Šentjur do O ŠENTJURSKE 1997 352(497.4 Šentjur) COBISS o 26. nuviec IV 4t: 3 cena,: f50 S*T7 j&o&tfUttti fita&uui ftnt froitč Sentjusi 334 KNJŽIMICA ŠENTJUR Sen tj ur 3230 d.o.o. 741-151 743-151 740-151 Ljubljanska 26 in Kvedrova 43 (^popusti na 9°^tirokov Sc priporoča podjetje ELBA s svojima trgovinama na Ljubljanski in Kvedrovi!. 0? ' ivo-jim, čufrccm feliato- uaeče " in čtajMtaalfeae vcU/butoittc fcuvfHi/te.. C & C om- \STRABEUZ Podjetje za trgovino d.o.o. Koper in marketing d.o.o. 3230 Šentjur, tel.:063/743-802 Na Bohorju ne bo kamnoloma Anketa: Šentjurčani o koaliciji LDS in SLS Poročite se v Šentjurju! Stanko Lesjak in njegove ljubezni Babica Justina Romih - Volasko se spominja POSEBNA PONUDBA BENCINSKI SREVIS TRGOVINA, BISTRO, AVTOPRALNICA, VULKANIZERSKO- mehaničnaJ DELAVNICA DELOVNI ČAS: VSAKDAN OD 6. - 22. URE Ob zamenjavi zimskih 1 gum z letnimi, vam vaše 1 zimske shranimo v našem skladišču do naslednje sezone! Šentjurske NOVICE POSLOVNA STRAN im lil! ?5v!yXvXv5wXvXv?ivi® ......................................................................................................................... ..........................................................................................................................* ..................................................................... ... LAKOV Mešalnica avtolakov SIKKENS -MOBIHEL - K.H. vse vrste razredčil in trdilcev brusilni papir 3M - Sl A kiti - brizgalni kit - fillerji - prinerji razni zaščitni materiali olja - svečke - filtri Prodaja osebnih vozil -krediti z 9% obrestno mero Odkup karamboliranih vozil NUDIMO VAM TUDI: prenos lastništva avtomobila splošni servisi osebnih avtomobilov avtokleparska popravila na ravnalni mizi GLOBAUIG avtoličarska priprava na sistemu SPANESI lakiranje avtomobilov v lakirni komori (peči) Šentjurske NOVICE UVODNA STRAN - - Naj živita 8. in 25. maret! liogve, zakaj sta v mesecu, ki je dobil ime po bogu vojne, kar dva praznična dneva posvečena ženskam? Ze 8. marec, ki je še nekako simboliziral velika zgodovinska hotenja žensk sveta, a se nam je kasneje z "organiziranim" pristopom čisto sfižil v praznik cvetličarjev in gostincev, ni bil čisto tapravi. Vse preveč je zaudarjal po ženski podrejenosti, ki smo jo skušali prikriti z velikimi besedami o ednistvenem Poslanstvu ženskega spola. Tisti hip, ko pa je sleherno žensko hitje moralo na ta dan prejeti najmanj nekaj šopkov in po možnosti še nekaj darilc, kajpada komercialnih, se mi je uprl. Podobno kot nekoč prej brezkončno čašenje našega Broza. No, kljub temu sem, tako kot vsi, prihajal domov z rožico. Zaradi drugih, "reda radi", kot rečejo Hrvati. Ko je prišla demokratizacija, je 8. marec začel umirati. Žal, tudi v tistem pravem zgodovinskem in simbolnem pomenu, ki mu pritiče. Izrivati gaje pričel 25. marec - Materinski dan. In pričela seje podobna zgodba, le da tokrat z druge ideološke strani in še bolj pocukrana". V žarišču pozornosti so ostale le še matere. Kot da je materinstvo eno samo žrtvovanje, enkratno poslanstvo in hogve kaj še vse velikanskega in nadzemeljskega in je potrebno najmanj neposrednega božjega varstva. Roko na srce, res je čudež, tisto malo detece, ki priveka na dan, če ima srečo, 9 mesecev po "tistem"! Toda v naravi prav nič večji od malih muck, ki jih mama muca tako neskončno skrbno in ljubeče neguje, da se človeku milo stori. Često mnogo skrbenje od prenckatere mamice. Brez dvoma je tudi res, da materinstvo zahteva svoje, tudi velika odrekanja, nihče pa me ne bo prepričal, da tudi ne daje veliko. Celo to, da daje neskončno več, kot jemlje, ■le takorekoč privilegij tistih, ki jim je narava namenila ta nezamenljivi dar. Ne, nič nimam zoper ženske in matere vseh vrst. Njihova vloga je prvinska in večna in je noben praznik ne bo uspel sprazniti. Tako kot tudi ne bo uspel pomagati tisočem vsak dan utrijenih, pretepenih in posiljenih žensk, pa naj se še tako zanašajo na svoje žensko poslanstvo. Ganljivi nastopi malčkov ob prazniku, ko se zarosi oko tudi trdokožim, ljudomilo zbiranje denarja za ta ali °m aparat, ki bo oljašal žensko trpljenje, se mi zdijo le kulise, ki s'jih samozavestno postavljamo, da bi, ne vem zakaj, spremenili resnico. Resnica materinstva sama po sebi ni bila in ne bo nikoli sPorna in še manj ogrožena. Stvar žensk je, da na odru napravijo red. Morda jim bo potem življenje srečnejše tudi brez vprašljivih marčevskih ženskih dnevov. F. Kovač Mami Saj nihče ne ve, kaj danes trave šelcste! In tudi ne, komu veter poje pesem pomladega dne, pesem, ki s sabo nosi, mama, živ spomin na te. Uduč Z Izletnikom in ŠN v Planiti Vozovnice za Planico je sreča namenila Katici Kotiz s Pešnice, Jerneju Brileju iz Golobinjeka, Mariji Zidanšek iz Šentjurja, Blažu Slani iz Šentjurja in Juretu Gračnerju iz Golobinjeka. Doslej nam še niso sporočili, kako so se imeli. Žetimo vam vesele veli((gnočne praznifig! Uredništvo Naslednja številka Šentjurskih novic izide v sredo, 23. aprila 19971 Šentjurske novice izdaja d.o.o. Šentjurske novice, Šentjur, Seliškarjeva 10. Glavni in odgovorni urednik: Franc Kovač. Lektor: Eva Kovač. Tisk: Diling, Velenje. Po mnenju Urada vlade za informiranje št. 23/713-93 sodi časopis Šentjurske novice med proizvode informativnega značaja in se plačuje zanje 5% prometni davek, ki je vračunan v ceno. Naslov uredništva: Seliškarjeva 10, Šentjur. Telefon: 743-561. Žiro račun: Šentjurske novice 50770-6o3-37277 Šentjurske NOVICE KOMENTIRAMO - Ni ga denarja, s katerim bi nam lahko plaiali Bohor! ICo je v petek, 14. marca okrog 14. ure, kolona avtomobilov lenobno zavila mimo Stare žage proti Bohorju, se verjetno nikomur od udeležencev ni sanjalo, da se bo njihov "izlet" končal tako nenadoma in to še prej, preden so sploh prišli do bohorskih prostranstev. Še najmanj je menda takšen razlept pričakoval predsednik sveta KS Planina g. Knez, saj so ga njegovi sokrajani iz Doropolja, ki so z živim zidom zaprli dostop do Bohorja, očitno povsem presenetili in spravili ob živce. Nervozno je priganjal predstavnico šentjurske občine Ireno Povalejevo, naj se s svojo Pando izmakne blokadi, ker pa to ni bilo več mogoče, sc je kar peš zmuznil mimo cestne blokade. Predsednik vaške skupnosti g. Zakšek in predsednik planinskih lovcev g. Špan, ki sta vodila skupino kakšnih tridesetih sovaščanov, pa se nista dala. Kolono z geološkimi strokovnjaki, predstavniki firme Štraf SP s Ptuja in predstavniki sveta KS Planina sta zablokirala z obeh strani. Po enourni razpravi, ko se je pokazalo, da ni prav nobenih možnosti za sporazum med obema stranema, so napisali zapisnik s svojimi zahtevami ter odprli pot koloni nazaj proti Šentjurju. Prvi napad na njihov Bohor je bil odbit. Zakaj gre? Že na zadnjem zasedanju šentjurskega Občinskega sveta je župan Malovrh povedal, da se podjetniški krogi zanimajo za diabaz, ki naj bi ga bilo na Bohorju v izobilju. Gre za precej trdo kamenino, ki je nujni sestavni del vrhnjega sloja asfalta, uporablja pa se tudi pri izdelavi steklene volne. Po nekaterih podatkih naj bi šlo celo za razmeroma zelo kvalitetno rudnino, kakršno dobivamo le iz uvoza. Zgodba se je začela odvijati na zadnji seji sveta KS Planina. Nenapovedano sta župan Malovrh in vodja občinskega oddelka za okolje in prostor Marija Ratajeva pripeljala na sejo sveta KS predstavnike mariborskih podjetnikov, ki so skušali nepripravljene svetnike prepričati, daje odprtje kamnoloma diabaza lepa priložnost za Planino. Kamnolom, ki bi naj pokrival vse naše potrebe po tem materjalukarzaSO do 100 let, bi dal kraju 10 do 15 novih delovnih mest, KS Planini pa tudi menda dvoodstotno rento. Svetniki so odločili, da gredo zadevo pogledat na lice mesta in so se v petek skupaj z geologi in g. Štrafclo s Ptuja odpravili v Bohor. Prišli so le do Stare žage. Vest, da vodstvo KS skrivoma sklepa sumljive kupčije, je namreč pricurljala v javnost, kar je bilo dovolj za odločno potezo vaške skupnosti Doropolje in LD Planina. Roman Zakšek, predsednik vaške skupnostkNekaj smo slišali o odpiranju kamnoloma v naši neposredni bližni, kar nas je seveda precej presenetilo. Hoteli smo predvsem zvedeti, zakaj gre, in smo se odločili za zaporo. Pogovorili smo se in zdaj nam je še bolj jasno, kar smo slutili že prej, da gre za povsem nesprejemljivo dejavnost. Franc Špan, predsednik LD Planina: Nismo pripravljeni pristati na odpiranje kakršnegakoli kamnoloma! Ni denarja, za katerega bi pustili za vedno uničiti bohorske gozdove in našo okolico. Kamnolom, kakršnega naj bi odprla firma Štraf, bi pomenil poleg strahovite ekološke katastrofe še trajno uničevanje cest in nepremostlijve prometne zagate. Da o škodi na Bohorju sploh ne govorim. Polagona naj bi z obličja zemlje izginila ves Kamni vrh in velik del Jastrebovega vrha. Ogroženi bi bili naši viri pitne vode, oblaki prahu pa bi se širili z Bohorja na vse strani. In vse to razdejanje naj bi dopustili zaradi morebitnih desetih novih delovnih mest? Ne, takšen razplet je izključen in prebivalci Doropolja bomo storili vse, da preprečimo neodgovorno početje nekaterih iz vodstva Občine in KS Planina. Sicer pa tudi sploh ne vemo, kdo so ti ljudje, ki bi menda radi že kar čez nekaj tednov začeli riti po Bohorju. Prepričan sem, da bi za njimi ostala le nepopravljivo ekološko razdejanje in pa uničen kraj. Roman Planko, svetnik KS Planina: Za kamnolom diabaza smo prvič slišali na seji sveta KS prejšnjo sredo, kije bila sklicana na hitro in brez dnevnega reda. Nanjo so prišli poleg predstavnikov občine tudi geologi in predstavniki firme Straf. Podjetje G.O.P. iz Maribora, menda naj bi šlo za bivše sodelavce Geološkega zavoda Ljubljana, je menda za firmo Straf že vso zimo vrtalo po Bohorju in naredilo potrebne študije. V dveh mesecih naj bi pod Bohorjem že zaropotali stroji. Za kamnolom sla sc navduševala tudi župan Malovrh in gospa. Ratajeva z Občine. Nisem prepričan, daje ta zamisel dobra, sploh pa je sumljivo, ker se vse dela lakorckoč v tajnosti. Na Planini smo sc odločili za razvoj turizma, s takšnim posegom pa bi dolgoročno vse uničili. Resje, da svet KS še ni rekel zadnje besede, toda potem, ko se je zgodil incident z vaščani Doropolja, bo potrebno začeti od začetka. Najprej bomo sklicali zbor krajanov. Jurij Malovrh, župan: Vsa zadeva seje po nepotrebnem razpihnila. Kako je gospod Drago Štrafcla s Ptuja, lastnik firme Straf sp, zvedel za nahajališča diabaza na Bohorju, ne vem. Njegova ponudba sc mi je vsekakor zdela zanimiva, zato smo tudi pristali na prve stike. Nikakor pa ne gre za ne vem kakšne skrite povezave ali celo obveze občine do ponudnikov, še manj pa za poskuse delati brez vednosti občanov ali celo vodstva krajevne skupnosti. Gre za finančno zahteven projekt, odpiranje kamnoloma naj bi stalo kar okrog 200 milijonov SIT, in je jasno, da so interesenti želeli dobiti o nahajališču diabaza nekaj bolj otipljivih podatkov. Ni bilo govora o tem, da bi se izkoriščanje dabaza začelo kar na hitro roko. Tudi je lastnik vseh rudnin država, ki bi v tem primeru morala dati koncesijo. Vendar tako daleč zadeve še sploh niso stekle. Jasno je, da bo o stvari prva odločala KS Planina in če bo tam ta zamisel zavrnjena, kamnoloma zagotovo ne bo. Osebno mislim, da sploh ne gre za ekološko vprašljiv projekt, saj bi bil kamnolom razmeroma majhen in bi veljalo vsako odločitev, pa naj bo takšna ali drugačna, temeljito pretehtati. Diabaz bo zanimiv le nekaj let, do izgradnje slovenskega cestnega križa, potem pa vse manj. F.K. Šentjurske NOVICE ANKETA Pucko, Podobnik ••• končno bom tudi sam pričel verjeti, da je v Politiki vse mogoče, oziroma, daje ta ugledna gospa nazadnje vendarle le kurba. Potem ko je nekaj let gostobesedno ponujal vrednote, poštenost, zvestobo in bogve kaj še vse oh in ah vzvišenega, se je prvak SLS ob prvi priliki prijateljsko zlizal s tistimi, ki so, tudi po njegovih besedah, v slovenski politiki pragmatizem Povzdignili na oltar, vrednote pa uporabljali le v Propagandne namene. To je bil vsaj donedavna pripravljen ponavljati vsak dan trikrat. Seveda v resnici ni vse samo črno ali belo. Mod tema odtenkoma je praviloma ogromno sivine. Podobno je tudi pri kompaniji LDS & SLS, zato se nimam namena zgražati nad našo vladno koalicijo. Očitno se tako dela uspešna oblast. Kljub temu pa sem še vedno tako naiven, da nikoli ne bom uspel sprejeti kot normo I5ucka, Drnovškovo hladnokrvno odslovitev prvotnih političnih partnerjev, ki so ga izvolili za mandatarja, ali salto mortalc bratov Podobnik. Podobnika se prav nič ne razlikujeta od Pucka, ki je vsaj po mojem trdnem prepričanju nesporno ogoljufal polovico slovenskega volilnega telesa. In vendar naš planet na svoji poti °krog sonca zaradi tega ni zakasnil niti za tisočinko sekunde, Slovenija pa tudi ni nič manj naša kolje bila. Mori me le misel, ali bi enako ravnal tudi Janša. Le zakaj pa naj bi bil on drugačen? Prav, politika je posel. So me pač še enkrat prodali. Pa kaj? Čimprej se bo potrebno postaviti na noge in - počakati naslednjega trgovca. Ta bo seveda spet prodajal lepe besede in kupcev ne bo prav nič manj, kot jih je bilo včeraj. Ljudje pač ne živimo od kruha, temveč še vedno od lepih besed in sanj. Teh smo nenasilno lačni. To pač zelo dobro vedo tisti, ki jim je oblast usoda in način življenja. Kaj se bo dogajalo naprej? V prejšni kolumni sem obljubljal zadnji krog Janezu Drnovšku (in LDS). Izkazal se je za spretnejšega. Danes napovedujem zadnji krog Marjanu Podobniku. Na "špico" so ga pripeljali glasovi državljanov, ki verjamejo v pravičnejšo družbo, vrednote..., on pa je postal pragmatik. Izgubil je aurcolo, ki gaje pripeljala na oblast. Nič več ni simbol poštenosti. Sanjači bodo svoje sanje iskali pri Janši, ki še ni imel priložnosti, da bi jih izdal, ali pri Peterletu - če se bo dovolj spokorno posul s pepelom. Tisti, ki jim je pri srcu bolj praktičen način razumevanja oblasti in bi lahko bili Podobnikovi, so svoje srce že zdavnaj zapisali LDS in gotovo nimajo razloga, da bi enega boga zamenjali za enakega drugega. Pri vsej tej "nesreči" je prava nesreča le to, da smo verjetno za daljši čas zapravili možnost, da bi imeli dobro izoblikovano pozicijo in opozicijo in bi na volitvah res lahko izbirali med dvema alternativama, na primer med levo in desno usmeijeno politiko. Tako pa bo še naprej ostalo vse zamešano in prepleteno. Ko bomo šli na volitve, spet ne bomo vedeli, kaj pravzaprav volimo in nikoli ne bomo začeli s čistine. Oblastne lovke, zlasti tiste najbolj skorumpirane, se bodo vedno uspele zvleči iz preteklosti v prihodnost. Slovenska pomlad, kot poimenovanje čistejše poti v spreminjanje družbe, je verjetno dokončno izgubila svojo zgodovinsko sled. Nova razmerja na državni ravni so za šentjursko občino precej neugodna. Stranka našega župana in poslanca je za štiri leta izven vsake resnejše kombinacije in je zaman pričakovati njeno podporo za naše lokalne ambicije. Štiri leta pa so neverjetno dolgo obdobje. Morda bi bilo koristno, če bi se tudi na občinski ravni vzpostavila koalcija LDS & SLS in zmagala na naslednjih lokalnih volitvah. Toda še vedno bi ostali brez svojega "vladnega" poslanca, kar je pomembno, ker, na žalost, naša premočno scentralizirana oblast še vedno funkcionira preko takšnih in drugačnih vezi in poznanstev. Toda tudi možnost uspeha njunega skupnega nastopa ni prav veijetna. LDS v Šentjurju nikoli ni imela močne opore, SLS pa v takšni kombinaciji tudi ni prav hudo podobna sama sebi. Obe skupaj lahko zbereta morda le okrog 35% glasov, kar je seveda odločno premalo. Ali lahko zaradi nove vlade padeta naš dom upokojencev in nadvoz pri Zikošku? Verjetno ne. Dom je že tako daleč, da zadrževanje dograditve ne bi imelo nobenega smisla, nadvoz pri Zikošku pa je interes predvsem države in nam z njim pač ne ponujajo nevemkakšnih ugodnosti. Lahko pa bi se znalo kaj zaplesti pri prevorski šoli in pri podvozu pod magistralko, kar bi nas resnično bolj prizadelo. Koalicija LDS in SLS je marsikoga hudo Presenetila. Kako jo doživljajo naši občani, smo poskušali zvedeti s pričujočo anketo. Roman Planko s Planinc: Tu ni kaj! Drnovšek je obdržal oblast s pomočjo SLS, politiko pa bo seveda vodil sc oaprej po svoje. Kraja družbenega , premoženja in brezposlenost se bodo nadaljevali, večalo se bo nezadovoljstvo naroda. Pričakujem štrajke, morda tudi nemire. SLS je napravila napako. Izdala je slovensko pomlad in jo za dolgo časa pokopala. Ne verjamem, da bodo njeni poslanci dolgo vzdržali na teh vsiljenih pozicijah. Predvidevam, da bo prišlo do predčasnih volitev. Darko Mastnak iz Hrušcvca: Jaz sem sicer Janšev pristaš in mi je seveda žal, da on ni zraven v vladi, kjer bi s svojo načelnostjo bil zelo potreben. Ampak tudi to koalicijo ocenjujem za dobro, ker druge rešitve takorekoč ni bilo. Res je Podobnik presenetil in tudi na nek način prevaral Peterleta in Janšo. Z Drnovškom bo verjetno težko vozil. Drnovšek je pač spreten politik starega kova, toda preveč trmast in samosvoj. Če bodo delali pametno, bo koalicija zdržala vsa 4 leta. Ampak na naslednjih volitvah bodo zagotovo zmagale pomladanske stranke. Janez Škoberne, tajnik šentjurske SLS: Drnovšek in Podobnik sta predsednika največjih slovenskih strank in bi lahko dobro sodelovala korist ' Slovenije. S sklenitvijo koalicijske pogodbe sta preprečila delitev Slovencev na dva pola. Osebno ANKETA Šentjurske NOVICE sem si sicer želel, da bi vlado sestavile pomladne stranke, do česar pa zaradi deljenih mnenj ni prišlo. Menim, daje SLS s svojim vstopom v vladno koalicijo prinesla pomladni veter, kar je za Slovenijo koristno. Dokazala je, da je pripravljena sodelovati pri napredku in da ni stranka, kije vedno le proti. Želim si, da bi vlada bila učinkovita in bi nam zagotovila dostojno življenje. Terezija Buser iz Boletine: Vzemite to kot mnenje človeka, ki je vse življenje iskal moč v krščanski veri. V vladi bi morali biti le popolnoma čisti ljudje, takšni kot sta nadškofa Šuster in Rode. Podobnik? Le kaj naj preprost človek ve o tem! Podobnik je na poti do Drnovškovega stolčka, kar je čisto prav. Je pa to hud udarec. Ne, nič mu ne očitam, le žalostna sem, ker mi je žal človeka. Sama sem veliko dala na krščansko stranko, pa ni bilo nič iz tega. Tudi Drnovška ne obsojam. Bogve kaj vse je hudega dal skozi tam v Beogradu! Le zakaj se ta človek toliko grebe, se sprašujem, ko je pa že čisto na koncu s svojimi močmi. Je pa miroljuben in vzdržljiv. Nikoli nikogar ne užali. Ti prepiri, spotikanja - to ni zame. Franc Šafran s Kalobja: Politiki so v današnjem času zelo neodgovorni. Pred izvolitvijo obljubljajo vse mogoče, potem pa prehitro pozabijo na ovce, ki smo jim dali toliko glasov. Več denarja bi morali nameniti za demografsko ogrožena območja, zlasti za infrastrukturo. Vinko Žmahar iz Nove vasi: Kot ustanovni član Kmečke zveze moram reči, nisem bil preveč navdušen nad to I zvezo. Zlasti me j je prizadelo, da j sta Podobnika j prelomila dano besedo SKD in J SDS. Mislim, da je kar precej tudi drugih članov SLS, ki jim ni vseeno. Kakšno je v resnici stanje, bomo videli na občnem zboru. Ni dvoma , da se je Drnovšek zelo spretno rešil s pomočjo SLS. Po drugi strani pa mi ta koalicija le daje nekaj upanja, da se bo za nas kmete in za delavce nekaj spremenilo na boljše. Imam nekaj pomislekov, daje Podobnik v stanju parirati Drnovšku. Če ne bo šlo, se bosta pač razšla. Alpos /e postal delniška družba Končal se je postopek lastninskega preoblikovanja Alposa. Družba je izdala 89 846 delnic po nominalni vrednosti 10 000 SIT za certifikate, ki so v rokah 1480 delničarjev. Lastninska struktura je natančno takšna, kot je bilo predvideno v programu. Kot koordinator projekta sem tega osebno najbolj vesel. Zaposleni, bivši zaposleni in upokojenci imajo v posesti 36,85 % delnic. Slovenski pokojninski sklad 16, 73 % delnic, Odškodninski sklad 9,92 %, Krekov investicijski sklad terlnves ticijska družba KBM Infond pa skupaj 19,85 % delnic. Alpos načrtuje dokapitalizacijo češkega poslovnega partnerja Nova -Hut iz Ostrave. Sedanji lastniki bodo o tem sklepali na skupščini dražbe. Za dokapitalizacijo naj bi predvidoma bilo razpisanih okoli 30% novih delnic. Sedanja lastninska struktura omogoča drobnim delničarjem uveljavljanje večinske glasovalne pravice pod pogojem, da se bomo na skupščini znali dobro organizirati. Pomočnik generalnega direktorja Jože Artnak Predstavitev učbenika Splošna živinoreja Promocijo te knjige, življenjskega dela gospe mag. Nevenke Cmok, sta organizirala Ljudska univerza Šentjur in Državna založba Slovenije. Zgodila se je v skupščinski dvorani na Občini. Namenjena je bila pospeševalnim službam in društvom kmetic celjske regije, Koroške in Revirjev, žal pa je bil njihov odziv sila skromen. Še celo kmetijskih strokovnjakov iz šentjurske kmetijske šole ni bilo na spregled. Pozornost so avtorici izkazali upokojeni kmetijci s šentjurskega, njeni povabljenci in pa kakšnih deset dijakov s kmetijske šole. Učbenik, čeprav je pravzaprav 4. izpopolnjena izdaja, je tako dopolnjen, da predstavlja povsem novo knjigo. Namenjen je štiriletnemu šolanju. Jedro knjige je posvečeno odbiti in selekciji pri domačih živalih. Obširno so obdelane biološke osnove živinoreje, opisane pasme, rejski cilji, metode in ukrepi za pospeševanje živinoreje. Avtorica tudi ni pozabila na novosti iz stroke, zato Splošna živinoreja predstavlja dragocen pripomoček ne le dijakom srednje kmetijske šole, temveč tudi strokovnim službam in živinorejcem. D. Kovač Obiina Šentjur - otrod v turhmu Pod to prav nenavadno parolo so na sejmu Alpe -Adria v Ljubljkani predstavili šentjursko turistično ponudbo. V kar 50 m2 velikem, pestro okrašenem in dobro opaznem razstavnem paviljonu je bila osrednja osebnost načelnica Upravne enote mag. Stopaijeva. Ne le, da sta bila zamisel in velik del izvedbe njeni, tudi s svojo prisotnostjo in aktivnostjo je dajala ton tej predstavitvi. Poleg nje so se pri postavitvi razstavnega prostora največ pomujali g. Brežan, g. Brodej in Cvetličarna Metka. Šentjurske znamenitosti so predstavile šole. Šolarji iz Dobja in Planine so se posvetili svojim etnološkim značilnostim, Slivničani so pripeljali miniaturni Lesjakov koleselj, s čudovitimi fotografijami so predstavili ponkovško velikonočnico. Šentjurčani so se posvetili Zgornjemu trgu in Ipavcem, Ponkovljani pa so predstavili naše znamenite zgodovinske može. Turistične kmetije Zdolšek, Fatur, Zgonc in Jager so s prospekti (ne ravno najboljšimi) in s pokušnjo svoje ponudbe opozarjale nase. Od gostincev se je predstavil samo planinski Montparis, ki je še posebej želel opozoriti na svojo ponudbo konjskih športov. V otvoritvenem programu so sodelovali pevci pevskega zbora Skladacljev Ipavcev in folklorna skupina iz Dobja. Poleg tega je vsak dan ena izmed šol s svojim kulturnim programom ~ popestrila dogajanja okrog šentjurskega razstavnega prostora. Po besedah mag. Sleparjeve so šentjurski kulturniki s svojimi nastopi odslužili kar polovico cehe za najem razstavnega prostora. Drugo polovico so prispevale turistične kmetije in občinski proračun. Vedno Vedno se nekaj dogaja. Zmeraj vsak hip, vsak trenutek ima svojo veličino, vsaka beseda svojo globino. A zvezde so vedno na nebu, nikoli v blatu. I. Uduč Šentjurske NOVICE ZGODILO SE /E "Ipavci" v Berlinu Gospa Martina Konda iz Berlina nam j e poslala precj dolgo pismo o praznovanju letošnjega kulturnega praznika in Prijatelji Jurc, Dori, Štefan obisku MPZ Skladateljev Ipavcev v Berlinu. Ker je pismo prišlo prepozno, da bi lahko bilo aktualno, bomo iz pisma povzeli le opaznejše poudarke. Na občnem zboru društva "Slovenija", predsednik je Šentjurčan Janez Poštrak, so peli "Ipavci", govoril pa je tudi župan Malovrh. Bil je navdušen nad povezovalno osebnostjo bivšega šentruperstkega župnika Dorija. Dori je poleg urednika revije Naša Slovenija postal tudi častni član "Slovenije". Po občnem zboru je bil kultruni program v počastitev 8. februarja, za njim pa je prišla zabava z ansamblom "Jože Bohorč s prijatelji". Naslednji dan je bila skupna maša, ki sojo v cerkvi Svete Elizabete peli "Ipavci". Po maši je bilo slavje v prostorih slovenske župnije. Po pisanju gospe Konda je Malovrh očaral tamkajšnje Slovence "s svojo skromnostjo, razumevanjem in strpnostjo." Vzdušje je bilo vse dni izjemno prijetno in ga nameravajo naslednje leto ponoviti v Šentjurju. Srečanje invalidov Šentjursko društvo invalidov je 20. marca Priredilo srečanje svojih nad 70 let starih članov. V restavracijo hotela Alpos seje zgrnila prava množica, roislim, da jih je bilo preko 100. Po veselih obrazih sodeč bi sploh težko rekel, da gre za starejše in invalidne ljudi. Celo nasprotno, zdeli so se prav razigrani: dve gospe - ena od njih je bila menda Artičkova iz Drobinskega - sta sc ob zvokih harmonike zavrteli in zavriskali že kar pred uradnim Pričetkom srečanja. Šentjursko društvo invalidov šteje 850 članov. Predsednik je Ciril Laubič iz Nove vasi, tajnica pa je gospa Marija Kranjc iz Šentjurja. Kdo so ostali funkcionarji, nisem uspel pogruntati. Delo društva temelji na 18 poverjenikih, ki skrbijo za povezavo med invalidi v vsej občini. Zveza iz Ljubljane jim na podlagi njihovega programa primakne okrog 400 tisočakov, Približno toliko pa zberejo denarja še doma. Organiz-irajo izlete, družabna športna srečanja, športna srečanja in skrbijo za pomoč svojim članom. Na morju imajo na razpolago 50 počitniških nočitev, 60 Pa tudi v Čatežkih toplicah. Na srečanju 70 letnikov so se z darilci spomnili dosedanjih aktivnih članov, zakoncev Herle iz Dramelj, naj starejše članice Angele Lavriha (90 let), najstarejših članov Jožeta Lampreta s Ponikve in ^lihe Pajeka iz Lažiš. Gospe Angeli Lukaš pa so čestitali ob njenem 80. rojstnem dnevu. Mladi in kmetijstvo Tako kot vsako leto je tudi letos ob sodelovanju Kmetijske svetovalne službe in Društva podeželske mladine potekal kviz na občinski ravni "Mladi in kmetijstvo". Kviz je bil v soboto, 1 .marca, v kulturnem domu v Šentvidu. Poleg šestih domačih ekip sta sodelovali še dve ekipi iz celjske regije. Teme letošnje preiskušnje so bile : reja drobnice, stročnice, strojni krožki in "Od kozice do pečice". Zmagovalca smo dobili šele po zadnjem, šestem krogu vprašanj: najbolje so se pripravili mladi iz Kmetijske šole. Ekipo so sestavljali: Marjetka Pirjevec, Janko Salobir in Matej Vrečko. Njihova mentorica je bila Slavica Plevnik. Zmagovalni ekipi čestitamo in ji želimo veliko uspeha na regijskem kvizu v Slovenskih Konjicah. Sponzorji prireditve so bili: Jurmes, HKS, KZ, Romih Roman, Srečko Pušnik, Cinkarna, Agrovip, Montparis, Kovinotehna, Resevna, Zarja, Tajfun, Hrib, Montpreis, Ahac, Lisca, Trg. Užmah, Frizerstvo Jazbec, Frizerstvo Karla, Gostilna Škoberne. Vsem se še enkrat zahvaljujemo. Anka Luskar, inž. kmet., svetovalka za družino in dop. dejavnost Šentjurske NOVICE ZGODILO SE /E : ' r ■ ifiM Praznik na Resevni Krajevni praznik KS Šentjur - center, posvečen spominu na tragične dogodke 18. marca 1945 ne Resevni, se je letos zgodil v nedeljo, 16. marca. Na ta čudovit pomladanski popoldan, ko je Resevna že vsa žarela v resju, se je na partizanski Resevni zbralo preko 100 obiskovalcev z vse občine. Predstavniki Zveze borcev so položili venec in prižgali svečke tako na spomeniku Cvetki Jerinovi in Dušanu Lahu kot tudi pred "demosovim" križem na bližnjem razpotju, g. Rijavec pa je tudi imel kratek priložnostni borčevski govor. Povedal je, daje NOB tista, kije Sloveniji prinesla samostojnost. Slovesnost se je nadaljevala pred Planinskim domom na Resevni. Slavnostni govornik je bil g. Cveto Erjavec, predsednik sveta KS in predsednik šentjurske Združene liste. Za razliko od gospe Brede Svetina, ki je na lanski proslavi vnesla v svoj govor pravi spontani čustveni naboj, je g. Erjavec dokaj neprizadeto prečital lepo urejene misli o svobodi, NOB, pomenu Resevne za zavest Šentjurja in podobno, ki jim je bilo vredno prisluhniti, nič kaj dosti od njih pa ni ostalo v srcih. Svečanost so zaključile šolarke iz OŠ F. Malgaja z recitalom. Kljub temu, da ni bilo ozvočenja, seje le slišalo, da so govorile o pomladi. Le zakaj tudi ne partizanstvu, smrti in svobodi? Lep pomladanski dan smo zaključili z vzponom na razgledni stolp in pa seveda s tradicionalnim resevniškim golažem. Čebelarji so zborovali Zbrali so se v prostorih bifeja Pod Rifnikom in pregledali svoje delo v preteklem letu. Z donosom medu niso bili zadovoljni, saj je bila lanska letina ena najmanj medonosnih. Razprava se je nekoliko bolj ogrela le okrog porabe lanskega čebelarskega proračunskega denarja, saj naj bi jim g. Frece iz slivniškega čebelarskega društva s svojim pismom, objavljenim v Čebelarju, napravil krivico. Šlo pa je menda le zato, da so slivniški čebelarji, ki so hoteli dobiti svoj denar iz proračuna na roko (za nabavo nekih zdravil na črno), ostali brez svojega deleža dotacije. Sploh je zanimivo, da imamo v občini kar štiri čebelarska društva, ki pa precej slabo sodelujejo. Tudi na tem zboru ni bilo gostov iz sosednjih društev. Občinska čebelarska zveza je že pred časom umrla sama od sebe. Tokrat so čebelarji razpravljali o vključitvi v regijsko zvezo čebelarskih društev. Ker v Celju še vedno niso razčistili, kako je nastala nekajmilijonska izguba v trgovini Čebelama, so se šentjurski čebelarji raje odločili za previdnost in bodo s tem povezovanjem nekoliko počakali. 0 odlagališču smeti ob Slivniškem jezeru Predsednik Ribiške družine Voglajna Marjan Rataj nam je poslal prošnjo, da objavimo reportažo o neurejenem odlagališču odpadkov na bregu Slivniškega jezera (pri Jezerski kraljici) v Rakitovcu. Takole je napisal: "Našo prošnjo utemeljujejmo s tem, da ribiči naše organizacije redno čistijo brežine Slivniškega jezera in ne pristajamo na takšen odnos, kot ga imajo do tega objekta nekateri krajani iz Slivnice in med njimi celo občinski svetnik in poslanec. Tudi obravnavano divje smetišče bomo sanirali, si pa želimo z vašo pomočjo opozoriti na nepravilnost početja neodgovornih krajanov." Takoj naslednji dan potem ko sem pismo dobil v roke, sem šel v Rakitovec. Očitno pa so ribiči precej hitrejši od pošte, saj o smetišču pri Jerzerski kraljici ni bilo več sledu. Pismo kljub temu objavljamo -morda bo koristilo za prihodnjič. Srečanje 12 županov v Šentjurju Na zboru so sprejeli nova pravila društva, ki pa v šentjursko čebelarsko srenjo ne bodo prinesla novega vetra. Gre le za formalno prilagoditev zakonu. S pridobitno dejavnostjo se društvo nima namena ukvarjati, očitno tudi s trgovino s čebeljimi pridelki in čebelarskim materialom ne bo nič. Še največ se bo dogajalo v čebelarskem krožku na OŠ F. Malgaja, ki ga že dalj časa vodi prof. Pungartnik. Tudi glede porabe morebitne občinske dotacije za zdravstveno varstvo čebel, se niso uspeli dokončno dogovoriti. Šele potem, ko se bodo prepričali o uspešnosti Byvarola za zatiranje varoje, bodo odločili, kako se bodo lotili tega največjega sovražnika čebel. Kot je povedal Jurij Malovrh, so se župani celjske regije, ki so podpisali pismo o nameri o razvoju turizma v podeželskih, zdraviliških in zimsko - športnih občinah, tokrat dobili v Šentjurju. To je bil že njihov četrti sestanek. Po ogledu šentjurskih znamenitosti so se ustavili v Ipavčevi hiši, kjer so se pogovarjali o nadaljnih postopkih za uresničenje svoje turistične zamisli. Dogovorili so se u izdaji brošure, nekakšnega vodiča po konjiško - kozjanski turistični ponudbi, namenjeni predvsem turističnim agencijam in animatorjem v zdraviliščih. Operativno so nalogo prevzeli župani Jazbec (Sl. Konjice), Drofenik (Podčetrtek) in Podrgajs (Vojnik). Šentjurske NOVICE ZGODILO SE /E Srečanje krvodajalcev v Dramljah KO RK Dramlje je 1. marca pripravila srečanje krvodajalcev, ki naj bi v prihodnje postalo tradicionalno. V KO RK Dramlje je predsedovanje prevzela gospa Magda Ulbing in z novim vodstvom so prišle nove zamisli. Ob Novem letu so obiskali in obdarovali krajane, ki so starejši od 80 let. Teh je okrog 80 in so bili te pozornosti zelo veseli. 23. marca bo v Dramljah proslava ob Materinskem dnevu, ki jo pripravljajo s sodelovanjem prosvetnega društva. Na njej bodo obdarili vse drameljske žene, starejše od 70 let. Teh je približno 100. v Dramljah je 90 krvodajalcev. Zal se srečanja niso udeležili vsi. Prisotne je pozdravil v imenu OO RK g. Slejko. Poudaril je, da je beseda hvala premalo za krvodajalce. Njihovo vodilo sta humanost in ljubezen do sočloveka. Tudi župan občine Šentjur je pripravil srečanje krvodajalcev, ki so dali kri več kot 40 krat. Med njimi so bili tudi Dramcljčani Lenart Konrad (105 x je dal kri), Branko Ribič (78 x), Aco Konrad (65 x), Stanko Glaser (45 x) in Stanka Koritnik (41 x). V znani krvodajalski družini Pri Lenart je kar 5 krvodajalcev. V kratkem, ko bo dopolnil 18 let, se jim bo pridružil še šesti. Na koncu srečanja so ugotovili, da bo potrebno pridobiti še več članov in z lastnim vzgledom zagotoviti več te dragocene življenske tekočine. L. Božnik V Gorici pri Slivnici okrog 35 litrov krvi V četrtek, 20. februarja, je bila dvorana slivniškega kulturnega doma spet v vrvežu. Od sedme do enajste ure dopoldan se je izmenjalo kar 100 požrtvovalnih krvodajalcev, krajanov Slivnice pri Celju in okoliških krajevnih skupnosti To je do sedaj največje število krvodajalcev, kar krajevna organizacija RK Gorica pri Slivnici obstaja, če vemo, da ta številka ni nikoli presegla 80. Morda so se sicer redni krvodajalci tako potrudili tudi zato, ker vedo, da se roke slivniških aktivistk zelo potrudijo, da krvodajalci z dobro pijačo in jedačo obnovijo izgubljeno energijo-tekočino.Tudi tokrat je bilo tako.Ob kapljici ruj nega, pristni domači pečenici in kislem zelju so se nekateri kar pošteno zaklepetali in zamotili. Tako ob stotem obiskovalcu ni ostalo nič drugega, kot da nazdravijo in si zaželijo še mnogo podobnih akcij. Da pa aktivistke nikoli ne počivajo, pove že samo to, da so 22. marca pripravile tudi prijetno srečanje z našimi starimi mamami in jim tako čestitale ob dnevih za mame. N. G. Tapravc počitnice Zadnje tri dni zimskih počitnic je 26 učencev od prvega do šestega razreda iz občine Šentjur preživelo v planinski koči na Bohorju. Svoj tabor so imenovali "Boom počitnice". Organizirale in vodile so ga študentke ljubljanskih fakultet. Pobudnica je bila študentka četrtega letnika socialne pedagogike Irena Mlakar, ki je z DOŽIVLJAJSKO PEDAGOGIKO želela v organiziran način počitnikovanja vnesti nekaj novega. Pobudi je sledila ZPM Šentjur, pomoč sta ponudili Planinsko društvo in Lovska družina Planina. Lovci so pogostili otroke na vmesni postaji na Lovskem domu. Sadove je obrodilo tudi sodelovanje z najemnikom planinske koče na Bohorju, s starši in sponzorji. Irena Mlakarje povedala: "Otroški glas, proseč ponovnemga snidenja, je bil kot dramilo, ki me je pognalo v akcijo. V meni je zatlela socialno pedagoška iskrica. Idejo o taboru, katerega glavni cilji bodo pridobivanje pozitivnih izkušenj v skupnosti, iskanje svojega mesta, učenje odgovornosti in zdrave tekmovalnosti, predvsem pa preventivno delovanje na razvoj otrokove osebnosti, sem zaupala študijskim kolegicam. Žar v njhihovih očeh me je prepričal in borba z organizacijo seje začela." Večina je bila na taboru prvič. V petek ob enajsti uri so se, oprtani z nahrbtniki, odpravili na dve uri in pol dolgo pot s Planine do koče na Bohorju. Po igrah, v katerih so se med seboj spoznali, so se v skupinah pogovarjali o naravi (vremenu, rastlinah, živalih) ter človekovi povezanosti z gozdom. Naslednji dan je bila tema o kruhu. Ob pomoči prijazne gospodinje so se otroci preiskusili v gnetenju testa. Nastali hlebčki so še posebej obogatili popoldansko malico. Zadnji dan so se naučili ljudskih plesov ("povštre šivat", rašpla, tkalička) in napisali so svoja sporočilca staršem. Vmes so seveda ves čas potekale družabne igre, ki so jih najbolj združevale. Kaj so otroci povedali o svojih doživetjih? Prvošolka Darinka: ostala bi ves mesec! Tomaž: Še nobene počitnice niso bile tako lepe. Vročični Robi: Ostal bi, ne grem domov. Lucija: Še bi šla na takšne počitnice. Trajati bi morale ves teden. Pa še učili smo se prav fino! Jaz sem pa mislila, da tu učenja ne bo, ha, ha, ha! Branka: Takega tabora pa še ne! Čisto drugačen je. _______________________________________IM. Zahvala Doktorici Hildi Prebil, ki je bila dežurna 8. marca, se kot žena Ivana Poljšaka lepo zahvaljujem za hitro intervencijo in ugotovitev prave diagnoze že pri samem pregledu. Hvaležna Vera Poljšak Šentjurske NOVICE POSLOVNA STRAN lil • - _____________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________ GOI ZLATARSTVO MILAN GAJŠEK 3230 Šentjur, Drofenikova 16 (tržnica), tel.: 063/743-727 0 prodaja zlatega nabita p prodaja zlatega nafjta 0 predelava starega zlata (poseben popust) P popravila vseh vrst nabita p izredno velika izbira ročnih ur in budilk^ NOVO! NOVO! NOVO! NOVO! NOVO! ■ prodaja JAPONSKIH IN KITAJSKIH BISEROV g ■ ročne ure SWATCH g POSEBNA PONUDBA: - ovratnice od 7.000,00 52T dalje - prstani od 3.000,00 SIT dalje P0SEBR0ST3 tozpl*® imtassjjts (ta! !ir@zpiaši® preirassji} tim SjSramtiJ, Ua dariša P0SEBR0ST3 ZibAr Moslnnier mrliške sohe. ere! ni a ra n '.maji in sreče (doslnrn nn tlom), organizacija jtourebor. urejanje t/oku meu/acije. /tosret/orauje osmrtnic, a ih ral. izkojti. urejanje ijrohor 24 ur na dan: 063/798-332 in 0609/638-194, 645-543 ali v Cvetličarni Majda v Šentjurju, od pon. do pet.: 8 - 18, so6.:8 -12 Ter.: 741-100 Šentjurske ZGODILO SE /E NOVICE KUD TRTA Dolga gora Prvega marca ob 19. uri sem se odpravila na Ponikvo, kjer je gostovalo KUD TRTA iz Dolge gore. Pred kulturno dvorano je bila gruča nasmejanih deklet v narodnih nošah, ki so si ogledovala prihajajoče gledalce. Na vprašanje, če imajo kaj treme pred nastopom, so odločno odkimale. Dvorana, ki šteje okrog 70 sedežev, se je počasi napolnila in že seje na odru pojavil mladenič in vse prisotne lepo pozdravil. Napovedal jc program, ki naj bi vseboval elemente iz kulture naših dedov, ki počasi umira: stare pesmi, napeve in plese. Najprej se nam je predstavil mešani oktet Trta, ki deluje že več let in poje predvsem slovenske narodne in umetne pesmi. Od drugih pesmi pojejo največkrat Mozarta. Lepo ubrani glasovi so nam zapeli sedem pesmi, pri katerih meje kar malce stisnilo ob srcu, saj sem dobila občutek, da smo Slovenci zelo žalosten narod. Te moje misli je kar hitro postavila na laž starejša folklorna skupina, ki je v mnogo hitrejšem ritmu zaplesala venček štajerskih plesov. Tudi na povštrtanc niso pozabili, pri čemer so si izbirali plesalke kar med občinstvom, seveda če so jih hotele. Sledil je kvintet bratov Firer s starimi domovinskimi in ljubezenskimi pesmimi in nato še folkloristi mlajše generacije, ki so nam prikazali stare običaje v plesu in pesmi. Mlajši rod je ponos vsake dejavnosti in tudi v KUD TRTA je tako. Starejši imajo veliko več veselja delati, vedoč, da bo nekdo nadaljeval njihovo delo. Na odru so se predstavili štirje pari, kar se ne sliši veliko, a če pomislimo, daje v Dolgi gori približno 60 hišnih številk, tudi to ni tako malo. Na začetku je sicer sodelovalo 11 parov od 1. do 8. razreda, potem pa so nekateri odšli v šolo, drugi so bili malo preveč sramežljivi, nekaterim pa so pobrale voljo včasih prazne dvorane kot na primer v Kostrivnici pri Podplatu. KUD TRTA deluje že šesto leto. Starejša folklorna skupina vadi že od vsega začetka in sicer je z njimi začela delati Marta Pelko. K sodelovanju so pritegnili tudi pet bratov Firer, ki s pesmijo obujajo spomin na svojo mater, ki jim jc rada pela. Starejša folklorna skupina je v tem času že veliko nastopala: v Šentjurju, Rogaški, Zrečah, Šmarju... Sodelovali so tudi na sejmu GOS TOUR v Mariboru in letos vračajo obisk folklorni skupini Bled iz Esscna v Nemčiji, ki so lansko leto gostovali pri njih. Nosilec tega srečanja folklornih skupin bo TOD Ponikva. Velik del njihovega nastopa predstavljajo narodne noše in zanimalo me je, če jih niorda sami šivajo. Moj sogovornik, zelo aktiven predsednik društva g. Jože Kadenšck, sc jc ob teh besedah nasmehnil. Noše jim seveda šiva profesionalna oseba, za katero Pa je potrebno skupaj z materialom odšteti kar nekaj denarcev. Gorenjske noše imajo kolikor toliko pravilno narejene, medtem ko so štajerske še v delu. Imajo pa tudi belokranjsko nošo. Na začetku jih ni še nihče resno jemal, zato so se morali znajti po svoje. Zaradi finančne stiske so blago kar prcšvcrcali iz Hrvaške in tako prišli do svojih Prvih - gorenjskih noš. V njih so ponosno zaplesali tudi na vrhu Triglava. Sedaj pa jim jc priskočila na pomoč tudi Občina, tako da si lahko s pomočjo krojev, ki jih je posodila celjska folklorna skupina, naredijo še štajerske noše in dostojno zastopajo Slovenijo in svoj kraj na obisku v Nemčiji. Folkloriste KUD TRTA druži predvsem dobra volja in veselje do plesa in pesmi. Vadijo sicer enkrat ali pa morda dvakrat na teden, pa takrat zato toliko bolj intenzivno. Vadijo kar v gasilskem domu, kar sploh ni presenetljivo glede na to, da so hkrati vsi tudi gasilci. V načrtu imajo tudi ureditev garderobne sobe na podstrešju GD. Vsaka vaja se kot sc spodobi, zavleče pozno v noč, saj vselej kdo nekaj praznuje. Vsi imajo Poleg plesa še veliko obveznosti, zato po mnenju njihovega predsednika ne dosegajo v*sokc kakovosti, vsekakor pa to ne zmanjšuje njihovega veselja do druženja. Hvaležni s° tudi bratom Firer, ki radi priskočijo na pomoč. Želja vse nastopajočih, ki jo naslavljajo predvsem na učitelje v osnovnih šolah pa Jc» da bi dali več poudarka na petje in kulturne dejavnosti nasploh. Saj pravijo: Kdor P°je, zlo ne misli. Barbara Gazvoda Z Obinega zbora zadružnikov Na letnem občnem zboru KZ Šentjur, ki je bil v petek, 20. marca, v hotelu Alpos, se je zbralo preko 100 zadružnikov. Le ti so bili povsem zadovoljni s podanimi poročili, niso pa se izognili splošni kritiki naše oblasti, ki za kmetstvo nima pravega posluha. Zadruga je v preteklem leto imela milijardo in 39 milijonov tolarjev prihodka, kar pomeni povečanje za 29%. Večji del porasta je šel na račun poslovanja trgovin, ki jih je KZ prevzela od Lipe. Kar 982 milijonov SIT so ustvarili s trgovino (vključno s prodajo mleka in živine). Mleka so prodali za 5% manj kot leto prej (5,4 miljona litrov), živine pa za 13% več (1997 živali). Povprečno so za liter mleka iztržili 43, 33 SIT. Z lastno dejavnostjo so ustvarili za 40 milijonov SIT prihodka. Skupen strošek poslovanja je znašal 89 milijonov SIT. V zadrugi je včlanjenih 396 članov, članski delež pa znaša 700 DEM. Zaposlenih imajo 32 delavcev, povprečna neto plača je zanašala 69 000 SIT. V razpravi je poleg splošnega nezadovoljstva prišel do izraza očitek Mesarstvu Šentjur (klavnica), da ocenjevanje kvalitete govejih polovic (od nje je odvisna odkupna cena, prodajna cena mesa pa menda ne) ni korektno. V Šentjurju zaklana pitana goveda so menda v vsej državi najslabše ocenjena. Zlasti je nenavadna ugotovitev, da so šentjurske živali pri drugih kupcih ocenjene bolje. Prisotni direktor Mesarstva g. Tržan je seveda prikrite očitke odločno zavrnil. Na očitke, da država kmetu ne pomaga dovolj, je odgovorila predstavnica Kmetijske svetovalne službe s podatkom, da je šentjursko kmetijstvo v lanskem letu dobilo za 86 milijonov raznih premij in regresov. K tej vsoti je dodala občina iz svojega proračuna okrog 10 milijonov SIT. Senica s Ponkvice je bil mnenja, da se kmetijski denar iz občinskega proračuna ni dobro izkoristil. Leskovšek iz Dobja pa je menil, da država iz naših gozdov precej več jemlje, kot daje. Občni zbor, kije sicer minil v zelo mirnem in nepolemičnem vzdušju, so zaključili s skupnim kosilom. F. K. Šentjurske NOVICE LJUDJE 12 NAŠIH KRAJEV LESJAKOV STANKO IN NJEGOVE LJUBEZNI Ni ga prebivalca Gorice pri Slivnici, ki ne bi poznal ali vsaj slišal zanj, za Lesjakovega Stanca namreč. Njegovo ime pa je znano tudi preko meja krajevne skupnosti. To je mož, ki ima hišo in gospodarsko poslopje v središču Gorice ob cesti proti Prevorju in k njemu se zatekajo ljudje z raznimi težavami na poti: zmanjka bencina, pokvarjen avto, avtomobil v jarku, predrto kolo... V V kovačnici je vedno vroče zadnjem času pa je seveda najbolj znan po svojih konjih in kmečkih vozovih-zapravljivčkih. Priimek Lesjak pa je v krajih Gorica in Slivnica že dolgo zelo poznan, saj je bil Stankov stari oče, Jurij Lesjak, župan in gostilničar na vrhu Slivnice. Leta 1925 pa je kupil kmetijo v dolini, kjer zdaj kmetuje njegov vnuk. Stankov oče je tudi bil gostilničar in napreden kmet, ki je imel že pred drugo svetovno vojno edini kosilnico na konjsko vprego in sojo hodili občudovat ljudje od blizu in daleč. Sedanji gospodar Lesjakove kmetije, Stanko Lesjak, seje rodil leta 1949 in vseskozi ostal zvest kmetiji in domačemu kraju. Rasel je ob kmečkem delu in konjih in sam pravi, da nikdar v življenju ni želel postati nič drugega kot kmet, morda veterinar. Danes je napreden kmet, zato mora biti v eni osebi veterinar, kemik, mehanik, biolog, ključavničar... Na svoji kmetiji, ki je velika 18 hektarjev, redi okrog trideset glav govedi, šest plemenskih kobil in plemenskega žrebca noriške pasme. Ob tem pa mora obdelati ogromno njiv, pokositi ogromno travnikov in delati v vinogradu. Je eden izmed redkih rejcev plemenskih konj in ima plemenilno postajo za ta del občine. Konji so njegova ljubezen, hkrati pa mu pomenijo pomemben vir dohodka. S svojimi čudovitimi konji se je želel kdaj s svojo družino ali prijatelji kam popeljati in se nekoliko postaviti, zato je potreboval voz. Njegovi predniki so imeli praznični voz, ki so ga imenovali koleselj ali "flajšvagen". Takrat je tak voz bil najpomembnejše prevozno sredstvo, s katerim so se vozili po opravkih in k maši. S pojavom motornih prevoznih sredstev pa so taki vozovi zgubili svojo vlogo in romali v pozabo. Stanč je ta voz potegnil iz stare šare, ga močno prenovil in spet usposobil za vožnjo. Ob prenavljanju starega voza pa je začutil, da bi lahko sam izdelal nov voz. Prvi, čisto nov Stančev zapravljivček je nastal leta 1990 po večmesečnem delu, pri katerem so mu pomagali prijatelji. Na raznih turističnih prireditvah so ta voz opazili mnogi ljudje in bili nad njim navdušeni in podobne želeli imeti sami. Do danes je izdelal že 23 podobnih voz. Cel voz je njegovo delo, sam izdela lesene dele-bobnarska ali kolarska dela in jih tudi okuje z železom. Naj poudarim, da si je Stanč sam uredil kovačnico in kot samouk začel kovati. Njegove vozove lahko najdemo na vseh koncih Slovenije, trije pa vozijo celo po Avstriji. S svojimi vozovi se je predstavil na raznih sejmih po Sloveniji, v Mariboru, Ptuju, Krškem ter na naj večjem splošnem v Šentjerneju na Dolenjskem. Vseskozi pa sodeluje v povorki kmečkih vpreg na jurjevanju v Šentjurju. Prav iz decembrske številke Šentjurskih novic je izvedel, da je dobil priznanje Turističnega društva Šentjur, vendar na podelitev ni bil vabljen. Ravno zdaj mu kar precej časa in živcev jemlje miniaturni voz (trikrat pomanjšan) za turistični podmladek na OŠ Slivnica pri Celju, s katerim se bo šola predstavila na republiškem tekmovanju. V smehu je povedal, da bo ta voz podelil prvi krajanki, ki bo rodila dvojčka. Sicer pa s svojim vozom rad popelje svoje prijatelje na vesele izlete, mladoporočence k cerkvi, druge ljudi pa na razne slavnosti, vozil je dedka Mraza, Miklavža... Najdlje pa seje popeljal na Planino in v Celje. Vedno je na njegovem zapravljvčku veselo. Ker ima rad svoj domači Takole izgloda ena njegovih mojstrovin kraj in z njim živi, si želi, da bi Gorica pri Slivnici turistično napredovala in bi on lahko kraj s svojim zapravljivčkom turistom razkazal. In kako ponosen je lahko Lesjakov Stanko, ko se s svojo družino usede na voz, katerega leseni deli so iz lesa iz njegovega gozda in obdelani v njegovi delavnici, železni deli so kovani v njegovi kovačnici in vse narejeno z njegovimi rokami. In ko v voz vpreže še svoje konje, je zadovoljstvo popolno in trud pozabljen. Nina Gradič Šentjurske NOVICE LJUDJE IZ NAŠIH KRAJEV Pri sosedovih bodo pa zibali... -i V ajprej sta bila Adam in Eva... prva dva človeka. In potem so nastali še vsi ostali, saj se še spomnite; mestnim otrokom so bratce in sestrice kupovali v trgovinah, vaškim so jih nosile štorklje. Ženske so hodile ponje celo v Rim, doma pa so seveda vsi vedeli, da bodo pri sosedovih zibali. Saj ne, da bi jih ravno zanimalo, ampak kaj ko so že ptiči čivkali novico; vsi ravno ne, grlice pa gotovo. Otroci so odrasli, prerasli so obleko, pa tudi pravljice o štorkljah. Rojstvo je postalo samoumevno in del življenja tako kot še tisoč drugih stvari v življenju. No, bolj ali manj. Priznati moram, da sem se presneto zamislila, ko sem se lotila tega pisanja, četudi nisem ravno asfaltni otrok, si rojstvo teško predstavljam drugače kot z odhodom v porodnišnico in čez nekaj dni veselo mamico s >,štručko” v rokah. Kako za božjo voljo so ženske rojevale nekoč?! Urednik me je napotil v Dobje, k Romih - Volasko Justini. „če ti ona ne bo znala povedati, ti ne bo nihče.” Pa sem šla. Vsekakor je bilo to laže reči, kot storiti. Ozka cesta, ogromni kupi snega in megla, da bi jo lahko rezal. Saj ne rečem, fantu, ki mi je pokazal pot, je bila stvar popolnoma jasna, meni pa niti približno. Končno mi je odprla vrata stara gospa... bila je prav takšna kot sem si jo predstavljala. Nizka gospa s srebrnino v laseh, a še vedno mladostnim obrazom. Pa tudi beseda ji je tekla kot namazana, še posebej, ko se je zatopila v svoje spomine. Hotela sem jo vprašati tisoč in eno stvar, pa mi ni bilo treba. Kot bi brala moje misli, je nanje odgovorila, še preden sem uspela odpreti usta. Sicer pa; kako sploh preprosto kmečko dekle postane babica in patronažna sestra za tako velik okraj? Naredila sem dveletno šolo in sicer nekaj v Ljubljani, večino pa v Osjeku. Najprej je bil to tečaj samo za babico, potem pa še dve leti srednje šole. Imela pa sem Kalobje, Dobje, Planino, Šentvid, Prevorje in Slivnico. To je bil seveda velik okraj, pa ne samo velik, bil je tudi najtežji. Takrat še ni bilo nobenih prevoznih sredstev, 49. leta, ko sem nastopila službo, še avtobusov ni bilo. Vozil je le eden iz Lok, pa čez Rimske Toplice v Celje. Drugače Pa je bilo treba peš, če sem imela izredno srečo, meje kdo peljal s konji, ampak zelo redko. Porodov je bilo pa strašno veliko, ker so vse žene rojevale doma. Splavi so bili cerkveno prepovedani ' razen, če si je katera ..kriminalno’ ’ kje pomagala. Ja, ampak to sc seveda ni dogajalo? O ja, pa se je. Nekatere ženske so bile posebej izurjene za to. Uporabljale pa so peteršilj (nevednico me je poučila, da si niso kuhale čaja), dogajale pa so se tudi hujše in bolj nevarne reči. Delovnega časa verjetno niste imeli? Kje neki, morala sem iti ponoči, podnevi, pa v nevihti, grmenju 'n burji. Ravno prejle sem razmišljala, v kakšne vode vse sem zabredla med poplavami. Spomnim se, ko sem šla v Prelog, pa Sem morala tudi čez dolgo brv, čez potok. Brv je bila ozka, nobene ograje, voda pa tako strašno narasla, da sem razmišljala, če se sploh naj podam čez. Mož je bil sicer zraven. S strahom sem šla za njim, pa trepetala za vsak korak. No, ravno prejle sem se pa spomnila, da sva bila oba hudo neumna, saj bi se lahko prečkanju potoka izognila, če bi izbrala pot malo višje. Večkrat se mi je zgodilo, da so me prišli iskat tudi trije naenkrat. Potem sem pa morala iti po vrsti, tako kot so prišli, razen, če sem vedala, daje v kakšnem primeru bolj kritično. Včasih je bilo tudi Babica je svojega varovanca nesla tudi h krstu tako, da so me tudi vse počakale. Imela sem nenavaden primer na Planini. Pri Podpečanu so imeli dva fantka in oba rojena na 26. februar, tretji otrok pa se je namesto 26. februarja rodil že decembra. Bilje sicer živ, pa tako majhen, da bi ga lahko dal v žep. Vsi so nekako naredili križ čez to deklico, jaz sem pa rekla, daje treba poskusiti vse, dokler živi. Nobena srajčka zanjo ni bila dovolj majhna, pa sem jo zavila v vato in položila na toplo peč. Hranili smo jo po posebnem postopku in z veliko iznajdljivosti. Pa tudi jokal je ta otrok kot miška in nič glasneje. Čez en teden sem ga pa odnesla v bolnico, pa so me napodili, da s tem otrokom res nič ne bo. Ko so ga stehtali je imel namreč samo 95 dag. No, pa sem ga potem imela v domačem inkubatorju na peči še tri mesece. Potem sem ga pa nesla v Ljubljano. In v času, ko je bil v bolnici, je trikrat prebolel pljučnico. Pri sedmih mesecih pa smo ga dobili domov in šele zdaj je ta otrok izgledal kot normalen novorojenček. Zaradi planinskega zraka je sicer spet dobil pljučnico in je bil še dva meseca v celjski bolnišnici. Doma smo ga seveda negovali kolikor smo mogli, ampak rešila ga je pa samo topla peč. In na koncu je preživel? Da, preživel je še eno pljučnico, po desetih mesecih je bil še vedno sila majhen, ampak tisto ubogo dekletce, ki je bilo pri rojstvu skoraj obsojeno na smrt, je danes poročena ženska v Savinjski dolini, mislim, da v Braslovčah in je mati dveh svojih otrok. Tega ne bi mogel nihče verjet, če ne bi videl. Saška Teržan (se nadaljuje) Šentjurske NOVICE D. ARTICEK: LEGENDE GROFI/E ŽUSEMSKE L / , ■ ■ - : • , ' f ■■ : : ^ ^ ■ ‘ ■ ^ Z » ' ■« • Legende grofije Žusemske (1. nadaljevanje) Ko so na žusemskem gradu imeli goste in to ni bilo redko, so se radi hvalili, da imajo čudežno vodo, ki vse želodčne težave pozdravi. Posebno radi sojo pili po kakšnih mastnih pojedinah, da jim je očistila črevesje. Nekoč je bil na gradu cesarski pisar, kije popisoval grofijo. Mož je imel težave z nekakšnimi izpuščaji na koži, ki jih ni mogel pozdraviti. Pil je vodo iz Slatne, vendar ni opazil kaj posebnega Slatne danes uspeha. Bil pa je toliko pohlepen, da se ni zadovoljil s tem, kar je popil, ampak se je s to vodo tudi umival. In glej ga zlomka, izpuščaji so izginili. Gospod cesarski pisar so bili v hudi zadregi. Niso vedeli, ali se naj za ozdravitev zahvalijo bogu ali vodi, ki sojo popili, ali pak vodi, s katero so se umivali. Tako še dandanašnji ne vemo, kaj je bolje. Žusemčani so seveda našli povsem sodobno rešitev. Svojo zdravilno vodo, za katero ne vedo, kako pomaga, pustijo lepo teči po Dobrinskem potočku, vodo za pitje pripeljejo iz trgovine, kopat pa se gredo v Atomske toplice v Podčetrtek. Še živeči ljudje, med njimi Marija Povalejeva (rojena Artiček), stara 94 let, pripoveduje: "Po vodo v Slatne so hodili vsi domačini, prišli pa so tudi iz drugih vasi. Tam na izviru voda ni nikoli zamrznila. Bližnje gospodinje v Setlki so pozimi rade prale v topli vodi. Tam seje reklo Na toplici. Slatino so posebno rade pile živali. Žival, ki je enkrat pila to vodo, ni marala druge. Imeli smo kravo, ki je rada pobegnila s paše ali kar od doma in tekla do izvira in se napila. Vedno je potem sama prišla nazaj v hlev, čeprav niti ni tako blizu. Tudi divje živali so hodile pit slatino. Okrog izvira je bilo vedno vse shojeno, tako trava kot sneg. Pri naši hiši smo spili veliko te vode." Žusemski grofje, njihovi gostje, cesarski pisar, divje živali, domače živali in seveda vsi domačini so nekoč slatini iz Slatne priznavali zdravilno moč. S pridom so jo uporabljali skozi stoletja, potem pa sojo pozabili. Morda bo nekoč ta lepa in dobra Dobrina v žusemski grofiji še znan letoviški kraj z zdravilno vodo za kopanje in pitje. D. Artiček ‘Ernestu ^EČ9{l‘KU v spomini Prevozi »Trgovina OSEB IN TOVORA V TRANZITU ‘Prvega spomiadansl BOGDAN GOBEC Šibenik 7, 3230 Šentjur Tel.: 740-125, tei./fax: 743-145 mobitel: 0609 617 947 Spoštovani! Obveščamo vas, da se je v našem računalniškem učnem centru pričel ciklus predavanj iz naslednjih računalniških programov: Windows, Word 7.00 SLO, Excll 7.00 SLO, Goreli 5, Autocat... Tečaj bo na vašo željo potekal ob koncu tedna; petek popoldan, soboto dopoldan in nedeljo dopoldan. Na vašo željo pa organiziramo predavanja o posameznih programskih paketeih. Predavatelji so priznani strokovnjaki in poznavalci računalniških programov. Praktični pouk bo potekal v naši učilnici na računalnikih 586. Po končanem tečaju bomo opravili še "zaključni izpit". Uporaba računalnikov, beležka, strokovna literatura in malica sta zajeta v ceni tečaja. Vsem slušateljem bomo tudi kasneje pomagali pri njihovem delu. S skupnimi močmi in našo strokovnostjo boste premagali vse težave pri osvajanju vse bolj nepogrešljivega osebnega računalnika. Vaša odločitev je, da nam pošljete izpolnjeno prijavnico, mi pa Vas bomo obvestili o pričetku tečaja. Direktor PC servis - Računalniški inženiring d.o.o. Bogdan Gobec PRIJAVNICA • PRIJAVNICA • PRIJAVNICA . PRIJAVNICA IME IN PRIIMEK: NASLOV: TELEFON DOMA: ^ri232E2SI22IEEEEH /ttri/iCL Stopče 31,3231 Grobelno 4-030 Največja ponudba alkoholnih in brezalkoholnih pijači AKCUA V MESECU APRILU „ II LEDENI ČAJ RADENSKA 0,33 36,00 SIT SIRUPI NEKT R 21 vsi okusi 449,90 SIT 574,00 SIT ŠUM 1.S vsi okusi TEMPEL 1.5 NAMIZNO VINO NOA/iO ETO BKsroiPflffl® «2.15 SIT 7S,12 SIT 159,00 SIT N0MG ■P CELJSKI gxpj 92 Sli wzom 90 SIT i VsaU mesec novo presenečenje! Ne ZAmnbite telesne priložnosti! ji ii PRODAJNI CENTER ŠENTJUR tel.: 743-582,743-174, 743-677 Spoštovani kupci enkratna priložnost za nakup! Sadike jablan (stare in nove sorte) 800 SIT kos Sadike lešnikov 650 SIT kos Sadike breskev 1.100 SIT kos Sadike nektarin 1.100 SIT kos Sadike češenj 1.100 SIT kos Sadike marelic 1.100 SIT kos Sadike sliv 1.100 SIT kos Sadike orehov 1.100 SIT kos Umetna gnojila: PK 0-12-20 1.205 SIT vreča PK 0-10-30-3-1 2.165 SIT vreča NPK 9-15-15 1.799 SIT vreča KAN 1.388 SIT vreča UREA 1.750 SIT vreča Magnezijev sulfat 4.530 SIT vreča Kalcijev sulfat 5.320 SIT vreča Superfosfat 1.290 SIT vreča SM*tSaSB. FIRMA: TELEFON: ___________________________________________________________ PRIJAVLJAM SE NA TEČAJ IZ:__________________________________________ 0 pričetku tečaja boste obveščeni naknadno. Stroške tečaja 25.000,00 SIT sem poravnal na žiro račun št.: 50770-601-21457 strankam nudimo strokovno svetovanje čeki + krediti + kartica AKTIVA UREJENO IN PROSTORNO PARKIRIŠČE!!! __________________________OJJtrifte JoSer n altu p ! NOVICE i ______________..........m:______________________ Kdor ni nosil še okov... (7. nadaljevanje) Na veliko iznenadjenje i čudjenje je sud tako utvrdjeno činjenično stanje podveo pod delo iz dl. 292-a KZ. što po pravnoj oejeni optužbe nema svoje opravdanje. Naročilo pada u oči, da se sud opredelio za ovu kvalifikacija zbog "dokaza koji osvetljuj u ličnost opt. naime, radi se o karakteristikama iz raznih ustanova gde je optuieni svojevremeno radio, koje je odbrana skupila sa terena i to u cilju sa neskrivenom tendencijom Intervencije kod suda da se time oblaži odgovornost optuženog. Ustvari iz tih podataka je vidljivo da je optuženi na terenu i na fakulteta imao razna društveno politička zaduzenja pa je i otuda vrlo jasna njegova svjest o onome što je govorio... Za vreme pretresa od Strane tužioca sudu je predloženo da se kao svedok Pozove i presluša Narandič Gojko, koji se sa optuženim in još jednim zatvorenikom nalazio u zatvoru, a na okolnosti da se opt. sagleda kao ličnost nakon izvršenja dela. Ovo zbog toga jer je optuženi pred ovim svedokom istupio sa istim inkriminisanim krazima. Medjutim, sud nije poverovao u iskaz ovog svedoka, navadno zbog postajanja sumnje da on kao zatvorenik želi ovim tvrdnjama olakšati svoj položaj. Optužba smatra da je sud Pogrešio što sc kod ocene dokaza nije poslužio i sa izkazom ovog svedoka. Po oceni optužbe ovaj svedok je bio objektivan u svojim 'skazimo. / to nije moglo poslužiti sudu da izvede pravilan zaključak iz utvrdjenog činjeničnog stanja da optuženi nije samo ‘tjednoj prilici nastupio neprijateljski. Kad sud u ovakvim drastičnim radnjama optuženog nije mogao sagledati da se radi o neprijateljskoj propagandi, opravdano se Postavlja pitanje kakva bi trebalo da izgledaju te radnje sa kojinia bi se ostvarilo to delo? Ovo zbog toga jer tom sudu nije ovo prvi slučaj da je sudio u sličnim predmetima gde radnje Pojedinih optuženih lica nisu ni izdaleka po svojoj težini bila kao u primeru opt. Kovača, pa je taj sud ipak nalazio elemente dela 'Z čl. 118 KZ. Kod takve očiglednosti, gde nije moglo biti dvoumljenja u ovom predmetu, optužba smatra da je sud izveo ovakav pogrešan zaključak i zbog raznih intervencija sa Strane, a što je imalo njavečeg uticaja da se ne donese pravilna i na Zakonu zasnovana odluka u pogledu kvalifikacije dela a analogno torne i kazna. Na osnovu svega izloženoga, vojni tužilac predlaže, da Vrhovni sud, nakon razmatranja predmetnih spisa, napadnutu presudu Preinači te optuženog oglasi krivim prema optužnici za krivično delo neprijateljske propagande iz čl. 118 st. 1 KZ i da optuženom 'zreče kaznu adekvatna ovom delu. Smrt fašizmu - Sloboda narodu! po moji današnji oceni je pritožba vojnega tožilca lep primerek svoje vrste in bi lahko služila vsakemu pravniškemu pripravniku ?'a poduk, kako se z zakoni in pravom ne sme manipulirati. Zame ■lc še posebej zanimiva zato, ker namiguje na intervencije s strani, ki naj bi vplivale na nepravilno odločitev sodišča. Z gotovostjo *ahko trdim, da ni šlo za intervencije, za katere bi jaz vedel °ziroma, da bi jih organiziral kdorkoli z moje strani. Takih Poznanstev enostavno nisem imel. Kasnejša dogajanja pa tudi govorice, ki so mi prišle na ušesa v kasarni, pa so potrdile očitke l°žilca, da je v zvezi z mojim procesom na vojaškem sodišču v Sarajevu res prišlo do nekaterih intervencij in tudi menda do F. KOVAČ: ZAPORNIŠKI ZAPISI velikih vsebinskih razhajanj v vojaški justici. V mojo korist naj bi poskušal intervenirati celo ugleden komandant VTŠRO iz Nedaricev. Odločilna pa naj bi bila podpora, ki naj bi je bil deležen s strani predsednika vojaškega sodišča slovenskega polkovnika Potočnika (ali nekaj podobnega). Morda je na vojaškem sodišču med pravniki takrat res prišlo do občutnejših različnih mnenj, morda tudi do določenega "mednacionalnega" konflikta, v katerem pa je na mojo srečo prevladal liberalnejši koncept pojmovanja sovražne propagande oziroma mišljenjskega delikta, kot bi to danes imenovali. V prid tej domnevi govori tudi nenavadna usoda tožilčeve pritožbe. Rok za vložitev pritožbe seje iztekel 6. marca, to pa je bila sobota. Tožilec naj bi jo poslal na sodišče v petek, 5. marca, iz neznanih razlogov, pa sojo na sodišču prejeli v ponedeljek, 8. marca. Dejstvo je, da so na vložišču odtisnili 8. marec kot datum sprejema pritožbe. Naslovno Prvostopenjsko vojaško sodišče v Sarajevu je tožilčevo pritožbo zavrnilo kot nepravočasno in tožilčeva pritožba je romala v koš namesto na vrhovno sodišče v Beograd. Še danes ne verjamem, da se je vse to dogajalo čisto slučajno. Čakanje na odločitev Vrhovnega vojaškega sodišča na mojo pritožbo mi je postalo mora in pravo umiranje na obroke. Čeprav so me oficirji obravnavali zelo korektno, saj je vse na nek način prizadela moja "nesreča", nekateri so si očitno tudi očitali svojo udeležbo v njej (podpolkovnik Petrinovid), je tista moja vznesenost, ki me je navdajala takoj po izpustitvi iz preiskovalnega zapora pričela nezadržno kopneti. Resda sem še vedno bil v šoli za rezervne oficirje, hodil k pouku, na vaje, pač vse tako kot drugi, vendar sem se jasno zavedal, da gre za začasnost, pravzaprav za nekakšno usmiljenje okolja in daje le vprašanje časa, kdaj se bo ta umetna zgradba sesula. Posebno moreč je bil odnos kolegov - vojakov. Postal sem garjava ovca. Prav zlahka sem opazil, da se z menoj nihče ne pogovarja in ne druži več kot je nujno potrebno. Zlasti "moji" ljudje so skrbno pazili, da mi ne bi kakorkoli izkazali svoje naklonjenosti. Zapadel sem v samopomilovalni gnev in tudi sam postal pravi ljudomrznik. Sam sem bil v kasarni, sam sem hodil v mesto, sam sem bil proti vsem in proti vsemu. Toda to samoto nisem občutil kot izziv, ki sem mu kos temveč kot popolno nemoč in poraz. Kot takšen sem prav gotovo bil v resnici povsem nemogoč in tudi nesposoben normalnega človeškega odnosa. Povsem sem se izoliral od "normalnih" ljudi, ždel v svoji samoti in pomiloval svojo nesrečo. Svojo nesposobnost vživetja v vsakdanjo resničnost sem nadomeščal s požiranjem knjig in pisanjem pisem. Pisal sem jih vsak dan predvsem dekletom v Sloveniji, ki sem jih nekoč poznal, ali pa sem jih spoznaval preko pisem. Kar uspešno sem se odzival na v časopisnih rubrikah izražene želje po dopisovanju in vzpostavljal vezi, od katerih so nekatere držale tudi še potem, ko sem se vrnil domov. Celo z Marjano, s katero sva s presledki hodila skupaj kar nekaj let, a sva se na mojo pobudo in ob treznem obojestranskem razmisleku ob odhodku k vojakom razšla, sem ponovno vzpostavil stik. Zlasti njena pisma sem navadno pričakoval z veliko nestrpnostjo in seveda bil spet razočaran, če niso prihajala tako pogosto, kot so moja odhajala. (se nadaljuje) Šentjurske NOVICE ŠPORT Šest medalj v Velenju Šentjurčanke zmagujejo V soboto, 8. marca, je bilo v Velenju državno ekipno in posamično prvenstvo Slovenije v krosu, na katerem so se dobro odrezali tudi mladi atleti AK TrgoHlad. Dosegli so več vidnejših uvrstitev. Jaka Zupančič na zmagovalnih stopničkah Pionirji ( Šmid, Zupančič, Verbič in Zdolšek) so bili tretji, tretje so bile tudi pionirke (Kamenšek, Smodej in Oset). Mlajše mladinke (Belak, Stropnik, Škornik, Novak, Žgur) in mlajši mladinci (Lavrenčak, Perc, Jančič) so bili drugi. Skupno so bili moški drugi (za Kladivarjem), drugo mesto pa si z atletinjami Kladivarja delijo tudi ženske ( za ŽAK Ljubljana). Posamezno je Nataša Oset osvojila drugo mesto med pionirkami, med pionirji pa je bil Jaka Zupančič tretji. Drugi del prvenstva (za starejše mladince in mladinke ter za obe članski kategoriji) bo v jeseni. V okviru mitinga je med mlajšimi člani Primož Pangerl zasedel tretje mesto. V.Artnak Febraarja spat Gazvoda Februarskega turnirja za hitropoteznega prvaka ŠD Lipa Šentjur se je udeležilo 10 šahistov, med njimi tudi mojster Črepan. Ponovno je zmagal F. Gazvoda (7.5 točk), pred Plahuto (6.5), Kolmanom (6), Biščanom in Črepanom (5.5) itd. Po dveh turnirjih vodi skupno Gazvoda pred Plahuto in Potočnikom. Pred dvema tednoma se je v OŠ Šentjur odvijalo regijsko finale v košarki za starejša dekleta. Lahko smo si ogledali kar štiri tekme. V prvi tekmi so se Šentjurčanke pomerile z ekipo iz Velenja. Tekma je bila zelo razgibana, vendar je bila premoč domačink očitna, kar se vidi tudi po rezultatu 38:11 (23:7). Tekma med Slovenskimi Konjicami in Vranskim je bila precej izenačena 37:30 (20:12). V tretji tekmi pa so se morale spet potiti Slov. Konjice proti ekipi iz Velenja. Zmagale so Konjičanke z rezultatom 35:21 (16:7). Zadnja tekma je pomenila še en poraz za Vransko in ponovno zmago za Šentjur z rezultatom 52:20 (31:11). Na prvo mesto se je uvrstil Šentjur, druga je bila ekipa iz Slovenskih Konjic, tretja ekipa Vranskega in zadnja so bila dekleta iz Velenja. Sodniki so bili g. Šarlah Marjan, g. Golob Tomo in g. Rahten Bogdan. Puncam želimo še veliko uspeha v nadaljevanju, to je v soboto 22. marca. Verena Belužič Za mlade košarkarke in košarkarje ni denarja? V ponedeljek, 17. marca je bilo v OŠ Hruševec organizirano občinsko prvenstvo v košarki za mlajša dekleta in mlajše dečke. Organizatorji so se za finančno pomoč obrnili na športno zvezo, a zaman. Da ni denarja, pravijo. V novem občinskem proračunu so se postavke namreč spremenile in tako je zmanjkalo denarja za vsaj kakšno košarkarsko žogo, ki bi bila mladim košarkarjem lahko nagrada za vloženi trud in vzpodbuda za naprej. Za podporo v letošnjem letu bo očitno treba potrkati na druga vrata ali pa razočarati vse mlade, navdušene košarkarice in košarkarje ter opustiti sodelovanje na podobnih tekmovanjih??? Vsekakor pa nista samo športna zveza in občina na zatožni klopi glede motivacije in skrbi za razvoj tako ženske kot tudi moške osnovnošolske košarke. Tudi mnogi mentorji se otepajo te svoje dejavnosti in iščejo izgovore, a žal predvsem na škodo mladih ljubiteljev te igre. Na podobnih srečanjih že dlje časa nista sodelovali predvsem ženski ekipi OŠ Ponikva in OŠ Slivnica. In kje je tu skrb za mladi rod? B.G. ŠD LIPA - regijski prvak Nov uspeh ŠD LIPA. Postali so regijski pokalni prvaki. Zmagali so proti močno ojačani ekipi ŠD GRIZE. Končni vrstni red: SD LIPA 8 (15), Griže 8 (14), Žalec 6, Velenje 6, Šempeter 2, Ponikva 0(1). ŠD LIPA je večino dvobojev igrala v postavi Jazbinšek S., Drobne, Plahuta, Biščan. F. Gazvoda je odigral le eno partijo. Za uspeh so zaslužni vsi. Najboljši je bil S. Jazbinšek, saj je na prvi deski v močni konkurenci zbral kar 4.5 točke od petih. F.G. Prvak je Jazbinšek Končano je prvenstvo ŠD LIPA Šentjur za leto 1997. Po izenačenem boju med F. Gazvodo in S. Jazbinškom je bil na koncu uspešnejši slednji. Odločitev je padla v zadnjem kolu, ko v medsebojnem boju F. Gazvoda kot črni ni uspel več kot remizirati. Ostalim nasprotnikom je oddal Jazbinšek le en remi (Plahuti), Gazvoda pa je izgubil točko z Drobnetom. Končni vrstni red je naslednji: Jazbinšek 12 točk, Gazvoda 11.5 točk, Streicher 9.5, Biščan in Plahuta 9, Diaci in Drobne 8, Potočnik 6.5, Lorger 5, Jernej 4, Srdid 3.5, Pišek in Jazbinšek V. 2, Srdid G. 1. Prva dva sta tokrat ostale igralce pustila daleč za seboj. Ostali favoriti (člani prve ekipe) so tudi ostali v ospredju. Lanski prvak Diaci Ciril je kljub občasnim zdravstvenim težavam spet močno mučil člane prve ekipe. Nekaj presenečenj je vendarle bilo - naj večje je bila zmaga mladega S. Jerneja nad MK Drobnetom. Jernej je bil tudi sicer najboljši med mladimi tekmovalci. Igrani šah je bil na primerni kakovostni ravni. Šentjurske NOVICE ZA RAZVEDRILO NAGRADNA KRIŽANKA ST. 47 8. ČRKA SLOV. ABECEDE MOČ. JAKOST GRŠKA ČRKA MARIJA OJSTRŠEK 6. ČRKA SLOV. ABECEDE ŠVEDSKI IZUMITEU PERUNIKA ALFRED KATRAN 100 m2 EVA HRASTNIK DEL SUKNJIČA VNAŠANJE SEMEN RIMSKI KLIC QTAMF BOG NA TRRnVT LJUBEZNI POMOČ ARNOLD DEL TELESA KOŠARKAR GIBONE ČISTI BOMBAŽ VAŽNA TEKOČINA REVEŽ. SIROTA ZBIRANJE ŠPANIJA ZA ODPRTINA SPODBUDA GODCE DEPARTMA V FRANCIJI VERDIJEVA OPERA ITALIJA REKA V LIBANONU REŠETO POD IVO ANDRIČ LITER PESNIK BORIS A. VRSTA DREVESA DRAG KAMEN GORA NA KOROŠKEM ABRAHAMOV SIN Ž. IME RIMSKI POZDRAV PREDS. ZDR. LISTE DEL STOPALA KRAJ PRI ŠENTJURJU NAŠA REKA VOJAŠKA ENOTA LUIS ADAMIČ VRSTA FILMOV NAJVEČJA ŽIVAL ALBANSKO IME VZHODNI GERMANI KRAU. IZ MAHABHAR. ZATOČIŠČE OLGA LESJAK DEL SODA KOŠIR NIKO PREDUJEM BRANKO ERJAVEC BICIKEL JUŽNI SADEŽ AVSTRIJA PREDLOG MAKE- DONSKI KRALJ SESTAVIL: JOŽE MASTNAK- MARJAN Nagrade za križanko št. 46 podeljuje Bistro Žarek - Simpl iz Šentjurja. Izžrebani so bili: Tilko Jožič iz Šentjurja čaka v bistroju Žarek vsak dan v mesecu aprilu kavica, Dušana Debenaka iz Primoža štangica, Srečka Pusaija iz Loke pa sok. Športnik leta je Ivan Kukovič 46 bralcev Šentjurskih novic mu je prisodilo 81 točk, to je kar enkrat več kot drugouvrščeni ženski štafeti 4 x 300m AK TrgoHlad (Vrbek, Stropnik, Jevšnik, Ambrož), kije prejela 42 točk. Na tretje mesto seje uvrstil igralec malega nogometa Matjaž Zcndzianovsky z 31 točkami, Četrti pa je alpinist Dušan Debelak (26 točk). Sledijo atlet Primož pangerl (25), košarkar ŠKK Groga Kovač (20), smučarski skakalec Nani Vodeb (13), šahist Gazvoda (9), košarkar Kemoplasta Gajšek (6). Deseterico zaključuje košarkar Knez s 5 točkami. Naj še enkrat povzamem kriterije, po katerih so bralci izbirališport-uika leta in pa njihove lanske dosežke. Pravila so bila enostavna: športniki in športnice so morali biti doma 'z naše občine, odlikovala naj bi jih športna osebnost in so bili uspešni v Preteklem letu. Čeprav so atleti gotovo najbolj organizirano zbirali točke in so v finišu med prvih pet najboljših šentjurskih špšortnikov uspeli spraviti kar tri svoje (pravzaprav sedem, če štejemo štafeto za štiri), je prvo mesto Ivana Kukoviča nesporno zasluženo. Ivan Kukovič je v lanskem letu osvojil člansko državno prvenstvo v toku na 5000 metrov, bil je drugi na državnem prvenstvu v malem maratonu (21 km) in tretji v najtežji atletski priskušnji, v maratonskem teku. Nekoliko presenetljivo je drugo mesto osvojila štafeta AK TrgoH-a(14 x 300 m, ki jo sestavljajo Tjaša Vrbek, Mojca Stropnik, Monika Jevšnik in Jolanda Ambrož. Dekleta so v lanskem letu postale državne prvakinje med mlajšimi mladinkami, bile so druge med starejšimi mladinkami (4 x 400m) ter četrte med članicami. Največji dosežek igralca malega nogometa Matjaža Zendz-ianovskega je bila osvojitev državnega prvenstva v malem nogometu v dresu Mile Juvcntusa. Alpinist Dušan Debelak je bil gonilna sila ekipe, ki je preplezala najzahtevnejše smeri Api, Nampa in Bobaye v Himalaji. Atleta Primoža Pangerla, ki sc je uvrstil na vidno 5. mesto, v ŠN doslej še nismo predstavili, smo pa večkrat poročali o njegovih dosežkih. Košarkar Grega Kovač seje uvrstil na 6. mesto predvsem po zaslugi svojih organizatorskih prizadevanj med študentsko mladino. Njegov ŠKK se je letos uvrstil v finale šmarsko - šentjurske lige. Smučarski skoki v Slivnici so uvrstili med najboljše športnike zagnanega Nanija Vodeba, ki ga v ŠN doslej tudi še nismo predstavili. V deseterico najboljših so se uvrstili še "profesionalca" Gajšek in Knez iz KK Kemoplast, ki letos zaseda visoko mesto v 2. slovenski ligi ter prvak občine v hitropoteznem šahu F. Gazvoda. Menda je to prvi poskus, da smo tudi v Šentjurju izbirali najboljše športnike in vse kaže, da so bralci ŠN, čeprav ne ravno preveč množično, le izbrali prave.Razglasitev najboljiših šentjurskih športnikov bo v petek, 11. aprila ob 19. uri, v Ipavčevi hiši v Zgornjem trgu. Gostitelj bo župan Malovrh. Šentjurske NOVICE LAHKO BI BILO RES "1 _ "" Župani so za turizem Dvanajst sosedskih županov, vključno z našim Jurijem, se je odločilo za resno sodelovanje na področju turizma. Ker se zavedajo, daje turizem akcija in ne le bla bla, so sklenili, da tudi konkretno pokažejo, kako se je treba iti to dejavnost. Pridno se dobivajo enkrat pri enem, drugič pri drugem, drug drugemu razkazujejo zanamenitosti svoje občine in preizkušajo domačo gostinsko ponudbo. Če so vas prepričali in ste krenili po njihovih stopinjah, vas čaka rahlo presenečenje: vašega zapitka ne bo plačal občinski proračun. Kako utišati Artnaka? Predsednik LDS Artnak na sejah Občinskega sveta tako tečnari z različnimi vprašanji in pobudami, da ni za nikamor. Ko je nazadnje poleg tega, daje zahteval ustanovitev posebne komisije, ki naj bi preverjala poštenost občinskih veljakov, zahteval še podatke o njihovih plačah, jim je končno le peki pelo. Sedli so skupaj in kaj hitro našli zdravilo za Artnakovo manijo: niso sklicali seje. Spet duel na Planini Tokrat sta se spopadla na sodnijskem parketu Montparis in KS Planina. G. Romih, ki s pomočjo Užmaha iz Celja vodi ekipo KS, po izgubljeni prvi tekmi ni vrgel puške v koruzo. Obljubil je, da se bo boril do zadnjega tolarja v blagajni KS. Za njim le potop Kmalu potem, ko je dr. Šmid zapustil barko planinske KS, je le - ta bankrotirala. Ko je spustil iz rok vajeti v Turističnem društvu, so se jim v blagajni zaredili pajki. Če bo zdaj, ko je doktor zapustil pevce in Prosvetno društvo, zaškripalo tudi pri njih, bo treba nekaj ukreniti. Bodisi poklicati UJV ali pa postaviti doktorja za borznega posrednika. Alpos je presenetil Potem ko so vsi pričakovali lastninski udar preko severne ali južne meje, so kupci pridrli s češke in s kronami kupili šentjurskega nosilca napredka oziroma njegove dolgove. Menda je devizno gotovino možno vložiti precej bolj pametno. Oblast ni le čast Bodo prijeli na otroke Komaj si je planinski župan pocelil prednovoletne buške, že so Na sejmu Aipe „ Adria smo se predstavili s precej provokativno mu njegovi uporni podaniki uprizorili poskočen tek čez drn in par0]0 "Občina Šentjur - otroci v turizmu". Obiskovalci so lahko s trn z območja nesojenega kamnoloma diabaza. Slišati je, da v ^5^ aij se morda gremo turizem po otročje ali pa smo smelo Montparisu že sprejemajo stave, kako se bo končal zbor zakoragjii v dobičkonosne pedofilske posle, krajanov, ki jim ga je menda župan obljubil v roku 10 dni. Tržan gre na prakso k Strašku OPTIKA GLEŠČIC s.p. BORIS GLESCIC Šentjur, Ul. Dušana Kvedra 6b Tel.: 0609/623 480 Poslujemo vsak dan od 9. do 16. ure, sobota od 8. do 12. ure. NUDIMO VAM: - strokovno računalniško kontrolo vida - računalniško izbiro najlažjih in najboljših vrst stekel - očesna ambulanta OČALA VSEH VRST: - fotosenzibilna - bifokalna - multifokalna (z garancijo) - stanjšana - plastična - sončna očala RAVBAN - najboljše kontaktne leče, mehke in poltrde, proizvajalca Bauch & Lomb CARL ZEISS, ESSILOR - vse dioptrijske podatke vodimo računalniško 10 LETNA TRADICIJA, RAZLOG ZA ZAUPANJE Potem ko je direktor šentjurske klavnice Tržan pojasnil zadružnikom, zakaj se njegovo Mesarstvo otepa z izgubami (nore krave, itd.), je bilo med kmeti slišati tihe pripombe, da bi bilo dobro, če bi g.Tržan šel za kakšen mesec na prakso h konjiškemu mesarju Strašku, ki kljub višjim odkupnim cenam le zna napraviti tudi dobiček. Zlasti naj bi mu koristil poduk glede uporabnosti Jurmesa in podobnih podjetij. Šentjurski živinorejci ne zanjo Tako bi se dalo sklepati na osnovi podatka, da so v šentjurski klavnici odkupljeni goveji pitanci menda naj slabše kavah tete v Sloveniji. Našo živinorejsko čast rešujejo kupci iz drugih krajev, kajti pri njih naše živali le dosegajo povprečno kakovost. Česar ne znajo živinorejici, zagotovo znajo mesarji. Čistimo vs« vrste obločil in tkanin EKSPRES i e k @ š ® k* C. Kozjanskega odreda 4, ŠENTJUR Telefon: 063/740-085