Politični ogled. Avstrijske dežele. Da ni vse v redu glede mirii, kaže prepoved c. kr. vlade, vsled katere se konji ne smejo več prodajati v tuje države. V državnem zboru pa je minister baron Ziemalkow8ki izrekel misel vlade — da že ni nobene nevarnosti za naše cesarstvo. Vse eno pa nam je treba biti pripravijenim. Zato snidete se tudi prve dni marcija delegaciji v Pešti, da dovolite kacib 30 milijonov za vojne priprave. 0 tistem času bode tudi cesarska rodovina v Pešti. — V državnem zboru se razpravlja sedaj vsaka stvar nekam srdito in nam se dozdeva, da išče nemškoliberalna manjšina uzrok za to, da izstopi iz zbora, večina pa se izogiblje ji ga podati. — V Gradcu izbaja sedaj že tretji meaec ,,Deutsche Presse", list ima nalogo, da nadelava pot mislim Jurija vit. Schonererja, moža, v čegar rokah je ,,bauernverein". Ako vitez ne bode več sreče imal z listom, kakor je ima z njegovim urednikom, Beaozzijem in pa s bauernvereinom, potem bode g. vitez kmalu Jurij nbrez konja". — Koroška dežela ima deželni zbor še bolj nemšk in liberalen, kakor ga imamo v Gradcu, gospodar pa je še slabši, kajti Korošcem bode treba koj 44°/0 dolagati na ces. davek, pri nas je že doata z 38 °/0. Škofija še je zmerom udova. — Na Kranjskem imajo aicer zimo, kakor mi, vendar pa ni bilo na višjih gorab več snega in pastirji so gonili ondi ovce že na pašo. — V Gorici se ustanavlja alov. telovadno društvo ali ,,Sokol". Nabira za prof. Erjavčev spominek se obnaša dobro. — V Trstu sta se dva ital. časuikarja atepla kar na ulieah, enega so zapeljali potlej v bolenišnico, drugega v ječo. Ženska podružnica sv. Cirila in Metoda v Trstu se je poprijela z živahnostjo, kakor je le ženski lastna, SV0Jega dela ter ima že lepo število udov. — Po Istri s o zatrosili italijanaki delavci na večih krajih kuž ne bolezni, revne bolenike zapeljejo pa v trža ško bolenišnico. To je še dobro. — Hrvaški deželni zbor snide se prihodnji torek, skupaj pa ostaue za kacih 6 teduov. Največ dela nm bo dala regnikolarna komisija, to je: aklepi tistih poslancev, ki so se z ogersko vlado pogajali za pravice hrv. kraljevine. — Miniater Tisza ne išče več ministra za finance, z avojim drugim poalom prevzame še tudi to ministerstvo sam. Mož si upa veliko. — Zadnji čas se je veliko konj izvažalo iz Ogerskih krajev, največ na Grško in nekaj tudi na Italijanako. Kakor se računi, dobili so lastniki okoli '6 milijone za-nje. Vnanje države. Bolgarija je še zmerom udova ter še ne zna nibče, kdo da zasede b koncu knežji prestol. Sedanji bolgarski vladi tudi princ Leuchtenberg ni po volji. Cankov, ki drži z Rusijo, nima sreče. še celo turški minister ne mara njegovih predlogov, kaj prida tedaj že niso za Bolgarijo. V tem pa prede bolg. vladi za denar, sedaj ao izdali ukaz, da ne velja odslej ruski rubelj nič in da se odvzame vselej za vJado, ee ga poskusi kdo izdati. Ta ukaz je znamenje aovraštva do Rusov, še vee pa za to, da si hoče dobiti vlada denarja, bodi karkoli. — Iz balkanske zaveze,  to je iz zaveze med Srbijo, Rumunijo in Bol garijo ne bode nič. rumunski kralj ne mara priti pri caru v zamero, zato pa se tudi Srbija odslej nagiba bolj na rusko stran in dr. Ristič — ki je prijazen Rusom, utegne ondi krmilo vlade vzeti v roke. Z njim pa dobi aystrijsko cesarstvo enega sovražnika več. — Tudi Rusija ne pusti več konj iz države, car pa še zatrjuje alej kakor prej, da ne mara vojske. To je že mogoče, toda ali se je bode še dolgo braniti zamogel? — Nemški ceaar je nastopil svoje 90. leto, dolgo torej ne more več živeti in tedaj se sodi, da bode Bismarck še tako dolgo motal atrenjo, dokler cesar ne umrje. Podoba je vsa za to. Bismarck in poleg njega stari general Moltke bije sicer ob vojni bobenj, toda najbrž za to, da zmaga pri sedanjih volitvah stranka, ki dovoli Bismareku znanih 41.000 vojakov za 7 let. Iz iatega namena ae je tudi izmislilo neko papeževo piamo, v katerem se bere, da sv. Oce niso zadovoljni s katol. poslanci, ki so zoper Bismarkovo terjatev. Pismo se vč, da ni bilo doma v Rimu, ampak brž ko ne v Berolinu samem. Pomozi, kar pomore! — V Belgiji so delalci nek rpoziv" vtibotapljevali celo v kosarne ter so v njem vabili vojake, naj bi v Belgiji sklicali republiko in s tem se ve, da odatavili kralja. Policija pa jim je prišla na sled ter je poziv ugrabila. — Pri Fraucozih se vrača sedaj že nekaj pamet Ijudem v glave ter niso več toliko aovražni sv. cerkvi. Tovnej so že v poslaniški zbornici vzprejeli več cerkv. zavodov, za katere bode akrbela država. Doslej jim pa niso le beliča dali. — Italijani imajo vojsko v Afriki ter so jih že precej dobili po hrbtu. Dne 25. pr. m. jib je abesinski kralj do dobra natepel in pri mestu Massauah so Italijani izgubili nad 400 mož. \z. Italije so aedaj sicer pomoči poslali ali veliko je vprašanje, je-li še pride pomoč v pravi čas. Krivi te vojske ao bojda Ruai, vsaj laški listi pišejo jim jo na rovaš. — Vojske se boje celo v Ameriki. Gosposka zbornica v Wasbingtonu je tovnej ;31 milijonov dovolila za oboroževanje vojnili ladij.