, ki so pogoj za udeležbo tekmovalcev svetovnega formata. Podrobnejše informacije prireditve lahko najdete na internetni strani: http://www.botra.si/7aktu-alno=1 ali osebno na telefonu 041 389 807 (Boštjan Levanič, organizator tekmovanja). Lahko, zdravo in okusno! nizka vsebnost maščob nizka energijska vrednost nizka vrednost soli visok odstotek beljakovin manj nasičenih mažčob Foto: DK 4 Nogomet • NŠ Poli Drava Ptuj Iz Avstrije z zmago Pretekli konec tedna je tudi za NŠ Poli Drava Ptuj minil v znamenju nogometa, saj so se kar tri ptujske selekcije udele- žile turnirja v avstrijskem Ga-bersdorfu. V soboto, 3. junija, se je selekcija U-10 pod vodstvom trenerja Alena Ivartnika s kvalitetnimi nogometnimi predstavami in borbenostjo uvrstila na najvišjo stopničko. S tremi zmagami v predkrogu so dose- Selekcija U-10 NŠ Poli Drava Ptuj je v avstrijskem Gabersdorfu brez poraza osvojila 1. mesto Nogomet • ZNK Ljudski vrt Ptuj Dekleta ŽNK Ljudski vrt U-16 s trenerjem Miranom Zorčičem (levo) Nogomet • Revijalni turnir na Ptuju Uspela revija reprezentanc MNZ U-12 Tekmovalnosti polni, sproščene športne zabave in novih spoznanj željni mladi nogometaši so minuli vikend merili moči na revijalni tekmi reprezentanc Medobčinskih nogometnih zvez U-12, dečkov rojenih leta 1993 in mlajših. Državni turnir, ki ga je organizirala MNZ Ptuj, je bil mikaven, atraktiven in s strani obiskovalcev odzivna prireditev. Reprezentanca MNZ Ptuj U-12 4.poli maraton gli prvo mesto v svoji skupini , s čimer so se uvrstili v četr-tfinale, v katerem so premagali hrvaško ekipo NK Ponikve. V polfinalu so ugnali ekipo iz Nemčije, v velikem finalu pa so bili z 1:0 boljši od NK Železničar iz Maribora. Tako so brez poraza končali na 1. mestu. Tik pod stopničkami, na četrtem mestu, pa je končala selekcija U-14, ki se je pod vodstvom trenerja Mirana Ljubca s štirimi zmagami uvrstila v polfinale, v katerem je izgubila po prostih strelih. V tekmi za 3. mesto so se ponovno izvajali prosti streli, pri katerih so imeli več sreče Avstrijci, FC LZ 2000. V nedeljo, 4. junija, so ptujski modro-beli nogometni na-debudneži selekcije U-12 pod vodstvom trenerja Dejana Vilč-nika dosegli končno 9. mesto. NOGOMETNI TURNIR V MIKLAVŽU NŠ Poli Drava Ptuj se je minuli vikend udeležila nogometnega turnirja, ki ga je za selekciji U-8 in U-10 organiziral NK Miklavž. V soboto, 10. junija, je Liga U-16 dekleta Končni vrstni red: 1. ŽNK KRKA 13 12 1 2. ŽNK POMURJE 13 11 0 3. LJUD. VRT PTUJ 13 4. KAMEN JERIČ 13 5. ŽNK ŠKALE 13 6. SLOV. GRADEC 13 7. LIVAR IVAN. G. 13 8. KISOVEC - izstop 7 7 2 7 2 4 0 2 2 1 1 11 1 0 6 51:9 49:21 38:23 29:19 13:25 13:47 11:38 7:29 Nogometno obarvan dan je prireditelj domiselno obogatil. Ne le z olimpijsko simboliko, temveč tudi s prisrčno zasnovano zaključno slovesnostjo, na kateri je medalje nogometašem Ptujčanke so sezono končale na odličnem 3. mestu, kar po le dveh letih dobrega in trdega dela v Ljudskem vrtu daje veliko možnosti za dobre uspehe še vnaprej. Najboljša strelka kluba je bila s 16 goli Mateja Arnuš, ki je tudi državna reprezentantka. AČ in vodstvu podelil predsednik MNZ Ptuj Stanko Glažar. Izidi: MNZ Ptuj - MNZ Lendava 3:0, MNZ Murska Sobota - MNZ Lendava 8:0, MNZ Ptuj - MNZ Murska Sobota 0:3. Vrstni red: 1. MNZ Murska Sobota, 2. MNZ Ptuj, 3. MNZ Lendava. Ekipa MNZ Ptuj - U 12: Jan Breznik, Alen Frlež, Denis Zorko, Matevž Leskovar, Andraž Mlakar, Tomaž Zorec, Smiljan Kos, Matija Goričan, Aljaž Horvat, Blaž Cesar, Denis Perger, Aleks Petrovič, Rok Črnivec, Klemen Gajser, Luka Zemljarič, Mario Damše, Simon Slanič, Renato Sever, Miha Topič, Žan Vindiš, Rok Kajzer, Luka Kirič. Inštruktor: Marjan Lenartič. Trener: Gorazd Černila. Stanko Glažar, predsednik MNZ Ptuj: »Nepogrešljiv del aktivnosti MNZ so tudi tekmovanja mlajših selekcij. V ospredju so druženje, povezovanje MNZ in klubov, nogometašev, staršev in športnih delavcev.« Ivo Kornik Foto: Barbara stopinsek Segrevanje ekipe NŠ Poli Drava Ptuj U-8 pod vodstvom Uroša Krajnca svoje nogometno znanje v medsebojnih obračunih primerjalo 16 ekip selekcije U-8, ki so bili razdeljeni v štiri skupine. In kako so se odrezali Ptujčani? Svoj zmagovalni pohod so pod vodstvom stratega Uroša Krajn-ca pričeli v skupini B, kjer so s tremi zmagami več kot prepričljivo ugnali svoje nasprotnike - NK Pohorje I, NK Malečnik I in NK Železničar II. V finalnem obračunu pa so s 3:2 izgubili s hrvaškim Fotexom. NŠ Poli Drava Ptuj pa se lahko poleg visoke uvrstitve pohvali tudi z naj igralcem turnirja Lukom Šalamunom. Naslednji dan je nogometno znanje soočilo 12 ekip v selekciji U-10, ki so bili prav tako razdeljeni v štiri skupine. Mod-ro-bele barve sta zastopali dve ekipi pod vodstvom trenerjev Roberta Hojnika, ki je osvojila končno 12. mesto, in Alena Ivartnika, ki je v izvajanju kazenskih strelov imela manj sreče kot NK Železničar, ki je tako zmagal s končnim rezultatom 3:2. Alen Krajnc pa se lahko pohvali za izjemno nogometno igro, saj je bil izbran za naj igralca turnirja. BS Planinski kotiček Evropohod 2006 Slovenija Petek, 23., do srede, 28. junija Pred nami je Evropohod 2006 SLO, vseevropski pohodniSki praznik. V Sloveniji bo potekal od Beltincev čez Slovenske gorice in Haloze do gradu Podsreda. Organizira ga Komisija za evropske peSpoti Slovenije, kot partner pa sodeluje tudi PD Ptuj. Evropohod bo pravi pohodniSki spektakel, saj se nam obeta Sest pestrih dni. Ker se v organizacijo poleg planinskih vključujejo Se turistična in gozdarska druStva ter gozdarji ZGS, bo dogajanje zelo pestro. Seveda sodelujejo tudi občine in LTO. Številne prireditve s predstavitvijo krajev, kjer bo Evropohod potekal, nas bodo spremljale na celotni poti. Evropohodu se lahko priključite vsak dan posebej ali se prijavite in organizator bo poskrbel za vaSe bivanje in prehrano. PD Ptuj bo s svojimi vodniki vsak dan organiziralo izlet na Evropohod. S Ptuja bo po priloženem programu zjutraj odpeljal posebni avtobus in se vračal zvečer v Ptuj. Zato vas vabimo, da se nam pridružite in ob prijetni hoji, ki je primerna za vse starostne kategorije, spoznate lepote evropske peSpoti E7 SLO. Petek, 23. junij, odhod z vlakom iz Ptuja ob 7.45, zbor udeležencev ob 7.30 na železniSki postaji. Pohod na relaciji Beltinci-otok ljubezni Iža-kovci-Veržej-Banovci-KriStanci-Ljutomer. Skupne hoje 4,5 ure. Vrnitev v Ptuj ob 19. uri. Cena 1.500 SIT. Sobota, 24. junij, odhod avtobusa ob 7.30 z železniSke postaje Ptuj. Pohod na relaciji Ljutomer-Jeruzalem-Kog. Skupne hoje 4,5 ure. Vrnitev v Ptuj ob 19.30, 1.200 SIT. Nedelja, 25. junij, odhod avtobusa ob 7.30 z železniSke postaje Ptuj. Pohod na relaciji Ormož-Podgorci-grad Borl. Skupne hoje 4,5 ure. Vrnitev v Ptuj ob 19. uri, 1.000 SIT. Ponedeljek, 26. junij, odhod avtobusa z železniške postaje Ptuj ob 8. uri. Pohod na relaciji grad Borl-Cirkulane-Podlehnik. Hoje 4,5 ure. Vrnitev v Ptuj ob 19.30, 1.000 SIT. Torek, 27. junij, odhod avtobusa z železniške postaje Ptuj ob 7.45. Pohod na relaciji Dolena-Ptujska Gora-Donačka gora (prevoz z avtobusom do ČermožiS)-RogaSka Slatina. Skupne hoje 4,5 ure. Vrnitev v Ptuj ob 19.30, 1.500 SIT. Sreda, 28. junij, odhod avtobusa z železniSke postaje Ptuj ob 7. uri. Smer pohoda Bistrica ob Sotli-Svete gore-grad Podsreda. Skupne hoje 4,5 ure. Vrnitev v Ptuj ob 19.30, 1.800 SIT. Vsak dan bo organizirana topla malica ali kosilo. Bon lahko kupite na startu. Evropohod bo spremljal tudi poseben dnevnik pohoda. Akcija bo potekala do leta 2011. Prijave z vplačili sprejemamo v druStveni pisarni na PreSernovi 27, tel. 777 15 11. Pridružite se nam. Izlet v dolino Tamar Planinsko druStvo Hajdina organizira izlet v dolino Tamar in na tromejo med Slovenijo, Avstrijo in Italijo. Izlet bo v nedeljo, 18. 6., odhod avtobusa je predviden ob 5.30 izpred OŠ Hajdina. Prijave in informacije: Jože Majerhofer (041 326 915), Jakob Kokol (031 806 678), Silvo Pernat (041 474 065) Poganjaj kolesa za užitek trenutka, dneva in življenja! Največji slovenski rekreativni kolesarski Letališče Moškanjci 9.9. 2006 f dogodek! Poženi še na: www.polimaraton.si Kidričevo • Ob 8. prazniku Vrtca Oblačila In denar za otroke Iz Darfurja V Parku mladosti so okviru 8. praznika Vrtca Kidričevo v petek, 9. junija, pripravili slovesnost, na kateri so zbrane igrače, oblačila in obutev za otroke iz Darfurja svečano predali svetovalki predsednika republike Magdaleni Tovornik; predstavnici Unicefa Slovenije Maji Sužnik pa so predali denar, ki so ga zbirali s projektom Punčka iz cunj. Otroke in vzgojiteljice Vrtca Kidričevo z enoto v Cir-kovcah je ob 8. prazniku te ustanove nameraval obiskati predsednik republike dr.Ja-nez Drnovšek, a je zaradi državniških dolžnosti svoj obisk moral odpovedati, namesto njega pa jih je s svojim obiskom počastila njegova svetovalka Magdalena Tovornik. Po ogledu vrteških objektov in čudovite predstave Kdo je naredil Vidku sraj-čico, ki so jo v krogu sredi parka predstavili otroci in vzgojiteljice vseh vrteških skupin, je Magdalena Tovornik ugotovila, da so na takšen vrtec pod vodstvom odlične ravnateljice lahko vsi skupaj samo ponosni. Še posebej zato, ker se otroci in vzgojiteljice zavedajo, da svet ni za vse enako pravičen, bogat in nasmejan, da je tudi krivičen, poln grozot, vojn ter solza in revščine. Vse to žal še mnogo kje čutijo tudi otroci, zato je pohvale vredna njihova odločitev, da po svojih močeh pomagajo svojim trpečim vrstnikom v Darfurju. Njihovo humano odločitev je v posebnem pismu, ki ga je Foto: M. Ozmec Med izročanjem zbranih daril in denarja (z leve) Maja Sužnik - Unicef Slovenija, svetovalka predsednika republike Magdalena Tovornik ter ravnateljica Vrtca Neža Šešo. Tovornikova pred vsemi prebrala, toplo pozdravil tudi predsednik republike dr. Janez Drnovšek ter se posebej zahvalil vsem, ki so sodelovali v realizaciji te humanitarne akcije za boljši svet. "Morda je res, da je za nekatere to le kapljica v morje, ampak brez kapljic ni morja," je poudari- la Tovornikova. Otrokom in vzgojiteljicam kidričevskega vrtca je ob uspešno speljani akciji čestitala predsednica skupnosti vrtcev Slovenije Štefanija Meršnik ter jim zaželela, da bi se uresničile njihove želje, da bi dobili nov vrtec tukaj, ob starem, v Parku mladosti. Za nadvse uspešno akcijo in zbran denar se je toplo zahvalila tudi Maja Sužnik z Unicefa Slovenije ter pojasnila, da trenutno potekajo humanitarne akcije v treh državah, kjer so razmere posebej kritične, v Bosni, Darfurju in Nigru. V imenu občine Kidričevo pa se je zahvali in čestit- kam ob prazniku pridružil še svetnik Anton Babšek. Direktorica Vrtca Neža Šešo je med drugim pojasnila, da svoje delo vseskozi nadgrajujejo z najsodobnejšimi pristopi in metodami, kar zagotavlja kakovost vzgojno-izobraževalnega procesa. Pri tem se trudijo, da bi vsem otrokom dali enake možnosti, hkrati pa pri vsakem posamezniku odkrivajo in razvijajo njegove potenciale. Ob tem pa je ponovno poudarila, da si otroci, vsi zaposleni in tudi številni krajani Kidričevega želijo nov vrtec ob sedanjem, v Parku mladosti, kjer so že 41 let. "Zdi se nam neupravičeno, do otrok in vseh nas, da se nas na silo prestavlja iz tega čudovitega okolja in se nas umešča ter utesnjuje v prizidek k OŠ Kidričevo. Ne vem, zakaj je potrebno na en prostor stisniti dva javna zavoda, ki niti delček dneva nimata enakih dejavnosti, saj je v starosti otrok prevelika razlika," je poudarila Neža Šešo. Sicer Vrtec Kidričevo že vrsto let sodeluje v krovnih projektih Zdrav vrtec, kjer skrbijo za vsestransko zdrav način življenja, v mednarodnem projektu "FIT-SLO" -svet gibanja in svet veselja, v projektu Zlati sonček, pa tudi na področju mednarodnega sodelovanja z vrtci iz tujine. Izpeljali so že tudi dva Eko projekta, kjer so otroke skozi igro učili ravnanja z odpadki, odzivajo pa se tudi na solidarnostne akcije. Leta 2004 so uspešno sodelovali v akciji 10.000 knjigic za 1000 otrok, lani so v okviru fundacije za pomoč otrokom uspešno sodelovali v akciji Star papir za novo veselje, pri čemer so sodelovali tudi krajani. Septembra lani pa so se vključili v projekt Unicef Punčka iz cunj, kjer z eno punčko pomagajo enemu otroku, ki živi v revščini in pomanjkanju, za cepljenje proti šestim najbolj nalezljivim boleznim, za katerimi najbolj umirajo otroci. V okviru podprojekta Prijatelj prijatelju pa so zbirali denarna sredstva za otroke Unicefa ter v ta namen izpeljali akcijo zbiranja starega papirja, v kateri so s pomočjo krajanov zbrali prek 2100 kg odpadnega papirja. M. Ozmec Središče ob Dravi • 22. dan upokojencev občine Ormož Veselo druženje mladih po srcu »Spoštovani fantje in dekleta,« je zbrane v prireditvenem šotoru na 22. dnevu upokojencev občine Ormož v Središču ob Dravi pozdravil Mirko Novak, predsednik Zveze društev upokojencev občine Ormož. Takšnemu pozdravu se ni mogel nihče upreti in nagradili so ga s toplim aplavzom, dobra volja pa je bila tudi takoj za kakšen odtenek še boljša. »Upokojencem njihov praznik veliko pomeni. To potrjuje podatek, da je to že 22. srečanje po vrsti, upokojenci nanj radi pridejo, se povese-lijo, zaplešejo, se pogovorijo v dobri družbi. Tokrat se nas je zbralo okrog 700,« je povedal Mirko Novak. V občini Ormož je sicer preko 3200 upokojencev, 2800 pa jih je združenih v osmih društvih upokojencev po vseh krajevnih skupnostih. Upokojenci se največ ukvarjajo s kulturnimi in športnimi aktivnostmi. Zato zvezi društev vsako pomlad pripravijo potrebno dokumentacijo in se pripravijo na razpis, ki ga objavi občina Ormož za kulturne in športne skupine, enako pa tudi na vsakoletno srečanje. Župan Vili Trofenik je, po zagotovilu sogovornikov, do upokojencev izredno pozoren. To se nenazadnje meri tudi z zglednim financiranjem vseh pet upokojenskih pevskih zborov in folklorne skupine ter ekip kegljačev in balinarjev. Župan je vsako leto tudi pokrovitelj -J L tl^' -p", 1 * ■ Med dobro razpoloženimi upokojenci so bili tudi (z leve v ospredju) Mirko Novak, predsednik Zveze društev upokojencev Ormož, Karel Erjavec, predsednik Desusa Slovenije, Milan Curin, podžupan občine Ormož in predsednik ormoške organizacije Desus. srečanja upokojencev. Letos se srečanja ni udeležil, saj je bil zadržan z mednarodnimi obveznostmi. Zbranim upokojencem je spregovoril predsednik De-susa Karel Erjavec, ki je povedal, da je Desus v vladi zato, da izboljša položaj upokojencev, ki so s svojim delom največ prispevali, da imamo danes tako uspešno državo, ki je članica EU in se pripravlja na prevzem evra. Desus bo po njegovih zagotovilih vztrajal na tem, da Slovenija ostane socialna država tudi v teh prelomnih trenutkih, ko se odloča, ali bo izrazito kapitalistično usmerjena ali pa bo ohranila v ustavi zapisano socialno noto. Glede sprememb v zakonodaji o žrtvah vojnega nasilja pa je jasno povedal, da se ne strinjajo, da bi status podeljevali ne glede na to, na kateri strani je bil posameznik. Desus je odločen ohranjati vrednote NOB in ne bo dovolil, da se zgodovina spreminja, če ne bodo našli skupnega jezika, pa je Erjavec omenil tudi možnost, da začne postopek za izstop iz koalicije. Tudi Milan Čurin, predsednik Desusa Ormož in podžupan, je vesel, da se tradicija srečanj upokojencev nadaljuje in v svojem pozdravu je naznanil, da se prihodnje leto vidimo na Kogu. Za nesebično delo v društvu upokojencev so ob tej priložnosti podelili tudi priznanja - prejeli so jih Marija Antolič, Litmerk, Matilda Gregurec, Podgorci, Terezija Rajšp, Velika Nedelja, Silva Ivanuša, Sv. Tomaž, Marija Kolarič, Jastrebci, Cecilija Lah, Miklavž, Ludvik Ivanu-ša, Ivanjkovci, in Elizabeta Munda, Središče ob Dravi. V kulturnem programu so nastopili Mešani pevski zbori društev upokojencev Velika Nedelja, Miklavž pri Ormožu in Središče ob Dravi, Godba na pihala iz Središča ob Dravi, Folklorna skupina Sv. Tomaža, Matic Horvat s harmoniko, za zabavo pa je skrbel ansambel Kompromis. Avstralija • Dežela "tam spodaj" (7.) Sydney - neuradna prestolnica Mesto Sydney je tudi poslovno središče Avstralije. Zaradi velikega števila stolpnic pa ima mesto več poslovnih in turističnih centrov, med katerimi najdemo tudi glavne sydneyjske muzeje. Eden najpomembnejših je nesporno Darling Harbour, ki je ob poslovnem središču tudi najbolj mondeno pristanišče. V njem je tudi Aquapark, kjer si lahko na spektakularen način ogledamo podvodni svet z vsemi najhujšimi morskimi plenilci. Omembe vreden je tudi Maritime Museum, v katerem pa si lahko ogledamo kopije križarke, s katero je leta 1770 James Cook obiskal zaliv Botany, ki je še danes predmestje Sydneyja. Razstavljenih je veliko število potniških in vojaških ladij ter podmornica. Prebivalci mesta se najraje osvežijo na dveh velikanskih plažah. Prva in svetovno znana je Bondi beach, ki je obenem tudi ogromen koncertni pros- tor na plaži ter Manly Beach, ki pa je malce bolj umirjena plaža v primerjavi s prvo. Ugodni pogoji za surferje pritegnejo tudi ogromno ljubiteljev tega športa na obale Sydneyja. Kakšno uro vožnje v notranjost pa ležijo Modre gore ali Blue Mountains, ki so ime dobile po modrih meglicah v jutranjem času. Velikansko področje je predvsem poraščeno z evkaliptusom in je zelo popularna turistična točka zaradi pohodništva in prekrasnih razgledov v naravi ter nacionalnega parka imenovanega Tri sestre. Tri skale simbolizirajo tri hčerke Aborigina, ki so se zaljubile v tri bele priseljence. Oče jih je hotel zavarovati in jih je raje spremenil s tri skale, kot bi jih prepustil belcem, ki so se začeli poseljevati na njihovem ozemlju. Sydney je v svetu prepoznaven tudi po veličastnem vstopu v novo leto. Harbour Bridge je most, kjer je vsako Darling Harbour je elitna marina ter raj za nakupovanje. Foto: Matija Brodnjak Djerba - otok pozabe Zaradi svoje lege na jugu Tunizije, kjer se med seboj prepletata vpliva sredozemskega morja ter bližnje, največje puščave na svetu - Sahare, ima Djerba prav posebno podnebje, zaradi katerega velja za najbolj eksotični otok v Sredozemlju. Samo dve uri in pol dolg polet nas iz Ljubljane popelje v popolnoma drugačen svet - svet palm, neskončnih peščenih plaž, turkiznega in kristalno čistega morja. V svet, v katerem se že sluti bližina puščavskih sipin ^ Otok pozabe Legenda pravi, da se je na otoku ob povratku v Trojo ustavil tudi Odisej. Prebivalci takrat še neznanega, čudovitega otoka so posedovali skrivnostni lotusov napitek, ki je njemu in njegovim sopotnikom prinesel popolno blaženost, tako da so pozabili, da se morajo vrniti domov k svojim družinam in prijateljem. Tudi danes bi lahko, čeprav na otoku ne najdemo več lotusovega napitka, Djerbo poimenovali za »otok pozabe«. Iz leta v leto na otok namreč prihaja vedno več gostov, ki v tem paradižu pozabijo na svoje vsakodnevne skrbi. In vedno več je tistih, ki se ponovno vračajo ^ Na hrbtu kamele Otok s svojo raznolikostjo, naravnimi lepotami ter zanimivo zgodovino ponuja za vsakogar nekaj. Obala, razen rajskih, kilometre dolgih peščenih plaž, nudi številne možnosti za vodne špo-I rte, lahko pa si privoščite tudi jahanje O na konju ali kameli. Prav tako je za- nimiva notranjost otoka, kjer najdemo številne plantaže palm, nasade oljk, granatnih jabolk, figovcev, hibiskusov in oleandrov. Po številnih lokalnih cestah je notranjost otoka najbolje raziskati s kolesom ali motornim kolesom - oboje je na izposojo v turističnih centrih. Razen čudovite in za naše oči eksotične pokrajine pa je obisk notranjosti posebno doživetje predvsem zaradi prijaznih domačinov ter številnih manjših vasic, kjer življenje še vedno poteka po ustaljenih tirnicah. Djerba je idealno izhodišče za raziskovanje južne Tunizije. Že od rimskih časov otok s kopnim povezuje nasip, po katerem še danes poteka promet. Na celini je obiska vredna mesečeva pokrajina s posebnimi, v zemljo vkopanimi prebivališči, ki prebivalce ščitijo pred vročino. Tukaj se nahajajo tudi prizorišča, na katerih so snemali legendarno Vojno zvezd. leto eden izmed največjih ognjemetov na svetu. Ta velik dogodek si pridejo ogledat ljudje iz vsega sveta. Zelo pomembno je, ko načrtuješ, da pravočasno rezerviraš kraj prenočitve v Sydneyju v novoletnem času, kajti skoraj nemogoče je dobiti posteljo v tem obdobju. Vsem, ki imate željo obiskati Sydney ob novem letu, priporočam, da si začnete urejati rezervacije za hotel ali hostel vsaj pol leta prej in tudi to je lahko že prepozno. V mestu je na silvestrovo čutiti, da se pripravlja nekaj velikega. Sami smo se umestili na kraj, kjer je krasen pogled na opero in na most, že ob enajsti uri dopoldne. Po mestu so koncerti, milijoni ljudi pričakujejo slovo od starega leta. Ves dogodek je izjemno organiziran s strani varnostnih služb, policije ter ogromnega števila prostovoljcev. Nič ni prepuščeno naključju. Ko pa je ura deset, pa se že vsi segrevajo ob prvem ognjemetu, ki ni v tako velikem sijaju kot drugi ob polnoči. Prvega imajo namenjenega otrokom in družinam, da otroci ne čakajo pozno v noč na velikanski ognjemet. V pristaniškem delu je na stotine ladij, čolnov, ki s svetlobnimi znaki in okraski pričarajo enkratno vzdušje. Ljudje, ki so cel dan preždeli na soncu, pojejo pesmi. Slišati je špansko, angleško, nemško, italijansko, zato tudi naša mala slovenska skupina ni mogla iz svoje kože, da ne bi zapela ene naše domače. Nato pa tišina in 25 minut ognjemetov po celotnem pristanišču, kot da smo sredi največje bitke. To je pa trenutek, zaradi katerega ni bilo nikomur žal celodnevnega čakanja na ta vrhunski dogodek. Novoletno slavje se je nato prestavilo v določene dela mesta, kjer je bilo poskrbljeno za velik žur. Vroče pa je bilo tudi na Kings Crossu, ki je nekakšen zabaviščni del z vsem, kar ti lahko vele- .....* Foto: Matija Brodnjak Najstarejši predel Sydneyja, imenovan The Rocks, s sedanjim poslovnim centrom v ozadju mesto postreže. Čas resnično ni bil naš zaveznik in potreben je bil premik z avtomobilom ob vzhodni obali Avstralije proti severu, kjer je najvzhodnejša točka celin- skega dela pri kraju Byron Bay ter do turističnega središča Surfers Paradise na Gold Coastu. Nadaljevanje prihodnjič Matija Brodnjak Bondi Beach dan po praznovanju najdaljše noči v letu Foto: Matija Brodnjak Gerečja vas • Kosili tako kot nekoč Med kosci tudi župan Društvo žena in deklet Gerečja vas je letos že četrtič zapored v svojem kraju na znanem Nemčovem travniku pripravilo košnjo trave na star kmečki način. Prvič jih je zmotilo slabo vreme, minulo soboto, in to zgodaj zjutraj, pa so se kosci iz hajdinske občine vendarle uspeli zbrati skupaj in delo so opravili tako, kot so si želeli. Sahara Prav tako pa z Djerbe ni daleč do obrobja največje puščave na svetu - Sahare. V samo enem ali dveh dneh lahko obiščemo oaze na obrobju saharskih sipin, se s kamelami ali džipi podamo v puščavo in tako za kratek čas postanemo eno z njo. Ustavimo se še ob največjem slanem jezeru, Chott El Djerid, ki zaradi iger s svetlobo in številnih fatamorgan kaže vedno nekoliko drugačno podobo. V kolikor želite počitnice preživeti ugodno, pa vendarle nekoliko drugače, vas vabimo v poslovalnice agencije SONČEK na Ptuju, v Mariboru, Celju, Ljubljani, Novem mestu, Velenju in Murski Soboti, lahko pa nas pokličete tudi na brezplačno telefonsko številko 080 19 69. Z veseljem vam bomo pomagali izbrati počitnice po vaših željah. Aktualno ponudbo si lahko 24 ur na dan ogledate tudi na naši spletni strani www.sonchek.si. Z dobro nabrušenimi kosami in po kmečko napravljeno se je na travniku ob 5. uri zjutraj zbralo 22 koscev in med njimi tudi letos ni manjkal hajdin-ski župan Radoslav Simonič. Košnja je trajala le dobro uro in pol, vmes pa so kosce dobro postregle še gerečanske gospodinje in okoliški gospodarji. Tako kot nekoč pa se je med delom slišala tudi domača pesem in kosci so skupaj z gerečanskimi pevci ubrano zapeli. A še najbolj zanimivo je bilo potem, ko so sedli za skupno mizo in so jim gospodinje postregle z obilno domačo hrano, pevci pa so za rojstni dan zapeli še gospodarju Marj'anu Rozmanu. Sicer pa je predsednica Društva žena in deklet Gerečja vas Anica Drevenšek ob tej priložnosti dejala, da v vasi ohranjajo še nekatere druge običaje in navade, posebej veseli pa so, da jim poleg košnje uspeva tudi bučijada, ki je postala že nekakšen zaščitni znak društva in vasi. Drevenškova je še obljubila, da bodo košnjo na star način nadaljevali tudi v prihodnje in morda k dogodku pritegnili še več koscev iz vasi občine Hajdina. TM Dobro izurjenim koscem tudi velika trava ni predstavljala prav nobenih težav. Foto: TM Kuharski nasveti Rabarbara Rabarbara je velika zelena trajnica, ki jo gojimo zaradi užitnih rožnatih stebel. Ko jo enkrat posadimo na vrt, je imamo dovolj tudi za sosede, najbrž tudi zaradi tega, ker prenese nižje temperature. Nekoč je bila rabarbara plevel, ki je divje uspeval. Prepoznamo jo po velikih listih, ki imajo mesnato dolge rožnate peclje. Peclji imajo prijeten kiselkasti okus, ker vsebujejo precej jabolčne in citronske kisline, ki v jedeh delujeta osvežujoče in zaradi tega okusa jo danes vse pogosteje uporabljamo pri mesnih jedeh, hkrati pa kislina meso mehča. Z botaničnega stališča je rabarbara zelenjava, vendar jo v kuhinji skoraj vedno uporabljamo kot sadje, oziroma pri pripravi sladkih jedi, kot so pite, torte, nadev za piškote in zavitke, okusen je tudi rabarbarin kompot, marmelada in džem. Rabarbara lepo uspeva tudi brez posebne nege. Dežniku podobni veliki listi vsebujejo snovi, ki dražijo tkiva, zato jih v kulinariki ne uporabljamo. Prosto rastoča ra-barbara ima debelejše mesnate rdečkasto rožnate peclje, ki jih pred uporabo olupimo. Rabar-bara iz rastlinjakov pa se ponaša s tankimi, skoraj prozornimi roza peclji, ki so po strukturi bolj krhki in zahtevajo krajši čas toplotne obdelave. Rabarbara je prekisla, da bi jo uživali surovo, zato od toplotnih postopkov izbiramo dušenje ali pečenje in pri tem uporabljamo večjo količino sladkorja, ki ga lahko nadomestimo z marme- Lahki sink z začimbami Lahko, zdravo in okusno! Mokri smrček Odgovor: Precej pogosto prihajajo lastniki psic k veterinarjem z željo, da bi jim pomagali preprečiti nadaljevanje brejosti pri njihovi psici. Kaj je torej mogoče storiti, če ugotovimo, da je prišlo do ladami. Po okusu se rabarbara še posebej ujema z malinovo in jagodno marmelado, zato pri teh dveh marmeladah tudi dopolnjujemo okus z dodatkom rabarbare. Med dušenjem in pečenjem rabarbara izloča veliko vode, zato jo pogosto kombiniramo s tistimi vrstami testa, ki so bolj čvrste in jih s sokom zmehčamo. Tako je veliko slaščic iz rabarbare pripravljenih iz navadnega krhkega testa. Rabarbarine peclje pred uporabo najprej tanko olupimo, nato jih narežemo na manjše koščke, odvisno od tega, za kaj jih uporabimo, skoraj vedno jih naprej v vodi na kratko prekuhamo. Za boljši okus lahko vodi dodamo krhelj limone, cimet, cele klinčke in vodo po okusu sladkamo. V kolikor jo v tako pripravljeni vodni mešanici kuhamo do mehkega, jo lahko ponudimo kot kompot. V nasprotnem primeru jo takoj, ko zavre, odstavimo, odcedimo in ohladimo. V jedeh, kjer želimo, da ostanejo manjši koščki rabar-bare skupaj z nitkami, jo tako prekuhano pripravimo tako kot Prekinitev brejosti Vprašanje bralke Zinke iz okolice Ptuja: Imamo psičko, ki ni sterilizirana. Pred kakim tednom se je začela goniti. Kljub temu, da smo psičko čuvali, se je sparila s sosedovim psom. Ker ne želimo, da bi kotila, me zanima, ali se da prekiniti brejost. Hvala za odgovor. neželene oploditve? Neposredno po domnevni oploditvi lahko brejost prekinemo z aplikacijo spolnih hormonov, vendar se za tak ukrep neradi odločamo, saj ima to številne škodljive učinke za samo psi- zahteva recept, v kolikor pa v jedeh želimo nitke odstraniti, jo skozi sito pretlačimo. Pretlačeno rabarbaro lahko uporabimo kot sadno kašo, lahko ji dodamo še drugo pre-pasirano sadje, kot so breskve ali sladke pomaranče in tako pripravljeno sadno mešanico ponudimo kot sadni pire, zraven navadnega biskvita ali z njo premažemo biskvitno rulado. Pretlačena rabarbara pa je primerna tudi za kremaste sladice in pene. Tako si lahko pripravimo rabarbarino strnjenko skupaj z navadnim jogurtom, skuto ali smetano, okusna pa je tudi rabarbarina zmrzlina in sladoled, z rabarbaro danes pogosto polnimo palačinke in tako najmlajše hitro navadimo na nekaterim še neznane okuse. V svetu so znane številne jedi iz rabarbare, posebej priljubljena je dušena rabarbara s pomarančo in ingverjem, ob koncu maja pripravljamo pito z rabarbaro in jagodami, pogosto pripravljamo tudi kolač z rabar-baro in breskvami, poznamo pa tudi nekaj slanih jedi. K ribam lahko ponudimo slano omako iz rabarbare, na Danskem pa jo pogosto ponudijo kot prilogo zraven svinjine. Rabarbarino pito pripravimo tako, da si najprej pripravimo testo. Testo pripravimo iz 30 dekagramov ostre moke in 30 dekagramov gladke moke, moki dodamo malo soli in polovico pecilnega praška. Dodamo še 35 dekagramov margarine, eno jajce, 20 dekagramov sladkorja v prahu, malo limoninega soka, vanilin sladkor in pol decilitra belega vina. Iz vseh sestavin zgnetemo gesto in ga damo pol co (gnojno vnetje maternice Velikokrat se namreč zgodi, da lastnik psice iz strahu in kar nekako panično misli, da je psica oplojena, čeprav jo je pes le obiskal. Če torej lastnik ni videl akta parjenja in če je bil pes pri psici le kratek čas, je možnost za oploditev zelo majhna - vsaka aplikacija spolnih hormonov v dobri veri, da preprečimo oploditev, pa je zelo škodljiva za žival. Opozoriti je potrebno tudi na dejstvo, da se po aplikaciji spolnih hormonov gonjenje psice podaljša za 7 do 10 dni. Takšna psička torej tudi privlači samce in se pusti celo oploditi. Vse kasnejše metode za preprečitev brejosti so v bistvu že umetno izzvan abortus, ki pa je iz etičnega vidika vprašljiv, prav tako pa nevaren tudi za zdravje same psičke. Če mislite, da se je vaša psička sparila, vendar brejosti ne želite, še isti dan pokličite svojega veterinarja. Zakaj takšna nuja? Za preprečitev neželene brejosti se uporabljajo različne sheme glede uporabe hormonov in nekatere od teh so manj nevarne za zdravje vaše psičke, seveda če se prične terapijo znotraj 24 ur po sparitvi. Za več informacij se obračajte ure počivat na hladno. Polovico testa razvaljamo v velikosti pekača. Pekač dobro namažemo z margarino in potresemo z ostro moko, damo v pekač testo in ob robu pekača naredimo testni rob. Testo s pomočjo vilice večkrat prepikamo. Tako pripravljenega v pečici pri 180 °C do polovice spečemo. Posebej pripravimo nadev iz rabarbare. En kilogram rabarba-re olupimo, narežemo na 2 cm dolge koščke in jih v sladki vreli vodi eno minuto kuhamo. Nato rabarbaro odcedimo, jo sipamo v večjo kozico, dodamo sladkor po okusu in dušimo tako dolgo, da se sladkor stopi, rabarbara spusti vodo in da voda izpari in nastane marmeladi podobna gosta zmes. Za boljši okus lahko dodamo še mleti cimet, vanilin sladkor in nekaj kapljic ruma, del rabarbare lahko zamenjamo z jagodami, suhimi slivami, malinami in marelicami. Do polovice spečeno testo premažemo s tanko plastjo jagodne marmelade, po marmeladi potresemo piškotne drobtine in na drobtine sipamo dušen rabarbarin nadev, po nadevu potresemo po želji še mlete orehe, mlete lešnike ali malo naribane čokolade. Čez nadev iz druge polovice testa oblikujemo mrežico, ki jo po vrhu premažemo z mešanico jajc in kisle smetane in v pečici pri 180 °C pečemo tako dolgo, da postane zlato rjava. Skupni čas pečenja je okrog 30 do 40 minut. Pečeno rabarbarino pito rahlo ohladimo in preden ponudimo, potresemo s sladkorjem v prahu. Nada Pignar, profesorica kuharstva Vam vaš mucek, psiček, hrček, ribice ... bolehajo, nagajajo? Rubrika MOKRI SMRČEK vam bo z veterinarjem Vojkom Milenko-vičem, dr. vet. med., pomagala odgnati skrbi. Vprašanja nam pošljite na naslov: RADIO-TEDNIK Ptuj, Raičeva 6, 2250 Ptuj ali po elektronski pošti: nabiralnik@radio-ted-nik.si. na vašega veterinarja. Za vse lastnike psičk, ki ne želijo, da bi le-te imele mladičke, je smiselno, da razmislijo o sterilizaciji živali, saj je le to edini učinkovit ukrep za preprečitev neželenih oploditev. Vojko Milenkovič, dr. vet. med. w ZASEBNA AMBULANTA ZA MALE ŽIVALI my 9 02/ 771 00 82 V vrtu Pomlad v vrtu se nagiba v poletje Po najkrajši noči v letu se bo pomlad nagnila v poletje. Z obetajočim sončnim in toplejšim poletnim vremenom in skrbnejšo nego bosta narava in vrtnar vrtnemu rastju kmalu uspela nadomestiti zamujeno v njegovi rasti in zdravem razvoju. V SADNEM VRTU zore vremenu primerno vrtne jagode. Deževno vreme povzroča na zorečih plodovih sadno gnilobo, ki je najpogostejša v gostih nasadih, kjer se rastline po dežju in jutranjih rosah počasneje posuše. Ob obiranju plodov bodimo posebej pozorni na nagnite, pobirajmo jih in sproti odstranjujmo iz jagodnjaka, da omejimo ponovne okužbe. Zorijo češnje. Ne vzpenjajmo se za plodovi na koncih nedosegljivih vej in vrhov. Ker so veje starejših češnjevih dreves izredno krhke in lomljive, se dogajajo pri padcih z dreves težke telesne poškodbe. Ko so češnje zrele, je primeren čas, da drevesa pomladimo. Nedosegljive ogrodne veje in visoke vrhove skrajšamo in znižamo do dosega, plodove z odrezanih vej pa varno oberemo na tleh. Veje odžagamo primerno vzgojni obliki, rane zgladimo in premažemo z zaščitnim premazom pred trohnobo. Tako pomlajena drevesa se že po dveh ali treh letih povsem obnovijo z mladimi rodnimi vejami. Vinska trta naj bo še pred cvetenjem opleta. Odstraniti je potrebno nerodne poganjke iz starega lesa, razen če smo jih namenili kot nadomestni les za nadaljnjo vzgojo, zalistnike in poganjke brez kabrnikov, da trta postane prostornejša in zračnejša ter da cvetoči kabrniki in kasneje grozdiči niso zasenčeni. V OKRASNEM VRTU je slabo vreme do sedaj oviralo zorenje čebulic zgodaj spomladi cvetočih okrasnih čebulnic narcis, tulipanov, žafranov in podobnih. Sredi meseca junija je čas, da se odločimo, kaj bomo s čebulicami? Lahko jih pustimo v zemlji za naslednje leto, ali pa jih izkoplje-mo. Če so med trajnicami ali trato, jih pustimo kar v zemlji in jih po štirih do petih letih izkopljemo ter razsadimo. Če pa smo jih posadili na grede in želimo tam posaditi enoletnice ali trajnice, čebulice sedaj izkopljemo. Dobro jih posušimo ter shranimo v klet na suho in hladno mesto, kjer bodo ostale do oktobra. Večina živih mej najbujneje raste maja in junija, zato je treba oblikovane žive meje obrezati do konca junija. V poletnih mesecih bodo zrasli samo še kratki poganjki in tako se bo oblika žive meje ohranila do naslednjega leta. Proti vrhu živo mejo ožimo, da se njen prizemni del vsled zasenčenosti ne goli. Pri rododendronih in azalejah odlomimo nastavek semena, da pospešujemo cvetenje v drugem letu. To lahko opravimo s kazalcem in palcem, pri tem pa pazimo, da ne poškodujemo brstov pri osnovi cveta. V ZELENJAVNEM VRTU v hladnem, deževnem in nestalnem vremenu v rasti in razvoju zaostajajo tudi nekatere vrste vrtnin, kar je še posebej opazno pri nekaterih vrstah plodovk, ki izvirajo iz toplejših krajev. Sadike jajčevcev, kot izrazite rastline sonca in toplote, prenešene iz rastlinjaka in posajene v hladno zemljo, so v rasti zaostale in so tudi manj odporne na rastlinske bolezni. Tla pod jajčevci naj bodo nenehno obdelana, brez plevela in z zdrobljeno zaskorjeno povrhnjico. Na dež in hladno vreme so tako občutljivi, da jih je priporočljivo ob slabem vremenu pokriti s steklom ali folijo. Ko dorastejo v višino 40 cm, jim odstranimo spodnje liste, postavimo oporo in pričnemo zalivati z gnojilno brozgo, mešanico NPK za vrtnine plo-dovke. Ob cvetenju je vršičkanje glavnega stebla in stranskih poganjkov nujno za boljšo tvorbo plodov. Hrošče, jajčeca in ličinke koloradskega hrošča pobiramo in uničujemo ročno, pred plesnijo pa jih moramo škropiti. Miran Glušič, ing. agr. MAâ^àmi IL jump - 22 ]mi]a 16-petek 17-sobota 18-nedelja 19-ponedeljek 20-torek 21-sreda è 22-četrtek Točka »minus« Menim, da se mora čisto vsako podjetje in vsak človek soočiti s točko »minus«, saj šele takrat spozna samega sebe. Takrat se vidi, kdo je močan. Točka »minus« je izjemna priložnost, mimo katere ne moremo. Sedaj, ko veste, da se vam bo zgodila (če se vam še ni), boste pripravljeni nanjo. Lažje se boste odzvali in boljše se boste lahko odločili zase in za svoje življenje. Poglejmo si sedaj srž glavnega trikotnika. Prihodki Osnovni element glavnega trikotnika so prihodki. S pomočjo prihodkov, ki jih dobivate iz levega trikotnika, lažje pričnete z delovanjem v glavnem trikotniku. Vedite, da je od dela iz levega trikotnika potrebno nameniti vsaj 1/6 in več za to, da lažje pričnete delo v glavnem trikotniku. Večina ljudi se odpravi na pot brez prihodka, zato je za večino to tudi usodna napaka. Menim, da 1/6, ki jo vsak mesec namenjate dejavnosti v glavnem trikotniku, ni veliko. Če imate možnost, vlagajte več. Ni nujno, ampak pametno je imeti rezervo. Problem je ravno v tem, ker večina ne upošteva tega načela. Tako jim potem ne ostane praktično nič za račune, niti za osnovno preživetje. Morate vedeti, da v glavnem trikotniku gradimo svoj poslovni sistem, v katerega je sprva potrebno vlagati denar in svoje delo. To pa ni majhen zalogaj, če nimaš nič denarja. Predvidevati je potrebno, da bo kar nekaj časa trajalo, preden bomo lahko šteli dobičke. Res je, da govorimo, da je glavni trikotnik eden najhitrejših v novi dobi, ampak, če ste čisto brez denarja samo 6 mesecev, lahko propadete. To pa se vam ne splača. Potrebno se je organizirati in vsak mesec nameniti nekaj denarja v glavni trikotnik. Ta denar bomo namenili vsem stroškom, ki nastajajo v glavnem trikotniku. Tem stroškom bomo v nadaljevanju rekli kar investicije, saj nam bodo z meseci dela prinesli ogromno pasivnih prihodkov. Skratka, na pot se ne podajajte brez osnove. S seboj vzemite dovolj denarja, da boste uspeli. Pred kratkim sem prebiral knjigo, v kateri je pisalo, da je avtor na hitro obogatel kar nekajkrat, in to brez kakršnekoli reklame, ogromnega vložka ... Ko je odpiral svoj prvi lokal, je brez reklame svojo investicijo pokril že prvi večer. Uspehi so se mu nizali dan za dnem in na koncu je propadel. Skratka, v knjigi se hvali, kako je v mnogih poslih uspel čez noč brez denarja. Pa veliko pametnih odločitev v prihodnje. Mitja Petrič Astrolog svetuje Adamov potomec Članke o ženskah smo pripeljali do konca in opisali smo vseh dvanajst znamenj od Ovna do Rib. Seveda pa so sedaj na vrsti moški. Odločil sem se, da napišem nekaj o principu moškega in ženskega. Knjigarne se skoraj podirajo od knjig na to temo, seveda pa obstajajo tudi stereotipi. Če začnemo pri moškem, potomcu Adama, in Evi, njegovi družici, se seveda spomnimo na raj, na kačo in na drevo spoznanja, jablano. Jabolko je sad spoznanja dobrega in slabega. Zgodovina moškega skozi različna obdobja upodablja skozi princip lovca, to pomeni, da je od nekdaj moral biti pri miru, da je lahko v miru naštudiral, kako se bo plen ujel, da bo družina sita in žena zadovoljna. Ženska pa je princip gospodinje, vdane kuharice in strežnice. Obstajajo tudi teze o tem, da moški svojih čustev ne kažejo, da moški ne jočejo in da svoje želje lahko potlačijo. V tem pa se skriva tudi močna zanka in past, saj je moški grob na pogled in je mehak v duši in ženska obratno. Na vzhodu se veliko moških ukvarja z duhovnostjo in so razni mojstri in učitelji. Pri nas na zahodu pa je obratno, princip duhovnosti še danes velja, da je to za ženske, pri tem pa je mišljeno na zavedanje nove_ dobe, ki se razširja iz leta v leto. Čas bi že bil, da se ozavesti dejstvo, da ženska potrebuje moškega in seveda obratno bi bilo na tem svetu mnogo lepšega in prijetnejšega. Nesporno je, da so urniki vedno bolj natrpani, več je zaposlenosti in skupni trenutki so prava redkost. Če pa se družina že zbere k skupni mizi, so tu razni očitki, pogovori, ki sodijo za kasnejši termin in včasih se je dobro pogovoriti tudi o notranjih občutkih, o tistem, kar človek občuti in se tako izpove. Pomemben dejavnik med moškim in žensko pa je tudi vzgoja otrok, kajti starša morata biti sklepčna in ne smeta pokazati razdvojenosti. In v primeru da se ta pojavi, jo rešita, ko sta sama. Hči Lune in sin Sonca V vsaki ženski se skriva nevidna moč in intuitivno znanje. Ženska to preprosto prinese s seboj v življenje in moški se tega uči. Ravno intuitivno zavedanje pa ji daje signale in vliva neko zaupanje, da je vredno živeti. Moškega lahko prepriča v marsikaj, seveda bo tu takoj kdo pomislil, da gre za naivnost, vendarle daleč od tega, gre predvsem za nek božji dar, ki ga lahko s pridom uporablja. Vsaka ženska ima v sebi divjo naravo, tisti pravi instinkt, kako se poveže s seboj in to nosi tudi moški, čeprav pa se on uči obratno, da se nauči poslušati sebe in preiti na intuitivno raven. Mlada ženska je vedno lahko simbolizirana s planetom Venere, ki prinaša lepoto, mladost in sladkost življenja. Mladi moški je simboliziran z Marsom, likom strasti, osvajanja in zmage. To tudi nakazuje, da je vsaka mlada ženska rada lepa in želi ugajati, prav vsak moški pa želi osvajati in zmagovati. Kasneje v življenju moški prevzame princip Sonca, zrelosti, časti in ugleda in ženska energijo Lune, materinstva, nežnosti in intuitivnosti. Šele ko nastopita skupaj, se lahko združita v eno in delujeta kot eno, čeprav sta individualna. Biti ženska, biti moški Dandanes, ko je tu enaindvajseto stoletje, se tudi ženske uveljavljajo v poslovnem svetu in so se meje zabrisale, toda verjetno bo prišel čas, ko se bodo tudi ponovno izostrile. Ženske so v svojem bistvu mnogo bolj zgovorne in svoje občutke zelo rade povedo, moški pa se tega učijo. Astrologija je ljudem lahko v pomoč, saj astrolog skozi astrološko karto odkriva dileme moškega in ženske, kajti so bistvene razlike in šele odkritje le-teh prikaže globoko bistvo in močno sporočilo združitve. Biti ženska, biti moški je danes izziv, ki posega v globoko sporočilo dane naloge in vsak mora opraviti tisto, za kar je poslan. Iz dneva v dan je moč ugotoviti, da so urniki prepolni in preveč naporni, toda vredno je živeti, se truditi in ustvarjati. Skupna povezanost in družbenost je ogledalo popolnosti. Na Duševno zdravje Invalidnost in ljubosumje Anja že dolgo časa živi s fantom, ki je utrpel hude posledice po prometni nesreči, ki jo je sam zakrivil. Ostal je na invalidskem vozičku. Vse bi bilo prav, če ne bi postal bolestno ljubosumen, želi vedeti za vsak njen korak. Kako naj ga prepriča, da ne hodi po stranpoteh, da mu ostaja zvesta. Če bo tako nadaljeval, se lahko kaj hitro zgodi, da bo njuna dolgoletna zveza šla po zlu. Vsekakor se je življenje tako za Anjo kot njenega fanta zaradi posledic njegove prometne nesreče popolnoma spremenilo. To, da je fant na vozičku, je zanj huda obremenitev, saj se vseeno ne more več svobodno gibati in je že zaradi tega do neke mere odvisen od Anje, s katero živi. Iz vprašanja sklepam, da je postal tudi spolno nemočen in doživljanje tega je verjetno največji generator njegove vse večje ljubosumnosti. Četudi se to da nekako razumeti, pa vseeno Anja ostaja prikrajšana za marsikaj v svojem življenju in se tudi sama počuti vedno bolj ogrožena zaradi njegovih izbruhov. Anja ga ne bo z ničemer prepričala, zato svetujem, da, preden njuna zveza propade, naj poskuša fanta prepričati, da bi šel z njo skupaj k psihiatru, ki se bo z obema pogovoril, fanta tudi pregledal in glede na svoje ugotovitve skušal pomagati, svetovati takšno ali drugačno rešitev. Menim, da je takšni poskus ohranitve njune zveze vsaj zaenkrat nekaj, kar je lahko obema v korist. Četudi to ne bo uspelo ali dalo zadovoljivih rezultatov, potem mora Anja sprejeti odločitev, ki je koristna za njo in njeno nadaljnjo življenje. mag. Bojan Šinko, spec. klin. psih. odru življenja pa se odvija vse, tako slabo kot dobro, tako ljubezen kot sovraštvo, bistveno pa je komunikacija, da se pogovorimo, da si zaupamo in da verjamemo vase. Dvanajst prihodnjih številk vašega časopisa bo odkrivalo princip moškega in kako ga razumeti. Naj omenim, da je to le vrh ledene gore, za bolj poglobljene analize pa so možne pisne interpretacije. Želim vam mnogo užitkov in ustvarjalnosti! Tadej Šink, horarni astrolog ^^^ačunalniški kotiček Teleing, prvi ponudnik kabelske telefonije! V podjetju TELEING, d. o. o., želimo našim naročnikom ponuditi vse najsodobnejše telekomunikacijske storitve na enem priključku. Tako smo kot prvi kabelski operater v Sloveniji uspešno uvedli novo storitev kabelske telefonije v omrežja kabelske televizije. Uporabnikom na kabelskem priključku nudimo kar tri najsodobnejše telekomunikacijske storitve (kabelski triple play): • spremljanje najzanimivejših radijskih in TV-programov, • možnost izbire med kar štirimi Ka.In. paketi neomejenega širokopasovnega dostopa do interneta, • najugodnejše telefoniranje preko kabelskega priključka. Teleing telefonija preko kabelskega omrežja oz. Kabelska telefonija je storitev, ki omogoča telefoniranje preko kabelskega omrežja in deluje povsem enako kot dosedanja tradicionalna telefonska storitev. Klici se enostavno začnejo z dvigom telefonske slušalke. Ko zaslišite signal centrale, zavrtite katerokoli telefonsko številko doma ali v tujini. Telefoniranje preko kabelskega omrežja je bistveno ceneje, tako da lahko telefonirate dalj časa ali večkrat za enako ceno. Telefonska številka lahko ostane enaka, saj imajo naročniki možnost, da obdržijo obstoječo telefonsko številko, za brezplačen prenos pa bomo poskrbeli v podjetju TELEING. Storitev Teleing telefonija je brez priključnine. Tudi po priklopu na kabelski telefon lahko naročnik uporablja obstoječi telefonski aparat ali dobi v brezplačno uporabo IP telefon, ki se preko posebnega komunikacijskega vmesnika in kabelskega modema priključi na kabelsko omrežje. Kabelski modem in komunikacijski vmesnik služita kot glavna vez za klicanje tako v nacionalno kakor tudi v mednarodna omrežja po cenah nižjih tudi do 60 %. Medtem ko so klici znotraj omrežja TELEING ter T2 popolnoma BREZPLAČNI. Seveda ne gre ob cenejših telefonskih klicih pozabiti omeniti tudi občutno nižjo mesečno naročnino. Leta je v primerjavi z dosedanjimi stroški nacionalnega telefonskega operaterja nižja za 50 %. Uporabniku kabelskega telefona tako ni več potrebno upo- rabljati telefonskega omrežja oz. se obstoječi telefonski priključek lahko odjavi. Kabelska telefonija pomeni ob enostavni uporabi, občutno nižjih stroških klicanja ter nižji mesečni naročnini in kvalitetnemu prenosu govora za naročnika trenutno eno izmed najugodnejših alternativ ob izbiri ponudnika za telefon. Še več! Namreč dosedanji telefonski paketi, razen izjeme ISDN paketov, za katere velja višja mesečna naročnina, nimajo funkcije prikaza identitete klicatelja (CLIP). Storitev Kabelska telefonija pa že v osnovi podpira funkcijo CLIP, tako da je naročnik, če mu telefonski aparat omogoča prikaz številk, venomer seznanjen z identiteto dohodnega klica. Če v kratkem povzamemo vse prednosti Kabelske telefonije, so le-te sledeče: • brez priključnine in časovne vezave, • brezplačna uporaba potrebne komunikacijske opreme, • brezplačen prenos obstoječe telefonske številke, • nižja mesečna naročnina, • klici znotraj omrežja TELEING in T2 brezplačni, • 3 SIT v omrežje Telekom in v najbolj klicane tuje države že od 10 SIT, • omogočen prikaz številke klicatelja (CLIP). V podjetju TELEING se kot vodilni ponudnik storitev v omrežjih kabelske televizije na področju Podravja in Prlekije trudimo kakovostno posodobiti omrežja na našem področju. Vpeljati želimo dvosmerno komunikacijo, ki je osnova za možnost dostopa do sodobnih storitev kabelskega interneta, kabelskega telefona. Našim naročnikom in lastnikom omrežij želimo zagotoviti možnost dostopa do najsodobnejših elektronskih komunikacij in sprejemanje pestre programske ponudbe radijskih in TV-signalov, ki se nenehno širi. Za nudenje vseh sodobnih telekomunikacijskih storitev v omrežjih kabelske televizije je potrebno v obnovo vlagati veliko sredstev, zato se le-ta izvaja postopoma. Naš cilj je še nadaljnje povečevanje števila uporabnikov, ki bodo imeli dostop do naših storitev. Zavedamo se pomembnosti kabelskega omrežja, ki v gospodinjstva že dolgo več ne prinaša zgolj kvalitetnega tona ter slike, ampak z razvojem tehnologije omogoča ponudbo dodatnih sodobnih telekomunikacijskih storitev. In prav te sodobne kabelske storitve omogočajo zbliževanje ljudi, lažje in cenejše komuniciranje ter nenazadnje tudi zadovoljstvo naših naročnikov samih. www.telei Televîilja Internet Telefon Info Glasbene novice Medijsko so glasbeniki izpostavljeni na vsakem koraku in čar slave nekateri prenašajo bolje, drugi slabše, a nekateri glasbeniki znajo vsak, tudi slab dogodek izkoristiti za svojo dobro reklamo. Rumeni tisk naravnost obožuje PARIS HILTON, saj dedinja hotelske verige Hilton vsak dan poskrbi za kakšen škandal, ki jo vrže na prve strani časopisov in televizijskih prispevkov. Tehnika omogoča dandanes prave čudeže, vendar me je postavna blondinka sila pozitivno presenetila s studijsko obdelanim glasom v pesmi STARS ARE BLIND (***) in ta bazira na pravi poletni mešanici svežega popa in reggea. Ameriška izvajalka CHRISTINA AGUILERA si drzne vedno več in viden je predvsem njen ženstveni napredek. Njen prvi hit Genie In A Bottle jo je predstavil v bolj otroški luči, medtem ko jo na primer video posnetki za zadnje pesmi kažejo že kot odraslo žensko. Podobna ugotovitev velja tudi za njeno glasbo, saj je njena pesem AIN'T NO OTHER MAN (****) kar precej starinsko adult groovy r&b usmerjena, vendar, da ne bo pomote, to daje tej nevsakdanji pompozni pesmi posebno moč, ki je boste še več deležni na njeni novi prihajajoči plati Back To Basics. Kubanski pevec JON SECADA je v začetku 90. prebežal v ZDA in se je kar hitro ujel v glasbenem poslu. Ves svet je namreč z veliko podporo družine Esteban (pevke Glorie in njenega moža producenta Emilia) slišal zanj v sijajni uspešnici Just Another Day. Njegova slava in popularnost je sicer od projekta do projekta upadala, a z novo dinamično pop in latino obarvano igrivo pesmijo FREE (****) bi lahko bil to poletje ponovno zelo v modi. Brazilski izvajalec SERGIO MENDEZ se je zapisal v zgodovino glasbe z nepozabno klasiko Mas Que Nada. Omenjena je doživela že nešteto priredb in najnovejšo atraktivno latino, r&b in rap verzijo pesmi MAS QUE NADA je as SERGIO naredil ob podpori zasedbe Black Eyed Peas in omenjena pesem spremlja brazilsko nogometno reprezentanco na svetovnem prvenstvu v nogometu. V sam vrh ameriške rap scene se je to pomlad povzpel mladenič z kraticama T. I. in omenjeni je lahko zelo vesel, saj je njegov prvenec King že presegel milijon prodanih izvodov in s tem avtomatsko dobil nagrado za platinasto ploščo. V ZDA je bil prvi single What You Know, medtem pa se bo mladenič T. I. v Evropi predstavil v melodičnem rap komadu WHY YOU WANNA (***), ki glasbeno bazira na hitu Relax pevke Crystal Waters. Britanska pevka BONNIE TYLER je bila globalno gledano najbolj popularna s hitom Total eclipse Of The Heart. Njeni zlati časi so bili v 70. in 80. letih prejšnjega stoletja, medtem ko se sedaj vrača z rock balado LOUISE (***), sneto z nove zgoščenke Celebrate. KELLY CLARKSONje lani zablestela v polnem sijaju, saj je njen album Breakaway presegel pet milijonov prodanih izvodov po svetu. Z njega je dosegla največji uspeh pesem Since You've Been Gone, medtem ko je nasploh njen največjih hit pesem A Moment Like This. Melodično rock balado BREAKAWAY (****) bo založba BMG še enkrat izdala v Evropi, in to sijajno skladbo spremlja tudi vrhunsko besedilo, ki ga je prispevala Linda Perry, bivša pevka skupine 4 Non Blondes. Pravi bum so topomlad naredili RED HOT CHILI PEPPERS, ki so presenetili z dvojnim odličnim albumom Stadium Arca-dium. Njihova aktualna pesem Dani California je bila visoko uvrščena na skoraj vseh svetovnih lestvicah in podobno se obeta tudi novi popolnoma karakteristični rock pesmi banda z naslovom TELL ME BABY (****), ki jo je produciral velemojster Rick Rubin. David Breznik Glasbeni kotiček \ y /7 ^ /).icRtn\- Gnaijp BaikjfíK -K ^KNOWL Pin 5.^0ANOE- oOleo it & Lumidee &Fatman sCoop 6. t/e riRST TIME - Sunblock & Robin ^e«^ 7. ^IN SIN SIN - Robbie Williams \ ÏÏJMANETER - Nelly Furtado 9. ALL OVERAGAIN / IRIS - Ronan Keating & Kate RUsby / 10. DANI CALIFORNIA - Red Hot Chili Peppers Vsab srfid^ in x\e^êC\o mfd \9.\0 in 20. urû Kdo je režiser filma Omen 666? Odgovor;_ NAGRADNO K Î M VPRAŠANJE in o Ime reševalca:. Naslov:_ Davčna številka:________ Nagrajenec prejšnjega tedna je Drago Plajniek, Zakl 19,2286 Podlehnik Nagrajenec lahko nagiado (dve piosti vstopnici) izkoristi za katerokoli predstavo v ptujskem mestnem kinu v petek, soboto ali nedeljo! Odgovore poSljUe do torka, 20. junija, m naslov: Radio-Tedmk Ptuj, Raiieva 6,22S0 (za Info). Fundamental - Pet Shop Boys (2006 - Parlophone - Dallas) Retro glasba je nedvomno že lep čas in, vendar Pet Shop Boys sedita na novem albumu na dveh stolih. Čeprav sta Chris Love in Neil Tennant za sodelavca oziroma producenta izbrala odličnega Trevorja Horna, si sama nista začrtala točnih smernic na novem devetem studijskem albumu Fundamental. Glasba je na nek način precej povzeta iz 80. let, medtem ko po drugi strani spet sledi modernim trendom. Dvanajst pesmi je težko opredeljivih in njihova glavna pomanjkljivost je harmoničnost, melo-dičnost in spevnost. Ti atributi so bili do sedaj glavni v glasbi britanskega dueta, ki je očitno pozabil tudi še na eno zelo pomembno stvar v glasbi kot celoti. Na kaj? Na refrene pesmi, ki so takoj osvajali množice. Sicer pa gledano v celoti Fundamental prinaša nekaj novosti, kot so širok baladni repertoar, precej akustičnih instrumentov in tudi bolj rockersko izvedeno izjemno pesem The Sodom And Gomorrah Show. Sintesajzerski zvok je manj prevladujoč na plošči, vendar aktualna uspešnica I'm With Stupid je narejena še po starem ključu oziroma vas zapelje v zlate čase dueta. Ob tej pesmi me je presenetila avtorica teksta, saj je to enkratna Diane Warren, ki si je po domače povedano dala duška v osebnem dvoboju v stilu: »Do We Really Have A Relationship Filmski kotiček Omen 666 Še vedno drži, da so grozljivke in srhljivke precej zapostavljene. Posebej tiste z nadnaravnim pridihom. Vse prevečkrat se namreč ustvarjalci zatekajo k posebnim učinkom ter pri tem pozabljajo, da se prava groza - kot osnovni element prepričljive srhljivke - skriva predvsem v dramaturgiji oziroma režijskem stopnjevanju dramaturške napetosti. Doživetje groze je dokazano še vedno najbolj pristno, če se v končno podobo oblikuje v gledalčevi domišljiji, pri čemer ga razni preveč očitno umetni stvori prej ovirajo kot vzpodbujajo. Omen 666 skuša biti grozljivka v stilu Hitchcockovih trilerjev, a ji to v celoti ne uspeva. Morda tudi zaradi tega, ker gre za še eno priredbo legendarne hollywood-ske klasike in se je režiser preveč obremenjeval z bojaznijo, da ne bi kopiral izvirnika. Zgodba o hudičevem nasledniku v svoji zasnovi ne ponuja nič novejšega kot pred tridesetimi leti. Zakonca Thorn z veseljem pričakujeta naslednika. Ker otrok nepričakovano umre ob porodu, sprejme Robert nenavadno ponudbo bolnišničnega duhovnika in se odloči za posvojitev drugega novorojenčka. To dejanje zamolči pred svojo soprogo, ki zaradi težkega poroda ne opazi zamenjave, a kaj kmalu se prično dogajati nenavadne reči. Katherine na podlagi materinskega instinkta sluti, da je nekaj narobe, Robert pa nima posluha za njene dvome in stra- Izvirni naslov: The Omen Igrajo: Liev Schreiber, Julia Stiles, Mia Farrow, David Thewlis, Seamus Davey-Fitz-patrick Režija: John Moore Scenarij: Dan McDermott Žanr: družinska komedija Dolžina: 110 min Leto: 2006 Država: ZDA So Special? In Your Heart ... I'm With Stupid!« Ritmično pestrejša in bolj groba je Integral, medtem ko je uvodna Pyschological prav bizarna ali slaba kopija neke stare ideje skupin Kraftwer ali Depeche Mode. Sekvenčno elektronsko vzorčenje ali stari sampli prevladujejo v plesnem komadu Minimal, ki pa ima tu in tam nekaj prebliskov izraženih skozi odlične glasbene efekte. Po teh je bila skupina Pet Shop Boys zmeraj znana in jih ne manjka tudi na plošči Fundamental. Vznemirjenje pri poslušalcu prav gotovo vzbudi I Made My Excuces And Left, saj me je besedilo zmedlo in dalo misliti, prav tako pa me je pozitivno presenetilo dejstvo, da v tej umirjeni skladbi ni v prvi plan postavljen elektronski spekter instrumentov, ampak violina in godalni orkester. Baladni strup na plošči je tudi nenavadna pesem Luna Park, v kateri je slišati kar precej akustičnih kitarskih solov in teatralno besedilo: »The Ghost Train Leaves On Time, And It's Almost Dark In Luna Park.« Neprepričljive in bolj mirne pesmi na plošči Fundamental so še Numb, Casanova In Hell in Indefinite Leaves To Remain. Pet Shop Boys imata gotovo maso oboževalcev, ki ju spremljajo skozi njuno dvajsetletno sila uspešno kariero. Chris in Neil sta ploščo Fundamental namenila predvsem starejšim fanom, saj mlajši iščejo v njuni glasbi zmeraj znova sodobno elektroniko. Album Fundamental tako ne prinaša novosti v glasbo priznane skupine, vendar je dostojna mešanica njihovega starega in novega pop stila. David Breznik Pete Postlethwaite goreče prestrašen duhovnik Brennan. Julia Stiles ni ravno posrečena izbira za vlogo (nadomestne) matere vsemogočnega Damiena, David Thewlis pa kot fotograf z detektivsko žilico precej spominja na svoj zadnjo vlogo iz drugega dela Prvinskega nagona. Damijan Vinter hove. A ko prično v Damienovi bližini umirati ljudje, se morata starša soočiti z grozljivo resnico. To pa pomeni, da morata sprejeti dejstvo, da je njun otrok reinkarnacija hudiča z neizbrisnim demonskim znamenjem 666 ^ Šestintridesetletni irski režiser John Moore, ki se nam je pred leti predstavil z akcijskim trilerjem Za sovražnikovo črto, se je sicer uspel izogniti preveč očitnim specialnim efektom, ki marsikdaj - spomnimo se samo letošnje dokaj dolgočasne priredbe legendarne srhljivke Megla! - izničijo občutek strahu. Moore se pohvalno opira na hitchco-kovsko grozo, a kljub temu ne dosega potrebne napetosti in srhljivosti. Morda tudi zaradi prepočasnega tempa in neizvirnega scenarija. Posamezni nepričakovani zvočni efekti vas bodo sicer presenetili in prestrašili, a to bolj zaradi jakosti kot zaradi grozljivega podtona. Igralci so svoje delo opravili po svojih najboljših močeh, pri čemer je treba priznati, da je sedemletni Seamus Davey-Fitzpatrick prepričljiv nedolžno demonski Damien, Liv Schreiber ustrezno zaskrbljen (in razdvojen) oče in soprog, Mia Farrow srhljivo brezizrazna varuška in CID vabi! Kitarski večer, petek, 16. junija 2006 ob 20. uri Učenci Marka Korošca in Sama Šalamona bodo pripravili nastop, ki ga bodo spremljali tudi nekateri gostje. V lepem vremenu bo koncert v parku pri CID, v slabem pa v CID. Vstopnine ni! Jazz koncert NORWAY.SI, sreda, 21. junija 2006 ob 21. uri V lepem vremenu bo koncert v parku pri CID, v slabem pa v CID. Vstopnina 1000 SIT, dijaki in študentje 500 SIT. Razstava likovne sekcije Gimnazije Ptuj Razstavo so pripravili mladi likovni ustvarjalci s ptujske gimnazije skupaj z mentorjem, akademskim slikarjem Dušanom Fišerjem. Razstava bo na ogled do konca avgusta. 12. Pomladna vetrnica, nedelja, 25. junija 2005 od 16. do 19. ure Potekala bo na pomožnem igrišču na Mestnem stadionu Ptuj. Vsebina ostane nespremenjena. Zaradi spremembe lokacije je spremenjen eden od soorganizatorjev: poleg DPM Ptuj, CID Ptuj in Športnega društva Juhuhu se je kot soorganizator pridružil Športni zavod Ptuj. Prostovoljno delo K sodelovanju vabimo mlade, ki bi želeli voditi ulične delavnice med poletnimi počitnicami. Podrobnejše informacije in prijave vsak delovni dan od 8. do 15. ure. POČITNICE - počitniški programi v obliki delavnic Tabor Veržej - Jaz v svojih očeh Tabor za mlade med 13. in 17. letom, ki ga organizira Društvo Hopla iz Ptuja. Prijavnice dobite pri nas in na šolah. Tabor bo potekal od 24. 6. do 4. 7. 2006. Prijave zbiramo pri nas do zapolnitve mest! Taborjenje s športnimi aktivnostmi v bližini Term Ptuj - Društvo Praha; vsa mesta so zasedena. Letovanje v Poreču z ZPM Maribor Še vedno zbiramo prijave za samoplačnike, vendar le do zapolnitve mest v 4. in 6. izmeni. Razpisna dokumentacija je na voljo v CID, kjer tudi sprejemamo prijave. Poletne glasbene delavnice V sodelovanju z Glasbeno šolo Karola Pahorja Ptuj letos ponovno pripravljamo lani zelo uspele glasbene delavnice. Potekale bodo od 26. do 30. junija 2006. Možno se je vključiti v naslednje skupine: klavir, vokal, kitara, bas kitara, bobni in flavta. Udeleženci bodo pripravili zaključni koncert, ki bo 30. junija 2006 ob 20. uri v parku pri CID. Prijavnice lahko dobite v CID in na glasbeni šoli, prijave pa sprejemamo v CID do zapolnitve mest. Tabor za srednješolce na Ptuju: Sonce za vse - Poletni BROŽ (Blazno Resno O Življenju) Od 17. do 28. 7. 2006 v Termah Ptuj. Mladi od 14 do 19 let bodo prihajali vsak dan ob 10. uri in zaključevali program ob 19. uri, v času trajanja tabora pa bodo preživeli tudi vikend v hribih. Društvo Timotej Ptuj, Aškerčeva 4, Ptuj. Vodja je Olga Popov. Prijave zbirajo do začetka tabora. Cena je 4.500 SIT in obsega samo stroške malic. Posebej je treba poravnati še stroške izleta v hribe. POVABILA MLADIH IN ZA MLADE OD DRUGOD Poletna intenzivna delavnica filmske/video kamere Piran, 1. do 8. julija 2006, število udeležencev je omejeno. Šolnina: 25.000 SIT. Rok prijav: 30. junij do 14. ure! Prijave in informacije: Javni sklad RS za kulturne dejavnosti, Štefanova 5, Ljubljana, tel. 01 24 10 521 in 24 10 523 ali http://www.jskd.si Fotografski natečaj za mlade fotografe »Crossing Glances« Info: www.euromed-crossingglances.org, 0039 06 6832740. Rok oddaje prispevkov 3. 7. 2006. Dobrodelni koncert V poletje z melodijami slovenske pomladi 17. junija 2006 ob 20.30 na dvorišču minoritskega samostana na Ptuju. Cena vstopnice je 1000 SIT. Predprodaja kart: TIC Ptuj, hotel Mitra, župnijski uradi. V primeru dežja bo koncert v cerkvi sv. Petra in Pavla. CID Ptuj je odprt vsak delavnik od 9. do 18. ure, ob sobotah od 10. do 13. ure. Center interesnih dejavnosti Ptuj, Osojnikova cesta 9, 2250 Ptuj, tel. 780 55 40, GSM 041 604 778, www.cid.si, cid@cid.si čistost, jasnost nabruse-nost pripadnik sarmatov vrhunec bolezni amerška filmska igralka stark ovseni kruh hrib nad kranjsko goro avelin ćepulić otok v arhipelagu tuamotu sorta koruze nog. klub izŠmartna ganski politik (kofi) žensko bajno bitje teta ameriški boksar (tony) čačka prehod belih krvničk glas, ton sostanovalec (v študentskem žargonu) belgijski kolesar (roger) estonski politik (mart) ribarjenje cvetka bizjak danski pesnik finski metalci zajedavec na človeku naziv spremljevalec ognja gorovje v sahari švic. motoc. (luigi) film. režiser sultanov svetovalec gorske reševalne sani, aki tisočak močvirska ptica rudi udir zdenko ivanušič 60 minut Rešitev prejšnje križanke: vodoravno: sokol, prača, Lerna, Ignis, rinoskop, Adelboden, Noam, iks, Jovan, Gec, predsednik, arioso, grinviolovka, koc, ZB, oda, iskrenost, otalina, KU, ant, Al, Ne, brizgalna cev, ura, Ija, ciprje, Ingstadt, nat, Akutan, trkalo. Ugankarski slovarček; AARESTRUP = danski pesik in prevajalec (Emil, 1800-1856); LAAR = estonski politik, premier (Mart, 1960-); LAVKOPEDEZA = prehod belih krvničk; MANKOZEB = fungicid za zatiranje peronospore in škrlupa; PASTO = ognjenik v Kolumbiji, visok 4264 m; ROTOZAVER = izumrli plazilec; SEMANOVA = ruska manekenka (Natalija, 1980-); UZURARIJ = izkoriščevalec, oderuh; ZALE = ameriški boksar (Tony, 1914-1997). Zanimivosti Voda dobra med potovanjem z letalom Hamburg (STA/dpa) - Mnogi imajo med potovanjem z letalom težave. Pogosto so te povezane z izsušeno kožo, čemur pa se je mogoče izogniti oziroma ublažiti, če med potovanjem z letalom pijemo dovolj tekočine. Kot je v svoji junijski izdaji priporočila nemška revija Healthy Living, je dobro 24 ur pred poletom in tudi med samim letom piti veliko vode. Kot opozarjajo, prezračevanju v letalu v samo eni uri po vzletu zmanjša vlažnost v zraku za 20 odstotkov. Kitajske film Misija nemogoče III nI prevzel Hongkong (STA/dpa) - Kitajske oblasti nad tretjim delom filmske uspešnice Misija nemogoče s Tomom Cruiseom v glavni vlogi niso povsem navdušene. Za kitajsko tržišče so zato morali odstraniti nekatere prizore, ki po mnenju oblasti žalijo mesto Šanghaj. Kot so poročali tamkajšnji mediji, so cenzorje zmotili zlasti prizori, ki prikazujejo, kako perilo visi na bambusovih palicah, in počasen odziv policije nad divjanjem po ulici. Film bo pot po kitajskih kinematografih začel 20. julija. Televizija moti spanec otrok Helsinki (STA/dpa) - Nenadzorovano gledanje televizije lahko resno zmoti spanec majh- nih otrok. Kot ugotavlja študija univerze v finski prestolnici Helsinki, spremljanje programov, ki so v osnovi namenjeni odraslim, na primer okrogle mize o aktualnih dogodkih ali kriminalne nadaljevanke, lahko pri otrocih poveča tveganje težav s spanjem. V raziskavi, v kateri je sodelovalo 321 staršev iz treh finskih mest, so ugotavljali vpliv malih ekranov na predšolske otroke, stare pet in šest let. Vse družine so imele televizije, Podatki so še razkrili, da je petina družin televizijo imela tudi v otroških sobah. V povprečju so jo družine imele prižgano štiri ure na dan, otroci pa so jo aktivno gledali 1,4ure. Po avtocesti dogodivščinam naproti Sydney (STA/dpa) - Avstralska policija je na avtocesti v mestu Moree v zvezni državi Novi Južni Wales, kije ena najbolj prometnih v Avstraliji, minuli konec tedna ustavila dva nadebudna otroka. 10-letnik in 6-letnik sta bila z družinskim avtom na poti na obisk k dedku. Za seboj sta imela že 85 kilometrov, do cilja njune pustolovščine pa ju je ločilo le še 15 kilometrov, so v ponedeljek poročali avstralski mediji. Na poti sta srečala nemalo presenečenih voznikov, ki so o tem obvestili policijo. Ko ju je ustavila policija, sta dečka hitro skočila na zadnje sedeže, kjer ponavadi sedijo otroci. Vendar ročne zavore nista potegnila, zato je starejši moral nazaj na voznikov sedežev, medtem ko je avtomobil peljal naprej. Policija je hitro poklicala njuno babico, da je prišla ponju, medtem ko proti nadebudnežema ne namerava ukrepati. Lujzek • Dober den vsoki den Polovica junija bo skoro za nami in si do gneš-je nedele, 11. junija, ko me pod brajda-mi zebe pri 12 stopinjah, še nisem moga s sunčnimižarki svoje kože poforbti in tudi trove na travniki pokositi, sena posišiti in ob hici hladnega špricara spiti ... Tejko o vremeni, zaj pa gremo naprej, mogoeč tudi malo nazaj, saj sem gnes od dela fraj. Iz Nemčije mi je pisala hčer Jula, ki ji jaz pro-vim tudi Džuli, saj se fort naprej na svojega Hanza muli in dostikrot prav po žensko tuli. Piše, da prideta domu na dopust. Malo bota duma na našem Suhem bregi, enih por dni pa tudi na mokrem morji. Tudi mija z Mico si planira-ma enih por dni špricaja in švicaja v toplicah pri mlodih in storih devicah, soseda pa bota zaposlena v štalinki pri prasicah. Mica si je že kupila nove kopalke, saj vete tokšne dvodelne minimalke, ki več pokožejo kak skrijejo, pa če glih se tiste kosmote zadeve obrijejo ... Zaj pa še malo za hec in malo za šalo: Srečala sta se sošolca iz srednje šole. Začeja se je dvogovor: „Čuja sem, da si se ožena. Kak je kaj v zakonskem jormi? Veš, sem si toto zadevo naslikova malo drgačik. Mislila sem si in se tudi tolaža, da sem se ožena z žensko, ki tak dobro in poceni kuha kak moja mama, zaj pa sem preštima, da mam žensko, ki tak pije kak naš oča..." Pa še en vinsko pivski dvoguč: „Lujs, kaj ti je reka dohtar, kejko vina lehko pre-tankaš dnevno? - Predpisa mi je samo en deci vina po jedi in obedi. Počutim se odlično, hujdo besna in prizadeta pa je žena, ker mi mora pripraviti tudi do petnajst obrokov na den in vmes še v gostilno grem...!" Izpod meglic je sunček posvetil, malo pomežikne in dr-goč vgasne, vsi pa pogrešamo dneve jasne. Tudi vaš Lujs si to želi, da bi skoro že na toplem bli. RADIOPTUJ 89,8-98,2-IO-^ISmhz SOBOTA, 17. junija: 5.00 Uvod. 5.30 NOVICE (še 6.30, 7.30, 8.30, 10.30, 11.30, 13.30, 14.30, 15.30 In 19.00). 5.45 Na današnji dan. 6.00 Obvestila (še 7.00, 9.00, 11.00, 13.00, 15.00, 17.00, 18.00 in 19.05). 6.45 HOROSKOP. 10.15 Mali oglasi (še 10.45, 17.15 in 17.45). 10.40 V VRTU (ponovitev). 11.15 Kuharski nasveti (Nada Pignar). 11.55 Minute kulture. 12.00 Sredi dneva. 13.10 Šport. ČESTITKE POSLUŠALCEV. 17.30 POROČILA. 20.00 SOBOTNI BUM: ŠPORT in GLASBA (Janko Bezjak), vmes ob 21.15 Modne čve-karije z Barbaro Cenčič in ob 22.00 Po študentsko s Polono Ambrožič (ponovitev). 24.00 SKUPNI NOČNI PROGRAM (Radio Robin, Nova Gorica). NEDELJA, 18. junija: 5.00 Uvod. 5.30 NOVICE (še 6.30, 7.30, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 15.30 in 19.00). 5.45 Na današnji dan. 6.00 OBVESTILA (še 7.00, 9.00, 11.00, 15.40 in 19.05). 6.45 HOROSKOP. 8.00 Med ljudskimi godci in pevci (Marjan Nahberger). 8.40 MISLI IZ BIBLIJE. 8.50 Po romarskih poteh. 9.15 Mali oglasi (še 9.45). 9.40 Kuharski nasvet (ponovitev). 10.00 Rajžamo iz kraja v kraj (ponovitev). 11.50 Kmetijska oddaja. 12.00 Opoldan na Radiu Ptuj: Te domače viže (Natalija Skrlec), Svetloba duha. 13.00 ČESTITKE POSLUŠALCEV. 20.00 do 24.00 GLASBENE ŽELJE PO POŠTI IN TELEFONU. 24.00 SKUPNI NOČNI PROGRAM (Radio Slovenske gorice). PONEDELJEK, 19. junija: 5.00 ŠTAJERSKA BUDILKA, do 9.00. 5.15 NOVICE (še 5.30, 6.30, 7.30, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 13.30, 14.30, 15.30, 19.00 in 22.00). 5.45 Na današnji dan. 10.00 Obvestila (še 11.00, 13.00, 15.00, 17.00, 18.00 in 19.05). 10.15 Mali oglasi (še 10.45, 17.15 in 17.45). 11.50 Minute kulture. 12.00 SREDI DNEVA. 13.10 Šport. 14.45 Varnost. 16.30 Mala štajerska kronika. 17.30 NOVICE. 18.00 Kultura. 19.10 COUNTRY (izbor Rajka Žule). 19.30 Med ljudskimi pevci in godci (Marjan Nahber-ger, ponovitev). 20.00 VEČERNI PROGRAM: 20.00 Vroča linija Radia Ptuj (Darja Lukman - Žunec), 21.00 Kviz Piramida (Vlado Kajzovar), 22.10 Glasbene želje (SMS). 24.00 SKUPNI NOČNI PROGRAM (Radio Slovenske gorice). TOREK, 20. junija: 5.00 ŠTAJERSKA BUDILKA, do 9.00. 5.15 NOVICE (še 5.30, 6.30, 7.30, 8.30, 10.30, 11.30, 13.30, 14.30, 15.30, 19.00 in 22.00). 5.45 Na današnji dan. 6.45 Kakšen dan se nam obeta. 8.00 Varnost na Ptuju. 9.00 IZPOD POHORJA (Nataša Pogorevc). 10.00 Obvestila (še 11.00, 13.00, 15.00, 17.00, 18.00 in 19.05). 10.10 Mali oglasi (še 10.45, 17.15 in 17.45). 11.00 ZDRAVNIŠKI NASVETI. 11.50 Minute kulture. 12.00 Sredi dneva. 13.10 Šport. 13.45 Danes v Podravju. 17.30 Novice. 18.00 V ŽIVO. 19.05 AVTORADIO (Danilo Majcen) ali Made in Italy. 20.00 ŠKRJANČKOV ROPOT (Rado Skrja-nec). 22.10 Glasbene želje (SMS). 24.00 Skupni nočni program (Koroški radio). SREDA, 21. junija: 5.00 ŠTAJERSKA BUDILKA, do 9.00. 5.15 NOVICE (še 5.30, 6.30, 7.00, 7.30, 8.30, 10.30, 11.30, 13.30, 14.30, 15.30, 19.00 in 22.00). 6.00 Na današnji dan. 6.45 Horoskop. 7.10 Vprašanja in odgovori. 9.00 Po Slovenski goricah. 10.00 Obvestila (še 11.00, 13.00, 15.00, 17.00, 18.00 in 19.05). 10.15 Mali oglasi (še 10.45, 17.15 in 17.45). 11.00 MOZAIK SLOVENIJE. 11.50 Minute kulture. 12.00 Sredi dneva. 13.10 Šport. 13.45 Danes v Podravju. 14.45 Varnost. 17.30 POROČILA. 19.10 Popularnih 10 (David Breznik). 20.00 ABCD (Davorin Jukič). 20.10 Glasbene želje (SMS). 24.00 SKUPNI NOČNI PROGRAM (Koroški radio). ČETRTEK, 22. junija: 5.00 ŠTAJERSKA BUDILKA, do 9.00. 5.15 Novice (še ob 5.30, 6.30, 7.00, 7.30, 8.30, 10.30, 11.30, 13.30, 14.30, 15.30 in 19.00). 6.00 Na današnji dan. 6.45 Horoskop. 7.10 Vprašanja in odgovori. 9.00 Z ormoškega konca. 10.00 Obvestila (še 11.00, 13.00, 15.00, 17.00, 18.00 in 19.05). 10.15 Mali oglasi (še ob 10.45, 17.15 in 17.45). 11.00 Modne čvekarije z Barbaro Cenčič (ponovitev). 11.50 Minute kulture. 12.00 Sredi dneva. 13.10 ŠPORT. 13.45 Danes v Podravju. 14.45 Varnost. 17.30 POROČILA. 18.00 Rajžamo iz kraja v kraj. 19.30 Te domače viže (ponovitev). 20.00 ORFEJČEK. 24.00 SKUPNI NOČNI PROGRAM (Radio Triglav Jesenice). PETEK, 23. junija: 5.00 ŠTAJERSKA BUDILKA, do 9.00. 5.15 Novice (še ob 5.30, 6.30, 7.00, 7.30, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 13.30, 14.30, 15.30 in 19.00). 6.00 Na današnji dan. 6.45 Horoskop. 7.10 Vprašanja in odgovori. 9.15 Iz opozicijski klopi. 9.40 Vedeževanje. 10.00 Obvestila (še 11.00, 13.00, 15.00, 17.00, 18.00 in 19.05). 10.15 Mali oglasi (še ob 10.45, 17.15 in 17.45). 11.50 Minute kulture._12.00 Sredi dneva: Napovednik prireditev. 13.10 Šport. 13.45 Danes v Podravju. 16.15 V VRTU (ing. Miran Glušič). 17.30 POROČILA. 18.10 Duševno zdravje. 18.30 PO ŠTUDENTSKO (Polona Ambrožič). 19.15 RITMO MUZIKA (DJ DEJAN). 20.00 PETKOV VEČER (Marjan Nahberger). 24.00 SKUPNI NOČNI PROGRAM (Radio Triglav Jesenice). Frekvence: 89,8, 98,2 in 104,3 MHz! POSLUŠAJTE NAS NA INTERNETU: www.radio-ted-nik.si Horoskop OVEN Dolgo časa boste iskali notranji mir in ga v soboto našli. Hitro se boste tudi sprli in menili, da vas drugi ne razumejo. Tek bo koristna terapija sproščanja. Osrečila in z občutki radosti pa vas bo napolnila partnerjeva pripadnost. Srečen dan: ponedeljek. BIK Drugim ljudem boste dokazali, kaj je to trma, in to zelo uspešno. V soboto si boste morali zavihati rokave. Nekoliko boste občutljivi in zaradi tega se vsak dan deset minut sproščajte, odpravite pa se tudi v gozd. Srečen dan: četrtek DVOJČKA Za vas bo življenje kot labirint, poti je veliko, pot do cilja pa samo ena. Razpeti boste med domom in službo, nekoliko bolj pa boste pogrešali osebno svobodo. Uspehi se bodo vrstili, zanimivo pa je, da tudi finančno napredujete. Srečen dan: ponedeljek. RAK Končno je tu petek in dva prosta dneva. V vašem primeru bosta polna spominov, hrepenenj in možnosti, da se dokažete v kuharskih sposobnostnih. Klicale vas bodo službene obveznosti in tako delu ni videti konca - ustvarili ga boste sami. Srečen dan: sreda. LEV Kjer se boste pojavili, boste kraljevali, ljudje pa vas bodo pohvalili zgolj po potrebi. Pred vami sta dva dneva, ki bosta zadržana in primerna za delo na sebi. Od ponedeljka dalje pa boste zelo čutni v ljubezni in v sredo se bodo uspehi v službi vrstili. DEVICA Pred vami je čustveni čas, in čeprav boste želeli čustva prikriti, to v tem obdobju ne bo mogoče. Spremljala pa vas bo tudi želja po tem, da navezujete nove kontakte. V ponedeljek boste nekoliko bolj skrivnostni, sreda pa bo primerna za učenje. TEHTNICA Vaš zaščitni znak tehtnica se bo močno gugala sem in tja. Veliko bo odločitev, seveda pa se boste predvsem radi posvetovali s tistimi, ki so vam blizu. Naslednji teden bo minil v znamenju prijateljstva in pogovorov. Srečen dan: torek. ŠKORPIJON Sobotni zadnji krajec vam bo podaril veliko energije in notranje modrosti. Čeprav pa boste potrebovali nekaj časa, da omenjeno tudi sami začutite. Od ponedeljka naprej ne bo časa za počitek, saj vas bo preganjalo delo. Sreda in četrtek bosta dneva ljubezni. STRELEC Danes zjutraj ste še polni izvirnosti, pred vami pa sta dva dneva, kjer se boste dobro počutili doma in na splošno uživali v družinskem krogu. Delovni teden pa boste začeli z veliko optimizma in zavedali, da z dobro voljo dosežete veliko. Finančni uspehi! KOZOROG Lunina mena vam bo odvezala jezik in tako boste postali bolj komunikativni in zgovorni. Skozi pogovor boste razrešili marsikaj. Dela in nekih obveznosti pa bo veliko doma in tako se boste le s težavo sprostili. Razbremenitev pa prinaša sreda. VODNAR Ljubezensko življenje bo polno presenečenj, seveda pa bodo le-ta kot začimba. Vikend preživite na nogah, odpravili se boste tudi med prijatelje. Plodni boste tudi pri razgovorih in dobro vam bodo šli vsi kontakti. V četrtek pa si privoščite gurmanske užitke. RIBI Nemir se bo stopnjeval in barčica bo nemirno plavala. V ponedeljek pridobite tisto varnost, ki jo boste iskali, nekaj več časa namenite tudi finančnim načrtom in podvigom. Intuicija vam bo koristila. Svoje občutke zapisujte in tako vam bo mnogo lažje. Tržec • Prva etnografska razstava 1 Ormož • Odprli nove klubske prostore »S haloškega roba« Veterani obujajo spomine Razbijanje nakovala, odmev ljudskega petja in kolona parkiranih avtomobilov okrog gasilskega doma v Tržcu je dalo vedeti, da se v kraju dogaja nekaj posebnega. »Danes smo člani Etnografskega društva Tržec pripravili in odprli prvo etnografsko razstavo, ki smo jo posvetili letošnjemu devetemu občinskemu prazniku,« je dogajanje pojasnil predsednik društva Ivan Božičko. V soboto dopoldne je Karel Erjavec, minister za obrambo RS, v prisotnosti številnih veteranov vojne za Slovenijo svečano odprl nove klubske prostore OZ VVS Ormož v bivših skladiščnih prostorih Teritorialne obrambe na Kerenčičevi ulici 5. Obiskovalci so si v prostorih doma lahko ogledali bogato zbirko različnih kmečkih orodij - bilo jih je preko 200, ki so jih v preteklosti uporabljali prebivalci z nižinskih vasi ob robu haloškega hribovja. »Na ogled smo postavili pri- Ob razstavljenih predmetih so obiskovaici prve etnografske razstave v Tržcu lahko v živo videli, kako so se nekoč pletle košare ^ . in tudi, kako se je kovalo v starih kovaških delavnicah. Ptuj • Društvo Sožitje pomočke za kuho in peko v kmečki peči, ljudska glasbila, rokodelska orodja za obdelavo lesa in kovine, staro gasilsko opremo, starodobna vozila in čebelarske izdelke. Vsi ti eksponati so last članov našega ED, tokrat jih razstavljamo prvič, sicer pa nameravamo podobno predstavitev pripravljati vsaki dve leti, dokler ne bo urejena tipična nižinska Djočanova kmetija, kjer bo nato odprta trajna razstava. Kmetija je last občine, ki nam jo je dala v upravljanje, celovita obnova pa bo zaradi precejšnjih zahtevanih sredstev gotovo trajala še kar nekaj let, preden bo objekt z dvoriščem pripravljen za oglede,« je ob tej priložnosti še povedal Bo-žičko, ki je uvodnem nagovoru ob otvoritvi razstave poudaril pomen kulturne dediščine z besedami: »V globaliziranem svetu bomo ostali kot nacija le, če bomo vzdrževali in ple-menitili kulturno dediščino, ki smo jo dobili na posodo od naših dedov!« Razstava je bila odprta dva dni, od sobote do nedelje, obiskovalci pa so poleg ogleda eksponatov lahko prisostvovali tudi prikazu (nekdanje) spretnosti pletenja košar, kovanja, tesanja in žaganja ter brušenja starih žag, za dodatne melodije so poskrbeli Ljudski godci ED Tržec ter Jurovški fantje, za pravi okus tradicije pa dobrote domačih gospodinj. SM Nove prostore je odprl minister za obrambo Karel Erjavec, ki si je ogledal priložnostno razstavo in se v kratkem klepetu zadržal z veterani vojne za Slovenijo. Minister Erjavec je povedal, da so razstave, kot je Slovenska vojaška odlikovanja in Ormožani, ki je postavljena v novih klubskih prostorih, potrebne, potrebno je, da ljudje vedo, kaj se je zgodilo in zakaj bomo čez nekaj dni praznovali 15-letnico samostojnosti Slovenije. »V zadnjem času je razmišljanje o dogodkih pred 15 leti med ljudmi bolj prisotno kot pred leti, kar je prav. Če govorimo o prizadevanjih za samostojno Slovenijo, je Sodelovali bodo tudi na prazniku ptujskega turističnega društva Mesec maj je bil za varovance Varstveno-delovnega centra (VDC) in medobčinskega društva za pomoč osebam z motnjami v duševnem razvoju Sožitje Ptuj, ki ga vodi predsednik Janko Šuman, zelo aktiven. Med drugim so se veliko specialne olimpijade, ki so udejstvovali na športnem potekale v Mariboru. Ude-področju in se udeležili iger ležilo se jih je sedem varo- Foto: MZ Člani društva Sožitje so preživeli lep dan v družbi Konjeniškega kluba Nova vas. vancev, spremljala sta jih dva mentorja. Na tekmovanju so bili uspešni, saj so dobili tudi več odličij. Anica Cafuta in Jože Intihar sta bila zlata v metu žogice, Milka Tement je v prostem plavanju na 50 metrov osvojila srebro, Sabina Breznik pa v isti disciplini bron. Iger so se iz društva Sožitje udeležili še Anton Zajc, Nataša Vršič in Mitja Letonja. Izmed športnih aktivnosti so se vsi varovanci udeležili kegljanja, v začetku junija pa so imeli v Novi vasi pri Markovcih družabno-šport-ni dan. Člani tamkajšnjega Konjeniškega kluba, ki ga vodi Anton Kekec, so zbrane kljub nekoliko slabšemu vremenu s konjsko vprego peljali na ogled vasi in oko- lice, druženje pa se je nato nadaljevalo še v dvorani gasilskega doma. Sicer pa se posamezni člani društva Sožitje ob spremstvu prostovoljcev in zaposlenih v VDC udeležujejo različnih doživljajskih taborov, glasbenega in plesnega tabora ter seminarja za dekleta. Varovanci VDC Sožitje Ptuj bodo letos sedem dni letovali v Termah Čatež, pripravljajo pa se že tudi na sodelovanje ob praznovanju 120-letnice Turističnega društva Ptuj. V sklopu teh prireditev, ki so predvidene za ta mesec, se bodo na prodajni stojnici predstavili z izdelki lastnega programa in tkanjem na ročnih statvah. Mojca Zemljarič potrebno omeniti generala Rudolfa Maistra, ki je prvi kamenček v mozaiku prizadevanj za samostojno Slovenijo, potem pa tudi NOB in vojno za Slovenijo.« Prostore na Kerenčičevem trgu 5 so veterani že večkrat uporabljali za svoje aktivnosti. Zgrajeni so bili v 80 letih prejšnjega stoletja, ko je TO potrebovala skladiščne prostore. Občina je v ta namen najela kredit pri vojnem servisu v Beogradu in tako je TO pridobila lastne prostore. S preoblikovanjem TO v slovensko vojsko smo Ormožani izgubili svoje poveljstvo in postali smo podrejeni Ljutomeru. Ti so opustili pisarniške prostore, skladišče pa so obdržali, čeprav je bilo zadnja leta povsem prazno. Veterani so za prostor zaprosili ob posameznih aktivnostih, sedaj pa jim je bil za stalno dodeljen kot prostor za njihove stalne potrebe. Prostor so uredili s prostovoljnim delom številnih izmed 157 članov OZ VVZS Ormož, sredstvi sponzorjev in iz sredstev rednih občinskih dotacij, je v imenu veteranov povedal Miran Fišer. V prostorih bo do dneva državnosti postavljena razstava Slovenska vojaška odlikovanja in Ormožani ter likovna razstava veterana Danila Kovačca. Prva razstava ustvarja v klubskih prostorih veteranski ambient, saj so Ormožani prejeli visoka vojaška odlikovanja MORS in spominske znake. Razstavljene so tudi uniforme, odvzeto je orožje in druga vojaška oprema. »Sicer pa so tudi danes Ormožani vključeni v vse procese slovenske vojske, od Bosne do Afganistana, in če vsaka skupnost prispeva toliko kot Ormož, bo slovenska vojska opažena,« je prepričan Miran Fišer. V likovnem delu galerije Veteran pa razstavlja Danilo Kovačec, udeleženec vojne za Slovenijo, prejemnik bojnega znaka Ormož. Bojan Obrečkal je ocenil, da Kovač-ca »odlikuje odlično poznavanje slikarske obrti, poznavalska uporaba barv in mojstrsko senčenje. Impresionistične slike Danila Kovačca daleč presegajo okvire, v katere jih je postavil na ogled. Verjetno bi bolj prefinjena postavitev potegnila v ospredje še kakšen del globine njegovih slik ali pa je ravno s tako dekoracijo hotel nekaj globine tudi skriti.« Veterani nameravajo prostor posojati tudi sorodnim društvom - Društvu generala Maistra, Zgodovinskemu društvu, Zvezi častnikov in likovnikom. V prisotnosti ministra so v tem svečanem trenutku veterani podpisali tudi dve listini o sodelovanju. Prvo z Zvezo častnikov Ormož, saj gre za stanovsko organizacijo, ki ima podobno zastavljene cilje, med katerimi velja omeniti zlasti domoljubje, a različno zgodovino. S častniki so si zastavili skupno pot, da se bodo pri svojem delu dopolnjevali, ne pa drug drugega sprejemali kot konkurenco. Drugo listino o sodelovanju pa so podpisali s poveljstvom 72. brigade, s katero že lepo sodelujejo, v prihodnje pa si obetajo pomoč na področju strokovnega dela, usposabljanja, pa tudi logistično podporo. Z otvoritvijo prostorov se je v Ormožu pričela obeleži-tev 15-letnice samostojne Slovenije. V prihodnjih tednih se bo zvrstilo še več prireditev in proslav. viki klemenčič ivanuša Foto: SM Foto: vki Foto: SM Trnovska vas • Biški gasilci praznujejo Slavnostni govornik minister za obrambo Ustanovitev prostovoljnega gasilskega društva Biš je zavita v tančico pozabe. Kronika društva se je skozi dolga leta izgubila ali leži pozabljena na katerem podstrešju. Najstarejši zapis o delu društva prinaša časopis Slovenski gospodar, 22. marca 1906. Vir, ki opredeljuje čas, osebe in ustanovitev društva, je Knjiga zapisnikov, kjer je v opisu dogajanj za leto 1959 zapisan govor tedanjega predsednika ob otvoritvi gasilskega doma. Iz zapisa je mogoče ugotoviti, da je v tistem času kronika še obstajala. Ustanavljanje gasilskih društev, oziroma takratnih požarnih bramb, je potekalo na dva načina. Nekatera društva so bila ustanovljena po večjih požarih, ko so ljudje začutili potrebo po varovanju pred požari, ali pa so bili pobudniki posamezniki, ki so v teh društvih videli možnost za družabno življenje nekega kraja združeno s koristnim poslanstvom. V Gradcu je v tistem času živel najznamenitejši Bišanec, mož, ki je deloval na najrazličnejših področjih, je bil slovničar, zbiralec ljudskih pesmi, narodni budi-telj, profesor in duhovnik dr. Jožef Muršec - Živkov. Vse življenje je tudi moralno in denarno podpiral in vzpodbujal razvoj domačega kraja. Pomagal je šoli, cerkvi in ustanovil knjižnico v Trnovski vasi. Leta 1876 je v pismu, ki sicer ni ohranjeno, bratrancu Martinu Muršcu, ki je živel na Živ-kovi domačiji, pisal, naj zbere nekaj mož in naj ustanovijo požarno brambo Biš. Željo je podkrepil tudi denarno, saj je za začetek primaknil 50 goldinarjev. Ustanovni zapisnik ali drugi dokumenti iz tega časa niso ohranjeni, vendar lahko upravičeno, glede na poznejše zapise in dokumen- Foto: ZS Pobudnik ustanovitve društva dr. Jožef Muršec tirane obletnice društva, leto 1876 štejemo kot rojstno leto Gasilskega društva Biš. Je štirinajsto najstarejše društvo v Sloveniji, nastalo pa je v do tedaj najmanjšem kraju, saj je Biš takrat štel 53 gospodinjstev. Tako biški gasilci letos praznujejo 130-letnico delovanja, ki jo bodo slovesno proslavili jutri, v soboto, 17. junija. Prireditev se bo pričela z gasilsko vojaško vajo, ki bo potekala na novi šolski stavbi v Trnovski vasi s predpostavko, da je v šolski stavbi prišlo do eksplozije plina. V vaji bo prikazano gašenje požara in reševanje ponesre- čenca iz šole s helikopterjem ter gašenje gozdnega požara. V vaji bodo zraven domačih gasilcev sodelovali še gasilci iz sosednjih gasilskih društev in 15. helikopterski bataljon Slovenske vojske. Slovenska vojska pa bo predstavila tudi vojaka 21. stoletja in novo orožje. Po vaji bodo program popestrili padalci aerokluba Ptuj in balonarji Balonarske-ga kluba Ptuj. Na osrednji slovesnosti bo slavnostni govornik minister za obrambo Karl Erjavec. Za kulturni program bodo na prireditvi poskrbeli učenci OŠ Trnovska vas in KD Muršec - Živkov. Nastopile pa bodo tudi gasilsko-ljud-ske pevke PGD Osek, godba MOL iz Lenarta in mažoretke. Po končanem uradnem delu bo pogostitev vseh prisotnih z golažem, ki ga pripravlja Slovenska vojska. Praznovanje gasilske obletnice bodo zaključili z družabnim srečanjem, na katerem bodo za dobro vzdušje poskrbeli ansambel Show Band elita, Saša Lendero, Clea in Miran Rudan. Zmago Šalamun Maskota PGD Biš Ormož • Presežki kmetijskih pridelkov Unije za socialno pomoč Dodatna pomoc socialno ogroženim V Sloveniji bo letos razdeljenih 89.280 kg moke, 79.200 kg testenin, 22.848 kg ješprenja, 136.944 kg sladkorja in 1.068.480 litrov mleka. Pomoč izhaja iz ukrepa tržno cenovne kmetijske politike v EU, ki je vezana na presežke kmetijskih pridelkov na trgu skupnosti. Izdelke je bilo mogoče pridobiti preko evropskega razpisa, na katerega se je prijavila Agencija RS za kmetijske trge in razvoj podeželja, ki je tako pridobila znatne zaloge za dodatno pomoč socialno ogroženim osebam. Dobrine bosta razdelili dve humanitarni organizaciji, ki sta se prijavili na razpis - okrog 63 % vse pomoči bo razdelil Rdeči križ Slovenije, ostalo pa Slovenska Karitas. V OZ RK Ormož so te dni že dobili prvo pošiljko pomoči, ki jo bodo namenili kot dodatno pomoč socialno ogroženim osebam. Gre za 17.160 litrov mleka, ki so ga v minulih Boža Antolič in Maja Botolin Vaupotič z OZ RK Ormož sta bili dodatne pomoči veseli. dneh predstavniki RK že razdelili 320 socialno ogroženim posameznikom v občini. Le-te so pisno pozvali, da dvignejo svojo pošiljko. Sezname upravičencev so sestavili v sodelovanju s Centrom za socialno delo, krajevnimi organizacijami RK, Zavodom za zaposlovanje in Centrom za starejše občane. To je šele prva pošiljka, v jeseni naj bi sledila še ena. Skupno bodo tako letos na OZ RK Ormož dodatno razdelili 34.255 litrov mleka, 678 kilogramov ješprenja, 2.793 kilogramov moke, 2.477 kilogramov testenin in 4.313 kilogramov sladkorja. Izdelki so v veliki večini proizvodi slovenskih podjetij, pomoč pa je pakirana v posebno embalažo, opremljeno z napisom: ni za prodajo. RK Ormož so na nacionalni ravni namenili relativno velike količine pomoči, saj so prejeli 2,59 % celotne pomoči namenjene Sloveniji. Ker Rdeči križ ne razpolaga s tako velikimi skladiščnimi prostori, so zaloge za nekaj dni spravili v nekdanje prostore Primata, ki jim jih je prijazno odstopil novi lastnik. vki Od tod in tam Kidričevo • Oaza na življenjski poti Članice DPD Svoboda Kidričevo so v juniju pripravile razstavo svojih kreacij, ki so nastajale v letošnji sezoni (od novembra do maja). Vse so prispevale k ustvarjanju svoj delež, vse so se veselile najmanjšega izdelka, saj so čutile izpopolnitev svojih sanj. Ob zadovoljstvu svojih izdelkov so si načrpale novih moči in življenjskega poguma. V delavnicah ni šlo za to, ali naredijo veliko ali malo, temveč za to, da tisto, kar delajo, delajo rade. Čedalje več ljudi ne ve, kaj bi s prostim časom. Članice Svobode ga izkoriščajo na način prijetno s koristnim. Oglejte si njihove izdelke v knjižnici DPD Svoboda ob ponedeljkih od 17. do 19. ure v juniju. Ur Juršinci • Sprejem za mamice V občini Juršincih so se letos odločili, da materam novorojencev podelijo denarno nagrado v znesku 20.000 tolarjev in knjigo Moj otrok. Župan občine Juršinci Alojz Kaučič seje odločil, da jim nagrado izroči osebno, zato je mlade mamice, ki so v letošnjem letu rodile, povabil v ponedeljek, 5. junija, na sedež občine, kjer jim je izročil knjižne nagrade. Ob sprejemu je poudaril, da je to eno njegovih najlepših opravil, kijih opravlja kot župan občine, in da je vesel dejstva, da je občina Juršinci ena redkih občin na tem območju, v kateri se nataliteta dviga. Ob tem je izrazil željo, da bi se starši odločali še za večje družine, in obljubil, da bo občina v prihodnosti še nadalje skrbela za najmanjše prebivalce ter da bodo tudi nadaljnja prizadevanja občine, da se otrokom z vlaganjem v infrastrukturo na področju predšolskega in osnovnošolskega izobraževanja ustvarijo najkvalitetnejši standardi osebnostnega razvoja. Tako se ob novem vrtcu, telovadnici in dvorani izvaja tudi obnova šolske kuhinje, kjer bodo vsem otrokom omogočeni še boljši pogoji za izobraževanje, osebni razvoj in prijetno bivanje v domačem okolju. Zmago Šalamun Juršinci • Jubilejni koncert MPZ - ■ .. 'bs"^' ■ ' ~ - - JÎJlSÊ: • V soboto, 10. junija, je v kulturnem domu dr. Antona Slodnjaka v Juršincih potekal jubilejni koncert ob 10-letnici mešanega pevskega zbora KUD dr. Anton Slodnjak Juršinci. Hkrati so praznovali tudi 10-letnico delovanja društva. Zbrane sta najprej pozdravila podžupan občine Juršinci Simon Toplak in predsednica odbora za družbene dejavnosti Dragica Majcen Toš. Nastopil je domači mešani pevski zbor, ki ga vodi učiteljica glasbe na OŠ Juršinci Nada Špišić. Pri pesmi Ave Marija je pevce in pevke na klavirju spremljala Mihaela Burina. Kot gostje so nastopili člani in članice mešanega pevskega zbora KUD Franceta Prešerna iz Vidma pri Ptuju, kijih vodi Mateja Purg. Ob 10-letnici delovanja zbora so podelili jubilejne bronaste Gallusove značke, ki jih je podelil Boris Pelcl, član sveta območne izpostave JSKD Ptuj. Prejeli so jih: za 13 let prepevanja Stanislava Bec in Franc Brumen, za 12 let Anton Čeh, za 11 let prepevanja Kristina Slodnjak in Anica Vršič, za 10 let Darinka Benko, Frančiška Brumen, Genica Furman, Andrej Lovrec, Frančiška Masten, Ana Novak, Natalija Novak, Robert Šošterič in Nataša Žajdela, za 9 let prejel Zlatko Podhostnik, za 8 let Dragica Duh in Jože Žnuderl in za šest let Katarina Horvat in Helena Šoštarič. Zmago Šalamun Ptuj • Dobrodelni koncert Dobrodelni koncert V poletje z melodijami slovenske pomladi bo 17. junija ob 20.30 na dvorišču minoritske-ga samostana na Ptuju. Prisluhnili bomo Mestnemu pihalnemu orkestru iz Radelj ob Dravi s solisti pod vodstvom dirigenta in skladatelja Daniela Tementa, pridružila se jim bo gostja večera Elda Viler. Spored koncerta obsega poleg skladb gostje tudi druge najbolj priljubljene slovenske zimzelene popevke izvajalcev Ota Pestnerja, skupine Pepel in kri, Majde Sepe ter drugih. Izkupiček od prodaje kart je namenjen za Zasebno glasbeno šolo v minoritskem samostanu sv. Petra in Pavla na Ptuju, ki se pripravlja na ustanovitev in bo predvidoma odprla svoja vrata septembra 2007. V primeru dežja bo koncert v cerkvi sv Petra in Pavla. Veronika Emeršič Foto: ZS Foto: vki Strukturni skladi EU v Sloveniji Zavod RS za zaposlovanje je 28.3.2006 objavil Javno povabilo delodajalcem za izvedbo aktivnosti USPOSABUANJE NA DELOVNEM MESTU IN INTEGRIRANI PROGRAMI USPOSABUANJA za obdobje 2006-2007 Delodajalci ste vabljeni, da na Območne službe Ptuj, Maribor in Murska Sobota oddate predloge programov usposabljanja. V programe se vključijo brezposelne osebe. Rok za oddajo predlogov: do porabe sredstev. Na podlagi potrjenega programa usposabljanja se brezposelna oseba vključi v usposabljanje za konkretno delo pri delodajalcu. Cilj je kasnejša zaposlitev brezposelne osebe. Delodajalcem se sofinancirajo upravičeni stroški usposabljanja. Usposabljanje se prednostno izvaja: pri delodajalcih iz posebej opredeljenih dejavnosti in pri delodajalcih, ki usposabljajo za deficitarne poklice. Program sofinancira Evropski socialni sklad. Več informacij: spletni portal EU-skladi (www.gov.si/euskladi) ali spletna stran Zavoda RS za zaposlovanje (www.ess.gov.si) - rubrika Javni razpisi. Oglis n financira v nkvira prajnkti tnhničnn pnmnč ObvBŠčinjn jnvnosti 2005. Pinjikt dnlnn financira Evrnpsin nnijn, in sicii v niniiu Evrnpslinga sUnita za ii II rnzvDi. Vaš mobilnik, vaš denar! In potni list za potovanje v romantični Pariz! strukturni skladi EU v Sloveniji Vam primanjkuje finančnih virov in ne poznate poti do njih? Ne obvladate vseh področij poslovanja in se to odraža v uspešnosti vašega podjetja? Več glav več ve! Program vavčerskega svetovanja majhnim in srednjim podjetjem ter samostojnim podjetnilcom v siciadu s pogodbo o vključitvi v program omogoča do 50-odstotno povračilo stroškov podjetniških svetovanj v skupni višini do milijon tolarjev! Na slovenskem podjetniškem portalu www.japti.si izberite svetovalca iz Kataloga podjetniških svetovalcev in si zagotovite pomoč pri pripravi razvojnih projektov ali svetovanja s področja poslovnih funkcij podjetja. O programu in storitvah, ki jih nudimo, lahko več preberete na spletnem naslovu oziroma izveste neposredno na Javni agenciji RS za podjetništvo in tuje investicije. Dunajska 156,1000 Ljubljana, pri Vesni Petričevič (tel. 01 530 9 802) ali Ireni Meterc (tel. 01 530 9 800). Ne odlašajte! Stopite v svet podjetništva s pravim partnerjem! Program izvaja Javna agencija RS za podjetništvo in tuje investicije in je sofinanciran iz sredstev Evropskega sklada za regionalni razvoj in Ministrstva za gospodarstvo. Oglis sc finincira v okvira prajekta tehniini pamoi ObveSiinje javnosti 2005. Projekt obveilionjc javnosti dcino financira Evropska unija, in sicer v akvira Evropskega sHada za n Do 5. julija opravite vsaj eno plačilo z Moneto pri Novi KBM in z malo sreče boste v dvoje doživeli romanKčni Pdriz, osvojili mobilnik Sony Ericsson P800 ali eno od številnih drugih nagrad! Še nimate Monete pri Novi KBM? Oglasite se v najbližji poslovalnici Nove KBM in izdali vam jo bomo brezplačnol Več informacij no 02 229 28 30. www.nkbm.si,www.moneta.si Nagradna igra ba Irajala ad 1. Ó. da 5.7, pravila nagradne igre sa abjavl[ena na splelni strani www.nkbm.si. ^Nova KBM Vaš mobilnik. Vaš denar. Mali oglasi STORITVE 34 LET SOBOSLIKARSTVA - PLESKARSTVA Ivana Bezjaka, s. p., Vitomarci. Bru{enje parketa, fasade. Izku{nje, svetovanje, kvalitetno delo. Priporo~amo se. Tel. 757 51 51, GSM 031 383 356; www.pleskarstvo-bezjak.si. GSM in RTV-servis in trgovina na Ptuju, dekodiranje, baterije in dodatna oprema. Peter Kolari~, s. p., Nova vas pri Ptuju 106, tel. 02 745 02 45, 041 677 507. PVC-OKNA IN VRATA ter izvedba predelnih sten, spu{~enih stropov in izdelava mansardnih stanovanj - UGODNO. Sandi Cvetko, s. p., Le{nica 52, Ormož, GSM 041 250 933._ UGODNA PRODAJA: stenski opaž: 12, 16, 20 mm, ladijski pod, bruna, rezani les, možna dostava. Informacije 03 752 12 00, GSM 041 647 234, tinles@siol.net, TIN LES, d. o. o., Stranice. ZA DVORIŠČA, dovozne poti ter gradnjo dostavljamo sekanec, pesek, gramoz. GSM 041 676 971, Prevozni-{tvo Vladimir Petek, s. p., Sovretova pot 42, Ptuj. ZELO UGODNA DOSTAVA premoga na dom. Prevozni{tvo Vladimir Pernek, s. p., Sedla{ek 91, Podleh-nik, tel. 041 279 187. IZVAJAMO vsa soboslikarska in pleskarska dela, barvanje fasad, napu-{~ev itd. Ivan~i~ Dragan, s. p., Žabjak 61, Ptuj, tel. 041 895 504. bffi RAČUNOVODSKE STORITVE za s. p. in podjetja. Tel. 02 787 11 00. PAROS FRS, d. o. o., Osojnikova c. 22, 2250 Ptuj, matjasic.milica@amis.net AKCIJA - 15 %. Pregledi in meritve strelovodov, elektroinstalacij. Naro~ila na tel. 041 739 197 ali fax 02 775 0530, Elektro Ivan~i~ s. p., Ulica 5. prekomorske 9, 2250 Ptuj. Popust velja do 30. 6. 2006. NUDIM skupinske in individualne in{trukcije iz matematike in fizike. Aksiom, Tea Stefanovi~, s. p., Kraigherjeva 24, Ptuj, tel. 031 371 187. ASFALTIRANJE, TLAKOVANJE dvoriš~ in parkiriš~, nizka gradbena in zemeljska dela. Ibrahim Hasanagi~, s. p., Cesta 8. avgusta 18 a, 2250 Ptuj, tel. 041 726 406. RAČUNOVODSTVO za s. p., d. o. o. in društva. Nataša Mernik, s. p., Štuki 23, 2250 Ptuj. Tel. 031 873 769. TESNJENJE OKEN IN VRAT s silikonskimi tesnili, žaluzije in lamelne zavese. Hišni servis Stinng, Tomaž Šerbec, s. p., Brstje 5 b, Ptuj. GSM 031 621 594. f ROMAN ZEMLJARIČ, s. p., Do-rnava 59, GSM 031 851 324: elektroinštalacije, meritve elektri~-nih inštalacij, meritve strelovodov, montaža in servis domofonov ter elektri~ne klju~avnice, menjava starih varovalk z avtomatskimi. www.tednik.si tednik@tednik.s KMETIJSTVO NESNICE, mlade, rjave, grahaste in ~rne, pred nesnostjo, opravljena vsa cepljenja, prodajamo. Soršak, Podlože 1, Ptujska Gora. KUPIM traktor, trosilec gnoja, cisterno, obra~alnik, bo~ne kose in prikolice. Tel. 041 679 937._ PRODAM teli~ko, staro 7 tednov. Tel. 051 244 100._ PRODAM obra~alnik SIP 20 50 in eno leto staro teli~ko in 200-kg simen-talki. Tel. 769 10 41_ PRODAM ve~ svinj, težkih do 130 kg, doma~e reje. Tel. 041 650 685. PRODAM 150-kg praši~a doma~e reje. Tel. 740 82 53_ PRODAM svinje, težke od 130 do 150 kg, doma~e reje. Tel. 041 579 080. PRODAJAMO bele piš~ance doma~e reje. Irgoli~evi, Sodinci 22 pri Veliki Nedelji. Tel. 713 60 33._ PRODAM ovce z mladi~i. Telefon 761 07 97, zjutraj ali zve~er. PRODAM dve parceli v Tržcu. Telefon 764 75 31, zve~er._ NESNICE rjave, grahaste, ~me pred nesnostjo. Dobite lahko tudi kletke za nesnice. Vzreja nesnic, Tibaut, Babinci 49, Ljutomer. Telefon 582 14 01. PRODAM sejalnico amazone 2,5 m za žita in trave, dobro ohranjeno. Telefon 051 337 676. NEPREMICNINE S_î . .T». NEPREMIČNINE SiriUS LUNA ^ , «■{"■"•Pd.d. Ptij, parala 740 itiz, iuM pogled, pod naldonon, asiáliraii dostop, vil priključki: Mb: 02/22 999 22 Ptuj: 02/77 777 77 luna-mb.si sirius-nep.si GRADBENO parcelo na Grajeni prodam. Tel. 772 05 01, 040 268 650. GARAŽO za Gregor~i~evim drevoredom 1 oz.. 3 prodam ali dam v najem. Tel. 040 644 606. PRODAM zazidljivo parcelo 6 km iz Ptuja. Tel. 782 3051 ali 040 122 759. KUPIM parcelo ali hišo na Ptuju ali v okolici. Inf. na tel. 041 643 884. DOM-STANOVANJE ZAMENJAM dvosobno lastniško stanovanje za enosobno na Ptuju z dopla~ilom. Tel. 041 868 853. NA PTUJU menjam dvosobno ob~-insko stanovanje za ve~je. Tel. 051 354 838. MOTORNA VOZILA PRODAM motor Yamaha, drag star 650, clasic, z dodatno opremo, cena 1.200.000 SIT Tel. 051 326 184. PO UGODNI ceni prodam dobro ohranjeno lado nivo 1600 in avtopri-kolico. Tel. 031 512 698 ali 746 56 21. PRODAM avto Rover 214 SI, temno-zelene metalne barve, letnik 95, registriran 11 mesecev. Telefon 041 206 768. DELO ZAPOSLIMO delavca za izvedbo suhomontažnih del ter za montažo oken in vrat. Sandi Cvetko, s. p., Lešnica 52, Ormož. Tel. 041 250 933. IŠČEMO mlajšo upokojenko za pomo~ enkrat tedensko. Tel. 778 7501. ZAPOSLIMO osebo za opravljanje menjalniških poslov ter trženje fi-nan~nih produktov v poslovni enoti Ptuj. Pisne prošnje pošljite na e-mail zaposlovanje@luna-mb.si ali na sedež podjetja: Luna, d. o. o., Zrkovska c. 72, Maribor. RAZNO KUPIM starine: pohištvo, slike, bogece, ure, steklo, lonce in drobnarije. Pla~am takoj. Telefon 041 897 675 ali 779 50 10._ POCENI prodam 800 kosov strešnikov kikinda. Tel. 041 371 183._ LEPO ohranjeno otroško sobo (posteljo, omaro, pisalno mizo in predalnik) ugodno prodamo za 50.000 SIT Tel. 041 667 325._ PRODAM sedežno garnituro, umetno usnje, dobro ohranjeno, z ležiš~em. Telefon 02 780 09 33. Krvodajalci 6. april - Mitja Novak, Veliki Brebrovnik 44; Franci Viher, Veličane 38; Karl Habjanič, Žero-vinci 17; Anton Potočnik, Vareja 65; Ivan Božičko, Tržec 46lc; Vinko Križanec, Sestrže 6; Vlado Be-drač, Zagrebška 81, Ptuj; Srečko Sitar, Lancova vas 58/b; Viktorija Kopljar Šenkiš, Podvinci 95/a; Štefan Rotvein, Tržec lO/c; Ivan Teskač, Arbajterjeva 4, Ptuj; Irena Rola, Crmlja 12la; Marjan Kolarič, Prešernova 21, Ptuj; Roman Korent, Crmlja 12; Franc Bezjak, Majšperk 85; Marija Ku-mer, Sp. Ključarovci 16; Irena Korent, Crmlja 20; Marija Pola-nec, Krčevina pri Vurbergu; Bernarda Selinšek, Trubarjeva 9, Ptuj; Metka Pišek, Ul. 5. prekomorske 17, Ptuj; Marjan Bezjak, Grajena 51lb; Danijel Mihelak, Crmlja 4; Milan Mihelak, Crmlja 4; Iztok Crepinko, Preradovičeva 29, Maribor; Antonija Korent, Crmlja 12; Sabina Jupič, Maistrova 13, Ptuj; Andreja Cuček, Vitomarci 37la; Marjana Zorec, Praprotnikova ul. 13, Ptuj; Mar-jetka Vrabič, Vičava 107; Kamilo Kronvogel, Crmlja 7; Irena Šprah, Rimska pl. 11, Ptuj. 10. april - Smiljana Dovečar, Mihovci 76; Jelka Pšajd, Vinta-rovci 35; Miran Koser, Vintarov-ci 29lb; Boris Kurbus, Prepolje 42; Janez Simonič, Vintarovci 34; Srečko Murata, Tovarniška 1, Kidričevo; Marija Voda, Dolič 10; Danica Gonza, Podvinci 42; Milena Vrečar, Drstelja 48; Marija Oman, Levanjci 23; Milena Ozvatič, Ločki Vrh 1; Anton Ke-lenc, Gorišnica 47; Franc Kuko-vec, Placar 7la; Milena Muršec, Ločki Vrh 28; Tomaž Jagarinec, Mala Varnica 4lb; Lidija Vastič, Ul. 5. prekomorske 16, Ptuj; Franček Trčko, Šikole 3; Rudi Fridl, Ločki Vrh 27; Ignac Sluga, Levanjci 26; Franc Vindiš, Soviče 18; Majda Petrič, Dolič 15; Boža Meglič, Levanjci 2la; Oto Mesarič, CMD 17, Ptuj; Stanko Rep, Nova vas 1, Markovci; Marija Zelenik, Levanjci 11; Jože Škofič, Destrnik 14; Marjeta Ko-kol, Janežovci 12lb; Zlatko Gajš-ek, Podlehnik 66la; Alojz Horvat, Juršinci 19la. 13. april - Marjan Cizerl, Zagorje 10lb; Edvard Jurgec, Lan-cova vas 68; Dragica Strelec, CMD 8, Ptuj; Gera Ceh, Podvinci 98lc; Stanko Veldin, Ul. 5. prekomorske 17, Ptuj; Martin Potočnik, Kratka ul. 7, Ptuj; Anita Voršič, Gorišnica 76; Marta List, Hvaletinci 24; Igor Turnšek, Ge-rečja vas 40lc; Lidija Lozinšek, Gorišnica 56la; Zlatko Novak, Kupčinji Vrh 40; Brigita Bezjak, Formin 39; Vinko Zemljič, Krčevina pri Vurbergu; Marko Bri-celj, Cankarjeva 6, Ptuj; Miran Gojkovič, Hajdoše 64; Zdravko Tobijas, Moškanjci 70; Franc Le-tonja, Hrastovec 80; Srečko Le-tonja, Sp. Velovlek 9la; Olga Toplak, Maistrova 11, Ptuj; Marija Valič, Moškanjci 22; Jože Levak, Trubarjeva 2, Ptuj; Vida Kovačec, Formin 4la; Edita Kovač, Orešje 22; Franc Vaupo-tič, Popovci 15; Gregor Vogrin, Strmec pri Destrniku; Sabina Pravdič, Gajevci 27la; Miran Frantura, Savinjsko 22; Simona Brajlih, Zg. Hajdina 107la; Irena Forštnarič, Ormoška 76, Ptuj; Drago Kodrič, Stoperce 12; Zdenko Molnar, Volkmerjeva 5, Ptuj. 20. april - Mitja Puklavec, Drakšl 35lb; Franc Bombek, Cvetkovci 108; David Ozmec, Mihovci 10la; Sašo Meško, Mi-hovci 10lb; Daniel Rep, Mezgovci 15la; Željka Lukaček, Obrtniška 3, Središče ob Dravi Marjeta Mendaš, Moškanjci 84la; Konrad Visočnik, Placar 54; Stanko Polič, Vintarovci 76; Ana Ver-lak, Muretinci 54; Marjan Ceh, Dornava 31; Radivoj Dovečar, Strjanci 33; Branko Rojko, Gra-jenščak 28; Marica Podgoršek, Trdobojci 10; Nada Kozar, Gorenjski Vrh 45la; Danica Vaupo-tič,Jurovci 23la; Dušan Mastnik, Vintarovci 72; Mihaela Svenšek, Kozminci 13; Anton Horvat, Po-brežje 40la; Dragica Gajšek, Vin-tarovci 73la; Franc Gabrovec, Ul. 25. maja 19, Ptuj; Majda Belšak, Cirkulane 81; Natalija Bauman, Potrčeva 28, Ptuj; Lizika Šegula, Lasigovci 14; Jožica Merc, Podlehnik 26; Mihael Vajda, Muretinci 47la; Ivan Hentak, Gubčeva 5, Ptuj; Milan Muršec, Vitomarci 30la; Darja Kramber-ger, Trnovski Vrh 51; Elizabeta Petrovič, Moškanjci 53la; Aleksander Furek, Skorba 31lc; Katarina Kvar, Grlinci 9; Janja Toplak, Langusova 30, Ptuj; Majda Vilčnik, Majšperk 38; Anton Zelenik, Vintarovci36; Damijan Cebek, Draženci 14lb; Stanka Lah, Pongrce 15; Ivan Kaučevič, Zg. Pristava 50. Prireditvenih vabimo @radio-tednik.si Radko Kekec, s.p. Nova vas pri Ruju 76a, 2250 Ruj Tel.: 02 78 00 550 UGODNI LEASINGI IN KREDITI NA POLOŽNICE! Prodaja vozil Znamka (Sir, C«^ RMEGANE 1,416V EXPRESSION RMEGANE CABRIOIET 1,616V RENAUIlTVmGO 1,216V RENACIITWINGO 1,2 FMTPIJOTOSSSOIE OPEL VECTRA 2,016VDI BMW 5231 ŠKODA FABIA 1,2 HTPœMBI CITROEN XSANTIA 1,9 TD RENAUUTVmGO 1,2 OPEN CITROEN XSANTIA 1,8 16V SX KIASEPHIA1,5GTX DAEWOO NEXIA 1,5 Gl KIASEPHIA1,51S PEUGEOT 106 1,4 XR VOLKSWAGEN GOIfin 1,4 a DAEWOO MATE SE FORD FOCUS 1,6 WAGON MAZDA 2 1,25 V01SWAGEN GOLF 1,4 CLASSIC OPEL VECTRA 2,0 DTI RENAULT CUO 1,4 RT CrrR0ENXSARAl,4lC0UPE MAZDA 323 C 1,51 Informativni preračun po 1998 1999 2002 2.180.000 1999 1.890.000 2001 1.120.000 660.000 690.000 1999 1.290.000 1997 1.830.000 2004 1.850.000 1998 1.190.000 2005 1.730.000 930.000 1998 1997 1996 1999 1996 1996 1998 420.000 320.000 790.000 580.000 530.000 530.000 2002 1.820.000 2003 1.630.000 1998 760.000 2004 3.380.000 2000 980.000 2000 1.180.000 1996 740.000 9.096,98 7.886,83 4.673,68 2.754,13 2.879,32 5.383,07 7.636,45 7.719,91 4.965,78 7.219,16 3.880,82 1.752,63 1.335,34 3.296,61 2.420,30 2.211,65 2.211,65 7.594,73 6.801,87 3.171,42 14.104,49 4.089,47 4.924,05 3.087,97 KOV ČRNA KOV ZELENA KOV MODRA BEU KOV SREBRNA BELA KOV ZELENA KOV ZLATA MODRA ČRNA BEU KOV MODRA KOV MODRA KOV ZELENA BEU TEM. RDEČA KOV SREBRNA KOV SREBRNA RDEČA RDEČA KOV PEŠČENA KOV SREBRNA KOVVÈNJA KOV ČRNA cemralnem parltstnem tečaju 239,640 = 1 EUR Petek, 16. junij 10.00 16.00 16.00 19.00 20.00 20.00 20.00 20.00 20.00 20.00 Slovenska Bistrica, na gradu, svečana podelitev priznanj Županova petica Ormož, Knjižnica Franca Ksavra Meška, Pravljična ura in ustvarjalna delavnica za otroke Ptuj, gostilna Ribič v prvem nadstropju, predstavitev kulinaričnih dnevov, Okusi Tajske Slovenska Bistrica, Galerija Grad in Grasslov stolp, likovna razstava Majski salon, razstavljajo člani Zveze društev slovenskih likovnih umetnikov Ptuj, svečana dvorana gradu, koncert Shirlie Roden Ormož, športna dvorana OŠ Ormož na Hardeku, dobrodelni koncert DPM Ormož Miklavž pri Ormožu, nočni turnir v malem nogometu, v okviru krajevnega praznika Ormož, restavracija Hotela, indijski večer, predstavitev Indije s slikami, številnimi predmeti, njihovimi oblekami in tradicionalno glasbo, z vami bo Andreja Jernejčič Maribor, v Sinagogi, koncert Klarise M. Jovanovic in Drora Orgada Ptuj, CID, letna produkcija mladih kitaristov Slovenska Bistrica, prostori LG Koruzno zrno, lutkovna predstava Kornfest Sobota, 17. junij 9.00 do 24.00 Ptuj, Pokrajinski muzej, Poletna muzejska noč, v okviru prireditve slovenskih muzejev si lahko brezplačno ogledate vse iz njihovih zbirk muzeja na Ptuju 9.00 Boč, planinski dom, srečanje invalidov, vabi Društvo invalidov Zgornje Poso-telje, invalidi se lahko zberete tudi na Ptuju, v Polenšaku, Juršincih, Hajdošah, Kidričevem ... in se potem z avtobusom skupaj odpeljete na Boč, informacije na telefon 77 28 48 9.00 Ptuj, pred Mladinsko knjigo, bralna terasa, gostja bo Janja Vidmar 11.00 Dravci, na igrišču, kros, organizira Športno društvo AS in Občina Videm v okviru praznika občine 14.00 Trnovska vas, Športni park, dan gasilcev gasilske zveze Trnovska vas -Vitom- arci in 130-letnica PGD Biš 14.00 Vurberk, na grajskem dvorišču, 15. vurberški festival 15.00 Lenart, na športno-rekreacijskem centru Polena, tek na 1 km, ob prazniku KS Lenart 15.30 Velika Nedelja, pri lovskem domu, osrednja proslava lovske družine s kulturnim programom 16.00 Gorišnica, hotel Botra, prireditev Najmočnejši možje Gorišnice 16.00 Polenšak, pri gasilskem domu, pokalno tekmovanje v hidrantni vaji, v okviru praznika občine Dornava 16.00 Podlehnik, v dvorani, slovesni koncert in podelitev priznanj ob 25-letnici pihalnega orkestra in 30-letnici kulturnega društva Podlehnik 16.00 Ptuj, na gradu, junijski Muzejski vikend, Pisani kozarci, na ogled pa bo tudi razstava Pivsko posodje in opazovali boste lahko postopek graviranja na steklo 16.30 Ptuj, dvorišče gradu, III. Grajski vinski praznik 18.00 Miklavž pri Ormožu, gledališka predstava Zvezdica zaspanka 19.00 Hajdoše, prostori gasilskega doma, predstavitev kasete in CD-ja Štajerskih frajtonarjev 19.00 Ormož, prostori Hotela, Literarni večer s Katarino Majdič ob očetovskem dnevu 20.00 Lovrenc na Dr. polju, dvorana, jubilejni koncert skupine Fantje treh vasi KD Lovrenc na Dr. polju, ob 40-letnici delovanja 20.30 Ptuj, dvorišče minoritskega samostana, dobrodelni koncert Mestnega pihalnega orkestra iz Radelj ob Dravi s solisti pod vodstvom dirigenta in skladatelja Daniela Tementa, gostja večera Elda Viler - Slovenska Bistrica, dvorišče gradu, koncert Noneta Vivere - Slovenska Bistrica, prostori LG Koruzno zrno, lutkovna predstava Kornfest - Svetinje, jeruzalemska vinska cesta, 4. Salon prleških vinarjev Jeruzalem 2006 - Ptuj, Planinsko društvo vas vabi na izlet na Stol iz Avstrije, vodi J. Vertič, dodatne informacije na telefon 777 15 11 Nedelja, 18. junij 8.00 9.00 11.15 14.00 Miklavž pri Ormožu, dvorana ZD, Dan kulinarike, kulinarična razstava Miklavž pri Ormožu, tekmovanje v streljanju glinastih golobov, v okviru praznovanja krajevnega praznika Ptuj, na gradu, junijski Muzejski vikend, Pisani kozarci, na ogled pa bo tudi razstava Pivsko posodje in opazovali boste lahko postopek graviranja na steklo Cerkvenjak, Dom kulture, proslava ob 8. občinskem prazniku Bukovci, gasilski dom, 10. dan gasilcev območne Gasilske zveze Ptuj in predaja novega gasilskega vozila Starošince, otvoritev muzeja kulturne dediščine Zbirka podeželja, v okviru praznika Občine Kidričevo Ponedeljek, 19. junij 20.00 Ptuj, v telovadnici OŠ Ljudski vrt, srečanje zlatih odličnjakov, najboljših mladih raziskovalcev in najuspešnejših športnikov Ptuj, gledališka dvorana Gimnazije Ptuj, zaključna produkcija Linhartove ženske, predstavo je pripravil gledališki studio Gimnazije Ptuj Ptuj, na dvorišču Prešernove ulice 17, pogovor s pisateljem Milanom Petkom, nominirancem za desetnico, nagrado za najboljšo mladinsko knjigo, v primeru dežja bo pogovor v Stari steklarski delavnici TV Ptuj Sobota ob 21.00 in nedelja ob 10.00: Karel Schnabel prejel pečat mesta Ptuja za zasluge na humanitarnem področju. Svečan podpis pogodbe o adaptaciji učnega centra na Vičavi. Phare 2003 - Naravoslovje in tehnika, sedanjost za prihodnost. Novi izdelki Perutnine Ptuj iz skupine Wellness. Jubilejni zbornik ob 30-letnem delovanju Folklorne skupine Bolnišnica Ptuj. Fotografska razstava Tanje Verlak. Program gledališča Ptuj v novi sezoni. Dan ptujske Osnovne šole Mladika. Avstralija skozi objektiv Matije Brodnjaka. Letni koncert moškega pevskega zbora Grajena. Glasbena oddaja Hit poletja. Za več življenja in manj kilogramov z 90-dnevno ločevalno dieto. Kino Ptuj Petek, 16. junij, ob 19.00 Zlo. Ob 21.00 Karavla. Sobota, 17. junij, ob 19.00 Očka, ne ga srat. Ob 21.00 Karavla. Nedelja, 18. junij, ob 19.00 Očka, ne ga srat. Ob 21.00 Karavla Kolosej Maribor Petek, 16. junij, ob 16.50 in 19.20 16 ulic. Ob 15.10, 17.20, 19.30, 21.40 in 23.50 Divjina. Ob 21.55 in 00.05 Melissa P Ob 17.30, 19.50, 22.10 in 00.30 Omen 666. Ob 16.40, 18.50, 21.00 in 23.10 Očka, ne ga srat! Ob 17.05, 19.25, 21.45 in 00.10 Možje X: Zadnji spopad. Ob 15.30, 18.40 in 21.50 Da Vincijeva šifra. Ob 15.20j 18.10, 20.50 in 23.30 Misija: nemogoče 3. Ob 17.00, 19.10, 21.20 in 23.40 Čez 30 in še pri tastarih. Ob 15.00 Ledena doba 2 (sinhronizacija). Ob 16.30, 19.00, 21.30 in 00.00 Ameriške sanje. Ob 15.50, 18.30, 21.10 in 23.55 Oliver Twist. Sobota, 17. junij, ob 14.10, 16.50 in 19.20 16 ulic. Ob 13.00, 15.10, 17.20, 19.30, 21.40 in 23.50 Divjina. Ob 21.55 in 00.05 Melissa P Ob 12.35, 14.55, 17.30, 19.50, 22.10 in 00.30 Omen 666. Ob 14.30, 16.40, 18.50, 21.00 in 23.10 Očka, ne ga srat! Ob 17.05, 19.25, 21.45 in 00.10 Možje X. Zadnji spopad. Ob 12.20, 15.30, 18.40 in 21.50 Da Vincijeva šifra. Ob 15.20, 18.10, 20.50 in 23.30 Misija: nemogoče 3. Ob 12.40, 14.50, 17.00, 19.10, 21.20 in 23.40 Čez 30 in še pri tastarih. Ob 12.50 in 15.00 Ledena doba 2 (sinhronizacija). Ob 14.00, 16.30, 19.00, 21.30 in 00.00 Ameriške sanje. Ob 13.10, 15.50, 18.30, 21.10 in 23.55 Oliver Twist. Nedelja, 18. junij, ob 14.10, 16.50 in 19.20 16 ulic. Ob 13.00, 15.10, 17.20, 19.30 in 21.40 Divjina. Ob 21.55 Melissa P Ob 12.35, 14.55, 17.30, 19.50 in 22.10 Omen 666. Ob 14.30, 16.40, 18.50 in 21.00 Očka, ne ga srat! Ob 17.05, 19.25 in 21.45 Možje X: Zadnji spopad. Ob 12.20, 15.30, 18.40 in 21.50 Da Vincijeva šifra. Ob 15.20, 18.10 in 20.50 Misija: nemogoče 3. Ob 12.40, 14.50, 17.00, 19.10 in 21.20 Čez 30 in še pri tastarih. Ob 12.50 in 15.00 Ledena doba 2 (sinhronizacija). Ob 14.00, 16.30, 19.00 in 21.30 Ameriške sanje. Ob 13.10, 15.50, 18.30 in 21.10 Oliver Twist. Ponedeljek, 19. junij, ob 16.50 in 19.20 16 ulic. Ob 15.10, 17.20, 19.30 in 21.40 Divjina. Ob 21.55 Melissa PP Ob 17.30, 19.50 in 22.10 Omen 666. Ob 16.40, 18.50 in 21.00 Očka, ne ga srat! Ob 17.05, 19.25 in 21.45 Možje X: Zadnji spopad. Ob 15.30, 18.40 in 21.50 Da Vincijeva šifra. Ob 15.20, 18.10 in 20.50 Misija: nemogoče 3. Ob 17.00, 19.10 in 21.20 Čez 30 in še pri tastarih. Ob 15.00 Ledena doba 2 (sinhronizacija). Ob 16.30, 19.00 in 21.30 Ameriške sanje. Ob 15.50, 18.30 in 21.10 Oliver Twist. 10.00 15.00 17.00 17.00 Vse za gradnjo iz Metalke -10 % POPUST za gradbeni material, okna Jelovica, Knauf, tlakovce, laminat, stenske obloge ... Opečni izdelki, betonski izdelki strešni opečni nosilci montažne opečne preklade HlevTen - za izdelavo tal in onnetov v vseh vrstah hlevov Metalka Trgovina d.d. Prodajni center Ptuj Rogozniška 7. tel; 02/749 18 00 METAIKA' ^ TRGOVINA ODPRODAJA VZORČNID MODELOV Od 180 SIT zaščitne hlače, bunde, bluze, polo majice, plašči, telovnil(i, vetrovice, kombinezoni,... Zaščita Ptuj d.o.o., Rogozniškca c. 13, Ptuj 8 IIHiliMil-JiMiBllt (I)!/2280110 3 GOTOVINSKA POSOJIU MEDIAFIN KOM d.o.o., Dunajska 21, Ljubljana Maribor tel.: 041/830 065 02/25241 88 Delovni čas: od 8.00 do 16.00 REALIZACIJA TAKOJ!! Proizvodnja in storitve: PVC OKNA, VRATA, ROLETE, ŽALUZIJE, POLKNE, KOMARNIKI ROLO, PVC OGRAJE vei vrst Ivan Arnuš s.p. Mariborska cesta 27/ b, 2251 PTUJ Tel.: 02^83^0-81, Gsm: 041/390-576 KREDITI Do7 let za vse zaposlene, upokojence ter na osnovi vozila, do 50 % - stare obveznosti niso ovira. Leasingi za vozila stara do 10 let. MOŽNOST ODPLAČILA NA POLOŽNICE, PRIDEMO TUDI NA DOM! NUMERO UNO - Kukovec Robert, s. p., Mlinska ul. 22, 2000 Maribor. Tel. 02 252 48 26, fax: 02 252 48 23, mob. 041 750 560, 041 331 991. Ptujska C. 68, IVliklavž (IVIaribor), tel.: 02/ 629 1662, avto.iniklavz@email.s www.avtonniklavz.si ZNAMKA LETNIK i CENA SI7 « BARVA AUDiA41,9TDiUiVIUZ. 2001 3.090.000 12.894,34 SREBRN AUDIA42,0UiVIUZ. 2G01|KUP.SL0| 2.790.000 11.642,46 KOV. SIVA BiVIWaiSiLiiVIUI 2002 2.960.000 12.310,13 RDEČA CIT1tOENZX1,8i 1994 290.000 1.210,14 KOV. ZELENA CITn0ENXSARAC0UPE2,0il6V 1999 1.220.000 5.090,96 KOV BOR. RDEČA FIATMAREAl,8i16V 1998/12 950.000 3.964,27 KOV SIVA FIAT PANDA 1,3 D MULTUET 2004 1.890.000 7.886,83 KOV ČRNA FORD MONDEG 2,0 TDIKARAV. 2001 1.990.000 8.304,12 SREBRN iVIITSUBiSHiPAJER03,2Dm 2000 4.190.000 17.484,56 KOV ZELENA NISSAN TERAND 2,7 TD 1998 2.370.000 9.889,83 KOV RDEČA OPEL iVIERIVA 1,7 DTI 2005 2.890.000 12.059,75 KOV SIVA PEUGEOT 307 1,6 2002 2.140.000 8.930,06 KOV ZELENA VWGOLFIV1,9TOILiiVIUZ. 2003 2.380.000 9.931,56 SREBRN VW PASSAT 1,8 i UIVlUZ. 1997 1.150.000 4.798,86 RDEČA VW PASSAT 1,9 TOI UIMUZ 1997 1.598.000 6.668,33 SREBRN Na zalogi preko Af\ Cena v EUR Je obračunana po centraJnem 4U vozil. pantetnamteCalij 239,640 SAMOPLAČNIŠKA ZOBNA ORDINACUA dr. denl. med. Zvonko Notesberg Traianovo 1, Ptui (ob Maribonki cesti), tal.: 02 780 6710 ZOBNOPROTETIČNI NADOMESTKI V5 DNEH možnost obrobnega odploííla www.smigoc.si SALON POHIŠTVA ZOBNA ORDINACIJA dr. Zdenliqintniuit.|l. PVC OKNA, VRATA, SENČILA, KOMARNIKI, GARAŽNA VRATA ŠtuM 26a I SmerGrajena^ Tel.: 02 787-86-70, 041 716-251 Klas GM PODVINC115, PTUJ TEL 02 746 03 81 GSM 031 341 532 PRODAJA IN MONTAZA JELOVICA TRGOVINA, PROIZVODNJA, STORITVE, UVOZ in IZVOZ, d.0.0. 2250 PTUJ, Volknnerjeva cesta 32 a lihovina:+386 (0)2 78 79 630 Centrala:+386(0)2 7879610 Faks:+ 386 (0)2 78 79 615 PE PROIZVODNJA Mlinska 14a Tel.:+ 386 (0)2 78 69 210 e-pošta: tehcenter@tehcenlsr.si spietna stran: www.tehcenter.si PROIZVODNJA INDUSTRIJSKE OPREME • Jeklene konstrukcije In industrijske armature • Oprema, sistemi In deii za avtomobilsko Industrijo • Oprema, sistemi In deii za aluminijsko industrijo • Oprema in deii za železarne • izdelava orodij in priprav • izdelava zobnikov In reduktorjev • izdelava valjev in gredi • izdelava cistern, zbiralnikov in ekoloških posod • Storitve struženja, rezkanja in brušenja Izdelkov • Storitve razreza, žaganja in upogibanja materiala TRGOVINA • Črnainbai • Električno orodje t Pnevmatsko orodje • Ročno orodje • Rezilno orodje I Merilno orodje • Stroji in naprave • Vijačni material In okovje • Ležaji • Verige in bremenske vrel urgija • Varilni material in varilna tehnika Foto: ZS Foto: vki