ČZP KMEČKI GLAS VAM PRIROROČA KNJIŽNE IZDAJE Kmečka knjižna zbirka ........... ■ , . .____ tvan Sivec: Setev pomladnega vetra , , , , £60 din LadislavČmologar: Magredi ...............£80 din Joži Munih-Petrič: Za kos kruha ......... 280 din Katica Hrvat: Zal rt o hrepenenje........180 din Anica Zidar: Pomladne vode ..............IBOdin Jane; Zupan: Ljubezen po kranjsko___. . . . 170 din Minka Krejan: Begunci .....................170 din Karol Leskovec: Hudourniki.................120 din Joži Munih-Petrič: Bremena in radosti časov .......................................140 din Ivan Sivec: Sonce vzhaja počasi ...........140 din Janez Zupan: Senca preteklosti..................70 din Erna Starovasnik; Zibka pa tete ............72 din Minka Krvina: Rodila sem jih ...............69 din Anica Gartner: Obnova ......................70 din France Slokan-Tako je to........................70 dsn AnicaZidar: Strasti v grapi ................75 din Joži Munih-Petrič; Večni krog ..............70 din Miha Remic: Smrt v Kurentiji ...............55 din Magda Stražišar: Dvoživke ..................70 din Knjižnica Moj mali svet.................. Sodobno kletarjenje...................... 360 din O psih................................... 480 din Pridelovanje zdravilnih rastlin ......... 340 din Moj vrt je moje veselje.................. 240 din Vinogradništvo..................... , , , , 290 din Vrtno zelenja d arstv o................. 270 din V sadnem vrtu ........................... 300 din Razmnožujmo okrasne rastline............. 220 din Vsakdanje in praznične jedi.............. 240 din Svet akvaristike ..........................80 din Sami naredimo akvarij......................50 din Maše mačke ...............................170 din Male živali v našem domu...................45 din Ananasovke .............................. 120 din Zdravniški nasveti (zaženske) .............50 din Naročila pošljite na nasiov: ČZP KMEČKI GLAS Miklošičeva 4. 61000 Ljubljana Žiro račun- 50101-603-46470 ^INEXI ad ri a avíopromet na ZAČASNO ZAPOSLENI V NEMČIJI IN SORODNIKI DOMA Poslužite se rednih tedenskih letov, ki so namenjeni samo vam in vašim sorodnikom doma. Leti so do 50% cenejši od rednih linij. Letimo na progah; Düsseldorf Frankfurt Hamburg Hannover Stuttgart München Zag reb Split Beograd Skopje Priština Düsseldorf Frankfurt Hamburg Hannover Stuttgart München Prodaja kart in informacije: ZR Nemčija, GR1MEX 6 Frankfurt/Main 1 • Postfach 16120 Wilhelm-Leuschner-Strasse 25 Telefon (061) 25731 s filialami: airbus reisen 600 FRANKFURT/Main 1 - Münchener Str. 42 - Tel. (061) 2573201 4000 DÜSSELDORF 1 - Steinstrasse 20 Tel. (0211) 329870 + 326309 2000 HAMBURG 1 - Glockengiesserwal! 19 Tel. (040) 331610 + 33161S 3000 HANNOVER - Andreaestrasse 7 Tel. (051) 327314 + 387315 3000 MÜNCHEN - Augustenstrasse 10 Tel. (089) 55-5700 Ljubljana: !nex adria avlopromet, Titova 48. Tel. 313-366 s predstavništvi v Beogradu, Sarajevu, Skopju, Titogradu in vse turistične poslovalnice v Jugoslaviji, YU ISSN 055 7-2 2 K2 marec 1981 j letnik: 38 Revija za Slovence po svetu Magazine for Slovenes abroad Revista para los Eslovenos por el mundo Vaša pisma 2 Dogodki 4 Jugoslavija in svet; Dobri odnosi s sosedi 6 Svetovni pokal brez predaha 8 Mednarodna razstava otroških ekslibrisov 11 Ženska - direktorica priznane tovarne 16 2Uti let slovenske opere 17 t’e daješ, tudi dohiš, vedo v Zakojci 18 Slovenija v mojem objektivu foto; Danilo Škofič 22 Zakladi slovenskih muzejev: Umetnost daEjnih dežel 24 Korenine: Slovensko ljudsko izročilo 26 Naši po svelu 28 Vaše zgodbe: Trije bratje, vreti za delavsko kulturo 32 Umetniška beseda Rose Marv Prosen: Tudi jaz sem nova 34 Za mlade po srcu 36 Skozi ameriško džunglo 38 Mislimo na glas Slovenski lonec 42 izdaja Slovenska izseljenska matica Ljubljana, lukimi 061/20-657 /Va.i/ii v 6 I[100 Ljubljana Cankarjeva 1/IJ, p.p. IM Slovenija, Jugoslavija Telefon uredništva 061 /23-102 Telefon uprave (!bl/21-234 Glavni in iiclgavorni urednik Jožo Prešeren Urednica Jagoda V ¡ge te UrednrJjiri odbor Janez Kajzer. Marko Kern. Jože Prešeren, Silvestra Rogelj, Ina Slokan, Milu Šenk. Jagoda VigeJe Izdajateljski svet Mitja Vunjak (predsednik). Muko Cepič, tir Vladimir Klemenčič, A ima Krasna, Mira Mihelič, Fniesi Petrin, F>r;tgO Se lige r, Lenart Šetinc, Ciril Ster. Ciril Zlobec Trevajutci Alberto Gregorič (španščina), Milena Mitojevič-Shcppard (angleščina) Revija izhaja vvuk mesec, S. Ln d. številka izideta skupni) Cerna itarvčnhta Jugoslavija 150 din. Avstralija 7 aus. S, Avstrija 120 Asth. Anglija 4,5<1 Lilg„ Rcljija 2(UJ tifr. Danska *i Dkr. FirttLa 25 FM. Francija 33 FF, Holandija IH H(l, Italija 7. mil) 3 it, Kanada Ed ca n S, Z K Nemčija 16 DM, ICurveška J 5 N kr, Švedska 4(1 Skr. Švica ■15 Sir, 7F3A - US A. H US 5. Južnoameriške države S US S. Pliiiiiiiti i’tamčainc Dinarski tekoči račun. 501(10-678-45356 Devizni račun: ,501 00-620-0 10-320&2-28 1H '5 pri Ljubljanski banki -- Plačilo je možno tudi po mednarodni poštni nakaznici ati. s čekom., naslovljenim na r Slovenska izseljenska matica j v priporočenem pismu. Poštnina plačana pn pošli 61102 Ljubljana Slika na naslovni strani: Kranjska gora, kjer bo v tem mesecu finale smučarskega tekmovanja za svetovni pokal Foto: Joco Žnidaršič Tisk CGP Delo. Ljubi jan a Oprobie no prometnega davka pr> pristojnem sklepu št. 421-1/173 z dne 24. V|¡, 1073 vaša pisma urednik vam To Sre vil ko ti ase revije smo dait v tiskarno tik po novoletnih praznikih, ki smo jih tudi v Jugoslaviji prerivali veselo kot po navadi in morda tudi z obljubami, kaj vse bomo storili v letošnjem letu, prav gotovo pa 7. velikimi načrti. Vsaj teh nikoli ne zmanjka. Tudi mi smo vas žc pred nekaj meseci seznanili na kratko z našimi načni, za katere pa ne vemo, če se nam jih bo vse posrečilo uresničiti. Ob tem mislim zlasti na našo angleško izdajo - na slovensko revijo v angleškem jeziku, ki jo najbolj potrebujeta druga in tretja generacija našega rodu v p rek morski h deželah. Njihovo zanimanje za domovino prednikov je še vedno izredno veliko, zal pa slovenščine po večini ne znajo več toliko, da bi lahko brali naše časopise. Kako bo s tu našo izdajo, danes še ne vemo. vsekakor pa upamo, da nam bo ob koren leta uspelo izdali vsaj eno poskusno izdajo. Jugoslovanski gospodarski tokovi postajajo vse bolj umirjeni. Naša plačilna bilanca s tujino še vedno ni takšna, kot bi si želeli, vsekakor pa zaradi odločnih ukrepov politike stabilizacije, gospodarske ustalitve, že kaze drugačno, bolj optimistično podobo kol pred nekaj leti. Predsedstvo SFR Jugoslavije jc v svoji novoletni poslanici Jugoslovanom med drugim zapisalo u letu 1981: *Pred nami sla še bolj odločna in organizirana aktivnost pri odpravljanju temeljnih vzrokov ekonomske nestabilnosti in boj za upočasnitev rasti cen in zmanjšanje primankljaja v plačilni bilanci. S tem bodo ustvarjene možnosti za postopno izboljšanje življenjske ravni, ki mora temeljiti na večji produktivnosti dela in učinkovitejšem gospodarjenju nasploh. Upoštevati moramo eno: imeli bomo toliko in živeli bomo tako, kakor in kolikor bomo delali, proizvedli in razvijali samoupravne družbenoekonomske odnose.« Jože Prešeren Slovenski koncert v Carnegie Hall Že nekaj tednov pred napovedanim gostovanjem sem kupih vstopnice za koncert Slovenske filharmonije v sloviti newyoriki dvorani Carnegie Hall, Močno pa mi je bilo žal, ko je bil prvi koncert zaradi neke nezgode z avtobusom odpovedan. Zbralo se nas je veliko JjWi, tudi veliko slovenskih rojakov iz vsega blew Yorka. V tednih pred Novim letom je bilo Uidi tod precej veselih .srečen/. Ker Slovčncc v ni toliko, sc radi pridružimo prireditvam drugih narodov, da nam hitreje mineva čas. Srečno in zdravo novo leto želim vsem mojim dragim sonxJnikom v domovini in seveda tudi vsem mojim številnim znancem in prijateljem po vsej Ameriki. Še poseben pozdrav vsem Ižancem, ki se z nekaterimi izmed njih redno dopisujem. Hranim tudi vsa bu-žična in novoletna voščila, obešene jih imam kakor zaveso Večkrat, tudi pozneje med letom, jih pregledujem in sc spominjam vsakogar posebej. fVfary Tursich, Mew York City, M, Y„ ZDA Hrepenenje Še vedno nam je živo pred očmi in v spominu lanski obisk Jugoslavija med katerim smo obiska ti tudi Beograd in grob pokojnega maršala Tita. Izredno lepo je tam. Iz Beograda s mo prinesli tudi njegovo sliko, ki jo vsi občudu-jejo. Naše hčerke vse hrepenijo po vrnitvi v Jugoslavijo, saj pravijo, da si vsak ptiček želi tja, kjer se je izvalil. Vendar pa to ni lahko, in so družine, vnuki. Ko bom sta v pokoj, za katerega imam že vse pogoje, se bom lahko bolj posvetila delu z vnuki in jih iforn učila tudi slovenskega jezika. Lepo vas pozdravljam in sc vam se enkrat zahvaljujem za prijazen pogovor med obiskom Slovenske izseljenske matice. Dragica .Schmidi, Dud VVilsnack, DDR Mary Tursteh pred zbranimi voščilnicami v svojem stanovanju Prihod y Novi svet Rad hi vam na kratko opisa i moje življenje, posebno težka leta 1955 do 1958, ko smo prišli v Kanado. Dela nismo imeli, govoriti nismo znali. Kakor izgubljeni smo hodili naokoli in po naključju smo našli nekega Slovenca, za katerega nam je nekdo rekel, da je že mnogim ptrmagal. Ta Slovenec, pisal se je Habjan, nam je res pomaga L da smo našli zaposlitev. Poznal je številne ljudi in v tovarni so ga tudi spoštovali in upoštevali. Spoštovali smo ga kot očeta. Pozneje smo se pogosto zbirali pri njem, peti in plesali. Tam jc biio vedno dovolj mladih slovenskih fantov in deklet, Ta vam pišem zato, da bi sc n e pozabilo na tega rojaka, ki ima velike zasluge za številne izmed nas, ki smo pred dobrimi dvajsetimi leti prihajali v Kanado. Rad bi, da bi tudi drugi, ki so poznali Habjanovega očeta, kaj napisali o teh prvih težkih letih po prihodu v Kanado. Prosim vse, ki bodo brali to moje pismo, naj se tudi sami oglasijo s svojimi spomini! Frank Hribar, VVelland, O ut., Kanada Ne bomo se odtujili Prilagam ček za poravnavo naročnine za Rodno grudo in Slovenski kole- Louis Prhne f> Maple Hgts, Ohio, pomaga Mariji Novak iz Škofje l.oke pri spravilu sena dar. Ne bi hotela biti brez teh dveh koristnih publikacij, dokler še lahko berem. Leta se nabirajo, mi pa peSamo. To pa še ni rečeno, da se odtuju-jemo rojstni domovini, tfiiviio iia-sprotno. V tukajšnjih časopisih redno zasledujemo vse, karkoli je napisano o Jugoslaviji Tokrat vam prilagam izrezek iz enega od tukajšnjih časopisov, ki je pisal o slavni Lipici. J tirnic Opiilk, Fort l.audiTcLde, Flii., /DA Razmah slovenske dejavnosti Prilagam denar za poravnavo naročnine Rodne grude in Slovenskega koledarja . I.etos bom dokončal ravno IS letnikov revije in koledarji}, V njih sem našel odgovore na številna vprašanja. Zadnji letniki so okrašeni s pr c -lepimi barvnimi podobnim, kar mi je zelo všeč tor rojaku s slovensko izobrazbo. Revijo sem pokazal tudi nekaterim Slovencem s priporočilom, da se naroče nanjo. Vese! sem tudi, ko vidim„ kolikšen je razmah slovenske dejavnosti po vsem svetu in predvsem tudi na nemškem življenjskem prosto^ ru — kullurno-društvcni dejavnosti sledi tudi vit močnejši gospodarski napredek. Na žalost ne vem, kakšno je zdaj uradno stališče do nas pripadnikov narodne manjšine, ki smo bili po vojni odslovljeni kot nezaželeni. Ali imamo še kaj domovinskih pravic? V tem času sem bil trikrat v Jugoslaviji in moram reči. da sem bil pri vseh znancih in prijateljih lepo sprejet. Seveda smo se pogovarjali samo po slovensko. Ob zadnjem obisku sva bila z ženo deležna še posebnega turističnega užitka. Jatovo letalo se je prek noči ustavilo na letališču Brnik, nas potnike pa so z avtobusom odpeljali v hotel Bor, kjer smo dobili večerjo in prenočišče. Midva z ženo sva spala v odlično oprem- Maria Slekovee, fotografirana med obiskom v rodnem Babnem polju Ijcni sobi v prenovljenem gradu poteg hotela. Na žalost smo bili lam le prek noči, da se nismo mogli dovolj naužiti lepot tega kraja. Še vedeli nismo, kje točno smo, če ne bi izvedeli od skupine veselih gorenjskih fantov. Rili smo v Preddvoru pri Kranju. Zdaj sem sc žc precej postaral. S pokojnino se nisem najbolje odrezal, ker nisem mogel delati do 65. leta. ker je tovarna naš obrat prej ukinila. Zato sem si moral najti »honorarno« delo. To je delo, ki sem se ga privadit že v mladosti košnja friive. Tako kosim okoli grobov po tukajšnjem luteranskem pokopališču. Delo je prijetno, poleg tega pa sem dovolj na zraku. Al beri Kranland, R id genocid, N. Y.t ZDA Lepi spomini Oba z ženo še vedno obujava lepe spomine na najino lansko dvomesečno bivanje v Škofji Loki pri sorodnici Mariji Novak. Skupno sva bita doslej že fietkrat v Škofji Loki in vsakokrat nama je bilo izredno všeč. Kadar sva lam, veliko potujeva naokoli, če le moreva, pa tudi pomagava pn delu na polju in travniku. Naša sestrična Marija Novak ima precej zemlje, dve kravi, dva prašiča in seveda precej kur. Lani sva ji pomagala tudi pobirati krompir. Bito je izredno zanimivo, posebno še, kadar Smo izkopali iz zemlje krompir kake posebne oblike. Leto maršala Tita Ko razmišljamo o pravkar minulem letu, ugotavljamo, da smo doživeli marsikaj. Iz vrstic, ki jih pišejo rojaki, vidim, da nas je vse državljane doma aii na tujem prizadela bolezen in potem smrt maršala Tita. Že v času njegove bolezni nas je vse skrbelo, vendar pa Smo upali v njegovo ozdravitev. T'oda to so bile le sanje, smrt ne prizanese nikomur. Na dan njegovega pogreba smo gledali vso slovesnost v neposrednem prenosu prek televizije. Tri srcu sem občutila veliko izgubo, kakor tudi tisoči drugih ljudi, ki so ga spoštovali. Mil je vzgled vsemu svetu, Žc pred nekaj leti sem skušata napisati pesem v njegovo čast, danes pa vam prilagam pesem v njegov spomin V spominski knjigi hranim tudi vse izrezke iz francoskih časopisov, kar je bilo napisanega o njem v tem času. Druga žalostna novica, ki me je prizadela, pa je bila, ko sem izvedela za smrt Jcnnic Troha-Trohice, kot ste jo imenovali v uredništvu. Jaz sem njena sorodnica. Zelo smo jo imeli radi. Spoznala sem jv, ko je še hodila kot turist v Slovenijo. Leta ¡956 sem tudi jaz zapustila dom in odšla v Francijo, in sicer k njenemu bratu Janezu Knn cu. ki je živel Nizu Pariza. Še danes živim v tej okolici, le da sem danes poročena — ?. možem, ki jc doma iz okolice Negove v Slovenskih goricah, imava dva sina. ki sta oba že kar fanta. Moram šc omeniti, da vsafco leto obiščemo domače kraje. Jaz sem doma iz Babne ga polja na Notranjskem. Tam .sv;} s; z možem kupita domek in ga bova obnovila- Najina želja je, da se vrneva nazaj v to vas pod Snežnikom. Kot mlad človek sem si tudi jaz želela malo v s ver, da hi videla in izkusila življenje v tujini. Marsikaj sem si pridobila v praksi življenja, Z možem sva že nekaj iet zaposlena v Société d’Encouragement mesta Chantilly, to je severno od Pariza Mesto je znano kot izletniško središče Parižanov, najbolj pa je znano po vzreji konj. Iskreno se zahvaljujem za ves trud v uredništvu Rodne grude, ki nam pripravlja in izbira tako lepe članke in fotografije slovenskih krajev. Vsem urednikom kakor tudi Slovencem doma in po svetu želim uspešno novo leto 19811 Murin S le kosec. Avilis Sl 1. ti mu ni, Franciju dogodki Ob koncu leta 22,442.000 Jugoslovanov Na zadnji dan minulega teta je ¡meta Jugoslavija 22 milijonov in 442 tisoč prebivalcev, kot je zatrdi! zvezni statistični zavod. Glede na stanje leto dni prej je bilo 181 tisoč Jugoslovanov več. Statistiki so v teh številkah upoštevali tudi tiste nase državljane, ki so začasno zaposleni v tujini. Nataliteta jugoslovanskega prebivalstva še vedno počasi pada. I.ani se je rodilo na tisoč prebivalcev povprečno 16.9 otroka Najvišja je nataliteta v pokrajini Kosovo (31,4), naj nižja pa v Vojvodini (13,4). V Sloveniji je bilo na ta dan l,844.f)0Q prebivalcev. Jubileja na mariborski univerzi Oh koncu leta 19H0 slav Mariboru slovesno proslavili 20-letnico uspešnega delovanja pedagoška akademija in višja agronomska šola. Na pedagoški akademiji je v lem času diplomiralo več kot 2000 študentov, na višji agronomski šoli pa okrog 830 študentov, Ob 20-letnici pedagoške akademije je na tej šoli začel delovati tudi oddelek za madžarski jezik, ki je še zlasti pomemben za madžarsko narodnostno skupnost, ki živi v Sloveniji ooc¡roma Jugoslaviji, Jubilej Slovenskega vestnika v Celovcu Glasilo zveze slovenskih organizacij na Koroškem »Slovenski vestnik« je s prvo številko v novem letu obeležilo dvojni jubilej, letošnja prva številka je namreč 2000. številka tega lista, hkrati pa jc list začel tudi 35. !eto izhajanja. »Slovenski vestnik« jc pravi odsev hoja koroških Slovencev za resnično enakopravnost, že 35 let razkriva krivice. ki se godijo slovenskemu življu na Koroškem, terja pravice in postavlja zahteve, da mora biti uresničena vsestranska enakopravnost Slovencev in zavarovan njihov narodnostni obstoj . Fitzroy Maclean o Titu V Zagrebu so v začetku januarja predstavili knjigo Fitzmya Maclcana Josip Broz Tito«. Predsednik jugoslovanske akademije znanosti in umetnosti dr. Jakov Sirofkovič je oh tej priložnosti poudaril, da ta knjiga ni izjemna in nevsakdanja samo zato, ker prikazuje tako neponovljivo zgodovinsko osebnost, kot je bit Tito, temveč tudi zaradi tega. ker je njen avtor lahko zapisal tako neponovljivo pričevanje. Titov življenjepis je namreč postavljen v zelo širok zgodovinski okvir, zato prikazuje tudi narodnoosvobodilni boj jugoslovanskih narodov, nastajanje Jugoslavije, odnose partizanov z zavezniki in boj za mednarodno priznanje nove Jugoslavije. Fitznuy Maclean je državljan Velike Britanije, med narodnoosvobodilno vojno pa je bil vodja britanske vojaške misije pri vrhovnem štabu narodnoosvobodilne vojske in partizanskih odredov Jugoslavije. Nov jugoslovanski konzul v New Yorku Pred odhodom na novo delovno dolžnost je obiskal Slovenijo novoimenovani jugoslovanski generalni konzul v New Yorku Duško Bogdanovič. Obiskal je komite za mednarodno sodelovanje, komite za informiranje in druge pomembne republiške inšti-dueije, pogovarjal pa se je tudi s predsednikom Slovenske izseljenske malice Stanetom Kolmanom. Urejeni odnosi z verskimi skupnostmi Tudi v letošnjem januarju j c komisija SR Slovenije za odnose z verskimi skupnttslmi priredila novoletni Sprejem za duhovnike verskih skupnosti, ki delujejo na območju Slovenije, Sprejema so se udeležili vsi slovenski škofje rimskokatoliške cerkve, številni drugi duhovniki in predstavniki ostalih verskih skupnosti. Predsednik komisije SR Slovenije za odnose z verskimi skupnostmi Dušan Šinigoj je v svojem pozdravu med drugim izrazil željo, da hi se v odnosih z verskimi skupnostmi v Sloveniji nadaljevala skupna pozitivna naravnanost in odgovornost za razvoj ter uveljavljanje dobrih, strpnih in konstruktivnih medsebojnih odnosov, Gest ital je tudi nnvenm I jubljanskeinu nadškofu dr. Šuštarju in novemu mariborskemu škofu dr. Krambergarju ob njunih imenovanjih. V svojem odgovoru se je ljubljanski nadškof dr. Šuštar med drugim zahvalit za novoletni sprejem, hkrati pa tudi za pozornost in voščila ob njegovem imenovanju z.a nadškofa ter tudi mariborskega škofa. Na pragu novega leta, ter pred nalogami, ki nam jih postavljajo sedanje razmere pri nas in v svetu, je dejal dr. Šuštar, sc verni kristjani Zavedamo svoje odgovornosti in so iskreno pripravljeni posvojiti najboljših močeh prispevati k skupni blaginji naše domovine. Predsednik SIM Stane Kolman sprejema odlikovanje Odlikovanje Slovenski izseljenski matici ob 3 (Met niči »Oh tej slovesnosti, ko bomo ocenili 30-lctno delo Slovenske izseljenske matice, se s hvaležnostjo spominjamo vseh tistih, ki SO S svojim delom pomagali do njenega razvoja in uspehov, do take podobe Matice, kakršna je danes. Se posebej se spominjamo in izražamo našo hvaležnost nekaterim vidnejšim, zaslužnim, danes že pokojnim tovarišem, kot so bih Tone Seliškar. Ivan Regent, Tomo Brejc, spominjamo se dolgoletnega prizadevnega tajnika Alberta Švaglja kol tudi mnogih tfrugih-Liovnlite mi, da sc zahvalim tudi vsem še živečim tovarišicam in tovarišem, ki so s svojim prizadevnim, delom prispevali in še prispevajo k uspešnemu delovanju matice, vec izbor iz slovenskega tiska Streha za boljše delo Goriški Slovenci smo odprli nove prostore, namenjene kulturne mu delu ¡n bančni dejavnosti. Stavbo nekdanjega šolskega doma go riški Slovenci dobro poznajo, saj je v njej marsikdo obiskoval vrtec, osnovno in višjo šolo. Sedaj pa so se v poslopje, ki že nekaj let ni več služilo šolskim namenom, preselili Zveza slovenskih kulturnih društev, Glasbena matica, Slovenski fotoklub 75 In folklorna skupina Travnik, v stavbi bo delovala rudi knjižnica Damirja Fei-gla. Slovesna otvoritev novega kulturnega središča gor iških Slovencev je sovpadla s proslavo 25-lemice ustanovitve SKGZ na Goriškem. Pomembnost dogodka je torej dvojna, po eni strani smo gorički Slovenci praznovali 25 let neprekinjenega deia krovne slovenske organizacije, po drugi strani pa smo prav v središču mesta, Jia Verdijevem korzu -štev. 51, odprli nove prostore, ki bodo prav gotovo omogočali intenzivnejše kulturno delo na Goriškem, predvsem pa v samem mestu. Pomanjkanje prostorov brez dvoma ovira kulturno delo. Naj povemo, da so se organizacije, ki so se prve vselile v bivši šolski dom. mučile prav z vprašanjem poštene strehe. Glasbena matica si je morala pomagati s sobicami, ki niso omogočile mirnega in sproščenega pouka. Knjižnica Damira beigla je bila do sedaj težko uporabljiva. Zveza slovenskih kulturnih društev je bila prav tako stisnjena v premajhen prostor. Na novo pridobljeni stavba ho poleg tega omogočala boljšo organizacijo kulturnih večerov, novi prostori pa bodo služili st' drugim kulturnim pobudam. Vse to seveda ne zmanjšuje potreb Goričanov po novem slovenskem kulturnem centru, ki je v gradnji- Novi prostori bodo vsekakor pomenili rešitev za marsikatero zagato. Kmečka banka sc je uradno preselila v svoje nove prostore [7. novembra in bo tudi to pomenilo nov elan na 12 področju slovenskega bančništva in gospodarstva na Goriškem. Slovensko bančništvo ima na Goriškem dolgo in trdno tradicijo, saj je bii prvi občni zbor Kmečke banke 11. februarja 1909 in to na pobudo Slovenske kmečke stranke. Občni zbor novoustanovljene banke je bil v Attemsovi palači. V povojnih letih je imela banka svoje poslovne prostore v ulici Morel-li, s preselitvijo na Verdijev korzo pa bo tudi bančna ustanova lahko delovala v primernih prostorih, česar prej ni bilo mogoče trditi. Tudi to je pomembno. da so prostori Kmečke banke v mestnem središču. Novi prostori, namenjeni kulturnemu delu in bančne in u poslovanju, pomenijo za goriške Slovence nedvomno pridobitev, ki nas uveljavlja v kulturnem in gospodarskem življenju Gorice in Goriške. (Din) Luč z Mure Več hrane z obmurskih polj Melioracije so bile v Pomurju doslej usmerjene predvsem v izsuševanje. V prihodnje bo treba le dopolnjevati z namakanjem, kaT morajo zagotoviti s kompleksnim urejanjem vodnega režima v Pomurju in to povezano z energetsko izrabo reke Mure, Zato bodo v projekte za melioracije v prihodnje vključevali rešitve glede namakanja, kar bo upoštevano tudi pri projektiranju energetske izrabe reke Mure, Na nedavnem posvetovanju o energetskem izkoriščanju reke Mure so menili, da je potrebno čimprej izdelati kompleksen projekt ?. vsemi stroški ter ugodnimi in neugodnimi posledicami. Pomurje se bo namreč vključevalo v napore za razreševanje energetskih problemov Slovenije in to v povezavi s potrebo po povečani proizvodnji hrane, ki je sestavni del projekta o vsestranski izrabi voda reke Mure. Uresničitev možnosti vsestranske izrabe reke Mure pa ni naloga le elektrogospodarstvu. SR Slovenije, temveč širše družbene skupnosti - predvsem kmetijstva - če želimo ob lem zagotovili načrtovan tempo razvoja proizvodnje hrane. To je torej življenjski interes republike Slovenije kot celote. V la namen bomo morali v Sloveniji zagotovili namensko združevanje sredstev. Kot primerno obliko povezovanja so na omenjenem posvetovanju govorili o posebnem konzorciju, v katerega pa bi se ne vključevali le neposredno zainteresirani. Doseženi uspehi v kmetijstvu na drugih področjih Jugoslavije in strokovne rešitve pri intenzivnem izkoriščanju kmetijskih zemljišč zavezujejo, da tudi v Pomurju izkoristimo vse možnosti zei povečanje kmetijske proizvodnje. (Gospodarski vestniki Vojvodinska njiva na Kitajskem Jugoslovanska znanost, bogate izkušnje in dosežki v pridelavi hrane so dobili priložnost za novo potrditev. V Kobarid s spomenikom pesniku Simonu Gregorčiča (foto: Janez Zrnec) kitajski provinci Kilin, ki jc po odloku CK KP Kitajske skupaj s provincama Liano n ig in Ifeilongjang dotočcna, da postane Žitnica le velike države, je začel inštitut za poljedelstvo in vrtnarstvo novosadske agronomske fakultete na površini 300 hektarov svojevrsten poskus, ki naj na Kitajskem uveljavi naše dosežke v proizvodnji živeža, Ta »vojvodinska njiva« na Kitajskem, kot pravijo, je že pripravljena za spomladansko setev, Površino so globoko preorali in jo temeljito pognojili, prav zdaj pa potuje z ladjo v to oddaljeno državo naša mehanizacija (domači traktorji, plugi, sejalnice, kultivatorji, kombajni in drugo J, s katero bodo od letošnjega l, marca posejali koruzo na 50 hektarih, sončnice in sladkorno peso na po 70 in jaro pšenico na desetih hektarih. Sejali bodo naša semena, najnovejše visokorodne hibride, ki so jih vzgojili domači strokovnjaki. »Dogovorjeno je, da bodo Kitajci spremenili 1,6 milijona hektarov površin v pokrajini Kilin. v plodno zemljo,« pravi Jože Borza. podpredsednik gospodarske zbornice Vojvodine in vodja jugoslovanske delegacije, ki je na Kitajskem podpisala sporazum o siadelovanju pri tem projektu. »Da bi to dosegli, zagotavljajo Kitajci obsežne in ugodne kredite, s katerimi želijo pospešiti razvoj kmetijstva v tej pokrajini. Na delu obsežnih površin bodo oblikovali kmetijske kombinate, kol jih im a mo pri nas, del orne zemlje bodo dobile ljudske komune. Kitajci pričakujejo od nas, da jim bomo pomagali z našimi izkušnjami in znanjem zlasti pri doseganju večjih pridelkov na hektar.v Da imamo na lem področju Kitajcem kaj svetovali in pomagali, govorijo zdajšnji dosežki pri nas in na Kitajskem. V pokrajini Kiiin so lani pridelali na hektar površine le 30 stolov koruze, 120 stotov sladkorne pese, sedem do osem stolov sončnic in devet stotov suje. V Vojvodini dobijo z enakih površin okoli 60 stotov koruze, 50 stotov pšenice, od 4t>0 do 500 stotov sladkorne pese, do 25 stotov sončnic in nad 2CI stotov soje. 'Na poskusni njivi na Kitajskem bomo sejali in obdelovali samo domače sorte, uporabljali naša gnojila in zaščitna sredstva, domačo mehanizacijo, dela bodo vodili naši strokovnjaki.« je ponosen Jože Borza. »Prihodnjo jesen bomo podrobno razčlenili rezultate in na tej osnovi prepričan sem - dosegli sporazum, da dela nadaljujemo. Bržkone bomo tudi postavili predelovalne zmogljivosti in Kitajcem pomagali pri razvoju živinoreje.« Vremenske razmere na Kitajskem v pokrajini Kilin so podobne vojvodinskim. Le zime so nekoliko hladnejše. med vegetacijo kultur je lam nekaj več padavin. Zato optimizem vojvodinskih strokovnjakov, da bodo uspeli, saj Kitajcem manjka predvsem sodobna tehnologija v poljedelstvu. Na tem področju jim imajo naši strokovnjaki kaj pokazati. (Večeri Svetopolk Pivko — velik znanstvenik Pred kratkim je praznoval 70-letrti-co življenja akademik Svetopolk Pivko, teoretik in konslrtiklur, organizator na področju letalstva in redni član Srbske akademije znanosti in umetnosti. Rodil se je v Mariboru m tam maturiral na državni realki, visokošolski študij jc začel v Pragi in končal v Beogradu, za doktorja znanosti pa je bil promoviran na pariški Sorhoni ter nato delal kol projektant v letalski tovarni Zrna j v Zemunu. Med narodnoosvobodilno borbo jc opravljal številne vojaške in politične dolžnosti v NOV in JLA, leta 1945 jc postal pomočnik komandanta jugoslovanskega vojnega letalstva, od leta 1947 je vodil jugoslovanski letalsko tehnični inštitut, 1960 je bil izvoljen za rednega profesorja na strojni fakulteti in dve leti po teni še na naravoslovno-matematični fakulteti univerze v Beogradu. 1961 leta ga jc Srbska akademija znanosti in umetnosti izvolila za svojega dopisnega člana, 1976. leta pa za. rednega člana. Že prva te la svojega znanstvenega dela v Franciji je posvetil proučevanju možnosti vertikalnega vzletanja letal. Osnovna zamisel j c bila, da bi bilo moč to uresničiti ne le s pogonsko siiu. marveč tudi z izkoriščanjem aerodinamične sile, ki nastane na letalskem krilu pod vplivom pospešenega zračnega loka za propelerjem. V aerodinamičnem inštitutu v Saint Cyru pri Parizu je na modelih proučevat najugodnejši položaj propelerja z ozirom na krito letala. Pojav ae rti dinamične sile na nosilnih površinah Letala zaradi zračnega toka letalskega propelerja sc po njem imenuje »PIVKOV EFEKT*. Rezultati teh zgodnjih Pivkovih teoretičnih in eksperimentalnih raziskav so bili objavljeni v osmih sporočilih Akademije znanosti v Parizu, doktorski disertaciji in strokovnih revijah. Zamisel, da se letalo more dvigniti navpično s pomočjo pmpeierja in gib- Ijivega dela krila, na katerega vpliva propeler, je bila leta 1937 zaščitena s patentom. Vojna je pot od ideje do uresničitve zamisli prekinila, pozneje - tudi danes - pa je bil vertikalen vzlet in pristanek letala po tej zamisli izveden pri več letalih. Prva povojna leta je Pivko posvetil organiziranju tehniške službe jugoslovanskega letalstva, letalski industriji, nastanku in delu letalskega inštituta ter projektiranju domačih letal, Nato je predvsem nadaljeval svoje raziskovalno delo. Proučeval je aerodinamiko letalskega propelerja in rotorja, aem-profila, nosilnih površin in vitkih teles raznih oblik pri srednjih iti velikih hitrostih leta, aerodinamiko pogona zračnih plovil ter druga področja letalske tehnike. Vse teoretične raziskave so bile preverjene s podatki preizkusov. Akademik prof. dr. inž. Svetopolk Pivko je doslej sodelovat na 37 kongresih in znanstvenih zborovanjih v tujini in na 30 v Jugoslaviji, objavil je nad 130 znanstvenih in strokovnih del, med njimi tudi nekaj učbenikov in monografij, s svojimi članki je sodeloval v francoskih, angleških in nemških strokovnih revijah, deloma tudi v publikacijah drugih evropskih in severnoameriških držav, predvsem pa seveda v jugoslovanskih strokovnih in poljudnih publikacijah za področje letalst va. Za svoje delo je dobil več odliko vanj doma in v tujini. Kol ugleden jugoslovanski znanstveni delavec je bil vabljen na ste v ii na mednarodna znanstvena srečanja in bil izvoljen med člane mednarodnih znanstvenih organizacij in njihovih odborov. (DeJo) po Sloveniji Ob dnevu republike so v BOHINJSKI Ll [STRICI odprli nov vrl ec. Sodobno je urejen, ima šest učilnic S n pomeni za Bohinjsko Bistrico in vso bohinjsko dtilino precejšnjo pridobitev. V novozgrajenem obratu. Fructal-ALka na DUPLICI pri Kamniku bodo v letošnjem je tu predelali S 400 ion sadja in proizvedli 3000 ion destilatov, zaposlili ps bodo (udi 24 novih delavcev. Šahovsko društvo v FRAMU je v partizanskem domu na Planici priredilo velik mednarodni šahovski vi k en d-ski turnir. Odigrali so tamkaj devet kol po švicarskem sistemu, vsaka partija 45 minut. Fram je sploh znan v slovenski javnosti kot organizator različnih šahovskih prireditev, predvsem pa ■: živega šaha«. V KOMENDI so pred kraLkim odprli novo zdravstveno postajo z zobno in Splošno ambulanto. Tako sc je prebivalcem Komende, Most in Križa izpolnila dolgoletna zelja. Zobna ambulanta je pričela delati že decembra, splošni zdravnik pa je začel sprejemati paciente po Novem letu. V LIPICI načrtujejo za letošnje leto šestdnevne jahalne ture, ki bi naj oba skovalcc-jahače popeljale na konjih po starih rimskih poteh ]io 190 kilo-meirih poli po Krasu. Pot 1>o naslednja. Lipica-Predjama-Dolenja va-s- Lokvc-Črni vrh-Vojsk a rsk a planota in ponovno Lipica. Šestdnevne ja halne ture sc bodo pričele 1t. aprila in jih bodo, te bo zanje dovolj zanimanja, izpeljali aprila, maja. junija in oktobra po dve na mesce. Planinsko društvo v I.OOATCU počasi koraka proti svoji dese tlel niči. Že kratek pregled dosedanjega prizadevnega dela kaže. da so bili marljivi na svojem področju, saj so se na primer izkazali tudi z dobro organiziranim planinskim taborom. Posebej jc treba omenili ntladinski odsek pa alpiniste in komisijo za pola. Društvo šteje trenutno 422 članov, od tega je največ mladine. MARIBOR je dobi E novo toplarno, ki zaenkrat greje pel tisoč stanovanj. Nova kotlovnica, ki je prirejena na 14 plin in mazut, bo kasneje dobila še dva kotla, ki bosta potrojila njeno zmogljivost. V MARIBORU so odprli nov dijaški dom, ki lahko sprejme pod svojo streho 4R0 dijakov. Imenovali so ga po narodnem heroju Janezu Hribarju. Kuhinja ima kapticiielo 1500 obrokov na dan, jedilnica pa sprejme 200 tjudi. Novi dom je močno omilil prostorsko si iško in potrebe po prostih mestih v domovih za srednješolce v severovzhodni Sloveniji. Da ima METLIKA dobre organizatorje, se je pokazalo ob IT. mednarodnem m ladinskem pokalu Jugoslavije v namiznem tenisu. Po izjavah Čehu-slovaknv, Italijanov, Rimiunov, Avstrijcev in Nemcev jc teklo vse v naj-lepšem redu. Posebno So biti vsi gostujoči navdušeni nad gostoljubnostjo in odprtostjo domačinov, nič manj pa jim ni bilo všeč več kot 600 let siaro mesto Metlika. V MLNGSU in NOVEM MESTU so proslavili 150-letnieo rojstva in 75-letnico smrti pisatelja Janeza Trdine. V Mengšu so imeli razstavo pisateljevih del in dokumentov, v obeh krajih pa tudi Trdinov večer z izbranim kulturnim sporedom. Strokovnjaki tovarne avtomobilov in motorjev v MARIBORU so skon struirali novo tovorno voz.ilo [TAM I3i) T 10 B). Prilagojeno je potrebam domačega tržišča, ki terja največ tovornih vozil srednje nosilnosti. Serijska proizvodnja se bo pričela, ko bo montirana proizvodna linija za novo kabino. Na PLESI VEM v Brdih ob jugoslovansko-italijanski meji so odprili obnovljeno slovensko šolo, ki jo obiskuje petnajst slovenskih otrok, vaščani pa so sklenili urediti tudi vrtec za najmlajše, ki bo v bližnjem Krminu. Gez POLfiNTK v Zasavju so potegnili izredno pomembno gozdni) cesto, dolgo IS,3 kilometra. Takti bo v Zasavju dostopnih, novih 1 115 hektarov kakovostnih bukovih in smrekovih gozdov z več kol 5000 kubičnih metrov letnega prirastka. Cesta pa jc pomembna tudi za tamkajšnje prebivalstvo, ki jc bilo doslej malodane odrezano od ostalega sveta. Na raziskovalnem lercnu v PTUJU so strokovnjaki ud k rili pri izkopavanju dragocen in neverjetno dobro ohranjen zlat nakit iz rimskih časov: verižico, prstan in uhane. V prstan in uhane so vgrajeni žlahtni kamni Najdba je neprecenljive vrednosti, saj je grob z dragocenostmi star okoli ISOB let in izvira iz drugega ali tretjega stoletja. Domačini v RENČAH so proslavili pomembno obletnico: leta 1920 so namreč renški delavci-revolucionarji razvili svoj prvi »delavski prapor*. Tako so ga imenovali domači fantje, ki so se vrnili iz Rusije, kjer sr) se kot zajeti avstrijski vojaki pridružili borcem oktobrske revolucije. V RIBNICI na Dolenjskem so v novem športnem centru odprli plavat- Gratf Bistra blizu Vrhnike, v katerem je Tehniški muzej Slovenije (foto: Janez Zrnce) ni bazen. Ob te} priložnosti j c bila svečanost v veliki športni dvorani; po mešanem kultumo-športncm programu so nastopili še operni pevci Ladko Korošec, Sonja Hočevarjeva in Rajko Koritnik ¡7 Ljubljane. V spomin na deseto obletnico smrti velikega slovenskega dramskega igralca Staneta Severja sta pili spominski sveča nosti v RADI J AH ob l>ravi in v RIBNICI na Pohorju, kjer je Stane Sever umrl po eni izmed svojih predstav Gledališča enega. Udeležili so sc ju številni častilci Severjevo umetnosti, V SLOVENJEM GRADCU so imeli 24. filmski festival amaterskega filma Jugoslavije, na katerem so vrteli najboljše filme amaterskih ustvarjalcev ¡7. vseh jugoslovanskih republik in pokrajin. Festival pa jc sprcmljaio tudi nekaj prireditev pa sej filmskih odborov in komisij. Knjižnica Ivana Tavčarja v ŠKOFJI LOKI je proslavita 35-letnico delovanja. Začetki knjižničarstva v tisočletnem mestu segajo sicer v leto 1862, ko m; ustanovili Narodno čitalnico, Danes obsega knjižni fond knjižnice 5t.OOO knjig, letno pa izposodijo več kot 150.000 knjig. Izposojevalnice ima škofjeloška knjižnica tudi v ¿ireh, Železnikih, Gorenji vasi, Poljanah in v Frankovem naselju. V VIPAVI nastaja nova mlekarna, ki bo imela zmogljivost 50.000 litrov mleka dnevno. Izdelovala bu konzumno mleko, številne vrste jogurtov in skut ter surovo maslo, Vsi ti izdelki so bili doslej že odlikovani z naj višji mi priznanji, čeravno so nastajali v starih proizvodnih prostorih- Otvoritev bi naj bila julija letošnje leto, V prostorih umetnostne galerije v MURSKI SO KOTI je Pomurska založba slovesno predstavila javnosti prvo ploščo Prekmurskega okteta, na kateri so štiri najbolj znane prek murske narodne pesmi. Ploščo je v nakladi 30U0 izvodov izdelata tovarna gramofonskih plošč Mctidon v Ljubljani, ustrezen ovitek pa je izdelal a kade m skr slikar Karel Jakob. Omenjeno ploščo je občina Murska Sobota pritožila tudi svoji lepo opremljeni monografiji. V ROMIJANL.T pri Ronkah na Tržaškem je začela delovati slovenska osnovna šola. Njen prvi razred obiskuje letos sedem učencev, ki so se morali doslej voziti v doberdobsko šolo. V STRUNJANU na slovenski obali sn odprli hotel Svoboda, ki ima vsega skupaj 32t> postelj. V hotelu jc kuhinja, restavracija in skupna recepcija novega in starega hotelskega dela, urejena pa so tudi parkirišča, športna igrišča in rekreacijski objekti, FloteI Svoboda je namenjen oddihu in zdravljenju borcev in vojnih invalidov. V VELIKI POLANI st> ob koncu minulega leta pripraviti prijetno srečanje s starejšimi prebivalci. Rdeči križ in usta te krajevne organizacije so pripravile skromno pogostitev, za kulturni program pa so poskrbeli šolarji. šport Najboljši slovenski športniki Slovenski športni novinarji so tudi lani izbrali najboljšega slovenskega športnika, športnico in športno ekipo leta 1980. Za najboljšega športnika v Sloveniji je bil izbran Bojan Križaj, alpsko smučarie, za najboljšo športnico Mirjana Jaušovec, teti Is, za najboljšo ekipo pa Kol inska-S lova n, rokomet. Na slovesnosti, ki jc bila konce teta v Zagrebu, pa so podelili lovorike najboljšim športnikom v obdobju 1945 do 1980. Najvišja priznanja, (udi ta so bila podeljena po novinarski anketi, so prejeli; Miroslav Cerar, Djurdja Rje-duv, košarkarska reprezentanca Jugoslavije [n vaterpolski klub Partizan, Odlični pogoji za dolo V Koče v j il so pred kratkim proslavili 7(J-letnico telesne vzgoje in oh tej priložnosti podelili Bloudkove* značke ter priznanja najzaslužnejšim delavcem in športnikom. Po končani drugi svetovni vojni so kočevski telesnokulturni delavci ponovno krepko prijeli zn delo, Mesto je bilo porušeno, prav tako tudi bivši sokolski dom. Skupaj z obnovo mesta so skrbeli tudi za obnovo telesne kulture. Delati so razne poskuse, kako najti ustrezno organizacijsko obliko in doseči strokovno vadbo v društvih. Cilj so dosegli v letu 195 L, ko sta sc združila telovadni» društvo in smučarski klub Kočevje. Lotili so sc udarniškega dela pri novem domu telesne kulture, stadiona in ostalih športnih igrišč, strelci so zgradili igrišče in strelišče, planinci planinsko kočo ria Mestnem vrhu, kar je bilo vse končano v letu 1963. Pako so bili dani pogoji za uspešen razvoj telesne kulture v Kočevju in njegovi okolici. Za telesno kulturo j c nastopilo novo obdobje zadnjih nekaj lat. V Kočevju jc nastalo 16 klubov in društev, sedem šolskih športnih društev, 12 strelskih družin in planinsko društvo. Andrej Arku Profesor dr. METOD MIKUŽ, vidni slovenski in jugoslovanski zgodovinar, ki je po osvoboditvi opravljat nadvse odgovorne pedagoškoznan-stvenc naloge na ljubljanski univerzi, je prejel naj višjo jugoslovansko nagrado - nagrado AVNOJ za leto 1980. Mož, ki je ustanovitelj katedre za zgodovino NOB na filojofski fakulteti univerze v Ljubljani, ki je edina katedra za to problematiko na jugoslovanskih univerzah, pravi; »Nagrada AVNOJ ni te veliko priznanje me ni osebno, temveč jc to priznanje naši zgodovinski znanosti v celoti. Presega zgolj narodnostne okvire in skuša s svojo vsejuguslovanskusljo opredelili bratstvo in enotnost tudi znotraj miselnih procesov za celovit razvoj naše skupnosti.« JOŽL TISNIKAR, slikar iz Sloveli jega Gradca, postaja svetovni pojem; V Tokiju je te dni izšla monografija o njem tudi v japonščini in v nakladi 20.000 izvodov. Komaj dve leti po izidu njegove monografije v srbohrvaščini, nemščini in angleščini pripravlja založba S pek tar v Zagrebu drugo monografijo o Jožetu Tisnikarju v angleščini, v načrtu pa jc tudi natis v švedščini, norveščini, italijanščini in francoščini. ruji kritiki so po Tisnikarjev ih razstavah v Mujič hnu, Edinbourghu in ra Dunaju presenečeni in priznavajoči mu enkrat nosi posvetili temu slovenskemu slikarju veliko besed v 210 francoskih časnikih in revijah, 44 dnevnikih in tednikih v Zahodni Nem-.čijl iid, Imenujejo ga »komaj odkrita veličina«, »nepozabni slikar smrti«, »obseden umetnik«. Trije znameniti slovenski operni pevci so te dni slavili svoje življenjske 60-letnice; LADKO KOROŠEC, RUDOLF FRANCL in MIROSLAV BRAJNIK, t.adko Korošce je s svoji m idealizmom in neusahljivo ljubeznijo do svojega naroda prispeval ogromen delež k razvoju ljubljanske opere in njeni mednarodni uveljavitvi. Znan jc v mednarodni areni operne ghisbe in je s svojimi številnimi gostovanji po svetu žei odlične rezultate. Svoje največ je uspehe je dosegal v vlogah Don Bartola, Don Pasquala, Dutcamara, Figara, Leporeila, Varlaama, Cere vika in seveda Kccata. Rudolf Franci jc zn kreacijo CavaradassijEi v Tosci prejel leta 1948 Prešernovo nagrado, na pevskem tekmovanju v Vtriersu leta 1957 pa je zasedel prvo mesto. Miroslav Brajnik je zlasti nepozaben kot Romeo v operi Romeo in Julija, gostoval je veliko tako kol Franci, z uspehom pa j c nastopal tudi na slavnostnih igrah v Salzburgu. lnlervjli ob mednarodnem ženskem prazniku Ženska — direktorica priznane tovarne [me Rašica jc danes pojem modnih in kvaliletnih pletenin v Jugoslaviji, tovarna s tem imenom pa ima svoj sedež v Gameljnah pri Ljubljani in j n rt nekaj let spretno vndi ženska roka-To je Breda Blaznik, diplomirana, ekonomistka, ki ima dolgoletne izkušnje na področju financ, sicer pa je umirjena, preprosta in topla ženska in kot taka tudi priljubljena med delavci in delavkami. Četudi se dan.es ženske krepko uveljavljajo tudi na vodilnih mestih, so direktorice delovnih organizacij še vedno zelo redke. To trdi tudi direktorica Rašice in utemeljuje z naslednji tri: »Naše zenske imajo enake možnosti kot moški, da se uveljavijo, vendar je družina tista, ki jim česlo zadrži korak k vodilnemu mestu. Zlasti je to značilno Za mlade, ki si zaradi otrok rajši izberejo tiste delovne zadolžitve, ki ne zahtevajo popoldanskega dela in dalj ših potovanj. Bili direktorica, lo pomeni. da si skoraj 'poročena' z delov no organizacijo, ker te vrtinec sestankov. potovanj in zadolžitev domaia pogoltne vase in za družino ostane malo časa,« Zato so tudi vodilne funkcije cesto moška družba. A tej moški družbi SO ženske, ki so vmes, popolnoma enakovredne, spoštovane kot H red a Blaž-nik. ki ima funkcije tudi zunaj tovarne in sicer predvsem zato, kakor je sama izjavila, da je v središču dogajanj in gospodarskih tokov, ki pri nas niso preprosti. Gospodarstvo je kuhinja, ki hitro spreminja recepte in če nisi zraven, boš domačo kuhinjo lahko napačno vodil,« je dejala med pogovorom. A Breda Blaznik dobro »kuha« v Rašici, sicer jim ne hi tako dobro šlo, kol ji gre. To jc pretežno ženski kolektiv, saj je med delavci kar 90 odstotkov žensk. Moški so večinoma pri rizično zahtevnejših delih in v komerciali. To delt) pa zahteva veliko potovanj, zato se ženske lem zadolžitvam tudi izogibajo, kakor je povedala direktorica. Tovarni Rašica gre dobro, ker si je ustvarila dobro ime, in dober glas še vedno seže v deveto vas. Sodeluje na primer Z najboljšimi firmami v Zvezni republiki Nemčiji in tja bi prodala še mnogo več, če je pri tem ne bi ovirale omejitve Evropske gospodarske skupnosti, Le-ta namreč Jugoslaviji vsako leto na novo določi, koliko sme izvozi- li v države te skupnosti. In to zadeva tudi Rašico. »Žal, tja ne smemo več izvažati, četudi ne manjka kupcev za naše kvalitetne. modne in uporabne pletenine,« je potožila direktorica, »hkrati bomo imeli težave tudi zaradi domačih predpisov, ki zahtevajo več deviz'za pokrivanje slovenske plačilne bilance in nam jih bo ostalo premalo za nakup surovin na zunanjem trgu, V skrbeh smo, kako bomo plavali prihodnje leto, Devize, ki jih zaslužimo, združujemo s predilnicami za uvoz kvalitetnih in modnih Surovin in tako bomo skupaj prizadeti, če se ne bo kaj obrnilo.« Rašica je lani izvozila 30 odstotkov svoje proizvodnje, se pravi 800.000 svojih lepih pletenin, namenjenih ženski. »-Mi ne izdelujemo ie za oči, ampak za to, da se ženske oblečejo,* je rekla direktorica, ko smo jo povprašali o nagradah na sejmih mode. S tem je hotela povedati, da je njim nagrada že to, da ženske rade nosijo njihove izdelke in jih je tudi čedalje več videti na ulicah. No, pa tudi na sejmih marsikdaj poberejo nagrade, nikoli pa ne za ekstravaganco in modne krike, ki so lepi za modne revije, a smešni za na ulice. Hkrati to tudi niso ceneni izdelki, ki bi jih človek nekajkrat oblekel, jih opral in nato vrgel proč. Rašica je solidna, kvalitetna in ne preveč poceni. Iz tega razloga, na primer, tudi nc izvaža v Združene države Amerike ali v Svicn. »Mi nismo Hongkong in n c prodajamo cenenega dela, marveč prodajami) ustvarjalnost naših delavcev, mo-dnosE, kvaliteto in praktičnost,« jc nekam ponosno pribila Breda Blaznik. Rašica si jc torej doma in na tujem ustvarila ime in tudi delavci jo imajo radi. Uredili so si svoje tovarne; pre-hranu, ukinili nočno delo, zalo je tudi bega iz tovarne vedno manj. Zanimivo je tudi to, da v Rašici veliko dajo na dobro delavke in delavce. Delavke v proizvodnji, so na primer, bolje plačane. kot nižje administrativne delavke To namreč ne velja povsod, Albina Podhevšek Breda Blaznik, direktorica tovarne pletenin Rašica Sprehod skozi tas 200 let slovenske opere Minilo je dvesto tet od nastanka prvega slovenskega opernega dela, ki se je uveljavilo na gledališkem odru, na kale rum je dotlej kraljevala le tuja, italijanska in nemška umetnost. Prva opera, za katero vemo, da je nastala na ozemlju današnje Slovenije, je »II Ta meri a no«, ki jo je uglasbil Banami, kapelnik kranjskega vice doma, rojen na naših tleh. Vemo tud L da jc na žalost neoh ranjeno delu doživelo svoj krst leta 1732. Približno 50 let je moralo na Kranjskem miniti do naslednjega poskusa odrsko-giasbenega ustvarjanja, lotil pa se ga je Jakob Zupan, učitelj in organist župne cerkve v Kamniku. Na besedilo Janeza Damascena Deva je Zupan napisal glasbo za odrsko-glas-beno deio »belin«. besedilo, objavljeno v znanem almanahu Pisanice, je ohranjeno, glasba pa ne in tudi tega ne vemo, alt jc bilo delo kdaj izvedeno. Spričo živahnega k ti It ume ga življenja v takratni Ljubljani lahko domnevamo, da so ga vendarle uprizori li- Prvi primerek slovenske scenske glasbe, ki je ohranjen, je Figam Janeza Krstnika Novaka, narejen za Linhartovega Matička, prvo .slovensko odrsko besedilo, ki doživlja Se danes ob poklicnih in amaterskih uprizoritvah obilo uspeha in gledalskega navdušenja. V prvi polovici minulega stoletja je slovenska udrsku-glasbena tvornost povsem usahnila, da bi sc po pomembnem letu 1848 dodobra razživela. V Ljubljani so tedaj ustanovili Slovensko društvo, ki sta mn bili prirejanje koncertov in gledaliških predstav v domačem jeziku - poglavitni sredstvi za dosego narodnostnih ciljev a, ugotavlja glasbeni zgodovina]' Peter He-djatiič, Porajajoče se slovensko meščanstvo se jc vedno množične j e začelo zbirati v čitalnicah, novo kulturno središče je postalo Dramatično društvo, pozneje še Glasbena matica pa Cccilijansko društvo in končno Opera Deželnega gledališča. Prvi, ki se jc zdaj spoprijel z glasbo za gledališče, jc bil Miroslav Vilhar, ki je teta 1850 napisa! spevoigro e naslovom Jamska Ivanka. Bachov absoluti- zem jc do leta 1860 zatrl na kulturnem področju sleherno kal iti šele z ustanavljanjem čitalnic je slovensko kulturno življenje dobilo spet nov zagon. Najprej so v Ljubljani Izvedli spevoigro Tičnik Benjamina Ipavca, čez nekaj let pa še lirično opero Teharski plemiči isiega avtorja, ki je ob večkratnih uprizoritvah doživljala velik uspeh. Po Lem je bilo vedno več avtorjev scenske in odrsfco-glasbene ustvarjalnosti, Vsekakor gre poudarili glasbeno ustvarjalnost Antona Foersterja, Ceha, ki je večji del svojega življenja preživel na Slovenskem, tako da ga lahko štejemo kar za našega najpomembnejšega romantičnega skladatelja. Njegovo znamenito delo je opera Gorenjski slavček, ki še danes polni oba slovenska operna avditorija, ljubljanskega in mariborskega. Manj sreče pa je Foerster imel s svojo drugo opero Dom in rod, kije nastala v letih po prvi svetovni vojni in j c še do danes niso nikjer uprizorili. Veliko priljubljenost jc med Slovenci ob prelomu stoletij užival Viktor Parma, sicer pravnik, a ves predan glasbi. Napisal je Urha, grofa celjskega, prvo pravo slovensko v celoti uglasbeno opero. Odrski uspeli ga je spodbudil k novim dejanjem; najprej je nastala njegova enodejanka Ksenija, pravijo, da je ro najboljša Parmova opera, potem Stara pesem, ki je ostala brez večjega odmeva, nato Zlatorog in končno Pavliha, ki pa ga skladatelj ni utegnil dokončati. Zgodovina slovenske opere vključuje še precej ustvarjalnih imen. Slavko Osterc jc napisal še pred odhodom na študij v Prago kar tri operna dela (Krit pri Savici, Osvclo in Kralja Edi-pa), Marij Kogoj svoje znamenite Črne maske, Malija Bravničar pa j c za svoji operi Pohujšanje v dolini šentflorjanski in Hlapec Jernej segel po klenih Cankarjevih besedilih. Ne gre prezreti pomembnega deleža Mirka Poliča, gledališču povsem predanega človeka, direktorja lj ubljanske Opere v predvojnih letih, Nikol: pozneje ni bila ljubljanska Opera tako na tekočem, kar zadeva domač in tuj repertoar, v sezoni 1932-33 pa je njen ansambel pripravil 2(1 premier in igral še predstave iz minule sezone. Polič je tudi prispeval slovenski operi svoji dve pomembni deli - Desetega brata in Mater Jugovičev. L na naj svetlejši h strani slovenske operne zgodovine se odpira z Marjanom Kozino in njegovim Ekvinokcijem, leta po drugi svetovni vojni pa so doslej rodila še nekaj pomembnih glasbenih imen - Matijo Tomca, Radovana Gobca, Darijana Božiča, Pavla Šivica... Slovenska opera povsem zasluženo slavi s;voj visoki jubilej, a se ob bilanci dvestoletne glasbe no-dramske ustvarjalnosti na Slovenskem zavedamo, da ni bilo storjenega dovolj za oživljanje domače opere in da bo prav še marsikaj narediti, predvsem pa - seve -uprizoriti operna dela, ki tudi desetletja čakajo, da na odru zažive. J. Vi. Operna hiša v Ljubljani. ki je tudi kultumo-zgodovinski spomenik reportaža na vašo že^jo Če daješ, tudi dobiš, ved< France Bevk daje avtograme mladim ljubiteljem njegove umetniške besede /foto: Mirko Ličen) * Napišite kaj v Rodni grudi o Baški grapi, od koder sem doma, št’ najraje pa bi rada prebrala kaj več o tamkajšnji Zakojci,« Elisabeth R., Ohio, ZDA Nežno je ¿arelu resje pu pobočjih Kojce, Bukovega. Žalni( Zakojce. La-harna„ v družbi guru. pokritih S snegom. V ozadju se je ponosno dvigoval oddaljeni Matajur, nekoliko bližje so dopolnjevali skrivnostno lepo Sliko Bukovski vrh, Grahovška gora in Fo-rezen. Spodaj v grapi in vendarle strmo k pobočju pripeta je samevala Bevkova domačija. Vse visi. Vse je stisnjeno k bregovom. Hiše do zadnjih prvih oken so zakopane v zemljo, Ceste in steze pripete med resje, da ne zgrni e v grape. V baško grapo in drugam. Pisatelja Ciril Kosmač m France lievk Sta odkrivala, trgala rušo, grebla ljudem pod kožo. Bevk s širokim zamahom, Kosmač tankočutno, natančno, hoteč izbrskati vse skrivnosti teh, v Strmine pripetih ljudiT ki ne govore dosti. Kopice, cele skladovnice knjig so ostale za Bevkom, skromnejši je bil Kosmač, oba pa sta ljudem pod Pu rezilom zapustila, kar sta največ mogla. Brez njiju hi bil svet vresja revnejši. Zgoraj, tukaj je vse, prav vse zgoraj, jc stari Špik, Evstahij, gospodar na Kojci, ustavil čas in se spomnil Bevkovih dni: »Prihajale so Bevkove knjige, dobri romarji, kar ni jih bilo kunec, tamkaj iz Gorice in požirali smo jih, st jih sposojali in brali, brali. Včeč nam je bilo, da je pisal o nas, našem trdem življenju, tegobah, ki jih tod ni malo. Da je bil naš. In radostilo nas je, da se z nami vred ni dal, da je ostal trden, zaveden., -■* Iz ljudi pod Poreznom je pronicalo v Bevka, v njegove Čedermace, male upornike, rojevalo znamenja na nebu, umirajočega boga Triglava, ljudi pod Osojnikom... In vse to se jc vrnilo nazaj med ljudi. Bevkovi druščini so sc pridružili očka Orel, Tantadruj In Tcmnikarji, uporniki, svojeglavci, dobričine, ki jih je Kosmač klesal z nedopovedljivo ljubeznijo in natančnostjo, pilil in teta sal. da so postali takšni, kakršni so danes. Otirat zn sin ljudi Laha m. Žabže, Kojca in Zakojca pa sc Bukovo za nameček. Vasi nad Baško grapo. Krajevna skupnost Bukovo. Nekaj več kot tristo prebivalcev šteje. Raztepene so te vasi na vse vetrove v deviški pokrajini, ki ji ne manjka studencev, vresja in belega peska. Večina je zaposlenih v ETI v Cerknem, Z. avtobusi prihajajo ponje, po delavce in šolske otročaje in nič več na poti domov ne nabijajo koz.e. Kamorkoli se spustiš s teh zasanjanih bregov - zasanjanih le za obiskovalca avtomobil zre kilometre in kilometre strme, močno vijugaste ceste, da sc naposled pretolčeš do večjega kraja, do tja pač, kamor dan na dan hodijo gorjanci na delu. Razumljivo je torej, da mladi Špik želi, da bi bili ljudje zaposleni bliže domu, da se ne bi nenehno valili v dolino kot plaz. On in njegovi razmišljajo o manjšem obratu za kakšnih sto ljudi. Podobno mislijo tudi v sosednjem Orehku. Predvsem bi radi zaposlili tisle, ki sedaj hodijo na delo izven občine, pa tiste, ki bi se še radi zaposlili. Domača zemlja jc preskopa, da bi jih lahko redila. Se pred desetimi leti SO SC hribovci odseljevali, a najhuje pred vojno, ko so bežali v tujino pa v Jugoslavijo. Danes tega ni več. Skromnosti navajeni ljudje ostajajo, življenje se je vrnilo nad Baško grapo. Vrnilo se je po vijugasti cesti iz Cerknega, ki bi jo radi odeli v asfalt, tako so zapisati v srednjeročni načrt razvoja. Za svoje ti ljudje znajo poskrbeti-Imeli so nekaj osamelih, osirotelih ljudi, ki niso več čakali po globačah in rebreh. Ko je Tolminsko zatreslo, so jim naredili na Bukovem hišico... Za ostale skrbc: krajevna skupnost, mladi, socialna služba iz Cerknega. Uporni svet med veneem gora «■... Čedermacu jc tako čudno stopilo v dušo, bilo mu jc tako strašno, lakti smešno in žalostno obenem, da se je zasmejal. Pa se jc takoj zresnil in se zgrozil, sc prestrašil svojega smeha...« Mnogi meti njimi, ki jim jc Bevk za vselej postavil spomenik, ta neskončna vrsta Čedermacev, so se z italijansko oblastjo spopadali že mnogo prej, preden je prasnila druga svetovna voj- Zakojci na. In vendarle je takrat ljudstvo pod Poreznom, nad Baško grapo, morda prvič le zaslutilo, da bo sedaj moč nekaj spremeniti, Priklicati v življenje neskončna hotenja Bevkovih junakov. Ljudje z Bukovega in Kojcc. Eno je, kar piše v knjigah, drugo življenju. Mlakar, sin starega Zefs, resnobno govori o tistih časih. Dvainštiridesetega so odšli v pa rti-/Line prvi fantje. Domov so se vrnili e migrant je iz Jugoslavije. Italijani niso slutili, da se bodo hribovci laku enoglasno uprli. Za vse so krivili kunlra-hanarje. »Bral Gusti mi je dejal: Pojdi in ne vračaj se. K nam spadaš. Je le bolje, če padeš pod domačo smreko, za domače ljudi, kot nekje v Afriki pod palmo ,. .« Mladi Zmaj je odšel. Zaradi njega in drugih fantov so sc fašisti znašali nad domačimi. Vodili so jih v Rim, Gonars, zažigali domačije, Odganjali živino. Če jc bila hiša na samem, sojo zažgali, sicer, sredi vasi, zapečatili. Marca 1943 so začeli množično odhajati v partizane, nastal je Severnoprimorski odred in pozneje Gradnikova brigada. In tako so se risci, ki so jim prepovedali prebirati Bevkovo besedo, bojevali prav zanjo. Iz Zakojce jih je bilo kar enaindvajset. Devet jih je izginilo Bevkova domačija v Zakojci (stoji na mcsfii Bevkove rojstne hiše) Logic d iz Zakojce na Obiokc, Obiošk i hrib. zadaj (Tna prst v nenasitnem žrelu fašističnega uničevalnega besa. Sredi oktobra 1944 so v Zakojci aretirali dvanajst vaščanov, tri starejše moške, devet mladih deklet. OdšEi so v go riške zapore, od koder so jih strpali v koncentracijska taborišča. Divjalo je po tej zemlji, kruto in brez konca. Kako bi človek lahko pozabil vse to? »Grobnico moramo obnoviti,« pripoveduje Mavričev Franc. -V spomin na petnajsti avgust 1 942, ko so Italijani ustrelili prvega partizana pa na Rink Poldeta, po! ¡[delegat a čete Gradnikove brigade, ki je padel tik pod mojo hišo, tu na Bukovem bi radi vzidali ploščo. Naj se ve. Tega ni nikoli dovolj. Zdi se mi, da nekateri prejmi to skrbe za to, da preveč nergajo, češ čerrtu toliko plošč in kar je še takega. Nimajo prav: komu naj bi potem postavljali spomenike, če ne sebi. svoji zgodovini. Se premalo se tiivedElmo samega sebe.* V vasi je padlo petindvajset garibat-diiiccv. Nič ne spominja nanje, a hi moralo. Mavrič pove, da se že dolgo dogovarjajo, da bi dogodek primerno obeležili. In tisto leseno tablo na vrhu Kojee bi radi zamenjali. F najsi partizanov je pustilo življenja v tistih bre- feh. Nove hiše rastejo iz pobočij. Oba pika. stari in mladi, zatrjujeta, da je zdaj dobro. Stari vc to še bolje, »Pod Italijo smo živeli od mleka. Nošili smo ga v dolino, otovorjeni do izmučenosti, da so nam ga posneli, potem pa smo ga nesli nazaj. Toic mleko je pri nas sploh tradicija. Niti kaplja mleka ne gre v nič. To je naš kruh, saj drugega zemlja no da.« Mladi Edo je drugje. Vnelo govori, privid prihodnosti se križa s preteklostjo starih. Opozarja na precejšnjo družbeno pomoč, na veliko povezanost vseh družbenopolitičnih Organizacij v kraju, solidarnost ljudi.., navr-že, da grade daljnovod do Soče. Ničesar ne sme pozabiti, ničesar zavreči. Kdaj že smo se preselili iz i pikove domačije k Mavriču. Široka, domačna kmečka peč je sicer trda, toda topla goslileljicji. Maršalova slika na steni. Nekje sem opazil za ščepce knjig. Morda je bil med njimi tudi Bevk. Velika, prav vpadljiva plošča je vzidana na pročelje skromne Bevkove domačije, kjer še danes domuje njegov rod. Le-to. V njej ni Bevkove sobe, ne njegovih del. Prav bi bilo, da bi to vendarle že enkrat uredili. Kar spodobna makadamska cesta pelje od nedavna do domačije. Vse več ljudi bo pripeljala v Zakojco. Milenku Strašek turistični vodnik Slovenske planinske poti Pori po slovenskih planinah je že toliko, da si prav vsakdo lahko med njimi izbere tisto, ki ustreza njegovemu zdravju in telesni vzdržljivosti. Na teh poteh je posejanih tudi na desetine pomnikov narodnoosvobodilnega boja. Med devetnajstimi slovenskimi planinskimi potmi je na svoj način zanimiva POMURSKA PLANINSKA POT, ki je vključena V Slovensko planinsko transverzalo. Nasprotje med visokogorskim svetom in pre k m urs k imi dobro obdelanimi ravninami ali valovitim Goričkim pritegne vsakogar, ki zna dobro opazovati. Prečudoviti vinorodni kraji od Kapele do Lenarta in čez Gomilo pa dalje do Jeruzalema so enkratno doživetje za vse, ki se odločijo hoditi po Pomurski planinski poti. Pokrajina ob Muri je polna divjadi in ptic, Štorklje, ki so tu najštevilnejše, so nevsakdanji okras pokrajine. Ob poli se popotnik sreča tudi s številnimi umetnostno zgodovipiskimi Spomeniki. Opečna romanska rotunda z gotskimi freskami v Selu je edinstvena v Sloveniji. Svojevrstna je Plečnikova mojstrovina cerkev z o krogli ¡n zvonikom in razgibano notranjostjo, popestreno še z domačo keramiko - v Bogojini, Pa tudi freske v cerkvi v Pomurska planinska pot je dolga 200 kilomerrpY Turnišču so po starosti in umetniški vrednosti med najzanimivejšimi v Evropi, ■ Pomurska planinska pot, ki se začne in konča v Murski Soboti, je dolga 200 kilometrov. Na njej si lahko popotnik nabere 34 žigov, ki jih hranijo po šolah, vrtcih, gostilnah in kmečkih- domačijah; med njimi je vsak drugačen in predstavlja značilnosti kraja. Prav pa je seveda, da se pred pričetkom poti oborožimo z opisom poti (knjižico prodaja planinsko društvo Mura v Murski Soboti], da nam bo ie-ta prijetnejša in jasnejša. Kmečki muze) Na hribu nad Šentrupertom opozarja nase majhna vas z velikansko cerkvijo in majhno graščino, v kateri je muzej. A to ni navaden muzej, marveč kmečki muzej, Nastal jc na pobudo zbiralca Starih kmečkih predmetov ravnatelja osnovne šole v Šentrupertu Bojana Brezovarja, kije daroval večino predmetov iz svoje zbirke muzeju. Muzej SO odprli pred sedmimi leti in doslej razstavili v njem 800 predmetov. Nekaj so jih prinesli uidi ljudje iz okoliških vasi, nekaj pa otroci, ki jim je ravnatelj vzgojil ljubezen do starin. V treh sohah v pritličju graščine so razstavljeni stari likalniki, skledniki, svetilke, svečniki, predalniki, kolesa in raznovrstno orodje. Zanimivi so več kot 30U let stara stiskalnica za mošt, 200 let staro razpelo in prav t-oiiko stara tkalnica platna. Med zbirko najdemo tudi prvo gasilsko brizgalno ¡Z Šentruperta. Nenavadna jc tudi nekaj sto let stara slika, ki kaže z. vsake strani drug motiv, V posebni vilrini so novci in bankovci izpred stoletij, na ogled pa je še denar iz časov okupacije. Za vsem tem jc čutiti prizadevnost tamkajšnjega turističnega društva. Muzej nameravajo njegovi člani še povečati, saj čaka na razstavo še precej zbranih in shranjenih kmečkih predmetov, Tako ima Vesela gora poleg znamenite cerkve z dragocenimi freskami in tradicionalnih živinskih sejmov, ki jih prirejajo štirikrat na leto, še prav zanimiv muzej. Muze) v Radencih Pred dvema J e toni s so v zdravilišču Radenci odprli muzej s stalno zbirko. V enem izmed zdraviliških poslopij so zbrani predmeti, ki predstavljajo zgodovinski razvoj zdravilišča. Zraven sodi cino loška zbirka, ki jo je uredil oddelek za etnologijo filozofske fakultete iz Ljubljane, poseben prostor pa je namenjen delavnici lončarskega mojstra Berdena iz Hrastja Mote. Muzej v Radencih je odprt vsak dopoldan. Nov hotel v Lendavi Konec decembra leta 1980 so na robu mesta v smeri proti Peli Sovcem, dober kilometer od Lendavskih term, odprli nov hotel z imenom Lipa, ki je B kategorije. Za zdaj je gostom na voljo 75 postelj v enoposteljnih in dvoposteljnih sobah, restavracija z 240 sedeži in dnevni bar z 12 sedeži, Do pričetka poletne turistične sezone bo pripravljenih še 30 dvoposteljnih sob in trije apartmaji, do septembra pa še bazen 15 krat 9 metrov, dve savni, prostor za masaže in gostinski lokal Prekmurska klet, Cene za tuje goste so v letošnjem letu takšneie; od 1, junija do 30, septembra je penzion v dvoposteljni sobi 22,30 dolarja, v enoposteljni 24,(SO dolarja, nočitev v dvoposteljni sobi z zajtrkom je 30,50 dolarja, v enoposteljni pa 19,30 dolarja. Skupine imajo seveda popust (penzion v dvoposteljni sobi je 2t,20 dolarja, v enoposteljni pa 23,40 dolarja), popust imajo tudi otroci do 7. leta starosti (.30 odstotkov), turistična taksa na osebo pa je 0,25 dolarja, Rezervacije in podatke posreduje oddelek Sap-Viatorja Turizem in rent-a-car v Ljubljani, Trdinova 3, ki ima številko teleksa 31541, Planja na Pohorju Kovaška industrija UninT v Zrečah jc zgradila hote! Planja na Rogli na nadmorski višini 14HI metrov, Hotel Planja je 13 kategorije; ima 80 ležišč, 250 sedežev v klasični restavraciji, 150 sedežev v samopostrežni restavraciji in še nekaj sedežev v dveh manjših restavracijah. Ima tudi pokrit bazen velikosti 14 krat 5 metrov, sobo za trim i savno. Jahanje na K rum perku V bližini Doba pri Domžalah je na majhni vzpetini grad Krumperk, ki je bi! sezidan okoli Lela 1580. Pod njim je urejen hipodrom, kajti v kobilarni pri gradu vzgajajo priznane pasme dirkalnih konj, izposojajo konje in prirejajo tečaje za jahanje. Za en« uro jahanja je treba odšteti 80 dinarjev. Jahanje pa lahko združite z Ogledom Muzeja slanini karstva, ki je odprt v gradu. V gradu, ki ga obnavljajo, bodo v kratkem nared tudi prostori zn Domžalsko slikarsko galerijo in tudi ppToena dvorana. Koledar prireditev l. marca bo v Litiji 23, pustni karneval, v Ptuju ku rento vari j e in karneval, v Cerknem pustna laufarija, tradicionalne pustne prireditve pa bodo istega dne se v Postojni, Cerknici, Bovcu in Mozirju, Omenimo naj vam $e nekaj po- membnejših marčnih prireditev v Sloveniji: na Pokljuki bo 7. marca 1. smučarski tek žena, v Šenčurju istega dne razstava ročnih del, 8. marca ho v Piranu tradicionalna razstava dej že-na-umetnic, 14, marca v Mariboru mednarodni lokostrelski turnir, 28, in 29. marca pa bo v Podgorcih razstava starih predmetov s pokušnjo domačih vin. Seveda pa bodo v tem mesecu, ki je v Sloveniji ŠC ves hladen in snežen, še številne smučarske prireditve in enaka tekmovanja, najpomembnejši bn seveda finale svetovnega pokala v smučanju v Kranjski gori (26. do 28-marca). Rimska nekropola v Šempetru Rimske izkopanine v Šempetru v Savinjski dolini so evropsko pomembni in edinstveni nagrobni spomeniki iz rimske dobe nd 1. do 3. stoletja našega štetja. Ogled še mpe trske nekropole je možen od 1. marca do 31. oktobra vsak dan nd 7.30 do 18.00 ure. Ogled pod strokovnim vodstvom traja pol ure, V skupini odraslih je posamezna vstopnina 10 dinarjev. Tri kilometre od Šempetra pa leži edinstvena jama na Štajerskem, ki se ponaša z bogatim kapniškim okrasjem. Imenuje sc Pekel, v njej pa je nenehna temperatura 10 Celzijevih stopinj. Jama Pekel je odprta prav takti od 1. marca do 3t - oktobra vsak dan od 8.00 do 18.00 ure. Ogled nt naporen in je primeren tudi za starejše in naj mlajše obiskovalce. Traja 40 minut in je prav tako pod strokovnim vodstvom. V skupini odraslih velja vstopnina 2D dinarjev na osebo. V obeh turisti£nih zanimivostih imata vodja skupine in voznik prost vstop, na voljo pa so tudi urejeni parkirni prostori. Vehnjski grad (foto: Miroslav Zajec) Slovenija v mojem objektivu Foto: Danila Škofič Kurcntvvanje - folklora v sodelovanju s Ples v nošah ¿ dravskega polja Glavni vhod v ptujski grad jL y¿y *• V ■ 1 p J im zakladi slovenskih muzejev Umetnost daljnih dežel Kitajska vezenina iz 19. s tolci ja - detajl z oblačila, (Iz fototeke Slovenskega etnografskega muzeja) Na poli od Ljubljani: do Kranja se nam pri Medvodah odkrije s ceste pogled na dvorec Goričane. Svoj čas je bil sila imeniten, še posebno tedaj. ko so se pred njim raztezali lepo urejeni vrtovi. Danes je grad privlačen zlasti zaradi svoje arhitekture in bogate zgodovine, v njem pa je muzej neevropskih kultur. Tu v dvorcu Goričane je ib. septembra 1934 potekala tudi pokrajinska konferenca KPJ. Le-te seje udeležilo 11 delegatov in tudi Josip Broz. V tistem času je bil za slovenske tovariše znan kot Rudi. Pri pripravah in delu slovenske partijske konference jc zelo aktivno sodeloval, Smernice konference v Goričancih je sprejela ¡n šc razvila četrta državna konferenca KP Jugoslavije, ki je bila 24 In 25. decembra istega leta v stanovanju Ziherlovih v Ljubljani. Razstava z izbranim gradivom o omenjeni pokrajinski konferenci za Slovenijo in četni dr/avni konferenci KPJ je postavljena v osrednji dvora iti gradu. Tu so zastopana številna gradiva o obeh konferencah, med razstavljenimi predmeti pa jc tudi Titovo pismo. Napisal ga je II. 10. 1934. leta, V njem pa govori o pripravah na štrajk v Trbovljah, o položaju v Celju, o dvakratni prekinitvi dela na Jesenicah, o uspelem štrajku v Novem mestu, 0 lem, kako se pripravljajo na borbo delavci v Rušah in drugod. Ob tridesetletnici ec Irte pokrajinske partijske konference je bil v dvorcu Goričane odprt muzej neevropskih kultur kot oddelek Slovenskega etnografskega muzeja v Ljubljani, Ta muzej je po svoje enkraten in za vsakogar nadvse zanimiv. Toliko neznanega, skrivnostnega, daljnega prinaša očem. Neevropske kulture Muzej Goričane ima najstarejše etnološke zbirke z drugih celin, prinesene v preteklosti v Jugoslavijo, in je sploh prvi muzej v Jugoslaviji, ki je namenjen samo tujim kulturam. To izvemo iz vodnika »Goričane« (v katerem je prispevek o tem muzeju zapisala Pavla Štrukelj, o dvorcu samem Damjan Prelovšek, o spominski sobi pokrajinske konference KI’J za Slovenijo in ¿eIrte državne konference KPJ pa Ljudmila Osjak), iz katerega povzemamo tudi druge podatke. Najbolj zanimivo je seveda to, kako so zbirke prišle do nas, Zametki tega muzeja namreč segajo že več kot stoletje nazaj, točneje v prvo polovico 19. stoletja, ko je tedanji kranjski deželni muzej pridobil prvo etnološko zbirko predmetov 2 druge celine. Kitajska muzejska zbirka je prišla k nam z Japonske. Slovenski etnografski muzej je zbirko pridobil 1963, leta po smrti Japonke Tsuneko Kondo-Kave-sc. Le-ta se je poročila s Slovencem Skuškom in prišla leta 1920 z možem in otrokoma v Ljubljano, kjer je živela vse do smrti. Tsuneko Kondo-Kavese je ob poroki dobila od svojega očeta številne umetnine, ki jih je le-ta zbral. Zbiral pa jih je večinoma tedaj, ko je kot cesarski dvorni arhitekt službovat v Pekingu. Tako ima zdaj muzej neevropskih kultur čudovito zbirku najrazličnejših predmetov iz Pekinga in osrednjega ozemlja Kitajske, nastalih povečini v času od 1?. do začetka 20, stoletja, v ti je j je zbirka dvornega pohištva, bogato izrezljani izdelki, ki so krasili cesarske palače, paviljone in druga bivališča vladajočih v 18. in 19. stoletju. Nič manj občudovanja vredni so kitajska oblačila, ki presegajo vse modne predstave današnjih dni. Čisla svila, vezenine, enkratne barve, skladnost , - - vse to občudujemo pri dvornih moških in ženskih plaščih kafra-nih, ob leh pa so tu dobila mesto še druga oblačila in dodaLki, ki kažejo tudi na globoke družbene razlike, ki so bile nekdaj za Kitajsko sila značilne. Kitajski porcelan, pravimo, je eden najkvalitetnejših. Zbirka keramičnih in porcelanskih izdelkov s Kitajske nas v to še temeljiteje prepriča. V njej SO izdelki znanih in neznanih mojstrov, nastali od Ib. do 19. stoletja. Posebej izstopajo tudi okrasni keramični izdelki, ki so jih uporabljali kot obrobne strešne opeke. Eden takšnih je jezdec, ki je krasil eno izmed cesarskih palač. V kitajski zbirki, ki kaže umetnine iz obdobja madzurijske dinastije in časa revolucionarnih gibanj po prenehanju cesarstva, odkrijemo tudi več budističnih kipov, V kitajsko zbirko niso zašli pomotoma. So '»pečat«, ki ga jc dala nekdanji kitajski kulturi ene izmed njenih verskih filozofskih smeri. Omenili velja se stare kitajske novce, ki jih je Kondo-Kavese Kagijirn, oče '¡’suneko Kondo-Kavese načrtno in vneto zbiral. Razstavljeni novci zajemajo praktično večtisočletno obdobje. Zanimivo pa je, ¿la so imeli prvi kitajski novci oblike vsakdanjih uporabnih predmetov, na primer noža, ključa, lopate .._, kot to omenja Pavla Štrukelj. Iz daljno Indonezije Ljudska umetnost Indonezije nam je bolj malo znana. Pobliže pa ju lahko spoznamo v Goričanah, kjer tvorijo drugo stalno zbirko predmeti, ki sta jih muzeju darovala Vera in dr. Aleš Rebi er. Diplomatska služba dr, Aleša Reb le rja je oba popeljala v številna mesi a in kraje Sveta, med drugimi tudi na otok Javo, kjer sta preživela nekaj let. Ko zagledamo množico izjemnih stvari, se težko odločimo, kaj je listo naj, naj... Na razstavi ljudsko umetnosti Indonezije izstopa zbirka indonezijskih tkanin in oblačil, pa bodala k risi, ki so nekaj čisto posebnega ter lutkovno gledališče. Senčne in marionetne lutke, kakršnih pri ras ne poznamo, nas prestavijo v zgodnji srednji vek in pouče o spretnosti izvajalcev oziroma igralcev na eni strani in likovni ustvarjalnosti na drugi strani. Gledališče senčnih lutk se je še posebej razširilo na otoku Javi v 18, stoletju, osrednji lik v večini predstav senčnih lutk pa je bil Se mar, prednik i.n začetnik vseh Jamajcev. Kolikor pripravil še več pevskih večerov v kabaretnem slogu. Celoien ./.bor ah /borovi solisti so pogosto nastopali tudi v številnih krajih zunaj Clevelanda. Zbor Glasbena matica je v organizaciji Stove n sli e izseljenske matice tudi žc dvakrat ¡¡oslova! v Sloveniji, V minulih 50 letih so zboru dirigirali: John [vanuseh {1930-1939), Anton Shubel [ 1940-1942 in 1950-1956), Ivan Zorman (1942-1950), Valelina Fillinger (1965-1974), od leta 1974 pa vodi zbor priznani ameriško slovenski glasbenik Vladimir Malečkar. Glasbena malica jc proslavila zlati jubilej s posebno skrbno pripravljenim koncertom, na katerem so zapeti vrsto slovenskih narodnih in umetnih pesmi ter vrsto znanih ameriških melodij. /-borovi solisti so zapeli tudi nekaj znanih opernih arij, danes šteje Glasbena matica 35 pevk in pevcev, ves čas obstoja pa sodeluje pri zboru edino le Frank Bradač, doma iz Ribnice na Dolenjskem, sopranist k ti Carolyn Bud a n pa jc pri zboru že 49 let, Louis Kaferle Dennis Eckart - Član ameriškega kongresa Na ameriških vsedržavnih vol it vali 4. novembra 191i() si je priboril veliko zmago mladi ameriški Slovenec Dennis Eckart iz Euclida, dela velikega Clevelanda. Doslej je bil demokratski poslanec zakonodajne zbornice države Ohio, na zadnjih volitvah pa je bil 7, veliko večino izvoljen za demokratskega poslanca v ameriškem zveznem kongresu. Dennis Eckart. ki je tudi podpredsednik Slovenske narodne Viktor Kobilca je bil duma v Jaršah pri Domžalah. Njegova mati je bila H takrat znana slamnikarica kakor toliko drugih okoličanov, Z bratom Frankom je Viktor leta 1921 odšel k očetu v Kanado, od tam pa sta se kmalu preselila v New York, kjer je bilo takrat veliko ožjih rojakov iz okolice Domžal, ki sn biti zaposleni v sla mn i tarski industriji. Brat Frank je pozneje kupil farmo v Hudsonu, kjer živi še danes, Viktor pa je z ženo Francko prek 40 let živci v New York ti. Oba z ženo sta sc veliko udejstvovala v slovenskih Pevski zbor Glasbena matica iz Clevelanda - posnetek z njihovega nastopa v Kostanjevici na Dolenjskem podporne jednole, je eden izmed najmlajših, če ne sploh naj mlajši član ameriškega kongresa. Za dosedanje delo v državni zakonodajni zbornici je Dennis Lek ari prejel vrslo priznanj. Ameriški Slovenci so upravičeno ponosni na mladega Dennisa, ki ob vsaki priložnosti rad poudari, da izhaja iz majhnega a ponosnega slovenskega naroda, ki je tudi Ameriki že dal vrsto svojih velikih mož. Prepričani so. da bo tudi na novem, izredno odgovornem mestu razvijal in uveljavljal svoje sposobnosti in opravičil zaupanje volivcev. Umrl je Viktor Kobilca Na domžalskih Žalah smo sc 7. decembra poslovili od ameriškega rojaka, povratnika Viktorja. Kobilca. Na zadnji poti so ga pospremiti številni so rodni ki in prijatelji. društvih, pri pevskem zboru in sploh v družabnem življenju newyorških Slovencev. Odločila sta se, da bosta jesen življenja pričakala v starem kraju. Postavila sta si prijeten domek in tu je Frank preživel še petnajst srečnih let, Viktor Kobilca je bit ves čas zaveden Slovence in na to je bil ponosen tudi v času vojne, ko je vedel, da domovina potrebuje ogromno pomoči za obnovo. Vneto je sodeloval pri zbiranja pomoči, Po vojni je prvikrat obiskal domovino leta 1954, pozneje pa je do dokončne vrnitve prihajal skoraj vsako leto. IJ.R.) Tudi starost je lahko prijetna Minulo jesen, 23. novembra 19R0, sla v krogu svojih sorodnikov in prijateljev Pavlina in Frank Kosem iz Mid-waya v Pennsy Ivani ji praznovala 66- letnico zakonskega življenja, Cba sla bila rojena v Jugoslaviji - Pavlina jc bila doma 1z Hotedršice 15. januarja 1899 in je 5 svojimi starši prišla v Ameriko leta 1902, Frank pa je hil rojen v Cerkljah in je prišel v Ameriko le ra 1908, Pavlina in Frank sta se porot ib 23. novembra 1914 in ves čas živi ta v mestu Midway, Pa. imata tri sinove, Franka, Johna in Edwina, hčerko Wilmo, hči Julia pa jima je umrla v otroških letih. Zdaj imata tudi že šest vnukov in šest pravnukov. Njune velike želje SO se uresničile leta 1973, ko sta prvikrat po dolgih letih obiskala stari kraj, domovino Slovenijo. Po treh tednih veselih in prijetnih srečanj s sorodniki Sta se polna lepih vtisov vrnila domov. Nikoli nista pričakovala, da ju bodo sorodniki takti lepo sprejeli. To so bile počitnice, ki se jih bosta 7 veseljem spominjala do konca življenja. Želimo jima še veliko srečnih skupnih let! Ameriško priznanje dr. Francu Novaku Slovenci v Severni Ameriki smo z nemajhnim pitnostim prebrali v biltenu Ameriškega koled/a za kirurge (v številki 7a november 1980), da je bif slovenski zdravnik dr. Frane Novak n; 66. letnem Kliničnem kongres ti v At lanti proglašen za častnega člana. Ta visoki naziv Ameriškega koiedža ki rurgov je nekaj prav posebnega, saj ga je doslej deležnih le okrog sto živečih posameznikov. Imenovanje slovenskega zdravnika je pospremil s svojim nagovorom dr. Joseph II, Pr ji It iz Rochestra, ki je med drugim predstavil dr. Novaka kot »enega najvidnešjih ginekoloških kirurgov na svetu*. Uradna pohvala za našega specialista v ohstetriki in ginekologiji omenja njegovo pot iz rodnega Kranja, v Bea- Viktor Kobilca grad in v Pariz, kjer se je nekaj časa. učit pri Madame Curie, posebej pa je omenjeno njegovo delo iz tel ¡940-45, ko je bil »parrižanski doktor v gozdovih«. O lej oznaki je menit slavnostni govornik, da je preskromna, nato pa je ponudil še sledečo razlago, ki jo n a vaj Etru dobesedno: »Franc Novak je bil eden prvih organizatorjev in tudi duša zdravstvene službe za enote jugoslovanskega odporniškega gibanja. Med vojno je nastalo več kol (it) bolnic, ki so bile skrite v gozdovih in goTah Slovenije, z osebjem vreti. Te bolnice so omogočale partizanskim četam izjemno mobilnost in agresivnosi, ki je tudi ranjenci niso ovirali. V zadnjih dveh letih vojne je bil Franc Novak zadolžen za vse partizanske sanitetne enote in bolnice v Sloveniji. Zadnjih pa nc pozna te kot splošen kirurg in organizator njegovih devel ran priča sc o njegovi sposobnosti, da jc preživel vojno, v kal eri j C bila že V prvem letu ubita polovica vseh zdravnikov.« Besedilo dr. Pratta o našem slavljencu govori tudi o njegovem delu na univerzitetni kliniki v Ljubljani, kjer je 1954, leta poslal vodja oddelka za porodničarslvo In ginekologijo in kjer je opravil zdaj že svetovno znane operacije. Njegova poročila u teh operacijah nimajo primere v medicinski literaturi. Najvišji forum ameriških kirurgov je dal priznanje tudi njegovim drugim častem in naslovom, ki jih jc bil deležen s Sloveniji in Jugoslavije potem pa še njegovemu članstvu v številnih mednarodnih zdravniških tiru šivih, in njegovemu predavateljskemu delu. tako doma kot v Ameriki, Dvakrat je bil predsednik Zveze ginekologov in porodničarjev Jugoslavije, zdaj pa je predsednik jugoslovanske veje Svetovne zveze za preprečevanje ginekološkega raka. Ivan Dolenc AVSTRALIJA Temeljil) kamen Jadranove dvorane Pevski zbor slovenskega primorskega društva Jadran je v novembru lani nastopil tudi na osrednji jugoslovanski proslavi Dneva republike v Melbournu, za tem na proslavi 25-letnice Slovenske zveze v Geelong ti, malo za tem pa še na slovesnosti ob položitvi temeljnega kamna nove Jadranove dvorane. To je bilo 8. decembra 1980 in upamo, da bo vse končano najpozneje v letu dni. Med gosti na tej slovesnosti so bili tudi jugoslovanski konzul Mate Bunc la ter avstralski predstavniki Mr. Gasby, Gary Shepard, g. Tkalčevič, A. Svt'oray, Mr. Rattray, slovenski napovedovalci na radiu in številni drugi. Na slovesnosti se jc zbralo okrog 350 ljudi, med katerimi so bili poleg omenjenih tudi nekateri predstavniki drugih slovenskih društev na lem območju. Temeljni kamen nove dvorane je položil predsednik društva Jadran Frane Likar. Ivanka Škof 25 let Slovenske zveze v Geelong u Konec novembra je v Geelongu v Avstraliji praznovalo 25-letnico obstoja tamkajšnje slovensko društvo »Slovenska zveza*. Ob lej priložnosti so pripravili lep kulturni spored, v katerem so sodelovali pred sl a vn tki vrste drugih slovenskih društev v tem delu Avstralije. Največ uspeha na lej prireditvi je požel pevski zbor Jadran iz Melbourna, pori vodstvom V [a diru ¡rja Trampuža, ki je navdušil šlevilne zbrane rojake tako zaradi svojega repertoarja kakor tudi zaradi odlične interpretacije. Borčevske pokojnine v Avstraliji V avstralske m parlamentu so po večmesečni razpravi pozitivno rešili problem pokojnine za vojaške veterane, med drugim tudi za borce narodnoosvobodilne vojske, ki zdaj žive v Avstraliji. Po tem sklepu ima Avstralija NOVJ za eno izmed zavezniških sil z datumom ustanovitve 21, decembra 194 L kar pomeni, da imajo borci, ki so v NOV vstopiti po tem datumu, pravico do pokojnine. Pogoji za pridobitev te pravice so naslednji: da zainteresirana oseba ni bila nikoli v kateri od sovražnih enot, da je živela v Avstraliji najmanj deset let, preden je predložila svojo zahtevo, da je moški starejši od 60 let, ali ženska starejša od 55 let ali da j c stalno brezposelna. Cankarjeve nagrade v Sydneyu Slovenski klub Triglav v Sv dnevu je pred nekaj leti prvikrat razpisal Tekmovanje za Cankarjevo nagrado, pri katerem imajo možnost sodelovanja vsi rojaki širom Avstralije, v prvi vrsti pa jc to tekmovanje namenjeno učencem slovenskih dopolnilnih šol. Pravi pomen tekmovanja ni v denarnih nagradah, temveč predvsem v žtlji, da bi se ohranila in negovala slovenska pisana beseda tudi pri drugem rodu naših avstralskih izseljencev. Letošnjo prvo nagrado je prejela Vivian fiedelbauer, letošnja maturantka iz slovenščine, za delo, ki je po soglasni oceni žirije vrhunski dosežek med letošnjimi prispevki. Ostale nagrade pa so prejeli: najmlajši: Emilija Mršnik in Tanja Pelrevski; mlajši: Pojta Ptičar; srednji: Tanja Samsa: starejši: Nataša Petrevski; ostali: Kristina Sedmak, Diana Petrevski, Marko Krope, Michelle Mezgec, Adrian Mršnik, Robert Filo ir Dušan Filo. V skupini mladincev so bili najuspešnejši: Jožica Modrijančič, Kddie Saulig, Fdi Cetin, Judy Šajn. Julijana Vrh, Danica Šajn, Anita Frzetič, Ernest Frzetič, Karen Šajn. Mark Laharnar in Walter Srebrnik. Slovenski radio v Brishanu V avstralskem mestu. Brisbane živi nekaj sto slovenskih družin, ki so povezani v »slovensko radijsko skupino«, svojevrstno društvo, ki je bilo ustanov L je no zgolj z namenom, da omogoči slovenske radijske oddaje na tamkajšnjem etničnem radiu. Slovenci v tem mestu sq se namreč povezah z organizacijami nekaterih drugih izseljencev v mestu, ki so se odločili, da ustanove svojo zasebno radijsko postajo ter oblikujejo oddaje zgolj pu okusu in željah poslušalcev. Denar, ki je bil potreben za ta podvig, so različne skupine zbirale same zase ali pa na skupnih piknikih ter seveda s prostovoljnimi prispevki poslušalcev. Sami so si uredili studio, katerega slovesna otvoritev je bila decembra lani. Ob ustanovitvi je pri brisbanskem etničnem radiu sodelovalo 17 narodnostnih skupin, danes pa jih je že 33, ki skupno pripravijo 64- ur radijskega sporeda na teden. Ker stari studio zaradi utesnjenosti zavira razvoj eLničnih oddaj, so sc odločili, da zgrade novega. Poslušalci so v kratkem času zbrali denar za novega, Slovenski radijski spored v Brisba-nu vodi Alfred Milner, ki jc tudi tajnik št tri najs [članskega upravnega odbora celotne radijske postaje. KANADA Ottavio B raj ko nas je navdušil Pred Novim letom je v Kanadi h tudi v Edmontonu, že v zahodnem delu Kanade, nastopil priljubljeni domači zabavni ansambel Ottavifi Hrajka iz Izole. Kako se je priljubil tamkajšnjim slovenskim rojakom, najbolje pove pismo rojaka Franca Krainerja, kije med drugim zapisal: 1»Predragi v ansamblu Ottavia Braj-ka! Vaše melodije nam še teden dni po odhodu iz našega mesta odzvanjajo v ušesih. Razigrali ste naša srca, prinesli sle nam množico prijetnih slovenskih melodij. Zlepa vas ne bomo pozabili. V prepričanju, da se bomo videli še kdaj, vam želim še mnogo uspehov tako v Kanadi kakor v domovini!« ARGENTINA____________________ Rojaki po svetu, Triglav Iz Buenos Airesa vas kliče! Slovcnsko-jugoslovansko društvo Triglav jc v stalni povezavi s številnimi društvi v Argentini in nekaterih drugih deželah, svoje sodelovanje s slovenskimi društvi pa želi še razširiti. Ob tej priložnosti se tudi zahvaljujemo Slovenski izseljenski matici za stalno delo v pomoč slovenskim društvom po svetu. Prav zato, ker naša skupna revija Rodna gruda prihaja na domove številnih slovenskih rojakov po svetu in do vseh Slovenskih društev po svetu, se naše društvo Triglav javlja vsem, ki se žele dopisovati z nami. Radi hi si z rojaki, še posebno z društvenimi delavci izmenjavali ideje, novice, publikacije, skratka želeli bi sc čimbolj zbližati 2 vsemi Slovenci posvelu! Načelo našega društva je: Vrata st? odprta za vse dobro misleče Ijudif Pišite nam na naslov: Asociación M ut n ¡tl K slov etui Yugoslava »Triglav« M-Porcel lic Perilla 1458, 14(18 Rueños Aires. Kepiiblica Argentina Likovne razstave v domu Triglav V prostorni dvorani trinadstropne stavbe slovensko - j ugoslo vansk ega društva Triglav v Buenos Airesu, Argentina, so 26, oktobra 1980 odprli zanimivo razstavo likovnih del, prvo S kranjskimi kiobasamr do denarja za slovensko radijsko postajo. Prvi z leve voditelj slovenske radijske skupine Alfred Milncr tovrstno razstavo pri tem društvu, Razstava je vzbudila veliko za nima-nje, saj pomeni začetek nove zvrsti dejavnosti v tem društvu. Na tej prvi likovni razstavi v prostorih duma Triglav sta se predstavila dva umetnika. Z dvajsetimi oljnimi slikami se je predstavila Ana Marija Erman, ki izhaja iz hrvatske družine, rojena pa je bila v Buenos Airesu., Tu je tudi dokončala študij likovne umetnosti, zdaj pa je zaposlena kot profesorica likovne vzgoje na nekaterih šolah v Buenos Airesu. V Triglavu je predstavila svoja najnovejša dela, iz katerih je izžarevala umetniška zrelost, Večina njenih slik je abstraktnih, delno pa je razstavila tudi portrete. Drugi ume ni k, ki se je predstavi! na tej prvi razstavi, je bil Karlos Emilio 1'abtjan, slovenskega porekla. Predstavil se je z lesenimi plastikami, ki jih mojstrsko obvlada. Na razstavi je bila vrsta njegovih figur iz različnih vrst iesa, prikazujejo pa večinoma nekdanja indijanska plemena, ki so nekdaj živela na današnjem ozemlju Mehike. Fabijan želi v svojih plastikah nakazali tudi vso bogato kulturo teh nekdanjih ljudstev. Kulturna komisija društva Triglav je k sodelovanju povabila tudi druge, argentinske umetnike jugoslovanskega porekla in tako jc bila v decembru v njihovih prostorih že druga razstava, naslednja pa bo v januarju. Ljubojevic odigrat simultanko v Triglavu Jugoslovanski šahovski velemojster Ljubomir Ljubojevic je v novembru 1980, v času mednarodnega šahovskega turnirja v Buenos Airesu, odigra! tudi simultanko v prostorih slovensko jugoslovanskega društva Triglav. Njegov obisk je bil veliko priznanje društveni šahovski sekciji, ki je bila ustanovljena šele pred nedavnim in scvcdtt tudi velika spodbuda za druge ljubitelje šaha. Šahovska sekcija Triglava trenutno šteje dvaindvajset igralcev, vendar pa vlada zanjo iz tedna v teden večje zanimanje. Šahovsko sekcijo vudi argentinski šahovski mojster Hugo Link, zbirajo pa se vsak petek ob 9, uri zvečer v društvenih prostorih. Poleg šahovske je sredi minulega leta začela pri Triglavu delovati tudi sekcija za športno potapljanje, za katero je dala pobudo skupina mlajših elanov, ki so se v zadnjem času vključili v društvo. Ta sekcija trenutno šteje osemindvajset članov. Potapljaški tečaj, ki so ga organizirali, se je odlikoval po visoki tehnični ravni. Del praktičnih vaj so opravili v bazenu poleg društvenih prostorov, tečajniki pa so vadili tudi v odprtih vodah v Laguna del Burro in v Mar del Plati. ZK NEMČIJA Iz korenin raste drevo Poročali smo že, da se je pred nekaj tedni osamosvojila nekdanja slovenska sekcija jugoslovanskega kluba Sloge iz Grevenbroicha in prerasla v novo slovensko društvo v ZR Nemčiji. Prav pa bo, če spregovorimo še nekaj besed o poganjkih za nastanek tega novega društva na tem območju. Pripravljalni odbor je začel z delom žc nekaj mesecev pred ustanovnim občnim zborom in v teni času pripravil osnutek pravilnika, kakor tudi vso potrebno dokumentacijo, ki jc potrebna za registracijo društva. Že med pripravami jc iniciativni odbor organiziral zabavni večer »vinska trgatev*, ki je prerasla v pravo slovcnsko-ncmško srečanje. Navzočih je bilo veliko število uglednih javnih delavcev občine Grevenbroich. K velikemu uspehu te prireditve je pripomogel tudi ansambel »Odmev z gora k, ki ga vodi rojak Božo Majer. Upamo, da nas bo ta ansambel v prihodnje pogosteje obiskal. Ustanovni občni zbor smo imeti 7, decembra 1980. Našemu vabilu sc je odzvalo veliko rojakov. Veseli smo bili tega, saj smo videli, da naše delo ni bilo zaman in da si naši rojaki žele lesne j se medsebojne povezave, izvolili smo tudi prve organe društva, upravni odbor, nadzorni odbor idr. V upravnem odboru je 7 članov, 5 v nadzornem odboru in pet odbornikov, Do dokončne registracije društva še nismo sestavili popolnega upravnega odbora, imenovali pa smo izvršni odbor, ki ga sestavljajo. Mirko Umek, predsednik društva, Milan Novak, namestnik predsednika, Anton Vivod, tajnik, Srečko Fclscr, predsednik nadzornega odbora, in Drago Novak, blagajnik. Dei pročelja novega dorna Triglav v Buenos Airesu vase zgodbe Trije bratje vneti za delavsko kulturo Pred menoj leži mapa. v katero je pripetih petinpetdeset od časa porumenelih listov, natipkanih v kar [epi slovenščini. Na prvem listu je napisano: Joseph Skuk: OCE Drama v štirih dejanjih Cleveland, Ohio 1921, Torej je vmes polnih šest desetletij, odkar je ameriški rojak Joseph Skuk, po rodu iz Cerknice, tam v Clevelandu to napisal. Umrl je pred nekaj leti - 2. januarja 197H, dan poprej, ko bi moral praznovati svoj devetdeseti rojstni dan, tam na večno sončnih Havajih, kjer je z družino preživel zadnjih dvajset let svojega življenja. Kdo je bil Joseph Skuk? Ce bi to vprašali clevelandske Slovence pred nekaj desetletji. bi vam povedali, da je to izredno aktiven društveni in kulturni delavec. Kose je leta 1916 iz West Virginije, kije bila ob prihodu v Ameriko njegova prva ameriška postaja, preselil v Cleveland, se je takoj včlanil v slovenska društva, v društvo št, 1 AD7 Slovenec in društvo št. 5 SNPJ. Ko pa je bilo leta 1919 ustanovljeno Slovensko dramsko društvo Ivan Cankar, ki je kmalu postalo vodilna slovenska dramska skupina v ZDA, se je med prvimi vpisal v članstvo, bil nekaj časa predsednik društva ter več let zelo prizadeven režiser in tudi igralec Ril je lesni delavec in je trdo delal vse dneve, večere pa je posvečal društvom. Tako mu je narekovalo srce. In temu ukazu se je ves predal. Kot član direkro-rija za gradnjo Slovenskega narod nega doma si je tudi z vso zavzetostjo prizadeval, da se uresniči ta velika želja ameriških Slovencev. En res se je uresničila - leta 1924 je na St. Clair aveniji zrasla ponosna slovenska trdnjava - Slovenski narodni dom, Kasneje je bil Joseph Skuk več let tudi oskrbnik tega doma. Nič nisem vedela o Josephu in ne o Skukovi družini in sem šele zdaj izvedela, da so biii doma iz Cerknice, da je bilo v družini dvanajst otrok, deset fantov in dve dekleti, med katerimi je bil Joseph najstarejši in je zato tudi prvi in najdeIj odšei od doma za kruhom - v Ameriko. Že veliko prej pa sem spoznala njegovega brala Ivana In Ivanovo hčerko Poldko, ki sta nastopata na delavskih prosvetnih večerih v delavski zbornici v Ljubljani. V letih med obema vojnama so ti večeri mnogim ud nas, ki smo bili takrat mladi, veliko pomenili. Z odra je zvenela delavska beseda in pesem vsa prežela s prepričanjem in vero v novi čas, v zmagu pravice za vse delovne ljudi, ki so jo tako težko pričakovali. Z odra je zvenela umetniška beseda Ivana Cankarja, Maksima Gorkega, Mileta Klopčiča, Toneta Seliškarja in še veliko, veliko drugih. Peli so pevci, igrala je delavska godba Svobode, spoznali smo in občudovali izrazni ples Katje Delakove, ki ni bil ples za zabavo, temveč ples za vest in srce, če si ujel gibe plesalke in jim s srcem prisluhnil. Tam je med drugim nastopal Josephov brat krojač Ivan iz Ljubljane, pa njegova hčerka Poldka, ki je imela tako resne oči, da si jo bolj imel za njegovo mlajšo sestro kakor za hčerko. Recitirala sta, nastopala v igrah. Ivan je bil že od ustanovil ve v letu 1927 član Delavskega odra v Ljubljani, it prej pa je postal član Delavskega društva Svoboda. Odigra! je celo vrsto pomembnih igralskih vlog. Lepi so bili ti večeri. Dvorana delavske zbornice je bila vselej polna do zadnjega kotička. Tam si videl deiavce, ki so prišli na prireditev kar mimogrede ob povratku z dela in so s seboj prinesli kanglice, v katere so jim zjutraj žene ali matere dale s seboj Fižol za skromno kosilo. Tam pa si tudi vedno videl policista v civilu na njegovem stalnem sedežu, ki je vnelo siedil besedam na odru in vsako sproti prežvečil, koliko je v njej protidržavnega puntarstva. Tretji ud Skukovih, ki jih je prežela delavska kultura, pa je bil Jakob, po poklicu zidar, ki je živel v Zalogu pri Ljubljani. Bi! je zelo aktiven član delavskega društva Svoboda v Zalogu. Tako so vsi trije bratje — Joseph. Ivan in Jakob tkali trdne vezi delavske kulture — Ivan in Jakob tukaj. Joseph pa onkraj morja. Drama, ki ju je spisal Joseph Skuk pred šestimi desetletji, pripoveduje o bridki usodi slovenskega fanta, ki mu Amerika ni dala tistega, kar je od nje upal in pričakoval. Vzrok, da je odšel, je bilo zadolženo posestvo prodano na dražbi, kar je pognalo očeta v samomor in njega na tuje. Koiiku je bilo takrat taksnih zgodb! Tudi naprej se drama odvija v zgodbo mnogih naših ljudi, ki jih je ameriško življenje povozila. Trdo je garal mladi Vinko Stupek, a zaslužil komaj toliko, da se je prebijal iz dneva v dan. Za delom j c moral iz kraja v kraj. Sam pravi: »Prehodil sem celo Ameriko iti čim dalje sem šel, tem dalje so mi kazali ,.V petintridesetih letih svojega delovanja je Dram sko društvo Ivan Cankar postavilo na oder številna dela domačih i(l tujih avtorjev. Ali je bila med njimi tudi S k u kova drama? Ali pa je usta! a le v rokopisu? Pa saj to ni niti tako pomembno. Pomembno je delo samo, ki ga je v dolgih večernih urah oblikoval, gradil in pisal s trudno roko delavec naše krvi v tisti daljnji tuji deželi. Joseph je umrl leta 1978, Že prej sta umrla njegova brata Ivan Jn Jakob. Lani smo v Ljubljani skromno proslavili petdesetletnico Delavskega odra. Tudi naših ameriških Cankarjcvcev skoraj ni več. Le redke še ni odplavil čas. Med temi je naša znana ameriška kulturna delavka Tončka Simčičeva, ki je nekoč igrala in režirala pri Dramskem društvu Ivan Cankar. Ko je bila lani na večmesečnem obisku v Sloveniji, sva ob bežnem srečanju napletli pomenek delu pri tem društvu. Ub spominih sc ji jc vžgalo v očeh. O Skuku je povedala, da je bil izvrsten režiser. Znal je dobro razdeljevati vloge, graditi in oblikovati značaje. Bil jc zelo natančen, nepopustljiv, strog, V pismu nečakinji Poldki, Ivanovi hčeri, pravi Jennie, Josephova vdova: »Ko smo prišli leta 1957 na Havaje, smo mislili ostati samo čez zimo, ali kakor pravijo: ljudje obračajo, bog pa obme, se je Zgodilo tudi z nami. Kupili smo hišo in to nas je pripravilo, da smo ostali. Sin si je tukaj ustanovil družino. Mož pa si je uredil malo delavnico in kot dober gospodar začel delati in popravljati za nas, a tudi za Slika iz otroških dni druge, če so ga poklicali. Včasih je rad pisal. Tudi nekaj iger je napisal, ker j c bil zelo vnet za dramatiko. Ko je postajal starejši, ga roke niso več ubogale. I^eta 1949 je izgubil tri prste, ko ga jczgrabila ctrkularka. Zadelo je bila roka Sc dobra, le za pisanje nc. Pri društvu Ivan Cankar je bil dober igrovodja. Ko jc bila tam znana dramska igralka Avgusta Danilova iz Ljubljane, so igrali svetovno znane igre. On se jc pod njenim vodstvom zelo izpopolnil. Poleg [tga je delal za Slovenski narodni dom. Tudi med drugo svetovno vojno je bil povsod zraven: ko smo zbirali prispevke, obleko in drugo’ in delali zaboje ter jih pošiljali v Jugoslavijo. Z eno besedo: Skukovi smo bili povsod, kadar se jc deblo za naš narod. Tukaj na Havajih je krasno vreme. Vse leto nas ogreva sonce in vse tako raste, da je veselje. Jaz imam na vrtu celo slovenski rožmarin in rožen k rast. Prijateljica iz Clevelanda mi je pred petnajstimi leti postala neko seme iz Dubrovnika, ki sem ga imela vsa leta v hladilniku. Zdaj sem ga posejala in vsa zrna so vzklila. Zdaj samo čakam, kdaj horto začela cveteti. ..« Roze, ki so vzcvetele iz. semena iz Dubrovnika po dolgih petnajstih letih, sn medtem že davno odcvetele, a prav gotovo bodti ob letu zacvetele spet ram na vrtu pridne Jcnnie Sktikovc na Havajih, v slovenskem domu pokojnega mizarja Josepha Skuka, delavca in umetnika. Inn Slokan ¿ivino sem pasla na grajski planjavi. Bilc so tri ovce, junica, dve kravi. Ko bredla sem bosa po resasti travi, se večkrat zadrl v noge je trn, živina je zbezgala v hrib mi čez strn. Ko spet sem prignala na pravo jo pašo, uživala sem, ko je mulila travo, a včasih bojazni so begale glavo; Bo našel svet pol iz krize si pravo? bo treba prodati za davek nam kravo? Se spomnim se, ko da je danes bilo: Do doma jc daleč, nevihta prihaja, žival mi pa čudno nemirna postaja. Nebo se zastrlo z zaveso jc sivo in bliski žc sikajo blizu igrivo. V oblakih v daljavi sumljivo šumi. Vsa čreda se dvigne, sc v gozd mi zgubi. Gorje: Pridivjat je pravi vihar, ki drevje je ruval. Me dvignil od tal kot punčko iz Cunj in mc treščil je v grapo in strela jc udarila v bukev košato, »Ijc kje je živina?« Slrah leze v kosti... ■O, sproščajo zdaj sc prašile narave. Naenkrat pa mukanje vse preglasi. Ko srečna jih najdem, še jaz sc k njim stisnem. Tako stiska vse druži - zdaj ni več hudo. Neurje pojemtje Noč lega na zemljo. Marija Hriberšek, Hal ni stari, § vedska Joseph in Jennie Skuk v Clevelandu Vdova Jennie Skuk ova a sinom Srarrieyem in vnutmjo Penny na Havajih umetniška beseda Tudi jaz sem nova Pričujoči prozni zapis Row , Vilar v PRO-Sh'y jc bil pod izvirnim naslovom Looking Rack (pogled i- preteklost) natisnjen v almanahu G tov, ing Up Slavic in America v \iidlctownu v Pennsvtvaniji (ZDA! skupaj s tremi prispevki potomcev priseljencev drugih evropskih narodnosti. Rose Mary Prosen, katere stari starši so sc priselili iz Slovenije, predava angleščino na Cuva/ro^Ji Community College v Ctcvc- landh. Svoje pesmi je itbja vi ja la v Gollege English. Spirit. Epos. Italian, Americana in drugih revijah. 'Za ciklus pesmi, ki jih jc objavila v California Quarterly, je bila celo nagrajena. Svoje pesmi jc pod naslovom Poems lela 1971 ¡¿dala tudi v knjigi, drugo knjigo pesmi pa pripravlja za tisk. Objavlja tudi strokovna dela. V pričujočem (nekoliko skrajšanem) proznem zapisu sc spomin j.7 trpljenja svo-jih starih staršev, ki st> bili med prvimi slovenskimi naseljenci v Ameriki, in na zanimiv način razlaga svoj lastni odnos do starega kraja. Prevedel ga je Janez Kajzer. Razen hrane in roz se najbolj spominjam glasbe. Moji starši so kupili rabljen klavir in ko sem bila stara sejem let, sem se pri duminikankah začela učiti klavir. Kako ponosni smo bili jaz in moja družina, ko sem oblekla modro sale našlo bi Lizo in rdeče karirasto krilu, ki ga je moja mama se Sila za moj prvi nastop. Pred cerkvijo se je zbrala vsa soseska, da bi videla, kaj SO se med šolskim lelom naučili njihovi otroci. Seveda so nastopili tudi harmonikarji, zaplesali so narodne plese, spominjam se pisanih barv in recitacij' v slovenščini in angleščini. Pozneje so starši o nastopih svojih otrok presojali v slovenščini, otroci pa v angleščini, Slutila sem, da vidijo v vsem tem začetek kunca svojega načina življenja; to je bilo neugodje, ki so ga povzročile socialne spremembe, z denarjem in vzgojo so se začeli pomikati po družbeni lestvici navzgor. Kdo bi spoštoval žensko, ki je imela svoj denar spravljen v majhni %rrečki, ohe-Šeri okrog vratu; kdo jc kuha! kosti za juho, da bi prehranil osem elanov družine; kdo je spremljal stanovalec v >4 sleherno sobo v hiši, vključno v kuhinjo; v kuhinji jc gospodinja kuhala srajce in jih zatem mencala na perilniku, če ni ravno luščila fižol, vkuhavala, pekla ali likala; kdo ni nikoli k Lipi! papirnatih izdelkov, razen starih časopisov, ki so bili prav L a ko uporabni? Kdo bi lahko imel spoštovanje do njenega prepirljivega načina govorjenja, do ostrega jezika, kadar so stali pred vrati zidovski krošnjarji s kovčki, do vrha natlačeni z luksuznimi predmeti? Zdelo se ji je škoda vsakega penija! Celo cunje So imele svojo tržno vrednost. Mršav možak, ki jc zbiral cunje in papir, je vsako soboto pripeljal konja in tovorni voz, »Papir-cunjei Papir-cunjcf« je kričal, ženske so pohitele ven, tresle so SC jim roke, koso dobile svoje cente. Kdo izmed otrok bi lahko razumel, kako hudo jc plačali zapadlo hipoteko; njihovo divje hrepenenje po lastnem zemljišču in po hiši na njem; prizadevanje, da ne bi imeti nobenega dolga, da ne hi bili z ničemer obremenjeni? Jaz vsega lega gotovo nisem razumela. Po drugi strani ni minila nobena nedelja, da ne bi nekaj denarja darovale za maše. Cerkev ¡n šola, narodni dom in seveda banka, vse je zraslo iz drobiža, Kadar pa je delavcem predla trda, so si pomagale z revnim nadomestilom za nezaposlene; to je bil čas, ko še ni bit dokončan; in v takšnem času si je cela generacija mož in žena iz centralne Evrope prizadevala, da bi bilo življenje njihovih otrok boljše. Kovali sožclczn in tkali volno, sestavljali so svetilke in mešali barve; zavzeli so ameriške tovarne, ki so dandanes napravile iz nas najuspešnejše ljudstvo v zgodovini človeštva. Toda dandanes jc naš smetnjak zvrhano poln. Naši razvajenčki jedo bolje, kot je jedel kateri k nit naših prednikov, Starke v črnih rutah zmajujejo z glavami, ko vidijo zavrženih toliko stvari, Takole sc spominjam moža in žene iz naše soseske; tovarniške sirene naznanjajo konce osemurnega delavnika; možje v podkovanih čevljih in močno zamazanih modrih oblačilih, v rokah so nosili izpraznjeno posodo za kosilu, so mi stisnili sladkorček, kadar su se mimo našega doma vračali iz tovarn. Kdo sn bili to? Eden izmed njih jc bil Mati; drugemu je bilo ime Cy. Moj oče se vrača domov; moja mama nataka v kopalno kad vroči) vodo; isloča-sno posluša po radiu novice Gabriela Hcaterja; prisluhne žvižgu in puhanju lokomotive; pokliče vlakovnega sprevodnika. Moj oče in jaz koračiva med tračnicami in pobirava kose premoga. Ženske v špeceriji si ogledujejo kose govedine ali svinine in jih izbirajo za nocojšnjo večerjo; izdeloval niča klobas; opazujem kri in mast in koščke mesa, ki so iz orjaškega mlina padli na tla; duh po žganju, razsutem po podu trgovine, vidim mamo, kako prihaja z ulice proti našemu domu in nosi v rokah papirnato vrečko iz trgovine; ledenica v naši veži, v katero gre petdeset funtov ledu, čeprav jih kupimo samo po petindvajset, kadar jih sploh lahko, voz, do vrha natovorjen s smrdečimi ribami in zdrobljenim ledom in modra ščuka iz jezera Erič ob petkih. Naše življenje ima svoj ritem: ob petkih ribe, ob nedeljah piščanci. Sobotne noči so namenjene za kopel. Kaj pa smo počeli v počitnicah? Pleskanje hiše. urejanje pločnika ali popravljanje stopnišča, ribanje, čiščenje, pospravljanje, Moji starši niso nikoli imeli časa za počitnice. Toda ne spomnim sc, da bi se kdaj smilili sami sebi. Zadostovalo je. da so bili zdravi, pri močeh, da so imeli urejeno hišo in zdrave otroke. To je bilo več kot zadosti. To je bil vir njihovega ponosa. Takšno je bilo preprosto življenje v dnevih mojega otroštva, takšno se mi vsaj zdi sedaj. Medlem ko stresam svoje otroštvo na rešeto in zapisujem te besede, se mi začenja dozdevati, da je bilo v prahu skrito zlato; moja dediščina jc poganski duh. ki ga ni mogoče izrazih v nobenem jeziku, kaljena jc v vare nosti in delu. Seveda ni nihče popoln, toda močni naj bi skrbeli za šibkega. Prikrajšani, ubogi na duhu, skaženi, nezakonski - nikoli ni nihče nikogar postal proč. Družine so skrbele za svoje ljudi, bremena so jemali nase kol nekaj samo po sebi umevnega, tako kot dež ir vihar. Pijanci, obupanci, bebci - tudi ti so pripadali skupnosti delavcev. Stari in miadi in tisti srednjih let so si delili gospodinjstvo, opirajoč se drug na drugega, kot so zahtevale okoliščine. V središču vsega našega življenja je biia cerkev, duhovnik je vodil mlade in tolažil ostarele, razpet med dvema svetovoma, med Slovenijo in Ameriko; nekako tako, kol bi prileteli na zemljo trije rodovi duš hkrati. Ljudje moje generacije so postali Amerikand. Odkar sem končala srednjo šolo. se še nikoli nisem vprašala: »Kaj je Amerikanec?« Kadar me kak tujec vpraša, katere narodnosti sem, mu vedno odgovorim; »Slovenske.* čeprav sem bila rojena v Clevelandu, kot stp bita rojena v Clevelandu tudi moja mama in oče. Vsi moji stari starši so prišli iz Slovenije. Vinj oče se jc vrni] v stari kraj, ko je bil star tri teta, takrat je njegov oče sklenil, da Amerika ne more bili dom njegovi družini. Ta stari oče je umrl kot konjenik Franca Jožefa med prvo svetovno vojno, star komaj osemintrideset Id. Moja stara mati jc leta lk>22 poslala svojega sina v Ameriko, da bi se izognil vojaščini in da bi si našel delo. Da bi dobila denar za sinovo potovanje čez oceati, je prodala kravo, nato pa je nuj sta rej šega sina poslala v Cleveland. Nikoli več ga ni videla. Ko je stara mama v svojem osemde ■ se tem letu umrla, je fotograf posnel njen vaški pogreb. Možje, ženske in otroci, ki jih je poznala, so jo pospremili na pokopališče blizu njenega doma. Nobenega avtomobila. Nobenega pogrebnega voza. Samo ljudje in rože. Ffcances. Frančiška. Živela jc osa ml jedo vdovsko življenje, nikoli ni videla svojih vnukov, (udi svojega drugega sina je poslala v clevelandski) železarno. Eden je ostal pri njej. Leta 1965 sem bila na njenem grobu na Dolenjskem. na pokopališču Kozma in Damijana. Prižgala sem svečo in jo postavila na zemljo pred njen nagrobnik. Moje oči iščejo hribe tvojega življenja - tiste hribe, ki so se iz očetovega spomina zapisali vame, ko sem bila majhna dckliea. Počutila sem se doma. V tvoji hiši sem ugledala pritrjeno na steno sliko svete Cecilije, kako igra na orgle - enako sliko je imela moja mama pritrjeno na steni v našem domu. Učila sem se igrali na klavir. Podedovala sem družinsko nadarjenost za glasbo. Od zadaj se mi je približal vol iti me prestrašil, vstala sem in odšla s pokopališča, stopata sem čez most iti po stezi do hiše, kjer so se rodili moji predniki. Dvoje sob. Prva za ljudi L druga za živali in hrano, Zdelo se mi je, da je trdna hiša pognala korenine. Ko sem ponoči zaspala v stari hiši, se mi jc sanjalo o pesmih iz mojega otroštva, naučil me jih je oče; te pesmi so peli šolarji na vsakokratnem spomladanskem koncertu, vodil pa jih je njihov veliki duh, Ivan Zorman, naš «cerkveni glasbeni vodja, ¡'o so bile pesmi o gorah, konjih, rožah, fantih in dekletih, o ljubimcih, ki dživljajo uspehe in razočaranja. Uti zori sem se premaknila in zaslišala požvižgava nje delavcev. Vstala sem, pogledala skozi okno in zagledala moža in dečka, ki sta kosila visoko travo, v ritmu, njuni lasje so se svetlikali v zgodnjem jutranjem soncu. To je bil drugačen svet. Sem se zbudila1' Da. To je bilo leta 1965, v to dolenjsko vasico takrat še niso prodrli motorji. Pozneje sem videla n a podstrešju kolovrat, s katerim so nekoč tkali volno, in nekaj glinastih loncev. Lonce so, kakor so mi razložili, s posebnim drogom potiskali globoko v peč- Peč je rabila istočasno ¿a ogrevanje prostora in za kuhanje jedi. Na drugem koncu sveta je podeželski kmet poslal delavce v železarni. O čem se mu j c sanjalo ponoči? Kolikokrat je moral vstali navsezgodaj, še v lcm,i, in sc napotili v tovarno, da bi zaslužil denar za kruh. za kruh, ki ga je nekoč peko! iz lastne pšenice? Kaj se je premaknilo v njem? Nekateri možje so pili. Točilnico na vogalu ulice je bila ob petkih ir sobotah pol mi pozno v noč — to je bil čas, ko so pretresali svoje življenje in se spominjali doma. Nekateri so se počutili zavržene vse svoje dolgo življenje, nikoli sc niso naučili angleščine, jiikoli niso odšli kam drugam, držali so sc zase, sc oklepali svojega koščka zemlje, živeli so še, kot bi hiii delavci velikega zemlji škega posestnika. Poziuili 50 svoje jne-je - Črto, ki so jo njihovi otroci neprestano prestopali. Cena za kruh je bila visoka. Na prihodnjo veliko noč se bom spominjala blagoslova košar, v njih je obredna hrana s pirhi, šunko, doma pečenim kruhom, svežim hrenom, klobasami iti domačim vinom; okna Jiaše hiše sc bleščijo, zavese so oprane, podi ■očiščeni, očiščene so sLcnc in Iesen ■opaž; na praznični dan poje vse v nas; hodnik in veranda sla poribana; vrt je prekopan in pograbljen, popravljen za setev; močni bas gospoda Snvderja v cerkvenem zboru stresa kipe, iu pij sine, vso zemljo, premika korenine, v slovensko-ameriškem naselju Ncw-burgh vstaja duh naših prednikov. Spominjam se, da je njegov glas princ -sel med nas vetrove- azijskih step, zastavljal jc vprašanja; Kdo sem jaz. kdo smo mi? Čas. vojna in druge prvine so razkrojili široko slovansko srce; v Clevelandu v ameriški državi Ohio se jc nastanil neki rod, da bi iz njega zrasli novi možje in žene, Tudi jaz sem nova. Fotografka (foto: Janez Zrnec) za mlade po srcu Predstavljamo vam pesnika KAJETANA KOVIČA Pesnik Kajetan Kovič se .je rodiI 21. 10. 1931 v Mariboru. Nekaj otroških let je preživel v Poljčanah, kjer sta bila nče in mama učite!jia. Ko se je pričela vojna, se je Ur urina preselila v vas Hrastje Mota na Murskem polju, kjer ju spoznat kmečko življenje, okusil pa ludi grozote vojne. Po vojni je šoto nadaljeval v Mariboru, potem pa je v Ljubljani diplomiral iz svetovne književnosti. Nekaj časa je bil novinar, potem pa se je zaposlil pri Državni založbi Slovenije, kjer je še sedaj njen glavni urednik. Kot pravi pesnik sam, je otroške pesmi pričel pisati kmalu po prihodu v Ljubljano. Takrat je stanoval na Pru-lah, v hiši blizu kopališča Na špici. Tam ju bilo mnogo otrok in ko jih je opazoval pri igri n P dvor ¡ščit, so se mu porodile prve otroške pesmi. Pozneje pa je dobival spodbude ob svoji hčerki Nini in sinu Juriju. Tako so nastale njegove pesniške zbirke za otroke: Franca izpod klanca, Zlata ladja in Maček Muri, napisal pa je tudi več proznih del, med katerimi so najbolj znana; Moj prijatelj Piki Jakob, Zgodnje zgodbe in Zmaj Direndaj. Otrokom se ju zelo priljubi! Moj prijatelj Kajetan Kovič MEDVEDJA ŠOLA V medvedji šoli sedijo medvedi in vrtijo debele oči in sc potijo pri abecedi in sc mučijo s piko na i. Sklanjajo medved, medvedi), me-dvedu štejejo urno od ena do sto, brundajo v zboru pesem o medu, malo narobe, a vendar lepo, j\a zemljevidu medvedje dežele iščejo lego medvedjih pinoti) in se učijo, kje bodo cvete prve trobentice, teloh in briti. Šola je dolga osem razredov, ure in Ida pa hitra beže in v s priče vala malih medvedov same debele potice lete. Piki Jakob; po tej zgodbi je bila posneta tudi televizijska nadaljevanka. Tisti, ki hodite v šuiu, prav gotovo vesie, kaj vse se morate učiti. Gotovo pa ne veste, kako je v pravi, pravcati medvedji šoEi. Zanimivo, nadvse zanimivo! Ne verjamete? Pa preberite pesem. ki jo je za vas o tem napisal pesnik Kajetan Kovič. Zvonimir Halog Med in mleku V davnih časih so živeli naši predniki v deželi, kjer sta se cedila med in mleko. Da pa hi se med iti mleko lahko cedila, sta morala prej padati.. Zato je bilo nebo pokrito z buli mi mlečnimi in rumenimi medenimi oblaki. Namesto dežja je padal zdaj med, zdaj mleko. Včasih je samo rosilo, prihajalo pa je tudi do pravih medenih oziroma mlečnih neviht in viharjev, Pozimi st) namesto snega padale mlečne karamelu, namesto babjega pšcjia in toče pa so klestili medeni bonboni. Ljudje so namesto dežnikov nosili mlečnike in medni k c. Najhuje je bilo nd nevihti, ko so sladki vetrovi obračali mlečni k e in uredniku in zanašali mleko in med v oči. Tudi ob jasnih dneh ni bilo dosti bolje, ker so povsod ostajale meduze in m le kuže. Med in mleko sta tekla v potokih, bila pa so tudi mlečna in medena morja, v katerih so se otroci kopali- Lahko si mislite, kakšni so bili, kadar so skočili v medeno morje, zlasti še. če so se potapljali! Vedno so imeli zlepljene lase, iz oči in nosu pa sta jim neprestano tekla med in mleko. Zaman so se tuširali v mleku oziroma m le ki rali, V morjih in jezerih so živele ribe in školjke, ene so bile iz medu, druge iz sira. Medeno morje je imelo dno iz samega sladkorja, mlečno morje pa gladino iz same smetane. Kadar je pri mlečnem morju plula ladja, je še dob go ostala za njo sled iz tolčene smetane. Tudi drevesa so bila iz rumenih medenih kristalov in planine i? sira. Sir so uporabljali kot gradbeni material namesto cementa. Ljudje so bili nesrečni, ker so v čevljih neprestano imeli med in imeli zaradi tega večne probleme s slačenjem nogavic. Dosti sc jih jc sprijelo na postelje in sc niso mogli več odlepili. Tudi seganje v roko ni bito brez nevarnosti, kajti dogajalo se jc, da tisti, ki so si segli v medene roke, niso mogli več narazen in so poslej živeli skupaj kol dvojčki. Zgodilo sc jc, da so otroci, ki so sc igrali ringa raja, ostali kar v krogu in tako živeli naprej. Ljudje so biti izgubljeni. Ne ve se, kdo jih je izgubil. Na svet so imeli bolj slab pogled, ker su bile njihove oči neprestano zalepljene. Otroci niso imeli teka, ker so neprestano jedli, samo sladko; medeno juho, medeno pečenko, medeno solato, sirov kruh. Ljudje so imeli v krvi toliko sladkorja, da jc večina pomrla od sladkor rc bolezni. Tisti redki, ki so preživeli, šc danes n osi jo v količkih oči sledove medene dobe. To so tisti, ki zjutraj le s težavo odprO oči, imenujejo jih zaspaneti. Najbolj jih skrbi, da se kaj tekega tlc bi primerilo prihodnjim rodovom. Z rokami in nogami se bojujejo, da se ne bi vrnila mlečna in medena doba. Da se ne bi po zemlji spet cedila med in mleko. I'ltvtdel Ivan IVI in alti Basen Muha in vol Pri brenčal a jc muha in sedla volu na mg. Potem pa sc jc nagnila in zašepetata volu na Liho; »I.j Lihi volek, če sem ti pretežka, kar povej in bom takoj odletela.« »Delaj, kar in kolikor te jc volja.« ji je odvrnil vol, »jaz tebe sploh ne čutim in ne vem zate.« Vol je ves dan pridno oral* muha pa je sedela na njegovem rogu in ga od časa do časa celo priganjala k delu. Zvečer se je vol vrnil domov, seveda z muho na rogu. Ko je muha prišla med svoje tovarišice, so jo vprašale, kje jc bila ves dan in kaj jc počela. Muha pa jim je odgovorila: »Danes je bilo zelo težko. Veliko njivo smo zorali.« Zapisal Alojzij Dolhar Ljudske uganke Sonce ga kuha. roka trga, noga tlači, usta užijejo. afpzojS V hribu posekano, v dolini obdelano, pa ne sloji ne v ¿ruku ne na zemlji. U(0$ lin teden je sit. dva je zvit, potem se gre skrit. 3SSOU1 Veliko imam oči. pa sem vendarle slep: pri vsakem očesu mi zraste rep. jiduiojij Sprva belo kn sneg, potem zeleno ko trava, nazadnje rdeče, ko kri. Kaj je so? B?u$sy Beri besedo nazaj ati naprej, vode veliko pomeni vselej. doiod Ta čude/ni svet narave Ko se v začetku marca pri nas pojavijo škorci, vemo, da je pomlad pred vrati, Nenadoma in v skupinah sc ti kovinsko modri lesketajoči sc dobro-voljneži vrnejo in že je vsepovsod dovolj njihovega živahnega in glasnega petja. Odšli so zadnji, šele oktobra ih novembra, vrnejo pa se med prvimi. To pomeni, da njihova zimovalisca ni so preveč daleč: v južni In zahodni Evropi ali severozahodni Afriki. Takoj po prihodu začnejo pripravljali gnezda iti valili, Neredko se jim zgodi, da jih preseneti pozni pomladni sneg. Preseneti*? Ne, saj čutijo, da sme trajati le nekaj dni, zato jim ta nadloga ne vaame poguma in ne dobre volje, Slane Peterlin skozi ameriško džunglo 37. Zadnje dneve tistega dolgega poklja jc Lojze živel v napetem pričakovanja velike spremembe. Se * Petrom Molkom sc mu ni ljubi Eo več pogovarjati. Najraje je zahajal v gozd. kjer j c brez misli posedal ure in ure. Lepega dre pa j c oče napregel konja in odpeljali no se v Ljubljano, Tokrat jc šla tudi mati z njima. Želela je videti, kje hm stanoval njen prvorojence iti kakšna je gospodinja, ki l*o odslej skrbela tih n j. 1,0j-« je sedel vzravnano na vozu in umirjeno mahal vaškim paglavcem, ki so del poti tekli za vozom. Jft. »Tri imam. ampak eden bo šel,« je hitela razlagati in odpirala vrata, »takega ne bom irpela v svoji hiši. Z ničimer ni zadovoljen.« Pokapala je majhno sobo, v kateri so Stale ul postelje. Na tisti pri zidu jc sedel fanl, kije preplašeno vsi ul, ko so slopi li na prag. ..Tamle je tvoja postelja,« je priliznjeno rekla gospodinja. »Kut odloži svoje stvari. Vidva pa jKijdila z mano v kuhinjo, da sc pomenimo,« Lojzek je obstal sredi sohe, gospodinja pa je hitro zaprla vrata m potisnila mater ir očein v kuhinjo. Lojze je dvignit kovček in ga položil na posteljo. Tu bom živel, j c pomislil in ugotovil, da mu je vseeno. 3S, Mati mu je ves čas trosila dobrih naukov, ki jih je poslušal samo s pol ušesa: »Glej, da boš za vsako stvar prosil,* ga j c svarila, »zdaj ne boš doma. da hi lahko kar vzel. In zahvalili se iudi moraš. V šoli moraš ubogati učitelje. Meni in očetu ne smeš delati sramote. Stric Manin te jc priporočil. Obljubit je, da ho večkrat vprašal, kako li gre. Le glej, da bodo lepo govorili o tebi.« Lojze sc jc medtem presedal na stolu in si radovedno ogledovat visoke mestne hiše. Ljubljana se mu je zdela na mnč velika. JI. Naslednjega dne je šel prvič v šolo. Skozi temno vežo in [to tesnem stopnišču so dijaki rinili v razrede, samo gruča učencev pripravniškega razreda ni vedela ne kod ne kam, Že j c zazvonilo začetek pouka. ko je prikoručil po hodniki: visok, koščen bradat profesor, »Kaj pa vi tukaj postopale?« jim j c za žugal, potem pa jim, kot da se je nečesa spomnil, pomigal, naj gredo za njim. Sledili SO mu V visoko učilnico, kjer se je po klopeh razvrstilo šestdeset fantov, Lojze je sedel v prvo klop k vratom. 39. Gospodinja jih je pričakala na pragu. Kar cedila se je od prijaznosti. »A ti Iklš pri meni na stanovanju? Za gospoda boš študiral? Lepo, lepo. Veliko jih je pri meni stanovalo, eden, pravijo, bo škof. Pa se znaš lepo obnašati? Z nekaterimi so vdike težave,.,« Še dolgo tii na pragu vzdihovala, če ne bi oče rekel: »Pojdimo roler, da sc zmenimo za plačilo.« »Saj, saj,« jc mencala gospodinja, »danes je vse rako drago...« »Pokažite, kje bo spal.« je rekel oče. 42L Fantje se dolgo niso mogli pomiriti. Suvali so drug drugega. Nekdo sc je zahe-heial. Profesor je nenadoma udaril s palico po katedru, da so obnemeli. Lojze jc nehote pogledal p roli vrg torti-•>Kaj pa tako preplašeno pogleduješ?« je zagrmela koščena postava, »Bi rad pobegnil? Vstani, če govorim s tabo! No, od kod si?« ■Iz Blata,« je odgovoril Lojze. Razred je bruhnil v porogljiv krohot. Lojze je stisni! pesti in sklenil, da sc jim bo maščeval. 43, Lojze je sklenil, da ho prvega, kise bo se norčeval iv. njega, krepko mahnil po nosu. N L čakal dolgo, Ce/ nekaj dni, ko je hotel iii v razred, sa je na vrai ih pričakal mestni fantalin: 4Poglejte,« jo vpil. mblaine škornje ima, ker je doma i/ fljm«, Tam si nikoli čevljev ne cedijo, ker hi drugače pozabili na svoj mdni kr ji j. Ha, ha, ha’« hù\2ù mu ni odgovori] ničesar, samo pest je iztegnil, da jo Tani zatulil in izginil v stranišče. Od i a krat je imel Lojze mir. ¿6., 4?., 4B, Lojze je postajal iz dneva v dan bolj razdvojen. Kako rad bi. uslrcgcl materi, ki ga je imela srčno rada, toda njegova želj«, da bi nekega dne odšel v Ameriko, ni zamrla. Kit j-u kasneje zve-del, da je mnogo sl ovc us kilt duhovnikov odšlo v Združene države, kjer so skrbeli za slovenske vernike, je pomislil, da bi lahko združil oboje: ustregel bi materi ter sc po nekaj letih izselil v Ameriko. V njegovi domišljiji so oživele pisane podobe. Vidci je samega sebe, kisko pridiga Indijancem. Segel je po vsaki knjigi, ki je govorila O Ameriki. RraJ je številne cenene romane, ki 50 bili prevedeni v zanikrno 44. Postal je sHmoigr, Z nikomer ni našel pravega stika. Učenje mu ni delalo težav Nalogo za naslednji dan je največkrat napisal že med šolskimi odmori. Tudi učil se je med odmori- Po šoli pa jc večinoma sam poslopal po mesta. Prvo leto se mu je zdela Ljubljana h svojimi štiridesetimi 1 ¡¡toči prebivalcev zelo zanimivo mesto. Večkrat jo j c mahnil na ljubljanski grad, od koder se mu je odpiral pogled na vse strani. Veliko dttt, posebno spomladi, je preživljaj ob i .j uhlja niti ali slikal po razvalinah rimskega zidu. 45. Mati ga je obiskoval« vsak drug mesce. Navadno jc prinesla cel kap dobrot, ki jih je počasi nalagala na mizo. 'Češenj sem ti prinesla,«- je govoril«, » letos so se posebno sladke, In potico sem ti spekla. Za priboljšek, Gospodinj« >e dobra ženska, ampak kuhati ne zna. Pa nikar vse drugim ne razdajaj, S trie Mariin me jc vprašat, kako ti gre. Po Hvali la sem te. S«j se nisi poslabšal? Ij; pridno se uči. Za gospoda ne more bili vsakdo.« Tako mu je mati večkrat razkrila svojo veliko žcijo, da bi ga čez nekaj let videla pred oltarjem. slovenščino. Vendar Lojzeta to ni motilo, Amerika je postaja njegov sen. Meti počitnicami se je še vedno rud pogovarja! s Fdroni Molkom. Napeto je prisluhnil njegovemu pripovedovanju. Zdravje se mu je obračalo na bolje in nič več ni tako kašljal. Mati je zaskrbljeno opazovaia njuno prijateljstvo. ■iSe vedno me je strah zanj,« j c nekega dne priznala očetu, »Fri Ameri kancu tiči. Pravijo, da je krivoverec, nikoli ne slopi v cerkev.« "Kaj te Ihj sirah!« je odgovoriI oče, »Fant pač rad posluša tisi c zgodbe o Ameriki.« »Saj prav zalo. -Gor v tm-ncu ima same čudne knjige. Kako rada bi videla.da bi bil žc v semenišču.« -Zaspi,« je tekd oče, »jutri bomo kosili in fant naj kar pomaga. Čeprav bo gospod, mu delo ne bo škodilo.« Lojzetu pa se je zdel Petei Molek najzani-mivejši človek. k«r jih je do tak ral poznal Nagonsko je čutil, da ne bi odobraval njegove odločitve, da bo poslal duhovnik. Zalo mu tega nikoli ni povedal. skozi ameriško džunglo Ji,. 511*, 51* Tisto jesen jt Lojze komaj iskal, da « vrne v šolo. Prejšnja Lela se jc še podil z vaškimi paglavci, leto* pa sc ni več vrasel med njimi. Ive brat Ani e, S kal eri ni sla marši kal c no uganila, j c postal zadržan. Lojze ju sedel, da govorijo rt njem doma kot o bodočem gospodu, brat jc in scsirc so ncholc čutili, da jc nekaj več. Zato je bi! Lojze zelo vesel, ko je na začetku četnega Ida dobil novega sosta- noValen- Tti! je visokorasel, mlad in krepak fant, doma iz majhnega istrskega mesteca. Kmalu sta poslala nera/dm/na prijatelja. Nekega dne je Janko, lako mu je bilo ime, 1 mirit' tmiii elKpi J D^Vtmmo Í i . ‘ ,-r , i',-i '.--C.jJj 52, Skupaj si« se potepta po ljubljanskih ulicah ter se pogovarjala o svojih načrtih za prihodnost, Nekega dne sta na neki sl avbi zagledala napis: DDL Z AVSTR I-JO! Na sosednji hiši je bilo šc nekaj pro- tiavstrijskih riapisrtv. ■ Kdo to piše?« je vprašal Lojze. Naši! Zvedel sem, da Imajo tajna zborovanja. Pravijo, da ho šla Avstrija k vragu In da moramo Slovenci živeti v svobodni jugoslovanski državi. Policija jih zasleduje in gorje tistemu, ki ga osumi protidržavm?-ga delovanja. Lahko ga obtožijo veleizdaje.« dobil po pošti ča&opis »Glas naroda*. Lojze ga je vrel v roker »New York.« je prebral v glavi časopisa in vzkliknil: »V Ameriki ga tiskajo! Kdo ti ga pošilja?* »Bral Stefan, pravzaprav Steve. Že nekaj let je v Ameriki. Pobegnil je iz. šole v Trstu in se vtihotapil na dalmatinsko ladjo, k: jc bila zasidrana v pristanišču. Tako je prišel v New York. Ampak po mojem bi moral počakati, da bi dokončal gimnazijo. Potem bi imel več možnosti. Mislim, da bom ne koč tudi sam šel v Ameriko.* »Sosed, ki se je vrnil iz Amerike, mi je 53, Jankovo pripovedovanje je bilo skrivnostno in zato 1 oliko bolj zanimivo. Oba je mikalo, da bi se udeležila tajnih sestankov. Po ovinkih sta izvedela, kdo je vodja tajnega krožka na šoli, Dovolil jima je, da pristaneta elana krožka, še prej pa Sla triu morala slovesno obljubiti, da ne bosta izdala ničesar. Prišel j c (lan, ko Sta smela S skupino dijakov poslušati tajno predavanje. »Slovenska mladina,« je ognje vilo pripovedoval govornik, »ne bo dovolila, da bo slovenski narod še naprej hlapčevat.* pravil, kako ložko morajo delali izseljenci v ameriških rudnikih In lova mah. Veliko jih umre.« O lem piše rudi v Narodnem glasu. Hml sem tudi o velikih delavskih stavkah in o spopadli! s policijo. toda to me ne plaši Mislim, da lahko v Ameriki dobro živiš,če imaš pamet na pravem koncu.« iNekega dne bom tudi jaz šel v Ameriko,* je rekel Ifljie. »Lahko bi šla skupaj,« je vrdo dodal Janko. iti odslej skoraj ni bilo pogovora, v katerem ne bi omenila Amerike, 54. Janko in Lojze sta poslušala govori ¡It ogjtjcviia gesla in všeč jima ¡e bilo, da se lahko udeležujeta tako razburljivih sestankov. Bila sta sinova bogatih kmetov in vse Irt, o čemer so govorili govorniki, ju je zadevalo le od daleč. Doma so j ti učili, da morata bili pokorna oblasti in cerkvi. Zdaj sta začela gledali na dogajanje okrog sebe ! drugačnimi očmi. Na vsakem koraku Sla lahko videla poniževanje in preži ra nje Slovencev. Povsod so Imeti prednost Nemci in njihovi hlapci. Njun upor se jc kazal v tem, da sta skrivaj napissda sovražno geslu na zid iji zbežala. materinščina nove knjige Jezikovno razsodišče Ker je ta s [ra n Rodne grude namenjena tesnejši povezavi me cl Slovenci in slovensko čutečimi rojaki po vsem svetu in matično domovino, vas na nji sproti povezujem s stvarmi, ki so za la namen zanimive ali značilne. Tudi danes imam tako novico za vas. V Ljubljani je bi It] ustanovljeno jezikovno razsodišče pri Sekciji za slovenščino v javnusii, O kateri sem vam lani že pisal. V sodobnem svetovnem babi Ionu so namreč vsi jeziki tako blizu drug drugega, da je njihov medsebojni vpliv veliko večji kakor prej, ko ni bilo tako močnega prometa in hitrih prometnih zvez, ki ves svet spreminjajo v eno samo malt; večje mcslo. Vi sami to dvakratno občutite na svoji koži. Okoli vas je strnjena skupnost ljudi, ki govorijo drug jezik in se jim morate prilagajati, da se lahko pogovarjate z njimi, s tem pa toliko in toliko časa in priložnosti, sicer namenjenih ir. potrebnih materinemu jeziku, porabljate za pogovor v lujem jeziku, To se nujno mora poznati na vašem jeziku, saj se vam nevede in nehote, pa tudi vede in hote pri tihotapi ja vse polno tujih izrazov v malerin jezik. Pa tudi v domovini smo v marsičem v podobnem položaju, čeprav nam je ena od vaših težav prihranjena ne živimo namreč sredi jezikovno (uje skupnosti kakor večinoma vi, temveč sredi svoj ih ljudi z istim materi rim jezikom, takt) da se lahko pogovarjamo po slovensko ne le v svojih družinah in ožjih skupntrslih kakor vi, temveč v vsem vsakdanjem življenju. Pa kljub temu sosedi m zunanji svet dan na dan pljuskajo s svojimi jezikovnimi valovi ludi ob naš matični otok, kurje tudi ta otrok sodobnega ste lini zi ranega sveta, da mora v spopri je mu za bili in ne biti sproti ustvarjati vse svetovne dosežke, če hoče gospodarsko, tehnično in industrijsko zdržati ne le vštric z njimi, temveč se tudi dejavno uveljavljati na tujem irgu. Kakor vsemu je bila udi jeziku dana vsa svoboda, odpravljeni so bili vsi načini morebitnega vplivanja na jezik od strani ali otl zgoraj, tako da so bili razglašeni za purizem in čistunstvo vsi poskusi opozarjanja na nekakšne normative, ki jih je v jeziku kljub vsej svobodi le treba upoštevati. Posledica take svobodoljubnosti je bita, da se je tudi pri učnih knjigah za mladino od prvega leta naprej kazala manjša izbirčnost, pri knjigah za višje šolske razrede pa so se uveljavite težnje po hladnem, tehnicističnem, računalniškem izražanju, kakor da gre za pouk tehnike, fizike, kemije... ne pa za pouk jezika, ki mora hiti kot materinščina nosilec vsega našega izražanja, znanstvenega, um e Irt iške ga in vsakdanje sporaz umeval n ega. In posledica lakih teženj je vidna tudi v naj večje m dosežku naše jezikovne kulture - v Slovarju slovenskega knjižnega jezika - saj je tudi v njeni prevladalo načelo, tla ne kaže šibkosti, pomtit in zablod sodobne slovenske jezikovne rabe predstavljati v tej obliki, v pomoč ljudem, ki si želijo v tej smeri pouka, opore in usmeritve. Ker torej ni bilo usmerjevalnih priročnikov s potrebnim ugledom in tudi ne več tistega čudežnega zdravega jedra, ki se je prej skrivalo na slovenskem podeželju, kjer je bilo se najmanj izpostavljeno vplivom tujščinc, saj je tlanes slovensko podeželje ravno takti v celoti sredi sveta, se je slovenščina razvijala preveč brez ljubeče In skrbne ustanove, ki bi spodbujala in usmerjala njen pouk v šoli In bedela nad njeno rastjo v življenju, zato je bila res že nujno potrebna odločnejša akcija v tej smeri, da je ludi v jeziku treba Spoštovati in varovali ne k mere njegove-značilnosti in nanje (odi opozarjati. Si roku zasnovana akcija Slovenščina v javnosti je razgibala javnost, tako da bo tudi jezikovno razsodišče lahko z večjim moralnim ugledom in odmevom posegalo v jezikovna vprašanja. C njegovem delu vam bom sproti poročal. Janku Moder V redni leini zbirk i PREŠERNOVE DRUŽBE v Ljubljani za leto 1981 je ob Novem letu izšlo šest knjig. Prvo delo je PREŠERNOV KOLEDAR 1981. drag sopotnik vseh zvestih bralcev teh publika-oij. Uredi! g« je Tone Fajfar, v njem ps najdemo poleg običajnih rubrik vrsto reprodukcij priznane slovenske slikarke Ivane Kobilice. Jane/ Menart je uredil zbirko slovenskih otroških pesmi z naslovom NAJ Ml SIJE SONČECE, NAJ Ml POJE SRČECE, v kateri je zastopana večina slovenskih avtorjev, ki so se uveljavili na področju otroškega pesništva. Anton Ingolič je pri Prešernovi družbi tokrat izdal povest 7. naslovom DELOVNI DAN SESTRE MARJE, Stanko Janež je za zbirko prevedel roman srbskega pisateljaStcvana Jakovljeviču VEI.IKA /MEDA, ki podrobno slika agonijo stare kraljevske Jugoslavije. Miha Likar pa j c za praktično mbn izdal' poljudno znanstveno knjigo ZDRAVJE V DRUŽINI. Zbirko zaokrožuje šeslu knjiga, prevod BLODNEGA OGNJA [N PLAMENA pisatelja Masa von tler Ciriinu i/ Zvezne republike Nemčije. Vse naštele knjige Prešernove družbe so izšle v nakladi 23.000 izvodov vssika, velja pa celotna zbirka broširana 190 dinarjev, vezana v ptaino pa 240 dinarjev. Pri založbi Borec mi /e drugič izdali komplet zgodovinskih slikanic, namenjenih naj mlajšim bralcem; iri od pc.-ii.3i knjig segajo v čas narodnoosvobodilne hort*e, dve pa zajemata starejše obdobje VELIKO STAVKO, ki sega v leto 1936 in govori o zgodovini slovenskega delavskega gibanja, je spisal ANTON INGOLIČ, izredno učinkovito pa ilustriral AOO MA V EC. Akademski slikar IVE ŠUBIC je spisal in upre mil TISKARNO URŠKO 14 ¡¡ti tako dokumentarno in hkrati dvojno umetniško predslavil partizansko tiskarno, v kateri je tudi sam deloval. FRANCE FILIPIČ jc portretiral mlado narodno junakinjo SLAVO KLAVORO, ki je padla pod nemškimi streli avgusta 1941 in bila let» 1953 odlikovana z redom narodnega heroja, na j višj im jugoslovans k im vojflšk i m priznanjem. MIHA MATE je naslovil svojo pripoved o znanem desantu na Drvar PADALA SO ZATEMNILA SONCE, Marjan Amulielti pa je Opremil to delit, V katerem nastopa kot glavni junak II-letni Mirko, zelo doživeto. Šesto slikanico je spisal JANEZ KAJZER,ki je tudi urednik celotne /birke. Pod naslovom ŠTIRJE SRČNT MOŽJE pripoveduje mlademu bralcu o zgodovini Triglava in o štirih pogumnih možeh, ki so sc 2b. avgusta 1778 prvi povzpeli na njegov vrh. Tisti, ki kupi celotno zbirko Borčevih zgodovinskih slikanic, prejme lepo darilo — veliko barvno umetniško reprodukcijo Triglava s- velikosti 6H em krat 48 cm, ki je izredno primerna za okras slehernega slovenskega doma. JI mislimo na glas Ali dovolj poznamo drug drugega? To je vprašanje, na katerega ni lahko odgovorili. So ljudje, ki morda ¿e dolga leta žive skupaj in vendar si na znotraj ostanejo več ali manj tuji, kar včasih ob kakšnem dogodku čisto nepričakovano odkrijejo. Nekateri so nam tako simpatični, da o njih mislimo samo najboljše. Česa slabega o njih sploh ne bi mogli verjeti. So pa spel drugi, ki bi jim prisodili vse grdo, vse slabo, dobrega pa niti za las. Takšna je bila tudi »fra-va« Herta tam v Nemčiji, silna hišnica velike, stare stanovanjske hiše, kjer so stanovali Tonetova in Ivanova družina in podnajemnik Francelj, Skupaj so prišli na delo v Nemčijo in družno so si delili stanovanje v četriem nadstropju, 7_a silo je kar šlo, ker Ivan še ni imel ntmk, te Tnne je imel petletnega sinka. Toda hišnica je bila poglavje zase. Že oh prvem srečanju so si hili nesimpatični in vsak za* se so čutili, da se ho ta antipatija še stopnjevala. Majhna, zavaljena, ne do loče nest arosli, z bradavico na bradi, ki ji je ob govorjenju kar poskakovala, jih je merila s srepim pogledom, iz ust pa ji je vrela bavarščina, v katero je pritaknita tu pa tam kakšno srbohrvaško besedo. Čisto nič je niso razumeli in sojo gledati kakor tele v nova vrata, dokler se Evan ni naveličal. »Pojdi se solil, hahnica,* je zamahnit z roko in odločno krenil proti stopnišču, ustali pa za njim. Stanovanje je bilo opremljeno. Le nekaj reči so dokupili. Vselej, kadar so kaj nesli po stopnicah v stanovanje, je bila tam hiš* niča s cunj n ali metlo v roki, mahala z rokami in sc jezila. Res prava zgaga, la frava Herta. Potem so ji začeli odgovarjati, Posebno ien- ske so se razvnele. Tako sc je bita prava mala vojna med hišnico Herto in Slovenci iz četrtega nadstropja. Kar nekaj mesecev se je vlekla ta vojna, ki se je posebej razvneta, čt je kateri od moških odvrgel cigaretni ogorek na stopnice, če sc je mati Lojzek drsal po ograji. filatelija Siru pn uši jugoslovanskih F IT jc lb. decembra lani izdala tradicionalno serijo »Umetnost v Jugoslaviji«, Na petih znamkah je reproducirala likovna deta dobitnikov nagrade AVNOJ in sicer; 260 din -Stojan A ra lica »Ženska s slamnikom« (Spominska zbirka Pavla Reljanskegji s Novem Sadu}, 340 din Gabrijel Stupica »Atelje št. 1* (Muzej sodobne umetnosti v Beogradu), 4S>0 din - Isrnct Mujczinovič »V slavni borcev Sutjeske « (Dom JLA v Beogradu), 800 din - Marino Tartaglia -Vedla« (lastnik avior) in 1300din - Miloš Vuškovič .,Žalostinka« (Muzeji Cetinje v Cdinju). Nagrada AVNOJ (Antifašističnega sveta narodne osvoboditve Jugoslavije) je bila ustanovljena z zakonom leta 1964 in jo dodeljujejo za najpomembnejše dosežke splošnega pomena na vseh področjih življenja in dela družbene skupnosti. prve nagrade AVNOJ x[> bile podeljene Ida 1906. Grafično obdelavo /nami je oskrbel Andrija Milenkovič, akad, slikar iz Beogradu, Znamke je natisnil v večbarvnem ofsetnem tisku Zavod za izdelavo bankovcev v Beogradu v prodajnih polah po 9 kosov. Kol običajno je Jugomar ka izdala dva ovitka prvega dne, ki sta stala po 250 din. Za delno kritje stroškov 36. svetovnega prvenstva v namiz- ali pa kadar je kalem od žensk na dvorišču obešala perilo. Potem pa se je nekaj zgodilo. Praznovali so materinski dan. Ženski sta ostali na proslavi. Ivan. Tone in Francelj šopa šli kupil šopke in potem so seveda zavili v gostilno, Vesela druščina jih je zadržala in bilo je že kar pozno, ko so slabe vesli kolovratili proli domu. Ko so pred hišo razvili šopke, so se zgrozili. Cvetje je bilo ovenelo iu polomljena. Le nekaj nageljnov je bilo še toliko pri sebi, da so htli za en sam skromen šopek. Kateri naj ga dajo Tinki ali Mictki? Spogledali so se, saj jc bila to kočljiva stvar; tedaj pa se je Ivan domisli,]; »Nobeni. Frava Herta ga naj dobi.« ZakrohotaLi so se v er glas. To je vid Poravnali so zmečkan papir in zavili šopek. Ivan j c stopil naprej iti potrkal pri hišnici. Sele čez čas se j c oglasila in odprla. Ivan ji je ponudil šopek in se priklonil; »Gliickliches Fuicrtag!« Tone in Francelj sla se tudi priklonila. Nezauprto jih je pogledala, Bili so resni, Potem je iztegnila roko in vzela šopek. »O danke, danke!« In čudno, njen glas je bil zdaj čislu drugačen od tistega rezkega, zadirčnega, ki so nem tenisu v Novem Sadu (od 14. do 26. aprila letos) je hilu ud 20. decembra c£n 20. januarja v rabi v domačem poštnem prometu vučharvna obvezna tl o plačil na znamka za en dinar. OsnuLek akad. slikarja Dušana Lučiča kaže športno halo v Novem Sadu. Zaradi pomanjkanja prodora doslej šc nismo objavili letošnji emisijski načrt priložnostnih izdaj, zato posreduje' mo to pol naslednje podatke: I. Stoletnica rojstva politika dr. Ivana Ribarja. 1 znamka. naklada '750,000; 2. Muzejski ekS|hjnati, 4 mamke s prikazi partizanskega orožja, naklada 250.000 serij; 3. 900- Id niča samostana »Milostna mati božja« v Veljusi pri Slrumici v Makedoniji. I znamka, naklada 750,000; 4. 36. svetovno prvenstvu v namiznem tenisu v Novem Sadu. 1 znamka, naklada 300.000; 5- 300-let niča mesta Varaždina, 1 znamka, naklada 7,50.000; 6, Stol c trnca rojstva socialističnega publicistu m politika Dimitrija Tuco-viča, i znamka, naklada ga poznali, Bi! je globok, polti h, ganjen. Pa tudi z njimi sc jc nekaj zgodilo, Vsak zase so to občutili, Niso se mogli smejati. Tudi pijače niso več ¡oliko čutili. Končno jc Ivan spregovoril; »No ja, morda smo pa nacedili dobro delo. S tistim dnem se jc vojna med hišnico Herto in Slovenci iz četnega nadstropja končala. Nič več ne ugaša luči na stopnišču. Nič več sc ne krega, če se mali Lojzek drsa po Ograji in kadar Minka in Tinka na dvorišču obešata perilo. Moške pa včasih celo pozdravi; »Dober dani« lita 750.000l 7, Flora, 4 znamke s prikaz i LLŽi Enih gob naklada 250.000 serij; B. Varstvo človekovega okolja, 2 znamki z motivoma s Kosova, naklada 30(1 .dt> serij; y. 6Q-le trtica Smrti ideologa in orgamzatoi ja makedonskega nacionalno revmi ncionarnega gibanja Djorča Petrova. I znamka, naklada 750.000; 1.0. Evropa-CEPT, 2 znamki s prikazoma folklore iz Bosne in Hercegovine, naklada £00.000 serij; II. 40-Le trtica vstaje v Jugoslaviji, 2 znamki, naklada 250.000 serij; 12. 20- u Id JIÏCÛM.AVIJA letnica Beograjske konference neuvrščenih držav, I znamka, naklada 300.000; 13, 150-let-niča »Klnjaževsko serijske pe-čainje*. prve tiskarne v Srbiji. 1 znamka, naklada 750.000; 14. 150-ktniea rojstva pisatelja in filologa Frana Levstika, ] znamka, naklada 750.000; 15, Oiroški festival »Radost Evrope« v Beogradu, 2 znamki. /. reprodukcijama otroških risb. naklada 300.000 serij; 15. 1 tile trtica ustanovitve Akademije Znanosti in umetnosti č^rne gore, 1 znamka, 750.000 kosov; 17, Umetnost v Jugoslaviji, 5 znamk, naklada 250.000 serij in IB. Stoletnica smrti pisatelja Avgusta Scnoc. I znamka, naklada 750.000 kosov. Razumljivo jc, da sc bodo tem IB izdajam /. 32 znamkami tekom leta pridružile še nove izdaje, saj je to že vsakoletni običaj! slovenski lonec Ajdu ra potica z ocvirki V skledi poparimo pol litra ajdove moke s pol lilra osoljene vrele vode, premešamo S kuhalnico in pustimo, da se malo ohladi. Nato dodamo 2 dkg v (opleni mleku vzhajanega kvasa, vse dobro premešamo, dodamo nekaj prgišč pšenične moke in pognelcmo v testo, Testo povrbu potresemo 7. moko, pokrijemo skledo s prtičem iti dame n a loplo, da vzhaja. Naraslo testo razvaljamo, poškropimo z nekaj žlicami lo-ple masti in pol rese mo /. razgretimi ocvirki in ščepom cimeta, Po želji Itihkci mili malo sladkamo. Potico zvijemo in damo v dobro ti srnama n model na loplo. da vzhaja. Preden jo damo v pečico, jo povrhu namažemo z raztopijenir mastjo. Pečeno potico ponudimo šc lo-plo- šromijsku niešla Tri srednje debele krompirje olupimo, operemo in zrežemo vaš kotiček Prodam večjo kmečko hišo ob glavni cesti med Petrovčami in Žalcem- Stanovanjska hiša ima devet sob, veliko garažo v izmeri S X 4 m 1er zidano gospodarsko poslopje, ki je primemo za preureditev v delavnice, Stanovanjsko, podkleteno hišo jc možno preurediti v gostišče. Po Leg hiše je zemlja, ki jo sestavlja zelenjavni vrt v izmeri 300 m-, ter sadovnjak in ostalo zemljišče v izmeri 4000 nr. Informa ci j« o prodaji se dobe na naslovu: na kose, damo v lonec in zalije-mn z liirvm in pol vode, Kojc krompir napol kuhan, ga solimo in primešamo liler ajdove moke. Vse skupaj naj prevre, nato naredimo s kuhalnico v sredi luknjo in kuhamo še 10 do 15 minut. Zatem mešio do-hro zmešamo ¡n zabelimo z razgretimi ocvirki. Zraven ponudimo kislo zelje. Pljučna pečenka l gorčico Kos pljučne pečenke očisli-mo, odstranimo kožice in maščobo. solimo in namažemo z gorčico, Zatem jo damo v kozico. dodamo žlico masla ir. žlico vode, pokrijemo ir pečemo na štedilniku ali v pečici. Med pečenjem meso enkrat obrnemo. Pečenko zrežemo na porcije, polijemo z ostalim sokom in ponudimo s sezonsko solato, Mesu sveže -brc/ hladilniku Ni še tako daleč odmaknjen čas, ko marsikatero gospo- Sl e ti lovni k Edo, 'Iruliar jeva nli c j 43, 63001) Celje. Prodam petnajst let staro, visoko pritlično enodružinsko hišo z dvema garažama,, sadnim in zelenjavnim vrtom. Do železniške postaje je 20 minul hoda in petdeset meIrov oddaljena od avtobusne postaje. Resni interesenti naj pošljejo ponudbe na naslov; Jlenjiimin Cene, 63000 Celje, Kral-gerjeva S, Slovenija, Jugoslavija Sestrični Mary Okoren in njenemu možu Jerry ju iskreno čestitamo k 64-letnici poroke in visokemu življenjskemu jubileju. Iskrene pozdrave hčerki in sinu. ter njihovima družinama, enako tudi bratrancu Franku Grmeku. Pv/dravljajo di rojstvo. posebej na podeželju, ni im e tu hladilnika ali hladilne skrinje. Zalo so meso največ prekajevali, sušili na zraku ali hranili v masti (meso v lunki — na Štajerskem). V stari kuharski knjigi ko lile nasveti gospodinjam, kako naj ohranijo meso sveže brez hladilnika; »V glinast Lonec položi na dno koprive, nanje naloži meso in na meso spet koprive, pok rij lonec in ga hrani na hladnem. Ali deni meso na krožnik v mr/lij klet, pokrij krožnik z velikim cvetličnim loncem, ki si ga dobro zmočila z mrzlo vodo. Ali: [anku platneno krpo pomoči v kis, rahlo, ožmi in zavij vanjo meso, Meso ohraniš sveže, če ga vložiš V kislo, posneto mleko. jih .sestrične in brAlraitčl iz Ljubljane in Maribora - Ježevi in Cerkov!, Prodam novo dvostanovanjsko hišo v bližini Kranja; od Kranja oddaljeno približno tri kilometre. Ponudbe pošljite na naslov; Alojz Levičar, Julius-Lube n Ir. 27, 7212 Duisslin-gen, BR Deni suh land krožek mladih dopisnikov ho ju in našla n ku nove Jugoslavije ler n Tilu. Zapeli Snuj tudi nekaj nun >d ni h in partizanskih pesnil ter pesem Jugoslavija Ljudje so Hi ti navdušeni nad našim naslo-ponl. Bila sem vesela, ko sem okrog sebe videla Hame vesele in razigrane ljudi. Lidija Snjruec, 14 lult Frejmtnjj-Mtiii1-buch. Francija Proslava dnvva republike v Aumetzu Za proslavo smo sc pripravljali samo tri Ledne. Učili smo se pariizanske pesmi in recitacije. 8. novembra smo imeli zadnjo vajo pred nastopom Naslednji dar nas je čakala velika preizkušnja. V dvorani je bil tudi lelcvizijski reporter, ki nas je posnel. Najprej je nastopil moški zbor Slovenskega delavskega društva iz Aumelza. Zapel je jugoslovansko in francosko lunino in še tri druge pesmi. Nam je imel govor predsednik Slovenskega delavskega društva. Z enominutnim molkom smo počasiili spomin na tovariša Tita. Potem sta govorila župan v/. Aumetzu in predsednik Slovenske izseljenske malice. Za njima smo prišli na vrsto nuj z recitacijami. Zelo smo se bali. Peli smo ob spremljavi harmonike. Nulo smo št zapeli pod vodstvom Andreja Kogovšku, dirigentu otroškega pevskega zbora. Za nami sn prišli na oder Slrrjc kovači, ki so lepo igrali in peli. Plesali smo do treh zjutraj. Glasba in program si a nam zelo ugajala. Želimo si še več takih proslav. Skupinsko tlelo RuIrelle Jamnik lil Jelk Cathj Ja umik 112 lel), Nalhalic PiSlar 111 lel), Aumelz« Franciju Praznovali smo (fan republike Dan republike smo v Merlfbachu praznovali 9. novembra. Tri tedne smo se pri- pravljali za nastop. Ker imamo pouk samo enkrat na teden, n in mo imeli veliko časa, naučiti pa smo se morali veliko recitacij in pesmic. Jaz hodim k slovenskemu pouku z odraslimi, vendar vedno nastopam -j. ¡vstalimi otroki na proslavah, Zame je to vedno prijetno doživetje. Proslavo smn imeli v dvorani, ki je last rudnika. Povabili smo ■ udi lovariša Vena Trenevskega, generalnega k n n zu Ih Jugoslavije v Strassbourgu. Prisotni so bili predsednik Slovenske izseljenske matice Stane Kolman, novinar in urednik oddaje za izseljenec Ernest Pelrin, urednik Rodne grudo Jože Prešeren, humorist Marjan Roblek in ansambel .Siirje kovači, ki nas je zvečer zabavat pozno v noč. Dan republike smo počastili že ¡ib 4. uri popoldne s kulturnim programom. Po go VOrtl predsednika slovenskega rudarskega društvu Jožeta Zdravica in predsedniku Slovenske izseljenske numee ter generalnega konzula iz Strasbourga je nastopil mešani pevski zbor slovenskega rudarskega društva Jadran. Najprej je zapel francosko in jugoslovansko himno, nato pa še Iri slovenske narodne pesmi Za pevskim zborom smo nastopili mi, učenci slove trškega dopolnilnega pouka. Veseli smo bili, da bomo ljudem lahko pokazali, da še vedno znamo slovensko. Recitacije so govorile predvsem o n a nuj UOOS'vobdi I i I ne m Pk1« je hil zabaven Iri ledne pred proslavo nas jc učiteljica začela učiti pesmice. Vsak je dubii pet ali šest pesmic. Domu smo jih morali brati Toda teden dni pred proslavo še nismo znali gladko redlirati, zato se je bilo treba resnično potrudili. Prišel jc dan proslave. Oh osmih zvečer smo morali bili v dvorani. Ob sedmih smo imeli še zadnjo vajo. Zvečer se jc proslava začela, ko jc spregovoril župan iz Anmciza, potem predsednik Slovenske izseljenske matice in za konec še predsednik Slovenskega delavskega društva iz Aumetza. Nato je moški zbor zapel nekaj pesmi. Ko je odpel, smo nastopili mi. Malo nus je bilo strah. Lepo smo recitirali, čeprav smo se vČHsih zmolili. Za nami je prišel na oder ansambel štirje kovači, ki jc pel i rt igral slovenske viže. Ples je bil zulo zabaven in bili smo zdo veseli Vinku in Dalhy Pišfar, 12 let, Aumelz Slovenski dopolnilni pouk v Frejming-JVlerlthachu Vsak teden imamo slovenski dopolnilni pouk: oh sreduh zjutraj ni rod, ob večerih pa odrasli. Otroci so razdeljeni v dve skupini; ¡h) 9. do I 1 ure imajo pouk večji, od 11. do 12. ure pa najitilajši. Rišejo, pojejo in včasih se naučijo tudi kako pesem n n pamet. Zvečer, pri odraslih, največkrat obravnavamo kakšno berilu [akti, da g;j razlagamo, prevajamo, delamo primere z novimi besedami ter napišemo ali ustno povemo vsebino. Včasih sc pogovarjamo tudi o zgodovini jugoslovanskih narodov in o današnji Jugoslaviji. Zdaj se v okviru slovenskega dopolnilnega pouka pripravljamo nu 29. november, ki ga bomo počastili s proslavo. Tokrat bo prišel ansambel Štirje kovači. Jaz šc s posebnim zanimanjem obiskujem pnak slovenščine, saj bi se rada naučila kar največ. Naslednje šolsko leto bi šla nam ref rada študirat v Ljubljano slovenščino in francoščino, ker Iri rada postala prevajalka, Jicquelliie Kolar, IS let, Fre^jtilitg-Mefle-bach Jesen Jesen je lemi čas, ko obiramo sadje: grozdje, jabolka, hruške, lešnike, orehe.. -Pobiramo tudi zelenjavo na vriu: korenje, fižol, krompir in še mnogo drugih si vari. Ptice se selijo in greda v južne kraje. Listje pada z dreves in je rdeče. Zdaj jc jesen. Veliko dežuje. Jaz imam jesen zelo rada, Rubrik- Jamnik, II lel, Aitim-lz '**l«*#'*r v Na paši - narisala iVatafi Pjííar, J r? Jer. Aumcrz. Francija Časopisno in grafično podjetje Delo čbp delo TOZD Tisk časopisov in revij TOZD Grafična priprava TOZD Knjižni in komercialni tisk TOZD Grafična dodelava Dejavnost TOZD: - stavljenje (foto, lino, mono), izdelava enobarvnih in večbarvnih filmov in klišejev - roto-ofset časopisni in revijalni tisk - ofset in knjigotisk (eno in večbarvni) - grafična dodelava (knjigoveznica) 61000 LJUBLJANA, Titova cesta 35 p, p, 29 Telefon (061) 315-366 Telex: 31291 yu cTttj Predstavništvo Beograd: Moše Pijade 12 Telefon (11) 336-094 in 335-089 STRUŽENO POHIŠTVO Naraven les s svojo strukturo in barvo daje toplino in svojstveno prijetnost struženemu pohištvu, ki s svojo bogato obliko spreš ta in osvobaja ¿love k a v domačem ambtentu Struženo pohištvo s svojimi razkošnimi oblikami in dimenzijami poudarja trdnost in trpežnost, z barvami pa nam pomaga pri usklajevanju in poživitvi prostora. Struženo pohištvo, ki zajema postelje z nočnimi omaricami s svojo uporabno funkcijo omogoča prilagajanje prostoru po širini in višini ter namenu. Služi nam lahko za vsakdanji počitek, prijeten oddih ■na dopustu, vikendu ali hotelu. Struženo pohištvo je izdelano iz prvovrstnega masivnega smrekovega lesa, površinsko obdelano v naravni barvi lesa ali z lužili rn lakirano s prozornim nitro lakom v pol mat Izvedbi. lesna industrija €4260 bled ljubljanska c, 32 telefon: 064-77661 telegram: lip bled tele*: 34 525 yu lipa* No. 3/81 RODNA GRUDA, Magazine for Slovencs Abroad, Cankarjeva till, 61001 Ljubljana, Slovenifa-Yugoslavia Tel. 061/23102 PiihUfhcd by Slovensko ¡zselfenskn t nation, Ljubljana Editors; laze PreJeren /Editor-In-Chief) ami Jagoda Vigele. English translations: \filena Milojevii-Sheppard, M. A. HO UN A GRUDA is published monthly, Numbers 8 and 9 are published together as a double issue. Yearly subscription for overseas countries is 8,— U. S„ 10.— Canadian Or 7.— Australian dollars. Payment can he made direct to our Account. No. 56100-620-0W.32002-28im at Lfubljanska banka, or by international money order, or by check — payable to »Slovensko izscljenska matica* — in a registered letter, english. section. Yugoslavia Provides Support for the Oppressed Peoples of the World A red carnation and an old-fashioned bee-hive front panel depicting a bear which lias carried away a honeycomb from a farmer were not the only things which will remind UNESCO’s Director — General Amadou-Mahtar M’Bow of his slay in Slovenia, When visiting tiie Slovene Museum of Ethnography he showed great interest in all the articles made by our ancestors, ■ranging from a carved tabic and wooden dishes to tlie traditional honey-bread-pastry and Halioween masks, which proved to him our ties with traditions which arc usually attributed to Africa alone. During his talks with the highest of Slovenia’s representatives ■—■ particularly with the representatives of the two recently-founded international centres, the Centre for the Management. of the Socially-Owned Enterprises in Developing Countries and the UNESCO Chemistry Centre — Director M'Bow spoke favourably of Slovenia’s contribution to the co-operation between UNESCO and Yugoslavia. "Slovenes have always played an important part in UNESCO's activities“, Mr, M'Bow pointed out and at the same time lie mentioned some of the current questions concerning modem civilization. ’’The problems UNESCO is dealing with do not involve only the problems of science and culture but also problems concerning the organization of production. Full scientific and technological progress cannot be reached williont appropriate organization of the people. In the developing countries serions problems arise due to low economic efficiency. Therefore Yugoslavia’s experience obtained in the management of socially-owned enterprises and in self-man age- ment in of extraordinarily great significance for these countries“. After having had a look around the modest yet most rationally utilized building of the International Centre for Chemistry in Ljubljana, Mr, M'Bow told Dr. Aleksandra Kornhauser the following: “I can only congratulate you. The idea for this centre was actually conceived, so lo speak, by the way, at an airport, but today I can tec that the centre has surpassed all my expectations. At the same time I dream of a world-wide network of similar centres where, among others, experts trained, in Ljubljana will be working at secondary school level as well as at graduate and post-graduate level“, Mr M'Bow also said a few extremely mice words about Yugoslavia: "I’ve gained a Jot of experience, I’ve beer, to all continents but I have not found equal interest in the UNESCO cause nor equal solidarity with the whole of mankind. However, as far as Yugoslavia is concerned, 1 can say that this country has, in spite of her hard struggle in the past and bur problems at present, always fully supported UNESCO's efforts, and has always offered strong support to all those peoples of thE world who are the most oppressed“. A band over 300 years old It was in '16&6 that Janez Vajkard Valvasor, while travelling around the then Duchy of Carniola, arrived at Idrija — which in those times was a very interesting little town — and r foilnJ there, probably to his great surprise, not only Ihe miners, but musicians as well. In h is work "The Glory of the Duchy of Carniola“ (’’Slava Vojvodine Kranjske“) Valvasor men lions that on September 15th, 1686 the musicians gave a performance. And it the musicians had a concert in 1686, then the band must have come into existence a few years before, Thus the people of Idrija are not far from the truth when they say that their band is 315 vears old, The Idrija brass band is of such a great age that it is worth looking through the archives which hide a lot of interesting information about this No\,-o mato — the old part oj the town II ”piek basida“’ (’’brass band“), as the local people still calf it today. AL the very beginning the musicians were real folk artists, for they used to play at garden parlies, parades, weddings, funerals, just as was the custom in those days. The authorities of the mercury ore mine were not in favour of the band all the time and by 1903 relations worsened to the point that the authorities dismissed the band and simply sold the instruments and the music books. The musicians, however, did not give in. Tn the same year they fuunded the Music Society, so that music and entertainment continued to be present in Idrija, Then the First World War broke out and men left for the front. After the war was over Idrija came under Italian rule. The Italians were at first in favour of the general progress of social activities. Iu the early 1920’S there were even two bands in Idrija, but in 1927 these bands were, like all other Slovene societies, banned by the Fascist authorities. The Second World War was soon raging in Europe and the musicians, too, were mobilized and allocated to special detachments. Those who, by chance, had managed to stay at home, picked up their trumpets, clarinets and violins and joined the partizans. Their musicial itch gave them no peace there either. Thus five musicians from Idrija were members of the 31st Division’s band, and they played at various parti zan meetings all over Primorsko until the Liberation, After the war the musicians from Idrija got together again and they began practicing seriously. They appeared at various places in Primorsko which, at that tine, had not yet been annexed to Yugoslavia. A music school, opened in 1946, began to provide systematic training of the young members of the Idrija bard. The Idrija musicians remember with special pride their con certs in Poslojna and Ptllj in 1959, where they played in front of President Tito. The year 1954 is an important milestone in the history of the band. Then the trade union of the mercury ore mine resumed sponsorship over the band and took care of it all the time up until 1976 when the mine was shut down. Although it is no longer financially sponsored by the mine the bund has kept its name -— The Miner’s Brass Rand, thus showing duo respect to the miners of Idrija, Last year, on October 1st, the band, conducted by Drago KartduS, held a grand concert celebrating the 315 years of its existence. All 46 members of the hand gave an exceptionally warm welcome to the ten Slovene brass orchestras from Slovenia, and from Italy and Austria, which had come to Idrija to mark (lie occasion with their presence. Attractive Dolenjsko Pleasant relaxation among green vine-covered hills, under the rich foliage of beech and pine woods, in valleys with rivers and streams abounding with fauna and flora or recreation at the several hot-water health-spas —-this is what the lovely countryside of Dolenjsko has to offer to the visitor. Dolerysko is situated in the southeast part of Slovenia, It is a picturesque area of countryside strewn with charming harmlels, vineyards and little churches. The much frequented tourist routes from Northern and Centra! Europe to the Adriatic and from the West to the Balkans and further on to the Near East run through this area. The centre of Dolenjska is Novo mestijj an old, Once well-fortified town inside a bend of the green Krka River. Over the past ten years Novo mesto lias made great strides in economic and cultural progress, There are a tot of cultural and historical monuments in this town. Among them is the famous bronze armour of an Illyrian count, a picture by Tintoretto showing St, Nicholas which is set in the altar of the chapter church, the 230-year-old building of the high school. In the vicinity of Novo mesto there are several nice spots, such as Ragorv Jog, Portova! and MaroL which are ail within walking distance. Only 20 kilo metres away there are the beautiful green Gorjauci hills with Trdinov vrli and Gospoditna, the Fletcrjc Carthusian Monastery with a long tradition and special way of life, the village of Kostanjevica with an old monastery where a gallery with a rich collection of paintings has been arranged and nearby there is a permanent open-air exhibition of sculptures carved in wood, called Forma Viva, The rivers Krka and Kolpa arc certainly two of the most beautiful and rich rivers in Dolenjsko, They are suitable for swimming, rowing and fishing. You can catch all sorts of fish in them: grayling, salmon, pike, trout, etc. There arc favourable hunting-areas ill Dolenjsko for big and small game as well, especially on the slopes of the Gorjauci Hills and in the Ko-cevski Rog forests, where game including deer, wild boars and even bears abounds. Dolcrjsho attracts also those tourists who want to relax in the tranquillity of Nature and fresh air. For (hose who like hiking there is (he specially arranged and well marked Trdina’s hiking-track, which takes the visitor wanting to gel away from it all to the most hidden corners of yet unspoiled Nature. Mention must be also made of health-spa tourism in Dolenjsko. There are the famous DOLENJSKE TOPI.T-CE (Dolcnjsko Health-Spa), one of the most attractive natural hcatlh-spas in Slovenia. Visitors arc sure lo get a kind welcome, and to enjoy a pleasant stay and the correct specialist care. If you suffer from rheumatism, posf-operatioual complaints, ginecológica I diseases or hormone disorders, then Doknjskc topi ice can help you to regain your good health. You can trust the therapeutical methods employed there, such as thermal baths, massage, radiation treatment, physiotherapy, and exercises. For the team of specialists who look after the health of the patients have based their work on experience obtained in this field over a long period of time, as well as on cooperation with lite specialized departments of the Clinical Centre in Ljubljana and of the hospital in Novo me-sto. The SMAHJESKE TOPLTCE health-spa, situated in a valley 12 kilometres distant from Novo niesto and 5 kiloqiclres from Oloccc, is well-known for its thermal springs, which have been used for health purposes for about 180 years. The water has a temperatura of up to 32* Centigrade and lias been used with particularly great success in the rehabilitation of — An interview with ¡he author. Dr. Roman Savnik A short time ago the fourth volume of the Topographical Lexicon of Slovenia was published. It covers the Pu-dravje and Pomurjc regions and represents the final section of this comprehensive work, including statistical, topographical, geographical, historical, cultural, economic and touristic data on all parts of Slovenia. The compilation of this useful and also exceptional reference book if we compare it with similar works concerning other nations, took twelve years. It was complied and edited by Professor dr. Roman Savnik, who first answered our question about the predecessors of this lexicon, "This comprehensive work in four large-format volumes with 2, 409 pages has two predecessors“. Prof. Sav-uik explained, “Valvasor’s ’Slava Voj-vodine Krrmjske1 (’The Glory of The Duchy of Candela’) written in German in 16R9, first reprinted in 3877, and the Topographical lexicon of the Drava Province from 1937. Both of them are still valuable reference books today, Of course, the former covers only the province of Camiola and the latter only that part of Camiola which had been included in the Kingdom of Serbs, Croats and Slovenes according to the Treaty of Rapalle, but it does patients with heart and circulation trouble, as well as for the treatment of nervous diseases. Finally, the extremely successful hotel and catering activities within the Novo mestu Commune should be mentioned. Novo mestn itself has two high-quality hotels, "Kandija" and "Metropol“, and there are two popular restaurants ”Fri vodnjatu“ and "Breg“, which are visited by a number of guests from all Slovenia and from Zagreb every day. A visit to Otocec is, of course, something special. There are two hotels: hotel Grad Otocec, which is famous for its old-style interior and excellent food, and Hotel Garni Otocec, with an indoor swimming-pool, a restaurant for 2411 guests, a large terrace with a view of the Gorjancl Hills and with frequently organized dancing and other entertainment events. In tlie vicinity of the hotels there is a camping-site which has room for 40 tents and is situated on ttie idyllic bank of the always green Krka River. deal with Southern Styria, Prekmurje (the area along the Mura River) and a small part of Slovene Carinthia, including Jezersko and the Meiica valley, ”Our new topographical lexicon differs, of course, from the two just mentioned lexicons. Valvasor’s work is a unique source of various information on the life of our ancestors, on the Slovene castles and towns as well as on the countryside which has changed a lot since then. Thus, for instance, Valvasor writes about St. George’s church in Stari Apen near Turjak, with a stream springing out of the ground nearby, and then disappearing after a few metres into the Karst underground. 'Ilič short stream was used for running a mill. Today the stream is no looser visible but the gurgling of water can still be heard and the stream, called the Kozlovska by (he local people, breaks out on the surface only during heavy rains to disappear shortly into the inaccessible underground. Similarly there was, at the time when the Lexicon of the Drava Province was being prepared, a clear streamlet, called the Šumnik, sprinaing out of a small hollow at Male Lašče in Dolenjska and then after a few metres disappearing underground. This stream had meant a lot to the local people until the waterworks at Velike Lašče was built. The Šumnik stream still flows The Topographical Lexicon of Slovenia there today but the hollow is literally inaccessible, and covered with a pile of rubbish. llow many communes and settlements have been dealt with within the fourth volume of the Lexicon, covering the regions of Podravje and Pomurje? ’’Volume IV, includes thirteen communes and 1164 towns and villages within them. These are the so-called Carinthian communes of Dravograd, Radlje, Ravne and Slovenj Gradec, the Pomurje communes of Gornja Radgona, Lendava and Murska Sobota and the communes in the central region betwen Carinthia and Pomurje, i, e, those of Slovenska Bistrica, Lenart, Ptuj, Ormož and Maribor“. Prof. Savnik told us that it had been hard to find local associates fur his project. Yet he had managed to cooperate with 60 local associates. Tn addition to these he had MO other associates, university and high-school professors, members of various scientific institutions and museums, teachers, socio-political workers, economic experts, retired workers and farmers, Several other experts helped with the final edition of the Lexicon, among them being several members of the Slovene Academy of Arts and Sciences, the linguist Dr, Anton Bajec, the geographer Dr, Svetozar Tlcšic and the expert on Slav languages Dr. Janko Jurančič. What is the significance of the Topographical Lexicon as a whole? ’’First of all it must be pointed out that the Lexicon deals with the characteristics of communes and setlements at the time when the Lexicon was compiled. It is based on the statistical data collected during (lie 1961 census and, in the case of tile last two volumes also on those of the latest, 1971 census. It involves information on the activities of citizens in the fields of agriculture and industry, within the transport network, exploitation of water sources, on daily migrations to nearer and farther away factories, and on cultural activities, public institutions, and administrative units. Of course, several changes have taken place since the individual volumes of the T,ex icon were published, These involve primarily the changes along the Slovene Adriatic Coast, those caused by the earthquake in the Tolminsko and Kozjansko regions and the changes in the immediate vicinity of the larger Slovene towns. Thus, for instance, the local administrative unit of Žiri, which formerly belonged to the commune of Logatec, and which includes twenty-one settlements,, has recently joined the commune of Škofja Jjaka, Or, to take another example: today the settle-IV menls of Dolenji and Gorcnji Legatee, Blekova vas, Brod, Cevice, Goncnja vast pod Rziiiami and Martin; Hrib officially no longer exist; instead, they all form, from the administrative point of view, the single settlement of Legatee. The settlements in Slovenia vary in size. Smali settlements with less than one hundred inhabitants prevail. The settlement of Zala in the Skofja Loka commune, lor instance, includes only one farming household and is situated on the steep slopes of a trough like valley with the stream Zala running along it, and with only a narrow path leading up to the farm. Bartizans found safe shelter here and the enemy never discovered them. Until the end of 1944 tharc used to be a partizan first-aid post in the farm-house and not far away there was a partizan printing-centre for the whole of Gn-renjsko, as well as a small hydro-electric power-station built upon the Zala waterfalls. The lasting significance of the Lexicon, which, including preliminary work, took over seventeen years to accomplish, can, no doubt, be found in the almost countless number of popular names for individual settlements, rivers, si reams, etc., which, due to rapid urbanization and the moving away of people from their native villages, are gradually sinking into oblivion. This information can certainly be used as a valuable hasis fur the future topographical dictionary' of Slovenia. Tn the Topographical Lexicon of Slovenia the official name for each settlement is followed by the local, that is popular name, if. of course, the latter differs from the former. In the cases where the official name was changed after the war. the former official name is given as well. For instance, Bresta-nica — formerly Rajhenburg, Branik — formerly Rihemberk, Pivka — formerly Sent peter na Krasu. Next to the namefs) of each settlement there is the information about its altitude. If the settlement is situated on a plain then its exact altitude, usually measured from the point where Lhe ehurch stands is given, and if the settlement is located on a slope then its average altitude or it highest and lowest altitude is given. Prof- Savin k made special mention of the tables indicating lhe number of settlements and inhabitants withiti cacti 100 metres of altitude, according to the 1961 Census. To lake a few examples: within the lowest, first 100 metre zone, that is along the Slovene Adriatic Coast and including most of the Gorisko Plain, there were 62 settle merits and about 60.00U inhabitants. In the next zone (up to 200 metres of altitude), covering mainly the flat areas of Eastern Slovenia, the number of settlements was 629 (included in this zone are, for instance, the towns of Ajdovščina, Tolmin, Lendava, Murska Sobota, Ljutomer, Ormož, Brežice, Krško, Črnomelj) and the number of inhabitants 150,000. Among the settlements with a population of over 1, 000, Kranjska gora has the highest altitude (810 metres). Tn the highest zones (1020 — 1227 metres) there is the mountain village of Podolševa spreading out on the slopes of the Olševa mountain above Logarska Dolina, the highest-situated farm being that of Bukovnik (1227 metres). The next highest (1322 metres) is the Jekl farm in the hamlet of Koprivna in the commune of Ravne na Koroškem. Since the data obtained by the 1971 Census have been included in Volume III and Volume IV of the Lexicon one can easily see that in all higher 100 metre zones the population has been on the decrease, since people are leaving their homes because of belter living conditions and work elsewhere. On the basis of the data about the number of inhabitants in individual communes as provided by the censuses taken since IS69 it is possible to determine the decrease or increase in the population over any particular period of time. One can see. for instance, when the decrease in the population was the greatest since the people were forced to leave over-populated areas and emigrate to foreign c nun tries, mostly to America and to Wespliaiia in Germany, in order to make their living. The information on the Slovene rivers. and streams and their names is another topic oF great interest.. ’’There are altogether 4,200 streams in Slovenia1', explains Prof, Savnik, 'Their number is the lowest in the urbanized communes where there are water mains and the local people are not economically dependent Oil them ill ary other way cither. The situation is quite different in the rural communes, especially in the mountainous ones. Tliere the people still depend to a great extent on the local streams for their drinking water, the water needed for their cattle and to run water-power-ed mills and saws. Not Tong ago the streams were used for the transport of timber and fire-wood in particular. Where the bonds with the streams were broken vivid memories of past times have been preserved and the old names have survived. Water is of vital importance in the Karst area where every' pond and every little stream is precious, even though it dries out in the dry periods. For this reason there are, for instance, very few names for streams in the communes of Jesenice, Kranj or Celje- whereas in the Karst communes, of Tolmin, Sežana and Škofja Loka they are much more numerous“. 'i llere exist a great rinmher of ■various interesting Slovene names for streams, such as, for instance, ’’grapa", "grab*“, "jarek“, "breg“, "mrzlica“, ’‘bela", "bistrica", ’’izvir", ’’zvirek“, "studenec“, "zdcnec“, ’’štembuh“, ”močilo", etc. Similarly there arc a variety of names for mountain and hiil tops, including, for example ”vrh“, ”kopa“, ’’kuuclj“, "kogcl“, "gorca“ and ”vrej" (in Prekmurje). Considering all the above-mentioned characteristics of the Lexicon, what is its main purpose, and for what kind of readers is it mainly intended? sll is intended to be used by everybody, although it contains no attractive coloured photographs or illustrations. Teachers, ethnologists, the Institute for Geology of Slovenia and certain newspapers kept asking when the last volume would be published and now they’ve got it. I'm particularly pleased when I talk with people in the country about their own village or hamlet and then am able to read nut to them the description of that settlement as given in the Lexicon. Not only do they listen with great interest, they arc also proud of the tact that so much has been written about their place in the Lexicon. Finally, what are the plans for future work in this field? "In the ’’Nedeljski“ newspaper, the translator Janko Moder has written tile following about the Lexicon: ’The Topographical Lexicon of Slovenia is a valuable yet expensive treasure book of information. For everyday use we would need a cheaper and shorter reference book available at every kiosk, post-office, tourist and travel agenev. The Državna založba Slovenije publishing house, which published the Lexicon, has, together with its editor and his associates, accomplished a pioneer work. Therefore it tS almost the publishers duty to take a second step, once they have taken the first one". I would like to add even a further step. What 1 have in mind are the SI ovenc-popu fated areas beyond the state-borders. How very little we know about the Slovene communities in Italy and ¡11 Austria! We go shopping to Trbiž but we don’t make the effort to visit Ukve where at ilie local cemetery We could find several tombstones with (lie SEovene surname Prešeren written on them and where there is, thanks to an exceptionally enthusiastic Venetian Slovene, a private music school for the Slovene young people. We visit Go-snoSvcfsko polit but we don’t know that the most glorious days of Slovene history are connected with the castle of Km, Me drive through Sentilj without knowing that nearby there is the formerly Slovene, but now germanized village of Crete (Schiotten), where the Kamrtib organist and teacher Jakob Ztipan, composer of the first Slovene opera, ’’Bclin", was born". Slovenia’s exports in 1980 The results of Slovenia’s exports in 1980 are favourable. Only in October 1980 Slovenia’s exports were 20 »Ai higher than in October 1979. The other republics and autonomous provinces were slightly less successful, although they, too, had increased their exports relative to the same month of 1979. Tn October 1980 Yugoslavia’s total exports were 17 A? higher than those in October 1979- The favourable results of Slovenia’s exports have been achieved due to greater efforts made in order to increase exports. So far 13 Slovene organizations of associated labour have promised to export more goods than IItey had planned, thus contributing an additional 92 million dollars to the total exports expected. The statistics on Slovenia’s imports aTe encouraging, too. Last October’s imports of equipment were 24ft/a lower as compared with those of October 1979, whereas the imports of goods for mass consumption decreased by as much as 34 Wc may be proud of the latter figure but, at the same time, we can notice, in our shops, a shortage of some important items which are not made m our euun-try. Due to the increased exports in October 198(1, Slovenia’s foreign trade balance of payments has considerably improved. In October the exports covered as much as 91 ■/« of imports, the negative difference being 70 smaller than in October 1979. Special efforts to increase exports are now being continued and at present talks are being held with the representatives of 31 Slovene enterprises to sec if an increase in their exports is possible. IL ¡5 estimated that these organizations could export an additional 32 million dollars’ worth of goods, More fields of sugar beet In 198(1 the sugar factory at Ormož started with the processing of sugar beet later than usual due to the rainy weather. Yet the processing will be finished as planned since there was not enough sugar beet. Since 1979 the urea of fields sown with sugar beet has been increased only by 1,100 hectares. At a meeting recently held in Ormož if was pointed out that one of the reasons why farmers arc not interested in growing sugar-beet has to do with the low prices offered for sugar-beet. Af present the price of 1 kilogram of wheat is equal to the price of 7 kilograms of sugar-beet, whereas in the past this ratio was 1:4. The Commune will have to make even greater efforts in encouraging the farmers to grow sugar-beet, if the Ormož sugar factory is to carry on its production work without difficulties. Through the American jungle 25. One day Pclcr Mokk was the first to stait the conversation: »You're the neighbours boy, aren’t you«7 he asked Lojzek, and smiled weakly at him. »Yes, I am,« said Lojzek, »My father remembers you when, you were leaving for Amcriea.s mAh, that was a long time ago,« »Why are. you always coughing«? Lojzek asked, unable to control his curiosity any longer. Peter Molek stared for some lime at tire boy, so that Lojzek got quite scared, Then he waved his band. »America, America, . he murmured in a low voice. 23. Then he showed him another picture. »A steelworks- in Pennsylvania, I worked there for some time, too. I worked mostly in the mines. I worked from one end of the countjy to the other, not just in Pennsylvania, but also in Ohio, West Virginia, Illinois, Montana and Nevada. Those are places you’re never even heard of.« »Oh, I’ve heard of Pennsylvania, and Ohio, too, and . . .& Lojzek hurried to answer. Peter smiled weakly. He liked the little boy, Lojak felt that and it made him happy. Peter took a picture of a hig city out of his pile of photographs, 26. Lojzek didn’t understand him. »How old arc you?« Peter Molek asked him. »I'll soon be eleven. Then I’ll be going to the town, to school,« said Lojzek proudly. Peter Molek smiled once again and said; »All right.« »1 know what’ali righfmeans,« Lojzek interrupted hint. »TL means O, K. in America. And I know some more. »Sure Mike!« Peter looked at Lojzek for a long time, Lojzek thought that he might be going to give him a lap, but he was afraid, as l’eter Motet was ill. .So he repealed the words: »All right,« 29. That’s New York, Do you see. those buildings? Some of them are higher than the tallest church lower in Kranjsko.« »I’ve heard about the buildings in New York.« »Every year they build higher buildings. They call them ,skyscrapers', Do you know what that means?* »No, I don’t know,* »In Slovene we’d call them ,nebotičnik'. When you look at Such a building it seems to be so high that it touches the sky.« 27. Peter Motck’s praise scented good to Lojzek, so he took a step closer and started to turn the pages of the books and newspapers on the bench- Peter told him that he had brought the books with him, but that the newspapers were sent to him by post. »Are there any pictures in them,« enquired Tojzek- »No,« said Peter, »Wait here, I’ll bring them,« He went into the bouse and came back with a handful of photographs, Lojzek sat down on the bench next to him. »This, see, is a coal-mining (own in Pennsylvania, called Forest City,« Peter explained. *1 worked in the mine there for seven years.« 30. Lojzek listened to him enthusiastically. He’d never heard of anything so in terefrting, put even in school. He’d never heard anything like it from other Americans, They hoastcd of their dollars, tinkled their gold chains and told listeners how many times a week they ate meat. Peter Molek was different.. Even Lojzek himself didn't know what made him say; »Pm going to America, too, onu day.* Peter Molek looked at him and gave a start. He had wanted to say something but before be could do so he had a bad attack. He started coughing and gasping. When his coughing had eased he said quietly; »That's what America gave me.« 31. Ever since Lojzck had explained his big wish, he had become more attached to Peter. He felt that Peter Molek could show him more than others that secret Country that was altrading him so much. One day, when Peter was sitting on the bench and reading a book, Loj-zek asked him what the book's title meant, »The Jungle,« answered Peter, »in Slovene we could say ,d zungla1,« Lojzek didn’t know what »diutigla« meant. He looked at Peter in bewilderment, but his eyes showed admiration anti expectation. 32.t 33.»The jungle,« Peter started to explain, »is a wild place, a huge forest in which all trees and plants are twisted up together and shooting up all over the place. If you want to get into such a forest you have to cut your own path. It's full ot wild beasts, huge snakes and terrible spiders. ... That’s a real jungle. Put this book isn’t concerned with a real jungle but with America, which is compared to a jungle. It’s a story about people who like me and thousands of others have come to America and got lost in it, as though they have disappeared in a jungle. Do you understand what I’m saving?« »America swallowed me up whole,« continued Peter, »hut she couldn’t digest me.« Ho laughed, ns though laughing wilhin himself, but his laughter was cold and without merriment, »America has swallowed up a lot of people. It squeezes out their strength and health, to the last drop. I was there too long. 1 worked too hard. Do you see those buddings in New York. They wore built by our people, And that smoke rising from those factory chimneys... we dug the coal, we from Galicia, the Balkans and Czechoslovakia,«. Lojzefc absorbed every word Peter said and tried to record it firmly in his memory. 34.t 35., 3d. That Spring, and throughout the long Summer, I.ojzck used to sit on the little bench in front of the neighbour's house wilh Peter Molck. Inbot-ween Ins attacks, he told Lojzek about America, about accidents in the mines and the steel works. He talked about strikes and the capitalists who were exploiting the workers. »1 once read in a newspaper about a magnate who used to roll cigarettes out of 10U dollar banknotes, and I saw a photograph of a rich inaji who had diamonds fixed into his teeth. In America you can sec fantastic riches and irnmeasureahlp poverty. In the suhurbian areas people live in shacks made out of metal sheeting and cardboard, they dress themselves in rags and eat leftovers.« »For some people America’s not such a bad place,« Peter went on to explain, »Snme foreigners have become rich hut many more have fallen into poverty,« »Why do people keep wanting to get to America, if it’s as you say it is.« asked Lojzek. »1 read in a newspaper that there were 4,000 more emigrants to tiie United States this year than last year.« »Of course, everybody’s convinced that they can handle America, and not vice versa. Everyone sees only the people who rattle coins in their pockets, and don’t want to see those who come back to die, empty-handed, like me. They don’t want to Understand that America needs (heir working hands more than they need America’s dollars. You know what the Americans call immigrants? Dung! All these immigrants are by providing the sweat of their brows and their blood the manure which feeds the roots of American riches and greatness. Life in America is an exhausting rat-race, and there's no help for anyone who falls by the way-side.« página en español Exposición internacional “Ex-libris infantil“ Ex-libris tiene en el mundo- del arte gráfico un puesto especifico, Une las artes gráficas con el amor hacia el libro. Pro ello es interesante en particular entre los jóvenes. En Eslovenia (Yugoslavia) ya hemos tenidos dos concursos para la elaboración de cx-líbris infantiles, Fn ambas oportunidades los niños participantes enviaron gran cantidad de trabajos, F,ntre todos fueron elegidos los mejores y luego han sido presentados a su vez en las respectivas exposiciones. A tubas tuvieron lugar en los años 1974 y 1975- A causa de! éxito de ambas exposiciones infantiles de Ex-libris enviamos un llamado a concurso (inscripción) para la nueva exposición a realizarse el ano entrante. La misma será por primera vez de alcance Internacional, Además del Club Ex-Líbris de Eslu-venia, que entre paréntesis es el único club de este tipo en Yugoslavia y de la revista científico-popular juvenil eslovena »PIONIR«, colaborara tambiée la escuela primaria Komenda-Moste, ésta se encuentra no Icyos de la ciudad Karmiik, situada a su vez al pie do los ele-vados alpes del mismo nombre y que es a su vez el centro yugoslavo del ex-libris infantil. Que es el Ex-Libris? Ex-libris es una etiqueta la cual pegamos sobre la parte interna de la tapa de los libros para así indicar a quién partcnece el libro. Es por cato que en el ex-libris deben estar escritos el nombre y apellido del propietario del libro. Si el cx-libris está pegado en el libro, el nombre y el apellido nos dicen quien es el propietario del citado libro. En el ex-libris también, figura la inscriptión latina sEx-librh« la cual significa »de los libros«, es decir uno de los libros pertenecí entes l nombre y apellido que figuran en el ex-libris. VIIJ En especial son atractivos los ex-libris que tienen además de! nombre y apellido del propietario y de la inscripción »ex-libris« también una hermosa ilustración. Esta ilustración en el ex-ii-bris nos dice, en ia medida posible, algo dd autor del ex-libris. Por ejemplo, si el autor des mismo es un apasionado coleccionista de Sellos póstalas, entonces un artista le puede dibujar y grabar un sello en el cx-libris. Si ie interesan las flores le hace en cambio una hermosa flor. Si cl p topic bario es tin minero, le puede hacer un minero que esta cavando una mina. Los motivo, claro está, pueden ser diversos. Per ejemplo el cuadro del lugar en el cual vive el proprietary del ex-1 ibris y parecidos. Los artistas que confeccionan n elaborar los ex-líbrís prefieren por excedencia las técnicas gráficas, Hoy día son las más empicadas etl especial el grabado en madera, linóleo o aguafuerte. Los cx-libris son preferidos y queridos ante todo por los apasionados a la lectura y a los libros, en especial por ¡os amantes de los libros. Estos a su vez con un lindo ex-libris indican y señalan al mismo tiempo la propiedad del libro y a su ves ayudan a la ilustración del mismo. Concurso F,l Club Ex-libris de Eslovenia, l;i Escuela Primaria de Komenda-Moste y la revista PTONTR abren la inscripción para participar en el Concurso de trabajos infantiles sobre ol ex-libris. Pueden participar todos los alumnos hasta los 1ó años de edad. Cualquiera de los participantes puede hacer varios ex-libris. Los mismos pueden ser bacilos en madera, linóleo (grabados) ti otra técnica gráfica. Las dimensiones de los cx-libris no deben ser superiores de 10 por 15 cm. El motivo )o elige el autor mismo, Debe enviarse además tres ejemplares o ampresos de cada ex-libris a más tardar hasta el 15- 7, 1981 a la siguiente dirección: üsnovna sola Komenda-Moste. Mosto 40 61215 KOMENDA, Sloveitia. Yugoslavia. Los Evlibris enviados no los devolvemos. Enviad los mismos en sobres o envueltos en papel fuerte para que no se deterioren. Las escudas pueden enviar todos ios ex-libris. a la vez. Es decir los cx-libris de todos los alumnos en un envío único y adjunto también la lista con los datos completos de los participantes. Sóbrela parte posterior de cada cx-libris deben inscribirse los siguientes datos a saber: — nombre y apellido del autor del cx-libris. dirección exacta de quién a confeccionado el ex-libris, ■— nombre exacto del colegio, escuda, grado, lugar y eventual mente los datos del mentor (pmf. de artes gráficas) — técnica gráfica etvtp) cada- ir x>s ex-iibrís los examinará una comisión a su efecto la cual a su vez preparará la selección correspondiente para la exposición que tendrá lugar en el edificio de la Escuela Primaria Mn-ste en Komenda (Eslovenia), Sobre los resultados del concurso, selección c inauguración de la exposición, la cual se realizará aproximadamente en el mes de diciembre del año 1981, tonto así también todo lo concerniente sobre la fiesta de clausura los concursantes serán debidamente notificacos. Para los mejores cx-libris se entregarán n sus respectivos autores interesantes reconocimientos. Más tarde trataremos montar la exposición en distintos lugares.