ŠTUDIJSKA Knjižnica KRANJ, Titov trg. Ure j* uredniški-odbor — GUm| in Odg. uredniki Dušen Rebolj tel. 20-71. loifc 25 - Tisk im klišeji CP Akri renjski tir k* S* J 0 A*J»I'Aj k*#.wt• Vlfel?#vl KRANJ, PETEK, 5. APRILA 1963 LETO V — 4. ŠTEVILKA Postani član samopomoči še til e IVAN ROŽENBERGER — • SLUŽBE 2A ORG. PROIZ- • VODNJE • Večkrat slišim • vprašanje, zakaj se je poveča-O la članarina za samopomoč od • 100 na 200 dinarjev mesečno. ® Da odgovorim nanja, naj po-® vem najprej, da so tako pred- • lagali sami člani samopomoči, 9 ker menijo, naj se sklad po- • veča. Le tako bodo lahko • člani kolektiva ob potrebi je- • mali večja posojila za nakup • drv, ozimnice, obleke, za le- • tovamja, itd. O takih predlogih je razpravljal izvršni odbor sindikalne podružnice ter zavzel naslednji sklep: o predlogu za povečanje članarine pri samopomoči od 100 na 200 dinarjev mesečno naj razpravljajo sindikalni pododbori. O tem smo obvestili vseh 25 pododborov in dobili trinajst odgovorov. Od teh jih je bilo enajst za zvišanje, proti zvišanju pa sta se izrazila dva. Ker ostalih dvanajst pododborov ni odgovorilo, smo smatrali, da se s predlogom strinjajo. Zato smo na eni zadnjih sej izvršnega odbora sklenili, naj se članarina samopomoči poveča na 200 dinarjev mesečno. Po našem sklepu se je sestal tudi odbor samopomoči in skle- tNadaljevanje na 2. strani) 831 ton izdelkov v marcu -rekordna proizvodnja • DUŠAN REBOLJ — KS ® Neposredno pred izidom časopisa ® smo zvedeli v planinski službi, da smo meseca marca dosegli 9 rekordno proizvodnjo. Izdelali smo 830.872 kilogramov gumenih 9 izdelkov ter tako presegli osnovni plan za ta mesec za 5,3 odst., 9 operativnega pa za 1,67 odstotka. Uspeh je skorajda nepričako- MATORJA«. Tam boste lahko raz-van, saj smo imeli prav minuli brali, za koliko se je povečala v mesec nekaj zastojev v proizvod- primerjavi s februarjem masa nji zaradi požara v stiskami. Je osebnih dohodkov v posameznih pa dokaz, da se kolektiv zaveda ekonomskih enotah — s tem pa zahtevnosti letošnjega proizvod- tudi, za koliko se bodo povečali nega plana. V prvem tromesečju tega leta smo tako presegli osnovni plan za 1,98 odstotka, operativnega pa za 1,53 odstotka, če bomo tudi v aprilu in maju, ko še ne bo letnih dopustov, delali z nezmanjšanim tempom, potem lahko pričakujemo v prvem polletju ugodne gospodarske rezultate. To pa je tudi nujno, saj ne smemo pozabiti, da nas čakajo letos kolektivni dopusti in z njimi delna ohromitev proizvodnje v obratu I. Kakšni bodo mesečni osebni dohodki za marec, še ne moremo pisati. Lahko pa pričakujemo, da bodo še nekoliko večji od februarskih. Zato bomo morali počakati na naslednji teden, ko bo izšla posebna številka »INFOR- Hitra intervencija naših in drugih gasivcev ter prizadevnih članov kolektiva je pre-prečila velikansko gospodar-▼ sko škodo vaši osebni dohodki! Vulkanizerji tehničnih izdelkov obrata III na Vrhniki si prizadevajo kar se da nadoknaditi v januarju in februarju zamujeno proizvodnjo. V naslednji številki bomo objavili o njih krajšo reportažo! Prvi kongres sindikata delavcev industrije in rudarstva v Beogradu 9 IVAN ROŽENBERGER — SLUŽBE ZA ORGANIZACIJO PROIZVODNJE e V dneh od 4. do 5. marca je bil v Beogradu prvi kongres sindikata delavcev industrije in rudarstva. Kot delegat, oziroma zastopnik sindi kalnih podružnic tovarn »IBI« in »Sava« sem se ga udeležil. Prvi dan dopoldne so bili najprej kongresi posameznih strokovnih sindikatov. Na njih so obračunali delo za preteklo obdobje ter pripravili vse potrebno za združitev manjših sindikatov v večji strokovni sindikat delavcev industrije in rudarstva. Vsi kongresi so sprejeli sklep, Krngres združenih strokovnih sprejeli statut, resolucijo o na-da se združijo v že omenjeni sindikatov se je pričel 4. marca dalj nji h nalogah sindikalnih orga-strokovni sindikat. Ta bo odslej popoldne ter nadaljeval masled- nizacij ter konkretne naloge za združeval naslednje panoge indu- njega dne dopoldne. Na njem smo (Nadaljevanje na 2. strani) strije: Januarski izpad smo nadoknadili v februarju -tudi v marcu dobro kaže • FRANCE VRES — SLUŽBE ZA ORGANIZACIJO PROIZVOD- • NJE ^ čas je že, da spregovorimo nekaj besed o gibanju pro-9 izvodnje v prvih dveh mesecih letošnjega leta. Po izplačanih 9 osebnih dohodkih v februarju za mesec januar in v marcu za 9 mesec februar ste lahko ugotovili, da smo bili prvi mesec tega 9 leta nekoliko pod planom, v drugem pa smo plan celo presegli. Iz spodnje preglednice 9 Proizvodnja, prenos in distribucija električne energije, proizvodnja in predelava premoga in nafte, črna in barvna metalurgija, proizvodnja, plemenitenje in predelava kovinskih mineralov, ladjedelništvo, električna industrija, kemična industrija, lesna industrija in gozdarstvo, proizvodnja papirja, tekstilna industrija, industrija usnja in obutve, industrija gume, grafična industrija in založniška dejavnost, podjetja in zavodi za geološke raziskave, raznovrstne industrije, ki izdelujejo izdelke pretežno za tržišče in za vojno — remontne zavode; ter še: „ razberete, kakšen je uspeh podjetja in posameznih proizvodnih 9 industrijske, rudarske in goz- ekonomskih enot po osnovnem in Prisotnost in hitro lahko proizvodni plan s 105,21 odstotka, osnovnega pa s 104,81 odstotka. Februarja smo izdelali 754,2 toni raznih gumenih izdelkov. To je darske institute, biroje, . projek- kakšen po operativnem proizvod- ^^in^kolfčkiZ Uspeh ie^poseb^ tantska specializirana podjetja, la- nem planu za januar in februar boratonje, poslovna in druga . združenja vseh naštetih industrij- S Up a" skih panog. Januarski operativni proizvodni Sindikat delavcev industrije in plan smo izpolnili 97,67 odstotno, rudarstva je po številu najmoč- osnovnega pa 95,72 odstotno. Za-nejši, saj združuje danes 1,050.000 ostanek smo nadoknadili febru-članov. ar j a, ko smo izpolnili operativni no velik, ker smo imeli v februarju samo 24 delovnih dni. Poglejmo si, kakšne probleme so imele v prvih dveh mesecih tega leta posamezne ekonomske enote osnovne proizvodnje: (Nadaljevanje na 3. strani) ukrepanje so Ekonomska enota Izvršitev osnovnega Izvršitev operativnega nac n h varovali unifonia plana v % plana v % iivia uvvaiuvaii iiimdiia VALJARNA I 91,26 122,23 Mesto je bilo še zavito v temo. Tu pa tam je vznemirjal nočni PRESANI IZDELKI 102,70 121,08 mir ropot motorjev prvih avtobusov, ki so odhajali in prihajali — velo in moped k avtobusni postaji, in odmevajoči koraki prvih delavcev, ki so diafragme 9,3 22,37 odhajali na delo ... PREMAZOVALNICA 108,45 127,40 To je bilo malo po peti uri tistega dne, ko bi bil požar v naši PNEVMATIKARNA I stiskami lahko uničil celo valjamo in nam prizadejal nepoprav- — velopnevmatika 104,04 101,08 Ijivo škodo. Takrat še nihče ni slutil, da bo del tovarne že čez pol — veloogrevne duše 187,03 183,27 ure v plamenih. — avtopnevmatika 110,24 110,23 Potem vemo, kako je bilo. Najprisebnejši so pograbili za ročne — avtoogrevne duše 311,82 317,22 gasilne aparate in pohiteli, da pogasijo požarno žarišče. Toda vsa TEHNIČNI IZDELKI 123,91 111,51 prizadevanja so bila zaman. Gorelo je kot ob kresu in ognjeni ROTACIJSKE PREŠE 94,30 95,80 zublji so se videli daleč izven Kranja. PREVLEKE VALJEV 85,37 97,87 Zatulile so sirene, zvonili so gasivski avtomobili, padala so — prevleke ekipno delo — — povelja »Prva cev, druga cev — voda gre!« in podobno. Po valjar- PNEVMATIKARNA II niški strehi je zavrelo kot na mravljišču. Vodni curki so se križali, — avtopnevmatika 103,10 98,91 oblivali goreči del stavbe. Ljudje so hiteli in si vsak po svoje pri- — avtoogrevne duše 158,48 149,53 zadevali pomagati. Nosili so zmesi iz ogrožene valjarne, pomagali — žična velo pnevm. 5,74 5,84 pri gašenju. Bilo pa je tudi nekaj takih ,ki so pasli zijala in o vi- — moped pnevmatika 25,25 22,99 rali gasivce pri delu. KONFEKCIJA VRHNIKA 72,60 92,53 0 vsem tem in o ugotovitvah strokovne komisije berite na SKUPNO 100,18 101,45 2. strani! V novo halo za tehnične izdelke na Gašteju že prihajajo prvi stroji postani član samopomoči še ti! (Nadaljevanje s 1. strani) nil, da naj se vplačuje po 200 dinarjev mesečno že od 1. januarja. Dokler se v skladu ne bo nabralo dovolj sredstev, bo mogoče jemati enkrat po 20.000 dinarjev posojila. Ko pa bo sklad dovolj velik, se bo višina enkratnega posojila povečala na 30.000 dinarjev. Posojilo ali pomoč iz sklada samopomoči dobijo lahko samo člani samopomoči in to šele po šestmesečnem članstvu, to je po šestih vplačanih mesečnih članarinah. Ta sklad je formirala sindikalna podružnica in poverila njegovo upravljanje in dodeljevanje sredstev iz njega odboru samopomoči zato, da s kratkimi brezobrestnimi posojili omogočimo članom kolektiva razne nakupe, ki zahtevajo naenkrat večje zneske. Kdor računa na možnost, da kdaj utegne rabiti sredstva za že omenjene potrebe, naj' se vpiše v sklad samopomoči. Prijavi naj se pri o^bračunnva-vki svoje ekonomske enote ali pa kar v sindikalni podružnici. Ko bo iz samopomoči izstopil, bo dobil vrnjena vsa vložena sredstva! Zakaj je nastal požar v stiskami in kako smo ga pogasili £, RODI NADIŽAVEC - KADROVSKE SLUŽBE. - Se kadilo se je iz pogorišča, ko je strokovna kon.isi.ja članov Tajništva za notranje zadeve im sodnih izvedencev električne stroke začela ugotavljati vzrok požara. Gasi ve i iz tovarne in raznih kranjskih podjetij, pripadniki JLA in poklicni gaslvski vod iz Kranja so še pospravljali svojo opremo, ko so se pričele razkrivati podrobnosti, zaradi katerih je izbruhnil 7. marca zgodaj zjutraj požar. Komisija je najprej pregledala električne instalacije. Te so bile zaradi ognja v glavnem že uničene. zato je bilo res težko ugotoviti, če so bile pravilno spelja- ne. Talilne varovalke na razdelilen so bile res pretaljene. Izvedenec je ugotovil, da pomanjkljivosti ni bilo in da so varovalke pregorele zaradi premočnega toka v dovodu, ki je nastal pri kratkem stiku med požarom. Komisija, ki je raziskovala mesto, kjer naj bi se požar pričel, je kaj kmalu ugotovila pravi vzrok. V oddelku za vulkanizadjo grl termofor jev in za izdelavo toaletnih gob sta bila nameščena dva brusilna stroja za brušenje gumijevega iztisa tehničnih izdelkov. Vsak stroj je bil opremljen z ventilatorjem za odvajanje ostružkov v zbiralnik. Komisija je ugotovila, da je požar nastal v enem izmed zbiralnikov. Ker so brusili vseskozi tudi razne amortizerje s pri-vulkaniziranimi kovinskimi plo- Kmaiu bo spet napočil čas šolskih ekskurzij in obiskov dijakov tehniških srednjih šol Ll.l I..UI I** V V Xr.Z * '-..V -S L-*-* t~* » * * oooooovvwA!VWSwvso6CiOODix5W?St66Si8S8358S8Z Zakaj ni bilo nobenega odgovora • V tejle rubriki smo objavili v zadnji številki našega lista obširen sestavek, ki ga je • napisal delavec Anton Perš iz valjarne I. V njem je avtor spregovoril nekaj, morda • res za nekatere bravce preveč kritičnih besed o nezadostni skrbi naših strokovnjakov C za proizvodne probleme in o nedisci nekaterih delavcev v osnovni proizvodnji Ko je I zastavil vprašanje, zakaj prihajajo naši inženirji tako poredkoma v proizvodne od-I delke je pisec načel vprašanje, ki je bilo sicer potihoma, polglasno izrečeno ze na • več sestankih po ekonomskih enotah. In ker je bilo z objavo v časopisu vprašanje • javno postavljeno, smo pričakovali nanj odgovor, žal pa odgovora m bdo, četudi ko- • lektiv čaka nanj. Zakaj bi nam odgovor na vprašanje, čemu ne kažejo naši strokovnjaki več zanimanja za proizvodne probleme, pomagal? Uredništvo meni, da bi lahko prav izčrpni prispevki naših strokovnjakov — inženirjev, tehnikov in šefov ekonomskih enot o proizvodnih težavah, o surovinah, normativih, o planu, o kvaliteti in o marsičem drugem mnogo prispevali k izboljšanju proizvodnih uspehov in k boljšim notranjim odnosom. V razgovorih z neposrednimi proizvajavci smo namreč ugotovili, da si le-ti želijo tesnejše sodelovati s strokovnjaki. Želijo si njihovih nasvetov, poučevanja in uvajanja v skrivnosti sodobne tehnologije. Kdor tega morda ne razume, kdor se še ni poglobil, kaj pomeni človeku pomoč, svetovanje, četudi je včasih kritično, ta Takole se mučijo delavci na _ Vrhniki, ko nakladajo gotove ▼ izdelke na kamione še ni doumel, da je najdražji, najtežje nadomestljiv v naši družbi človek. Res je, da moramo vlagati za nakup novih strojev velike napore, se odrekati sredstvom za stanovanja, za boljši življenjski standard, itd. Toda če nimamo dobro usposobljenih, neseb:čnih in prizadevnih delavcev, ki naj stroje upravljajo, so vsa vložena sredstva proč vržen denar. In če je tako, je mar potem narobe, če ljudje zahtevajo od strokovnjakov pomoč, nasvete in sodelovanje? Ne! To je njihova pravica. Zato moramo tudi prek sredstva obveščanja, kakršno je naš list, prenašati želje in zahteve bravcev. In bravci so naši delavci — delavci pri strojih, delavci v pisarnah in delavci pri risalnih deskah, v razvojnih službah, itd. Ker na članek našega sodelavca Antona Perša nismo dobili niti enega odgovora, tokrat sami vprašujemo, KAJ OVIRA NAŠE STROKOVNJAKE PRI NJIHOVEM VSAKDANJEM DELU, DA NE MOREJO POSVEČATI VEC ČASA PROIZVODNIM PROBLEMOM V POSAMEZNIH ODDELKIH IN DA NE UTEGNEJO PRIHAJATI MED STROJE TER POMAGATI PRI REŠEVANJU ZASTOJEV? Ce je res že nekajkrat izražen očitek, da so preveč zaposleni z najrazličnejšimi sestanki, s pisanjem poročil, z raznimi drugimi posli, potem naj to povedo. Res je, da so sestanki potrebni, kajti le skupno ali moštveno prečiščevanje raznih problemov in usklajevanje mnenj pomaga k odkrivanju najboljših rešitev za posamezne težave. Toda, če je to na drugi strani tudi vzrok, da našim strokovnjakom zmanjkuje časa za reševanje tekočih problemov v proizvodnji, potem bomo morali nekaj ukreniti! Morda bomo morali prihajati na sestanke bolj pripravljeni, z že razčiščenimi predlogi? Morda bomo morali sestanite bolj smotrno planirati in razporejati tako, da bodo tudi včasih popoldne? Morda pa sploh preveč sestankujemo in s tem odtegujemo ljudi od važnejših poslov? To vse so vprašanja, ki terjajo odgovore. Ne odgovore kot zagovor, ker ni bil in ni nihče klican ščicami, je mogoče, da je priletela po ventilatorjevih dovodnih ceveh od brusilnega stroja v zbiralnik žareča kovinska iskra. Krog nje se je naredilo in v zbiralniku večalo žarilno jedro. Zaradi pomanjkanja kisika v zbiralniku je bilo tlenje počasno in je trajalo vso noč do jutranjih ur. Ko pa je v zbiralniku pregorel tekstilni filter, je vanj vdrl svež zrak in povzročil, da so ostružki intenzivno zagoreli. Nastali plini so se večali, s tem pa je naraščal hitro tudi plamen. Požar se je razširil na bližnje lesene dele in gumene izdelke v neposredni bližini ter dalje po oddelku tako hitro, da tudi takojšnja akcija delavcev z ročnimi gasilnimi aparati ni pomagala. Ogenj je oddelek popolnoma opustošil. Da, ppustošil ga je, ker se je zaradi dobro gorljivih snovi kljub takojšnji intervenciji ogenj razširil in ga sprva brez gašenja z vodo ni bilo mogoče zaustaviti. Potem pa so pohiteli na pomoč prostovoljni gasivci iz kranjskih podjetij, iz Ljubljane, Radovljice in drugod ter Ištevilpi pripadniki JLA. Z združ enimi močmi so ogenj ustavili in pogasili, četudi je bilo zaradi zamrznjenih mestnih hidrantov treba črpati vodo iz Kokre in iz mestnega požarnega bazena pod Titovim trgom. — S skupnimi močmi so rešili tovarno pred morebitno katastrofo, saj si lahko mislimo, kaj bi bilo, če bi se bil ogenj razširil v valjarno in nam uničil predragocene stroje. Uničena valjarna bi onemogočila vso proizvodnjo v obratu I, s tem pa tudi za nekaj let paralizirala delo vsega kolektiva. Zato se moramo zahvaliti vsem nesebičnim delovnim tovarišem v Domača aktualnost na zagovor! Željo Aniona Perša, naj bi nam strokovnjaki odgovorili na že o menam a vprašanja, moramo razumeti kot željo po tesnejšem sodelovanju naših delavcev s strokovnjaki. Saj je končni cilj nas vseh vendar enak — dobro gospodariti, razvijati podjetje in vzdrževati dobre medsebojne odnose ter graditi boljši življenjski standard! Upamo, da naša spodbuda ne bo zaman in da bomo lahko že v naslednji številki brali napise, iz katerih bomo zvedeli za odgovore, ki nas še vedno zanimajo? UREDNIŠTVO Zgornja karikatura ni prav nič izmišljena. To veste dobro prav vsi, zlasti pa tisti, ki čakate, kakor slika kaže, že deset ali celo več minut pred 14. uro za vogali posameznih poslopij v obratu I na znak, da bo konec dela. Pomislite, kaj pomeni vsak dam izgubljenih deset minut! To je na mesec polne štjn delovne ure, v enem letu pa kar 48 delovnih ur ali cel delovni teden na enega delavca! Kaj bi lahko naredili v tistem času, si lahko mislite. — Prav gotovo bi nosili vsak mesec po kakega tisočaka več domov, ali ne?! podjetju, ki so v ranih jutranjih urah pohiteli na pomoč ne oziraje se na nevarnost, ki je pretila povsod, in ne oziraje se na to, da so zato uničili svoja oblačila. Vsi se moramo zavedati, da so nam naši prostovoljni gasivci skupaj s sovrstniki, ki so prihiteli od drugod na pomoč, neposredno naložili lepo število tisočakov v naše žepe. Zato tudi v bodoče sodelujmo v prostovoljni gasilski četi in podpirajmo vse tiste, ki se urijo v gasilskih veščinah prostovoljno. Ne samo osemdeset, sto in celo še enkrat več nas mora biti med gasivci, vsi člani kolektiva pa moramo vedeti in znati rokovati vsaj z ročnimi aparati za gašenje. In kaij bo s pogorelim oddelkom ter s proizvodnjo, ki je bila v njem? Takoj po požaru so ga začeli. čistiti. Ostanek stare strehe se je porušil. Potem se je začela dimka za lesom, kajti dež bi lahko škodo še povečal. Nekaj smo ga dobili v Preddvoru, nekaj pa v Britofu. Da se je delo pogorelega oddelka kar se da hitro nadaljevalo, so delavci mehanične delavnice I, mizarske delavnice in gradbene skupine prijeli za delo kot še nikdar. Urejevali so stroje, pripravljali druge prostore in tako smo kmalu spet izdelovali potapljaške obleke v garderobi vulkanizerjev avtoplaščev, montirali in vulkanizirali grla termoforjev v prostoru pri termičnem kotlu, rezanje toaletne gobe, obrezovanje, sekanje, brušenje in adjustiranje prešanih izdelkov pa smo prenesli v prostor, ki so si ga urejevali člani organizacije Ljudska tehnika. Proizvodnja torej že nemoteno teče, tako da so izgube minimalne. Tako se je torej končala naša doslej največja nesreča'. Delavci, ki delajo v tovarni že trideset ali več let, ne pomnijo tako obsežnega požara. Vsi pa zatrjujejo, da je bil minuli požar najhitreje zatrt. Iz tega lahko zaključimo, da je v našem podjetju dovolj možnosti za nastanek požara kljub dobri varnosti in gasilski službi. Zato bodimo vsi na -vsakem koraku in ob vsakem času budni. Vsestransko se urimo za boj proti ognju, saj bomo tako najlaže .preprečili ponovitev nezgode, ki se je kljub vsemu še dosti srečno končala. Za boljšo dopisniško mrežo Da izboljšamo dopisniško mrežo, se uredništvo našega lista pripravlja na organizacijo tečaja za dopisnike. Poleg tega nameravamo skleniti z vsemi dopisniki tudi posebne pogodbe in jim mesečno izplačevati primeren honorar. Ker računamo pridobiti za stalne dopisnike iz vsake ekonomske enote po enega delavca, naj delavski sveti ali zbori delavcev na prvih sejah razpravljajo tudi o tem. Izmed svajih članov naj izberejo tistega, ki bi bil po njihovem mišljenju najbolj primeren za dopisnika in ki bi bil za to tudi sam pripravljen. U rednik Ali vas zanima, kako je bilo lani s higiensko-tehničnim varstvom pri nas? e RUDI NADIžAVEC — KADROVSKE SLUŽBE » Lansko leto je prišlo v službi za # higiensko-tehnično varstvo in v komisiji za higiensko-tehnično varstvo do bistvenih • kadrovskih sprememb. S smrtjo varnostnega tehnika Jožeta Tonejca smo si pričeli 0 vzgajati novega tehnika. Nova komisija za HTV je tudi pripomogla, da so se metode 0 dela na tem področju spremenile. Oglejmo si posamezna področja dela im razčlenimo nekatere najvažnejše uigotoviltve! NESREČE PRI DELU SO SE ZMANJŠALE PO ŠTEVILU PRIMEROV zA skoraj Četrtino. Lani je bilo v itovarni skupaj z delavsko restavracijo, Gumarskim institutom in Gumarskim izobra- ▲ DIAGRAM št. 1 - Gibanje odstotka nesreč pri delu po posameznih dnevih v tednu ževalnim centrom le 82 nesrečnih primerov proti 113 v letu 1961. Povečalo pa se je 'število izgubljenih delovnih dni na eno nesrečo od 14,4 dni v letu 1961 na 16,7 dni bo-lovanja, predvsem zaradi težkih nesreč Franca Polajnarja, ki je boloval 57 dni zaradi stisnjenega gležnja desne noge, in Albina Aliča, ki je moral zaradi poškodovane medenice bolovatT kar 247 dni. Število nesreč pri delu na 100 zaposlenih se je lani zmanjšalo na 6. Zanimivo je gibanje odstotka nezgod pri delu po posameznih delovnih dneh — diagram št. 1! — in gibanje nezgod pri delu po delovnih urah znotraj osemurnega delovnika — diagram št. 2! LANI SAMO ŠTIRJE POŽARI, KI SMO JIH ŽE V KALI ZATRLI Vsi štirje požari so bili tako hitro zatrti, da sploh ni prišlo do materialne škode. To dokazuje, da naša požarnovarnostna služba deluje dobro m da so gasivci dobro izvežbani ter pripravljeni vsak trenutek na akcijo. To pa tudi ni čudno, saj se je število članov prostovoljne gasilske čete povečalo od 81 na 105. V vajah z gasilnimi aparati je sodelovalo 450 članov 'kolektiva, tako da zna danes rokovati z njimi že vsak tretji član kolektiva. Prvi kongres sindikata delavcev industrije in rudarstva v Beogradu (Nadaljevanje s 1. strani) delo sindikalnih podružnic v tekočem letu. O posameznih nalogah, ki jih bo morala opraviti tudi naša sindikalna podružnica, nameravam pisati v naslednjih številkah našega lista. Tokrat naj spregovorim samo nekaj besed o paroli, ki je bila napisana z velikimi in razločnimi črkami v kongresni dvorani in ki se je glasila: VSAKDO MORA GLEDATI NA CELOTNO NAŠO DRUŽBO, NA VSE TISTO, KAR JE V NJENEM INTERESU! TO JE NAMREČ TUDI V INTERESU POSAMEZNIKA, VSAKE LOKALNE ENOTE IN KOMUNE! Parola me je močno navdušila in prepričan sem, da bi hitreje izpolnjevali svoje družbene obveznosti ter si hitreje izboljševali materialno osnovo za boljši življenjski standard, če bi se je bili vsi držali! DRUŽBENA PREHRANA BO MORALA POSKRBETI TUDI ZA PREHRANO MLAJŠIH, DORA-ŠCAJOClH DELAVCEV! Zavod za zdravstveno varstvo Kranj je namreč analiziral tople obroke, malice in večerje, ki jih pripravlja naš obrat družbene [prehrane. Ugotovil je, da prehrana po kalorični vrednosti odgovarja bolj za delavce, ki opravljajo srednje težka dela, manj pa ustreza mladim, doraščajočim delavcem in delavcem v težkih delovnih pogojih. 'Po mnenju te ustanove bo treba v bodoče tudi -povečab delež beljakovin iz vrst mlečnih izdelkov. BOLJ BOMO MORALI PAZITI NA RED IN ČISTOČO V GARDEROBAH IN NA HODNIKIH, PRAV TAKO PA TUDI V POSAMEZNIH ODDELKIH! Nered po hodnikih in dvoriščih je na-rastel potem, ko smo zmanjšali število ljudi, ki skrbijo za red. Zato bi kazalo o tem razmisliti, če smo takrat postopali pravilno! Čistoča v garderobah in v sanitarijah sta na ravni, ki jo je mogoče doseči v sedanjih pogojih. Dokler bo vladal v garderobah boj za prostor, dokler bo gneča, toliko časa tudi o pravi čistoči ne moremo govoriti. Večjo skrb bo treba v bodoče posvečati vzdrževanju kopalnic, mešavcem črnih zmesi pa bo treba čimprej -pomagati, da pridejo do novih tušev in do dobre segrevalne naprave za vodo. To -je le bežen pogled na delo higiensko-tehničnega varstva pri delu in na delo požarno-varnostne službe. Večina članov kolektiva se trudi izpolnjevati vsa varnostna določila in skrbi za red in čistočo. Med nami pa je nekaj površnežev in neodgovornežev in ti mečejo slabo luč na nas vse. Zato bo prav, če se pričnemo boriti proti njim in jih odkrivati tako, kakor preganjamo nered in dušimo požare! Personalne vesti • SLAVKA MITROVIČ — KADROVSKA SLUŽBA 0 V mesecu februarju so se na novo zaposlili naslednji delavci: Julijana Šavs — administratorka, Franc Ropret — pomožni delavec pri brizganju, Jože Cigale — vulkanizer, Jože Kristanc — pom. delavec pri brizganju, Franc Babnik — kontrolor, Franc Balanč — analitik, Jakob Plestenjak — pomočnik skladiščnika, Anton Čebulj — telefonist in Angelca Krč — razpisovavka dokumentacije. Vsem novim članom kolektiva želimo mnogo delovnih uspehov! V februarju so izstopili iz podjetja: Stanislav Zupanc, Franc Rud-man, Ivan Weinhardt, Jože Malovrh, Franc Klinc, Slavka Rozman, Mirko Košir, Ivana Kuclar> Marjan Pegam, Pavel Luskovec, Blaž fare in Antonija Fuchs. Posnetek iz naše mizarske delavnice obrata I Z letošnjimi uspehi prve izmene poklicne gumarske šole nismo zadovoljni e JOŽE KOCIJAN — GUMARSKI IZOBRAŽEVALNI CENTER 0 Pred kratkim je bil na poklicni gumarski šoli zaključen pouk prvega letnika, to je učencev, ki so se vključili v naš izobraževalni program in v naš kolektiv lani meseca septembra. Uspeh sam ni preveč razveseljiv. Verjetno se boste vprašali, zakaj! Res je, tudi predavateljski zbor je na zadnji redovalni konferenci dalj časa razpravljal o tem in iskal vzroke za delen uspeh. Tudi ml namreč* nismo bili zadovoljni, toda kriterij je kriterij in od njega se ne sme odstopiti. Če bi to storili, bi oškodovali učence in sam kolektiv. S F jr§§ | | § I DIAGRAM št. 2 - Gibanje odstotka nesreč pri delu po posameznih delovnih urah 8-urnega delovnika Prav takšna zavest vseh članov predavateljskega zbora je zagotovilo, da bodo šolo uspešno končali samo tisti učenci, ki se zavedajo svoje dtilžnosti in ki si prizadevajo nabrati si kar največ znanja in izkušenj — ki čutijo torej odgovornost do delovnega kolektiva. O samih vzrokih neuspeha, ki jih je več, ne mislim podrobno razpravljati. Omemti pa moram nekatere, ki so važni za nas vse, saj moramo razmišljati o njih zaradi svojih otrok, ki se že ali se še bodo enkrat tudi odločali za svoj poklic! Predvsem naj poudarim pomen osemletnega osnovnega šolanja. Pri tem lahko storimo veliko prav starši, saj lahko pomagamo učečim se otrokom, da hitreje in jasneje dojemajo zahtevno snov osemletke ter si tako gradijo osnovo za nadaljnji študij. Opa- žamo namreč vse več primerov, ko prihajajo iz osemletk otroci s polovičarskim znanjem in potem med študijem na poklicni šoli mislijo, »saj ito že znam« ter se premalo učijo. Kaj potem sledi, si lahko mislite — nezadostne ocene. In teh se učenci žal prepozno zavedo! V precej primerih potem ne morejo pomagati itudi razni preventivni ukrepi, ker so učenci brez zadosti razvitega čuta za odgovornost. S tem ne obsojam, ampak opozarjam na težave in nerazsodnost učencev v želji, da bi čimprej uvideli in spoznali potrebo po kvalitetnem znanju. Omenim naj tudi izbiro poklica po otrokovi želji, ki je Jahko za učenčev napredek v šoli izrednega pomena. Tega ne pišem iz navade, pač pa iz vsakdanjih izkušenj in spoznanj v razgovorih in opazovanjih -učencev naše šole in njihovih staršev. Interes in veselje do izbranega poklica se odražata na učenčevem uspehu. To vemo sami iz vsakdanje prakse, saj nezadovoljstvo pri delu ne daje sadu. Ce je tako z nami, ki smo starejši, zreli in izkušeni, kako se odraža šele pri doraščajočem mladem človeku, ki je poln želja, različnih pogledov in raznih vprašanj ? Zato ne vsiljujmo svojih misli vedno in vsakomur, ampak upoštevajmo tudi otrokove želje! Že omenjena dva vzroka nam pomagata, da razvozlamo vzroke za delan neuspeh učencev prvega letnika naše poklicne šole. Ta ugotovitev ne velja samo za našo šolo. Isto ugdtavljajo tudi na drugih sorodnih in podobnih šolah! In kakšen je bil učni uspeh? Od skupnega števila 22 jih je izdelalo 12 ali 54,55%. S prav dobrim uspehom so zaključili prvi letnik trije učenci, z. dobrim osem in z zadostnim eden. Z eno nezadostno oceno so 'končali prvi let-(Nadaljevanje na 6. str.) Takoj po pogašenem požaru — so sc naši ljudje lotili obno-▼ Ve pogorelega dela stavbe Januarski izpad smo nadoknadili v februarju - tudi v marcu dobro kaže (Nadaljevanje s 1. strani) VALJARNA I: Proizvodnja re-generata je bila zadovoljiva kljub popravilu dvovaljčnikov. Na skupni uspeh enote je neugodno vplival izpad v proizvodnji surovih zmesi zaradi pomanjkanja EPC saj in manjših možnosti proizvodnje surovih zmesi glede uporabe HAF saj. PRESANI IZDELKI: Uspeh je bil zadovoljiv kljub sicer običajnim težavam. Pri velo m moped diafragmah je bil izpad zaradi omejene proizvodnje moped in žičnih plaščev, pa niso uporabili toliko velo in moped diafragem. PREMAZOVALNICA: Rezultati so zadovoljivi. Nanje niso bistveno vplivale spremembe v sorti-mentu. PNEVMATIKARNA I: Rezultati so pozitivni predvsem v proizvodnji veloplaščev samih, pri velo-zračnicah pa je uspelo kolektivu te ekonomske enote zmanjšati težo in doseči predpisano. To se seveda odraža na tonaži izdelkov, ki je zato manjša, v pozitivni obliki pa se pokaže v vrednosti izdelkov zaradi prihranka materiala. Poraba veloogrevnih duš je bila nad operativo zato, ker duše ne ustrezajo predpisani kvaliteti. Proizvodnja avtopnevmatike tudi izkazuje viške. Poraba ogrevnih duš pa je tudi občutno nad operativo iz enakih vzrokov kot velo-ogrevne duše. TEHNIČNI IZDELKI: Rezultati so zelo dobri kljub povečanemu planu. Ekonomski enoti je uspelo doseči posebno veliko prekoračenje v prizvodnji cevi z vložkom in brez vložka. ROTACIJSKE PREŠE: Ekonomska enota je pod planom v osnovi in v operativi zaradi nujnega porasta polizdelkov. Na boljši rezultat pri transportnih trakovih bi bil gotovo vplival ugodnejši sor-timent. PREVLEKE VALJEV: So pod planom predvsem zaradi izpada v prevlekah bantiaž. Ekonomski enoti primanjkuje surovin. Za ekipno delo v januarju in februarju ni bilo naročil. PNEVMATIKARNA II: Manjši izpad v operativi moramo pripisati motnjam zaradi mraza in oskrbe ekonomske enote s paro v januarju. Motnje so bile tudi v proizvodnji avtozračnic zaradi pomanjkanja ventilov. Pri avtoščit-nikih pa je zaradi pomanjkanja delavcev izpad razumljiv, zlasti še, ker se je pokvaril v valjarni I profilni kalander. Pri avtoogrev-nih dušah je 'bila operativna količina prekoračena za okrog pet- deset odstotkov. Žična vel opne v-matika je izpadla zaradi pomanjkanja žičnih jeder. Pri moped pnevmatiki so 'bili izpadi manjši kot pri žičnih plaščih ter tudi manjši kot v preteklih obdobjih. Ni še rešen problem skrajšanja vulkanizacijskega časa, večje vzdržljivosti diafragm in tudi tehnološki proces še ni stoodstotno dognan. KONFEKCIJA VRHNIKA: Neugoden rezultat je posledica izpada v proizvodnji radirk. Primanjkovalo je namreč surovin. In kako 'kaže proizvodnja v marcu? Četudi nas je požar v cevarni prizadejal, ni povzročil škode, kakršna bi lahko bila, če bi j se naši prostovoljni gasivci, člani kolektiva in gasivci iiz kranjskih ter drugih podjetij in vodov hitro ne znašli in požar pravočasno pogasili. Res je, da je nastal izpad v proizvodnji termofor jev in toaletne gobe, toda hitri organizacijski ukrepi, začasna preselitev pogorelega oddelka v druge prostore in discipliniranost delavcev so omogočili, da proizvodnja že nemoteno teče. Izdelujemo že tudi potapljajoče obleke. Zato lahko upamo na ugodne proizvodne rezultate tudi v marcu! Obljube, smukec, nabava in finska sauna... • LUDVIK JAKUPAK — PNEVMAT1KARNA II • Nekaj časa sera ® okleval, p redno sem prijel za pero. Toda če že imamo svoj ča- • sopis, potem lahko spregovorim v njem. V naši ekonomski enoti • je mnogo zanimivega in nič ne škodi, če zveste za to in ono vsi! Ali je potrebna taka gneča? Dva že večkrat nagrajena prostovoljna gasivca — Ivan Petrič in Jože Švigelj Predvsem naj spregovorim najprej o obljubah. Teh imamo že polna ušesa. Obljubljajo nam, da bodo popravili vrata pri glavnem vhodu ,da dobimo sesalec za od-sesavanje prahu pri brušenju ogrevnih duš, sesalec pri izpihova-nju avtozračnic, pa žična jedra za velo in moped plašče itd. Na popravilo vrat pri glavnem vhodu čakamo že precej časa. Saj nam ne gre zaradi drugega kot zaradi zavarovanja avtoplaščev pred mrazom. Ce hočemo plošče nabombirati- tako kot zahtevajo to to tehnološki predpisi, moramo imeti tudi primerne delovne pogoje. Pri sedanjih vratih tega ni. Premalo si prizadevamo izboljšati kvaliteto avtoplaščev • JOŽE TOMAŽIN — PNEVMATIKARNA II • Čeravno nisem • pisec se moram spotakniti ob nekatere stvari, ki mi niso po vo- • Iji, pa tudi ostalim sodelavcem ne! Z letošnjim planom se nam obetajo nove težave in problemi. Kakor veste je prav naša ekonomska enota srce tovarne, saj dajemo velik delež k celotnemu obsegu proizvodnje. Žal pa opažamo, da si premalo prizadevamo izboljšati kvaliteto avtoplaščev. Ne trdim, da so slabi, toda prepričan sem, da bi se dalo še marsikaj popraviti. Naš razvoj bi moral dobesedno bedeti nad proizvodnjo, zlasti pa nad proizvodnjo izdelkov, kot so avto-plašči. Na sestankih pogosto razpravljamo o prodaji, poredkeje pa se menimo o nabavi. Ta večkrat prav pri nas v pnevmatikami II zašepa tako, da je ogrožena proizvodnja, s tem pa uspeh celega podjetja. Ne vem, kaj menijo o tem tovariši iz nabavnih služb. Toda če sami ne zmorejo vseh zahtevnih opravil, zakaj potem službe ne ojačimo. Zanima me, če lahko gledamo povsem mirno, da preše za velo in moped pnevmatiko samevajo že približno dve leti? Kaj mislite, kdo Nove komisije smo izvolili v električni delavnici e VILI OMAN — ELEKTRIČNA DELAVNICA 0 Na zadnjem sestanku naše ekonomske enote 13. februarja smo izvolili nov sindikalni pododbor ter člane komisij za sprejem in odpoved in za stimulacijo ter razpravljali o nekaterih premestitvah. V sindikalni pododbor smo izvolili Jerneja Srebrnjaka, Iva Leniča, Franca Mubija, Martina Salmiča in Franca Pušarja, v plenum sindikalne podružnice pa smo izvolili Jerneja Srebrnjaka in Iva Leniča. Ker so bili v prejšnji komisiji za sprejem in odpoved le delavci iz obrata I, smo izvolili novo ko- - ELEKTRODELAVNICAjtI in II misijo. Predsednik je Jakob Tavzelj, člani pa so Janko Perko, Franc Mubi, Janez Dolinšek in Franc Oblak. Prejšnja komisija za stimulacijo je zahtevala razrešnico. Zato smo izvolili nove člane. Ti so Rudolf Klemenc, Marjan Ceferin in Franc Mubi. Potem smo obravnavali analitsko oceno za voznike električnih trasportnih vozičkov in sklenili, naj se jim poviša. Preddelavcem naj poraste od 153 na 155, voznikom pa od 144 na 150. naj skrbi, da bodo smotrno izkoriščene. Ali mi, ki delamo v proizvodnji? Spominjam se besed glavnega direktorja Draga Dolinška, ko je poudarjal važnost racianalizator-ske dejavnosti v podjetju in o nujnosti, da osvobajamo človeka težkih fizičnih naporov pri delu. Žal pa se še danes dogaja, da morata po dva delavca, ki delata pri prešah za naše najtežje avtoplašče, dvigati do 120 kilogramov težka bremena kar en meter visoko — in to okrog petdesetkrat v izmeni! Res imamo poseben voziček, ki ga vidite na sliki, žal pa je nepri-kladen in bolj v nadlego kot v korist. Me zanima, kako rešujeta vprašanja transporta takih težkih bremen v drugih tovarnah? Škoda, da je tale voziček za prevažanje avtoplaščev nepri-kiaden! Ker bombiramo ohlajene plašče, pride do separacij in zračnih mehurjev. To je tudi statistično dokazano! Ker se plašči pri bombi- PNEVMATIKARNA II ran ju ne raztegnejo dovolj, odide prenekateri v škart. Je mar res škoda tistih nekaj desetih tisočakov za popravilo vrat? Imamo pa tudi težave zaradi prahu. Sesalec za izsesavanje prahu pri brušenju ogrevnih duš nam obljubljajo že od maja 1962. Kaže pa, da ga ne bomo dočakali niti do letošnjega maja. Delavec, ki dela na omenjenem delovnem mestu, si mora pomagati z žepnim robčkom, če se hoče obvarovati pred črnim prahom. Tudi na sesalec pri izpihovanju avtozračnic že čakamo precej časa. Ljudje, ki delajo tamkaj, imajo za razliko od sodelavcev, ki delajo pri brušenju ogrevnih duš, gotovo pobeljena pljuča od smukca. Zanimivo bi bilo tudi zvedeti, kako je z žičnimi jedri za velo in moped plašče. Kdaj bodo drago plačani stroji za te vrste izdelkov polno izkoriščeni. Kaj je nabava teh zaenkrat sploh nemogoča? Kljub vsem naštetim pomanjkljivostim smo letošnji proizvodni plan sprejeli, predlagali pa smo nekaj sprememb. Na Shavvovih prešah bi ne kazalo stalno menjavati kalupe. Ce ne bo težav zaradi nabave potrebnega materiala, žičnih jeder, ventilov itd., potem bomo plan tudi izpolnili. Sicer pa utegnemo spet občutiti zastoje na svojih osebnih dohodkih. Poleg navedenih težav, ki močno vplivajo na proizvodnjo, pa imamo še postranske probleme. Naj omenim samo žensko garderobo. Kadar je menjava izmen, je v njej strašanska gneča. Si lahko mislite, kako se lahko 45 sodelavk preobleče v prostoru, ki ima komaj 15 kvadratnih metrov površine? In pri tem sta dve tretjini razpoložljive površine zasedeni z garderobnimi omaricami! Ali veste, kako je s transportom corda iz valjarne v našo ekonomsko enoto? Najbrž ne. Veste, naši ljudje ga morajo največkrat kar sami prevažati. Zaradi tega se niti ne pritožujejo, saj jim kratki sprehodi v valjamo kar prijajo. In še ena prednost! Tako Imajo kar vsak dan priliko okusiti dobrote prave finske saune. Zlasti takrat, kadar je zunaj deset ali celo več stopinj mraza, v pnevmatikami pa vročina, da človeku kar curlja od čela ...! Toliko tokrat o naši enoti. Res, pri nas se vse giblje med obljubami, smukcem, nabavnimi problemi in sladkostmi finske saune. Upam, da se ob priliki oglasi še kdo iz naše ekonomske enote in napiše kaj bolj razveseljivega ...!? Tovariš urednik! Nedavno tega je bil nekoliko spremenjen razpored malic. Za vse delavce v strokovnih službah je sedaj določen odmor od pol desete do desete ure. Ali se Ti ne zdi, da je bila ta odločitev prenagljena, saj je sedaj med odmori od pol desete do desete ure taka gneča, da je joj. Zadnjič sem se odločila meriti čas, ki sem ga porabila za čakanje v vrsti, predno sem prišla do okenca, kjer delijo topli obrok. Prvič sem čakala dve minuti, drugič šest, tretjič pa kar deset. Menim, da je bil stari razpored le primernejši. Take gneče, kakršna je sedaj, že ni bilo. Če pa je padla odločitev za prestavitev zadnjega odmora zato, da bo manj posedanja izven za odmor določenega časa v jedilnici, naj odgovorni opozorijo svoje sode lavce na delovno disciplino! I. Z. Spoštovana bravka! Kakor vidite, sem Vašo pripombo objavil. Bomo videli, če bo kaj pomagala? Urednik SPOROČILO UREDNIŠTVA Tudi na nase stanovanjske probleme bo treba malo misliti e EMA MUGERLI — KONFEK- • CIJA VRHNIKA # V sredo, • 13. marca se je sestal delavski • svet naše ekonomske enote. % Obravnavali smo letošnji pred-0 račun stroškov, proizvodne Predlagali smo tudi povečanje vsote, ki je predvidena za investicijsko vzdrževanje, saj bo tre- dobiii materiala, tudi delali nismo radirk. Tako je bila tudi masa za osebne dohodke manjša. Da zmanjšamo odpadek pri konfekcioniranju ležalnih blazin, smo se odločili za normativ od- 20,113.000 dinarjev za storitve Gu-di sklenili, naj se v bodoče marskega instituta. Ker med lan-gleda tudi na stanovanjske te- skim letom nismo imeli pravega individualnih stanovanjskih hišic, Ker so minuli leden raznravliali bomo obiavili obširnejši prispevek koče leto smo se v . ■™ 1 o lem v naslednji številki! strmjab, le za vodo je prenizek ® probleme in med drugim tu- • • težave članov naše ekonomske 0 enote. S predračunom stroškov za te-glavnem vsi ba našo tovarno letos prepleska- padka. če ga bodo konfekcioner-ti in popraviti streho. ke presegle, bodo morale plačati Zelo visok se nam zdi znesek ROČNA KONFEKCIJA III na občinskem ljudskem odboru Kranj o problemih okrog gradnje naslednji številki! Uredništvo Na Vrhniki so namreč vodo podražili za več kot 40 odstotkov. Tri miliione in pol dinarjev za popravilo dveh strojev © FRANC PIFKO — MEHANIČNA DELAVNICA I 0 Za generalno popravilo stružnice »Lei-nen« in skobelnega stroja »Klopp« bomo letos porabili 3,500.000 dinarjev. Tako smo sklenili na zboru delavcev naše ekonomske enote 15. marca, ko smo obravnavali predračun stroškov za letošnje leto. Govorili smo tudi o trošenju in vzdrževanju orodja in drugega drobnega inventarja. Za nadomestilo osebnih dohodkov članov ekonomske enote, ki izostanejo včasih z dela zaradi pomembnih športnih tekmovanj, smo predlagali organom upravljanja, naj bi se posebej rezerviralo maso za kritje osebnih dohodkov v takih primerih in bi jo po potrebi dodeljevali ekonom- skim enotam, v katerih delajo športniki. Po našem mišljenju naj odobrijo organi upravljanja MEHANIČNA DELAVNICA I v takih primerih izredni plačani dopust, če posamezniki, ki izostanejo z dela zaradi tekmovanj, ne morejo izrabiti svojega rednega dopusta. določene penale. Ker imamo precejšnje težave z brušenjem Škarij, ki jih uporabljamo pri obrezovanju tehničnih izdelkov in pri izdelavi ležalnih blazin, smo mnenja, da bi kazalo nabaviti brusilni stroj. Brušenje v Kranju je zamudno, saj vo- _____________________ zi avto iz Kranja na Vrhniko in nazaj samo dvakrat tedensko. Potem smo govorili tudi o sta-o nastajanju ^ stroškov novanjski problematiki. Precej članov kolektiva naše ekonomske enote živi v neprimernih stanovanjih. Zato smo predlagali, naj se v nadaljnjem reševanju stanovanjskih problemov našega podjetja upošteva tudi delavce z Vrhnike. pregleda zaradi uslug, ki nam jih institut opravlja, smo zaprosili za podrobnejša pojasnila. V proizvodnji imamo še vedno tu pa tam probleme. Plan za iz- Rubrika, kier bi lahke odkrito pisali Ker je ravno v soboto izšel ca- ka-mi svojega imena in priimka, zagovor tiče, moram povedati -tole: sopis, sem se namenila, da ga pre- In ker Vi niste navedli v svojem kdor bo pisal v časopis resnične delovanje radirk je predvideval gledam od naslova do naslova. pismu svojega polnega imena, tudi stvari, ki jih je moč dokazati, če- lepo proizvodnjo, toda ker nismo V podjetju sem funkcionarka, ne bi mogli pričakovati, da bo na- tudi so kritične in utegnejo priza- Dostikrat me kdo vpraša to ali ono, šlo pot v časopis. Toda naj bo deti koga v podjetju, naj se ne na kar mu ne znam odgovoriti, ah prvič majhna izjema! boji posledic. Ne bo šel na zago- pa ne morem, ker niso take moje vaš predlog je prav zanimiv in VOT in nihče ga ne bo preganjal. pristojnosti. * kakor vidite, objavljamo v rubri- Prav rubrika »“TRIBUNA BRAV- Prav gotovo ste opazili v čašo- k, »TRIBUNA BRAVCEV« zani- CEV« služi za objavljanje polepil« »Delo* rubriko »Pisma - naših mive prispevke. Res pa je čudno, mičnih in kritičnih člankov, v ka-bravcev*. Kaj, ko bi ^uvedli nekaj . Ljlnor* pišem tele vrstice. Ali ne bi priza- ® RUDI NADIŽAVEC — KA- po kosih, ne pa količinakilog - mlad;mec svoje teiave DROVSKE SLUŽBE 0 Po zelo mih. Tako ne bomo vec prizadeti, sam napisati Za [jst? jn podobne uspešnem začetku leta, 'ko smo laž n težave ima še kdo med nami. Mor- zabeležiili v januarju samo tri da zaradi stanovanja, zaradi delov- nesreče pri delu, je sledila vrsta ni h pogojev, zaradi nerednega do- primerov v februarju, da smo se vedfo! Upam, da sem Vam vse najvažnejše povedal. Pričakujem, da se še kdaj oglasite s kakim pismom delavcem iz valjarne I, ki so se v ali prispevkom. Toda ne pozabite najbolj kritičnih trenutkih ,spom- čitljivo podpisati s polnim Urednik imamo v podjetju dovolj aktivnih Kar pa se preganjanja avtorjev imenom! športnih panog!* Potem je se dodal: kritičnih člankov ali klicanja na »Ali misliš, da ne bi mogel biti dober športnik tudi jaz, čeprav ni- Malo nesreč je bilo samo januarja če bodo v proizvodnem planu bilo, zato je bilo vsega skupaj Koliko dni bolovanja bodo vse le 15 dni bolovanja. naštete nezgode navrgle, še ne Februarska bilanca pa ni raz- vemo. O izgubah pa si lahko veseljiva, saj izkazuje kar deset ustvarimo sliko, saj je bilo zaen-nezgod in od tega polovico na krat že izgubljenih zaradi nezgod PNEVMATIKARNA I bivanja časopisa, itd. Da ne bom več naštevala, naj Februarske nesreče so bile: pripomnim le še tole: rubriki »Pis- poti v Službo ali domov iz služ- ma bravcev* nekaj podobnega vpe-izdelki. Tudi manjša teza veDzrac Ijite tudi v našem časopisu »Sava«, nic nam ne bo zmanjševala mase Naj omogoči izražanje svojega za osebne dohodke. mnenja in pripomb vsakomur, brez ua ga utegnejo klicati na zagovor Šef službe za osebne dohodke ali da ga bo kdo zato preganjal! Ivan Gradišar nam je o tem govoril ■ Lep pozdrav na redni seji delavskega sveta naše Erika ekonomske enote meseca februarja. Predlagal je, da bi glede na nova Spoštovana bravka! merila 'formiranja osebnih dohod- Ce bi se držali naših navodil kov po izdelanih kosih razdelili ce dosledno, potem Vašega pisma lotno maso na štiri skupine — av- sploh ne bi objavili. Kakor veste, toplašči, veloplašči, velozračnice in smo vpeljali rubriko »TRIBUNA BRAVCEV« prav za takšne namene, kakršne ima na primer rubrika »Pisma bravcev« v časopisu približali lanskoletnemu povprečju, be: 0 K. A. iz VALJARNE I si je poškodoval oči, ko je premikal z živim apnom napolnjen sod. Boloval je 5 dni. javili Izčrpno vse najvažnejše s posebne skupne seje tovarniškega komiteja ZKS, tovarniškega komiteja ZMJ, izvršnega odbora sindikalne podružnice in kadrovske komiteije pri skupščini kolektiva, ki je bila 10. januarja letos. Na-V dolžnost si štejem, da se javno men tistega sestavka je bil, ko-zahvalim vsem, ki so na kakršen lektiv pripraviti na javno razpra-koli način pomagali, da sem bila vo o predlagani politiki racionai-pravočasno rešena ob nedavnem po- nega zaposlovanja, spodbuditi or-žaru v našem podjetju. Posebno gane upravljanja in sindikalne zahvalo sem dolžna nekaterim so- pododbore po ekonomskih enotah, naj o predlogu razpravljajo in dajo svoje pripombe. Smatrali smo, da bo dobro zastavljena akcija stekla, toda ... Danes, ko sta pretekla od omenjenega razširjenega sestanka političnih organizacij in od objave v našem listu že več kol dva meseca, lahko ugotavljamo, DA SE JE TRESLA GORA, RODILA PA SAMO MIŠ! Ne smemo pozabiti, da je prišla pobuda za racionalnejše zaposlovanje in razporejanje delavcev v nili, da mi je treba pomagati, opozorili na to gasivce. Francka Gracar 0 V. A. iz PNEVMATIKAR-NE I se je zaradi slabo urejenega konfekcijskega bobna uščipnil v levi palec na roki. Boloval je 4 dni. Ce bi bil bolj pazljiv, do nezgode ne bi prišlo. 0 C. J. iz PNEVMATIKARNE II se je ponesrečil, ko je zapuščal svoj oddelek. Čez noč je zmrznila 0 B. F. iz PREMAZOVALNICE se je pri prenašanju lepila popraskal po dlani desne roke. Zaradi tega je boloval 1 dan, saj je moral iskati zdravniško pomoč zaradi zastrupitve. 0 B. M. iz POKLICNE GU-na tleh voda, ki je kapljala s par- MARSKE ŠOLE si je poškodoval prst, ko se je učil konfekcionirati v tovarni 31, zaradi nezgod poti na delo in z dela pa 50. Zakaj spet toliko nesreč? Mor- osnovni proizvodnji ter v pomož-da je bilo res do neke mere vzrok slabo vrme. Toda dolžnost nas vseh je na delu in med potjo na delo ali z dela paziti na varnost ter opozarjati na slučaje nevarnosti tudi druge. Samo kolektiven boj proti nezgodam bo prinesel uspehe — marsikomu bo polizdelki (usluge). Tako računamo, da bo nagrajevanje bolj objektivno in pravično ter dejansko postalo nagrajevanje po delu. Izognili se bomo preliva nju mase osebnih dohodkov iz ene ekonomske enote v drugo. Posa mezniki in delovne skupine bodo bolj zainteresirani za povečevanje delovne storilnosti, za prihranek materiala in za boljšo kvaliteto izdelkov. Konec bo tudi izgovorom in prepirom, češ, več sem napravil ta mesec kot v prejšnjem, pa sem manj zaslužil! Odločili smo se tudi za predlog ng. Mirka Bedekoviča, da bi uved-i sistem plačevanja po kvaliteti, menovali smo tri komisije, ki bodo ‘ripravile merila za plačevanje po evaliteti. Za veloplašče bodo merila pripravili Evgen Lang, Nada Sitar in Stane Grašič, za velozračnice Pavla Belcijan, Aleš Rozman in Pepca Grašič, za avtoplašče pa Stane Knez in Anton Veselič. »Delo«. No, mi smo dopustili celo salo- ne cevi. Zaradi teme ponesrečenec ni videl poledenelih tal. Stopil je na led in spodrsnilo se mu je. Padel je in si prebil čelo. Boloval je 8 dni. Med zmrzalno smo sicer opozarjali na poledico, vendar niso opombe veliko poma- olajšal alj sploh prihranil bolečine, ga obvaroval invalidnosti, podejtju pa prihnaril denar! nih dejavnostih 'in strokovnih službah od neposrednih proizvajalcev — če smo bolj točni, iz ekonomske enote pnevmatikama I. Ker kaže, da je stvar zaspala, se člani kolektiva upravičeno vprašujejo, ZANKAJ? iTclo nam bo vedel nanj najbolje odgovoriti? Uredništvo to, da ostanejo avtorji lahko na svojo željo skriti za začetnimi čr- Ko smo se pred nekaj tedni fluorografirali v obratu I 0 G. J. iz PNEVMATIKARNE II se je opekel po levi nogi, ko je iz k steni prislonjenega avto-plašča brizgnila vrela voda. Boloval je 3 dni. Drugih nezgod v januarju ni transportne trakove. Med premikanjem gumiranega tekstila, ki je bil navit na vreteno, mu je stisnilo prst. Ponesrečenec še vedno boluje. 0 V. S. iz VALJARNE II si je poškodoval desno nogo, ker mu je padla nanjo bala s tekstilom. Prizadeti še vedno boluje. 0 J. R. iz MEHANIČNE DELAVNICE II je razvezoval z aparatom za avtogeno varjenje železne plošče. Ker med delom ni uporabljal zaščitnih očal, mu je priletel drobez železa v oko. Ne-previdnež še vedno boluje. 0 J. H. iz TEHNIČNIH IZ-DELKOV je padel zaradi poledice na Gaštejskem klancu in si pri padcu poškodoval levo roko. Boloval je 5 dni. 0 P. J. iz PNEVMATIKARNE II je bil žrtev prometne nesreče, ko se je vračal domov z nočne izmene. Podrl ga je vinjen avtomobilist. Ponesrečenec je dobil poškodbe po celem telesu in še vedno boluje. 0 P. A. iz PNEVMATIKARNE I je padla zaradi poledice, ko je izstopila iz avtobusa na avtobusni postaji. Z glavo je udarila v rob pločnika in dobila pretes možganov. Še vedno boluje. 0 ž. M. iz PNEMATIKAR-NE I je padla, ko je šla na delo. Poškodovala si je desno nogo in desno roko. še vedno boluje. Dokazali ste, da se me še spominjate Dolžnost mi je, da se zahvalim kolektiva za vsa do sedaj prejeta darila in časopis, ki ga redno prejemam. Prav vsako darilo doslej me je ganilo in vidim, da sodelavci, s katerimi sem delala skupaj zadnja leta, še niso pozabili name. Vojna leta so prispevala, da sem prerano zapustila vas in kolektiv. Tega se velikokrat zavedam in grenkoba me takrat obdaja. Zdim se odrinjena, osamljena. Prepričana sem, da sem vsaj delno izpolnila svojo državljansko dolžnost ter nekaj le prispevala h graditvi socializma in pri izboljševanju življenjskega standarda naših ljudi — s tem pa tudi za večjo povezavo med vami in med upokojenci iz »Save«! Hvaležna upokojenka ANICA VESEL A Takole čakajo izdelane ležal-ne blazine na Vrhniki, predno gredo v prodajo Hvaležna upokojenka Vsemu kolektivu tovarne »Sava* se najprisrčneje zahvaljujem za izkazano priznanje ob odhodu v pokoj. Zahvaljujem se tudi sindikalni podružnici za obdaritev ob dnevu žena. Dokazali ste mi, da še niste pozabili na me! Slavka Rozman Treba je bolje pripraviti recepte za mešanje zmesi 0 ANTON BRAČIČ — VA-0 L J ARNA II 0 Razvojni odde-0 delek bo moral v bodoče po-0 skrbeti, da bodo recepti za me-0 sanje zmesi bolje pripravljeni. 0 Vse komponente na receptih naj 0 bodo označene tako, da bo me 0 šavcem vse jasno. To smo skle-0 nili na seji delavskega sveta 0 naše ekonomske enote 2. marca. Ko smo govorili o proizvodnih problemih, nismo mogli mimo težav zaradi ovojnega blaga. Tega nam primanjkuje. Ali ga ni mogoče redneje nabavljati? Kdaj bo problem rešen? Rešeno še ni tudi planiranje strojev v naši ekonomski enoti. Trovaljčni kalander ni vedno smotrno izkoriščen. Dogaja se, da je plan včasih prenapet in ga sploh nc moremo izpolniti, ker so zmogljivosti kalandra premajhne, spet VALJARNA II drugič pa se dogodi, da je stroj neizkoriščen tudi več ur. Razpravljali smo tudi o nagrajevanju. Ker je delo v sestavljalnici precej obremenjeno, smo sklenili, naj odgovorni pregledajo in normirajo delo v tem oddelku. Organizacija dela le ponekod pomanjkljiva 0 NIKO LUTHAR — VAUAR-NA I © Januarski plain proizvodnje je naša ekonomska enota presegla za 3.395 kilogramov. Februarski plan je bil nekoliko višji, saj je reduktor že obratoval. Probleme imamo pri delu tudi zato, ker je organizacija dela ponekod pomanjkljiva. Velikokrat moramo delati usluge, za katere nismo obvezani. O tem smo1 razpravljali na delavskem svetu naše ekonomske enote že meseca februarja. Analizirali smo proizvodne uspehe v januarju, govorili: o organizaci- ji priprave dela v naši ekonomski enoti im o pritožbi delavcev, ki delajo pri megeneratu. Precej težav imamo pri dostavljanju zmesi ekonomskim enotam. Pri prevažanju teh po klancu bi 'kmalu prišlo do hude nesreče. Komplikacije so1 tudi z dvigalom. Delavci pri rageneratu so se pritoževali zaradi neenakomernega materiala im norm. Toda njihova pritožba ni upravičena, saj kljub neenakomernosti materiala presegajo norme za 70 in celo več odstotkov. Prehrana in mol žep... Vprašanje prehrane je predvsem vprašanje življenjskega standarda posameznih delavcev. Ob ugotavljanju vzrokov za slabo prehranjenost poleg drugih objektivnih vzrokov naletimo največkrat tudi na izjave, češ da je premalo denarja, da je hrana predraga. To v določeni meri sicer drži. Vendar ne moremo trditi, da bi povprečni zaslužek našega delavca ne zadostoval za izdatno in dobro prehrano, če bi pri gospodarjenju z zaslužkom ne nastopali še drugi važni činitelji. Ti pogosto vplivajo na delavca, da zapostavlja vprašanje prehrane in si za prihranjeni denar kupuje kaj drugega. Marsikateri predmet je sicer tudi potreben, vendar ne v takšni meri, kot urejena, zdrava prehrana. Ni samo pri nas, marveč tudi v drugih državah z višjim življenjskim standardom, da si delavci na račun prehrane nabav- ljajo razne potrošne industrijske izdelke, kot so televizijski aparati, radijski sprejemniki, avtomobili, itd. Posebno mladi delavci kaj radi na račun prehrane več žrtvujejo za lepo obutev in obleko. To je hvale vredno, saj še vedno drži star pregovor, da obleka naredi človeka in je prav, da da mlad človek tudi kaj na svoj zunanji videz, vendar pa naj to ne gre na račun slabe in nezadostne prehrane. Še vedno se na žalost dogaja, da so kljub razmeroma dobrim osebnim dohodkom nekateri posamezniki nepravilno in premalo hranjeni. To trditev potrjujejo razni zdravstveni sistematični pregledi. Prav gotovo pa je raznim boleznim, ki jim ne vemo pravega vzroka, velikokrat kriva tudi slaba, pomanjkljiva prehrana. Je že tako, da smo deloma vsi pod vplivom javnega in družabnega mnenja ter raznih reklam in da tako le redko kdaj povsem samostojno in umno gospodarimo s svojim dohodkom ...!? N. N. Kako zaposlovati absolvente naše gumarske šole? 0 Sredi februarja meseca je raz-® pravljal tovarniški komite or-0 ganizacije Zveze mladine Ju-0 goslavije o zaposlovanju ab-0 solventov poklicne gumarske« 0 šole. Poleg članov komiteja so 0 seji prisostvovali še direktor 0 kadrovskih služb Miran Riž-0 ner, član ideološke komisije 0 pri tovarniškem komiteju ZKJ 0 Štefan Horvat in predsednik 0 sindikalne podružnice Ivan Ro-0 ženberger. Prisotni so razprav-0 Ijaii o neracionalnem zaposlo-0 vanju absolventov gumarske 0 šole, saj se dogaja, da delajo 0 le-ti na nekvalificiranih delov-0 nih mestih, da se stalno seli-0 jo iz ekonomske v drugo eko-0 nomsko enoto, itd. Po teme- 0 Ijiti razpravi je tovarniški ko-0 mite sprejel naslednje sklepe: 1. Mlade kvalificirane delavce, ki so absolvirali poklicno gumarsko šolo, naj se zaposluje na de-delovnih mestih, ki odgovarjajo njihovi usposobljenosti. Izhajajoč iz akcije za povečanje produktivnosti moramo skrbeti, da zasedejo vsa delovna mesta, kjer so delovne kapacitete neizkoriščene, taki ljudje, ki bodo s svojim delom prispevali k uspehu. 2. Organizacija Ljudske mladine Jugoslavije v podjetju bo sodelovala pri zaposlovanju mladih delavcev v podjetju, zlasti absolventov poklicne gumarske šole, ter dajala ustrezne pripombe in priporočila tudi glede napredo- vanja mladih, že zaposlenih delavcev v podjetju, če bo to potrebno. 3. Osnovna naloga mladinskih aktivov v ekonomskih enotah je stalno spremljati razvoj in delo slehernega mladega delavca ter sproti opozarjati na vse nepravilnosti, ki se pojavljajo. Aktivi morajo odigrati svojo vlogo tudi pri razporejanju mladih delavcev na delovna mesta. Zlasti proizvodne konference naj še intenzivneje spremljajo delo in življenje v ekonomskih enotah. Postanejo naj tribune, na katerih naj mladina izraža svoja stališča in pred-loge ter kritično analizira svoje delo. TOVARNIŠKI KOMITE ZVEZE MLADINE JUGOSLAVIJE »SAVA« Kal je pokazala šola za živlienie? Mladina si želi takega znanja 0 FRANC ŠILC — SLUŽBE 0 ZA ORGANIZACIJO PROIZ-0 VODNJE 0 Predavanja v šo-0 li za življenje II. stopnje, ki 0 smo jo organizirali za gojence 0 poklicne gumarske šole, so se 0 končala zadnjega februarja. 0 Četudi je bilo razpoložljivega 0 časa malo, so se predavanja od-0 vijala v redu. Da seznanimo 0 bravce z rezultati šole, na-0 vajam nekaj glavnih misli, ki 0 sem jih zbral listajoč po vpra-0 šalnih polah. To so namreč iz-0 polnili vsi udeleženci po kon-0 čanih predavanjih. 1. Zakaj ste se odločili za vpis v šolo za življenje? Razen enega so vsi udeleženci odgovorili, da so se vpisali zato, ker sl želijo kar največ izkušenj. 2. Kako ste v celoti zadovoljni s šolo za življenje, z njeno vsebino in s predavanji? Razen dveh, ki sta srednje zadovoljna, so vsi ostali poslušavci s šolo zelo zadovoljni. 3. Kaj vam ni bilo všeč pri posameznih predavanjih? Večina ni imela pripomb, nekateri pa so odgovorili, da jim je bilo na splošno vse všeč. 4. Katera poglavja ali predavanja vam bodo po vašem mišljenju v življenju najbolj koristila? Večina odgovorov daje poseben poudarek predavanjem prof. Pe-dička, nekateri pa menijo, da jim bodo prav vsa predavanja koristila. 5. O čem si še želite predavanj in razgovorov v šoli za življenje? Večina je s temami zadovoljna, nekateri pa bi radi še slišali o mladem človeku sredi življenja in dela, o odnosih med spoloma in o obravnavi socialnih problemov. 6. Ali menite, da bodo vaša spoznanja v šoli za življenje vplivala na to, da se bo tudi vaš odnos do sebe in do drugega spola spremenil? Odgovori so bili najrazličnejši, toda vsi poudarjajo, da bodo imeli sedaj drugačen odnos do sotovanišev, posebej pa še do drugega spola. Anketiranci pa so pripomnili pri vseh predavanjih le tole: eden predlaga še bolj razumljivo podajanje brez tujk, drugi pa organizacijo III. stopnje šole za življenje. (Škoda, da so vprašanja, na katera so amketiranci odgovarjali, preveč splošna. Tako iz odgovorov ni mogoče posneti, o čem bi kazalo predvsem razmišljata pri organizaciji morebitne III. stopnje šole za življenje in kaj naj bi dopolnili v I. in II. stopnji. Iz odgovorov se vidi, da mladinci -niso vzeli ankete dovolj resno! — op. urednika) Ko to poročamo, je še v teku I. stppnja šole. za življenje. Pričela se je 12. marca. Predavanja so vsak torek in četrtek ob 16. uri. Obiskujejo jo gojenci I. letnika poklicne gumarske šole. Program predavanj obsega naslednje teme: 1. Podoba mladostne dobe z vsemi značilnostmi in problemi 2. Mladostnik m mladostnica v družini in družbi 3. Kaj morata vedeti fant in dekle o sebi? 4. Od spočetja do poroda 5. Odnosi do osebe drugega spola in prva ljubezen 6. Značaj in vzgoja značaja 7. Nekaj o lepem vedenju 8. — 9. Svet, v katerem živimo 10. Vi vprašujete — mi odgovarjamo Začela se je tudi že II. stopnja šole za življenje. Obiskujejo jo mladinke in mladinci našega podjetja in Zdravstvenega doma. O uspehih bom poročal v nasled- Vse obiskovalce šole za življenje naprošam v imenu organi-zatorjza, naj odgovarjajo na anketne liste konec predavanj resno in odgovorno. Le tako bo lahko Delavska univerza Kranj še izboljšala kvaliteto posameznih predavanj. <4 V mladinski sobi imajo naši mladinci lepo zbirko knjig, žal pa seže po njih le poredkoma katera roka Oblikovanje mladega človeka v razvoju Gotovo ni dvoma, da dobivata izobraževanje in kvalitetna izobrazba v moderni družbi vedno večji pomen. To velja posebej za ndso družbeno ureditev. Število učencev in učečih se ljudi na vseh stopnjah izobraževanja ter strokovnega izpopolnjevanja danes je neprimerno večja od stanja, ki je vladalo v predvojni Jugoslaviji. Mimo rednega izobraževanja so se zlasti v zadnjih letih razvile nič manj pomembne oblike izobraževanja, kot so na primer š tevilni izobraževalni centri v delovnih organizacijah, Uroka izobrazbena dejavnost delavskih univerz, itd. Vzporedno s tem pa seveda naraščajo tudi stroški za vse oblike izobraževanja. Pred nekaj leti smo ustanovili pri nas Gumarski izobraževalni center. Ta je po svoji dejavnosti in poslovanju samostojna enota, ki vzgaja strokovno usposob^ene in idejno izobražene proizvajavce. V okvirih gumarskega izobraževalnega centra deluje tudi poklicna gumarska šola. Šolanje v njej traja dve leti. Učenci imajo vsako leto osem mesecev praktično delo v tovarniški proizvodnji, tri mesece pa teoretičen pouk. Pri praktičnem pouku so učenci porazdeljeni po posameznih ekonomskih enotah in se seznanjajo z delom na posameznih delovnih mestih v okvirih enega izmed poklicev. V vsaki ekonomski enoti je tudi inštruktor, ki pomaga učencem in jih uvaja v skrivnosti tehnologije. V prostem času se učenci po-klicne gumarske šole udejstvujejo v raznih izobraževalnih dejavnostih znotraj domske skupnosti. Pri tem jim pomaga vzgojno osebje doma. To osebje mora n e n e h-n o delati z učenci, jih opozarjati na napake, neprimerno vedenje in jih usmerjali, da napake izginevajo. Učenci imajo povečini dovršeno osemletko in so šele v pubertetni dobi. Zato nujno potrebujejo pomoč, nasvete in spodbujanje, kadar so razdvojeni. Ko govorimo o izobraževanju in o usposabljanju mla- Ni toliko važen uspeh, kot osebno zadovoljstvo 0 TOMISLAV TODOROV — SLUŽBE ZA ORGANIZACIJO PROIZVODNJE ^ Danes, ko sta šport in rekreacija važen čimitelj ne samo za povečevanje produktivnosti, ampak tudi za dviganje življenjskega standarda prebivav-cev, čutimo vse večjo potrebo po utrjevanju svoje fizične in psihične kondicije. Morda se bo kdo vprašal, čemu so ti problemi iz dneva v dan vse bolj aktualni tudi v našem podjetju? Odgovor je več ali manj poznan večina bravce v, 'kajti dosedanji uspehi in nadaljnje nalogo zahtevajo posvečanje večje skrbi športnemu in rekreativnemu življenju v kolektivu. Če vemo, da lahko doseže treniran, utrjen in telesno in duševno sproščen človek pri delu večje uspehe od človeka, ki zanemarja osebno telesno kulturo in razvedrilo na prostem, potem je nadaljnje razpravljanje o potrebnosti in nepotrebnosti pospeševanja športnega in rekreacijskega življenja v kolektivu odveč. Zato se raje vprašajmo, kako je s tem pri nas — ali so izkoriščene vse možnosti za organizirano in živo delovanje tistih, ki se zanimajo za šport? Prvi problem, ki nas tare, so prostori. V Kranju so vse telovadnice čez zimo zasedene, zato so možnosti za masovnejše gojenje rokometa, odbojke, namiznega tenisa, itd. minimalne. Posebno vprašanje je tudi odnos športnih delavcev do aktivnih športnikov in tistih, ki bi se radi vključili v posamezne dejavnosti. Precej je v podjetju ljudi, ki bi se ogreli za to ali ono panogo, vendar ne najdejo pravega stika bodisi zaradi nerazumevanja s športniki ali športnimi delavci, bodisi zaradi slabe popularizacije posameznih panog ali zaradi pomanjkanja športnih vaditeljev. Ce bomo letos obstoječe probleme načrtno reševali, uspeh ne bo izostal. Pri razvijanju športa v delovni organizaciji, ko gre predvsem za masovnost s poudarkom na rekreaciji, ni toliko važen uspeh kot pa osebno zadovoljstvo posameznika! Toni Horvat sodeluje v skupini, ki si prizadeva povečati produktivnost Javna prireditev: Gumarii, pokažite, kai znate! Pod temle naslovom smo se namenili objaviti nekaj desetin vrstic nenatisnjenih, ker uredništvo kljub obljubam ni dobilo prispevka. Ker pa so nam mladinci, ki so pripravili prireditev, obljubili, da napišejo obširen članek za naslednjo številko našega lista, smo od prvotnega namena odstopili. Zakaj smo si zastavili nalogo na vsak način spregovoriti nekaj besed o letošnji mladinski javni prireditvi »Gumarji, pokažite, kaj znate«? Predvsem zato, ker se je oglasilo v uredništvu osebno ali po telefonu nekaj naših bravcev. Eni so prireditev pohvalili, drugi so jo grajali. Da bi ugotovili, zakaj zato nasprotujoče si ocene, smo se dogovorili z organizatorji prireditve, da v časopisu povedo, v čem in zakaj je uspela in v čem in zakaj ne! Uredništvo »Mladega gumarja« Z letošnjimi uspehi prve izmene poklicne gumarske šole nismo zadovoljni (Nadaljevanje s 3. str.) segli dobre uspehe. Med te štejem nik štirje učenci, z dvema tudi na vsak način naslednje: štirje, s tremi eden in eden s šti- CIRILA GLOBOČNIKA rimi nezadostnimi ocenami. ERNESTA NIKOLETlCA Kljub temu, da učni uspeh v ce- MARTINA KUHARICA loti ni zadovoljiv, pa moram po- Upam, da bo v bodoče takih hvaliti nekaj učencev, ker so do- učencev več! dih proizvajavcev, ko govorimo o pomlajevanju kadrov, o bodoči mladi tehnični inteligenci, o dvigu produktivnosti, moramo imeti pred očmi samo tisto, kar v resnici imamo — to so mladi, neizoblikovani ljudje. Iz njih moramo skovati perspektivne kadre, ki bodo nosivci napredka in nadaljnjega razvoja podjetja v prihodnosti. Pri vsem tem pa se nam zastavlja vprašanje: kako dobiti takšne kadre in kako usposobiti mlade ljudi, da bodo kos vsem predvidenim in nepredvidenim nalogami Zadeva ni tako preprosta, kakor si morda nekateri predstavljajo. Ni pa seveda tudi neizvedljiva! Toda, če hočemo, da jo opravimo res zadovoljivo, potem je prav, če pogledamo resnici kar takoj v oči! Oglejmo si, kako poteka izobraževanje naših mladih poklicnih delavcev v izobraževalnem centru!? Če smo kritični in objektivni hkrati, moramo priznati, da se pojavljajo pri virih povečanja produktivnosti določene pomanjkljivosti. Mladina se je zagrizla v akcijo za povečanje produktivnosti, žal pa so ponekod zatajile subjek- tivne sile in dopustile, da je akcija zamrla, ko je pričela kazati uspehe. Da bom bolj jasen, naj povem, da je način dela v nekaterih oddelkih vse prej kot prilagojen zahtevam uspešnega izobraževanja za posamezne gumarske poklice. Nejasnosti so še tudi okrog vprašanj, ki zadevajo samoupravljanje, itd. Učenci so v tovarni osem ur, v domu pa preostalih šestnajst, zato bi morali posvečati njihovemu delu in življenju v domu še več pozornosti. Žal pa ni tako! Mladi delavci tožijo, da pogrešajo pomoči subjektivnih faktorjev. O vsem tem smo razpravljali na 16. redni seji tovarniškega komiteja Zveze mladine ter do sproženih problemov zavzeli določena stališča. Predvsem pričakujemo večjo pomoč političnih delavcev v podjetju, vzgojnega osebja v poklicni gumarski šoli in v samem domu. Skupni napori in prizadevanja morajo obroditi uspehe — vzgajati moramo sposobne poklicne delavec, ki bodo kos proizvodnim nalogam in ki se bodo tudi uveljavili kot dobri upravljavci! Tovarniški komite ZSM »SAVA« Nekaj nasvetov tistim, ki pri delu preveč stojijo ali sedijo • Ni je med nami, ki si ne želi biti zdrava in ki sl ne želi biti negovana. Toda prenekatera ne stori • prav nič, da bi to dosegla. Precej je takih med nami, ki samo tožijo, čeprav bi si lahko precej tudi • same pomagale. Res je, posamezni poklici so različno utrujajoči in obremenjujoči za posamezne • organe. Zato morda ne bo škodovalo, če vam svetujemo, drage bravke, kako težave omilite, če • so že nastopile. Laiki menijo, da sedenje človeka ne utruja. Tisti, ki pri svojem poklicu mnogo sedijo, pa vedo, da ni tako. Tudi sedenje ima za organizem slabe posledice. ža je najboljše sredstvo proti podbradku, prati odvečni maščobi in proti ohlapnosti mišic. Ko začutite utrujenost, se poskusite sprostiti; najbolje s pre- Spodnji del telesa namreč vedno miruje in navadno so zato preobremenjene roke in rame. Prvo, kar nas opozori na prekomerno sedenje, so bolečine v hrbtu in glavobol. Kaj rado pride tudi do slabe prebave, ponavadi pa vedno do nabiranja odvečne maščobe na bokih. Kako si pomagamo? Predvsem se moramo prepričati, če ne sedimo pri svojem delu previsoko ali prenizko, če sedite ves dan za pisalnim strojem, pazite da zavzemajo roke med pisanjem pravokotno smer proti trupu. Sedite kolikor je mogoče vzravnano in držite glavo pokonci, ne pa nemarno in sključeno. Pokončna dr- Morda tpet skromen nasvet? Slika na desni, ki prikazuje ureditev dnevne sobe, se vam zdi na prvi pogled preveč razkošna. Toda kljub temu si jo oglejte po-bliže. Kakor vidite je prostor razdeljen na jedilni del, ki ga vidite v ospredju, in na salon, ki ga vidite v ozadju. Tisti, ki se pripravljajo na lastno gradnjo, se boste morda odločili za preprost kamin. Nekaj novega in privlačnega je nasad z zelenjem in sobnimi rastlinami. — Premislite, morda boste prišli na kako uporabno idejo ...! Odrasli ljudje nismo več otroci, toda želja da se nas ceni, je ostala neizpremenjena ... Francoska strokovna publikacija »Travail et maitrise« piše, da so v nekem psihološkem institutu izvedli zanimiv poskus. Skupini predšolskih otrok so dali nalogo narisati človeka. Otroci so se z veseljem lotili dela. Izvajavci poskusa so po določenem času molče pobrali risbe, vodja pa je spregovoril: »Se enkrat narišite človeka!« In otroci so se spet vrgli na delo. Ta postopek so še nekajkrat ponovili. Pobrane risbe so bile slabše in slabše, po četrtem poskusu so postali otroci nemirni in nestrpni. Prišlo je do prepirov, nekaj otrok pa je celo zajokalo. Toda otroci ulivajo pri risanju — poskus ni trajal dolgo — nihče ni rekel risarjem žal besede — z njimi so postopali popolnoma nevtralno. In prav v tem je problem! Otroci hočejo, da se ne postopa z njimi kot s predmeti, pač pa kot z živimi bitji. A prav zato je potreben predpogoj: ceniti je treba njihovo delo, jih spodbujati in Hm nameniti nekaj toplih besed, kakor so na primer: »Dobro si ga narisali«, ali »Kako bi bilo, če bi svojemu stričku nekoliko podaljšal noge?!« Pa se vprašajmo, kako delamo v podobnih primerih v naši tovarni? Ali ni obrat tudi neke vrste otroški vrtec? Kako da ne? Kaj se spremeni, ko zraste iz otroka mož? V glavnem samo to, da starejši otrok, zlasti pa še odrastel človek ne kale in ne izraža svoje občutke tako neposredno in odkrito kot otrok! Zato pri odraslih ni več solza niti ne trmoglavosti, če izostane pričakovana pohvala! Poskusite pobrskati po svojem spominu! Ko ste zadnjič naročili sodelavcu, naj opravi določeno delo, se ga je lotil s poletom. Trudil se je in ni mu bilo žal napora. Delo je uspešno opravil. Ponosen je bil na to. Bil je poln pričakovanja. A kaj se je zgodilo? Hladnokrvno ste ga gledali med delom in potem, ko vam je povedal, da je delo opravil. Zdelo se vam je kot nekaj povsem normalnega. A on ...? Dobro. Nič ni dejal. Toda ko mu boste naročili drugič, naj spet kaj naredi, se ne bo več tako trudil. Ravnodušen bo ali celo ogorčen! Pomnite: MI ODRASLI NISMO VEC OTROCI, TODA ZELJA, DA SE NAS CENI, JE OSTALA NESPREMENJENA! Na levi sliki vidite elegantne čevlje z visoko peto, ki pa niso za na delo — zato se odločite raje za take, ki jih prikazuje desna slika žite noge visoko in s tem poživite krvni obtok. Med odmorom in jedjo nikoli ne stojte. Zvečer nikdar ne pozabite okopati noge izmenoma v vroči in mrzli vodi. Potem jih narahlo masirajte z mehko krtačo in vsakokrat natrite z oljem. Pri delu ne nosite pretesne obleke in pretesnih pasov, ki ovirajo krvni obtok in pospešujejo nastajanje krčnih žil ter drugih nevšečnosti. Obleka za delo naj bo vedno udobna, seveda pa tudi lična. Zakaj so vzgoino-varstvene ustanove neizkoriščene? V Sloveniji je 54.272 otrok do dveh let starosti, 146.759 od dveh do sedmih let in 206.300 otrok, starih od sedem do štirinajst let • Več kot dve tretjini teh otrok ima zaposlena oba roditelja • Okrog 40 odstotkov zaposlenih žensk ima otroke, ki so brez varstva in ustrezne prehrane • V družbeno varstvo je zajetih samo 2,7 od stotka vseh otrok • Zadnje čase se zaposli vsako leto okrog 10.000 žensk, zmogljivosti slovenskih varstvenih ustanov pa se letno povečajo za približno 700 otrok. prosto vajo kar med delom. Izmenoma dvigajte in spuščajte rame in otresajte z rokami, kakor da hočete otresti z njih kapljo vode. Boste videle, kako olajšanje bo to! Če imate slabo prebavo, popijte zjutraj na tešče kozarec vode z nekaj kapljicami limoninega soka ali med kosilom kozarec mineralne vode. Če pri delu veliko stojite, mislite predvsem na noge, ki so najbolj obremenjene. Večkrat zaradi predolgega stanja otečejo, v križu pa začutite hude bolečine. Predpogoj, da pritisk na stopala omilite, je primerna obutev. Ta mora biti udobna in s srednjevisoko peto. Odmor izkoristite za to, da polo- To so najbolj karakteristični podatki, ki opozarjajo na potrebo po bolj načrtnem razvijanju otroškega varstva pri nas, kajti v našem gospodarstvu računamo tudi lili nadalje zaposlovati ženske v nezmanjšanem tempu. O vsem tem sta razpravljala pred nedavnim republiška sveta za socialno varstvo in šolstvo ter pripravila poročilo, o katerem je tudi že razpravljal Izvršni svet Kaj skriva tale mozaik? Vzemite v roke škarje in izrežite delce objavljenega mozaika na desni. Zložite jih skupaj v logično celoto in nalepite na kos papirja, pa boste dobili odgovor na vprašanje. Potem vam ne bo težko na hrbtni strani napisati še svoje ime in priimek ter odgovor na vprašanje KAJ SKRIVA MOZAIK. Oddajte zlepljeni mozaik v uredništvu časopisa ali pri dežurnem vratarju in morda se vam nasmehne sreča. IZŽREBANIH BO DESET REŠEVAVCEV. VSAK BO PREJEL NAGRADO 500 DINARJEV! Rok za oddajo rešitev je sobota, 13. aprila! LRS, te dni pa je o tem razpravljala tudi Ljudska skupščina LRS. Dejavnost vzgojno varstvenih ustanov je zaenkrat še vse preveč enostranska, saj je usmenj ena dosti bolj v skrb za predšolske otroke kot za šolske otroke. Po podatkih, o katerih je razpravljala Ljudska skupščina LRS, je od skupnega števila 12.187 varovancev v 198 slovenskih ustanovah 9.289 predšolskih in le 2.760 šolskih otrok. Stanje se sicer počasi izboljšuje, toda ugotovitev, da od vseh šolskih otrok v Sloveniji redno dobiva malico 76 odstotkov, kosilo izven doma pa komaj 6,5 odstotkov otrok, daje misliti, da ostaja večina otrok zaposlenih staršev brez rednih obrokov ali pa dobiva te obroke prepozno. To potrjuje tudi zdravstvena slika, ki opozarja, da je v Sloveniji 10 odstotkov otrok slabo hranjenih in da ima približno polovica vseh šolarjev razne motnje v telesnem razvoju. Ko navajamo vse te podatke, bi bravec najverjetneje zaključil, da je vzrok takemu stanju pomanjkanje vzgojno varstvenih ustanov. Toda v resnici je nasprotno, že obstoječe ustanove so danes nepopolno zasedene. Zato je upravičeno vprašanje, zakaj ni večjih zahtev po novih prostorih in takih ustanovah in zakaj se starši obstoječih vzgojno varstvenih ustanov ne poslužujejo? Tudi v našem podjetju je'zaposlenih veliko staršev, ki imajo precejšnje težave zaradi otrok, ker jih morajo puščati same doma v dopoldanskem času. Zato pričakujemo od naših bravcev pripombe, mnenja in predloge. S tem odpiramo javno razpravo o sproženem vprašanju. Prispevke bomo rade volje objavljali, zato nam pišite na naslov: uredništvo »Sava«, Kranj! UREDNIŠTVO K minulemu dnevu žena Zgodovina danes govori o prizadevanjih žena, da so se osvobodile družbenega in družinskega jarma. Kljub bojem in pridobitvam meščanskega gibanja pa je ‘šele delavsko žensko gibanje na široko odprlo vrata v svetlo prihodnost. Žal pa nekateri ljudje še danes ne ločijo in razumejo družbenega položaja in družbene vloge žena v socializmu od družbene skrbi naše družbe za mater in otroka ter za družino sploh. Tega ne ločijo zato, ker ne vedo, kdaj in zakaj je nastalo žensko vprašanje, kaj je ženske zasužnjilo in kaj jih danes osvobaja. Vedeti moramo, kaj danes pomeni 8. marec. To ni nekakšen materinski dan, kakršne ie praznovala nekdaj naša meščanska družba zato, da bi s svojimi narejenimi slavospevi materinstvu — zanjo edinemu ženskemu »poslanstvu« — prevpila krivice, ki jih ni delala samo ženski družbi in družini, ampak še posebej materi in otrokom. Osmi marec pomeni danes praznik vseh žena, ki uživajo zdrave sadove svoje borbene preteklosti — enakopravnost. Zato so v vseh podjetjih in ustanovah na ta dan žene še posebej počaščene. Tudi naša sindikalna podružnica se je kakor vsako leto poprej spomnila na naš praznik. Letošnji 8. marec je minil brez vsakršnega hrupa. Dobile smo vsaka svo<) zavitek in pri izhodu iz tovarne tudi povabilo, naj pridemo na proslavo v Delavski dom. Ker darila niso bila vsa enaka in ker je nas žena v podjetju kar precejšnje številot je bilo precej truda, predno so bila praktična darila lepo in pravično razdeljena in da res ni moglo priti do kakršnih koli nezadovoljnih izpadov. Ker smo ženske, tako pravijo moški, že od rojstva precej radovedne, smo seveda najprej pokukale v zavoje, da vidimo, kaj nam je naklonil žreb. Potem smo vpraševale ena drugo, kakor je pač v takih primerih čisto razumljivo. Vse, upam da ni bilo izjem, smo bile darila vesele. Odhajajoč iz tovarne sem srečala tudi nekaj starejših »sotrpink« iz obrata. Mimogrede sem jih pobarala, kako so zadovoljne z darilom. No, in ena izmed njih mi je smeje zašepetala: »Saj ga rada pocuknem kak kozarček na tak dan, posebno še, če je zastonj. In tudi zavrtim se še rada s kakim zavb’r plesavcem! Saj veš, na ta dan smo jih lahko izbirale po želji. Pa kaj, ko je bilo vedno po takšnih zabavah breme težko, posebej če smo globlje pogledale v kozarček, in so nas potem nekaj tednov opravljali, da je bilo kaj . .!« Druga pa je še nagajivo pripomnila: »Veš, da je res najbolje takole, saj me bo mož bolj vesel v novi spalni srajci, kot če bi prišla danes zvečer malo okajena domov!« In če se ne motim, so takega mnenja skoraj vse naše žene, ali ne? ▲ Člani naše smučarske reprezentance, ki je sodelovala na letoš-^ njem državnem prvenstvu delavcev usnjarske, usnjarsko predelovalne in gumarske industrije v veleslalomu pod Storžičem Velika udeležba iz ..Save" na prvenstvu Kranja e AVGUST POTUŠEK — ORGANIZACIJSKO - ANALITSKA SLUŽBA # Kegljaški klub Triglav je priredil v februarju vsakoletno prvenstvo Kranja v disciplini 2x200 lučajev v mednarodnem slogu. Najboljših trideset tekmovavcev je lahko nastopilo še tretjič v isti disciplini. Odziv na razpis je bil velik, saj je sodelovalo kar 77 kegljavcev, od tega 16 iz našega kolektiva. 837, 822 in 893!, 13. Toplak 804, 819 in 815, 18. Potušek 770, 810 in 814, 29. Reš 812, 790 in 726, 37. Podjed 762 in 785, 38. Sekne 758 in 789, 53. Pogorelec 707 in 794, 57. Gornik 718 in 762, 58. Voršič 741 in 738, Arh 728 in 743, 63. Petelinšek 725 in 736, 65. Jakupak 766 in 688, 66. Žun 745 m 707, 71. Gartner 728 in 690. 72. Košnjek 661 in 740 in 73. Fe-renček 699 in 689 podrtih kegljev. To tekmovanje je bilo hkrati tudi tekmovanje za prehodni pokal tekmovavcev iz »Save«. Že drugič zaporedoma je zmagal Miro Ambrožič; če pa štejemo vse nastope, pa že tretjič. Le delen uspeh na državnem prvenstvu Edo Bertonceli 2. med starejšimi člani 0 BLAŽ STUDEN — GUMARSKI - IZOBRAŽEVALNI CENTER # Po enoletnem premoru je bilo 10. 0 marca letos spet tradicionalno smučarsko tekmovanje usnjarjev in gumarjev v veleslalomu pod 0 Storžičem. Tokrat je bilo že enajstič, toda prvič tudi kot uradno državno prvenstvo usnjarske, 0 usnjarsko - predelovalne in gumarske industrije Jugoslavije. Udeležila se ga je tudi devetčlanska 0 ekipa iz našega podjetja. Žal je bil naš uspeh le polovičen. V skupini starejših članov je zasedel 0 Edi BERTONCELJ drugo mesto, v moštveni konkurenci pa smo bili šele 11. Tekmovanje je odlično organizi- »Peko« Tržič s časom 47,9 sekun- som 1:19,5 in 40. Blaž Studen s rala sindikalna podružnica Tovar- de pred Petrom Križajem — »Pe- časom 1:20,8 sekunde, ne obutve »Peko« iz Tržiča. Na ko« Tržič 48,8 in Dušanom šo- v skupini članov nad 35. letom smučiščih pri Domu pod Štor- brom — »Lilet« Maribor 49,5 se- starosti je zmagal znani jugoslo-žičem je nastopilo okrog šesit- kunde. Najboljši iz naše ekipe je vanski smučar Drago Štefe — deset smučarjev na 1.700 metrov bil Julij Bertoncelj, ki je zasedel »Rmio« Tržič s časom 45,8 sekun-dolgi veleslalomski progi s 35 s časom 55,8 14. mesto. Ostali na- (je pred našim Edijem Bertonc-vratci in z višinsko razliko 300 ši tekmovavci, ki niso bili diskva- ijein, ki je prevozil progo v času metrov. lificirani, pa so zasedli naslednja 575 sekunde. Tretji je bil invalid V skupini članov do 35. leta sta- mesta: 23. Drago Šuštaršič s ča-rosti je zmagal Vinko Švab — som 1:01,6, 38. Stane Rotar s ča- Je bil neuspeh potreben? Kar 34 tekmovavcev je prebilo kegljaški »zvočni zid« in podrlo več kot 800 kegljev. Čeprav je sodelovalo v prvenstvu precej članov našega kolektiva, so se uvrstih v zaključni del tekmovanja samo štirje — Ambrožič, Toplak, Reš in Potušek. KEGLJANJE 0 AVGUST POTUŠEK — ORGANIZACIJSKO - ANALITSKA SLUŽBA 0 V krožkovnem prvenstvu Kranja za mesec februar naša ekipa ni bila popolna. Povsem smo razočarali in zasedli s 344 podrtimi keglji šele osmo mesto. Razmerje med podrtimi keglji in zgrešenimi lučaji pri posameznih tekmovavcih je bilo v febru. Karel Srečnik iz »Planike« s časom 59,6 sekunde. Naš drugi tek-movavec Mirko Faganel je bil s časom 1:102 peti. V moštveni uvrstitvi je zmagala I. ekipa i»Peko« v postavi Vinko Švab, Peter Križaj in Franc Sušnik s časom 2:30,5 sekunde pred ekipo »Runo« 2:38,8 in »Planiko« 2:48,4 sekunde. Naša ekipa v postavi Julij Bertoncelj, Drago anskem kolu naslednje: Potušek Šušteršič in Stane Rotar je bila s Prvenstvo je trajalo štirinajst dni in je bilo vzorno organizirano. Borbe so bile ostre, zanimive in tudi doseženi rezultati niso bili majhni. Naši tekmovavci so se takole uvrstili v končnem vrstnem redu nastopajočih: 3. Ambrožič Včasih je treba tudi takole iskati kegljače, da je moštvo sploh kompletno za nastop 39 — 1, Reš 40 — 2, Podjed 39 -4, Gornik 38 — 4, Sekne 33 — 4, Sušnik 33-5, Košnjek 33-6, Petelinšek 27 — 6 in Toplak 25 — 6. žalostno je, da druga ekipa sploh ni mogla nastopiti, ker so prišli na kegljišče samo štirje tekmovavci. Če bomo tako nedisciplinirani časom 3:16,9 sekunde šele enajsta. Naše podjetje so zastopali na letošnjem prvenstvu Julij Bertoncelj, Mirko Faganel, Stane Šuštaršič, Stane Rotar, Janz Udir, Metod Zupan, ing. Filip Majcen, Edo Bertoncelj in Blaž Studen. Uspeh ekipe bi bil verjetno boljši, če bi ne imeli pri žrebanju startnih tudi v bodoče, ne bomo mogli po- številk izredno smolo. Večina na-noviti niti lanskoletnega uspeha! ših tekmovavcev je dobila številke Vrstni red krožkov v februar- nad 30. Seveda pa moramo do-skem kolu: 1. Tekstilindus 439, 2. dati k temu tudi nezadosten tre Elektro Kranj 417, 3. Enotnost hing, četudi je bilo letos snega do-416, 4. Iskra I 381, 5. Planika 357, volj tudi v Kranju. 6. Iskra II 357, 7. Gradis 345, 8. SAVA I 344, 9. Elektrarna »Sava« 307, 10. Kovinar 294 in 11. Študentje 285 podrtih kegljev. ■■■ 01 Prihodnje leto bomo morali najprej organizirati nekaj pre glednih tekmovanj za sestavo reprezentance podjetja in izvesti tudi prvenstvo. Tako bomo lahko prihajali na podobna tekmovanja bolj pripravljeni. Zahvaljujem se v imenu tekmo-vavcem upravnemu odboru in ko. lektivu, da so nam omogočili dvodnevne priprave pred prvenstvom. Najboljša Peternelj In Novak 0 BLAŽ STUDEN — GUMARSKI IZOBRAŽEVALNI CENTER 0 Hkrati ko tekmujejo naši strelci v okrajni ligi, so izvedli tudi prvenstvo svoje družine. Med čla-nedeljo je ekipa »Save« nastopila ni je zmagal Franci Peternel pred zakikirikal pred neka,] tedni zgodaj mladinci pripravili javno priredi- kuje posebno prošnjo na ekonomsko proti moštvu »Savica« iz Kranja Stanetom Košnikom, med mladin-—: c--- > ■ ,, 1 1 ' 1 ■ ----• in zmagala z rezultatom 28:9. 11 ceste mimo vodovodnega stolpa na važnejši od prireditev, ki naj bodo Rupo, so dejali, da je sklenjeno pač v razvedrilo članom kolektiva? tako da tiste ceste letos/se ne bodo Pa ^ skromen nasvet kolektivu asfaltirali.o * Potem je se hudomus- delavske restavracije! Da ko v bo-no vzdihnil:^ »Skoda da stanujejo »izginulih« kozarcev, občinski mozje na Zlatem polju!« kroimko.v> skodelic za turško kavo in nejevoljen odšel Komaj sem se m jedllneoa pribora, svetujem re-zakhcal za n,im: »Pa se preseli t,a ^ ^ ^ WMiZi y se ti, saj tam ,e pa asfalta povsod r<£m J0 vjedkau ovo * na žarnice, ki so kaj rade dobivale Ne vem, kako naj zagovarjam peruti, napis »UKRADENO V tiste »nadobudne« mladince, ki so ISKRI«! Originalno, ali ne? si od športnikov »sposodil,« copate Ko ^ ^ . ^ od_ za nogometne treninge v Savskem y uredmUv mi ■ uredmk logu. Ker se ,im ,e zelo mudilo, so ^ ^ ^ yrhmkl kar sklenili, da ,e oprema pac n,i- so skieniU naši sodelavci odslej na-hova in zato kot prav, >™cwnaly ^ . is mak mesec deset zatorn« vdrli v omaro Upam da ^ ^ taksne tn podobne »akcije« y Woc-e lW na tekoiem 0 ddu v pa smo spet tu! Jai veste, * jr *-r • •• -v bodoče bolj na tekočem o delu v j-' kar do ušes zardim, kadar rfe bodo vec odločili, saj fim znajo ndsem tamkajšnjem obratu. Če pa • se spomnim ,na rdečega pete- se škodovati . . .. samo novinarska »raca«, potem lina vrh nase valjarne, ki je Zagonetka je tudi tole: ko so naši bi pa svetoval uredništvu, naj kol V nedeljo spopad s ..Križani" 0 DUŠAN REBOLJ — KS 0 0 V nedeljo, 7. aprila, bo na spo-0 redu že drugo kolo spomla-0 d anskega dela rokometnega pr-0 venstva Gorenjske. Naša vr-0 sta se bo spoprijela v boju 0 za točke s »Partizanom« iz 0 Križ. Jeseni so zmagali na-0 sprotniki, zato bo treba tokrat 0 več odločnosti. Tekma bo ob 0 10. uri! Spomladanski del prvenstva sc je samo novinarska »raca«, potem jc letos pričel že zgodaj. Minulo 7 . 7 f . 1 1 »» z 1 ,,I f r* O ♦7 1 O Toliko za sedaj! Če bo koga bolela zaradi mojih novic glava, naj gre v kino »Center« v Kranju. Tam ga bo gotovo minilo, ko bo plačal vstopnino . .! Vaš Pepe Lez’nga zjutraj. Sram me je zato, ker v tev »Gumarji, pokažite, kaj znate« enoto Vrhnika z nekaj steklenicami Kranju ne znamo vzdrževati hi- za člane našega kolektiva v Kranju, fruškogorsketga bisera, drantov in zato, ker imamo tudi v so izvajavci zabavnega programa naši tovarni preveč zijal. zaradi najrazličnejših »tehničnih« Ko so prihiteli gasivci iz Kranja skorajda odpovedali, ko pa so in iz bližnjih krajev, so morali z predzadnjo nedeljo nastopih z za- grozo ugotavljati, da so hidranti bavmm programom na Dolen,- pred našo tovarno zamrznjeni. Le skem, m izostal nihče. So mar iz- kaj bi bilo, če bi Kranj ne stal ob let‘ z avtobusom ka, drugega in sotočju dveh rek? Gotovo bi se gašenje požara drugače steklo. In zijala, boste vprašali- Da, teh je bilo že tako dovolj med meščani, ki. so odhajali tistega dne na delo, pomagali pa so jim tudi ljudje iz tovarne, namesto da bi pomagali reševati zmesi iz valjarne. Ja kaj ho« čemo, firbcev pri požarih, prometnih nesrečah, porokah in pri pretepih nikdar ne manjka! On dan me je ustavil eden izmed delavcev obrata II in me nagovoril: »Ti, Lez’nga. Ko že imaš tako nabrušen jezik, dej no u caj-t’nge naše bistroumne gospodarstvenike, ki so pripravljali predlog letošnjega občinskega družbenega plana. Pravijo, da smo vsi upravljavci, ko pa smo se na zboru volivcev dajali zaradi asfaltiranja Zaradi zasedenosti kranjskih telovadnic so se pričeli igravci letos pripravljati na tekmovanje pozno. Tudi sedaj, ko so zaradi toplejšega vremena že možnosti za vadbo zunaj, treningi niso redni, ker dela precej igravcev v treh izmenah! ci pa Marjan Novak pred Ladom Žezlino. S samimi rezultati ne moremo biti zadovoljni, saj se nastopajočim pozna, da premalo vadijo. STRELSTVO Vsekakor pa moramo pohvaliti našega najstarejšega strelca po letih in stažu Staneta Košnika, ki je hkrati tudi duša strelskega športa v naši tovarni. Z izjemo Mirka Peternela mu ni še kos nihče med mlajšimi. TEHNIČNI REZULTATI — ČLANI: Peternel 170,25 od 200 možnih točk, Košnik 169,22, štiftar 167,33, Studen 165,55, Bec 151,80, Pogorelc 150,15, Robar 123,63 itd. MLADINCI: Novak 155,25, žezlina 155,12, Hijaž 153,75, Rupar 148,60, Škofič 146,75, Haler 142,67, Zoba-rič 140,50 itd.