InMsrati ae sprejemajo in veljA triatopua vrata:
i kr., če se tiska Ikra:,
15	n n n n - n
16	n n n n 3 .,
Pri večkratnem tiskanji Je sena primerno smanjša.
Rokopisi
ae ne vračajo, nefrankovana pisma se ne aprejemajo
Naročnino prejema oprarništvo administracija, in ekspeaicija i a Starem trgu ti. št. 16
Političen list za slovenski uni
Po poŠti	prejeman velia
/.a eeio ieto	, 10 gi.	ar.
ta poi itta 6 —	,, ta četrt ieta ,, 60 ,,
V administraciji velia:
/.a eeio ieto	S gt. 41) kr.
ta pol leta	* ., 'Ju ,,
ta četrt leta . . ! il) „ V Ljubljani na dom puaiijau velja 60 kr. več na ieto.
VredniStvo je na Hrt-pu nlšna štev. 190.
Izhaja po trikrat na teden in »icHrlfll
v toreK , četrtek m sumilo. '
„Laibacher Tagblatt".
Ko je nastopila tako zvana »papirnata" doba, in so jeli siliti časniki na dan kakor gobe po dežji, so tudi naši neniškutarji, ki so si priložili iine »ustavoverci", spoznali, da jim je treba za svoje namene lastnega lista. Prej sicer so že obirali in opravljali narodno stranko po dunajskih listih, po graški »Tagespost", po „Triester Ztg." itd., ali tako opravljanje ravno doma ni imelo posebnega vspeha, nekoliko zarad tega ne, ker ti časniki niso prišli vsakemu v roke, še več pa zato, ker so bili omenjeni časniki kolikor toliko zbirčni in niso vsega vzeli, kar je kak zagrizenec izbljuval.
Naši nemčurji so tedaj sklenili napraviti si svoj časnik, v kterem bi pisali vse, kar bi se jim zdelo, in bi jim nihče člankov ne strigel. Edini nemški list, ki je do tje izhajal v Ljubljani, je bila „Laib. Ztg.", toda ta list je vraden, ima c. k. orla na čelu, tedaj mora kolikor toliko vsaj na videz gledati na spodobnost. Vrh tega v njem ni prostora za kako versko propagando ali za brezvrstvo. Stopili so tedaj skup največi nasprotniki narodne reči in osnovali »konstitucijsko društvo" z namenom , širiti z besedo in pisavo nemčurska ali liberalna načela. Toda društvo naj bi izdajalo Časnik, ker so prvi petelini dobro vedeli, da se dnevnik ne spravi tako lahko na noge, ampak da je treba mu zagotovljenega denarja in zanesljivih peres. Zadnjih so imeli takrat že za silo samo v Ljubljani, ker so vsi tisti,
ki so do tje dopisovali v vnanje liste, obljubili podporo svojo novemu listu. Težje je bilo dobiti denarnega zaklada; zato so lovili ljudi z novimi frazami, posebno z »liberalizmom", ki je ravno takrat v cvet prišel. Tako so spravili na dan list »Laibacher Tagblatt", za kterega je denarno poroštvo dalo »konstitucijsko društvo."
List se je rodil iu koj skonca pokazal roge ter izdal roditelje svoje Brž je jel udrihati po narodnjakih prav pobalinsko iu kmalu dospel do slave lažnjivega in umazanega lista. Poštenejše občinstvo se je kmalu obrnilo od njega in prišli so časi, ko je vkljub žrtvo-valnosti nekterih, kterim je bilo na njegovem obstanku ležeče, bil v nevarnosti, da pogine. Treba je bilo najti novih virov in po zvezi, ki so jo imeli s svojimi brati v nemškem li-beraistvu na Dunaji, se jim je to posrečilo, o čemur bi vedel ranjki dr. Vincenc Klun dolgo pesem peti. Saj dispozicijski fond ni le za Dunajčane, ampak tudi za druge »pridne" ljudi. Ali tak list je požrešen, dotek iz Dunaja ni zadostoval. Matadorji so tedaj med svojimi privrženci napravili nekak prisiljen zajem (Zvvangsanlehen), — davek za »Tagblatt", kteri se naklada posebno poslancem in drugim, ki hočejo v vrsti »ustavovercev" biti prvi. Ta davek je različen, po primanjkljeji se meri in razdeljuje; lansko leto n. p. je znesel po 45 gld. na osobo, tedaj je morala primanjkava izdatna biti , čemur se pa ni čuditi, ker ima list jako malo uaročnikov, čeravno — kakor je »Narod"
enkrat trdil in »Tagblatt" ni skušal ovrečiV-se mu še celo kolek povrača.
Toliko o materijalnem stanji; zdaj pa še nekaj o njegovem zadržanji. Prva oseba pri časniku je vrednik, ne odgovorni, ampak pravi« Z začetka je »Tagblattovo" vredništvo bila prava republika, ali še bolje koš za smeti , t kterega je vsak nosil, kar je kje pobral. Dež-man je sicer stal na čelu, zlasti politični članki so bili po veČem iz njegovega peresa; vendar je bil list po večem v rokah faktorja Klein-mayerjeve tiskarne, protestanta, zato je tudi list delal reklamo za protestantizem in se obrnil brž proti katoličanstvu. V tisto dobo pade znana pravda njegova zavoljo obrite svinje na Brezji, po kteri mu je ostal zasluženi priimek. Pozneje je dobil za urednika človeka, čegar nemoralično življenje se je celo pred soduijo konstatiralo. Takrat je imel pred sodnijo več sitnosti zavoljo očitnih laži in obrekovanja oseb. Vsled tega je postal čedalje bolj divji, mahal je slepe strasti krog sebe in popadal vse, kar mu je na pot prišlo. Pisanje njegovo je postalo podlo, surovo, kaj tacega se do tje ni bralo nikjer, slišalo se je morda le v krčmah zadnje vrste, kjer pijanci razgrajajo in kvantajo. Pred njim ni bil varen nobeden stan, nobeua starost, zlasti duhovski stan je v blato tlačil. Ker ga roka censure ne zadeva tako, kakor slovenske liste, je njegova predrznost že prav pobalinska. Par mu je le še »N. Fr. Presse" na Dunaji.
Za tem vrednikom, kterega so se slednjič
O sreči.
Narodi imajo različne nazore o sreči. Izhodni narodi menijo, da je vr-e namenjeno, kar se pripeti; Turki mislijo, da bi vojak, ki v boju pogine, ob tistem času tudi umrl, ko bi doma bival. To so fa ta lis t i.
Zapadno-evropski narodi zopet verujejo v slučaj, pripetljej (casus, zufall); da je kroglja zadela Petra in ue Pavla, to jim je slučaj. To so kazuis ti.
Nekteri filozofi zopet pravijo, da slučaja ni, da se vse godi, kakor se goditi mora. Človek po teh nazorih niti nema proste volje, ampak vse le primorau dela, in tudi v prirodi se vse godi po trdnih postavah, kakor se drugače goditi ne more. Čeravno je bil Peter prostovoljec, vendar so ga notranji nagibi pri-morali, da je šel k vojakom. Kroglja je bila po smodnikovi moči primoraua, da je vzela ravno tisti tek, da je Petra v prsi zadela. Ti filozofi se imenujejo necessisti (necesse est. mora biti).
Naša vera nas pa uči, da je vse božja volja, kar se godi, in da še vrabec ne pade s strehe brez privoljenja božjega.
To je krščanski nazor o sreči. Necessisti t a j e s svojim mnenjem tudi Boga, kakor
ga ne poznajo Turki, in kakor ga niso poznali ter ga poniževali stari Iiinici, ker so verovali v »fatum" (usodo), ki je bilo močneje od vseh bogov. Kajti, če se vse godi, kakor se goditi mora, iu to trdijo nece.sisti, potem ni treba Boga, in on bi tudi ne bil več Bog, ako se prirodnim zakonom in sili ustaviti ne more. Po tem nazoru je priroda sama Bog, kar nekteri natoroznanci res trdijo, pa ona bi bila jako čuden bog, ker je sama sebi podvržena in na svoje zakone navezana. Tisti, ki postave daje, jih sme tudi spreminjati, če pa priroda svojih zakonov ne sme in ne more spremeniti, potem je jasno, da si jih ni sama dala, ampak da ima višjega gospodarja nad seboj. Če bi pa ti zakoni bili bog, bi zopet priroda ob enem to ne mogla biti, ker je tem zakonom podložna, in morali bi si zopet nevidno bitje misliti s prosto, vsegamogočno voljo, katero je te zakone dalo, kajti zakoni izvirajo iz volje. Teorija necessistov je torej ovržena, in krščanski nazor je zmagovalen.
Ravno taka nesmisel je fatalizem. Turki verujejo v Boga, ki bi imel biti vsegamogočen, in vendar pravijo, da kar je enkrat namenjeno, se ne more odvrniti. Zastonj so toraj vse njih molitve k »alli", kajti 011 ne more odvrniti niti smrti, niti druge nesreče, 011 je podvržen
usodi kakor nekdanji rimski bogovi. Žalostno je, da se je ta turška vera iz vzhoda tudi med Jugoslovani vdomačila, kajti pogosto slišiš med našimi kmeti reči: ,,je bilo že tako namenjeno."
Ta vera ponižuje Boga, in je toraj bogokletna , kajti nič ni bilo in no bo namenjeno, kar ni božja volja ; in če bi se bil prav Bog namenil, temu ali onemu človeku kako nesrečo poslati, da se po prošnjah vendar odvrniti od prvotnega namena, da človeku prizanese. Bog se je bil namenil, mesto Ninive pokončati, kakor je izrekel po preroku Jonu; ko je pa mesto delalo pokoro, dal se je omočiti, in je hudo kazen odložil. Fatalizem ovira tudi vsak napredek narodov, kajti on podpira lenobo. Fatalist pravi: »če mi je namenjeno, postanem bogat, tudi če nič ne delam ; če mi pa ni namenjeno, ostanem pa revež, naj se še toliko trudim." Tako vse v nemar pusti, in nič ne doseže. Kam so prišli Turki s to vero, to vidimo.
Germanski narodi imajo fatalistom ravno nasproten nazor o sreči, oni namreč pravijo: »vsak je svoje sreče kovač." Ta nazor je dober, ako se ne pretira, in mnogi Nemci ga preteravajo. V Boga zaupati, njegovega blagoslova prositi, in s pridnim delom kovati si
glavni petelini že sami sramovali, prišel je list — vsaj po imenu — v roke nekemu človeku, ki ima pisarn i c o za vse. To tudi listu barvo daje. Zadnji čas si je list pridobil ime „butelj", kajti kakor predrzen je, če dobiva gradiva iz glavnih peres, tako neumen je takrat, kedar Dežman biva na Dunaji. Tudi priimek „ turški list" se mu dobro poda. Če ne dobi gradiva s tem, da prežvekuje članke slovenskih listov, ktere beli s prav žaltovo mastjo svoje modrosti, je tako suh in prazen, kakor slama. Blazega spodbudljivega ali pod-učnega ni v njem nikdar nič, vedno se plazi pri tleh kakor golazen, ki le takrat kviško šine kedar se za kako stvarjo zaleti.
„Kako da ima tak list še bralcev in naročnikov?" se bo morda kdo čudil. Tudi mi se čudimo temu, a razumljivo je, če se premisli, da je dandanes svet, posebno po mestih, spriden. Tak svet ne mora dobre duševne hrane, ampak le gnjile, spridene, kakor sprideni želodec pijanca marale žgaue, nezdrave, spridene pijače. Mi smo v tem listu že dokazali, da je pri nas meščan najbolj spriden, zato ima ,,Tagblatt1' bralcev in naročnikov največ po mestih; po kmetih je bela vrana, in če pra-šaš po ljudeh, ki ga imajo, stavim glavo, da ti jih ne bo nihče hvalil. Tudi vnanji dopisniki njegovi so vse prej, nego v dobrem imenu prj ljudeh, to se je že večkrat očitno pokazalo.
Kaj je vredna stranka, ktere glasilo je tak list, je po vsem tem lahko razsoditi. Mi tudi nismo toliko spregovorili zavoljo lista samega, ker tega ni vreden, ampak zavoljo stranke, o kteri pravi, da jo zastopa. Tiča spoznaš po perji iu petji, politično stranko po njenih listih. Stranke, ki ima tak list, kakor je „Laib. Tag-blatt", mi ne moremo nikakor spoštovati, dokler spoštujemo sebe in se ne zavržemo popolnoma.
„St. Peterlmrgskijc Včdomosti" o turške,j moči.
Vsacemu je znano, da je pri nas dosti tacih politikarjev, ki vse turške vspehe v se-danjej vojski samo Angležem pripisujejo. Po
mnenji teh imajo Angleži poveljništvo turške vojske v rokah, Angleži vzdržujejo, hranijo in odevajo turške vojake in jih preskrbujejo z orožjem in patroni. To mnenje potrjujejo deloma tudi Angleži sami in sicer tista njihova manjšina, ki se ne vjema s politiko lorda Bi-konsfilda. „Spb. Včdomosti" pa pravijo, da angleška ustava, ktera ne dovoljuje vladi ničesar brez parlamcntovega soglasja, nekako dokazuje, da je Angleška neudeležena pri moči in bogastvu, ktero so pokazali Turki v tako nepričakovanej meri. „Še ni davno, kar smo čitali, da ni dovolil parlament vladi ne ravno velicih sredstev za pojačenje vojske in zatoraj se nam mora vrivati vprašanje: odkod je vendar mogla dobiti angleška vlada vse te milijone če ne miljarde, ktere so izsahnelo in ban-kerotirano Turčijo, borečo se vlani s takim trudom s Ilercegovinci in Srbi, zopet prestro-jile v bogatega in mogočnega ruskega protiv-nika? Ali je vse, kar smo vedli o Turčiji, bila laž ali jo je pa kdo hipno prerodil?"
„Spb. Ved.", pretresujoč te dve vprašanji pravijo, da je čisto nemogoč tako nagel prerod, če bi se prav še tol:ko miljonov potrosilo. Zgodovina nam nikjer ue kaže, da bi sc bila ktera država v trenutku opomogla. Mej družim se čita: „Naj igra zlato še tako mogočno nalogo, vendar potrebuje tudi ono za izvršenje kterega koli znatega dela -— časa. Ni še dosti, če je orožje, treba ga je tudi rabiti znati. Bitve naše s Turki so pa pokazale, da znajo oni izvrstno rabiti orožje v taktičnem oziru. Res, da so bili v njihovih vrstah nekteri, ki so streljali naslanjaje kopjišče na pas — ali to so bili posamezni slučaji; drugi vsi pa streljajo zmerom v cilj z občudevalno natančnostjo. Odlikujejo se posebno artileristi. Od tod se razvidi, da se Turčija ni hipoma prestrojila, ampak da se je že davno in sistematično pripravljala za vojsko in da Abdul - Azis ni vseh izposojenih novcev porabil samo v nasito-vanje svojih osebnih strasti, kakor se je svoje dni neprenehoma pisalo."
V vsacem	slučaji, naj ima že Turčija Angleže ali ktere druge za zaveznike, mora in je morala tudi	ona sama dosti delati. Zavezniki so mogli	le povišati njena sredstva in
jej pomagati vojsko bolj in dalje vesti, ali nikakor jej niso mogli dati vseh sredstev. ,,Ko bi se Turčija sama ne bila zarauo dobro k njej pripravila, bi je nobeden in z nikakoršnimi sredstvi ne bil izvlekel iz njene ničevnosti v nekaj dneh, kakor so mnogi pri nas mislili. Vsa beda je v tem, da smo mi sami sebe za-vodili. Naše oslepljenje je bilo tako veliko, da ga še naši ruski prostovoljci v srbskej vojski, vruivši se nazaj pripovedajoč našemu prepričanju čisto protivne vesti o Turkih, niso mogli odstraniti. Mi smo pripisovali ta nam neugodna opisovanja turške vojske navadnemu vojaškemu pretiranju, s kterim so si mislili svoje zasluge povišati in se zarad nevspehov opravičiti."	S—n.
Unsko-kitajska vojska ?
„Russkij Mir" piše: Znano je, da se Kitajci že nekoliko let vojskujejo s sosednim Kašgarom, kteri si je prisvojil znaten del se-verozapadne meje »nemškega cesarstva". Kitajsko vojništvo, se je plazilo tu cela tri leta in si, kakor bi bilo svoje nalogo pozabilo, stavilo šotore poleg ceste, kjer je na škodo domačega prebivalstva s pomočjo tatvine in lupeštva uganjalo svojo gospodarstvo. Še le letos sc je pomaknilo to „vojništvo", ki se je že mej tem popolno v lupežniško četo spremenilo , k Karašaru, kterega je tudi po povelji iz Pekinga obsedlo. V sedeži „uebeškega cesarstva" so se še le po triletnem pozabljenji spomnili na veleslavno armado in poslali sedaj to vlačugarsko bando na mejo Kašgara in Ruskega. Načelnik te čete se bo sedaj od-loč.l ali na Kuldžo ali na Kašgar. Kakor se vidi, pojde na Kuldžo. Z ruske strani ni treba več storiti nego preskrbeti se za mogoče slučaje."
„Novo Vremja" pa piše: „Kitajsko je res neprenehoma tirjalo zopetno povrnjenje Kuldže in to je bilo tudi povod , da je naš poslanec generalmajor Vlagali Peking zapustil ali ni vrjetno, da bi prišlo do vojske."
svojo srečo , to je prav in dobro. Mnogi pa že pravijo, preteraje ta nazor, da božjega blagoslova niti treba ni, bližajo se ti necessistom, le da bogokletno človeka samega kot svojega boga štejejo, med tem ko necessisti prirodo malikujejo. Zares veliko oblast je dal Bog človeku na zemlji, živali so mu pokorne, na-torne moči zna obračati po volji, ker mu je dan bister um; v mnogem oziru se mora pri-trdrti, da človek tako leži, kakor si sam postelje.
Vendar je izrek, da je človek sam svoje sreče kovač, neresničen, lilozofična nesmisel. Človekova oblast nad natoro je le omejena: ua pr. proti smrti ni nobeue trave, kakor Nemec pravi. Kakor ne more zabrauiti smrti, tako se ustavlja pri rodi tudi v marsičem drugem čisto zastonj; vetrovi mu nečejo biti pokorni, hudournik, voda in ogenj se bodo težko kedaj dali po človeku popolnoma ukrotiti; tek zvezda, prikazni na nebu zamore le opazovati, nikakor pa jih ne more predrugačiti. Človek tedaj ni gospodar prirode, gospodar natore, kakor nekteri pesniki pojejo, in da tudi posvetne sreče ue more po svoji volji obračati, za to imamo sto in sto dokazov.
Najbolj plitva pa je teorija kasuistov, to je tistih, ki imajo vse za slučaj, pripetljej
(zufall), karkoli se godi. Ti ljudje, če že niso brezbožniki, vendar mislijo, da se Bog za svet malo, ali nič ne briga, in da se toraj na svetu mnogo slučajnega prigodi; mislijo, da je na svetu kaka zmešnjava, kakor v hiši, kjer gospodarja ni doma. „Svet je godlja, in ljudje so kuhalnice, ki jo mešajo", to je filozofični nazor kasuistov. Taka plitva in površna teorija pač skoraj ni vredna, da bi se resno zavračala. Kjer je zmešnjava tam ni postav, in vendar vidimo v vsej naravi trdne postave, vidimo, kako se zvezde po določenih potih premiku-jejo, vidimo prirodne zakone na zemlji. Da ni zakonov, in da je vse slučajno, moralo bi naravno vse konec vzeti; tako velik svet misliti si brez zakonov, brez vladarja, to je lahko-mišljenost v filozofiji , če se sploh takim nazorom sme čast skazati, prištevati jih k filo-zofičnim. Krščanski nazor zametuje vsak slučaj, kterega tudi fatalisti in necesisti ne priznavajo, in sploh pride vsak resen filozof do sklepa, da slučaja, pripetljeja ni.
Vendar je med ljudmi mišljenje močno razširjeno, da je slučaj mogoč, in ta slučaj imenujejo srečo ali nesrečo. Da te misli ovr-žemo, moramo bolj obširno govoriti.
Če kdo v loteriji zadene, če kdo pri igri dobi, pravijo ljudje: to je sreča. Matematika
pa nasprotno dokazuje, da v nobeni igri sreče ni, niti slučaja , temveč da se spreminjevanje številk in podob godi po zakonih. Kakor se zvezde sučejo na nebu okoli nepremičnic, in sicer ene v večein, ene v manjšem krogu, tako se godi tudi v igri. Številka, ki je dane3 vlečena v loteriji, morda ne bo vlečena par let, ali pa nasprotno že prihodnjič zopet, če se pa skozi tisoč let skup zračuni, pokazalo se bo, da so bile vse številke na blizo euakokrat vlečene. Da je to istina, pričajo tudi igralci. Noben igralec nema vedno sreče, ampak sreča se premiče okoli mize, kakor zvezde na nebu okoli svitlega solnca. Če trije igralci dvajset let skuj) igrajo, tako ne bo na zadnje nobeden nič dobička imel, se ve da, če vsi enako dobro igrajo, in če eden ni bolj strasten, ko drugi. Sreča je okrogla, pravi že pregovor, in to je istina; sreča pa se suče tudi v krogu, kakor vedo skušeui igrale. Previdni igralci toraj v nesreči le inalo upajo, v sreči pa toliko več, in to je prvo načelo za tistega, ki hoče pri igri dobiti. Ta pravila veljajo, se ve da, le za take, ki 'vedno igrajo. Morda me bo kdo sumničil, da pišem namesto filozofične obravnave poduk za igralce. Toda, če hočem o sreči v navadnem pomenu besede govoriti, mi je ta primera naj-prikladuejša.	(Konec sledi.)
Z bojisni	j
Glavna pozornost se še vedno veliko bolj obrata na vojuo Osmanovo pri Plevni, kakor pa na Sulejuianovo pri Razgradil, in osoda Os-manova bo odločilna za vso vojsko. Turki to Čutijo , zato pošiljajo Osuiauu na pomoč, kolikor morejo. Sulejman paša mu je te dni poslal 3000, iz S.rije pa jih dojde v dveh mesecih še kakih 20 do 30000 mož. Rusi bodo tedaj morali napeti vse moči, da Osmana vni-čijo, preden se tolikanj okrepča. Totleben je neki sklenil Plevno izstradati. Da bi ji od Sofije ne dohajal živež, odšel je general Gurko z 8000 možmi tje, da turškim četam zapre pot proti Plevni. Rumunska 'vojna pri Plevni je že dobila zimsko obleko. Med Turn Maga-rellom in Nikopolom se je napravila telegra lična zveza. Vihar je pri Nikopolu podrl most, kterega je Donava odnesla. Vojaki se prepe-Ijavajo na plavili ter na vse moč delajo, da bi zopet naredili most.
Vojna velikega kneza carjeviča, ki nasproti stoji Sulejman paši se je tudi pomnožila. Ob enem se je general Zimmermann v Dobrudži zopet vzdignil, kar je Sulejmana pripravilo da je moral 30.000 mož njemu naproti poslati Su lejman sam maršira proti Pirogosu, ki je 6 ur proti zahodu od Ruščuka. Vreme je postalo lepo. Iz Gorenjega Studena pa se vradno poroča, da je mraz velik in vreme neugodno. Povsod je mir, samo pri Ruščuku so Kozaki 11. t. m. pregnali sovražnika in zaseli vas Opako. 4. t. m. bi bili imeli prijeti Plevno, pa je niso, ker je vreme nagajalo.
Pri Plevni ubiti poveljnik tretje strelne brigade generalmajor Vladimir Mihajlovič Do-brovoljskij je končal 1. 1850 nauke v nikola-jevski akademiji generalnega štaba z izvrstuim vspehom. Za časa poljskega vstanka je bil štabni načelnik sedme pehotne divizije in potem poveljnik tavriškega grenadirskega polka L. 1875 je postal generalmajor in poveljnik tretje strelne, brigade.
Črnogorski knez je v Orji-Luki, kjer je bil dozdaj glavni stan Roza-Petroviča. Lazar Sočica in Pera Pejovič stojita na vzhodu proti Kolašinu, od drugih Čet ostalo jih je pa le toliko na severnem bojišči kolikor jih potrebujejo za posadko v vtrjen h krajih. Drugi so šli na odpust, da se nekoliko odpočijejo od truda.
Dr. A. Ščerbak piše iz Nikšiča v „Novoje Vremja": Ni še preteklo štirnajst dni od vzelja Nikšiča in že je črnogorska vojska, navdušena po zmagi, začela gospodariti v osrčji Hercegovine. Itazdelivši se na dva dela jo je vpo-tila na dve straui. Batalijoni s knezem na čelu so jo vkrenili k Bileču — po velikej cesti v Trebiuje, drugi pa s P. Vukotičem v Gncko — k Metohiji. Ariergarda, obstoječa iz artilerije je pa šla z ne velikim prikritjem v Dugo-so-tesko. Njena zadača je polastiti se v tej soteski nahajajočih se petih fortov (Prešeka, llodži-Pol jana, Nozdrevo, Zlostupa in Smednva) 3. sept. se je Prešeka udala po malem bombardiranji. Tu so uplenili 700 patronovih za bojev in 10.000 ok žita. Drugi dan se jim je z bombardiranjem posrečilo dobiti tudi Ilodži-Poljano. Sedaj so še tri trdnjave ostale: Nozdrevo, Zlostup in Smederovo. Z njihovim vze-tjem bo vsa Dugasoteska v črnogorskih rokah. Se dan pred vzetjem PreSeke se je zsčelo bombardiranje na Bileč. Ali tu so se Turki bolj ustavljali in so se udali še le potem, ko je bil že en del mesta sožgan.
No sedaj se je večji del vojske iz Bileča podal v Gacko k Metohiji, da bi se zedinil z Vukotičem. Tu sem je tudi prenešeno glavno
kneževo stanišče. Kakor se kaže, ni tu brez
dejanskih vspehov?........Popotni lazaret je
iz Žulje premeščen v Nikšič in ranjeni prebivajo v očiščenih in desinfieirauih prostorih. Sedaj divjati tu silno prenohovalna mrzlica iu diseuterija. Vsaki izmej nas se ima priliko dobro s tem stanjem seznaniti."
Kakor poročajo „Birž. Ved." je ukazal sv. sinod vsem samostanom in posebno tistim, ki so ob železniškej progi, prigotoviti prosta [tomeščenja za sprejetje ranjenih.
Tudi nekaj. Po izvestji „Odeskega Vest-uika" je daroval tabačni fabrikant L. Kriona 1000 funtov tabaka za vojsko in sicer polovico za bolnišnice, polovico pa za vojujočo armado.
Politični pregled.
Avstrijske dežele.
V Ljubljani, 15. oktobra
O IVIatljarilt se je poročalo, da so vendar le skušali na Itumunsko poslati oboroženo četo. Pa ,,Ag. Russe" piše, da ta poročila niso resnična iu da izvirajo od prefekta v Turn Severinu, kteremu je reč sporočil neki podprefekt, ki jo je zopet slišal od župana iz Baja de Rame, ki je zarad kidanja snega pomnožene mejne stražnike imel za vstajnike. 3refekta bodo neki odstavili.
Češki list „Posel z Prahy" živo pripo-poroča zedinjenje strank na Češkem. Tudi o [loljskem vprašanju ta list prav temeljito piše in priporoča spravo med Rusi in Poljaki, ki Rusijo vežejo z zahodnimi Slovani. Žalibog pa ga ni hujšega sovraštva , kakor med Rusi in Poljaki in način, kako Rusija na Poljskem vlada, tega sovraštva ne bo potolažil. Rusi in Poljaki raji vidijo Nemca, kakor drug druzega. To je najslabeja strau Slovanov in Rusija ima vzrok zaceliti to rano Skrajni čas je, pravi omenjeni liat, da se Rus in Poljak med seboj >pravita, iu če to storita, bi se Slovani nad tem bolj veselili kakor nad osvobodenjem Bulgarije. Kajti Poljska je bolj omikana in Poljaki bi Slovanstvu jako veliko koristili. Zdaj so Poljaki povoljuo orodje zoper Rusijo in Nemci in Angleži se jih bodo tako posluževali kakor nekdaj Franeozje. Če bi se Poljakom dovolile tirjatve od leta 18G2, meni .,Posel," bi bili Poljaki zadovoljni.
V nanje države.
Hfa Francoskem imeli so včeraj volitve za narodno skupščino, pa še le čez nekaj dni bodemo izvedeli natančni izid. Gam betta se je ust.il, da bode zbornica štela namesto dosedanjih 3G3 odslej 400 liberalnih poslancev, vlada pa se za trdno nadeja zmage n večine v novi skupščini. Gambettovci zlasti oporekajo, da bi bilo še, kedaj kaj tacega 1110 goče, kar so bili komunisti napravili v Parizu, češ, da socijalnega vprašanja več ni. Pa če ti ljudje pridejo do moči, bodo skušali drug druzega spodriniti. Socialno vprašauja se bode vspešno n šilo le po krščanskih načelih, kakor dejansko priča tovarnar Leon Ilarmel pri Reimsu, kteremu je grof Gbambord pismeno čestital, da hoče s svojimi delavci na krščanski podlagi rešiti to vprašanje, kar je boljši kakor pisati debele zvezke. V sejnskem okraju je zmagala pri volitvah republikanska stranka. Dozdaj se neki ve izid 300 volitev; med temi je republikancev 107, konservativcev 99, drugi še nedoločeni. Minister Fourtou je zmagal, ravno tako Haussniauu v Ajaccine proti princu Jer. Napoleonu.
Oče so prav čvrsti in zdravi, ker so se v zadnjih 14 dnevih jako okrepčali. Zdi se, kakor da bi jih bila božja previdnost vtr-
dila z novo močjo. Bog jih še dolgo ohrani katoliškemu svetu vosramotenje njihovih sovražnikov, ki jim tako pogostoma smrt napovedujejo.
Turčija od Srbije zahteva, da naj vojno razpusti ter odjiravi ruskega konzula iz Belega grada in zastavo z njegovega poslopja sname. Srbija pa bode ua to tirjatev najbrže odgovorila s tem, da bode dejansko pričela vojsko, ktero že toliko časa dan za dnem pričakuje ves svet.
Izvirni dopisi.
Iz Cirknicc, 12. oktobra. (Samomor.) Kakor nedavno v Lašičah, imeli smo tudi v Cirknici te dni jako žalostno dogodbo. Neki obče znani Janez Meden , po domače „sladki Janez" končal je na strašen način svoje življenje, namreč na „vrvil, Včeraj (11. t. m.) bil je na Rakeku na trgu z žagancami, zvečer je v gostilni zaigral veliko svoto denarjev, in ker mu v Cirknico pridšemu neki znanec ni hotel posoditi 10 gl., je z besedami: ,.svojo družino sem že v nesrečo pripravil, čem prej končam bolje je", stekel proti domu, poiskal pri konjskem komati štraugo, in se pod kozolcem zadrgnil. Danes zjutraj našel ga je hlapec mrtvega. V Cirknici je to naredilo veliko hrupa; tako se tudi po kmetih že kaže žalostni sad uovošegne omika iu brez-verstva.
'ii Ihimija. 14. oktobra. V drž. zboru nadaljujejo obravnavo o žganjarskem davku in so 13. t. m. zopet rešili en paragraf, namreč 25. Dasi je ta postava del nove pogodbe med Cislo in Translo, se obravnava vrši jako mirno, le sem ter tje kak poslanec nekoliko potoži , kterih je pa navadno prav malo nazočih zlasti če govori kak nepriljubljen poslanec. Glavni vzrok te prikazni, kakor se sodi, je ta, ker vlada poslancem ni naravnost povedala, da je žga-ujarska postava celosten del pogodbe z Oger-sko, ampak je povdarjala le njeno gospodar-stveno stran. Poslanci vsled tega niso imeli prilike izraziti načel, po kterih naj se ta pogodba vravna , med tem ko je vlada ogerska svojim poslancem vse dotične postave, in predloge izročila ob enem. In vendar je Simony zahteval, da naj se obravnava preloži, dokler vzhodna vojska ne bode končana. Pa Tisza je povdarjal potrebo porazum'jeuja iz gospodar-stvenih vzrokov. Če tudi nismo tako revni, je rekel, kakor se nam očita, vendar ne moremo dopustiti, da bi se v gospodarstvenem oziru sprli s Cislo. Opozicija ni dosledna. Seunyey je v kvotni deputaciji zahteval, da n3j se postava o žganju in sladkorju reši najprej, Apponvi pa najprej zahteva rešitev drugih predlogov; skoraj bi tedaj bolje bilo reči, da pogodbe nočemo. Minister tedaj zbornico prosi, da naj postavo kmalo reši, ker je prepričan, da bode deželi na korist. Kakor se vidi vlada ogerska želi, da bi se razprave o pogodbi ne razbile, ker je pri zadnjem posojilu videla, da Madjar->ka v gospodarstvenih in denarnih zadevah u ma veliko zaupanja. Namesto 80 milijonov, podpisalo se je namreč doslej komaj 50 milijonov.
Domače novice.
V Ljubljani 16. oktobra.
(Sv. birma in cerkvena vizitacija) bo v nedeljo 21. t. m. v Ratečah pri Škofji loki. V nedeljo pa so škof posvetili cerkev na Suši pri Železnikih. Tudi prevzvišeni knez in nad škof goriški te dni birmujejo, in sicer: 13. t. m. v Opačje selu, 14. v Devinu, 15. v Zgo-
niku, 16. in 17. v Komnu, 18. dopoludne v Rihenbergu, popoludne pa v Dornbergu.
(Proračuni) mestne blagajnice, zaloga za uboge, meščanskega iu splošnega vstanovnega zaloga so od 15. do 31. t. m. v mestnem ekspe-ditu izpostavljeni, da si jih zamore vsakdo ogledati in svoje opazke v protokol zapisati, ki bodo pri dotični obravnavi v mestnem odboru prišle v razgovor.
(Del Človeškega trupla) so 27. sept. izvlekli iz Save pri Loki na Štajarskem. Manj kalo mu je glave, leve strani in drobovja. Najbrže je bilo to truplo kterega izmed tistih ljudi, ktero je bil zasul hrib, ki se je bil utrgal pri Zidanem mostu.
(A' Šolski slovesnosti v Krško) podalo se je iz Ljubljane filbarmonično društvo in še nekaj drugih veljakov. Minister Stremajer imel je priti tje s posebnim vlakom. G. Hočevar je za to slovesnost boje odločil 8000 gld.
V nedeljo zvečer bilo je mesto razsvitljeno in godba je napravila serenado večernico ministru in Hočevarju. Včeraj je bila ob 9. uri zjutraj slovesna sv. maša, potem pa je g. Hočevar poslopje izročil okraju krškemu. Pri tej slovesnosti je govoril Stremajer o učenji ma-ternega, ob onem pa tudi o potrebi nemškega jezika, ki je državni jezik in Kranjcem potreben, če hočejo kaj postati. Tudi deželni šolski nadzornik Pirker, deželni glavar vitez Kalten-egger in župan krški pa državni poslanec Pfei-fer so govorili. Dr. Supan je Hočevarju izročil čestitko konštitucijonalnega društva ljubljanskega, šoli pa podobo Ilečevarjevo.
Ob 1. uri popoludne je minister Stremajer odšel na Dunaj, ob dveh pa je bila velika pojedina, pri kteri so se vršile razne napitnice, sinoči pa je tilharmoničuo društvo napravilo veselico s koncertom. G. Hočevar je dobil pri tej priliki v pripoznanje red železne krone, in je ob enem postal častni meščan krški.
(V bogoslovje ljubljansko) pride v I. leto še g. Ivan T rt ni k, ki je gimnazijo in zre-lotno preskušnjo z odliko dovršil v Ljubljani.
(Valvazorjeve kronike) razpošilja se 19. snopič, ki obsega nadaljevanje IV. knjige in razne pripovedke iz cerkvenega življenja, pojasnila čudnih dogodkov, popis raznih jam itd.
Razne reči.
—	Za okrajnega načelnika v Bazovici v okolici tržaški je imenovan g Mirko-vič, ki je bil v službi, kakor poroča »Edinost", vedno prijazen in je točno stregel strankam. — Mestni odbornik za tržaško okolico, g. I. M. Vatovec se v »Edinosti" opravičuje, da se zadnjih sej v mestnem zboru zato ni vdeleževal, ker ga je bolezen zadrževala.
—	Bogoslovcev se je oglasilo v Brnu v I. leto 12 v stopilo pa le 8, v II. 1. 12, v
III.	16, v IV. 8. — V Olomucu jih je v vseh štirih tečajih 93, med temi G iz škofije Vra-tislavske. V IV letu jih je sedaj 25, v III. 19, v II. 23, v I. 26. — V Vratislavi pa jih je v
IV.	2, v III. 1, v II. 3, in v I. ni nobenega.
—	Vseučiliški rektor v Zagrebu je to leto dr. Kosta Vojnovič, obče priljubljen do morodec, in bode svečano vmestovan 19. t. m. Onda prikažejo se rektor in dekani prvikrat v svoji odlični opravi, kakoršuo je odločilo on-dotnemu vseučilišču njihovo carsko veličanstvo. Na Dunaju pa je rektor za bodoče leto sloveči dr. Werner, kteri je pri slovesnem vrne-stovanji govoril o živi zvezi, v kteri se nahajajo »Religion, Pocsie, Kunst" med seboj.
—	Za bolnišnico usmiljenih bratov
v Št. Vidu na Koroškem, je cesarica Marija Ana darovala 500 gld.
—	Gambetta obsojen je bil 12. t. m. zopet na 3 mesece iu 4000 frankov globe, ker je v svojem volilnem oklicu vnovič raz-žalil predsednika Mac Mahona.
—	Rothschild pa Metusalem. Kardinal Ledohovski je vnovič obsojen za štiri pregreške in za hudodelstvo razžaljenja njihovega veličanstva v ječo na eno leto in 3000 mark globe ali kazni v denarji. Da bi Ledohovski hotel vse globe poplačati in vse kazni zaprtijske odsedeti ali dostati, moral bi imeti mošnjič Rothschildov in starost Metusalemovo, pravi na to „Hlas".
—	Premembe med učiteljstvom: G. Anton Seydler iz Gradca postal je začasen učitelj na učiteljski pripravnici v Ljubljani; gospa Marija Anfossy se je kot učiteljica francoščine ua ženski pripravnici odpovedala, in na mesto nje je ta predmet prevzel vitez Stauber, učitelj francoščine ua realki. Imenovani so gg. Anton Jereb iz Ihana za učitelja v Vodicah ; Franc Jurman iz Toplic za učitelja v Nemški Loki ; Vincenc Kmet iz iz Šmartna pri Kranji za učitelja v Št. Lo-rencu na Temenici; Fr. Sever je za pravega učitelja v Loškem potoku potrjen; Fr. Gros iz Kamnegorice pride za časnega učitelja v Krško; Adalb. Ribnikar iz Šmartna pri Litiji za začasnega učitelja v Ilotederšico ; Janez Bele učit. pripravnik na Dunaju, za začasnega učitelja v Šmartnu pri Litiji. Za začasne učiteljice pridejo gospodične: Marija Malec iz Šmartna v Litijo; Frančiška Šetina v Kočevje; Antonija Junis v Lašiče; Johana Vidic v Metliko; Marija Arko in Alojzija Bauer v Črnomelj ; Oiga Rožnik v Krško; Marija Andolšek v Radeče; Marija Marovt na Itako; Katarina Prešeru v Čatež; Ludovika Donati v Št. Jer-uej; Justina Golč v Smarten pri Litiji; Roza Tuois v Zagor; Avgusta Matanovič v Št. Vid pri Zatični; Nežka Levstik v Razdrto; Marija Orač v Šmarije na Štirskem; Ernestina Razlag v Brežice na Štirskem. — Začasna učiteljica Marija Triller v Metliki se je službi odpovedala. — Za pomočnice ste vstopile: Marija Orel na dekliški mestni šoli, Marija Krisper pa na dekliški vadnici v Ljubljani. — G. Maks Kos postal je zač. učitelj v Št. Jurju v SI. Goricah; g. Matevž Lapajne pa pride iz Medaue v Kojusko na Goriškem. G. Žvagen iz Ciknice v Idrijo, g. Žerovnik pa v Begunje pri Cirknici.
—	Ponarejene dvajsetice: Iz Trsta se „Soči" piše: Na Ogerskem zasledili so društvo, ki je ponarejalo ogerske desetice in dvajsetice; notranja vrednost tega denarja je prav tako velika kakor ona državnega denarja ; samo tisek okolo grba je nekoliko drugačen. To društvo je boje izdalo 100 nnljo-nov dvajsetic, katere so ga stale 12 miljouov gol.; torej je društvo profitiralo pri tej kupčiji 8 miljonov gld.. — Na sled tej kupčiji je neki prišel nek dunajski policijski komisar. Gospodje, ki so to kupčijo delali, slutili so nevarnost in so jo hoteli pobrisati na Turško; pa policija zasačila jih je v Oseku na Slavonskem ter jih djala pod ključ. Ponarejenih dvajsetic ne pozna nihče, kedor ni nan-je posebno opozorjen, a c. kr. denarnice jih ne jemljo. Kaj se vse na Ogerskem ne godi! Morda so pa Ogri potrebovali onih miljonov za revolucijo in vojno proti Ruski, katero so hoteli napovedati na svojo roko.
—	Madjarska navdušenost za Turke je dostikrat zelo zmešna. S peštanskega vseučilišča se poroča naslednji zanimivi do-
godek. Nek profesor anatomije je razlagal svojim poslušalcem slog človeške črepinje. Vzevši klinovo kost je rekel: »Glejte gospodje, ta globina se naziva »sella turcica" (turško sedlo). Naenkrat se je vnelo tako strašno kričanje »eljen", da se je marsikte-remu zdelo, da bo stari kostjak odgrnil zas-lono in pogledal, kaj se dela pred njegovim mirnim stanovanjem. Gotovo ne bodo madjarski dijaki izmed vseh 240 delov človeškega telesa nobenega tako dobro poznali kakor klinovo kost s »turškim sedlom"
Eksekutivne dražbe.
16.	oktobra: 3. Penko iz Parja, 3. Meršnik iz Smerja, oba v Bistrici. 3. Krašovic iz KozarS, 3. Frank iz Loža, 3. Šumroda z Vrha, 3. Gerl z Jezera, vsi v Ložu. 3. Fojker iz Loke. 1. Je-rarn iz Podjelovega brda, oba v Loki. 2. Koše z Brezove goro, 2, Gunčar iz Loke, oba v Krškem. 2. Gustin iz Goriš, v Vipavi. 1. Rundič s Košane, Magajna iz Studenega, Kapel iz Nove Žice, 1. Žnideršič iz Nadajnega sela, vsi v Postojni. Žmitek iz Starih fužin, v Radolici. 1. Žebič iz Iiudenja, v Trebnjem. 1. Hočevar iz Dolenjega Bernika, v Kranji. 3. Drečnik iz Markova, v Kamniku.
17.	oktobra: 3. Koren iz Nadleska, v Ložu. 2. Mihelčič iz Vertač, 1. Bajuk iz Radovice. 1. Fabjančič iz Metlike, vsi v Metliki. 2. Zakrajšek iz Lcskovca, 2. Stois iz Celin, oba v Krškem. 2. Jereb iz Petelin, na Brdu. 2. Jcsih od sv. Urlia, v Litiji. 2. Zaverl iz Gorenje Senice, 2. Gruin iz Tomišlja, 2. Klemen iz Vnanje Gorice, 2. Bam-bič iz Sarska, 2. Goršič iz Ponove vasi, 2. Jenko iz Preske, vsi v Ljubljani. 1. Gričer iz Podgoro, 1. Ivančič iz Toplic, 1. Cimcrmančič iz Vinje vasi, 1. Smale iz Prečine, 1. Klobčar iz Tomažje vasi, vsi v Novem mestu. 1. Erjavec iz Srednje Kanomlje, v Idriji. 1. Net iz Kokrice, v Kranji.
Umrli so:
Od 10. do 12. oktobra: Helena Padar, gostinja 57 1., za prsno vodenico. Marija Gradišar, zid. o. 3 1., za davico. Kari Wahl, e. kr. stotnik 48 1., za vtriplj. srca. Anton Podlogar, del. o. 5 m., za božjastjo.
Loterijske številke 13. oktobra.
Na Dunaju: <10, 73, 78, «3, 21.
V Gradcu: 22, 35, 23, 83, 2G.
Teleitrnlične denarni' cent 15. oktobra. Papirna renta 03.70 — Srebrna renta 66.— — Zlata renta 74. — . — 18601etno državno posojilo 109 60 Bankino akcije 836 — Kreditne akcije 206.— - London
119.--Sr»bro 104—.— Ces. kr cekini 5 65. — 20
frankov 9.50'/,.
OcnnrNtvene cene 13. oktobra.
Državni fondi.	Denar.	Blago
6°0 avstrijska papirna renta ...	63.75	63.90
5% renta v srebru............66 25	66.35
4% renta v zlatu (davka prosta) . .	74.50	74.70
Srečke (loži) 1854. 1..............106.25	106.75
„ „ 1860. 1.. celi..........109 50	110.—
„ „ 1860. 1., petinke . . .	118.50	119.—
Premi,jski listi 1864. 1.,............132.25	132.50
Zemljisčine odveznice.
Štajarske po 5%........| 96 50	97.50
Kranjske , koroške in primorske po 5°,	95.—	96.—
Ogerske po 5%................76 50	76,—
Hrvaške in slavonske po 5°/0 ....	84.—	84.50
Sedmograške po 6% ............74 50	74.50
Delnice (akcije).
Nacijoualne banke..............833,—	834.—
Dnionske banke ... ....	60.75	61.15
Kreditne akcije................206.25	207.—
Nižoavstr. eskomptne družbe ....	755,—	765.—
Anglo-avstr. banke..............90.50	91 —
Srečke (loži).
Kreditne po 100 gld. a. v. .	160.75	161.25
Tržaške „ 100 k. d. .	120,—	121.—
„ 50 „ „ .	6o,—	61.-
Budenske „ 40 gld. a. v. .	28.75	29.25
Salmove „ 40 „ „ „ .	39 26	39.75
Palffi-jeve „ 40 „ „ „ .	26 50	27 50
Clary-jeve „ 40 „ „ „ .	29 25	29.50
St. Genois „ 40 „ „ „ .	30. —	30.50
WindischgrStx-ove „ 20 .............28.25	29,—
Waldstein-ove „ 40 „ „ „ .	22 25	22.75 Srebro in zlato.
Ces. cekini . . . •............5 69	5.70
Napoleonsd'or..................9.50	9.51
8rebro....................104.30	104.50