ii_ Gozdarski vestnik ~ Letnik 57, številka 1 O Ljubljana, december 1999 ISSN 0017-2723 UDK630 * 1/9 Razširjenost in ... ~stne znacilnosti malega jesena Vpliv ekoloških dejavnikovna razširjenost jelenjadi Organizacija in stroški prevoza lelavcev na delo 50 let univerzitetnega Ši~udija gozdarstva GOZDARSKIH DRUŠTEV SLOVENIJE OBVESTILO AVTORJEM PR1ISPEVKOV, NAMENJENIH OBJAVI V GOZDARSKeM VESTNIKU Pravila objave Revija Gozdarski vestnik (GV) objavlja znanstvene, strokovne in aktualne prispevke, ki obravnavajo gozd, gozdni prostor in gozdarstvo. V slovenskem ali angleškem jeziku objavljamo prispevke, ki praviloma niso daljši od ene avtorske pole (30.000 znakov) in so pripravljeni v skladu z navodili za objavo v GV. Potrebne prevode lahko zagotovi uredništvo GV, avtorji naj prispevku priložijo prevode pomembnejših strokovnih terminov. Vse znanstvene in strokovne prispevke (v nadaijevanju vodilni prispevki) recenzir.amo, ostale prispevke recenziramo po presoji uredništva. Uredništvo si pridržuje pravico do popravkov prispevka. Avtorji lahko zahtevajo popravljen prispevek v pregled. Prispevek mora biti opremljen z imeni in priimki avtorjev, njihovo izobrazbo in strokovnim nazivom tertocnim naslovom ustanove, v kateri so zaposleni, oziroma njihovega bivališca (ce niso zaposleni). Prispevki so honorirani po merilih, ki jih doloca 10 ZGDS, zato morajo vsebovati še št. žiro racuna , EMSO in davcno številko avtorjev ter njihov avtorski delež. Stroške prevajanja, slovenskega in angleškega lektoriranja ter recenzij nosi uredništvo. Prispevki so lahko dostavljeni na uredništvo osebno, s priporoceno pošiljko ali po elektronski pošti. Vodilni prispevek je treba poslati na GV v originalu in dveh kopijah (s slikovnim gradivom vred} najmanj 60 dni pred želeno objavo. Prispevke za objavo v rubrikah je potrebno oddati v dveh izvodih najmanj 30 dni pred objavo. Aktualne novice sprejemamo 20 dni pred izdajo številke. Na zahtevo avtorjev po objavi vracamo diapozitive, fotografije in skice. Navodila za pripravo prispevkov Besedilo mora biti napisano z racunalnikom (Word for WINDOWS, ASCII-format) ali s pisalnim strojem, z dvojnim razmikam med vrsticami. Znanstveni prispevki morajo imeti UMRO-zgradbo (uvod, metode, rezultaH, diskusija). Vodilni prispevki morajo biti opremljeni s slovenskim in angleškim izvleckom (do 250 znakov), z zgošceni m povzetkom, k ljuc nimi besedami ter dvojezicnim besedilom preglednic, grafikonov in slik. Poglavja naj bodo oštevilcena z arabskimi številkami dekad nega sistema do cetrtega nivoja (npr. 2.3.1.1 ). Obvezna je uporaba enot SI in dovoljenih enot zunaj Sl. Opombe med besedilom je treba ozn aciti zaporedno in jih dodati na koncu. Latinska imena morajo biti izpisana ležece (Abies alba Mili., Abieti-Fagetum din. ompha/odetosum (Tregubov 1957)). Vire med besedilom se navaja po harvardskem nacinu (BROOKS et ·al. 1992, GILMER 1 MOORE 1968a). Neavtorizirane vire med besedilom je treba vkljuciti v vsebino (npr.: ' ... kot navaja Zakon o dohodnini (1990)'). Med besedilom citirane vire in literaturo se navede na koncu prispevka v poglavju Viri, in sicer po abecednem redu priimkov prvih avtorjev oziroma po a be c~dn em redu naslova dela, ce delo ni avtorizirana. Vire istega avtorja je treba razvrstiti kronološko in z dodano crko, ce gre za vec del isteg•a avtorja v ·istem letu. Primeri: BAGATELJ, V., 1995. Uvod v SGML.-URL: http://vlado.mat.uni-lj.si/vlado/sgml/sgmluvod.htm. BROOKS, D. J. 1 GRANT, G. E. 1 JOHNSON, E. 1 TURNER, P., 1992. Forest Management.-Journal of Forestry, 43, 2, s. 21-24. GILMER, H. 1 MOORE, B., 1968a. Industrijska psihologija.-Ljubljana, Cankarjeva založba, 589 s. IGLG (Inštitut za gozdno in lesno gospodarstvo), 1982. Smernice za projektiranje gozdnih cest- Ljubljana, Splošno združenje gozdarstva Slovenije, 63 s. ZGAJNAR, L., 1995. Sekanci-sodobna in gospodama oblika lesnega kuriva tudi za zasebna kurišca . ­ V: Zbornik referatov s slovensko-avstrijskega posvetovanja: Biomasa-potencialni energetski vir za Slovenijo, Jarenina, 1. 12. 1994, Agencija za prestrukturiranje energetike, Ljubljana, s. 40-54. ---, 1996. Enciklopedija Slovenije.-10. zv., Ljubljana, Mladinska knjiga, s. 133. Zak.or. o dohodnini.-Ur. l. RS, št. 43-.2300/90. Preglednice, grafikoni, slike in fotografije morajo biti opremljeni z zaporedni mi oznakami. Njihove oznake in vsebina se morajo ujemati z omembami v besedilu. Za decimalna števila se uporablja decimalno vejico. Položaj s likovnega gradiva, ki ni sestavni del tekstne datoteke, je treba v besedilu oznaciti z zaporedno številko in naslovom, priložene originale na hrbtni strani pa s p ri padajoco številko, imenom avtorja in oznako gornjega roba. Naslovi preglednic morajo biti zgoraj, pri ostalem gradivu spodaj. Preglednice je treba okviriti, vsebine polj pa se ne oblikuje s presledki. Rocno izdelani grafikoni in slike morajo biti neokvirj:eni ter izrisani s tušem v velikosti formata A4. Racunalniški izpisi morajo biti tiskani na laserskem tiskalniku v merilu objave (višina male crke mora biti vsaj 1,5 mm). Za objavo barvne fotografije potrebujemo kontrastno barvno fotografijo ali kakovosten barvni diapozitiv. O objavi barvne fotografije in njenem položaju med besedilom odloca urednik. Uredništvo GV Gozdarski vestnik, letnik 57 • številka 10 1 Vol. 57 • No. JO Slovenska strokovna revija za gozdarstvo 1 Slovenian professional journal for forestry 418 RAZPRAVE 419 435 450 IZ DOMACE IN TUJE PRAKSE 462 464 GOZDARSTVO V CASU IN PROSTORU 466 468 468 470 DRUŠTVENE VESTI 473 473 474 475 476 STROKOVNO IZRAZJE 476 KAZALO LETNIKA 477 GozdV 57(1999) 10 Uvodnik Mitja PIŠKUR Razširjenost in rastne znacilnosti malega jesena (Fraxinus ornus L.) v Sloveniji Distnbution and Growth Characteristics of F/owering Ash (Fraxinus om us L.) in Slovenia Miran HAFNER Vpliv nekaterih ekoloških dejavnikov na razširjenost jelenjadi (Cetvus elaphus L.) na Jelovici Influence of Some Ecological Factors Upon Distribution of Red Deer (Cervus elaphus L.) on Jelovica Plateau Darij KRAJCIC, Iztok WINKLER Organizacija in stroški prevoza delavcev v neposredni gozdni proizvodnji na delo Organization of Transport and Travel Expenses for Workers in lmmediate Forest Management Vladimir VILMAN Gozdna ucna pot Tehniškega muzeja Slovenije v Bistri pri Vrhniki Nike POGACNIK Strojni krožki in Demo 99 Iztok WINKLER Petdeset let univerzitetnega študija gozdarstva 50-letnica vpisa na Gozdarsko fakulteto Marjan LIPOGLAVŠEK FAO/ECE/ILO-seminar: Gozdno delo jutri, Bordeaux, Francija, septemb~r 1999 Franc PERKO Medved-naš ponos ali nadloga? International Forestry Student's Symposium (IFSS) 9.-23. 9. 1999, Nemcija Dneva gozdarskih društev alpskih dežel v mestecu Kaltem (Južna Tirolska, Italija) Vzorni gospodarji z gozdom Dve obvestili o smucarskih gozdarskih prireditvah Rezultati fotografskega natecaja Skrivnosti gozda Gozdarsko strokovno izrazje Gozdarski vestnik, letnik 57, vsebina Leto 2000 -leto priložnosti, želja in sanj Z letom 2000 ne vstopamo le v novo koledarsko leto, z njim ne zacenjamo le novega stoletja, pac pa z letom 2000 obracamo list v novo tisocletje . Prelom tisocletja je dogodek, ki je za vsakogar edinstven in enkraten. Dogodek, ki obljublja, ponuja in prevzema. Je cas priložnosti, želja in sanj. Verjetno pa cez cas, prav tako za vsakogar, Je leto kot vsako drugo, polno tako veselih kot žalostnih trenutkov, tako uspehov kot razocaran}, tako vzponov kot padcev, skratka povsem obicajno novo leto. Kljub temu pa je vstop v novo tisocletje lahko prelomnica, ob kateri so sanje dovoljene in želje uresnicljive, ko si lahko zastavimo nove cilje in naredimo odlocilne korake na poti želenih sprememb. Takšne prelomnice so vedno cas za spremembe, nove ideje in dosežke, tako na osebnem kot tudi na družabnem in poslovnem podrocju. Tudi Gozdarski vestnik vstopa v leto 2000 z novimi idejami in svežimi zamislimi. Kako narediti našo in Vašo revijo še boljšo, je moto, ki nas pri tem vodi. Kako zadovoljiti naše zveste narocnike in pritegniti še nove, je izziv, s katerim se spogledujemo. Nov, 58. letnik Vestnika bo tako še bolj prijazen, pester in zanimiv. Nove rubrike, .aktualne informacije in prakticni nasveti Vam bodo popestrili branje že v prvi številki novega leta. Sprejmite jih kot naše darilo. V letu 2000 so tudi nam dovoljene sanje in skrite želje. Povecati število narocnikov, pridobiti nove sponzorje in oglaševalce, zagotoviti redno poravnavanje obveznosti ... in še bi lahko naštevali. Vendar, mar niso to želje, ki jih imamo vsako leto, vsak dan? V letu 2000 so dovoljene drugacne, globlje želje. Tako si v letu 2000 želimo, da bi koncno presegli nesoglasja v gozdarstvu, da bi skrb za skupno dobro nadvladala institucionalne in osebne interese in da bi celotna stroka nastopila skupaj, z roko v roki, kot eno. Želimo si, da bi te tako želene spremembe v slovenskem gozdarstvu odseval tudi naš Ve·stnik. Vestnik je bil vedno tisti, ki je povezoval tako strokovno kot širšo gozdarsko javnost. Ob vseh razhajanjih in razlicnih interesih v slovenskem gozdarstvu je ostal glasilo vseh, ne glede na politicno, poklicno in osebno prepricanje . Želimo si, da bi ga spet pre.birali vsi tisti, ki so se mu v znak nezadovoljstva z dogajanji v slovenskem goz.darstvu v prejšnjih letih odpovedali. Želimo si, da bi vanj pisali vsi, ki imajo za gozdarstvo in o gozdarstvu kaj povedali. ŽeUmo si, da bi tako podjetja kot posamezniki Vestnik zacutili kot priložnost za svojo predstavitev in promocijo. Zgolj pobožne želje ali že kar sanje? V letu 2000 so uresnicljive tudi te, le da za njihovo uresnicitev potrebujemo Vas. Skupaj jih lahko uresnicimo. Naj bo to Vaše darilo Gozdarskemu vestniku in slovenskemu gozdarstvu nasploh. V novem letu 2000, ob vstopu v novo tisocletje, Vam uredništvo Gozdarskega vestnika želi obilo novih priložnosti in izpolnitev vseh skritih želja. Potrudili se bomo, da Vam katero izmed njih izpolnimo tudi mi. Vaš uredni Borut-Yyn a y GozdV 57 (1999) 10 Razprave GDK: 176.1 Fraxinus ornus (L.)+ 181: 562.16: 561.1 : 561 .2 Razširjenost in rastne znacilnosti malega jesena (Fraxinus ornus L: v Sloveniji Distribution and Growth Characteristics of Flowering Ash (Fraxinus arnu s L.) in Slovenia Mitja PISKUR* Izvlecek: Piškur, M.: Razširjenost in rastne znacilnosti malega jesena (Fraxinus ornus L.) v Sloveniji. Gozdarski vestnik, št. 10/1999. V slovenšcini. s povzetkom v anglešcini, cit. lit. 14. Prevod v ~mglešcino : Mitja Piškur. Mali jesen je pionirska drevesna vrsta, ki uspeva predvsem na sušnih in topl'ih rastišcih na karbonatn i maticni podlagi. V združbah, kjer je obilneje prisoten, ima izrazito varovalno vlogo. Rastne znacilnosti malega jesena (Fraxinus ornus L.) smo analizirali na sedmih nahajališcih, kjer smo izbrali 7 ali 8 dreves (skupno 52}. Izvedli smo debelno analizo, sledila je dendrometrijska analiza. Na nahajališcih smo ugotovili rastne znacilnosti malega jasena glede na socialno plast (višinsko rast glede na starost, debelinsko rast glede na starost in višinsko rast glede na debelina). Rastne znacilnost i malega j.esena se razlikujejo po socialnih plasteh in po rastišcih. Pri malem jasenu je prisoten pojav "vlecenja v višino", ko mali jesen, ki je v nižjih plasteh, zaradi vrzeli v strehi sestaja reagira z naglo rastjo v višino. ce gradijo stre-ho sestaja drevesne vrste, ki dosegajo vecje koncne višine kot mali jesen, doseže tudi mali jesen vecjo koncno višino kot v normalnih razmerah. Kljucne besede: mali jesen, Fraxinus omus (l.}, rastne znacilnosti, razširjenost, pionirska drevesna vrsta. Abstract: Pišk l!.lr, M.: Distribution and Growth Characteristics of Flowering Ash (Fraxinus omus L.) in Slovenia. Gozdarski vestnik, No. 110/1999. l'n Slovene with a summary. in English, lit. quot. 14. Translated into English by Mitja Piškur. The flowering ash is a pioneer tree species. It grows best on dry and warm sites, rich in carbonate. ln natural plant associations where it appears in abundancy, it has distincUyely protective role. Growth characteristics of the flowering ash (Fraxinus ornus l.) hawe been analyzed on seven selected locations. On each ofthem seven or eight trees hawe been analyzed, 52 all together. Trunk analysis has been made first, followed by a ring analysis. Growth characteristics of the flowering ash were determined on seven stand loca.tions according to sociallayers: growth in height and diameter growth according to age, and growth in height in dependence of dia meter growth. Growth characteristics of the fJowering ash differ according to social layers and sites. Phenomena of "pulling up" is significant for the flowering ash. It happens whlen the flowering ash in lower layers reacts and grows rapidly. When a stand canopy is made of tree species that grow higher than the flowering ash, flowering ash then reaches higher heights than in normal conditions. Key words: Flowering ash, Fraxinus ornus (L.), growth characteristics, distribution, pioneer tree species. 1 UVOD INTRODUCTION V rastišcno pestrem slovenskem prostoru ima svoj naravni areal raz­širjenosti 71 drevesnih vrst, ki dosežejo višino najmanj petih metrov in rastejo v drevesni obliki. Med njimi jih 52 doseže dolžino debla vsaj pet metrov (KOTAR 1995). Široka paleta arealov je posledica dolgotrajnih klimatskih sprememb v daljni preteklosti. Današnja razširjenost nekaterih drevesnih vrst je tudi posledica clovekovega vpliva v zadnjem tisocletju. Dejanska sestava gozdov je v precejšnjem neskladju z naravno sestavo, saj so bile v preteklosti pospeševane le gospodarsko zanimive vrste, ostale pa so bile bolj ali manj prezrte. Med prezrte drevesne vrste zagotovo sodi tudi mali jesen. * M. P., univ. dipl. inž. gozd., V evropskem prostoru je bil mali jesen v preteklosti pomemben in cenjen Gozdarski inštitut Slovenije, zaradi proizvodnje mane in široke uporabe v razlicnih obrteh. Z razvojem Vecna pot 2, 1000 Ljubljana GozdV 57 (1999) 10 Piškur, M.: Razširjenost in rastne znacilnosti malega jesena (Fraxinus omus L.) v Sloveniji in opušcanjem rabe mane ter z zamiranjem starih obrti paje izginil v pozabo. Prezrtost malega jesena se je kasneje pri samem gospodarjenju z gozdovi še stopnjevala. Zaradi majhnih doseženih dimenzij ni bil gospodarsko pomemben, in zaradi tega gojitvene ni bil deležen obravnave. Prav tako o njem ni bilo raziskav, kar se zrcali v današnjem majhnem poznavanju njegovih lastnosti in pomena. Mali jesen, ki je drevesna vrsta interglaciala, je razširjen na ekstremno toplih rastišcih, kjer je edafsko in klimatsko pogojen . Clovek je na raz­širjenost malega jesena v preteklosti vplival razlicno. V dostopnih predelih v bližini naselij je les malega jese na izkorišcal za kurjavo, kolje in v obrti, v manj dostopnih in bolj ekstremnih predelih pa je bil clovekov vpliv manjši. V gozdovih, kjer je mali jesen zaradi manjše konkurencne moci prisoten le posamic in podstojno, se je zaradi razlicnih degradacij, naglih veliko­površinskih posegov in svojih znacilnosti pionirske drevesne vrste širil in dosegal vecji delež v razlicnih stadialnih oblikah. Vsekakor pa ima mali jesen velik pomen v gozdnih ekosistemih in kot parkovno drevo, še posebej zaradi svoje varovalne vloge na ekstremnih rastišcih in izredne estetske vloge. Skladno z razvijajocimi zahtevami po nacelih sonaravnosti, mnogonamenskosti in trajnosti se bo njegov pomen še povecal. Da pa bo mali jesen, ki mu že oznaka "mali" daje pomanjševalen in nepomemben prizvok, dobil mesto, ki mu pripada, in postal "velik", bo potrebno razširiti in osvojiti znanja o njegovih ekoloških zahtevah, gojitvenih lastnostih in funkcijah, ki jih opravlja. 2 RAZŠIRJENOST, MORFOLOGIJA, EKOLOGIJA IN UPO RAB­NOST MALEGA JESENA 2 DISTRIBUTION, MORPHOLOGY, ECOLOGY AND USEFULNESS OF FLOWERING ASH 2.1 Razširjenost malega jesena 2.1 Distribution of flowering ash Mali jesen je južnoevropska drevesna vrsta . Areal njegove razširjenosti sega od vzhodne obale Španije (Valencia), ki predstavlja najzahodnejše nahajališce, preko Korzike, Sardinije, celotne Italije razen Padske nižine, Balkana, kjer ga ni v Panonski nižini, romunske Transilvanije in južnih Karpatov ter preko Bolgarije do Crnega morja, kjer se od Istanbula nadaljuje v širokem pasu ob Sredozemskem morju Turcije (Anatolija) do konca gorovja Taurus, ki predstavlja najvzhodnejši del areala. Zajema vecino sredozemskih otokov, ki predstavljajo južno mejo razprostranjenosti. Sever­na meja poteka po južnem delu Alp preko madžarskega sredogorje do gore Bihar v Romuniji. Areal malega jesena je prikazan na karti 1. Osrednji del vertikalne razprostranjenosti predstavlja gricevnata mon­tanski svet. Malega jesena ni v nižinah (Enzyklopadie der Holzgewachse 1997). Najvišje uspeva na Južnem Tirolskem, kjer sega do nadmorske višine 1.500 metrov. V švicarskem kantonu Tessin se povzpne do nad­morske višine 1.165 metrov, v Italiji pa sega nad Genova v Apeninih do nadmorske višine 1.300 metrov (HEGI 1927). Mali jesen je razširjen skoraj po vsej Sloveniji, ni ga le v nižinah (Pa­nonska nižina, Sorško polje, Dravsko polje ... ). Kot submediteranska dre~ vesna vrsta je pogost na slovenskem nizkem Krasu, kjer se pojavlja kot pionir na opušcenih kmetijskih površinah in v pionirskih gozdovih crnega Piškur, M.: RazširJenost m rastne znacilnosti malega Jesena (Fraxinus omus L.) v Sloveniji bora. Pogost je na Dolenjskem (Suha krajina in Bela krajina), na obmocju posavskega hribovja, v predalpskem prostoru in drugje na ekstremno toplih legah, kjer sta maticni podlagi apnenec in dolomit (KOTAR 1 BRUS 1998). 2.2 Taksonomija in morfologija malega jesena 2.2 Taxonomy and morphology of flowering ash Izvor besede Fraxinus ornus verjetno izhaja iz grške besede oreinos (gorski). Theophrast (372-287 pr. n. š., Aristotelov ucenec in utemeljitelj botanike) mali jesen imenuje Melia ali Oreome/ia. Romani so ga poznali pod imenom fraxinus. Iz tega imena je izpeljana beseda fraxinetum (HEGI 1927). Mali jesen (Fraxinus ornus L.) ima vec razlicnih imen: -v Sloveniji: mali jesen, kraški jesen, pecni jesen, beli jesen, gorski jesen; -na obmocju nekdanje Jugoslavije: crni jasen, krški jasen; -nemško: Mannaesche, Blumenesche; -angleško: Manna ash, Flowering ash. Spada v družino oljkovk (Oieaceae) in v rod jesenov (Fraxinus). Zaradi pestre geografske razširjenosti areala so se izoblikovale razlicne rase, ki se morfološke locijo predvsem po obliki in zgradbi listov; razlike obstajajo tudi v morfologiji cvetov in plodov. Karta 1 : Naravna razširjenost ma­lega jesena (Enzyklopadie der Holzgewachse 1997) Map 1: Natural distribution of flo­we ring ash (Enzyklopadie der Holzgewachse 1997) GozdV 57 (1999) 10 Piškur, M Slika 1. Lubje malega in velikega jesena (zgoraj: mali jesen, spodaj: veliki jesen) Figure 1 · Bark of flowering and common ash (above: f/owering ash, below: common ash) Mali jesen obicajno raste kot drevo, visoko 8~ 15 m in debelo do 30 cm; redkeje doseže višino 20 m in premer 50 cm (KOTAR 1 BRUS 1998). Na zelo ekstremnih rastišcih, kot so strma grušcnata pobocja, in na slovenskem Krasu pa ima grmovno obliko (ABDUL-HADI 1 ZUPANCIC 1984). Deblo, ki je obicajno kratko in krivo, se z mocnimi vejami razrašca v krošnjo z navzgor štrlecimi vejami, ki se vilajo. V mladosti ovalna krašnja postane s starostjo vse gostejša in zaradi fototropicnosti asimetricna (KOTAR 1 BRUS 1998). Skorja je temno sive do sivozelene barve, dolgo nerazpokana in gladka, pogosto mocno porasla s skorjastimi lišaji. Razbrazda se šele v visokih starostih. Koreninski sistem je plitev, z mocnimi stranskimi koreninami, iz katerih se v globino obilno razrašcajo intenzivno prepletene tanjše korenine (KOTAR 1 BRUS 1998). Mladi poganjki so olivno zeleni do rjavkastosivozeleni in pokriti s šte­vilnimi enakomerno porazdeljenimi svetlorjavimi lenticelami (KOTAR 1 BRUS 1998). Dolgi poganjki so pri vrhu fino odlakani (Enzyklopadie der Holzgewachse 1997). Vršni popki so vecji od stranskih, vecinoma srebrnosivi ali rjavkasti, s finim poprhom, stožcasti, s štirimi luskolisti, ki so pri vrhu zašiljeni. Stranski popki so jajcasti, sivi do rjavkasti, z dvema luskolistoma (KOTAR 1 BRUS 1998). Listi so navzkrižni, lihopernati in dolgi do 20 cm, redko daljši. Sestavljeni so iz petih do devetih (obicajno sedmih) kratkopecljatih 4-8 cm dolgih ovalnih napiljenih listicev. Listici so pri dnu klinasti ali zaobljeni in proti vrhu kratko priostren i. Listi so zgoraj sivozeleni in ob osrednji žili sprva odlakani; spodaj so svetlo zeleni in ob glavni ter stranskih žilah rjasto odlakani. Jeseni se obarvajo rumeno ali pa vijolicastordece (KOTAR 1 BRUS 1998). Cvetovi so združeni v 1 0-20 cm dolga bujna latasta socvetja, ki so sprva pokoncna, kasneje viseca (KOTAR 1 BRUS 1998). Cvet sestavljajo: -štirje parno zrasli belorumeni in crtalasti vencni listi, ki so dolgi 7-15 mm, -štiridelni zelo kratki in zrasli cašni listi, -dva prašnika, ki sta daljša od pestica in na dnu zrasla, -pestic. Zgradba cvetov je zelo raznolika, saj obstajajo enospolni in dvospo!ni cvetovi, enospolna in dvospolna socvetja ter enodomna in dvodomna drevesa. Mali jesen cveti obilno, in to vsako leto v prvi polovici maja po olistanju. Prijetno dišece cvetove oprašujejo cebele in cmrlji (KOTAR 1 BRUS 1998). Plodovi so rdeckastorjavi krilati oreški, ki dozorijo avgusta in septembra (KOTAR 1 BRUS 1998), odpadejo pa cez zimo. Krilce je malo daljše kot orešek in se topo konca. Tisoc semen je težkih od 60 do 70 gramov. Vzkalijo naslednjo pomlad z nadtalno kalitvijo; kotiledoni so podolgovati, primarni listi nazobcani (Enzyklopadie der Holzgewachse 1997). Les je vencasto porozen in ima podobne lastnosti kot pri velikem jesenu. Trakovi se ne vidijo (Enzyklopadie der Holzgewachse 1997). Beljava je široka in svetlorumeno do rdeckasto obarvana. Obarvana jedrovina ima rdeckastorumen do svetlo siv ton (KOTAR 1 BRUS 1998). Specificna teža (r) je O, 76 g/cm3 (Enciklopedija šumarstva 1959). Les je 0 na prostem obstojen 40 let, v vodi pa le 1 O let (Enzyklopadie der Holz­gewachse 1997). 422 Piskur M. Razsiqenost in rastne znadlnosti malega jesena tFraxmus omus L.) v SloveniJI 2.3 Ekologija malega jesena 2.3 Ecology of flowering ash Mali jesen je znacilna vrsta južnoevropskih termofilnih gozdov na bazicni maticni podlagi. Ima velike potrebe po toploti in je zato izrazito termofilna vrsta. Glede vlage ni zahteven, zato uspeva predvsem na izrazito sušnih, toplih in južno eksponiran ih legah (KOTAR 1 BRUS 1998). V srednji Evropi raste vecinoma na karbonatni maticni podlagi. V južni Evropi uspeva tudi na silikatni maticni podlagi. Na splošno velja, da uspeva na tleh, kjer se pH giblje v razponu od 6,0 do 8,5 (Enzyklopadie der Holzgewachse 1997). Potrebuje zracna tla, ker korenine intenzivno dihajo. Zato ga ni na težkih vlažnih ali oglejenih tleh. Glede kolicine padavin ni zahteven, saj s svojim specificnim delovanjem koreninskega sistema dobro izkoristi spomladanske padavine, poletnim sušam pa se prilagodi z zmanjšanjem dihanja na mini­mum in ne odvrže listov. Potrebuje vsaj od 500 do 650 mm padavin letno (Enzyklopadie der Holzgewachse 1997). V Sloveniji ga najdemo tudi na tleh, razvitih na nekarbonatni maticni podlagi (tuf, diabaz) (GOBEC 1998). V mladosti ima znacilnosti pol svetloljubne do pol sencovzdržne drevesne vrste, kasneje njegove potrebe po svetlobi narašcajo. Mali jesen ima vse lastnosti pionirske drevesne vrste, saj obilno obrodi vsako leto, seme je lahko in ga na vecje razdalje prenaša veter, odporen je proti suši, vrocini in mrazu, njegova rastje v mladosti nagla (KOTAR 1 BRUS 1998). Krašnja je redka in prepušca svetlobo, zato ustvarja le rahel zastor, kar omogoca drugim drevesnim vrstam, da ga scasoma ujamejo in prehltijo v višinski rasti. Listni o pad ugodno vpliva na tla (razmerje C/N je 21) in se hitro razgradi (v enem letu). Mali jesen se razmnožuje tudi z odganjanjem iz korenin (speci popki), pogosto ko odmre krašnja, in iz poleglih vej, ki tvorijo lasten ko­reninski sistem in se kasneje locijo od maticnega osebka (RUPAR 1992). Utesnjena in deformirana krašnja se lahko regenerira le pri mlajših osebkih (Enzyklopadie der Holzgewachse 1997). Mali jesen je pred razlicnimi patogen imi organizmi zašciten le s fenol­glikozidi v skorji. Nekroze na lubju povzroca bakterija Pseudomonas syrin­gae, raka na deblu gliva Nectria galligena, gnilobo v deblu pa gliva Phe/linus torulosus. Med insekti mali jesen napada manin škržat (Cicada orni). Pomembnejša sta dva li ca rja (podlubniki): pisani jesenov licar (Lepersinus varius) in mali jesenov licar (Hy/esinus oleiperda). Zrelostno se hranita na mladih poganjkih pri osnovi popkov in na vejicah. Pisani jesenov licar povzroca tvorbo nabreklin-jesenove rože. Oba sta primarna in sekundarna (TITOVŠEK 1 988). Gladko skorjo rad lupi jelen. Poškodbe so prisotne tudi na mladju, kjer jelenjad in srnjad obgrizuje predvsem terminalne popke in mlade poganjke. Mali jesen ni obcutljiv na visoke temperature, odporen je na zimski mraz, prizadenejo ga le pozne spomladanske pozebe. Odporen je na onesnažen zrak, tudi na vecje, dalj casa trajajoce emisije (KOTAR 1 BRUS '1 998). Na ekstremnih, neustaljenih in skalovitih pobocjih ga poškoduje pada­joce kamenje, vendar se sekundarno regenerira s pomocjo novih poganjkov (ABDUL-HADI 1 ZUPANCIC 1984). 2.4 Uporabnost malega jese na 2.4 Usefulness of flowering ash Uporabna vrednost malega jesena se je s casom spreminjala, zato jo najbolje spoznamo iz zgodovinskih virov. Raznolikost uporabe malega jesena v preteklosti je povzeta po Hegiju (HEGI 1927). Slil 8 6 4 2 / / ~ ~ / 1 / v o 1900 1920 1940 1960 1980 2000 Leto 1 Year SR2 =socialni razred 21 social class 2: H =14,4717*(1-exp(-0,0147*8))0·6509 SR3 = socialni razred 3 1 social class 3: H=11, 1 049*(1-exp(-0,0721 *8))1·7894 SR4 =socialni razred 4 1 social class 4: H=109,8764*(1-exp(-0,001 0*8))0·6697 Navedene znacilnosti so najbolj razpoznavne v Prelesju: prirašcanje v višino glede na starost v Prelesju prikazuje grafikon 1. V Prelesju je bilo najvišje ravno potisnjen o drevo, ki je raslo v vrzelastem hrastovo-bukovem debeljaku. Višinska rast potisnjenih dreves je bila enakomerna. Ta drevesa so bila vseskozi pod zastorom vrzelastega debeljaka, zato so zaradi foto­tropicnosti razvila asimetricne, a normalno vellke krošnje. 6.2.2 Debelinska rast 6.2.2 Growth in diameter Na debelinsko rast malega jese na vplivajo: -socialni položaj, -rastišce, -drevesne vrste, ki gradijo streho sestaja, -nacin nastanka sestaja (oblika sukcesij, nacin pomladitve sestaja). Rast v debelina je odvisna od rasti v višino. Primerjava dreves razlicnih socialnih položajev v strehi sestaja pokaže na velik vpliv osvetljenosti krošenj na debelinsko prirašcanje. Tako je razumljivo, da je najdebelejše drevo raslo kot soliter (Prelesje). Potisnjena drevesa imajo izrazito majhno debelinsko rast, izjema so podstojna dre­vesa, ki rastejo v vecjih vrzelih; na vecje dotoke svetlobe je mali jesen v podstojnem položaju sposoben reagirati z vecjim debelinskim prirašcanjem, v našem primeru do starosti 33 let (Bukova gora). Na nahajališcu Podvežak (Cephalantero-Fagetum, OBERDORFER 1957) je debelinska rast pod­stojnih dreves majhna, a enakomerna skozi celo življenjsko dobo; to kaže na veliko mero sencovzdržnosti. Vpliv tal in gozdne klime na debelinsko prirašcanje je opazen na Vremšcici, kjer sovladajoca drevesa nimajo manj­še debelinske rasti kot drevesa iz vladajoce plasti (pionirji pri zarašcanju košenic). Navedene znacilnosti debelinskega prirašcanja glede na socialni razred so razvidne v Prelesju, ponazarja jih grafikon 2. V Prelesju je vpliv so­cialnega razreda najbolj ociten v strehi sestaja. Kljub temu da so imela tako vladajoca kot tudi sovladajoca drevesa simetricne in normalno velike krošnje, je bilo prirašcanje v debelina razlicno. Glavni vzrok je v vecjem Grafikon 1. Višinska rast malega jesena v Prelesju glede na sod­alno plast Graph 1: Growth in height offlo­wering ash according to the social layer in Prelesje GozdV 57 (1999) 10 Piškur. M RazširJenost Jn rastne znacilnosti malega jesena (Fraxmus ornus L) v Sloveniji Graf1kon 2· Debelinska rast ma­lega jesena v Prelesju glede na socialno plast Graph 2· Growth in diameter of flowering ash according to the social layer in Prelesje E' -2.. 30 ~ Q) 25 E .~ 20 -r------+-----f-----..,~-----f------:::;--1 a "E 15 +-----+-----~----~--+-------+~-------( ~ ro 10 +-------+----~~--~--~-~~=--~ .~ Q5 ~ 5 +-----+--~-~~~~~----~---~ o o +-~-----+----r-~--~----~---__, 1900 1920 1940 1960 1980 2000 Leto/ Year SR2 =socialni razred 2 1 social class 2: D=37,9084*(1-exp(-0,0297*S))1·9503 SR3 =socialni razred 3/ social class 3: D=27,8308*(1-exp(-0,0348*S))2.4994 SR4 = socialni razred 4 1 social class 4: D=455,2817*(1-exp(-0,0007*S))1.3°74 dotoku svetlobe v višje plasti. Podstojna drevesa so imela zaradi rasti pod zastorom bukovo-gradnovega sestoja izrazito majhno debelinsko priraš­ canje. 6.2.3 Višinska rast glede na debelino 6.2.3 Growth in height in dependence of diameter Prirašcanje v višino glede na debelina najbolje prikaže dinamiko rasti malega jesena. Omogoca nam sklepanje o ras tnih pogojih in individualnem okolju v casu razvoja. Nadalje nam tak prikaz omogoca sklepanje o procesih razslojevanja. Iz takega prikaza je razvidno tudi dimenzijsko razmerje dreves in s tem posredno sklepanje o stabilnosti v tako nastajajocih sestoj ih (razmerje H/01.3). Krivulje višinske rasti glede na debelina si sledijo v sledecem vrstnem redu: najvišje leži krivulja potisnjenih dreves, nato pa si sledijo krivulje sovladajocih, vladajocih in nadvladajocih dreves. Razlike med višinsko rastjo glede na debelina nadvladajocih plasti kažejo na razlicen potek sukcesij . Sovladajoca drevesa imajo višje ležece krivulje kot vladajoca, to pa je posledica naglega vzpona iz nižjih plasti. Zanimivo je, da ima krivulja sovladajoce plasti pri nižjih debelinah podoben potek višinske rasti glede na debelina kot potisnjena drevesa, kasneje (ob vkljucitvi v streho sestaja) pa se približa znacilnostim vladajoce plasti. Znacilnosti višinskega prirašcanja glede na debelina in loceno po soci­alnih plasteh so razvidne na primeru nahajališca Prelesje. Prirašcanje v višino glede na debeli no na nahajališcu Prelesje prikazuje grafikon 3. Iz grafikona je razvidno, da dosegajo potisnjena drevesa vecje koncne višine kot drevesa, ki so bila v strehi sestaja. Vladajoca drevesa malega jesena so bila celo življenjsko dobo v strehi sestaja ter polno osvetljena, zato so lahko razvila normalno velike in simetricne krošnje. Imajo najmanjše prirašcanje v višino glede na debelino, kar pomeni, da so imela majhno dimenzijsko razmerje in so bila zaradi tega staticno stabilna. Sovladajoca drevesa imajo do višine šestih metrov podobno višinsko prirašcanje glede na debelina kot potisnjena drevesa, kar je posledica velikega višinskega prirašca nja sovladajocih dreves do te višine. Najvecje višinsko prirašcanje Piškur. M.: Razširjenost in rastne znacilnosti malega jesena (Fraxinus omus L.) v Sloveniji Grafikon 3: Višinska rast malega jesena v Prelesju glede na debe­lina in loceno po socialnih plasteh Gra ph 3: Growth in height of flo­wering ash in dependence of diameter growth separated by sociallayers in Prelesje SR3 =socialni razred 3/ social class 3: H=10,9797*(1-exp(-0,1559*D))0·7407 SR4 =socialni razred 4 1 social class 4: H=29,7496*(1-exp(-0,0464*D))0·8397 glede na debelina imajo potisnjena drevesa, kar je rezultat rasti pod za­staram in majhnih krošenj. Višinska rast glede na debelina nakazuje obliko rasti, ki ponazarja specificnost razlicnih individualnih okolij na obravnavanih nahajališcih. Za vladajoco plast je višinska rast predstavljena na grafikonu 4. 16 Grafikon 4: Višinska rast malega jesena glede na debelina v drugi 14 socialni plasti na razlicnih naha­jališcih Gra ph 4.-Growth in height of flo­ 12 we ring ash in dependence of :[ diameter growth in second 1:: 10 social layer on different locations -~ Q) ::r: 8 E (IJ c 6 ;ii) > 4 2 o 30 35 Prelesje: Vremšcica: H=51 ,0447*(1-exp(-0,0022"'D))0·5501 Mali Kum: H=18, 7394*( 1-exp(-0,0447*D))o.s22a Višnje: H=87, 7300*( 1-exp(-0,0031 *0))0-6352 Trbonje: H=18,6645*(1-exp(-0,0353•D))0·6293 GozdV 57 (1999) 10 Piškur, M. Razširjenost in rastne znacilnosti malega jesena (Fraxmus omus L.) v Sloveniji Specificna oblika poteka rasti je prisotna v Prelesju in na Vremšcici. V Prelesju je analizirane drevo raslo na južni eksponirani zarašca joci košen ici; podobne pogoje okolja imajo tudi vladajoca drevesa na Vremšcici. Ocitno gre za rastišca, kjer so bila drevesa vladajocega sloja prisotna kot pionirji v prvih stadijih zarašcanja in so rasla na prostem ter bila polno osvetljena. Nasprotno ima mali jesen najvecjo višinsko rast glede na debeli no na Malem Kumu in v Višnjah, kjer je prav tako prisotno zarašcanje kmetijskih površin, vendar so drevesa drugega socialnega razreda rasla v sklenjenih oblikah. Med obema tipoma je višinska rast glede na debeli no na nahaja\išcu Trbonje s svojimi specificnimi ekološkimi razmerami. Znotraj sintaksonomske enote Hedero-Fagetum vpliva na potek višinske in debelinske rasti vpliva nacin nastanka in potek sukcesij. 7 ZAKLJUCEK 7 CONCLUSION Mali jesenje pionirska drevesna vrsta, ki se masovno pojavlja v razlicnih sukcesijskih stadijih. Temu sta prilagojeni tudi višinska in debelinska rast, zato je potek rasti glede na socialne razrede na obravnavanih rastišcih razlicen, tako zaradi razlicnih rastišcnih pogojev kot tudi zaradi razlicnega nacina nastanka. Ker je rast malega jesena mocno odvisna od razmer okolja (socialni položaj itd.), imamo na vsakem rastišcu specificno rast glede na socialni sloj. Ker je mali jesen v sedanjih sestojih na vecini obravnavanih nahajališc (izjemi sta Podvežak in Trbonje) igral pionirsko vlogo, je potek njegove rasti zelo razlicen . Tako je rast pri osebkih nižjih socialnih plasti vecja kot pa pri osebkih višjih socialnih plasti. Pri osebkih nižjih slojev imamo opraviti s t. i. "vlecenjem v višino": mali jesen, ki je v nižji socialni plasti, zaradi vrzeli v strehi sestaja, ki je višja od višine, ki bi jo v normalnih pogojih dosegel mali jesen, doseže vecjo višino, da tako s krošnjo pride do svetlobe. Iz tega razloga pri analiziranih sestoj ih težko govorimo o tipicni rasti malega jesena na rastišcu . Individualno okolje drevesa ima mocnejši vpliv kot pa rastišce . Individualno okolje predstavljajo predvsem neposredne razmere, ki so vplivale in še vplivajo na osebek. V našem primeru je to predvsem socialni položaj. Višinska rast glede na de belino najbolje prikaže razlicen potek rasti po socialnih razredih. Nadvladajoca drevesa imajo najnižje ležece krivulje, sledi razred vladajocih , nato razred sovladajocih in nazadnje razred potis­njen ih dreves, ki ima na vecini rastišc strmo višinsko rast glede na debeline. Nadvladajoca in vladajoca drevesa, ki so imela pionirski znacaj, imajo manjšo višinsko rast kot tista drevesa, ki so na istih nahajališcih rasla podstojno v že oblikovanem sestoju s specificno gozdno klimo in izboljša­nimi lastnostmi tal. Nasprotno je njihova debelinska rast vecja, kar pomeni, da so dosegla ob danem premeru manjše višine. Z nizkim dimenzijskim razmerjem so drevesa malega jese na v nadvladajoci plasti staticno stabilna in tvorijo ogrodje novo nastajajocega gozda. Socialni razred sovladajocih dreves ima vecjo višinsko rast glede na nadvladajoca in vladajoca drevesa, kar pomeni, da so ta drevesa iz spodnjih položajev zrasla v streho sestaja z naglo višinsko rastjo. Z vkljucitvijo v streho sestaja pricnejo drevesa mocneje prirašcati v debelina. Mali jesen se je sposoben v razgibanih strukturah vkljuciti v streho sestaja in zaceti normalno debelinsko prirašcati. Potisnjena drevesa so rasla v drugacnih pogojih kot drevesa iz strehe sestaja, obicajno so bila celo življenjsko dobo podstojna. Glede na naha- Piškur. M : Razširjenost in rastle znacilnosti malega Jesena (Fraxinus omus L ) v Sloveniji jališca imajo raz!lcen potek rasti, prevladujejo vitka drevesa z majhnimi krošnjami, vendar kljub temu prirašcajo v debelina, kar dokazuje, da lahko rastejo podstojno tudi celo življenjsko dobo in se prilagodijo zastoru. Mali jesen ima na obravnavanih rastišcih sledece osnovne znacilnosti: 1. Na obliko njegove krošnje vpliva socialni položaj. 2. Dosega starost preko 1 OO let. Še posebej je to izrazito v združbi Cepha­/anthero-Fagetum, kjer so rasla najstarejša drevesa ( 166 in 151 let). 3. Na obravnavanih rastišcih lahko v primeru pionirskega nastanka ostane v strehi sestaja do starosti 80 let. 4. Dosega višino od 15 do 16 m, predvsem ce je v nižjih plasteh in raste v razgibanih sestojnih zgradbah. 5. Najvecje premere doseže ob polni osvetljenosti in rasti na prostem (35,6 cm). ce raste v sklenjenih sestojih, tudi v visoki starosti ne dosega prsnih premerov nad 30 cm. Mali jesen uspeva v Sloveniji predvsem na razlicnih tipih tal na karbo­natni podlagi: od razvitejših (rjava pokarbonatna tla) do manj razvitih (labilne, sušne in skeletne rendzine). Nahaja se tudi na tleh, razvitih na nekarbonatni maticni podlagi (tuf, diabaz) (GOBEC 1 998). Pogosto uspeva na lahkih plitvih tleh; tudi na mocno skeletnih, kjer je razširjen predvsem zaradi izredno razvejanega koreninskega sistema. Uspeva tudi na prepad­nih stenah, kjer se obdrži s svojim prilagodljivim koreninskim sistemom in se zadovolji z minimalnimi kolicinami hranil (Alpe, prepadne stene v dolinah reke Krke in Kolpe). Mali jesen je prisoten v razlicnih gozdnih združbah, kjer predstavlja nepogrešljiv sestavni del gozdnega ekosistema. Družbene potrebe po funkcijah ma!ega jesena so razlicne glede na naravo funkcij. 1. Proizvodne vloge Med proizvodnimi vlogami ima mali jesen lesnoproizvodno vlogo in vlogo pridobivanja drugih dobrin. Lesnoproizvodna vloga je prisotna tam, kjer ljudje uporabljajo les malega jesena predvsem za kurjavo, vinogradniške kolje in kot droben tehnicni les za domaco uporabo. Vloga pridobivanja drugih dobrin je bila v preteklosti pomembna v Sredozemlju za proizvodnjo mane; v Sloveniji pa bi malemu jesenu težko pripisali to vlogo. 2. Okoljske vloge Med okoljskimi vlogami ima mali jesen izrazito varovalno vlogo, ki je tudi najpomembnejša. Mali jesen je pomembna vrsta varovalnih gozdov, še posebej na ekstremno suhih, toplih in skalovitih rastišcih s plitvimi in skeletnimi tlemi ter na slovenskem Krasu. Gradi vecino trajno varovalnih gozdov (62 %; izracunana iz površin trajno varovalnih gozdov (KOŠIR 1976) in pregleda združb, kjer je prisoten mali jesen (SMOLE 1988)). S svojim razvejanim koreninskim sistemom ustaljuje tla in preprecuje erozijske procese. Na neustaljenih grušcnatih pobocjih kljubuje stalnim erozijskim procesom s svojo sposobnostjo odganjanja iz pa nja in korenin (speci popki). Kot pionirska drevesna vrsta je mali jesen prisoten pri zarašca nju kraških golicav, opušcenih kmetijskih površin in pri vecjih posegih ter razgalitvah na rastišcih, kjer je naravno prisoten. S svojim bogatim koreninskim plete­žem in opadom izboljšuje lastnosti tal in tako ustvarja pogoje za vzposta­vitev rastišcu naravne drevesne sestave. 3. Socialne vloge Med socialnimi vlogami ima mali jesen v mestih, v turisticnih in rekre­acijskih obmocjih estetsko vlogo. Le-ta je izražena zaradi atraktivnih belih cvetov, ki širijo prijeten vonj, in živega jesenskega obarvanja listov. GozdV 57 (1999) 10 Piškur, M.: Razširjenost in rastne z na c ilnost i malega jesena (Fraxinus ornus L.) v Sloveniji Distribution and Growth Characteristics of Flowering Ash (Fraxinus ornus L.) in Slovenia Summary The flowering ash belongs to the tree speci es that were commonly overlooked in the last century due to the Jack of knowledge about their characteristics and usage value. The flowering a·sh was of a great importance in the past because of the manna production. It is an undemanding tree species. · It grows best on carbonate enriched soils, especially on dry and warm sites. It is sp read al most all over Slovenia, but can not be found in the lowlands. It is present in many ecosystems; it is also present as a constructor of most protective forests. At the beginning of its growth the characteristics are of a half lig,ht demanded to half shade tolerant tree species. The flowering ash has all the qualities of a pioneer tree species. It appears in large quantities in different successive phases on deserted farms and degraded lands. lts abundant falten lea ves and light, not den se crown make ideal conditions for afforestation of climax tree species. Growth characteristics of the flowering ash were analyzed on the sites where it is densely pl.anted and grows as a tree. Seven sites were selected. On each of them, seven to nine-trees belonging to different social classes, were analyzed. Trunk analysis was made first, followed by a ring analysis. Regression analyses were furt:her made from the data collected. The floweri•ng ash appears in different successive phases. lts growth differs according to the social layers. Growth characteristics also differ because of different origins. They are best presented by height growth in regard to a diameter which is to be the lowest in a pioneer growth. Superior trees have low dimensional ratio, therefore, they form a framework of newly appearing successive forms. The flowering ash has the ability to incorporate into a stand canopy trom lower layers-a "pulling up·" phenomena. ln such cases it reaches higher final heights because of rapid growth in height. That is why the lower layers are younger. The trees which were suppressed during their life circle continue with the diameter growth, meaning that the flowering ash can grow under a canopy during its life circle. The most im porta nt role of the flowering ash is its protective function, whereas the timber production is less important. Nowadays the flowering ash is being recognized for its aesthetic 1/alue. VIRI/ REFERENCES ABDUL-HADI, A. / ZUPANCIC, M., 1984. Strategija življenja listavskih drevesnih vrst na zelo suhem rastišcu glede na koreninski sistem.-Zbornik gozdarstva in lesarstva, (24), s. 357-365. GOBEC, J., 1998. Pomlajevanje nasadov smreke (Picea abies Karst) na Rudnici pri Podcetrtku.-Diplomska naloga, Oddelek za gozdarstvo BF, Ljubljana, 64 s. HEGI, G., 1927. lllustrierte Flora vom Mittei-Europa. Band V/3. Teil.-Munchen, Carl Hauser Verlag, 2254 s. KOŠIR, Ž., 1976. Zasnova uporabe prostora; Gozdarstvo; Vrednotenje gozdnega prostora po varovalnem in lesno­ proizvodnem pomenu na osnovi naravnih razmer.-Zavod SR Slovenije za družbeno planiranje in IGLG pri Biotehniški fakulteti, Ljubljana, 154 s. KOTAR, M., 1995. Bogastvo drevesnih vrst v gozdu in revšcina dreves nih vrst pri ravnanju z gozdom.-Zbornik seminarja: Prezrte drevesne vrste, Ljubljana, s. 7-23. KOTAR, M. 1 BRUS, R., 1998. Naše drevesne vrste.-Rokopis (oddano za tisk pri Slovenski matici). PIŠKUR, M., 1998. Razširjenost in ras tne znacilnosti malega je sena (Fraxinus o mus L.) v Sloveniji.-Diplomska naloga, Oddelek za gozdarstvo BF, Univerza v Ljubljani, Ljubljana, 83 s. RUPAR , D., 1992. Minoritetne drevesne vrste na Kocevskem.-Diplomska naloga, Oddelek za gozdarstvo BF, Ljubljana. SMOLE, 1., 1988. Katalog gozdnih združb Slovenije.-IGLG Ljubljana, Ljubljana, 154 s. TITOVŠEK, J., 1988. Podlubniki (Scolytidae) Slovenije. Obvladovanje podlubnikov.-Zveza društev inženirjev in tehnikov gozdarstva in lesarstva Slovenije, Gozdarska založba, Ljubljana, 128 s. UGRENOVIC, A., 1948. Upotreba drveta i sporednih produkata šume.-Nakladni zavod Hrvatske, Zagreb, 429 s. Enzyklopadie der Holzgewachse.-1997. 7. Erf. Lfg 3. Sortimentskatalog 95/96,1996.-Bad Zwischenahn, Joh. Bruns, 612 s. šumarska enciklopedija 1, 1959.-Leksikografski zavod FNRJ, Zagreb, 768 s. Razprave GDK: 149.6 Cervus elaphus (L.): 151.2 (497.12 Jelovica) Vpliv nekaterih ekoloških dejavnikov na razširjenost jelenjadi (Cervus elaphus L.) na Jelovici Influence of Some Ecological Factors Upon Distribution of Red Deer (Cervus elaphus L.) on Jelovica Plateau Miran HAFNER* Izvlecek: Hafner, M.: Vpliv nekaterih ekoloških dejavnikov na razširjenost jelenjadi (Cervus elaphus L.) na Jelovici. Gozdarski vestnik, št. 1 O /1999. V slovenšcini, s povzetkom v anglešcini, cit. lit. 24. Prevod v anglešcino: Vili-Potocnik. V prispevku je analiziran vpliv nekaterih ekoloških dejavnikov na razširjenost jelenjadi. Ugotovljeno je bilo znacilno gibanje jelenjadi med sezonskimi deli ha bita tov. Posel itev proucevanega obmocja je bila razlicna v z:imskem in poletnem obdobju, in sicer glede na nadmorsko višino, gozdne sestoje in delež mladovja. Ugotovljen je bil vpliv nekaterih ekoloških dejavnikov na razporeditev razlicnih struktur skupin jelenjadi v okviru zimskega ali poletnega obdobja. Najvecje razlike se pojavljajo med samicami z mladici in mešanimi skupinami na eni strani in samci na drugi. V odvisnosti od kolicine in porazdelitve hrane se je spreminjala tudi velikost skupin. V zimskem obdobju so bile ugotovljene vecje skupine kot v poletnem obdobju. Kljucne besede: jelenjad, obmocje razširjenosti, ekološki dejavniki, habitat, Jelovica. Abstract: Hafner, M. : Influence of Some Ecological Factors Upan Distribution of Red Deer (CetVus efaphus L.) on Jelovica Plateau. Gozdarski vestnik, No. 1 O /1999. ln Slovene with a summary in English, lit. quot. 24. Translated into English by Vili Potocnik. ln the article an influence of some ecological factors upan distribution of the red deer has been analyzed. Charac­teristic movement pattern has been established in-between seasonal parts of habitats. The population of the studied area has been varying during the winter and summer periods in dependence of altitude, forest stand type and share of juvenile stands. The influence of some ecological factors upan distribution of different structures of the red deer groups within the winter and summer periods has also been established. The biggest differences occur in-between groups constituted of females with offsprings or mixed groups compared to males. ln dependence to the food quantity and distribution the size of groups has also been varying. During the winter periods larger groups have been established compared to the summer periods. Key words: red deer, range of occurrence, ecological factors, habitat, Jelovica plateau. 1 UVOD INTRODUCTION Jelenjad je v sedemdesetih letih postala sestavni del ekosistemov na Jelovici in na njenem širšem obrobju. Domnevamo, da je Je lovi co poseli la s priseljevanjem iz okolice, ceprav je verjetno tudi naselitev jelenjadi na to obmocje leta 1949 pripomogla k poselitvi. Vzrok poselitve so bile, tako kot v drugih predelih Slovenije v povojnem obdobju, prostorske spremembe, katerih osnovna znacilnost je bila zarašcanje površin z gozdom. V 50. in 60. letih je bila jelenjad na Jelovici še oznacena za posamicno vrsto, v kasnejših letih pa je zaradi spremenjenih ekoloških pogojev postala ena od prevladujocih vrst. Po letu 1960 je pricela širiti svoj areal. Ocenjeni številcnosti po lovišcih se je leta 1961 pridružil prvi, kasneje, po letu 1965, pa tudi pomembnejši odstrel. V devetdesetih letih znaša povprecen letni odstrel jelenjadi v jelovškem obmocju blizu 100 živali. Vzporedno zvecan­ * spec. M. H., univ. dipl. inž. jem odstrela se je povecevalo število lovišc, prav tako pa tudi skupna gozd., Zavod za gozdove Slove­ površina lovišc, ki so v odstrelu jelenjadi sodelovala. Leta 1972 je bil nije, Obmocna enota Kranj, evidentiran odstrel jelenjadi v treh lovišcih s skupno površino prib l. 22.000 Staneta Žaga~a 27b, 4000 Kranj, ha, letu 1991 pa v 13 lovišcih s skupno površino preko 60.000 ha (slika 1 ). SLO GozdV 57 (1999) 10 Hafner. M.: Vpliv nekaterih ekoloških dejavnikov na razširjenost jelenjadi (Cervus elaphus L.) na Jelovici 1961 -1965 Gostota odstrela 1 Density of the bag o do 1 up to 0,010 o 0,011 -0,050 o 0,050-O, 100 o 0,100-0,150 D nad 1 over 0,150 Slika 1: Dinamika ši~enja jelenjadi v jelovških lovišcih, prikazana z gostoto odstrela (kos/1 OO ha) Figure 1: Dynamics of red deer expansion in Jelovica plate au hunting grounds presen ted with the bag density (items/1 OO ha) Narašcanje vloge jelenjadi v ekosistemih na Jelovici se je pricelo odražati v vecji številcnosti in s tem v vecji bio masi, zaradi položaja te vrste v troficni piramidi pa se je zacel odražati tudi njen vpliv na rastlinske združbe. Ob Hafner. M. Vpliv nekaterih ekoloških dejavnikov na razširjenost jelenJadi ( Cervus elaplws L 1 na Je lovi interesu gozdarstva in kmetijstva kot pomembnih gospodarskih dejavnosti se je vpliv jelenjadi na rastlinske združbe pricel prikazovati kot škoda v gozdovih in na kmetijskih površinah. Narašcajoci podatki o odstrelu, tako številcni kot tudi prostorski, pricajo, da je jelenjad poseli la Jelovice in njeno obrobje. Indeks prevlade biomase jelenjadi v odstrelu rastlinojedih par­kljarjev znaša danes na planoti Jelovice preko 40 %. 2 CILJ RAZISKAVE IN HIPOTEZA 2 PURPOSE OF RESEARCH Jelenjad je bila v jelovškem obmocju pa tudi drugod v Sloveniji najpo­gosteje obravnavana kot sestavni del gozdnih združb le v pogledu vpliva na rastlinske združbe. Ker je populacija jelenjadi v tem obmocju mlada, je bilo do sedaj tako v gozdarskih kot tudi v lovskih krogih obcutiti zadržanost glede pravice oz. možnosti obstoja jelenjadi na Jelovici. Z raziskovalno nalogo smo želeli prispevati k celostnemu obravnavanju jelenjadi v eko­sistemih na Jelovici. Cilj raziskave je bil ugotoviti prostorsko razširjenost in razporeditev populacije jelenjadi v razlicnih obdobjih leta glede na ekološke dejavnike, ugotoviti morebiten vpliv ekoloških dejavnikov na razporeditev po spolu in na velikost skupin ter ugotoviti obmocja povezav jelovške jelenjadi z jelen­jadjo v Karavankah, Julijcih in na Primorskem. Hipoteza predvideva poselitev pretežnega dela Jelovice z obrobjem, vpliv razlicnih ekoloških dejavnikov na razporeditev jelenjadi v razlicnih obdobjih leta in na razporeditev po spolu in velikosti skupin. 3 OPIS PROUCEVANEGA OBMOCJA 3 DESCRIPTION OF THE FIELD OF RESEARCH 3.1 Zemljepisni položaj, relief, podnebne znacilnosti 3.1 Geographical position, relief and climatic characteristics Obmocje proucevanja je obsegalo 1 O lovskih družin s skupno površino 64.1 OO ha. Osrednji del obmocja je predstavljala valovita visokogorska planeta Jelovica s površino prib!. 20.000 ha, ki jo na severu omejuje Sava Bohinjka, na vzhodu Kroparice in na jugu obronki Selške doline. Osrednji del Jelovice leži pretežno na nadmorski višini med 1.1 OO in 1.400 m. Obrobje Jelovice predstavljajo strma pobocja, ki so prepredena z globokimi jarki in se spušcajo do nadmorske višine okoli 500 m. Celotno obmocje proucevanja leži vecinoma v nadmorski višini med 600 in 1.400 m. Površje je kraško, precej skalovito, pretežno iz gornjetriadnih apnenih in dolom itnih skladov. Na pobocjih se pojavljajo tudi silikati ter pasovi grušca in me!išc. Površinske vode so na planoti redke, znacilna so barja, mlake in mokrine, ki so ostanki ledeniških jezer. Za robni del proucevanega obmocja je znacilna bogata vodnatost s studenci in potoki, ki tvorijo vodno omrežje Save Bohinjke, Save in Sore Selšcice . Podnebje je predalpsko-alpsko. Na planoti so v reliefnih depresijah znacilna mrazišca. Za Jelovica je znacilna velika kolicina padavin, ki znaša v povprecju okoli 2.1 OO mm, na obrobju pa okoli 1.800 mm/leto. Veliko GozdV 57 (1999) 10 Hafner. M.: Vpliv nekaterih ekoloških dejavnikov na razširjenost jelenjadi (Cervus elaplws L.) na Jelovici padavin pade pozimi, ceprav jih je tudi v vegetacijskem obdobju dovolj. Snežna odeja leži na Jelovici do 150 dni, ponekod na soncnih predelih tudi samo 70 dni. 3.2 Rastišcne in sestoj ne znacilnosti 3.2 Characteristics of natural sites and stands Gozdnatost proucevanega obmocja je 76-odstotna. V osrednjem delu, na planoti Jelovici, znaša gozdnatost preko 90 %. Prevladujoce rastlinske združbe so Anemone-Fagetum, Luzulo-Fagetum, Blechno-Fagetum in Abieti-Fagetum, ki skupaj pokrivajo preko 70% gozdnih površin. Na Jelovici je klimaksna združba predalpski gozd jelke in bukve (Abieti-Fagetum), le­to pa širok rastišcni interval in notranje ekološke posebnosti razclenjujejo v vrsto podzdružb. Najvec površine zajemajo raznodobni mešani bukovi gozdovi na kisli podlagi (26 %), raznodobni mešani gozdovi na karbonatu (24 %), razno­dobni spremenjeni jelovo-bukovi gozdovi (20 %), varovalni gozdovi (10 %) in raznodobni mešani jelovo-bukovi gozdovi (5 %). V osrednjem delu proucevanega obmocja, na planoti Jelovici, je stanje sestoj ev precej spremenjeno. Prevladujejo sestoji smreke v cistih enomer­nih oblikah s slabo razvitim polnilnim slojem. Delež iglavcev v lesni zalogi je skoraj 90-odstoten. Velika vecina sestojev je enodobnih kot posledica velikopovršinskih secenj v pretekl.osti. Na obrobju obmocja so sestoji bolj naravni, delež listavcev je vecji, tako vertikalna kot horizontalna struktura gozdov je bolj razgibana. Slika 1 . Ohranjanje in vzdrževan­je travnikov in pašnikov v gozd­nem prostoru je pomemben pris­pevek k uravnoteženemu odnosu med rastlinojedi parklja~i in goz­dom (Foto: M. Hafner) Figure 1: Preservation and main­tenance of meadows and pas­tures within forest space is an important contribution to well balanced relationship in-be­tween the herbivorous ungulates and the forest (Photo: M. Hafner) 4 METODE DELA 4 METHODS OF WORK Za proucevanje jelenjadi na Jelovici smo izbrali metodo beleženja slu­cajno opažene jelenjadi v kvadrantih velikosti 1 OO ha. Opazovanja so izvajali clani lovskih družin in gozdarji javne gozdarske službe. Opazovanja se niso izvajala le pri lovu na jelenjad, pac pa pri vseh aktivnostih opazovalcev v lovišcih . Opazovalci so opaženo jelenjad beležili v opazovalni list, ki se je uporabljal v kombinaciji s karto merila 1 : 25.000 z vrisano mrežo oštevil­cenih kvadrantov. Poleg datuma, opazovanega obmocja, višine snega in skupnega števila opažene jelenjadi so opazovalci vpisovali tudi število samic, mladicev in samcev, ce so bili zanesljivo prepoznani. Hafner, M.: Vpliv nekaterih ekoloških dejavnikov na razširjenost jelenjadi (Cervus elaphus L.) na Jelovici Opazovano obmocje je bilo veliko 64.1 OO ha (641 kvadrantov) in je obsegalo obmocje lovskih družin Stara Fužina, Bohinjska Bistrica, Nomenj, Bled, Jelovica, Kropa, Jošt, Selca, Železniki in Sorica. V casu trajanja terenskega dela naloge (dve leti) je bilo zbranih 758 zapisov o opaženi jelenjadi, in sicer v zimskem obdobju 346 in v poletnem obdobju 412. V okviru vsakega obdobja smo podatke opazovanj grupirali glede na spolno strukturo opažene jelenjadi (samice in mladici, mešane skupine, samci). Za vsak kvadrant proucevanega obmocja smo iz racunalniških zapisov opisov sestojev ter iz drugih virov dobili podatke ekoloških dejavnikov. Odvisnost opažene jelenjadi v kvadrantih od naštetih ekoloških parametrov smo ugotavljali s pomocjo kontingencnih tabel (alfa -stopnja tveganja) s programom CROSSTAB iz statisticnega paketa SPSS. 5 REZULTATI IN RAZPRAVA 5 RESULTS AND DISCUSSION Jelenjad spada med generalisticne rastlinojede s poudarjeno nagnje­nostjo do trav, dejanski prehranski izbor pa je odvisen predvsem od razmer v okolju, kar se izraža predvsem z vegetacijskimi znacilnostmi okolja, s številcnostjo divjadi, s stopnjo antropogenega izkorišcanja okolja ter pre­hranske tekmovalnosti med prisotnimi vrstami parkljaste divjadi (ADAMIC 1983). Jelenjad namrec porablja širok spekter razlicnih rastlin in s tem predstavlja visoko stopnjo prehranske plasticnosti in generalisticne pre­hranske strategije. Generalisticni nacin hranjenja dopušca jelenjadi, da se specializira na najlaže dosegljiv in obenem najbolj kakovosten prehranski vir v okolju (ADAMIC 1 989). Kolicina za prehrano jelenjadi dostopne rast­linske biomase poleg drugih dejavnikov doloca nosilno kapaciteto prostora za jelenjad, z razporeditvijo v prostoru pa vpliva na gostoto naseljenosti ter koncentracijo in velikost skupin. Prehranjevanje predstavlja v dnevnem ritmu živali poleg pocitka najvecji delež. Svoj prehranski in bivalni izbor pa vsi osebki populacije ne prilagajajo na enak nacin ekološkim danostim okolja. Osebki populacije so namrec prilagojeni na okolje z osnovnim ciljem reprodukcije. CLUTTON-BROCK s sod. (1982) ugotavlja, da je selekcija med populacijami nepomembna v primerjavi s selekcijo med individuumi. Reprodukcijski uspeh samcev je namrec v tesni povezavi z njihovo borbeno sposobnostjo, reprodukcijski uspeh samic pa s sposobnostjo vz~ajanja potomstva. Slika 2: Trop košut s teleti na krmišcu (Foto: M. Jonozovic) Figure 2: The herd of tema/es with offsprings at the winter feeding facifities (Photo: M. Jonozovic) Gozd V 57 ( 1999) 1 O Hafner, M .. Vpliv nekaterih ekoloških dejavnikov na razširJenost jelenjadi (Cervus elaphus L.) na Jelovic! Jelenjad tako v poletnem kot v zimskem obdobju oblikuje skupine. Znacilen je poligamen sistem parjenja. Stopnja poligamije je odvisna od porazdelitve samic. Velikosti skupin samic so odvisne predvsem od kolicine in porazdelitve hrane. Jelenjad je vrsta z znacilnim gibanjem med sezonskimi deli habitatov, in sicer se osebki v svojih arealih za zadovoljevanje osnovnih življenjskih potreb gibljejo skladno z letnimi casi, vremenskimi pogoji in dogajanji v populaciji (JEŽ 1989). Jelenjad kot populacija živi torej na veliki površini, po kateri se vedno seli v skladu z letnimi casi in dogajanji v populaciji. 5.1 Areal razširjenosti jelenjadi 5.1 Range of red deer occurence Ugotavljamo, da jelenjad poseljuje vecino proucevanega obmocja. V poletnem obdobju poseljuje v celoti Jelovica, obmocje med Bohinjsko Cešnjica in Zatrnikom na S ter zgornji in osrednji del Selške doline na JZ. V zimskem obdobju poseljuje Jelovica v manjši gostoti, sega pa preko Save Bohinjke do južnih in jugovzhod nih pobocij Pokljuke, izraziteje do reke Save med Radovljico in Podnartom na V in SV, do hribovja na severnem obrobju Sorškega polja, v osrednji del Selške doline, do Porezna na JZ ter do Soriške planine in Bohinjske Bistrice na Z. Ocenjujemo, da je skupno obmocje razširjenosti v poletnem obdobju veliko prib l. 30.000 ha, v zimskem obdobju pa jelenjad poseljuje posamezna manjša obmocja v širšem pro­storu, ki skupno tudi presega 30.000 ha. Tudi Jež (1989) ter Schoen in Kirchhof (1990) ugotavljajo, da jelenjad v zimskem obdobju poseljuje predele v nižjih nadmorskih višinah, La Rue in Belanger ( 1994) pa ugotav­ljate, da poseljuje jelenjad v zimskem obdobju sestoje v bližini vode dvakrat pogosteje kot sestoje, oddaljene od vode. 5.2 Povezave jelovške jelenjadi z drugimi populacijami 5 . 2 1 nterconnections of red deer population with other populations Jelenjad je bila pogosto opazena tudi na obrobju proucevanega obmoc­ja. Na S je bila pogosto opažena ob Savi Bohinjki med Bohinjsko Bistrico in Bohinjsko Belo, na SV v bližini reke Save med Radovljico in Podnartom, na Z pa med Kobla in Soriško planino ter v obmocju Petrovega brda in Porezna. Domnevamo, da ta obmocja predstavljajo koridorje, kjer jelenjad prehaja na S v obmocje Pokljuke, na SV v Karavanke in na Z na Primorsko ter obratno. Tocnih lokacij koridorjev s to nalogo ni bilo mogoce ugotoviti. Tudi Toman (ustno sporocilo 1997) in Arman (ustno sporocilo 1996) ugo­tavljata, da ti predeli predstavljajo koridorje, po katerih jelenjad prehaja iz enega obmocja v drugega. 5.3 Pojavljanje jelenjadi glede na nadmorsko višino 5.3 Occurence of red deer in dependance of altitude V zimskem obdobju je bil opažen vecji delež jelenjadi v nižjih nadmorskih višinah, v poletnem obdobju pa je bila jelenjad opaže na dokaj enakomerno v vseh višinskih pasovih nad 600 m, le do 600 m manj (X2 = 15, 767; a ::: 0,003; df = 4) (grafikon 1 ). Domnevamo, da je vzrok sezonskih selitvenih premikov prilagajanje jelenjadi temperaturnim spremembam in dostopnosti prehranskih virov. Podobno ugotavljajo tudi Pauley, Peek in Zager (1993). Ker je bilo v proucevanem obdobju podatkov z opažanji v visokem snegu malo, vecina opaža nj v snegu pa je bila do debeline snega 20 cm, domne- Hafner. M : Vpliv nekaterih ekoloških dajavnikov na razširjenost jelenjadi (Cervus elap/ws L.) na Jelovici Odo 600m below600m D601-800m 0801-1000m Cl1 001-1200m Dnad 1200m above 1200m 0+-~--~--~--._--~~--~~--~~~~~--~--~~~--------~ Zimsko obdobje Pole~no obdobje Winter period Summer period varno, da je znacilen selitven vzorec na Jelovici pogojen že s pricetkom prvih nizkih temperatur. Tudi Jež (1989) ugotavlja, da se v primerjavi z ostalim delom leta jelenjad pozimi zadržuje na najnižjih nadmorskih višinah, La Rue, Belanger in Huot (1994) pa ugotavljajo izbiro zimskega areala ob potokih in jezerih. Sezonske selitve so znacilne za samice z mladici (x2 = 5,261: a = 0,022; df = 1) in samce (X2 = 3,833; a = 0,050; df = 1 ), medtem ko za mešane skupine niso znacilne (x2 = 3, 196; a = 0,074; df = 1 ). V okviru zimskega in poletnega obdobja nismo ugotovili porazdelitev razlicnih struktur skupin jelenjadi glede na nadmorsko višino. Velikost skupin jelenjadi je razlicna med razredi nadmorskih višin. Pozimi z narašcanjem nadmorske višine upada delež vecjih skupin in narašca delež posameznih osebkov (x2 = 48,878; a = 0,000; df = 1 0). Takrat košute s teleti, združene v vecje skupine, in mešani tropi, ki jih povezujejo prav tako odrasle košute, tvorijo glavnino vecjih skupin v nižjih predelih. Tam je prehranska ponudba bogatejša, saj je tako delež travnatih površin (x2 = 138,93; a = 0,000; df = 30) kot delež mladovja in sestojev v pomlajevanju (x2 = 25,39; a = 0,005; df = 1 O) vecji kot v višjih nadmorskih višinah. Reprodukcijski uspeh košut je odvisen prav od preživetja telet, njihovega potomstva, zato predstavlja zimsko prilagoditev na nizke temperature in (visok) sneg v višjih predelih premik v nižino. V poletnem obdobju je bil opažen vecji delež vecjih skupin v višjih nadmorskih višinah, vendar razlike niso bile znacilne (x2 = 16,729; a = 0,081; df = 10). Tudi Clutton-Brock s sod. (1982) ugotavlja odvisnost med velikostjo skupin jelenjadi ter kolicino in razporeditvijo rastlinske biomase, namenjene prehrani. 5.4 Ekspozicija 5.4 Eksposition Ne glede na to da nekateri avtorji poudarjajo prilagajanje osebkov na temperaturne spremembe med zimo in poletjem z izbiro toplejše oz. hlad­nejše ekspozicije, pa ta znacilnost v obmocju proucevanja ni bila ugotov­ljena. V okviru posameznih obdobij (zimsko, poletno) se ne jelenjad ne posamezne strukture skupin jelenjadi ne porazdeljujejo glede na lego. Razlika med zimskim in poletnim obdobjem je bila še najbolj izrazita pri samcih. Le-ti so bili v zimskem obdobju bolj izrazito opažani na toplih ekspozicijah kot samice. Domnevamo, da pozimi jeleni z vecjo prisotnostjo na toplih lokacijah bolj racionalizirajo porabo energije kot košute. Ugotov­ljeno je (GLUCKSMAN 1974, SLEE 1970-citira CLUTION-BROCK et al. 1982), da moški osebki hitreje izgubljajo toploto kot ženski, ker imajo manjšo zalogo mašcob in višjo stopnjo metabolizma. Tudi Mehle (1995) ne ugo- Grafikon 1. Primerjava opažene jelenjadi glede na nadmorsko višino med poletnim in zimskim obdobjem Graph 1· Comparison of red deer observations in respect of altitude during summer and win­ter periods GozdV 57 (1999) 10 Hafner, M.: Vpliv nekaterih ekoloških dejavnikov na razširjenost jelenjadi (Cervus elaphus L.) na Jelovici Zimsko obdobje Polemo obdobje Winter period Summer period Grafikon 2: Primerjava kvadrantov z opaženo jelenjadjo glede na ekspozicijo med zimskim in poletnim obdobjem Graph 2: Comparison of quad­rants with red deer observations in respect of e.xposure during winter and summer periods tavlja znacilnih razlik v objedenosti glede na ekspozicijo na Jelovici. Velikost skupin ne variira glede na lego niti v zimskem niti v poletnem obdobju (grafikon 2). 5.5 Gozdni sestoji 5.5 Forest stands Rezultati opazovanja jelenjadi so bili, glede na gospodarske razrede razlicni v zimskem in poletnem obdobju (x2 = 12,176 ; a. = 0,007; df = 3). Pauley, Peek in Zager (1993) ugotavljajo, da je izbira zimskih habitatov odvisna od sezonskih sprememb v bazalnem metabolizmu in od ucinka kopicenja snega na dostopnost hrane in porabo energije. V zimskem obdobju je bila jelenjad opažena v vecjem deležu v gospodarskih razredih 40 (raznodobni mešani gozdovi na karbonatu) in 70 (raznodobni mešani bukovi gozdovi na kisli podlagi), manj pa v razredih 80 (raznodobni spre­menjeni jelovo-bukovi gozdovi) in 90 (raznodobni mešani jelovo-bukovi gozdovi). Ker ležijo gozdovi gospodarskih razredov 40 in 70 praviloma v nižjih nadmorskih višinah kot gozdovi razredov 80 in 90, ki sta najpogostejša na planoti Jelovice, predvidevamo, da nastopajo razlike med obdobjema zaradi že omenjenih premikov jelenjadi v nižje nadmorske višine pa tudi zaradi izbire naj ustreznejših rastlinskih združb glede na sezonske prehrans­ke potrebe. Ugotovljena je znacilna odvisnost gospodarskih razredov od nadmorske višine (x2 = 203,48; a = 0,000; df = 15). V zimskem obdobju so bile samice ·ln mešane skupine jelenjadi opažene vecinoma z enakim deležem v raznodobnih mešanih sestoj ih na karbonatu (40) z združbami Anemone-Fagetum (An-F), Adenostylo-Fagetum (Ad-F), Arunco-Fagetum (Ar-F), Hacquetio-Fagetum (H-F), Enneaphyllo-Fagetum (E-F) in v raznodobnih mešanih bukovih gozdovih na kisli podlagi (70), samci pa so prevladovali v raznodobnih mešanih bukovih gozdovih na kisli podlagi (70), kjer prevladujejo rastlinske združbe Blechno-Fagetum (8-F) in Luzulo-Fagetum (L-F). Mehle (1995) ugotavlja, daje v rastlinskih združ­bah 8-F in L-F v gospodarskem razredu 70 nižja kolicina rastlinske biomase, ;. dostopne jelenjadi za prehrano (1.090 in 1.137 kg/ha), kot v prevladujocih združbah An-F in Ad-F razreda 40 (1 .326 in 2.102 kg/ha). Domnevamo, da prihaja do medsebojne konkurence med spoloma, pri cemer so samice s potomstvom pri izbiri boljših življenjskih pogojev uspešnejše od samcev. Podobno ugotavlja tudi Clutton-Brock s sod. (1982). Pod.obne znacilnosti so bile odkrite v poletnem obdobju (x?= 14,605; a = 0,024; df = 6). Samice s potomstvom in mešane skupine so bile opažene v vseh štirih gospodars- GozdV 57 (1999) 10 Hafner, M: Vpliv nekaterih ekoloskrh dejavnikov na razširJenost jelenJadi (Cervus elaplws L) na JelovJcr Gospodarski razredi 30 Forest management 040 070 080 090 0+---'----...._ _ ___._ Zimsko obdobje Poletno obdobje Winter period Summer period kih razredih, kjer nastopa skupaj 9 rastlinskih združb, ki predstavljajo ekološko pestrost, pomembno za zadovoljitev velikih potreb brejih samic in samic v laktaciji ter za razvoj mladega potomstva. Gospodarska razreda BO (raznodobni spremenjeni jelovo-bukovi gozdovi) in 90 (raznodobni mešani jelovo-bukovi gozdovi) sestavlja združba Abieti-Fagetum (A-F) razlicnih subasociacij, z razlicnimi kolicinami razpoložljive biomase. Gospo­darska razreda 80 in 90 prevladujeta na planoti Jelovice z znacilnimi in izrazitimi kraškimi pojavi (vrtace, skalovitost, razgiban relief ipd.), kar za življenje jelenjadi predstavlja vecjo možnost izbire bivalnih in prehranskih niš. Nellemann in Thomsen (1994) ugotavljata odvisnost med razgibanostjo terena in merami kritja. Tudi Bell, Lauer in Peek (1992) pri belorepem jelenu (Odocoileus virginianus) ugotavljajo, da vsi njegovi poletni areali vsebujejo zmes razlicnih rastlinskih združb in strukturnih razredov. V primerjavi s samicami in potomstvom so bili samci opaženi v sestoj ih dveh gospodarskih razredov (pretežno 70 in v manjšem deležu 80). Domnevamo, da razlike v opaže nosti posameznih struktur jelenjadi (samice: samci) nastajajo zaradi vecje konkurencne sposobnosti samic v primerjavi s samci. Razlike so bile znacilne ob primerjanju samic z mladici (cx.= 0,031) in mešanih skupin (cx.= 0,034) s samci. Ob primerjanju samic z mladici z mešanimi skupinami preizkus ni odkril znacilnih razlik. Sklepamo, da so mešane skupine po prehranskih in bivalnih zahtevah sorodnejše samicam z mladici kot sam­cem. Tudi Clutton-Brock s sod. (1982) ugotavlja, da jeleni v primerjavi s košutami uporabljajo manj vredne habitate, kjer si zaradi manjše konku­rencne sposobnosti primanjkljaj v kakovosti prehrane nadomestijo z njeno vecjo kolicino. V zimskem obdobju nismo odkrili razlik v velikosti skupin jelenjadi med gospodarskimi razredi 40, 70 in 80, 90. V poletnem obdobju je bil opažen nekoliko vecji delež vecjih skupin jelenjadi v gospodarskih razredih 80 in 90 (x_2 = 5,502; cx.= 0,064; df = 2). Domnevamo, da gozdovi gospodarskih razredov 80 in 90 na planoti Jelovici predstavljajo vecjo pestrost, kar omogoca tudi oblikovanje vecjih skupin. Na planoti Jelovici najvecji delež rastlinske biomase, dostopne jelenjadi, predstavljajo prav trave in zelišca, ki so dostopna v poletnem obdobju (grafikon 3). 5.6 Delež iglavcev 5.6 Share of coniferous trees V poletnem obdobju je bila jelenjad pogosteje kot v zimskem obdobju opažena v kvadrantih z vecjim deležem iglavcev, vendar razlike niso bile znacilne. Domnevamo, da je opažanje v sestoj ih z vecjim deležem iglavcev pogojeno z vecjo izbiro sestoj ev gospodarskih razredov 80 in 90 v poletnem Grafikon 3-Primerjava kvadran­tov z opaženo jelenjadjo med zimskim in poletnim obdobjem glede na razlicne sestoje (go­spodarske razrede) Graph 3. Comparison of quadrants with red deer observations in-between winter and summer period with respect to different stands GozdV 57 (1999) 10 Hafn er. M .~ Vpliv nekatenh ekoloških dejavnikov na razširjenost jelenjadi (Ce!Vus elaphus L.) na Jelovici Grafikon 4: Velikost skupin jelenjadi glede na delež iglavcev -zimsko obdobje Gra ph 4. Size of red deer groups in respect to percentage of coniferous trees -winter period obdobju, saj je v teh sestoj ih nizek delež listavcev. Ugotovljena je znacilna odvisnost med deležem iglavcev in nadmorsko višino (x.2 = 357,79; a. = 0,000; df = 25). V zimskem obdobju je bila jelenjad pogosteje opažena v kvadrantih z nižjim deležem iglavcev (x2 = 7 ,579; a. = 0,023; df = 2). Ugo­tovitev je identicna dosedanjim ugotovitvam, saj gospodarska razreda 40 in 70 vsebujeta manjši delež iglavcev. Tudi Johnson s sod. (1995) in drugi ugotavljajo pomembnost gozdnih plodov, vkljucno želoda, za jesenski prehranski vir jelenjadi. V gospodarskih razredih 40 in 70 je ugotovljen vecji delež bukve, pojavljajo pa se tudi posamezna drevesa in manjše skupine hrasta. V zimskem obdobju se v primerih brez snega jelenjad pogosteje pojavlja v sestojih z nižjim deležem iglavcev (x2 = 13,050; a = 0,001; df = 2), v primerih s snežno odejo pa bolj enakomerno v vseh sestojih, torej tudi v tistih z vecjim deležem iglavcev. Podobno ugotavljata tudi Minzey in Robinson (1991) pri zimskih razmerah za losa (A/ces afces). V pojavljanju razlicnih struktur skupin jelenjadi glede na delež iglavcev v sestoj ih nismo odkrili razlik niti v poletnem niti v zimskem obdobju. Razlike v pojavljanju med samicami in samci glede na delež iglavcev so bile sicer v poletnem obdobju vecje kot v zimskem, vendar neznacilne. Tudi Miller in Litvaitis (1992) za losa (Afces afces) ugotavljata vecjo podobnost habitatov med spoloma pozimi kot poleti. Pozimi so bile ugotovljene razlicne velikosti skupin glede na delež iglavcev v sestojih. Jelenjad oblikuje vecje skupine v sestojih z manjšim deležem iglavcev (x2 = 19,953; a = 0,001; df = 4). Ugotavljamo, da je v rastlinskih združbah, ki sestavljajo te razrede, v zimskem obdobju vecja in bolj pestra prehranska ponudba kot v sestojih z vecjim deležem iglavcev, ki ležijo v višjih nadmorskih višinah. V poletnem obdobju nismo odkrili znacilnih razlik v velikosti skupin glede na delež iglavcev. Domnevamo, da poleti ugodna prehranska ponudba (zelišca in trave) izravna razlike v nosilni kapaciteti (grafikon 4). 5.7 Mladovje in sestoji v pomlajevanju 5.7 Juvenile stands and stands in regeneration period V zimskem obdobju se jelenjad pogosteje pojavlja v sestoj ih z manjšim deležem mladovja in sestojev v pomlajevanju, v poletnem obdobju pa v sestojih z vecjim deležem teh razvojnih faz (x2 = 5,824; a. = 0,016; df = 1 ). Razlike med zimskim in poletnim obdobjem so znacilne tako za sam lce z do 70% up to 70% .-------, O nad 90% over 90% 071do 90% 71 to 90% !3 do 70% up to 70% Hafner, M. Vpliv nekaterih ekoloških dejavnikov na razširjenost jelenjadi (Cervus elaphus l.) na Jelovici mladici (x2 = 4,039; a = 0,044; df = 1) kot za mešane skupine (x2 = 3,886; a == 0,048; df == 1 ), medtem ko pri samcih razlike niso znacilne . Tudi Johnson s sod. (1995) ugotavlja, da prehrana belorepega jelena (Odocoileus virgi­nianus) spomladi in poleti sestoji pretežno iz zelenih listov in vejic gozdnih rastlin, ki se pogosteje nahajajo na kraju golosecenj ali v njihovi bližini kot v starejših sestoj ih . Domnevamo, da nastopajo razlike v pojavljanju jelenjadi zaradi vecjih prehranskih potreb poleti tako pri košutah kot pri jelenih. Razlike lahko nastajajo tudi zaradi prilagajanja nizkim temperaturam v zimskem obdobju. Sestoji z nižjim deležem mladovja in sestojev v pomla­jevanju so manj presvetljeni, kar zaradi manjših temperaturnih razlik pogo­juje manjše temperaturne izgube. Leptich in Gilbert (1989) pri lasu (Aices a/ces) ugotavljate, da so za samice bolj kot za samce pomembne gole, posekane površine. Na Jelovici niso bile niti v poletnem niti v zimskem obdobju ugotovljene znacilne razlike med posameznimi strukturami jelen­jadi. Ob primerjanju opažanj v zimskem obdobju je bilo ugotovljeno, da se jelenjad v obdobjih s snežno odejo pogosteje zadržuje v sestoj ih z nižjim deležem mladovja in sestojev v pomlajevanju kot v obdobjih brez snega (x2= 8,799; a = 0,012; df= 2). Domnevamo, da so ti sestoji manj presvet­ljeni, kar pomeni, da izbira jelenjad primernejše prehranske in bivalne pogoje v obdobjih s snežno odejo. Pozimi so bile vecje skupine jelenjadi, ki jih praviloma sestavljajo košute s teleti in živali v drugem letu starosti, pogosteje opažene v sestojih z manjšim deležem mladovja in sestojev v pomlajevanju (x2 = 7,538; a = 0,023; df == 2). V poletnem obdobju niso bile ugotovljene znacilne razlike v velikosti skupin jelenjadi med sestoji z razlicnimi deleži mladovja in sestoj ev v pomlajevanju. 5.8 Sklep krošenj 5.8 Crown closure V zimskem obdobju je bila jelenjad v vecjem deležu opažena v sestoj ih z normalnim in tesnim sklepom krošenj kot v sestoj ih z vrzelastim sklepom, vendar s preizkusom nismo odkrili znacilnih razlik. Podobno ugotavljajo tudi Bhad in Rawat (1995) ter Minzey in Robinson (1991) za lasa (Aices alces) pozimi. Ugotovitve so podobne ugotovljenim razlikam med pojav­ljanjem jelenjadi v sestoj ih z razlicnimi deleži mladovja in sestojev v pomla­jevanju. Razlike v pojavlja nju razlicnih struktur skupin jelenjadi v sestojih z razlicnim sklepom krošenj niso bile znacilne niti v zimskem niti v poletnem obdobju. V velikosti skupin jelenjadi glede na zimsko ali poletno obdobje nismo odkrili znacilnih razlik. Brockmann in Pletscher (1993) npr. ugotavljata, da izbirajo samci obmocja z gostejšim rastlinskim pokrovom zaradi kritja. 5.9 Travniki in pašniki 5.9 Meadows and pastures Veliko avtorjev ugotavlja, da se jelenjad rada zadržuje na neporašceni pokrajini. Jenkins in Starkey (1991) npr. ugotavljate, da sestavljajo trave drug najvecji delež prehrane v celem letu, še posebno pa spomladi, ko je trava produktivna in polna hranilnih snovi. Tudi kot jesenski prehranski vir so pomembne trave in odpadlo listje, še posebno, ce je želoda malo (PICARD 1 OLEFFE 1 BOISAUBERT 1991 ). Adamic (1989) ugotavlja, da površina in razporeditev travnikov vplivata na razporeditev jelenjadi v prostoru, s tem pa tudi na lažji odstrel. Pozimi smo opazili vecji delež GozdV 57 (1999) 10 Hafner. M .. Vpliv nekaterih ekoloških dejavnikov na razširjenost jelenjadi {Cervus elaplws L.) na Jelov1ci nad 10 ha over 10 ha IJ) ro c:: -c:.@ ro Ctl ·~ C: g~ o nad 3 over3 2 do 3 2 to3 Grafikon 5: Velikost skupin je­lenjadi glede na travnike in paš­nike-poletno obdobje Graph 5: Size of red deer groups in respect of meadows and pas~ tures -summer period jelenjadi v obmocjih z vecjimi travniki in pašniki, poleti pa v obmocjih z manjšimi travniki in pašniki, vendar razlike niso bile znacilne.'! poletnem obdobju nudi dovolj prehrane gozd s travami in zelišci v višjih nadmorskih višinah, saj tudi Adamic (1989) ugotavlja, da so zelišca pomemben dopol­njujoc prehranski vir, s katerim jelenjad nadomešca primanjkljaj trav. Veli­kost travnatih površin je odvisna od nadmorske višine (x2 = 138,93; a = 0,000; df = 30). Domnevamo, da jelenjad pozimi z umikom v nižje nad­morske višine zadovoljuje prehranske potrebe v sestoj ih z vecjim deležem listavcev, dopolnjuje pa jih s prehrano na bolj antropogene spremenjenih površinah. V okviru poletnega in zimskega obdobja niso bile ugotovljene znacilne razlike med razlicnimi strukturami skupin jelenjadi, ceprav npr. Moe 1 Wegge (1994) za jelena axis (Cervus axis) ugotavljata, da samice bolj uporabljajo travnate pokrajine kot samci. V zimskem obdobju je bil na obmocjih z vecjimi travniki in pašniki ugo­tovljen vecji delež vecjih skupin kot na obmocjih z manjšimi travniki in pašniki, vendar razlike niso bile znacilne. V poletnem obdobju so bile razlike znacilne (x2 = 12,402; a = 0,014; df = 4 ). Na vecjih travnikih in pašnikih se v vecjem deležu pojavljajo skupine jelenjadi kot posamezni osebki. Posa­mezni osebki se pogosteje pojavljajo v obmocjih z manjšimi travniki in pašniki. Tudi Clutton-Brock s sod. (1982) ter Bender in Haufler (1996) ugotavljajo odvisnost med velikostjo skupin jelenjadi ter kolicino in razpo­reditvijo rastlinske biomase, namenjene prehrani, ki pa ni tipicna za vse parkljarje v vseh habitatih. Tudi Takatsuki (1983) ugotavlja vecjo velikost tropov na travnatih pokrajinah kot v gozdni pokrajini (grafikon 5). 5.10 Cestno omrežje 5.1 O Road network Garaj (1987) ugotavlja, da vsebujejo tropi jelenjadi znacilno manj oseb­kov v obmocjih, kjer so obiskovalci pogostejši. V poletnem obdobju je bil v primerjavi z zimskim obdobjem vecji delež jelenjadi opažen v obmocjih z vecjo gostoto cest, vendar razlike niso bile znacilne. Domnevamo, da vecja prehranska ponudba v bližini cest v poletnem obdobju pogojuje vecjo prisotnost jelenjadi na teh površinah. Tudi goveja živina, ki se v poletnem obdobju pase križem po Jelovici, je pogosto opažena prav v bližini ali na brežinah gozdnih cest. Mavrar (1990) in Mehle (1995) ne ugotavljala bistvenega narašcanja objedenosti z oddaljenostjo od ceste na Jelovici. V zimskem obdobju so bili posamezni osebki v vecjem deležu opaženi v kvadrantih z manjšo gostoto cest, skupine jelenjadi pa v kvadrantih z vecjo gostoto cest (x2 = 10,347; a = 0,035; df = 4). Odo 2 ha up to 2 ha 03 do 10 ha 3 to 10 ha 13 nad 10 ha over 10 ha GozdV 57 (1999) 10 Hafner, M.: Vpliv nekaterih ekoloških dejavnikov na razširjenost jelenjadi (Cervus e/ap/ws L) na Jelovici 5.11 Krmišca 5.11 Winter feeding facilities V obmocjih s krmišci ni bilo ugotovljeno pogostejše pojavljanje jelenjadi kot v obmocjih brez krmišc (zimsko obdobje). Tudi med razlicnimi struktu­rami skupin razlike niso bile znacilne. Tudi ob primerjanju obdobij brez snega in obdobij s snegom nismo ugotovili razlik. Vecina opazovanj v zimskem obdobju s snegom je vsebovala debelina snežne odeje do 20 cm, ko jelenjad prehransko še ni odvisna od krmišc. V obmocjih s krmišci so bile sicer opažene vecje skupine jelenjadi v nekoliko vecjem deležu kot v obmocjih brez krmišc, vendar neznacilno . Ob primerjanju velikosti skupin pri razlicnih strukturah skupin razlike niso bile znacilne pri nobeni strukturi, še najnižja stopnja tveganja je bila pri mešanih skupinah (x2 = 5,518; a = 0,063 df = 2). Lokacije krmišc niso bile odvisne od nadmorske višine. 5.12 Velikost skupin jelenjadi 5.12 Size of red deer groups Jelenjad oblikuje pozimi vecje skupine kot poleti. Tudi Takatsuki (1983) in nekateri drugi raziskovalci ugotavljajo variiranje velikosti skupin med sezonami pri cervidih. V proucevanem obmocju se v poletnem obdobju košute s teleti pojavljajo vecinoma posamezno, redkeje oblikujejo manjše skupin ice. Pozimi je delež skupin vecji (x2 = 6,220; a = 0,045; df = 2). Podobna ugotovitev velja tudi za mešane skupine (x2 = 19,858; a = 0,000; df = 2), ki so pozimi vecje . Pri samcih so razlike v velikosti skupin med zimskim in poletnim obdobjem manjše (x2= 2,720; a =O, 100; df= 1 ). Samci tako v poletnem kot v zimskem obdobju živijo vecinoma posamezno, ob­casno sta opažena po 2 osebka, zelo redko pa oblikujejo skupinice do 4 oz. 5 živali. Najobicajnejše ohlapne povezave pri samcih so z živalmi enake starosti, medtem ko starejši jeleni obicajno živijo posamezno. Oblikovanje vecjih skupin jelenjadi v zimskem obdobju si razlagamo z boljšo prehransko ponudbo in vecjim kopicen jem hrane v nižjih predelih, ki jih jelenjad posel­juje pozimi. V nižjih predelih je delež vecjih travnikov vecji kot v višjih predelih (x2 = 138,93; a = 0,000; df = 30). Z upadanjem nadmorske višine se povecuje delež listavcev (x2 = 357,79; a = 0,000; df = 25) in delež razvojnih faz mladovja in sestojev v pomlajevanju (x_2 = 25,39; a = 0,005; df = 1 O) (preglednica 1 ). 6 ZAKLJUCKI 6 CONCLUSIONS Jelenjad danes poseljuje vecino proucevanega obmocja. Povezana je z jelenjadjo v Karavankah, Julijcih in na Primorskem. Ugotovljeno je bilo znacilno gibanje osebkov populacije med sezonskimi habitati. Jelenjad izbira najpomembnejše habitate v odvisnosti od vremenskih pogojev in sezonskih sprememb v metabolizmu. Ugotovljena je bila odvisnost razšir­jenosti jelenjadi predvsem od nadmorske višine, gozdnih sestoj ev, deleža iglavcev in deleža mladovja. Znacilna je razporeditev razlicnih kategorij skupin jelenjadi v odvisnosti od gozdnih sestojev. Najvecje razlike se pojavljajo med samicami in mešanimi skupinami na eni strani in samci na drugi. Z izbiro boljših habitatov, ki so pomembni za preživetje potomstva, je izražena vecja konkurencna sposobnost samic v primerjavi s samci. Na velikost skupin vplivata kolicina in porazdelitev hrane, ki se izražata v vrsti sestojev, deležu mladovja in sestojev v pomlajevanju ter v velikosti travni- GozdV 57 (1999) 10 Hafner. M.: Vpli nekaterih ekoloških dejavnikov na razši~enost jelenJadi (CetVus elaphus L.) na Jelovici število živali v skupini No. of animals in the group 1 število opažanj 1 Number of obsetVations Zimsko obdobje 1 Winter period Poletno obdobje 1 Summer period Samice (in mlad i ci) Females (and offsprings) Mešane skupine M;xed groups Samci Mal es Samice {in mlad ici) Fema/es (and offsprings) Mešane skupine Mixed groups Samci Male s 1 29 58 59 85 2 61 3 27 75 14 32 3 27 22 9 29 42 4 20 25 2 14 28 5 7 20 7 11 1 6 1 7 1 1 j 8 7 5 5 1 1 1 8 2 11 11 1 9 1 1 11 10 7 11 2 12 2 13 1 14 1' 1 kov. Ugotovljene so bile vecje skupine jelenjadi v kvadrantih z vecjo kolicino Preglednica 1 : Prime~ava velikos­ razpoložljive hrane. Kol i cina in razporeditev hrane v proucevanem obmocju ti skupin jelenjadi v zimskem in poletnem obdobju sta ugodnejši v nižjih nadmorskih višinah, ki jih jelenjad v vecjem deležu Table 1: Comparison of red deer poseljuje v zimskem obdobju, in sta najpomembnejša dejavnika oblikovanja group sizes during winter and vecjih skupin v zimskem obdobju v primerjavi s poletnim obdobjem. summer period Influence of Some Ecol1og'ica'l Factors Upan Distribution of Red Deer (Cervus e/.aphus L.) on J'ellovica Plateau Summary l ihe influence of some ecolog1ical factors upon distribution of red deer population has been studied on tine basis of monitoring the red deer population in 1 OO ha quadrants in the area of 64.1 OO ha in size. It has been established that during the summer periods the population inhabits almost evenly all high-altitude zones above 600 m above the sea l:evel where coniferous trees prevail, and where tin the biomass that is accessible to the red deer, herbs and grasses are predominant. ln those places larger groups have been observed in summer pertiods compared to the ones in lower altitude zones. Females with offsprings and mix~ed groups generally inhabit four types of forest management classes where nine ·plant associations oce ur. Males have been observed most frequently in the stands of two forest management classes where, besides lesser plant diversity, the quantity of plant biomass that is available for nourishment is also lower. ln summer periods the red deer has more frequently been observed in stands with higher percentage of juvenile phases, in stands where mature clusters and regeneration mix, and where the crown closure of mature stand is broken, which all corresponds with high demands for nourishment. Meadows and pastmes are also an 1important feeding gro und in the summer peri.ods. The selection of winter habitats depends up on seasonal chang es in basal metabolism and the effect of snow acc>um ulation towards food accessibility and energy consumption. ln winter periods the red deer have usually been spotted at l10wer elevations in the vlcinity of rivers and their tributaries, but nevertheless, the,ir presence on Jelovica plateau has also been evident. ln this season the popu,lation inhabits predominantly uneven-aged mfxed stands on carbonate bedrock and uneven mixed beech stands on acid pa rent material constituted prevailingly of broad-leaved tr~ees. Among broad-leaved trees other fruit bearing trees also ocem beside the beech, the fruits of which are necessary ,jn the red deer nourishment in this period. The lower percentage of grasses in this period is substituted by stands with higher percentage of broad-leaved and fruit bearing trees and by a larger share of meadows. ln w1inter periods hinds and mixed ~~ groups have also been observed in almost equal percentage in uneven-aged mixed stands on carbonate Goz.dV 57 (1999) 10 Hafner. IVl.: Vpliv nekaterih ekolosk1h dejavnikov na razšiqenost Jelenjadi (Ce!Vus elaphus L) na Jel bedrock and uneven-aged mixed stands on acid parent material. ln this season the red deer in orCferte# reduce the thermali stress inhabit stands with lesser share of regeneration more frequently and stands in regeneration that have, by the rule, higher crown closures compared to the ones with larger share of reg.eneration. ln periods with snow cower they i.nhabit stands with larger share of coniferous trees. The red deer population forms l'arger groups in winter periods compared to the summer periods. We explain a forming of such larger groups with better nourishment disposal and concentration of food fn the reg.ions that are inhabited by the red deer 1n winte:r time. VIRI/ REFERENCES ADAMIC, M., 1983. Prehranske znacilnosti jelenjadi in srnjadi v kocevskem, notranjskem in krimskem lovskogojitvenem obmocju.-Lovec, 66, 2, s. 41-45. ' ADAMIC, M., 1989. Prehranske znacilnosti kot prvina nacrtovanja varstva, gojitve in lova parkljaste divjadi s poudarkom na jelenjadi (CetVus e/aphus L.).-Gozdarski vestnik, 47, 4, s. 145-162. BELL, J. H. 1 LAUER, J. L. 1 PEEK, J. M., 1992. Habitat use patterns of white-tailed deer.-Umatilla River, Oregon. Northwest Science 66, 3, 160-171, 33 ref. BENDER, L. C. 1 HAUFLER, J. B., 1996. Relationships between social group size of elk (Ce !V us elaphus) and habitat cover in Michigan.-American-Midland-Naturist, 135, 2, 261-265; 26 ref. BHAT, S. D. 1 RAWAT, G. S., 1995. Habitat use by chital (Axis axis) in Dhaulkhand.-Rajaji National Park, lndia. Tropical Ecology. 36: 2, 177-189; 28 ref. BROCKMANN, S. P./ PLETSCHER, D. H., 1993. Wintersegregation by the sexes ofwhite-tailed deer.-Western Journal of Applied Forestry, 8, 1, 28-33, 22 ref. CLUTTON-BROCK, T. H. 1 GUINES, F. E. 1 ALBON, S. D., 1982. Red deer, behavior and ecology of two sexes.-The University of Chicago, Edinburgh University Press, 333 s. GARAJ, P., 1987. Ethologie des Rotwildes in bezug auf Waldbesuch.-Acta Facultatis Foresta lis Zvolen, 29, 113-123, 24 ref. JEŽ, P., 1989. Radio telemetrijsko proucevanje gibanja jelenjadi ( Cervus elaphus L.) v snežniško-javorniškem masivu.­Gozdarski vestnik, 4 7, 1, s. 2-14. JOHNSON, A. S., et al., 1995. White-tai!ed deer foraging in relation to succesional stage, overstorey tipe and management.-American Midland Naturalist. 133, 1, 18-35, 30 ref. LaRUE, P. 1 BELANGER, L 1 HUOT, J., 1994. La frequentation des peuplements riverains par le cerf de Virginie en hiver: selection de site ou pure coincidence?-Ecoscience, 1, 3, 223-230, 45 ref. LEPTICH, D. J. 1 GILBERT, J. R., 1989. Summer home range and habitat use by moose in northern Maine.-Journal of Wildlife Management, 53, 4, 880-885, 29 ref. MAVRAR, B., 1990. Vpliv rastlinojedcev na pomlajevanje starejših debeljakov v GGE Jelovica. Strokovna naloga, GG Bled, Hudajužna, 26 s. MEHLE, J., 1995. Nosilnost habitatov za prehrano jelenjadi na Jelovici.-Diplomska naloga, Ljubljana, Biotehniška fakulteta, Oddelek za gozdarstvo, 74 s. MILLER, B. K. 1 LITVAITIS, J. A., 1992. Habitat segregation by moose ina boreal forest ecotone.-Acta Theriologica, 37, 1-2, 41-50, 40 ref. MINZEY, T. R. 1 ROBINSON, W. L., 1991. Characteristics of winter bed sites of moose in Michigan.-Alces, 27, 150­160, 28 ref. MOE, S. R. 1 WEGGE, P., 1994. Spacing behaviour and habitat use of axis deer (Axis axis) in lowland Nepal.-Canadian Journal of Zoology, 72, 10, 1735-1744, 35 ref. NELLEMANN, C. f THOMSEN, M. G., 1994. Terrain ruggedness and caribou forage availability during snowmelt on the Arctic Coastal Plain, Alaska.-Arctlc, 47, 4, 361-367, 25 ref. PAULEY, G. R. 1 PEEK, J. M. 1 ZAGER, P., 1993. Predicting white-tailed de er habitat use in northern Idaho.-Journal of Wildlife Management, 57, 4, 904-913, 55 ref. PICARD, J. F. 1 OLEFFE, P. 1 BOISAUBERT, 8" 1991 . Influence of oak mast on feeding behaviour of red deer (CetVus elaphus L).-Annales des Sciences Forestieres, 48, 5, 547-559, 26 ref. SCHOEN, J. W. 1 KIRCHHOFF, M. D .. 1990. Seasonal habitat use by Sitka black-tailed deer on Admiralty Island, Alaska.-Journal of Wildlife Management, 54, 3, 371-378, 26. ref. TAKATSUKI, S., 1983. Group size of Sika deer in relation to habitat type on Kinkazan Island.-Japanese Journal of Ecology, 33, 4, 419-425, BLL, 34 ref. Ustna vira 1 Verbal references ARMAN, 1., 1996. Razgovor o zgodovini jelenjadi in lovišc na Jelovici (ustni vir). TOMAN, V., 1996, 1997. Razgovor o jelenjadi na Jelovici (ustni vir). GozdV 57 {1999) 10 Razprave GDK: 308:96 Organizacija in stroški prevoza delavcev v neposredni gozdni proizvodnji na delo Organization of Transport and Travel Expenses for Workers in lmmediate Forest Management Darij KRAJC IC* , Iztok WINKLER** Izvlecek; Krajcic, D., Winkler, 1.: Organizacija in stroški prevoza delavcev v neposredni gozdni proizvodnji na delo. Gozdarski vestnik, št. 10/1999. V slovenšcini, s povzetkom v anglešcin i , cit. lit. 5. Prevod v anglešcino : Eva Naglic . Prevoz ljudi na delovišce in nazaj je v gozdni proizvodnji zahteven organizacijski in stroškovni problem. V Sloveniji se 60% gozdnih delavcev na delo v gozd vozi neposredno od doma. 40% delavcev se vozi na delo z lastnimi vozili, drugi pa z vozili, ki so last gospodarske družbe. Poprecna prevozna razdalja v eno smer znaša 24 km. Tudi 80 % strokovno-tehniških delavcev uporablja za prevoz v gozd lastna vozila. Za lasten prevoz na delo v gozd dobijo delavci nadomestilo, ki znaša polovico kilometrina. Stroški prevoza vseh delavcev v neposredni gozdni proizvodnji z vozili, ki so last gospodarske družbe, so, preracunano na posameznega delavca, za 40 % višji, kot ce delavci uporabljajo lastna vozila. Prednosti kolektivnega prevoza na delo le stežka odtehtajo višje stroške. Skupni stroški prevoza vseh-delavcev v neposredni gozdni proizvodnji predstavljajo 5-6 % vrednosti tržne proizvodnje gozdnih lesnih sortimentov. K•ljucne· besede:.. gozdna proizvodnja, prevoz delavcev, stroški, racionalizacija. Abstract~ Krajcic , D., Winkler, 1.: Organization of Transport and Travel Expenses for Workers in lmmediate Forest Management. Gozdarski vestnik, No. 1 O /1999. ln Slovene with a summary in English, lit. quot. 5. Translated into English by Eva Naglic. Transport of workers to work and back is a demanding problem in immediate wood production from organizational point of view and because of its expenses. 60 percent of forest workers in Slovenia come to work directly from home. 40 percent ofworkers come to work with their own vehicles, whereas the others use the vehicles owned by the company. Average one-way distance of transportation is 24 kilometres. 80 percent of skilled-technical workers also use their own means of transport, the vehicles that they own. For that purpose, the workers are compensated in the amount of half of the allowance for traveling expenses otherwise recognized for the use of their own vehicles. The expenses accounted per person for all the workers in immediate wood production using the vehicles owned by the company are 40 percent higher as they would have been for them by using their own vehicles. Advantages of the organized transportation with company owned vehicles can hardly overweight higher expenses. Total expenses of transport in immediate wood production for all the workers make five to six percent of market value of production of forest .assortments. Key words: immediate wood production, transport of workers, expenses, rationalization. 1 UVOD INTRODUCTION Prevoz ljudi na delovišce in nazaj je pri organizaciji vsake proizvodnje zahteven organizacijski in stroškovni problem. še posebno je izrazit v gozdni proizvodnji, kjer praviloma ni možnosti javnega prevoza. Vcasih smo ta problem reševali z nastanitvijo delavcev v gozdu, z vecjo odprtostjo gozdov s cestami in z uvajanjem vozil za prevoz ljudi na delovišce v gozd *asist. mag., D. K., univ. dipl. pa smo to opustili. Gozdni in strokovno-tehniški delavci se danes dnevno inž. gozd., Biotehniška fakulteta, vozijo na delo v gozd z lastnimi vozili ali z vozili, ki so last gospodarske Oddelek za gozdarstvo in družbe. obnovljive gozdne vire, Vecna pot 83, Ljubljana. SLO **prof. dr., l. W., univ. dipl. inž. 2 OPREDELITEV PROBLEMA gozd., Biotehniška fakulteta, 2 IDENTIFICATION OF A PROBLEM Oddelek za gozdarstvo in obnovljiva gozdne vire, Vecna pot Organizacija prevoza gozdnih in strokovno-tehniških delavcev na delo­83, Ljubljana, SLO višce mora biti takšna, da ob cim manjših stroških zagotovi: GozdV 57 (1999) 1 O K r ajcic , D .. Winkler, 1.: Organizacija 1n stroški prevoza delavcev v neposredni gozdni proizvodnji na delo -varen prevoz delavcev v gozd, -optimalno izrabo delovnega casa, -hitre intervencije v primeru delovne nezgode, -hitro in ucinkovito ukrepanje v primeru okvar delovnih sredstev. Podjetje ima pri organizaciji prevoza tri možnosti: -prevoz v gozd si delavci zagotavljajo sami, -prevoz v gozd organizira podjetje s svojimi vozili, -kombinacija navedenih možnost!. Pri tem se postavlja vprašanje prednosti in slabosti ter stroškov posa­meznih možnih organizacijskih oblik. 3 METODA RAZISKOVANJA 3 METHOD OF RESEARCH Sedanje razmere pri prevozu delavcev v gozdarskih gospodarskih druž­bah in njihova razvojna razmišljanja smo proucili s pomocjo anketnega vprašalnika, ki smo ga poslali na 14 gozdarskih gospodarskih družb. Odziv je bil zelo dober, saj se jih je odzvalo 12. V tej študiji štejemo za gozdne delavce tiste delavce, ki opravljajo v gozdni proizvodnji fizicna dela pri pridobivanju lesa ter prl gojen ju oziroma varstvu gozdov, za strokovno-tehniške delavce v neposredni gozdni proiz­vodnji pa tiste delavce, ki neposredno organizirajo in vodijo gozdno proiz­vodnjo (vodje organizacijskih enot, vodje proizvodnje, delovodje, odprem­niki in drugi strokovno-tehniški delavci v neposredni gozdni proizvodnji). Oboje delavce skupaj prikazujemo kot delavce v neposredni gozdni proiz­vodnji. Pri izracunu poprecij smo podatke ponderirali s številom gozdnih delavcev v neposredni gozdni proizvodnji. Stroške prevoza smo izracunali z modelne kalkulacije za osebno vozilo s štirikolesnim pogonom ter za šestsedežni kombibus, oboje po cenah v avgustu 1999 (cene so brez davka na dodano vrednost). Študij primera smo izvedli z metodo polletnega spremljanja analitskih kantov vecjega števila vozil za prevoz delavcev. 4 PREGLED ORGANIZACIJE PREVOZOV V SLOVENIJI 4 REVIEW OF ORGANIZED TRANSPORT IN SLOVENIA Razmere za gospodarjenje v slovenskih državnih gozdovih so zaradi naravnih razmer pa tudi zaradi organizacijskih navad zelo pestre. Zato tudi organizacija prevoza delavcev v neposredni gozdni proizvodnji ni povsod enaka. Vecina gozdnih delavcev (60 %) se vozi na delovišce v gozd neposredno od doma, vec kot tretjina (38 %) pa se mora najprej pripeljati do zbirnega mesta. Zelo malo gozdnih delavcev se vozi na delovišce iz nastanitvenega centra. 40% gozdnih delavcev se vozi na delovišce z lastnim prevoznim sredst­vom, ostali pa z vozilom, ki je last gospodarske družbe. Približno polovica gospodarskih družb kombinira obe obliki prevoza, nekaj vec kot cetrtina jih ima organiziran prevoz samo z vozili, ki so last družbe, v ostalih družbah pa za prevoz poskrbijo delavci sami. Družbe, ki imajo organiziran prevoz le z lastnimi vozili, praviloma delujejo v težjih (alpskih) delovnih razmerah (na gozdnogospodarskih obmocjih Slovenj Gradec, Kranj, Nazarje in Bled). GozdV 57 (1999} 10 Krajcic , D .. Winkler, 1. : Organizacija m stroški prevoza delavcev v neposredni gozdni proizvodnji n3 delo Preglednica 1. Struktura vozil, ki so last gospodarskih družb. za prevoz gozdnih delavcev Table 1: Structure of the vehicles for transport of forest workers working in immediate wood pro­duction, owned by the compa­nies Poprecno se v enem vozilu, ki je last gozdnega delavca, vozi 1 ,5 delavca, v vozilu gospodarske družbe pa 4,9. To pomeni, da gozdni delavci, ki se na delovišce vozijo z lastnimi vozili, z nadomestilom za prevoz (polovicna vrednost kilometrine) ne morejo pokriti kalkulativnih stroškov prevoza . Drugace je z vozili gospodarskih družb, ki so bistveno bolje zasedena, hkrati pa gospodarske družbe uporabljajo tudi vozila, ki imajo vec sedežev (pre­glednica 1 ). Tip vozila Type of vehicle Delež v skupnem številu vozil Percentage in total No. of vehicles Osebno vozilo 2 x 4 1 Personal vehicle 2 x 4 27,6% Osebno vozilo 4 x 4 1 Personal vehic/e 4 x 4 1 12,2% Kombibus 2 x 4 1 Minibus 2 x 4 1 56,1% 1 Kombi bus 4 x 4 1 Minibus 4 x 4 4,1% Skupaj imajo anketirane gospodarske družbe 98 vozil za prevoz gozdnih delavcev, ki jih vozi eden od delavcev, izjemoma pa delovodja. V 2/3 družb dobi voznik za to nadomestilo, drugod pa ne. Kriterij za izracun nadomestila je vecinoma porabljen cas za prevoz oziroma prevozna razdalja. Nado­mestilo vozniku znaša mesecno v poprecju 11.022 SIT (od 6.949 do 15.079 SIT) (bruto strošek podjetja) oziroma 13,90 SIT/km (od 6 do 21,70 SIT/ km). Za vzdrževanje vozila skrbi voznik, stroške vzdrževanja pa krije gospodarska družba. Poprecna razdalja prevoza gozdnih delavcev na delovišce znaša 24 km (15-30 km) v eno smer, kar je nekaj manj, kot smo upoštevali doslej (26 km) pri izracunu stroškov gozdnega dela (WINKLER J KRAJCIC 1999). V vec kot polovici gospodarskih družb (64 %) imajo interni akt, ki predpisuje, da mora biti vozilo ves cas na delovišcu. Strokovno-tehniški delavci v neposredni gozdni proizvodnji uporabljajo za prevoz na delovišce skupaj 118 vozil, najvec lastnih (80 % ). V dveh od dvanajstih anketiranih gospodarskih družb uporabljajo izkljucno službena vozila, v štirih izkljucno vozila, ki so last delavcev, v ostalih pa kombinirajo. Poprecno mesecno prevozno razdaljo kaže preglednica 2. Najvec prevozijo vodje organizacijskih enot, kar nekoliko preseneca, ker je delež njihovih terenskih dni letno zelo verjetno nižji kot pri vodjih proizvodnje. V tej kategoriji so tudi razpeni najvecji. Obracunana prevožena razdalja je vecinoma enaka dejansko prevoženi razdalji (58%), ponekod pa imajo razdaljo prevoza doloceno z normativnim aktom družbe in znaša mesecno za vodje organizacijskih enot v poprecju 1.479 km (800-3.760 km), za delovodje pa 977 km (660-1.297 km). Kriteriji, ki jih pri tem upoštevajo, so zlasti: -število terenskih delovnih dni in poprecna prevožena razdalja, -izvršitev letnega plana, -položaj obrata glede na oddaljenost delovišc, -teritorialna razdrobljenost delovišc, -kakovost cest. 5 STROŠKI PREVOZA 5 TRAVEL EXPENSES Pokrivanje stroškov prevoza delavcev na delo in z dela je opredeljeno v 1 05. clenu Kolektivne pogodbe za gozdarstvo ( 1994, 1995 ), ki doloca, da pripada delavcu povracilo stroškov za prevoz na delo in z dela v višini GozdV 57 (1999) 10 Krajcic, D. , Winkler, 1.: Organizacija in stroški prevoza delavcev \i neposredni gozdni proizvodnji na delo najmanj 60% stroškov javnega prevoza, ce pa ta ni organiziran, pa delavcu pripada polovicna vrednost kilometrina. Pri kalkulaciji stroškov gozdnega dela upoštevamo: -za gozdnega delavca polovicno vrednost kilometrina za prevoz od doma v gozd-zajeto v kolicniku splošnih stroškov delavca (vzporednih stroškov plac); -za strokovno-tehniške delavce polovicno kilometrina za prevoz od doma do sedeža organizacijske enote (obrata) -zajeto v kolicniku splošnih stroškov delavca, prevoz z obrata do gozda pa krijemo v breme materi­alnih stroškov poslovanja in je zajet v kolicniku splošnih stroškov gospo­darske družbe; -za ostale strokovne, administrativne in pomožne delavce polovicno kilo­ metrina za prevoz od doma do sedeža organizacijske enote (obrata) - zajeto v kolicniku splošnih stroškov delavca. Zavod za gozdove Slovenije rešuje problematiko uporabe lastnih vozil v službene namene z izplacilom normirane kilometrina, ki je odvisna od delovnega mesta, revirja in krajevne enote. Tako znaša poprecna prevc­žena razdalja po asfaltnih in makadamskih cestah 28 krn/dan v eno smer ( 13-52 km/ dan), poprecna razdalja po makadamskih cestah 9 km/ dan (3 do 23 km/ dan), poprecna razdalja po asfaltnih cestah pa 18 km/dan (3 do 47 km/dan) (VESEL 1998). Prevožena razdalja je torej pri delavcih Zavoda za gozdove Slovenije za 4 km daljša od razdalje prevoza gozdnih delavcev na delovišce, kar je posledica zlasti vecje oddaljenosti delovnega mesta od gozda. 5.1 Stroški prevoza, kadar delavci uporabljajo lastna vozila 5.1 Travel expenses for workers using their own vehicles 5.1.1 Stroški prevoza gozdnih delavcev 5.1.1 Travel expenses for forest workers Stroške izracunamo po dolocilih Kolektivne pogodbe za gozdarstvo (polovicna vrednost kilometrina) za vsakega delavca posebej in jih izpla­cujemo mesecno v breme materialnih stroškov. Višina stroškov lahko variira med delavci v eni gospodarski družbi oziroma med njimi le zaradi razlicnih prevoznih razdalj in števila dejanskih delovnih dni. Na državni ravni upo­števamo poprecno dnevno prevozno razdaljo 48 km, letni stroški prevoza pa pri 197 delovnih dneh znašajo 169.924 SIT (1 07,80 S IT/delovno uro sekaca, ki znaša 2.425 SITih; WINKLER 1 KRAJCIC 1999). Gozdni delavci se navadno dogovorijo za skupen prevoz na delovišce, tako da za kritje stroškov prevoza združijo nadomestila in jih dajo lastniku vozila. Ta rešitev daje pozitivne ekonomske ucinke za lastnika vozila šele takrat, ko sta v vozilu v poprecju vec kot dva delavca, ker so zaradi vecjega deleža makadamskih in ponekod slabše vzdrževan ih gozdnih cest stroški prevoza višji kot na asfaltnih cestah. 5.1.2 Stroški prevoza strokovno-tehniških delavcev 5.1.2 Travel expenses for skilled-technical workers Stroški prevoza strokovno-tehniških delavcev so sestavljeni iz stroškov prevoza od doma do delovnega mesta in z delovnega mesta v gozd. V praksi se delavci velikokrat vozijo tudi neposredno od doma v gozd. Pri prevozu od doma do delovnega mesta (obrata) ima delavec po kolektivni GozdV 57 (1999} 10 Krajcic. D., Winkler, L: Organizacija in strošk prevoza delavcev v neposredni gozdni proizvodnji na delo Preqlednica 2: Stroški prevoza strokovno-tehniških delavcev v gozd z vozili, ki so last delavcev "fabie ~: Travel expenses into the forest for ski/led-technical workers using their own -..rehicles pogodbi pravico do kritja 50% kilometrine. Stroške prevoza od delovnega mesta do delovišca pa mora delodajalec kriti v celoti, s polno kilometrina oziroma z uporabo službenih vozil. Izracun stroškov prevoza za vse strokovno-tehniške delavce je razme­roma težaven, ker je odvisen od deleža terenskih delovnih dni v skupnem letnem fondu delovnih dni in od razdalje od doma do gozda. Na podlagi ankete za državno poprecje v neposredni gozdni proizvodnji domnevamo: Poprecno mesecno (km) Monthly average (km) S IT/km Letni stroški (SIT) Annualexpenses(SID Vodje organizacijskih enot Managers of organizational units 1.239 (450-2.097) 1 35,94 534.356 Delovodja 1 Foremen 1.073 (800-1 .800) 35,94 462.763 Drugi strokovno-tehniški delavci v neposredni gozdni proizvodnji Other ski/led-technical workers in immediate wood production 660 (250-1 .300) 35,94 284.645 Preglednica 3: Letni stroški pre­voza delavcev v neposredni gozdni proizvodnji na delo Tab te J · Annuaf expenses in immediate wood production for workers traveling to work Za odpremnike lesa domnevamo, da se do obrata pripeljejo z javnim ali svojim prevoznim sredstvom, pri izracunu pa iz prakticnih razlogov upoštevamo polovicno vrednost kilometrine na razdalji 16 km (letno torej 213 dni x 16 km x 17,97 SIT/km = 61.242 SIT). V gozd se odprem niki vozijo s kamioni za prevoz lesa. Za druge administrativne delavce v neposredni proizvodnji domnevamo javni prevoz do obrata (16 km), zaradi poenosta­vitve pa ga obracunamo s polovicno vrednostjo kilometrine (letno torej 213 dni x 16 km x 17,97 SIT/km = 61.242 SIT). 5.1.3 Skupni stroški prevoza delavcev v neposredni gozdni proiz­vodnji z lastnimi vozili 5.1.3 Total expenses for workers in immediate wood production, traveling to work with privately owned vehicles Skupne stroške prevoza v neposredni gozdni proizvodnji tako predstavlja seštevek stroškov prevozov vseh delavcev v neposredni gozdni proizvodnji (preglednica 3). Letni str. na delavca Annual expenses per worker (SIT) išt. delavcev v Sloveniji* Number of workers in Slovenia* Letni stroški Ann ua/ expenses (SIT) Stroški gozd. delavca Expenses per hour of the forest worker (SITih) Gozdni delavci 1 Forest vtorkers 169.924 950 161.428.104 107,82 Vodje OE 1 OU managers 534.356 43 22.977.305 15,35 Delovodje 1 Foremen 462.763 77 35.632.785 23,80 Drugi strokovno-tehniški delavci Other ski/fed-technical workers 284.645 36 10.247.213 1 6,84 Odpremniki 1 Dispatchers 61 .242 1 65 3.980.714 2,66 Ostali 1 Others 1 61.242 80 4.899.341 1 3,27 1 1 Skupaj 1 Total 1251 239.165.461 159,74 k Vir 1 Source: WINKLER 1 KRAJCIC 1997 Skupni stroški prevoza vseh delavcev v neposredni gozdni proizvodnji na delo predstavljajo 6,6% prodajne cene delovne ure sekaca, pri cemer tretjino vseh stroškov prevoza predstavljajo stroški prevoza neproizvodnih delavcev. GozdV 57 (1999) 10 Krajcic . D .. Winkler, 1.: Organizacija m stroški prevoza delavcev v neposredni gozdni proizvod:lJI na delo 5.2 Stroški prevoza, kadar delavci uporabljajo vozila, ki so last gospodarske družbe 5.2 Travel expenses for workers using vehicles owned by the company 5.2.1 Stroški prevoza gozdnih delavcev 5.2.1 Travel expenses for forest workers Pri izracunu stroškov upoštevamo 6-sedežno vozilo, ki ima poleg pro­stora za potnike še locen prostor za gorivo, mazivo, motorne žage in drugo orodje (preglednica 4 ). Stroškovna postavka 1 Expense account item S IT/km Gorivo: poraba 14 1/100 km, cena 96,47 SIT/1 J Fuel: consumption 1411100km, price 96.47 SITI/ 13,51 Mazivo: 15 % vrednosti goriva 1 Lubricant: 15 % ofthe fuef value 2,03 Gume: poraba 1 garniture gum (4 kosi) na 15.000 km. cena 11 .933 SIT/kom Tyres: one set ( 4 pieces) of tyres used per 15, OOOkm, price 11,933 S/Tiset 2,48 Amortizacija: nabavna vrednost 2.494.202 SIT, 6 let, 235 dni x 48 km = 11.280 krn/leto Depreciation: purchasing price 2,494,202, 6 years, 235 days x 48km = 11,280kmlyear 36,85 Likvidacijska vrednost: 20 % nabavne vrednosti 1 Liquidation value: 20 % of purchasing value -7,37 1 Obresti na vloženi kapital: ?-odstotna letna obrestna mera Jnterests per capital invested: 7 % annual interes! rate 9,54 1 Vzdrževanje: 60 % amortizacije J Maintenance: 60 % of depreciation value 22 ,11 Zavarovanje in registracija (brez kasko zavarovanja) Compulsory car insurance (withoul ful/ coverage) and registration 5,67 Lastno vzdrževanje (izpad produktivnega casa): 8 ur na mesec, 2.421 SITih Maintenance (loss of production time): 8 hours per month, 2,421 SITih 20,60 Nadomestilo vozniku: 11.022 SIT/mesec 1 Compensations to the driver: 11,022 SJT/month 11 ,.73 Skupaj 1 Total 117,14 Pri izracunu letnega fonda prevoženih kilometrov smo upoštevali 235 dni, ker izostanki delavcev (razlika do 197 delovnih dni) ne nastopijo socasno za vse delavce, prevozno razdaljo pa povzemamo po anketi. Pri kalkulaciji stroškov smo poleg ustaljenih postavk upoštevali tudi cas, ko delavec med rednim delovnim casom skrbi za vozilo (registracija, vzdr­ževanje) in nadomestilo vozniku za prevoz skupine, pri cemer smo upo­števali le neposredne stroške (bruto urna postavka s prispevki delodajalca). Obe postavki skupaj predstavljata skoraj 30 % neposrednih stroškov pre­voza. Stroški na kilometer so razmeroma visoki predvsem zaradi majhnega števila prevoženih kilometrov. že pri prevoženih 30.000 kilometrih in zato nekoliko višjem strošku vzdrževanja (80% amortizacije) bi bili stroški samo še 56 S IT/km. Vemo pa, da v praksi vozilo med delovnim casom ostane v gozdu in z njim ni možno opravljati dodatnih storitev. Letni stroški takšnega vozila znašajo 1.321.370 SIT (117,14 SIT/km x 11.280 km). V njem se poprecno pelje pet delavcev. ker izostanki ne nastopijo za vse delavce hkrati. Tako znašajo letni stroški prevoza 264.274 S IT/delavca oziroma 168 SIT/delovno uro sekaca (6,9 % prodajne cene delovne ure sekaca) brez stroškov prevoza do zbirnega mesta. 5.2.2 Stroški prevoza strokovno-tehniških delavcev 5.2.2 Travel expenses for skilled-technical workers Pri prevozu strokovno-tehniških delavcev domnevamo, da se ti do obrata pripeljejo z javnim ali lastnim prevoznim sredstvom, v gozd pa z vozili, ki Preglednica 4: Kalkulacija nepo­srednih stroškov prevoza s 6­sedežnim osebnim vozilom (neto vrednosti v avgustu 1999, brez davka na dodano vrednost) Table 4: Calculation for direct travel expenses for six seafs personal vehicle (net values, without VAT, for August of 1999) KraJc ic . D., Winkler. 1.: Organizacija in stroški prevoza delavcev v neposredni gozdni proizvodnji na delo so last gospodarske družbe. Pri odpremnikih lesa in drugih delavcih na obratu upoštevamo le prevoz do obrata. Kalkulacije smo izdelali za osebno vozilo s poganom 4 x 4 (preglednica 5). Stroškovna postavka 1 Expense account item : S IT/km Gorivo: poraba 121/100 km, cena 92,94 SITil 1 Fue/: consumption 121/100km, price 92.94 SITI/ 11,15 Mazivo: 15 % vrednosti goriva 1 Lubricant: 15 % of the fuel value 1.,67 · Gume: poraba 1 garniture gum (4 kosi) na 15.000 km, cena 11.345 SIT/kom. Tyres: 1 set (4 pieces) of tyres used per 15,000km, price 11,345 S/T/set 1 2,44 Amortizacija: nabavna vrednost 1.21"8.992 SIT, 6 let, 1.073 krn/mesec Depreciation: purchasing price 1,278,992, 6 years, 1,073 kmlyear 16,56 ~vidacijska vrednost: 20 % nabavne vrednosti 1 Liquidation value: 20 % of the purchasing price -3,31 Obresti na vloženi kapital: ?-odstotna• letna obrestna mera lnterests per capital invested: 7 % annual interesi rate 4,28 Vzdrževanje: 60 % amortizacije 1 Maintenance: 60 % of depreciation va/ue 9,93 Zavarovanje in registracija (brez kasko zavarovanja) Compulsory car insurance (without fu/1 coverage) and registration 3,94 1 Skupaj 1 Total 1 46,66 Preglednica 5: Kalkulacija nepo­srednih stroškov prevoza z osebnim vozilom 4 x 4 (neto vrednost, cene v avgustu 1999, brez davka na dodano vrednost) Table 5: Calculation for direct fravel expenses with personal vehicle 4x4 (net value, without VAT, prices for August 1999) ::>reglednica 6: Stroški prevoza 5trokovno-tehniških delavcev v ~ozd z vozili, ki so last gospo­jarske družbe Table 6: Travel expenses for >ki/led-technical workers to the 'orest by vehicles owned by the -;ompany Letni fond prevoženih kilometrov smo dobili z anketo o prevozih delavcev na delo. Strokovno-tehniški delavci za prevoz v gozd z vozilom, ki je last gospodarske družbe, ne dobijo nadomestila tako kot gozdni delavci. Prav tako cas, ki ga porabijo za vzdrževanje vozila, ne predstavlja izpada pro­duktivnega casa kot pri gozdnih delavcih. Zato teh dveh stroškovnih postavk v kalkulaciji neposrednih stroškov prevoza strokovno-tehniških delavcev ni, kar zmanjšuje celotne stroške. Kljub temu je razmeroma visoka vrednost kilometrine spet posledica majhnega števila prevoženih kilometrov. Letne stroške prevoza strokovno-tehniških delavcev v gozd z vozili, ki so last gospodarske družbe, kaže preglednica 6. P oprecno mesecno ~ Monthly average* (km) S IT/km Letni stroški Annual expenses (SIT) Vodja organizacijske enote Organlzational unit manager 955 46,66 534.724 1 Delovodja. 1 Foreman 789 46,66 441 .777 Drugi strokovno-tehniški delavci! Other skif/ed-technical workers ] 376 1 1 46,66 210.530 *Vir: Podatki ankete, zmanjšani za prevoz od doma do obrata (delovnega mesta) "Source: SuNey data reduced for the travel from home to the place of work Stroške prevoza strokovno-tehniških delavcev do obrata izracunamo enako kot stroške prevoza odpremnikov in administrativnih delavcev v neposredni gozdni proizvodnji. 5.2.3 Skupni stroški prevoza v neposredni gozdni proizvodnji 5.2.3 Total travel expenses in immediate wood production Skupni stroški prevoza vseh delavcev v neposredni gozdni proizvodnji na delo z vozili, ki so last gospodarske družbe, predstavljajo 9,2 % prodajne cene delovne ure sekaca. To je za 2,6 odstotne tocke ali za 40% vec kot pri prevozu z lastnimi vozili. Pri gozdnih delavcih je razlika še vecja in znaša kar 56%. Razlika še naraste, ce prevozi niso optimalno organizirani (za­sedenost je slabša od pred postavljene, razpored delavcev in delovišc ni optimalen). Optimalno organizacijo pa je v praksi zelo težko zagotoviti. ker K ra jcic , D .. Winkler. 1.: Organizacija in stroški prevoza delavcev v neposredni gozdni proizvodnji na delo nanjo vpliva vrsta motecih dejavnikov (razpršenost delovišc, secnja slu­cajn ih pripadkov, izpadi ... ). Prevoz do obrata (SIT/delavca) Transport to the place of work (SIT/worker) Prevoz v gozd (S IT/delavca) Transport to the forest (S/T/worker) št. delavcev v Sloveniji* No. of workers in Slovenia* Letni stroški (SIT) Ann ua/ expenses (SIT) SITih delavca SIT/worker's ho ur Gozdni delavci 1 Forest workers o 264.274 950 251.060.310 167,69 Vodje OE 1 OU managers 61 .242 534.724 43 25.626.510 17,12 Delovodje 1 Foremen 61.242 441 .n7 77 38.732.435 25,87 Drugi strokovno-tehniški delavci Other sldlfed-technical workers 61.242 210.530 36 9.783.780 6,53 Odpremniki 1 Dispatchers 61.242 o 65 3.980.714 2,66 Ostali 1 Others 61.242 o 80 4.899.341 3,27 Skupaj 1 Total 1251 334.083.092 223,14 * Vir 1 Source: Winkler 1 Krajcic 1997 5.3 Stroški prevoza pri kombinaciji vozil, ki so v lasti delavcev in vozil, ki so v lasti gospodarske družbe 5.3 Travel expenses for vehicles that are in combination either owned by the workers, or by the company Pri kombinaciji organizacije prevoza je možno kombinirati: -lasten in služben prevoz vseh delavcev, -lasten prevoz gozdnih delavcev in služben prevoz strokovno-tehniških delavcev in obratno. Na podlagi elementov, ki smo jih uporabili v prejšnjih poglavjih, zlahka izdelamo kalkulacije stroškov prevoza v konkretnih razmerah in konkretni gospodarski družbi. 5.4 Stroški prevoza delavcev v konkretnem primeru (študij primera) 5.4 Travel expenses for workers ina concrete example (case study) Kratka analiza stroškov prevoza je pokazala, da so le-ti relativno visoka postavka v prodajni ceni ure sekaca. Stroški so najnižji pri prevozu z vozili, ki so last delavcev. Z veca njem deleža vozil, ki so last gospodarske družbe, se stroški prevoza povecujejo . Kljub temu se vecina gospodarskih družb odloca za prevoz delavcev z vozili, ki so last gospodarske družbe, kar velja zlasti za prevoz gozdnih delavcev. Tako je tudi v Gozdnem gospodarstvu Nazarje, ki smo ga izbrali za konkretno proucitev problematike prevoza gozdnih delavcev. 5.4.1 Opis stanja 5.4.1 Description of the situation Gozdno gospodarstvo Nazarje letno poseka in spravi okrog 25.000 m3 lesa in opravi 1.600 dnin gojitvenih del. Za prevoz gozdnih delavcev v gozd ima organiziran prevoz z vozili, ki so last gospodarske družbe, strokovno­tehniški delavci pa uporabljajo lastna vozila. Vozniki, ki vozijo vozila, dobijo za to nadomestilo za dejansko porabljen cas. Za analizo primera smo najprej grobo ugotovili relacije in zasedenost prevoznih kapacitet in z Preglednica 7. Letni stroški pre­voza v neposredni gozdni proiz­vodnji pri uporabi vozil, ki so v lasti gospodarske družbe Table 7: Annuaf travel expenses in immediate wood production when using vehicles owned by the company Kraj cic , D .. Winkler, 1.: Organizacija in stroški prevoza delavcev v neposredni gozdni proizvodnji na delo reorganizacijo takoj izlocili tri vozne enote. Za preostale smo nastavili analitske konte (stroškovne kartice) in za vsako vozilo spremljali porabo nekaterih prvin in njihovo denarno vrednost. Pri tem ima podjetje dve možnosti: ali se odloci, da analitske konte vodi knjigovodstvo podjetja (vsako vozilo nastopa v glavni knjigi kot posebno stroškovno mesto), ali pa jih oblikuje zunaj sistema knjigovodstva. Vsaka od odlocitev ima tako dobre kot slabe lastnosti. Odlocili smo se za drugo možnost. Kartice so vodili vodje proizvodnih enot, podatke zanje pa smo pridobivali iz dveh virov. Prvi vir so bili izpisi iz mehanic~e delavnice in skladišca, ki so posredovali mesecne zbirnike za posamezno vozilo (nabavo smo po­polnoma centralizira li in jo preusmerili skozi skladišce). Drugi vir je obliko­vala obratovna materialna knjigovodkinja, ki je zbirala vse ostale stroške (nadomestila voznikom za prevoz in druge racune, ki niso šli skozi skladišce ali mehanicno delavnico). Letne fiksne stroške (amortizacija, registracija, zavarovanje) smo razmejevati mesecno. Raziskavo smo opravili v letu 1998, ko še ni bilo davka na dodano vrednost, zato stroški vsebujejo davke po predpisih o prometnem davku. 5.4.2 Rezultati 5.4.2 Results Zbirali smo podatke o stroških prevoza delavcev na delo za osem vozil razlicnih tipov, prevoznih kapacitet in starosti. Po polletnem spremljanju stroškov smo ugotovili porabo goriva ( 13,4 1/1 OO km), poprecno prevozno razdaljo v obe smeri (60.7 km), skupne stroške prevoza (5,7 mio SIT), stroške kilometra prevoza (103 SIT/km) in stroške prevoza na delovno uro sekaca (203 SITih). Stroški kilometra prevoza so nekaj manjši, kot kaže kalkulacije (preglednica 4), preracunano na delovno uro sekaca pa za 14,7 % vecji (daljša prevozna razdalja, višje nadomestilo vozniku od poprecja) in predstavljajo kar 8,4% prodajne cene delovne ure seka ca. Brez zmanj­šanja voznega parka za tri vozne enote takoj na zacetku bi bili ti stroški še bistve.no višji. Te ugotovitve so postale temelj za racionalizacijo prevozov. Le-ta bo temeljila zlasti na: -optimizaciji oddaljenosti delovišc od delovnih skupin, -optimalnem razporedu prevoznih kapacitet, -kombinaciji prevozov strokovno-tehniškega osebja in neposrednih delav­ cev in zato oblikovanju vecjih delovišc, pri cemer bo vodja delovišce dnevno kontroliral zgolj eno, -zamenjavi ·dotrajanih vozil z novimi, -rednih vzdrževalnih delih, za katera bo skrbel vodja proizvodnje (odpade lastno vzdrževanje, ki ga je doslej opravljal gozdni delavec). Za spremembo organiziranja prevozov (za prevoz z vozili, ki so last delavcev) se nismo odlocili, ker: -so gozdne ceste marsikje v slabem stanju, -so pozimi vozne razmere zelo zahtevne in ceste velikokrat prevozne le z dobrimi vozili, secišc v dolini pa skoraj ni, -so vozila, ki jih imajo delavci, v veliki meri neprimerna za vožnjo po gozdnih cestah, -je potreben izpit S-kategorije, ki ga veliko delavcev nima, -bi s tem morali imeti vsi delavci svoje vozilo, v resnici pa ga nimajo, GozdV 57 (1999) 10 Krajc ic , D .. Winkler, 1. : Organizacija in stroški prevoza delavcev v neposredni gozdni proizvodnji na delo -so spravilna sredstva (traktorji, žicnice) v lasti gospodarske družbe, ki zagotavlja tudi vso oskrbo (gorivo, potrošni material, rezervne dele itd. b'i sicer moral strojnik sam voziti v gozd, za kar bi moral prejeti nadomestilo), -sodi prevoz delavcev z vozili, ki so last gospodarske družbe, v standard kakovosti urejene gozdarske gospodarske družbe. Ne glede na to ostaja nacin prevoza neposrednih gozdnih delavcev odprt in sprejemljiv za spremembe. Mogoce bo gospodarska družba nekoc zaradi pritiska trga ali lastnikov družbe morala uveljaviti prevoz z vozili, ki so last delavcev. 6 OCENA VIŠINE STROŠKOV PREVOZOV VSEH DELAVCEV V NEPOSREDNI GOZDNI PROIZVODNJI V SLOVENIJI 6 ESTIMATE OF TRAVEL EXPENSES FOR ALL THE WORKERS IN IMMEDIATE WOOD PRODUCTION IN SLOVENIA Oceno smo izdelali na osnovi strukture in števila zaposlenih po posa­meznih skupinah delavcev v neposredni gozdni proizvodnji (WINKLER 1 KRAJ CIC 1 997) in na osnovi spoznanj iz raziskave. Pri tem smo zanemarili dejstvo, da delavci v gozdarskih gospodarskih družbah ne delajo samo v državnih gozdovih, prav tako pa tudi ne, da del gozdne proizvodnje v državnih gozdovih opravijo razlicni podizvajalci (preglednica 8). Stevilo delavcev z lastnim prevozom Number of workers with their own transportation Število delavcev, ki se vozi z vozili gospodarske družbe Number of workers driving their company's vehic/es Letni stroški (SIT) Annua/ expenses in SIT Gozdni delavci 1 Forest workers 380 570 215.207.300 Vodje OE 1 OU managers 34 9 23.507.154 Delovodje 1 Foremen 62 15 36.252.693 Drugi strokovno-tehniški delavci Other skilled-techniaal workers 29 7 10.154.534 Odpremniki 1 Dispatchers 3.980.714 Ostalo 1 Others 4.899.341 Skupaj 1 Total 294.001 .737 Skupni stroški prevoza vseh delavcev v neposredni gozdni proizvodnji so veliki in zato vredni pozornosti. Stroški prevoza gozdnih delavcev pred­stavljajo 73 % skupnih stroškov prevoza delavcev v neposredni gozdni proizvodnji. Skupni stroški prevoza delavcev v neposredni gozdni proizvodnji v slovenskih državnih gozdovih, v katerih izvajajo dela gozdarske gospo­darske družbe, predstavljajo okoli 5-6 %vrednosti tržne proizvodnje gozd­nih lesnih sortimentov. 7 PREDNOSTI IN SLABOSTI POSAMEZNIH OBLIK ORGANIZI­RANJA PREVOZA DELAVCEV NA DELOVIŠCE 7 ADVANTAGESAND DISADVANTAGES OF SINGLE MEANS OFTRANS­PORTATION ORGANIZED FOR WORKERS TO THEIR WORKPLACE Pri tehtanju prednosti in slabosti posamezne oblike organiziranja pre­voza delavcev je pomembno, ali na to gledamo z vidika delavca ali gospo­darske družbe. Z vidika slednje lahko na podlagi opravljenih analiz stroškov Preglednica 8: Ocena stroškov prevozov delavcev v neposredni gozdni proizvodnji gozdarskih gospodarskih družb Table 8: Estimate of travel ex­penses for workers in immediate wood production for the forest companies GozdV 57 (1999) iO Krajcic . D., Winkler, 1 Organ1zacija in strosk1 prevoza delavcev v neposredni gozdni proizvodnJI na delo in izkušenj iz prakse ugotovimo naslednje prednosti in slabosti organiziranja prevozov gozdnih delavcev z vozili, ki so last gospodarske družbe: Prednosti z vidika gospodarske družbe (lastnika družbe): Z vidika delavca: -Vozila so v boljšem stanju, redno vzdrževana in zato varnejša in zanesljivejša, Prednost kar omogoca varen in reden prihod delavcev na delo. -Vozila lahko uporabljamo tudi za prevoz goriva in rezervnih delov za gozdarske Prednost stroje iz skladišca (trgovine) v gozd ter za prevoz drugega materiala (sadike, zašcita ... ). -Vozijo lahko po slabše vzdrževani cesti in v zahtevnejših voznih razmerah. Prednost Slabosti z vidika gospodarske družbe (lastnika družbe): Z vidika delavca: -Tak prevoz je dražji od prevoza z vozili, ki so last delavcev. Nevtralno -Skrb za redno vzdrževanje ostaja gospodarski družbi. Prednost -Veže sredstva družbe (ni le tekoci strošek). Nevtralno -Zmanjšuje izkorišcenost delovnega casa voznika , saj le-ta del delovnega Nevtralno casa porabi za vzdrževanje vozila. -Gospodarska družba vozniku navadno placuje nadomestilo za prevoz Prednost skupine, kar je urejeno z internimi akti (kolektivna pogodba tega ne doloca} . -Gospodarska družba zahteva od novih gozdnih delavcev, ki jih je velikokrat Slabost težko dobiti, dodatne pogoje: izpit S-kategorije, lastno vozilo. Prevoz delavcev z vozili, ki so last gospodarske družbe, pomeni glede na obveze v kolektivni pogodbi nadstandard. Kolektivna pogodba delavcu zagotavlja samo delno pokrivanje stroškov prevoza na delo, medtem ko so stroški prevoza z vozili, ki so last gospodarske družbe, pokriti v celoti. Ce se delavci vozijo na delo z lastnimi vozili in imajo za to posebno vozilo, imajo s tem vezana lastna sredstva, kar je zanje izrazito negativno. ce za prevoz na delo ne bi imeli posebnega vozila, ampak bi se vozili z vozilom, ki ga sicer uporabljajo za lastne potrebe, ta slabost odpade. Takrat tudi lažje pokrivajo stroške prevoza s polovicno vrednostjo kilometrine, ker z njo pokrivajo v bistvu le variabilne stroške, medtem ko gredo fiksni (amorti­zacija, zavarovanje) v breme osebne porabe delavca. Prevoz strokovno-tehniških delavcev v gozd z vozili, ki so last gospo­darske družbe, za gospodarsko družbo nima izrazitih prednosti. najizrazi­tejša slabost pa so višji stroški prevoza in vezava kapitala. 8 ZAKLJUCEK 8 CONCLUSION Stroški prevoza predstavljajo znaten del vseh stroškov gozdne proiz­vodnje. Še posebej so veliki, ce gozdarska gospodarska družba za prevoz delavcev uporablja lastna vozila. Zato je treba prevoze organizirati tako, da stroške zmanjšamo na najmanjšo možno mero. Prevoz z vozili, ki so last delavcev, je cenejši od skupnega prevoza z vozili gospodarske družbe. Zato bi morale tiste gozdarske gospodarske družbe, ki opravljajo prevoz delavcev z vozili, ki so last družbe, temeljito razmisliti, ali ne bi bilo potrebno spremeniti organizacije prevoza. ce to zaradi tehnoloških ali drugih razlogov ni možno, je treba prevoze delavcev v neposredni gozdni proizvodnji natancno prouciti in jih znotraj obstojecega nac ina prevoza racionalizirati. GozdV 57 (1999\ 10 Krajcic , D .. Winkler. 1. : Organizacija in stroški prevoza delavcev v neposredni gozdni proizvodnji na delo Organization of Transport and Travel Expenses forWorkers in lmmediate Forest Management Summary Transport of people to their working place and back is a demanding problem from organizational point of view and for it' s expenses. The organization of the latte.r in Slovenia is very heterog.eneous. Appmximately half of the for-estry companies com bine the ir means of transport: one part of the vehicles are owned by the workers and the other one by the companies. Companies with exclusively privately owned vehicles operate by the rrule in tougher -Alpine conditions. 98 % of forest workers travel into the forest from either their home or from a gathering centre, whereas the rest of the workers travel from their lodging centre. ln totaL forestry companies use 98 vehicles for transport of their workers with average of 4.9 worker traveling per car. 40 percent of the forest workers travel to work by using the ir own vehicle, whereas the rest of the workers use company owned cars. The driver is by the ru le one of the workers that is compensated in two­thirds of the companies by the monthl:y amount (the ave rage of 11,022 SIT of gross expenses of the company month'ly or 13.90 S:IT per kilometre, respectively, whlch makes 8.6 % of commencing gross wages for forest workers by the collective agreement). Averagre transport distance in one direction is 24 kilometres. Skilled-technical workers' means of transport are mainly their privately owned vehides. The accounted transport distance s to work are mainly equal the actually covered .kilometre s, whereas some other companies use standardized monthly quotas. Where the companies offer organized transport by using the company vehicles, the total travel expenses increase for all the workers in immediate wood production by 40 percent ·in comparison to travel expenses when using private vehicles, whereas the percentage increases to 56 for forest workers only. The se expenses present 9.2 percent of selling price of working hour for wood chopper that is 2,425 SITih, and only 6.6 percent when privately owned vehricles are used for transport. Such a difference is mainly caused by a poor usage of the vehicles, as one makes less than 12,000 kilometres per year. The usage of the vehicle can not be altered as it can not be used for other services among the working hours in the woods. Furtheron, large expenses (of 32.33 SIT/km or nearly 30 percent of the allowance for travel expenses) are made by compensations to the dri·ver and costs of loss (opportunity costs) when the driver is maintaining the vehicle (taking it to a garage mechanic, and for technical check-ups), the kind of costs that are avoided when vehicles are private·ly owned. The11efore, the rational organization of transportation is of great importance in assuring a successful business for the company. The evaluation of travel expenses for all the workers in immediate wood production in Slovene state owned forests shows they amount for about 294 mio SIT, that is 5 to 6 percent of the value of the market production (sale price) of wood assortments from Slovene state owned forests. Besides higher travel expenses there are many benefits to the transport organized by the company wi,th their vehicles, that are not to be neglected: -better state of the vehicfes, that are regularly maintained and therefore safer and more reli·able to use. which makes a secure and regu lar arrival of the workers to the working place, -the vehicles may be alternatively used for transport of fuel and spare parts from the storage (store) into the forest and for transport of other materi:als (saplings, protection, .. ), -they may drive on worse maintained roads and in more demanding eart road conditions, -organized collective transport to the workplace beton gs to the quality standards of welflrregulated forestry company. VIRI/ REFERENCES VESEL, A., 1998. Avtomobili za potrebe Zavoda za gozdove Slovenije.-Diplomska naloga. Ljubljana, Biotehniška fakulteta, Oddelek za gozdarstvo, 64 s. WINKLER, 1., 1994. Nekateri elementi za izracun cene dela in splošnih stroškov gozdarskega izvajalskega podjetja.­Ljubljana, Biotehniška fakulteta, Oddelek za gozdarstvo. WINKLER, l./ KRAJCIC, D., 1997. Kadri v gozdarskih gospodarskih družbah.-Ljubljana, Biotehniška fakulteta, Oddelek za gozdarstvo, 9 s. WINKLER, l. 1 KRAJCIC, D., 1999. Stroški gozdnega dela v letu 1999.-Ljubljana, Biotehniška fakulteta, Oddelek za gozdarstvo, 8 s. Kolektivna pogodba za gozdarstvo. Ur. l. RS št. 68-2426/94 in št. 42-2006/95. GozdV 57 (1999) 10 Iz domace in tuje prakse Gozdna ucna pot Tehniškega muzeja Slovenije v Bistri pri rhniki Vladimir Vll MAN* Pred cetrt stoletja, dne 31. 5. 1974, je bila v Teh­niškem muzeju Slovenije v Bistri pri Vrhniki otvoritev prve gozdne ucne poti v Sloveniji. Zasnovali so jo 'kolega <;Ir. Miha Adamic ter danes žal že pokoj na Ivan Marolt, dipl. inž. gozd., in zunanji sodelave_c Teh­niškega muzeja Slovenije, Miloš Mehora. Vsebinsko se je ucna pot dotaknila zgodovine kartuzije, dendro­togije, pedologije, gojen ja in urejanja gozdov, proble­matike barja in železnice, gozdnih prometnic, divjadi v gozdu, omitologUe, bolezni gozdnega drevja in neko­liko tudi etnologije z rekonstrukcijo gozdarske koce po vzoru z Jelovice. Natisnjen in ponatisnjenje biJ tudi licen vodnik. Ucna pot v Bistri in ucna pot na Gnuadi ob Šmarni gori, ki je bila odprta l. 6. 1974, sta zaorali ledino v prizade~anjih gozdarske stroke, da širši jav­nosti "in silu" približata pomen gozdov in gozdarstva. Prvotna prizadevanja gozdarjev, biologov in drugih privržencev ohranjanja narave so od tistih casov nes­pomo prerasla ožje strokovne okvire in vedno mocneje izstopajo kot splošne civilizacijske norme naše družbe. Omenjenima potema so z leti sledile številne druge. Po popisu iz leta 1987 1 je bilo takrat v Sloveniji 18 gozdnih ucnih poti, leta 199 5 jih je biJ o že 322 do danes paje po podatku Zavoda za gozdove Slovenije njihovo število naraslo na 40. Ucna pot v Bistri je svoj emu namenu služi la dolgih 20 let, nakar je obisk pricel postopno up~dati. Pot je bila relativno dolga, speljana skozi dva železniška podhoda. Inventar poti je scasoma pricel propadati, gradnja gozdne ceste in vlak paje precej spremenila strukturo sestaja. Verjemo poti tudi nismo znali najbolj uspešno tržiti, oziroma nikogar nismo zadolžili, da bi jo malo bolj agresivno ponujal potenc-ialnim obisko­valcem. Ali natancneje, tako gozdarji kot muzealci smo imeli z vodenjem obiskovalcev po poti v bistvu do­datno neplacane zadolžitev, ki nam je pomenila pred­vsem toliko pedagoškega užitka, kolikor je znašala naša atiniteta do popularizacijskega dela. Dokoncen udare_c je ucni poti zadal.podtaknjen požar !. 1991, v katerem je popolnoma zgorela drvarska koca z vsem *V. V., univ. dipl. inž. gozd., kustos gozdarskega in lesarskega oddelka TMS, SLO 1 Gozdne. ucne poti v Sloveniji, Zbornik republiškega seminarja, Ljubljana 1987, str. 1·78. "Turizem v gozdnem prostoru, Zbornik seminarja Turisticne zveze Slovenije, Ljubljana ( 995, str. 81. inventarjem. Zaradi tega sva s kolegom obmocne enote Zavoda za gozdove Vrhnika Jankom Vidmarjem, dipl. inž. gozd., pred približno 5 leti zacrtala novo traso, ki so jo gozdarji na posameznih delih nakopali. Delavci Tehniškega muzeja Slovenije so izvedli vrtanje in zabi­janje hrastovih nosilnih kolov na terenu, montažo in­fonnativnih tabel in smernikov na nosilne drogove, montažo drugega inventarja poti in barvanje lesenih delov inventarja. Vsebinska zasnova nove gozdne ucne poti v Bistri je bila moja naloga. Primerjam jo lahko s pripravo . klasicne stalne muzejske razstave manjšega obsega. Razlika je predvsem v tem, da se biološko eksponatno gradivo nahaja kar na licu mesta, posamezne eksponate tehniškega izvora pa je potrebno prinesti s seboj na teren in jih tu predstaviti obiskovalcem. Pri pripravi vsebinske zasnove sem upošteval izhodišca, kot sledi: 1 . Ucna pot mora biti za obiskovalca vama. Zaradi tega nova trasa ne preci železniške proge. Ceprav je bila prva pot speljana skozi dva železniška podhoda, so otroci zelo radi tekali preko železniške proge, ki je na relaciji Ljubljana-Postojna zelo frekventna in smrt­no nevama. 2. Ucna pot ne sme biti predolga. Prva pot je bila dolga 3.800 m, povprecen obhod je trajal najmanj dve uri in pol, v povprecju pa dobre tri ure. Nova ucna pot je dolga 2.300 m, povprecen obhod pa traja dve uri. Tudi troumi sprehod po gozdu seveda nikakor ni pre­dolgo casovno obdobje za obiskovalca, ce si ogleda le ucno pot. Ob ogledu vseh oddelkov muzeja pa je tra­janje obiska v Bistri najmanj 5 ur, kar vsekakor pred­stavlja precejšen napor in zasjcenost z infonnacijami. Pretežna vecina šoloobveznih. obiskovalcev iz Slove­nije ima poleg ogleda muzeja v Bistri v programu še druge oglede. V takšni situaciji so mnogi obiskovalci izp~stili ogled prvotne ucne poti, ker preprosto niso imeli casa za izvedbo vsega nacrtovanega programa šolskega izleta. 3. Na u'cni poti je bilo potrebno zgostiti posamezna stojišca, da ne bi bila pot prevec dolgocasna: Prvotna pot je imela 27 stoj išc, povprecno na vsakih 140 m, obnovljena pa jih ima 23, povprecno na vsakih 1 OO m. Pr~prosteje povedano, na sedanji poti se pogosteje kaj dogaja, kar je predpogoj, da pri obiskovalcih v casu samega obhoda ne upade zanimanje za vsebino posa­meznih stojišc. Vsebina sedanjih stojišc je sledeca: GozdV 57 (1999) 10 Iz domace in tuje prakse 1. pomen gozdov za nekdanjo kartuzija; 2. gozdnatost Slovenije ter razmerja med iglavci in listavci; 3. pesem Prošnja gozda; 4. splošnokoristne funkcije gozda; 5. proizvodnja kisika v gozdovih; 6. prirastek lesa v goz­dovih; 7. žarišce lubadarja in past zanj; 8. kolicina poseka prirastka v gozdu; 9. koreninski sistem drevja; 10. krmilnice za divjad; 11. pomen odmrlih dreves za okolje; 12. lipa in njen pomen na Slovenskem; 13. škode po divjadi; 14. gozdni bonton; 15. umiranje gozdov; 16. estetska funkcija gozda in Ljubljansko barje; 1-7. gojenje pomladka pod zastorom; 18. poškod­be v gozdu pri spravilu lesa; 19. vpliv steljarjenja na gozdove; 20. prednosti mešanih sestojev; 21. pticje valilnice v gozdu; 22. gozdni požari in njilwvo pre­precevanje; 23 . onesnaževanje gozda. 4. Prvotna pot je imela vsako stojišce oznaceno le z zaporedno številko, sedanja pa ima poleg zaporedne številke še infom1acijsko tabelo s karikaturo in kratkim besedilom. Osnovna zamisel je bila, da obiskovalcem na šaljiv nacin, v obliki karikature, povemo nekaj o gozdu, gozdarstvu in gozdnem bontonu. Karikaturist g. Božo Kos je bil prava oseba za to nalogo. Bistvena razlika med prejšnjimi in sedanji stoj išci je v tem, da je bilo prej obiskovalcu sporocilo stojišcajasno, ce je kupil in prebral vodnik po ucni poti ali ce mu je spo­rocilo povedal vodic. Sedaj lahko obiskovalec brez težav brez vsakršnega pripomocka dojame sporocilo posameznega stojišca in celotne poti. Nesporno pa je živa beseda vodica nenadomestljiva. Dolocena pred­nost uporabe delovnih listov je možnost njihovega po ljubnega spreminjanja, ker jih razrnnožujemo s foto­kopiran jem. Vodnik prve poti je namrec v nekaj letih zastarel, saj se razmere v gozdu in gozdarstvu nepre­stano spreminjajo in zahtevajo ažuriranje informacij . 5. Muzejska gozdna ucna pot v BLstri se vsekakor mora razlikovati od ostalih 39 poti v Sloveniji. Razlo­gov je vec, najpomembnejši paje ta, daje pot v Bistri v nekem smislu nadgradnja klasicne muzejske posta­vitve gozdarskega oddelka Tehniškega muzeja Slove­nije. Gozd kot naravni prostor je vendarle najustrez­nejši prostor za pojasnjevanje nekaterih bioloških pro­cesov in prikazovanje dolocenih gozdarskih dejav­nosti, ki v njem potekajo ali pa so nekoc potekale. Poimenovanje poti kot muzejske gozdne ucne poti sloni na dejstvu, da bodo obiskovalci v Bistri lahko videli nekatere dejavnosti, ki izhajajo iz naše pretekle in polpretekle gozdarske zgodovine in jih ni mogoce videti na drugih poteh v Sloveniji. Predvsem gre za prikaz dela gozdarja v gozdu s starejšimi tehnikami oz. starejšimi delovnimi pripomocki. Razumljivo je, da bomo glede na razpoložljivo, še ohranjeno ekspo­natno gradivo, konfiguracijo terena in sestaja, last­ništvo gozda, strukturo zaposlenih in glede na številne druge dejavnike lahko prikazali le dolocen manjši del sicer bogate palete nacinov pridobivanja sortimentov, spravila lesa iz gozda, nege gozdov, geodezije, nacrto­vanja gozdnih prometnic, dendrometrije, prirastoslov­ja, skratka tistega segmenta gozdarstva, ki sloni na Slika l : Po predhodnem dogovoru je na gozdni ucni poti možna tudi demonstracija žaganja s 60 let staro dvorocno motorno žago (Foto: Žgank) GozdV 57 (1999) 10 Iz don1ace in tuje prakse tehniki oz. fiziki in matematiki. Prikaz delovanja ne­katerih strojev z notranjim izgorevanjern, predvsem starejših tipov motornih žag, ima že sedaj pomembno mesto. Verjamemo, daje treba obiskovalcem prikazati tudi tisti del gozdarske dedišcine, ki stroko ne opre­deljuje samo kot biološko, temvec tudi kot tehniške kategorijo. Muzealika je lahko pri tej nalogi zelo ustrezno orodje. Za Tehniški muzej Slovenije predstavlja gozdna ucna pot privlacno dodatno obliko ponudbe, za goz­darsko stroko pa dodatno popularizacijsko tocko v našem prostoru. Neposredna bližina muzeja predstav­lja s stališca zagotavljanja obiskovanosti poti dobro izhodišce, ki ga je treba izkoristiti. Tako kot doslej bodo vodstva po ucni poti izvajali gozdarji, torej dipL inženirji, inženirji ali vsaj absolventi gozdarstva. Stro­kovna raven vodenja je vsekakor nujna, ce želimo zagotoviti kakovostne informacije. Neprodukcijske funkcije gozda vse izraziteje pri­dobivajo veljavo v zavesti in življenju naše družbe. KJjub temu pa les kot gradbeni material ni izgubil prav nic svoje imenitnosti . Ravno nasprotno . Lepota in plemenitost lesa za uporabnika preprosto nista dose­gljivi brez vrste delovnih postopkov, ki terjajo tehnicno znanje in grobo ftzicno silo. Tudi to dejstvo je treba obiskovalcem ustrezno približati in pojasniti. Strojni krožki in Demo 99 Nike P GAC fK* Eden izmed ucinkovitih nacinov združevanja kme­tov so prav gotovo strojni krožki. Ideja strojnih krož­kov je v Sloveniji prisotna že od zacetka 80-ih let. Dejansko pa so strojni krožki zaceli delovati po letu 1992, ko so bili urejene tudi pravno-upravne osnove za delovanje. Za ureditev delovanja je poskrbela kme­tijska svetovalna služba, ustanavljanje in delovanje pa sofinancira Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano. Do konca leta 1998je bilo ustanovljenih 42 krožkov, ki razen nekaj manjših obmocij prakticno pokrivajo celotno državo. Število krožkov in clanstvo v krožkih se povecuje; tako je bilo leta 1994 le 21 krožkov s skupno 944 clani, lani (1998) pa je bilo že 42 krožkov s skupno 4.033 clani. Vsi clani imajo v lasti kar 38.769 ha zemlje. Strojni krožki so teritorialno organizirani in delujejo na vseh podrocjih dela v kme­tijstvu in gozdarstvu. Clani strojnih krožkov nimajo skupne lastnine nad stroji, vendar le nudijo usluge drugim clanom. Na žalost Zveza strojnih krožkov Slo­venije s sedežem v Novem mestu ne razpolaga s po­datki o uporabi razlicne strojne opreme, tako da ne moremo ugotoviti kolicine storitev, ki so bile opravlje­ne na podrocju gozdarstva. Na podrocju gozdarstva je najbolj dejaven strojni krožek Gorjan, ki deluje na podrocju Baške grape in Selške doline. V povprecju opravijo clani strojnih krožkov letno 16,5 ure/ha. Glavna prednost strojnih krožkov je, da * N. P., univ. dipL inž. gozd, GIS, Vecna pot 2, 1000 Ljubljana, SLO omogocajo boljšo izkorišcenost kmetijske in gozdarske tehnike in s tem hkrati nudijo možnost dodatnega zas­lužka na kmetijah. Stroji, s katerimi clani opravljajo storitve, vecinoma pripadajo posameznim kmetijam. Z njimi dela lastnik oz. družinski clan, ponekod pa posojajo stroje tudi brez voznika. V strojne krožke se vkljucujejo tudi nekdanje strojne skupnosti, storitve pa navadno nudi le en clan oz. solastnik stroja. V stroj­nih k.rožkih delujejo tudi posamezni kmetijski podjet­niki, ki opravljajo storitve kot dejavnost. Vse storitve se obracunavajo po ceniku strojnega krožka in se pla­cujejo v gotovini. Enako velja za storitve z delovno silo (DOLENŠEK 1999 -Zloženka: Strojni krožki v Sloveniji). Primerna oprema za delo v gozdu je draga, zato je združevanje manjših lastnikov gozdov v prihodnosti edino zagotovilo za kakovostno opravljanje del v goz­dovih. Problematicni niso le secnja, spravilo in prevoz temvec tudi ucinkovita priprava lesnega kuriva. Zdru­ževanje manjših lastnikov gozdov pa je pomembno tudi zaradi možnosti skupnega nastopa na trgu gozdnih lesnih sortimentov. Zaposleni na kmetijski svetovalni službi in Zvezi strojnih krožkov Slovenije se ocitno zavedajo pomena celovitega razvoja kmetij in vse vecjega pomena po­novnega uveljavljanja lesnega kuriva na podeželju, saj so 25. 9. 1999 organizirali do sedaj najvecjo demon­stracijo sodobne tehnologije priprave lesnih sekancev v Sloveniji. GozdV 57 (1999) 10 Kako cim bolj ucinkovito izrabiti predvsem drobne sortimente in sortimente slabše kakovosti, je pomemb­no vprašanje tudi za gozdarje. Klasicna priprava drv je zamudno in fizicno naporno delo, prav tako je za­mudno tudi kurjenje, ki pa ne omogoca želenega udob­ja bivanja (pogosto nalaganje na pec, ohlajanje stano­vanja). Zastarelost obstojece tehnologije in zamudnost priprave drv sta glavna vzroka) da postaja les neatrak­tivno kurivo, ki ga tudi na podeželju vse pogosteje nadomešcata kurilno olje in zemeljski plin. Predstavitev Demo 99 je bila namenjena predvsem demonstraciji sodobne tehnologije priprave lesnega kuriva. Predstavili so se domaci proizvajalci sekal­nikov (Chromcom in Tehnos) ter tudi nekateri tuji (Pottinger, Eschelbock in Wilibald). Predstavljeni seM kalniki razen Wilibaldovega najvecjega sekalnika so namenjeni individualni pripravi lesnih sekancev in so narejeni kot traktorski prikljucki. Najvecji predstav­ljeni sekalnik proizvajalca Wilibaldje v lasti Cinkarne Celje in je namenjen drobljenju lesa za proizvodnjo komposta, uporaben pa je tudi za izdelavo lesnih se­kancev za ogrevanje (strošek dela naj bi znašal 250 DEM/h). Manjši sekalniki so uporabni za izdelavo lesnih sekancev iz vej evine, secnih ostankov, drobnih lesnih sortimentov ali iz ostankov primarne predelave lesa (krajniki). Vsi predstavljeni sekalniki imajo rocno podajanje, kar je fizicno naporno delo. Proizvajalec Eschelbockje predstavil kombinacijo dela z zmoglji­vejšim sekalnikom BIBER 7 in gozdarsko prikolico. Ker se sekanik polni s pomocjo nakladalne naprave, je delo fizicno manj naporno in hkrati poteka hitreje. Zmogljivost sekalnika je tudi do 1 O m3 lesa na uro, kar pomeni, da lahko letno zalogo sekancev pripravimo že v nekaj urah. Sekalniki za pripravo lesnih sekancev so sorazmerno dragi (od 1.500.000 do 5.000.000 SIT), zato je njihova uporaba ekonomicna le, ce so dovolj izkorišceni, in delovanje v okviru ~Strojnih krožkov to omogoca. Lesni sekanci omogocajo popolnoma avtomatizi­rano kurjenje. Udobnost bivanja je enaka kot pri upo­rabi kurilnega olja ali zemeljskega plina. Najvecji problem pri uvajanju tehnologije na lesne sekance so visoki stroški zacetnih investicij (sekalnik, skladišce za lesne sekance, pec s pripadajoco elektroniko). Zara­di visokih stroškov je omenjena tehnologija primerna predvsem za ogrevanje vecjih poslopij (kmecki turi­zem, vecje kmecke hiše, šole, vrtci, vecstanovanjska poslopja, obcinska poslopja). Za manjše hiše (eno­družinske) je ekonomsko bolj primerna sodobna pec na klasicna drva. Vendar je pri tem potrebno opozoriti, da sodobne peci na klasicna drva zaradi boljših izko­ristkov porabijo manj kuriva, s pomocjo akumulatorjev toplote paje dnevno potrebno le enkratno ali dvakratno polnjenje peci. Problem ostaja le zamudna priprava drv. Na demonstraciji na žalost nismo videli sodobne tehnologije priprave drv ali sodobnih peci na drva. Predstavil se je le eden izmed proizvajalcev peci na lesne sekance (Pesed). Ker se pripra:va kuriva zacne v gozdu, s secnjo in spravilom, je Zavod za gozdove Slovenije prikazali varno delo z motorno žago. Pred­stavili pa so tudi sodobne motorne žage (Stihl> Hus­quarna, Jonsered), vftle za izvlek hlodovine (Tajfun, Uniforest in Sip mobil), gozdarsko prikolico z nakla­dalno napravo (RM International) ter gozdarski mul car. Pomen je prireditvi dal tudi minister za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano Ciril Smrkolj> kije pozdravil vse prisotne in v kratkem nagovoru opozoril na problem zarašcanja kmetijskih površin ter ponudil biomaso kot alternativo, ki ne onesnažuje. Zagotovil je, da bo Mi­nistrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano v na­slednjem letu v proracunu zagotovilo sredstva za spod­bujevanje cišcenja zarašcajoc ih kmetijskih površin, in hkrati pozval vse lastnike, da zacnejo z deli že v letoš­njem letu. Strokovne argumente za pospeševanje rabe lesne biomase v energetske namene je predstavil mag. Mirko Medved z Gozdarskega inštituta Slovenije. Z namenom obvešcanja in ozavešcanja javnosti, pred­vsem pa kmetov in lastnikov gozda, je izšel tudi kmeto­valcev prirocnik z naslovom Energija iz lesne biomase. V knjižici so primerjalno predstavljeni stroški razlicnih kuri v, predstavljene so najpomembnejše lastnosti lesa kot kuriva, sodobne peci na drva in lesne sekanec ter najpomembnejši podatki o sekalnikih in tehnologiji pridobivanja lesnih sekancev. Vsi, kijih ta tema zani­ma, lahko knjižico dobijo na sedežu kmetijske sveto­valne službe v Ljubljani. Vse podatke o delovanju in sedežih posameznih strojnih krožkov pa lahko dobite na naslovu: Zveza strojnih krožkov Slovenije, Šmi­helska 14, 8000 Novo Mesto, tel: 068/373 05 70. GozdV 57 (1999) 1 O Gozdarstvo v casu in prostoru Petdeset let univerzitetnega študija gozdarstva lztol WINKLER* Letošnje leto zaznamuje tudi 50 Jet univerzitetnega študija gozdarstva. Ta že ves cas poteka na ljubljanski univerzi, na oddelku za gozdarstvo na fakulteti, ki povezuje razhcne biotehniške discipline in se od leta 1961 tudi formalno imenuje Biotehniška fakulteta. Nemogoce je v kratkem sestav ku oznaciti vsa doga­janja na oddelku za gozdarstvo, ki kažejo na bogato pedagoško, raziskovalno in pospeševalna delo. Zato se na kratko ozrimo samo na osrednjo dejavnost, tj. na univerzitetni študijski proces. Od prvih zamisli do prve generacije študentov goz­darstva Prvi sloven?ki gozdarji z univerzitetno izobrazbo so se šolali na gozdarskih fakultetah na Dunaju in v Pragi, kasneje pa zlasti v Zagrebu in Beogradu. Za­misli, da bi tudi v Sloveniji ustanovili gozdarsko fakul­teto, v takratni kraljevini Jugoslaviji še ni bilo mogoce uresniciti. Boriti se je bilo treba celo za obstoj nižje gozdarske šole v Mariboru. Pa vendar se je gozdarska miselnost med Slovenci med obema vojnama znatno okrepila. To je bilo posledica narašcajocega pomena gozdov in lesa v vsakodnevnem življenju pa tudi goz­darskega prosvetnega dela. Nekateri posamezniki so vizionarsko videli cas, ko bo v Sloveniji mogoce imeti tudi gozdarsko fakulteto. Ljubljanski odvetnik in znan planinski delavec, dr. Josip Obtak,je npr. že leta 1926 v oporoki zapustil svoj gozd v Brezovici pri Ljubljani bodoci gozdarski fakulteti. Leta 1947 je bila ustanovljena agronomska fakul­teta, istega leta pa tudi Gozdarski inštitut Slovenije. Na univerzitetni študij gozdarstva pa smo morali po­cakati še dve leti. Minister za gozdarstvo in lesno industrijo je leta 1948 imenoval dva maticarja-prof. Franja Sevnika in prof. Stanka Sotoška -z nalogo, da organizirata delo bodocega gozdarskega oddelka skup­ne agronomske in gozdarske fakultete. V študijskem letu 1949/50 se je na univerzitetni študij gozdarstva vpisala prva generacija študentov. * prof. dr., 1. W., univ. dipl. inž. gozd., Biotehniška fakulteta, Oddelek za gozdarstvo in obnovljive gozdne vire, Vecna pot 83, Ljubljana, SLO Glavni mejniki v razvoju študija gozdarstva: 1949 zacetek študija 1960 stopenjski študij 1962 lesna usmeritev 1966 zacetek magistrskega študija 1968 samostoJm študij lesarstva v okviru gozdarskega oddelka 1976 popolna locitev gozdarskega in lesarskega študija 1976 temeljita prenova študijskega programa 1978 zacetek višješolskega študija gozdarstva ob delu 1985 nov študijski program, višješolski študij kot redni študij 1992 prenova višješolskega in visokošolskega programa 1994 postopno ukinjanje višješolskega študija in zacetek visokošolskega strokovnega študija Prvi študijski programi so bili sestavljeni predvsem oa podlagi izkušenj drugih gozdarskih fakultet. Lastnih izkušenj je bilo· malo, zlasti ni bilo lastnih razisko­valnih rezultatov kot podlage za sodobno oblikovan študijski proces. Prva pomembnejša diferenciacija je nastala s postopno izlocitvijo in osamosvojitvijo lesars­kega študija Pomembnejše vsebinske spremembe pa so nastale zlasti teta 1976, ko je bil na podlagi obsežnih priprav in spoznavanja izkušenj na nekaterih tujih uni­verzah izdelan povsem nov študij ski program in so bi 1 i vkljuceni novi predmeti. Skupno število predmetov pa je zaradi tega nesorazmerno naraslo. V naslednjih letih se je, v skladu s splošnimi normami za organizacijo univerzitetnega študija, število predmetov postopoma zmanjševalo, prav tako pa tudi skupni obseg pedagoške obremenitve študentov. Omejitve obsega študija so zahtevale tudi spremembo metod pouka, vecji pou­darek na samostojnem delu študentov in uvajanju študentov v raziskovalno delo. Kljub temu daje vcasih kazalo, da je treba spremembe programov opraviti v razmeroma kratkem casu in na zahtevo državnih orga­nov, pa je treba vendarle reci, da je bila fakulteta v danih okvirih vedno dovolj samostojna pri oblikovanju programa. Izjema je bil morda le pritisk na uvedbo t. i. GozdV 57 (1999) 10 Gozdarstvo v casu in prostoru inverznega in stopenjskega študija v zacetku šestde­setih let. V skladu z razvojem stroke doma in po svetu so se dograjevati tako predmetniki kot vsebine posameznih predmetov. Nastajali so novi predmeti, drugi pa so zamrli. Notranje vsebinsko spreminjanje predmetov pa je tako in tako stalen proces. Sedanji študij gozdarstva smo tako postopoma raz­vili kot študij sonaravnega gospodarjenja z gozdovi, ki so bistvena sestavina našega življenjskega prostora. Študij je ekološko usmerjen, ekološka prvina pa ima tudi ekonomsko in tehnicno povezavo. Študij usmerja k sinhronemu povezovanju ekoloških prvin z iskanjem ekološko dopustnih ekonomskih teorij in prakse. Te­oretske osnove študija razvijamo od zacetka študija in se pri tem naslanjamo na bogato naravovarstveno tra­dicijo gozdarstva na Slovenskem in na bogato lastno raziskovalno delo. Tako je današnji diplomant uni­verzitetnega študija usposobljen za ekološko in eko­nomsko usklajeno sonaravno gospodarjenje z gozdovi in drugimi obnovljivimi gozdnimi viri in s tem za nacrtno ohranjanje naravnega okolja. V ekološki krizi in vecji družbeni obcutljivosti na ekološke probleme ter prebujajoci se družbeni skrbi za naravno dedišcino in varstvo narave smo videli tudi realne možnosti za širjenje delovnega podrocja goz­darjev. Zlasti z zadnjo dopolnitvijo študijskega pro­grama leta 1992 smo študij gozdarstva razširili tudi na druge obnovljive naravne vire in prenos bogatih izkušenj sonaravnega dela z gozdom tudi na druge naravne sestavine našega prostora. Širitev vsebinskih okvirov študija pa ne pomeni zanemarjanja tradicionalnih gozdarskih disciplin. Štu­dijski program še vedno sestavljajo tri skupine pred­metov: temeljni naravoslovni in družboslovni pred­meti, ki zajemajo okoli 20% casovnega fonda~ apli­kativni naravoslovni, družboslovni in tehnicni pred­meti, ki zajemejo okoli 25 % casovnega fonda, in goz­darski strokovni predmeti, ki zajemajo 55 %casovnega fonda. V programski zasnovi ohranjamo usmeritev, da je treba na univerzitetnem študiju izobraziti univer­zalne strokovnjake, za specializacijo paje cas kasneje, na podiplomskem študiju. Izbirni predmeti v zadnjem letniku študija s podrocja gospodarjenja s prostožive­cimi živalmi, gospodarjenja z obnovljivimi naravnimi viri in urbanega gozdarstva ne pomenijo odstopanja od tega nacela in predstavljajo le nastavke za nove dejavnosti gozdarstva. Dveletni višješolski študij gozdarstva je bil sprva zamišljen kot nadgradnja programa izobraževanja goz­darskih tehnikov. Zato je bil namenjen samo njim. Na podlagi zakona o visokem šolstvu paje bil višješolski študij odpravljen kot visokošolski študij in namesto njega je bil organiziran triletni visokošolski strokovni študij, ki je predvsem aplikativno naravnan. En semes­ter so študenti tudi na prakticnem usposabljanju v gozdarski operativi. Ceprav se gozdarska stroka ne razvija tako naglo kot nekatere druge, pa je stalno spremljanje novih spoznanj ter osvežitev in dograjevanje znanja nujno potrebno. Temu služi sistem podiplomskega izobra­ževanja, od njegovih formalnih oblik (specialisticni, magistrski in doktorski študij) pa do vrste neformalnih oblik(seminarji, delavnice, strokovna potovanja itd.). Magistrski študij poteka že od leta 1966, vendar je njegova ucinkovitost premajhna. To se kaže v raz­meroma velikem osipu in nesorazmerno dolgi študijski dobi. Magistrski študij je oblikovan kot enotni študij z dvema skupnima obveznima predmetoma in nato veliko izbiro specialnih predmetov glede na kandi­datovo ožjo študijsko usmeritev. Oddelek za gozdarst­vo organizacijsko vodi tudi interfakultetni študij varst­va naravne dedišcine, kar je gotovo prispevek tudi pri iskanju nove identitete gozdarstva kot sodobne okolje­tvorne in okoljevarstvene discipline in tudi priložnost za uveljavitev gozdarstva v javnosti. Izredni študij je organiziran le na visokošolski stro­kovni stopnji. Prevladalo je namrec mnenje, daje štiri­letni univerzitetni študij prezahteven za posebne oblike izvajanja in ne bi bil ucinkovit. Tudi prvi poskus izred­nega višješolskega študija leta 1978 ni bil povsem uspešen. Šele po letu 1992 je izredni višješolski oz. visokošolski strokovni študij dobil nov zagon. K temu je prispevalo veliko število kandidatov iz javne goz­darske službe pa tudi gozdnih gospodarstev, ki so mo­rali v skladu s predpisi o stopnji izobrazbe v javni gozdarski službi pridobiti vsaj višješolsko strokovno izobrazbo. Prve generacije teh študentov so se študija lotile zelo zavzeto, ustvarjeni pa so bili tudi drugi potrebni pogoji, zlasti študijsko gradivo. Izredni viso­košolski strokovni študij pa spet postaja vprašljiv. Kandidatov iz gozdarske prakse je malo, na študij pa se prijavljajo pretežno kandidati, ki niso uspeli pri vpisu na redni študij. Nadaljevanje te oblike študija terja ponovno poglobljeno presojo. GozdV 57 (1999\ 10 Gozdarstvo v casu it! prostoru 50-letnica vpisa na Gozdarsl\o fakulteto 8. oktobra 1999 smo se v prekrasnem jesenskem vremenu v Kostanjevici na Krki zbrali nekdanji bruci l. generacije novoustanovljene Gozdarske fakultete leta 1949. Srecanje so organizirali dolenjski gozdarji . Do predvidene JI . ure se nas je zbralo kar 22 upoko­jenih gozdarjev te generacije, ki smo raztreseni širom Slovenije, od Kopra do Prlekije. Proti pricakovanju na srecanje niso prišli tresoci, skleroticni starcki, am­pak vitalni in še vedno energije polni nekdanji sošolci, nekateri skoraj nespremenjenega videza. Iz upravi­cenih razlogov ni prišlo le 7 bivših brucev. Mlajši kolegi so nam pripravili strokovni in kulturni program, ogled Krakovskega pragozda in galerij v kostanjeviš­kem gradu . 41 ha kostanjeviškega pragozda, ki je ned­vomno evropska redko~t, je uredil Josip Ressel, ki ga vsi poznamo kot enkratnega gozdarja in veckratnega izumitelja. Okrog 40 ha veliki odddelki so ostali prav takšni, kot jih je izlocil Ressel ob prvem urejanju . Ko smo obcudovali orjake hrasta doba, sem se nehote domislil, daje viteška dvorana v doževi palaci v Benet­kah v celoti opremljena iz lesa jugoslovanskega doba. Odkar so sosedje Hrvatje med zadnjo vojno unicili svoje slovite slavonske hrastove gozdove, je Krakovski pragozd edini preostali dragulj nekdanjih poplavnih hrastovih gozdov. Sledilo je družabno srecanje v gostiln i Žolnir, ki je dobila ime po Resslu, ki so ga tu nekdaj naslavljali z "gospod žolnir''. Srecanje je potekalo v nadvse prisrc­nem ozracju do poznih vecernih ur, ko smo s številnimi anekdotami oživili spomin na nekdanje profesorje: Sotoška, Šlandra, Turka, Sevnika, Možino, Rajnerja in še mnoge druge. Vsak od nj ib je bil svojstven ori­ginal, spomini na njih pa še živijo v mnogih anekdotah. Z minuto molka smo se spomnili 14 nekdanjih sošol­cev, ki so že odšli od nas. Ugotovili smo, da so mnogi izmed nas pustili trajen pecat v naših gozdovih. Ker je letos hkrati tudi 50-letnica naše fakultete, pricaku­jemo, da se bodo odgovorni Je zganili in pripravili primerno prireditev, s katero bi pocastili ta pomemben jubilej. Boris Krasnov -Miši FAO/ECE/ILO -seminar: Gozdno delo jutri Bordeaux, rrancija. september 1999 J~* t-I ~Lt;'u? Vsl-7L h!Ji da se zašcita rjavega medveda in njegovega življenj­skega prostora ter vsi za to potrebni ukrepi zakonsko uredijo. -V vseh deželah je treba s pomocjo strokovno izve­denega javnega obvešcanja vzbuditi interes za zašcito medvedov in razumevanje za posamezne ukrepe. Viri ADAMIC, M., 1996. Ravnanje s problematicnimi živalskimi vrstami v Sloveniji na osnovi spoznanj raziskovalnega dela.-Gozd. Vest., 54, 5~6, Ljubljana, str. 297-306. KRYŠTUFEK, B., 1992. Rdeci seznam ogroženih sesalcev v Sloveniji.-Varstvo narave 17, Ljubljana, str. 19-27. SIMONIC, T., 1994. Zakonsko varstvo rjavega medveda na Slovenskem ozemlju nekoc in danes, s predlogi za prihodnje.-Zbornik posvetovanja Rjavi medved v deželah Alpe-Adria, str. lla41. SIMONIC, T., 1998. Srecanja z medvedom.-Ministrstvo zn kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano Republike Slovenije, str. 34. VIDIC, J., 1992. Pregled rdecih seznamov ogroženih živalskih vrst v Sloveniji.-Varstvo narave 17, Ljubljana, str. 7-18. GozdV 57 (1999} 10 Društvene vesti International Forestry Student's Symposiun1 (IFSS) 9.-23. 9. 1999, Nemcija IFSS je najpomembnejši dogodek v okviru združenja IFSA (International Forestry Student's Association). IFSA združuje društva študentov gozdarstva 39 držav širom po svetu. Eno izmed teh je tudi naše Društ­vo študentov gozdarstva (DŠG) oz. IFSA Slovenija. Organi IFSE so predsedstvo (2), konzuli (3), blagajnik (l) in generalna skupšcina (General Assembly) kot najvišji organ (vsi clani). Generalna skupšcina zaseda enkrat letno, v casu IFSS-ja. Takrat se zamenja vlada in po potrebi spremeni oz. sprejme nove zakone. Sedež bo od leta 2000 dalje na univerzi v Freiburgu v Nem­ciji, kjer bo delovalo tajnistvo. Zaradi lažje komuni­kacije in sodelovanja, predvsem pa zaradi podobnih problematik, se posamezna lokalna društva združujejo še na regionalni (geografski) ravni . Ta društva vodi t.i. regionalni vodja (Regional Representative). Vse aktivnosti IFSE potekajo na mednarodni ravni in za­jemajo: izmenjalne tedne, delavnice, prakse, študije in tekmovanja. Ker predstavljajo prakse eno najpo­membnejših dejavnosti in ker je v proces vkljucenih vec oseb oz. delovnih organizacij, sta za to podrocje posebej zadolženi dve osebi, t.i. Exchange Programme Commisioners. Ena od teh je tudi naša Urša Vilhar. Vsako leto enkrat, vsakic v drugi državi, se po dva predstavnika lokalnih društev udeležita simpozija TFSS. Letos sva imela to sreco Peter Železnik in Marjeta Albin ini. IFSS je enkratna zadeva. Predstavljajte si 99 mladih gozdarjev na kupu. Svet v malem! Energijska bomba! To je verjetno najbolj polno živetih 14 dni. Lansko leto je bilo v Gani potrjeno, da bo 27. IFSS potekal v Nemciji. Karakteristikaje verjetno že znana: odlicna organizacija. 14 dni smo preživeli v treh uni­verzitetnih mestih in njihovi okolici: v Munchnu (Frei­sing), Freiburgu in Tharandtu (Dresden). ln kakšna je bila tematika? Vsak IFSS ima naslov, ki predstavlja rdeco nit ogledom in delavnicam; letos je bil Zgodovina gozdarstva kot vez za prihodnost (Forest history -link to future). V 14 dneh smo tako spoznali zacetke in dosežke sodobnega casa ter stare napake in uspehe, na katerih se gradi sedanjost i.n pri­hodnost. V tem smislu je potekalo tudi 9 razlicnih delavnic: Certifikacija; Odnosi z javnostjo-izobra­ževanje; Konflikti zaradi razlicne rabe tal: preteklost, sedanjost, prihodnost; Antropogene posledice v gozdu; Gospodarjenje s prosto živecimi živalmi; Gozd in družba; Nelesni gozdni proizvodi; Eksoticne drevesne združbe; Agenda 21 . V oci mi je najbolj padla tema o Certitikaciji, za katero pri nas še nisem slišala, medtem ko je v Nemciji zadnja leta tema mnogih polemik. Ceprav sem Nemcijo od prej poznala le kot dolgo­casno ravnino, sta me parka Berchtesgaden in Saxon Switzerland prepricala, da to še zdalec ne drži. Zanimiv je bil tudi muzej gozdarske zgodovine v Ruhpoldingu pa ogromni harvester in nacin zavarovanja ceste pod varovalnim gozdom ter cudovito mesto Freiburg -vsaka stvar po svoje. Organizatorjem je res uspelo zdmžiti prijetno s koristnim. Pa še vreme je bilo na naši strani. Veliko je stvari, ki jih ne bom nikoli pozabila. Pa najsi bo to nepozabna zabava ob igranju na koš in orglice, zanos pripovedovanja nekega gozdarja na Ba­varskem, modro nebo nad lnzellom ali vecer, koje bilo slišati pesmi 39 držav ... Zaradi tega pravim, da je IFSS najpomembnejši dogodek lFSE. Tu spoznaš og­romno novih ljudi, dobiš veliko znanja in idej in s pomocjo vsega tega je mogoce izpolniti tudi vse ostale aktivnosti v okviru združenja. Zato vabim vse študente, ki jih na sestankih DŠG-ja še ni bilo videti: pridite in postanite del IFSE. Zabvaljujeva se organizaciji ŠOU v Ljubljani, ki nama je omogocila udeležbo na IFSS-ju 1999. Predsednica DŠG-ja Marjeta Albin ini Dneva gozdarskih dntštev alpsldb dežel v mestecu Kaltern (Južna Tirolska, Italija) Na povabilo predsednika gozdarskega društva v Prvi dan so bila na programu sledeca predavanja: Južni Tirolski sem se kot edini zastopnik slovenskih · Nižinski gozd, zgodovina in sedanjost gozdarjev udeležil dvodnevnega srecanja gozdarjev · Nižinski gozd kot kulturna dedišcina, (pre )malo cen­alpskih dežel, ki je bilo lO. in Il. junija 1999. jen, vendar pa daje tudi dobre ucinke Tema dvodnevnega posvetovanja, ki se ga je ude­· Pestrost živali v nižinskem gozdu ni samo beseda ležilo nad 400 gozdarjev, je bila Nižinski gozd -kul­· Flora in ekologija v nižinskem gozdu turna dedišcina. GozdV 57 (1999) 10 Društvene vesti Zakaj so se južnotirolski gozdarji odlocili za raz­pravo o nižinskem gozdu? Zato, ker so prav nižinske gozdove v preteklosti želeli spremeniti v gospodarske gozdove višjih stopenj (v srednji in visoki gozd), zaradi agrame politike in pritiskov naseljevanja pa so se ni­žinski gozdovi pri njih (pa ne samo pri njih!) zelo skrcil i. Poseben pecat pa daje srecanjem južnotirolskih gozdarjev s svojo redno prisotnostjo njihov deželni glavar, dr. Luis Dumwalder, ki mu nikoli ni žal casa, da pozdravi domace in tuje gozdarje. Za kritje stroškov organizacije tega posvetovanja je precejšnji kupcek denarja prispevala prav deželna vlada Južne Tirolske. Južnotirolski gozda1ji lahko s svojimi problemi kadar koli pridejo k deželnemu glavarju, saj je on vedno njihov prijatelj in zašcitnik. Kako pa je s to recjo pri nas? Drugega dne, ko so na programu gozdarske stro­kovne ekskurzije, se gozdarji najbolj veselijo. Za pre­voz gozdarjev na teren je bi lo za 1 O ekskurzij pri prav­Uenih tudi 1 O avtobusov. Naj navedem nekaj glavnih opisov desetih ekskur­zij, ki so jih južnotirolski gozdarji odlicno pripravili (razen vremena, ko nas je na terenu pol dneva pralo kot v najboljši pralnici). l. Nižinski gozdovi ob Gardskem jezeru, botanicno po­tepanje po pašnilcih in travnikih gore Monte Baldo. 2. Problem gozdnih požarov na pobocjih nad Gardskim jezerom (turizem!) in ogled ostankov naselbine mostišca1jev. 3. Kultura v pranemškem podrocju (enklavi) v pokra­jini Trentino in sonaravne gospodarjenje v smre­kovih, jelovih in bukovih sestoj ih. 4. Ogled naravne in kulturne krajine, s poudarkom na biotopih v naravnem parku Trudner Hom. 5. Zgodovina gozdarstva v dolini Fleimstal, kjer je les (gozd) prebivalcem te doline dolgo casa po­menil vir življenja. 6. Najvecji kanjon v Evropi-Bletterbach, ogled kan­jona in ogled vegetacije na prodjšcih. 7. Nižinski gozd, pogled v preteklost in perspektive v okolici Kalterna, kjer je glavna in najvažnejša rastlina vinska trta. 8. Domaci kostanj in njegov pomen za gorske kmetije ter sanacijski projekt v zvezi s tem. 9. Gospodarjenje (gozdarjenje) v obmocju rušja v dolini Samtal, rušje kot zašcita pred snežnimi pla­zovi. 1 O. Varovalni gozdovi na ekstremnih legah in projekt za vzrejo srnjadi v zgornjem delu dol ine Paseiertal ter ogled lovske šole Hahnebaum. Ob prijetnem srecanju gozdarjev praktikov naj še enkrat pohvalim odlicno organizacijo tega srecanja, visoko strokovnost, prijateljsko sprošcenost ter skoraj neprekoslj ivo kulinarika in gostoljubnost Južne Tirols­ke. Cez tri leta bo podobno srecanje v deželi Vorarlberg v Avstriji . Branko Štampar Vzorni gospodarji z gozdom Za vsako ekskurzijo lahko zapišemo, daje uspela. To še posebej velja za obisk clanov Gozdarskega društ­va Kocevje pri gostiteljih, gozdarjih gozdne uprave Ligist (avstrijska Štajerska), ki so nas prijazno sprejeli in pripravili zanimiv ter pester program. Gozdarji gozdne uprave Ligi st gospodarijo z gozdo­vi, katerih lastnik je Malteški viteški red, ki ima skupaj v lasti 4.152 ha gozdov in kmetijskih površin; gozdov je od tega 3.392 ha. To posest je red kupil leta 1928. Poleg gozdarstva je pomembna dejavnost še turizem, saj so na podrocju Hebalma zgradili sodoben zimski športni center z zelo dobro vzdrževanimi smucišci (zasneževanje, osvetljene proge za alpsko smucanje in snowboard) ter progami za tek na smuceh. Na po­menu zelo pridobivajo tudi poletne športne dejavnosti. V sklopu posesti so tudi kmetUska zemljišca, ki jih oddajajo v najem, saj se sami s kmetijstvom ne ukvarjajo. Lastnik, Malteški viteški red, si s svojo pogodbo z gozdno upravo zagotovi Jetni dohodek, delo z gozdovi pa v celoti prepušca gozdarjem gozdne uprave. Ko smo spoznavali njihovo delo, je posebej izstopal njihov odnos do gozda in dela v gozdu. Kljub temu da so le izvajalci, se obnašajo, kot da je gozd njihov; nekateri med njimi že vec generacij, tako kot šef uprave Clemens Spark, cigar oce in ded sta bila upravitelja pred njim. Posebno prof. JosefSparkje vtisnil pomem­ben strokovni pecat, preden je odšel za profesorja za gojenje gozdov na Dunaj. Delo so leta 1928 zaceli v monokulturah smreke, gospodadenih po klasicni golosecni metodi. S postop­nim prehodom na prebiralno gospodarjenje ter pospe­ševan jem listavcev so uspeli spremeniti strukturo goz­dov. Z odlocnim odstrelom so zmanjšali škodo po GozdV 57 (1999) 10 divjadi, zato obnavljajo s sajenjem le še tu in tam, pa še to le listavce. Dokazali so, daje tako sonaravne gospodarjenje z gozdom tudi ekonomsko pozitivno. Zahteva pa seveda zelo usposobljene gozdarje, ki dobro poznajo revir ter znajo les tudi uspešno prodajati. Gozdarji poleg dela v gozdu opravljajo še vse druge naloge v zvezi s turizmom, tako letnim kot zimskim. Pri tem se morajo zelo tržno obnašati. Pomembno je, da se v odvisnosti od tržišca lahko prilagajajo in izra v­navaja nihanja med gozdom in tmizmom. Prav zaradi tako uspešnega dela jih obiskujejo šte­vilne skupine gozdarjev iz celotne Avstrije in od dru­god. V casu, ko drugi povecujejo revirje, ostajajo le-ti pri njih enaki. Svoj koncept dela z gozdom tudi uspešno tržijo, saj že številnim gozdnim posestnikom svetujejo in pomagajo pri gospodarjenju z gozdom. Obiskali smo tudi veliko turisticno kmetijo Klugbauer s 1 OO ha gozdov, kjer to sodelovanje uspešno poteka. Na tridnevnem obisku smo spoznali tudi turisticno ponudbo tega podrocja ter seveda kulinarika in poseb­nost med vini, to je Schilher. Zelo prijetno presenecenje (vsaj za vecino) pa je bil ogled gozdov z gorsk.jmi kolesi. Mnenje vseh je gg Društvene vesti bilo, da srno videli marsikaj zanimivega in da se od njih lahko še mnogo naucimo. Janez Konecnik Dve obvestili o smucarskih gozdarskih prireditvah Alpe-Adria: Že 8. tradicionalno srecanje gozdarjev Avstrije, Italije in Slovenije bo 11. in 12. februarja 2000 v Podkorenu. Program: Petek 11. 2. 2000 14.00 štart alpskih štafet (tek in veleslalom) 22.00 družabni vecer Sobota 12. 2. 2000 1 0.30 štart gozdarskega biatlona 13.00 štart veleslaloma 16.00 razglasitev rezultatov Alpsko štafeta sestavljajo trije tekmovalci ne glede na starost in spol (dva tekaca in en veleslalomist). Pri gozdarskem biatlonu je obvezno streljanje z malokalibrsko puško (po 5 strelov v tri tarce). Upošteva se tudi kombinacija tekov in veleslaloma. Prireditev organizira Zveza gozdarskih društev Slovenije pod pokroviteljstvom MKGP. Razpis s pogoji in podrobnejšimi informacijami bo posredovan naknadno. Informacije in pojasnila dobite pri S tanki Blaj (ZGD) oz. Janezu Konecniku (ZGS, OE Kocevje, tel. 061/853 331). EFNS: 32. evropsko tekmovanje gozdarjev v nordijskem smucanju bo od 20. do 26. 2. 2000 v kraju Todtnau (Schwarzwald) v Nemciji. V prvem delu (ponedeljek in torek) bodo gozdarske ekskurzije, cetrtek in petek pa sta namenjena tekmovanju posameznikov in štafet. Prireditve se udeležuje okrog 1000 gozdarjev iz 20 evropskih držav. Zanimivo je, da so se gozdarji prvic srecali leta 1968 prav tukaj v Todtnauu. Pri nas je prav po zaslugi prireditve na Pokljuki veliko zanimanje za udeležbo. Prijavljenih je vec kot 20 slovenskih gozdarjev. Kljub temu daje uradni rok za prijavo zakljucen, se morebitni zamud.niki lahko prijavite pri Janezu Konecniku po tel. 061/853 331. Janez Konecnik 1-uštve11e ve~ti Rezultati fotografsliega natecaja Skrivnosti gozda Na natecaj za izbor fotografij za naslovnice Goz­darskega vestnika v letu 2000 se je odzvalo 17 avtorjev s skupno 239 izdelki, od tega 217 diapozitivi in 22 fotografijami. Razveseljiv odziv, v primerjavi z lans­kim letom kar trikrat yecji, kaže na to, da je bila tema natecaja Skrivnosti gozda razumljena zelo široko. Sama tematika ter osnovna merila kakovosti posnetkov (ostrina, osvetlitev, barve, kompozicija) so že po prvem pregledu mocno zmanjšala obseg ustreznih izdelkov. Dodatni kriterij pri izboru je bil skladnost z letnimi casi, v katerih izhajajo posamezne številke Gozdars­kega vestnika. Komisija v sestavi Barbke Tišler, dr. Boštjana Koširja, dr. Roberta Brusa in Boruta Urankarja se je sestala 24. novembra in izbrala: Strokovno izrazje Gozdarsko strokovno izrazje l. Nagrado za fotografijo leta 2000 prejme Stanko Pelc za fotografijo z naslovom Jelka na trhležu. Foto­grafija bo odkupljena za 15.000 STT bmto, avtor pa bo dobil tudi možnost samostojne razstave v galeriji GIS v letu 2000. 2. Poleg fotografije leta je komisija za naslovnice Goz­darskega vestnika v letu 2000 izbrala posnetke na­slednjih avtorjev: Marje Zorn (2 fotografiji), Špele Habic (2 fotografiji), Roberta Brusa (2 fotografiji) in Stanka Pelca (1 fotografija). Fotografije za na­slovnice bodo odkupljene po l 0.000 SIT bruto. Zahvaljujemo se vsem sodelujocim na natecaju in cestitamo nagrajenim avtorjem. Vaše izdelke vam bomo vrnili v pisarni ZGDS, Vecna pot 2, Ljubljana. Uredništvo GV Tem1inološka komisija je prevedla izraze ( 1.000) prvega zvezka Lexicona silvestre. Pripravljen je že tudi prevod razlag. Objavlja še nekaj zanimivih izrazov, ki jih po daljši razpravi priporoca za uporabo. Nemško geslo Slovenski prevod (razlaga) 89 .. O 1.83 996 2486 Nebennutzung f; Nebenerzeugniss n; postranski gozdni donos m; Nebenprodukt n; nelesni gozdni proizvod m (vsi materialni donosi iz gozda z izjemo glavnega proizvoda, kije najveckrat lesni donos) 907.01.60. 999 2470 Wohlfahrtswirkungen fpl des Waldes; nematerialne koristi fpl gozda Scbutz-und Erholungsleistungen fp!; andeskulturelle und soziale Leistungen fpl ies Waldes/ul/; Lnfrastrukturleistungen fpllww/ (funkcije gozda za zadovoljevanje blagostanja cloveške družbe; sem spadajo vplivi gozda na podnebje, na preskrbo z vodo, na vodni režim v deželi, na zdravje ljudi in drugo) 3aummotorsage f motoma drevesna žaga f; motorna obvejevalka f (motoma žaga za obvejevanje stojecega drevesa) Marjan Lipoglavšek 76 GozdV 57 (1999) 10 1 Kazalo letnika Gozdarski vestnik, letnik 57, vsebina: 1. Gozdnogospodarsko nacrtovanje, krajinska ekologija Gozdna in zgodovinska ucna pol Stari grad Radlje oh Dravi, Jerneja Coderl . .................. ............... .. .. .............. ............ 35 Gozdarstvo ni vec tako enostavno, kolje bilo-Konferenca o upravljanju gozdov v zavarovanih in rekreacijskih obmocjih (Forest man agement in Designated Conservation and Recreation Areas) Firence, 7.-11 . oktober 1998, Robert Hostnik .............. ................................................................................................. 37 Rastni trendi v evropskih gozdovih, Kaisu Makkonen-Spiecker. Marijan Kotar .......................................... ................... 141 Pomen gozdne drevnine v agrarni krajini , Janez Pirnat .............. ...................................................................................... 149 Gozdni ostanki kot življenjski prostor divjih živali. Branko Vajnd01jer .................................... ...................................... 153 Tudi s skupinami in pasovi gozdnega drevja zunaj gozda moramo ravnati nacrtno , Živan Veselic ............................... 155 Dolocanje erozijsko ogroženih obmocij v Sloveniji, Aleš Horvat ............. ....................... ................................................ 186 Rekreacija in turizem kot naspro~e varstvu narave, Ulrike Prohstl ................................................................................. 245 Rekreacija v naravi -nacela varstva narave in možnosti za rekreacijo v Triglavskem narodnem parku, Jvlartin Šolar .......... ................................................ ................................................................................ .......................... 247 Zašcita in ureditev Trnovskega gozda v vzgojno-izobraževalne namene, Edo Kozorog ................................................. 252 Program razvoja socialnih vlog snežniških gozdov, Špela Habic ..................... .. ............................................................. 254 Gozdarski utrip v severnoprimorskih mestnih gozdovih, Danijel Oblak .......... .............................................................. 262 Pokljuka-opevana in žrtvovana?, Lojze Budkovic ................... .... ..................................................................................... 266 Namen, usmeritev in aktivnosti komisije za razvoj turizma v gozdnem prostoru, Janez Pogacnik ............................... 269 Projekt COST E4 "forest Reserves Research Network" (Evropska mreža gozdnih rezervatov in raziskav), Jurij" Diaci ................................................... ............................................................... ................... ................ 271 Prirastki, etati in akumulacija v slovenskih dinarskih gozdovih, Edvard Rei:Jula ............................................................ 306 O gozdovih Triglavskega narodnega parka, Miha Marence ....................................... ........................................... ............ 335 Prikaz metod za spremljanje trajnostnega gospodarjenja z gozdovi, Živan Veselic ............................................. .......... .. 343 Roška pešpot, Janez Konecnik .............................................................................................................. .......... ..................... 400 Gozdna ucna pot Tehniškega muzeja Slovenije v Bistri pri Vrhniki, Vladimir Vi/man ................................................... 462 2. Gojenje gozdov, gozdna ekologi,ia, drevesnicarstvo, genetika, varstvo gozdov Floristicna in vegetacijska opazovanja v ostenjih severovzhodne Kostelske, Marko Acce/lo ................ ........ .................... 3 Zgornja gozdna meja v Notranjem Bohinju, Aleš Kadunc, Tihomir Rugani .......................... ................................. ........... 23 Porocilo o li. delavnici javne gozdarske službe "Gozdna rastišca in razvoj :;estojev na Sežansko-Komenskem Krasu" (Sežana-Lipica, 24. -25. november 1998), Franc Ferlin ........... ............................ ....................................... 34 Pomen gozdnega roba za biotsko raznolikost, s poudarkom na plenjenju namešcenih pticjih gnezd, Boš(jan Pokorny ..... ........ .......................................................................... .. ...... .... : ................... ......................................... 59 Naravne danosti, onesnaževanje okolja in stanje vegetacije na obmocju Zasavja, Natalija Vidergar-G01j11p. Franc Batic ................. .............. ................................. ..................................................................................... ......... .......... 80 Gospodarjenje z gozdovi, ogroženost in ohranjanje babitalov divjega petelina (Tetrao urogallus L.) v Kamniško- Savinjskih Alpah, Miha Ž11idaršic, Miran Cas ............................................................................................................ . 127 Gozd in gozdni potok -nedeljiva celota, Boštjan Pihler ................................................................................................... 173 Pomen varstva gozdnih potokov na primeru Kosce, Lado Kutn01; Katarina Groznik ............................... ................... . 195 Sodobni nacini varsrva pred porušitveno erozijo, Marij"an Zemljic, Aid Horvat ................................................... ......... 207 Ozelenitev strmih ogolel ih pobocij z uporabo rastne pul pe, Darjo Du rjava, Jože Papež ............................. ......... ......... 214 Zgradba pragozd nega ostanka Bukov vrh, Jože K ovac ..................... ........ .................. ........... ............................. ............... 227 Mednarodna znanstveoa konferenca UNESCA "Ogenj v sredozemskih gozdovih: preprecevanje - gašenje -erozija lal -pogozdovanje". Maja Jurc. Andrej Koble1; Jošt Jakša ............................................................ 272 Gozdni rezervat Veliki Bršljanovec, Bogdan Magajna ....................................................................................... ............... 291 Nekatere vrste iz družine lilijevk (Liliaceae) in njihov indikatorski pomen, Lado KutnQJ; Lado Eleršek .................... 315 Organizacija preventivnega sistema varstva gozdov pred požari v Republiki Hrvaški, Milan Glavaš, Dragutin Picman ............................ ............................ ............................................................................................... ...... 331 Mednarodni projekt BEAR-Kazalci za spremljanje in vrednotenje biotske pestrosti evropskih gozdov (lndicators for Monitoring and Evaluation of Forest Biodiversity in Europe), Jurij Diaci ...................................... 338 Druga mednarodna delavnica sekcije IUFRO 7 .03.1 O Melhodology in Forest Insecl and Disease Survey in Central Europe v Švici, Sion-Chateauneuf, Maja Jurc ................... ................................................... ......... 34! Gojitvene lastnosti crne jelše v Polanskem logu, Miloš Kecman ........................... ............................. .............................. 355 Novo in neznano o rastlinstvu in rastju z obmocj a nad Srobotnikom ob Kolpi, Marko Acceto ..................................... 368 GozdV 57 (1999} 10 I(azalo letnika Biologija in naravna regulacija cremsovega zapredkarja (Yponomeula evonymella L., Yponomeutidae, 1Vficrolepidoptera), lvfaja Jurc ........................................................................................................................................ 394 Gradacija molja maccsnovih iglic (Coleoplwra laricella) v Trenti, Iztok Mlekuž ........................................................... 400 Vegetacija in klima-42. simpozij IAVS v Bilbau, Španija, Lado Kutnar ....................................................................... 403 Osmi mednarodni simpozij o gozdnih kurah (The 81h Grouse Symposium) 12.-17. 9. 1999, Rovaniemi, Finska, lv/iran Cas ........................................................................................................................................................... 405 Razširjenost in rastne znacilnosti malegajesena (Fraxinus omus L.) v Sloveniji, Mitja Piškur .................................... 419 Vpliv nekaterih ekoloških dejavnikov na razširjenost jelenjadi (Cervus elaphus L.) na Jelovici, Miran Hafner ......... 435 3. Gozdna tehnika LIGNATEC -CHROMCOM stroji za pripravo lesnih sekancev, Jože Zagorc .................................................................. 44 Pogledi na nabavo zgibnih traktorjev za spravilo lesa, Darko Klobucm; Boštjan Košir ................................................... 71 Izvajanje del v zimskih razmerah, Franci Furlan ................................................................................................................ 92 Nezgode pri delu gozdarskih družb v Sloveniji leta 1997 ·primerjava s preteklimi obdobji, M01:jan Lipoglavšek ..... lIS Izboljšanje delovnih pogojev in povecanje produktivnosti v gozdarstvu (seminar), Darij Krajcic ............................... 160 FORMEC 99 v Delnicah na Hrvaškem, Ma1ian Lipoglavšek ............................................................................................ 346 Porocilo o seminarju Kurjenje biomase v majhnih kotlih, Mitja Piškur .......................................................................... 401 Strojni krožki in Demo 99, Nike Pogacnik ......................................................................................................................... 464 FAO/ECE/ILO -seminar: Gozdno delo jutri, Bordeaux, Francija, september 1999, Mmjan Lipoglavšek .................... 468 4. Ekonomika gozdarstva~ organizacija~ politika~ zgodovina gozdarstva Študij dela-pozabljen od vseh?, Boštjan Košir ................................................................................................................. 237 Strategija in akcijski program Evropske unije na podrocju izrabe obnovljivih virov energije, Nike Pogacnik ............ 322 Vkljucevanje gozclarjev v katastrsko klasifikacijo gozdov, Branko Štampar .................................................................. 334 Organizacija in stroški prevoza delavcev v neposredni gozdni proizvodnji na delo, DarU Krajcic, Iztok Winkler ...... 450 S. Gozdarstvo v casu in prostoru Strokovna ekskurzija v Narodni park Stilfser Joch (Parco nazionale della Stelvio) na Južnem Tirolskem, Zoran Belec .................................................................................................................................................... 39 Ekskurzija na Slovaško, Jože Prah ........................................................................................................................................ 50 Vabilo v deželo losov in deževnih gozdov (vendar ne tropskih), Milan Šinko .................................................................. 99 5. obletnica delovanja Zavoda za gozdove Slovenije, Tone Lesnik .................................................................................... 276 Dogajanja ob Tednu gozdov 1999, Jošt Jakša .................................................................................................................... 277 Poleg 50-letnice gozdarskega oddelka Biotehniške fakultete je letos tudi 130-letnica ustanovitve prve slovenske gozdarske šole, Franc Perko ........................................................................................................................ 409 Petdeset let univerzitetnega študija gozdarstva, Iztok Winkler .......................................................................................... 466 50-letnica vpisa na Gozdarsko fakulteto, Boris Krasnov ................................................................................................... 468 6. Kadri in izobraževanje, in memoriam Novi magistri v gozdarstvu, TeJa Ko/er-Povh ....................................................................................................................... 51 Pregled diplomskih nalog diplomantov univerzitetnega študija na Oddelku za gozdarstvo in obnovljive gozdne vire Biotehniške fakultete, zagovarjanih v letu 1998, Teja Ko/er-Povit ........................................................ 164 Novi magistri v gozdarstvu, Teja Ko/er-Povh ..................................................................................................................... 220 Pregled višješolskih diplomskih nalog diplomantov Oddelka za gozdarstvo in obnovljive gozdne vire Biotehniške fakultete v Ljubljani, zagovarjanih v letu 1998, Teja Ko/er-Povh ......................................................... 282 Nepozabnemu gozdarju in lovcu Robertu Korenu v spomin, Fronc Cafnik .................................................................... 287 Nova specialista gozdarskih znanosti, Teja Ko/er-Povh ..................................................................................................... 348 Robert BRUS -nov doktor gozdarskih znanosti, Sonja Horvat Marolt ........................................................................... 350 Janez KRC· doktor znanosti, Iztok JVinkler.: ...................................................................................................................... 351 Dejavnik vpliva pri revijah s podrocij gozdarstva in vrednotenje rezultatov raziskovalnega dela po merilih Ministrstva za znanost in tehnologijo ter Univerze v Ljubljani, Teja Ko/er-Povh .................................................... 412 7. Književnost, strokovno izrazje Ott, E. 1 Frehner, M. 1 Frey, H.-U. 1 Li.ischer, P., 1997. Gebirgsnadelwiilder: Ein praxisorientierter Leitfaden fur eine standortgerechte Waldbehandlung. Verlag Haupt, Bern, 287 s., Jurij Diaci .................................................. 54 Gozdarsko strokovno izrazje, Mmjan Lipoglavšek .............................................................................................................. 55 Dobili smo Seznam gliv Slovenije, Duš on Jurc ................................................................................................................. 108 Gozdarsko strokovno izrazje, Mmjan Lipoglavšek ............................................................................................................ Il O Gozdarsko strokovno izrazje, Mmjan Lipoglavšek ............................................................................................................ 167 Snežnik in schonburški vladarji -Zgodovina gospostva Snežnik na Kranjskem, Anton Smrekar, ................................. 218 Gozdarsko strokovno izrazje, Mmjan Lipoglavšek ............................................................................................................ 223 GozdV 57 (1999) 10 Skozi Trnovski gozd, Janko Žigon ...................................................................................................................................... 280 Propad turjaške grašcine Gozdarstvo turjaške grašcine od prehoda v 20. stoletje do 2. svetovne vojne, Stane Granda .................................................................................................................................................................. 281 Reforme v gozdarstvu srednje Evrope-zbornik srecanja v Novem mestu, Dragan Matijašic ...................................... 347 Gozdarsko strokovno izrazje, M01jan Lipoglavšek ............................................................................................................ 476 8. Stališca in odmevi, pisma uredništvu Slovenske predstavitve resolucije EU o Evropski gozdarski strategiji, Milan Šinko ........................................................ 41 Erozija verodostojnosti -strokovne kritike?, Franc Ferlin ................................................................................................. 43 Slovenske predstavitve resolucije o Evropski gozdarski strategiji, Aleksander Golob ..................................................... 99 O verodostojnosti odslej na internetu, Milan Šinko ............................................................................................................ tOO Ohranirno melodije narave, Franc Janež ............................................................................................................................ l6l O prevodu resolucije o gozdarski strategiji EU pa tudi o gozdnih storitvah in ekonomski trajnosti odslej na internetu, Milan Šinko .................................................................................................................................................... 161 Medved-naš ponos ali nadloga?, Franc Perko .................................................................................................................. 470 9. Društ\'ene vesti~ informacije 26. srecanje gozdarjev treh dežel -PANONIA 98, Branko Štampar .................................................................................. 45 IFSA (International Forestry Students Association) -Mednarodno združenje študentov gozdarstva, Aleš Poljanec, Anita Novak .............................................................................................................................................. 46 Rezultati ankete "Gozdarski vestnik v letu 1998", Robert Robek ....................................................................................... 48 Koledar prireditev ZGDS v ietu 1999 ................................................................................................................................ 49 Iz delovanja sekcije sodnih izvedencev in cenilcev za gozdarstvo, Damjan Pavlovec ..................................................... 50 3 L Evropsko tekmovanje gozdarjev v nordijskem smucanju, Bled -Pokljuka 31. 1.-6. 2. 1999, Janez Konecnik ..... lO l Pismo gospoda Erwina Lautenvasserja, predsednika Internacionalnega komiteja EFNS gospodu Ignaciju Pišlarju ... 102 Gozdarski strokovni vecer Bled 4. 2. 1999, Martin Šolar ................................................................................................. 103 Porocilo o aktivnostih Celjskega gozdarskega društva v letu 1998, Bojan Jw·ko ........................................................... 104 Ekskurzija DIT-a gozdarstva Posocja na Hrvaško, Edo Kozorog, Dani Oblak ................................................................ 105 ALPE-ADRIA: Prags 19.-20. 2. 1999, Janez Konecnik .................................................................................................. 107 Letno srecanje upravnih odborov (nekaterih) gozdarskih društev alpskih dežel, Branko Štampar ................................ 162 Gozdarski smucarski dan, Gace '99, Andrej Kotnik ........................................................................................................... 162 Fotografski natecaj za naslovnice Gozdarskega vestnika v letu 2000 ............................................................................ 219 Pet ekip, da o žogi ne govorimo, Robert Krajnc ................................................................................................................ 279 Natecaj za fotografije, ki bodo objavljene v Gozdarskem vestniku v letu 2000 ............................................................ 279 Vtisi z avstrijskih gozdarskih dnevov, Branko Štampar .................................................................................................... 411 Dneva gozdarskih društev alpskih dežel v mestecu Kaltern (Južna Tirolska, Italija), Branko Štampar ........................ 473 Vzorni gospodarji z gozdon1, Janez Konecnik .................................................................................................................... 474 Dve obvestili o smucarskih gozdarskih prireditvah, Janez Konecnik ............................................................................... 475 Rezultati fotografskega natecaja Skrivnosti gozda .......................................................................................................... 4 76 10. Ostalo: uvodniki, zanimivosti, odkupne cene Gozdarski vestnik-izziv posamezniku in stroki, Robert Robek .......................................................................................... 2 31. EFNS -Evropsko tekmovanje gozdarjev v nordijskem smucanju, Janez Konecnik ................................................... 58 Pregled prodajnih cen semen gozdnih drevesnih vrst, Sašo Žitnik ..................................................................................... 98 Ob tednu gozdov, Ignacij Piš/ar .......................................................................................................................................... ll4 Prvo gozdarsko tekmovanje lastnikov gozdov, Jurij Beguš ............................................................................................... 158 Hudournicarstvo-boljše prteventiva kot kurativa!, Aleš H01·va1 ..................................................................................... 170 Prisluhnilno naravi, Kazi1nir Tannan ................................................................................................................................... 171 Rekreacija v gozdovih je del mnogonamenske rabe gozdov, Iztok Winkler ..................................................................... 226 Gozdarstvo na internetu, Boris Crešnar .............................................................................................................................. 286 Gozd in gozdarstvo Slovenije-prispevek Evropski uniji, Živan Veselic ......................................................................... 290 1 O. gozdarsko tekmovanje na Poljskem, Andrej Križ ......................................................................................................... 339 Med prostovoljnim delom in denarjem, Pavel Vrtovec ...................................................................................................... 354 Stališca javnosti o medvedu v Zgornji Selški dolini, Janez Logm; Urša Komac ............................................................. 381 6. evropsko gozdarsko tekmovanje v orientacijskem teku EFOL-European Foresters' Orienteering Championship, Marjeta Albinini ................................................................................................................................... 404 Naši gozdarji na tekmovanju avstrijskih gozdnih delavcev, Adolf Trebec ........................................................................ 408 Leto 2000 -leto priložnosti, želja in sanj, Borut Urankar ................................................................................................. 418 International Forestry Student's Symposium (IFSS) 9.-23. 9. 1999, Nemcija, Marjeta Albinini ................................... 473 GozdV 57 (1999) 10 Redno in nemoteno izhajanje Gozdarskega vestnika v letu 1999 so s svojimi prispevki zagotovili: Ministrstvo za znanost in tehnologijo RS, Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano RS, Podjetje za urejanje hudournikov d. d., Soško gozdno gospodarstvo d.d., Gozdno gospodarstvo Novo mesto d.d., Gozdno gospodarstvo Nazarje d.d., Gozdno gospodarstvo Postojna d.d., Gozdno gospodarstvo Bled d.d., Ego les d.d. (GG Kranj), Hyundai Avto Trade, Balavto d.o.o., Kestrel d.o.o., Tabakum d.o.o., Chromcom d.o.o., Intergozd d.o.o., PPC Gorenjski sejem Kranj d.d. in Mazora s.r.l. V sem se najlepše zahvaljujemo za izkazano zaupanje in želimo srecno in uspešno novo leto 2000. Uredništvo Gozdarskega vestnika Gozdarski vestnik, LETNIK 57 • LETO 1999 • ŠTEVILKA 10 Go:l;dars'ki vestnik, VOL UME 57 • YEAR 1999 • NUMBER 10 Gl'avni urednik 1 Editor in c!Jief Borut Urankar Uredniški odbor 1 Editorial board prof. dr. Miha Adamic, dr. Robert Brus, Dušan Gradišar, Jošt Jakša, prof. dr. Marijan Kotar. prof. dr. Ladislav Paule, prof. dr. Heinrich Spiecker, mag. Mirko Medved, prof. dr. Stanislav Sever, mag. Živan Veselic. prof. dr. Iztok Winkler, Baldomir Svetlicic Tehnicni urednik 1 Technical editor Blaž Bogataj Lektorica 1 Lectar Vita Novak Dokumentacijska obdelava 1/ndexing and c/assification mag. Teja Cvetka Koler-Povh Uredništvo in uprava 1 Editors address ZGD Slovenije, Vecna pot 2, 1000 Ljubljana. SLOVENIJA Tel.: +386 61 271-406, 271-407 E-mail: gozdarski.vestnik@gov.si Domaca stran: http://www.dendro.bf.uni-lj.si/gozdv.html Žiro racun 1 Cur. acc. 50101-678-48407 Tisk in izdelava fotolitov: Euroraster d. o. o. , Ljubljana Poštnina placana pri pošti 11 02 Ljubljana Prš ic na Pohorju Letno izide 1 O številk /1 O issues per year Posamezna številka BOO SIT. Letna individualna narocnina 5.500 SIT, za dijake in Avmr fotografije: Aleš Fevžer, univ. dipl. inž. študente 3.000 SIT. Letna narocnina za inozemstvo 100 DEM. Letna narocn ina za gozd. podjetja 22.000 SIT. Izdajo številke podprlo 1 Supported by Ministrstvo za znanost in tehnologijo RS Gozdarski vestnik je eferiran v mednarodnih bibliografskih zbirkah 1 Abstract from the journal are comprised in the intemational bibliographic databases: CAB Abstract. TREECD, AGRIS, AGRICOLA. Mnenja avtorjev objavljenih prispevkov nujno ne Izražajo stališc založnika niti Naslednja številka izide v zadnji dekadi uredniškega odbora. 1 Opinions expressed by authors do not necessarily reflect the policy of the publisher nor the editorial board. febn1arja 2000. GozdV 57 (1999) 10 Še pomnite deževnega dne na smucišcu Rog Crmošnjice? Z dobro voljo organizatorja (Društvo inženirjev in tehnikov gozdarstva Novo mesto) je bil 5. marca letos uspešno izpeljan gozdarski smucarski dan, Gace '99. Tekmovanje je najuspešneje koncalo Gozdarsko društvo Postojna, ki je z navdušenjem sprejelo organizacijo naslednjega slovenskega smucarskega gozdarskega tekmovanja. Skupaj s prvo snežno odejo vas postojnska cloveška ribica opozarja, da je cas za pripravo na POSTO ~ 20 SlOVENSKO GOZDARSKO SMUCARSKO PRVENSTVO , ki bo (predvidoma) v drug· polovici jan" ua rja 2000 na smucišcu KALIC pri Postojni. Vse clane gozdarskih društev pozivamo, da sprejmete izziv ter se udeležite prvega gozdarskega prvenstva v novem tisocletju. Vec informacij lahko dobite na telefonu 067/27-006-17 (Tone Smrekar) ali 067/25-222 (Bogdan Plesnicar). Razpis s propozicijami bodo društva prejela po pošti. SE VIDIMO NA KAL/CU! DRUŽBA S 51 LE-rNIMI IZKUŠNJAMI IZVAJA > Vsa gozdarska dela > Gradbene storitve > Transportne storitve )-Avtomehanicne storitve )-Odkupuje gozdne proizvode po konkurencnih cenah ************************ Vsem poslovnim partnerjem in bralcem Gozdarskega vestnika želimo uspešno novo leto 2000.