do domovineIz ljubezni 8 Vzgoja, september 2017, letnik XIX/3, številka 75 S plebiscitom o samostojnosti in neodvisnosti slovenske države, z njeno dejansko osamosvojitvijo, mednarodnim priznanjem ter vključitvijo v mednarodne integracije (Evropska unija, OVSE, OZN, NATO idr.) so Slovenci z večinsko voljo izrazili pravico do samoodločbe. Udejanjena samoodločba za samostojno in neodvisno slovensko državo pa je predstavljala pogoj za uresničevanje ostalih človekovih pravic in mednarodno sodelovanje. Samostojna in neodvisna slovenska država bi tako morala biti močan povezovalni element in skupna vrednota slovenskega naroda, za katero vzgaja in izobražuje tudi šola. Spodbujanje pripadnosti slovenski državi v šolah Vilma Brodnik, dr. znanosti s področja zgodovinskih ved, je pedagoška svetovalka za zgodovino na Zavodu RS za šolstvo ter docentka didaktike zgodovine na Fakulteti za humanistične študije Univerze na Primorskem. Samostojna slovenska država Slovenska država je odraz plebiscitne odlo- čitve slovenskih državljanov, saj je na plebi- scitu 23. 12. 1990 na vprašanje »Ali naj Re- publika Slovenija postane samostojna in neodvisna država?« za samostojnost in ne- odvisnost glasovalo 88,5 % volilnih upravi- čencev (1.289.369 državljanov) pri 93,4 % volilni udeležbi. Na plebiscitu je bila tako z veliko večino izražena ena temeljnih člove- ških pravic, to je pravica slovenskega naro- da do samostojne slovenske države. Kmalu po plebiscitu je slovenska skupščina spreje- la ustavno in drugo zakonodajo ter ukrepe, ki so 25. 6. 1991 omogočili izvedbo osamo- svojitve in razglasitev samostojne sloven- ske države. Temelji slovenske državnosti so bili uzakonjeni v temeljnem državnem do- kumentu, ustavi Republike Slovenije iz leta 1992 (Čepič, 2005: 1296–1367). Ustava kot temelj slovenske državnosti Značilnosti slovenske države in glavne okvire življenja v njej določa slovenska ustava. Z ustavo so podrobneje dolo- čeni povezovalni elementi in vrednote slovenskega naroda. Ustava tako opredeli Sloveni- jo kot demokratično republi- ko, pravno in socialno državo. Oblast, ki je deljena na zako- nodajno, izvršilno in sodno, pa državljanke in državljani izvršujejo neposredno na vo- litvah. Z ustavo so opredeljene temeljne človekove pravice in svoboščine, posebej še pravice avtohtonih italijanske in madžar- ske narodne skupnosti ter slovenske naro- dne manjšine v zamejstvu, v ustavi je zapi- sana skrb za izseljence in zdomce, za ohranjanje naravnega bogastva in kulturne dediščine ter ustvarjanje možnosti za skla- den civilizacijski in kulturni razvoj Sloveni- je. Med temeljnimi človekovimi pravicami in svoboščinami še zlasti izpostavljamo enakost pred zakonom in svobodo govora ter številne druge osebne svoboščine (Usta- va Republike Slovenije, 1992: 10‒62). Rupel piše o vezivu, ki naj bi povezovalo slovensko družbo in izhaja iz plebiscitne odločitve za samostojno in neodvisno drža- vo ter iz ustave, ki je uzakonila vrednote, kot so: »politična odločitev o samostojnosti in neodvisnosti, človekove pravice in svo- boščine, samoodločba, narodna samobi- tnost in zgodovinski boj za narodno osvo- boditev« (Rupel, 2017: 28‒29). Ocenjuje pa tudi, da družba razpada, saj delu družbe ve- zivo iz časov osamosvojitve ne pomeni več vrednot (Rupel, 2017: 27‒29). K takšnemu stanju so poleg zunanjih dejavnikov (fi- nančna in gospodarska kriza po letu 2007, nemirni Bližnji vzhod, begunsko-migrant- ska kriza po letu 2015 idr.) pripomogle tudi razmere v Sloveniji, ki so odraz večstoletne tuje nadoblasti in posledično pomanjkanja slovenske državniške in demokratične tra- dicije. V nadaljevanju predstavljamo, kako bi lahko z vzgojo in izobraževanjem premo- stili primanjkljaj državniške in demokratič- ne tradicije. Vloga šole Vpogled v skupne cilje izobraževanja, ki so zapisani v zakonih o osnovni šoli, gimna- zijah ter poklicnem in strokovnem izobra- ževanju, poda jasno zavezanost k vzgoji za obče kulturne in civilizacijske vrednote, ki izhajajo iz evropske tradicije, ter kakovo- stna izhodišča, ki se nanašajo na spodbuja- nje pripadnosti slovenski državi in demo- kratičnemu družbenemu delovanju. K neposrednemu utrjevanju slovenske dr- žavnosti naj bi vodili zlasti cilji, ki se na- našajo na spodbujanje zavesti o državni pripadnosti in narodni identiteti ter o zgo- dovini Slovencev. Tako na utrjevanje Foto: Petra Duhannoy do domovineIz ljubezni Vzgoja, september 2017, letnik XIX/3, številka 75 9 slovenske državnosti kot na pridobivanje demokratičnih izkušenj pa se nanašajo cilji o dejavnem vključevanju v demokratično družbo, in sicer z odgovornim in spoštlji- vim odnosom do sebe in soljudi, različnih kultur, sprejemanjem drugačnosti in med- sebojno strpnostjo in miroljubnim soži- tjem, varovanjem in spoštovanjem člove- kovih pravic in svoboščin, varovanjem in ohranjanjem naravne in kulturne dedišči- ne, varovanjem pravic in odgovornosti člo- veka in državljana ter vzpostavljanjem svo- bodne, demokratične in socialno pravične države (Zakon o osnovni šoli, 2016; Zakon o gimnazijah, 2007; Zakon o poklicnem in strokovnem izobraževanju, 2006). Podrobneje so skupni cilji izobraževanja iz zakonov o osnovni šoli, gimnazijah ter poklicnem in strokovnem izobraževanju opredeljeni v učnih načrtih posameznih predmetov v osnovni šoli in gimnazijah ter v katalogih znanja v poklicnem in stro- kovnem izobraževanju. Gre za kroskuri- kularne cilje, ki so vključeni v vse pred- mete, še zlasti pa v pouk zgodovine, geografije, domovinske in državljanske kulture in etike, sociologije, družboslovja, slovenščine idr. Učiteljem in učencem so na voljo številni učbeniki in različna učna gradiva za uresničevanje navedenih ciljev za utrjevanje slovenske državnosti in na- biranje demokratičnih izkušenj. Učitelji pa lahko načrtujejo in izvedejo tudi števil- ne dejavnosti za učence, v katerih učenci usvajajo vrednote, ki spodbujajo in utrju- jejo pripadnost slovenski državi. V ospredju so različne igre vlog in simulacij, izvedba različnih debatnih formatov (npr. odprta parlamentarna razprava), spodbu- janje in razvijanje veščin sodelovanja in komuniciranja, dela z viri, argumentira- nja, kritičnega mišljenja, raziskovalnega in avtentičnega učenja ipd. Učitelji se seznanijo z ustavo in temeljno šolsko zakonodajo ter s kurikularnimi dokumenti v času študija v okviru peda- goških študijskih programov ter v času opravljanja pripravništva in strokovnega izpita. Predvsem pa morajo učitelji v vre- dnote – vezivo slovenske demokratične družbe in samostojne slovenske države – verjeti tudi sami, da lahko s svojim zna- njem in zgledom vplivajo tudi na učence. Državotvorno držo se izkazuje zlasti s prizadevanji za nadaljnjo izgradnjo svobodne, sa- mostojne, de- mokratične in socialno pra- vične slovenske države. Vendar vrednote, kot so pridnost, uslu- žnost in delav- nost, ki naj bi bile skoraj pre- govorno značil- ne za Slovence, ne bodo zado- stovale. Vrednote, ki so nujne za večjo državotvornost, so tudi pogum, pripravlje- nost na tveganje, prevzemanje odgovorno- sti, predanost etiki, tudi želja po povezova- nju in dogovarjanju ne glede na ideološke in druge razlike (prim. Bučar, 2011; Bučar, 2015). Profil učencev V nekaterih tujih kurikulih imajo oprede- ljen tudi t. i. profil učencev, ki ga želijo dose- či v času šolanja. Tako je v kurikulu za mednarodno maturo opredeljenih deset la- stnosti, ki naj bi jih usvojili dijaki med pripravami na mednarodno maturo. Te la- stnosti oz. vrednote so vedoželjnost (rado- vednost, želja po učenju in znanju, razisko- valnih veščinah), strokovnost (raziskovanje konceptov, idej in vprašanj lokalnega in glo- balnega pomena), veščine kritičnega mišlje- nja (rešujejo kompleksne probleme in spre- jemajo etične odločitve), komunikativnost (razumejo in izražajo ideje, delujejo učinko- vito, samostojno ali v sodelovanju v skupi- ni), načelnost (delujejo z močnim občut- kom poštenosti, pravičnosti, spoštujejo dostojanstvo posameznika, skupin in sku- pnosti, prevzemajo odgovornost za svoja dejanja in spremljajoče posledice), dovze- tnost (razumejo in cenijo lastno kulturo in zgodovino, odprti so za druge kulture, upo- števajo različne vidike in rastejo iz lastnih iz- kušenj), skrbnost (izkazujejo empatijo in spoštovanje), pripravljenost tvegati (v ne- znane situacije vstopajo s predvidevanjem, neodvisno raziščejo nove vloge, ideje in strategije, so pogumni in artikulirani ter za- govarjajo svoja stališča in prepričanja), urav- noteženost (intelektualno, fizično in čustve- no ravnotežje za osebno blagostanje in blaginjo drugih), razmišljanje o sebi (razmi- šljajo o učenju, ocenijo svoje prednosti in omejitve, načrtujejo nadaljnje učenje in osebni razvoj) (What is an IB education, 2013: 5). Izpostavili bi zlasti načelnost s pra- vičnostjo, poštenostjo, spoštovanjem soljudi in skupin, prevzemanjem odgovornosti in posledic za svoja dejanja in pripravljenost za pogumno tveganje, ki jih v slovenskih kuri- kularnih dokumentih ni zaslediti, sta pa ze- lo pomembni lastnosti ljudi, ki upravljajo/ vodijo uspešna podjetja in uspešne države. Obe vrednoti bi morda kazalo pri bodočih posodobitvah kurikularnih dokumentov za- pisati v učne cilje ali pa dodatno opredeliti profil učencev z lastnostmi oz. vrednotami, ki naj bi jih usvojili med izobraževanjem, pri čemer bi bili še posebej pozorni na državo- tvorne. Državotvorno in profesionalno držo pa bi okrepil tudi skupni državni etični ko- deks učiteljev in učencev, v katerem bi bilo še posebej poudarjeno prizadevanje za skupne vrednote, ki bi prispevale k povezovanju slo- venske družbe in države ne glede na razlike in siceršnja razhajanja. Viri • Bučar, France (2011): Čas velikih sprememb. Radovljica: Di- dakta. • Bučar, France (2015): Prelom, do katerega ni prišlo. Ljublja- na: Cankarjeva založba. • Čepič, Zdenko (2005): Slovo od Jugoslavije in osamosvoji- tev Slovenije 1990‒1992. V: Slovenska novejša zgodovina 2. Od programa Zedinjena Slovenija do mednarodnega prizna- nja Republike Slovenije 1848‒1992. Ljubljana: Mladinska knjiga, Inštitut za novejšo zgodovino, str. 1283‒1379. • Ustava Republike Slovenije (2005). Ljubljana: Mladinska knjiga. • Rupel, Dimitrij (2017): Železo in žamet ali od kulture do dr- žave. Ljubljana: Cankarjeva založba. • What is an IB education? (2013). International Baccalaureat Organisation (UK) Ltd. • Zakon o gimnazijah. Uradni list RS št. 1/2007. • Zakon o osnovni šoli. Uradni list RS št. 81/2006, št. 102/2007, št. 107/2010, št. 87/2011, št. 40/2012, št. 63/2013 in št. 46/2016. • Zakon o poklicnem in strokovnem izobraževanju. Uradni list RS št. 76/2006. Foto: AJ