39. Stranka. I Limitut t pitrt, II. ftbraarja 1911 mi. leto. .Slovenski Narod" vdfa v Lfahlfaml na dom dosUvlJca: celo leto naprej • . . . K 24*— pol leta » • 12-— četrt leta m • • • # « 6*— sa mesce m • » • • ■ 2"— v npravništvu preje man: cdo leto naprej • # ♦ . K »— polleta . • . . • . 11-— četrt leta m ..... 550 na mesec m • . . . . 1*90 Dopis! naj se frankirajo. Rokopis! se ne vračajo. Credni&tvo: EnaOova dica sL 5 (v pritličju levo.) telefon it 34. fiiiela vsak Šmn sveder tavzemil nedelje in praznike. Inserati večajo: peterostopna petit vrsta za enkrat po 16 vin., za dvakrat po 14 vin., za trikrat ali več 1:rat po 12 vin. Parte in zahvala vrsta 20 vin. Poslano vrsta 36 vin. Pri večjih insercijah po dogovoru. Upiavništvu maj se pošiljajo naročnine, reklamacije, inserati L t d, ta je administrativne stvari. ■ Posamein številka velja 10 v'narfev. —— Na pismena naročila brez istodobne vposlatve naročnine se ne ozira. -MareCaa tiskarna*1 telefon š- 85. »Slovenski Narod- Mlja pO poitt: za Avstro-O^rsko: . za Uemčljcn celo o skupaj naprej . K 25*— j celo leto naprej ' - IK 33*— « 2-30 1 celo leto naprej « ^ K 35,— pol leta četrt leta na mesec 4 Vprašanjem glede Inseratov se naj priloži za odgovor doolsalca aH znamka* Vpravn££tvo (spodaj, dvorišče levo), Saaflova taScs st 5, telefon it. 85- ZAVRNJENI ITALIJANSKI NAPADI. — PRI PULJU SOVRAŽNO LETALO ZBITO. Dunaj, 17. februarja. (Kor. urad.) Uradno se razglaša: Italijansko bojišče. Italijanski topovski boj je bil včeraj naperjen zlasti nasproti krajem v pokrajini pri Kanalu in ob Rombom! ter proti mostiščem v Tolminu in Gorici. Poskusen sovražni napad na vrh Sv. Mihaela smo zavrnili. Pri Pulju so obrambne baterije zunanjega vojnega pristanišča zbiie neko italijansko letalo. Pilota in opazovalca smo vjeli. Namestnik načelnika generalnega štaba p!. Hofer, fmL * * * ITALIJANSKO URADNO POROČILO. 16. februarja. V tofanskem odseku, gorenja dolina Boite, je obstreljevala naša artiljerija z vidnim uspehom oddelke sovražnih čet in oporišča za strojne puške. V Jezerski dolini je provzročilo delovanje Lasih oddelkov velik nemir v vrstah sovražnika. V odseku pri Rombonu, Bovška kotlina, je bil včeraj ponovni napadalni poskus sovražnika na naše pozicije nemudoma odbit. Sovražni letalci so vrgli nekaj bomb na kraje v ravnini nad Nadižo in Sočo. Ranjen ni bil nihče. Materijalna škoda je prav neznatna. Kotor. »Idea Nazionale« poroča, da se utrdbena dela ob Kotoru neprestano vrše in da polagajo mine. Kotor je *\ieno pristanišče, katerega ni mogoče zavoievati. Baje pride večji del avstrijske vojne mornarice v Kotor. Obenem z utrjevanjem Kotor ja. polagajo na Lovčen topove, ki ščitijo kanal in obvladujejo Cetinje. Bombe na iialiianska mesta. Švicarski listi poročajo, da skupno število žrtev avstrijskega letalskega napada na Milan znaša najmanj 150 oseb. Vojaška škoda v Milanu mora biti jako velika, kajti cenzura ne dovoljuje listom, da bi podrobneje poročali o škodi okoli kolodvora. Značilno je tudi, da večji del severnoitaliianskih časopisov ni več došlo v Švico. — O obstreljevanju Rirnini se poroča, da so vrgla tri avstrijska letala iz velike višine bombe na mesto. Obrambni topovi so začeli takoj streljati in so prisilili letala, da so se dvignila še višje. Dva železniška uslužbenca sta bila baje samo lahko ranjena, prcbilvalstvo je zbežalo v kleti. — Tudi na vas T*ibiano so baje padle avstrijske bombe, niso na napravile nikake škode. — Preko Lagana poročajo, da so avstro - ogrski letalci 16. t. m. ponoldne ob 4. uri metali bombe na ForSi, napravile so ie neznatno škodo. — V Milanu je bila slovesna Črna maša za žrtve. Udeležil se je maše kardinal Ferrari z vso mestno duhovščino in vsemi katoliškimi društvi. Pogreba žrtev se je udeležilo 200.000 oseb. nad 100 vencev je bilo položenih na grobove. Govorov Bi bilo. Male poškodbe na cerkvi Aoollmario v Raveni. Italijansko časopisje kriči, da so avstrijska letaka poškodovala cerkev Apoffmario v Raven1'. Po avtentičnih poročilih pa se je dognalo, da je bil cilj letalskega napada na kolodvor v Raveni, ki je pa le malo oddaljen od imenovane cerkve. Radite-ga in ker je bil izvršen letalski napad v vetru iz relativno velike v:Ši-ne. je seveda ne:grče. da je cerkev kaj poškodovana. Ako je res kaj poškodovana, se ie to zgodilo samo slučajno in ne namenoma. Sieer pa cerkev gotovo ni težko poškodovana, ker fotografija, ki jo ie napravi letalec, ne kaže nikake poškodbe ne na stolpu ne na strehi cerkve. Najveći? Hasco za Itanjo. »Extrabladet< piše med drugim: Za Italijo je vojna večji fiasco, kakor za vsako drugo državo. Centralni državi se borita skoro s celim svetom, dobivata pa zmago za z ^go, odgovor celega cveta na so zd viec in slovesne pojedine. To sporni- t na karneval. KHcnen&r o Itai!i:, Kitchener je rekel v svojem govoru v parlamentu o Italiji: Dedovanje italijanske armade v oktobru in novembru je bilo {ako izdatno. Napadalna moč se orl takrat dalje ni zmanjšala, čeprav je obramba sovražnika tako mogočna, da ta trenotek ni n i k a k e g a upanja, da bi jo bilo mogoče prebiti. Italija se ne udeleži skupnega vojnega sveta. Italijanski listi poročajo, da je gotovo, da jc Italija odklonila udeležbo na skupnem vojnem svetu če-tverozveze, ker hoče imeti prosto roko za svoje vojaške sklepe. Italija in Francija. Italijanski listi poročajo, da se je pečal ministrski svet dne 15. februarja z raznimi upravnimi zadevami napram zaveznikom. O vrnitvi obiska francoskega ministrskega predsednika Brianda v Parizu, se ni razpravljalo. Ta obisk se izvrši najbrže ob velikonočnih parlamentarnih počitnicah, Boj proti vojni. »Avanti« poroča: Sociiaiistična stranka italijanske poslanske zbornice je sklenila, da pridne početkom zasedanja parlamenta boj proti nadaljevanju vojne. Gioiitii. V T urinu je izjavil Giobtti. da so neresnične vse vesti, da hoče on porabiti sedanji nolitieni položaj za to. da strmoglavi Salandro. Giolitti je '"ziavi!. da ako bi prišel on sedaj na krmilo, bi vodil tudi on politiko nadaljevanja vojne, čeprav ni pristaš vojne. On noče rriri deležen odgovornosti, ovir pa tudi ne bo delal vladi. DRUMU. VEST! IZ ITALIJE. V Angliji so določili desedaj deset parnikov, da bedo prevažali premog v Italijo, prepeljati ga morejo skupno enkrat 4500 ton. Ravno toliko parnikov je določenih za prevažanje pšenice in ovsa. Italija dobi premog iz severne Anglije, boljši premog iz Watesa vri^rži Anglija zase. Nevtralne ladje so že pripeljale nekaj severnoangleškega premoga v Italijo za lako visoko prevoz-nino. Vladni dekret zvišuje bilanco vojn ga ministrstva za leto 1915/16 za 4O0 milijonov lir. V Italiji primanjkuje papirja. Za danes je napovedan v Rimu sestanek lastnikov in založnikov časopisov, da se posvetujejo o sredstvih, s katerimi bi se cdnravilo pomanjkanje papirja. Zahtevajo prepoved izvoza papirja, carine prost dovoz papirja, oproščenje vojaške službe za delav- ce v papirnicah in zadostno število vagonov v pristaniščih za transport premoga. »Secolo« pričenja gonjo proti Švicarjem, ki bivajo v Italiji in pravi, da eksplozijo v Cengiu so pro- vzročili švicarski delavci. Pravi tudi, da so se vtihotapili v Italijo Švicarji, ki pa so samo skriti Avstrijci ali Nemci, in vohunijo. Raditega, pravi list, bo treba s Švicarji posto^ pati tako, kakor z Nemci. Zločin v Drcivalu. Francoski spisal E. Gaborian. (Dalje.) »Obdrži,« je rekla, »s tem denarjem si lahko še pomagaš.« »Ljuba duša,« je rekel grof, »kar imam, to je komaj toliko, kakor si me ti odslej veljala vsak mesec« »Nič zato,« je rekla Jennv Fan-cy. »Jaz lahko z dosti manjšimi vsotami izhajam. Tebi pa prinese ta denar morda še srečo. Poskusi na borzi. Poznala sem ljudi, ki so začeli z veliko manjšo vsoto, pa so na borzi v kratkem času postali milijonarji.« »Dobro dekle si,« je odgovoril grof, ki ga je sočutje njegove ljubice resnično ganilo. »Toda — denar le vzemi.« »Potem vendar sam ne boš ničesar več imel.« »Ne boj se! Še 350 frankov imam. To je več, kakor potrebujem. Še 200 frankov dam lahko tvojim služkinjam.« »A — kaj bos pa potem počel?« »Kroglo si zapodim v glavo.« »Oh!' je zakričala Jenny Fancv in se z obema rokama prijela za glavo, videvši, da je grof vzel revolver iz žepa. »Poglej! Lji.bka igrača te to! Tu na sence je nastavim, sprožim in vse je končano.« Jenny Fanc?/ je kar strmela. Dasi jo je stresala groza, je vendar občudovala grofov pogum in njegovo hladno zaničevanje življenja. »To se ne sme zgoditi,« je zaklicala in se oklenila grofa. »Obljubi, da se ne ustreliš! Prisezi! Prej te nisem mogla trpeti, a zdaj sem te spoznala in te ljubim. Pojdi z menoj. Ti si vedno kavalirsko živel in niti ne veš, koliko je desettisoč frankov. A jaz to vem in bom tebi in sebi pomagala. Najela bom na koncu Pariza prav majhno stanovanje. Videl boš, kako bova brez poslov lahko izhajala, četudi skromno. Samo zvest mi boš moral ostati, kajti jaz bom silno ljubosumna. Ce se v tem času, dokler nama poide denar, ne premene razmere, si končava življenje oba obenem. Pa ne z revolverjem, nego s plinom.« »Nič, nič,« je rekel grof In potisnil dekle.od sebe. »Mož mojega imena se ne pogreza v blato ubo- štva, ampak pade z vrha naravnost na tla in je takoj mrtev.« Grof je bankovce porinil pred svojo ljubico in je hotel oditi. Jennv Fancv je planila za njim. »Ne boš mi utekel! Jaz te ljubim in te ne pustim. Ce storiš še en korak, začnem klicati na pomoč« »Treba je končat*,« je rekel grof. »Ce me ne izpustiš, se tukaj ustrelim.« Grof je svojo ljubico pahnil od sebe, da se je brez zavesti zgrudila, plačal račun in odšel. XIIT. Gredoč po ulici, se Je grof Tre-morel spomnil svojih prijateljev. Na misel mu je prišlo, kako je časih sam zasmehoval ljudi, ki so izgubili vse, kar so imeli, in pričakoval je, da bodo tudi njega zasmehovali. Hotel se jim je umakniti in se odpeljati iz Pariza. Na kolodvoru je izvedel ,da je vlak v Etampes že odšel in da pojde prihodnji vlak šele čoz dve uri. V središče mesta ni maral iti, zato se je potrkal po stranskih ulicah. Mislil je samo na svoj konec. Ce bi se v Parizu ustrelil, bi ves svet dfrjal v mrtvašnico, da bf še enkrat videl moža, ki je bil nekaj let AVSTRIJSKO URADNO POROČILO. D::na.;, 17. februarja. (Kor. urad.) Uradno se razglaia: Jugovzhodno bojišče. Nič novega. Namestnik načelnika generalnega štaba o!. Hofer, fml. * * NEMŠKO URADNO POROČILO. Berolin, 17. februarja. (Kor. ur.) VVolffov urad poroča: Veliki glavni stan dne 17. februarja. Balkansko bojišče. Položaj je nespremenjen. Vrhovno armadno vodstvo. ■ Kra!; Niku a molči. Dne 2. februarja je izročil minister Radulović v imenu svojih, v Crni geri se nahajajočih kolegov, avstrijski vladi poročilo na kralja Niki-to s prošnjo, da se to poročilo na primeren način izroči črnogorskemu kralju. V poročilu prosi minister Radulovič kralja, da nominira delegate, ki bi naj pričeli mirovna pogajanja z monarhijo. Naša vlada je s posredovanjem španskega veleposlaništva poslala to poročilo kralju Nikiti, toda kra'j ni dal dosedaj nobenega odgovora. Crnogorski general Martinović ubit? »Idea Nazionaie« poroča iz Drača: Vedno bolj verjetno se zdi, da so črnogorski, vladi vdani vojaki, ubili generala Martinoviča. Podrobnosti pa ni mogoče dobiti. Esad paša črtan iz turške armade. Carigrad, 17. februarja. Sultan je izdal ukaz. ki izjavlja, da se je Esad paša Teptani pridružil sovražnikom Turčije in da ga je zato črtati iz turške armade, v kateri je zavzemal dostojanstvo generala. IJLJ" -!■_________.....- '1 I----|J 11---—-■ 11 Nova izkrcavanja na Krfu in v Solunu. Iz Aten poročajo 17. februarja. Danes se je izkrcalo na Krfu 4000 italijanskih vojakov; v Solunu se izkrca te dni 20.000 mož. Pred Solunom. Preko Sofije poročajo: Na obeh krilih francosko - angleške fronte se vrše premikanja čet. Francozi in Angleži se hočejo izogniti boju pri Ku-kušu. Na polotoku Kalkidike so napravili Francozi in Angleži poleg utrjene črte jezero Lagdin - Stavros široke ceste, ki naj služijo umikanju njihovih čet v Orfanski zaliv. »Agence Havas« poroča 17. februarja : Francozi so zasedi! vse mostove čez Vardar. Grki so zasedli vardarski breg od Topčina do izliva reke. Grška kavalerlja zapušča Solun. Reuter javlja iz Soluna: Grška kavalerijska brigada, ki se je nahajala dosedaj v Solunu, je mesto zapustila in sicer radi aprovizačnih težkoč. Odškodnina za bombardiranje Soluna. Atene. 16. februarja. (Kor. ur.) Listi poročajo, da je sklenila Grška z zavezniki dogovor, da ji bodo zavezniki po končani vojni povrnili škodo, povzročeno grškim trgovcem in privatnikom vsled bombardiranja mesta. Kralj Konstantin je sprejel vse častnike in člane italijanske misije v poslovilni avdijenci. Italijanski častniki se vrnejo nemudoma v domovino. Kritične razmere na Grškem. »Az Est« poroča preko Sofije: Položaj na Grškem postaja vedno bolj kritičen. V mnogih okrajih ni prav nobenih žVvil več. Obupano prebivalstvo se zbira pred prefektur. in zahteva nujne ukrepe proti ne- prvi kavalir in je končal kot samomorilec. Med tem potikanjem po stranskih ulicah, ga je minila njegova prejšnja brezskrbnost in njeno mesto je zavzela mrka resignacija. Stopil je v skromno gostilno in naročil večerjo, potem pa vzel v roke večerni list. Z začudenjem je v njem čital: »Tik pred sklepom uredništva smo izvedeli, da je na skrivnosten način izginila ena najbolj znanih osebnosti iz našega mesta. Ta oseba je izrekla namen, da se usmrti. Jutri več.« »Kaj me še ne bodo pustili v miru?« se je razhudil grof. »Ne, temu je treba napraviti hiter konec« Odločil se je, da ne zapusti Pariza, nego da gre v prvi hotel in izvrši tam svoj namen. V hotelu je spi-sa4 pisemce, namenjeno za policijo in se potem vsedel na zofo. »Zdaj je enajst ura,« o polnoči se ustrelim. Še eno uro imam torej časa.« Spomnil se je časnika, ki ga je bil čital po večerji. Kdo je dal notico o njem v list? Brez dvoma Jenny Fancy. Ta ga gotovo išče po celem mestu. 2ivo si je predstavljal svojo ljubico, kako je begala iz kraja v kraj in po njem povpraševala in kako so se ljudje in posebno najboljši prijatelji iz nje norca delali. Cas je mineval. Grof je vzel re^ volver iz žepa, ga skrbno ogledal in priredil in ga položil na mizo. Vse je bilo pripravljeno. Ura je udarila polnoč. Grof se ni ustrelil. »Kaj zhodja — ali se mar bojim smrti?« se je vprašal. »Saj sem bil vedno hraber človek in sem na dvobojih že večkrat pogledal smrti v oci.c A bilo ga je res strah smrti in še toliko moči ni imel, da bi bil vzel revolver v roke. »To je zgol nervoznost; ta bo čez nekaj trenotkov že minila.« Z naporom vseh umstvenih sil je grof sam sebi dopovedoval, da si mora na vsak način končati življenje, a izvršiti svojega sklepa ni mogel. Zdanilo se je, v hotelu se je začel običajni šum, hlapec je prišel po Čevlje. Grof se je odločil, da odide. Denarja je Imel komaj še toliko, da je plačal hotelski račun. Še vedno je imel trdni namen, da se ustreli, a rekel si je, da mora še nekaj dni počakati, češ, naj se mu živci prej pomirijo. (Dalje prih.) Stran 2. .SLOVENSKI NAHOD*, dne I*, februarja s rtv. vzdržljivim razmeram. Posebno velika beda vlada v okrajih vzhodno Soluna, ker so tam vse železnice v angleških in francoskih rokah in je vsaka redna aprovizaclja onemogočena. V Solunu vlada, odkar so Zep-pelini mesto bombardirali, neprestana panika. Prebivalstvo se deloma seli. Ententino vojaštvo nastopa, kakor da bi bila vsa Grška njegova. V Atenah vlada velika draginja. Staro sovraštvo proti Bolgarom je prenehalo. Francoski, angleški, ruski detektivi nastopajo, kakor da bi bili doma. V Solunu je aretirala anglcško-francoska policija tamkajšnjega župana Ismaila beja. Položaj v Romuniji. Politični položaj v Romuniji je slej ko prej nejasen. Francoski listi vedo povedati, da so sicer vesti, da bi bila stavila centralna zveza Romuniji nekak ultimatum, neresnične, da pa postaja Bratianovo stališče vedno bolj nesigurno. Bila bi nesreča za Četverozvezo, ako bi postal Bratianov naslednik Marghiloman. Konzervativni romunski listi so pričeli ostro kampanjo proti Brati-anu. Očitajo mu, da se je popolnoma zapletel v mreže četverozveze in da je dal zastražiti le dve meji države (sc. avstro-grsko in bolgarsko), ne pa tudi tretjo (rusko). Drugi listi zopet poročajo, da vlada v Rusiji vedno večje nezaupanje proti Romuniji. Ruska vlada da je konfiscirala za Romunijo namenjeno angleško in amerikansko municijo, ki je bila poslana preko Rusije v Bukarešto. Rusi da zbirajo v južni Besarabiii vedno silnejše čete. katerih oporišče je donavsko mesto Reni. Vsa ruska pristanišča ob Donavi so močno utrjena. Voditelj romunske opozicije Fi-lipescu se nahaja v Rusiji. O njegovi misiji pa se v opozicijonalnih krogih strogo molči. Priooveduje se tudi, da bo odpotoval Take Jonescu, čim se vrne Filipescu. v London in Pariz. Osemnajst profesorjev univerze v Jassv se je izjavilo z diiaki solidarne in zahtevalo sklicanje senata, da se »nezakoniti ukrepi« proti dijakom revidirajo. Romunija je prepovedala Izvoz žita, zelenjave in olja. Bukarešta. 17. februarja. Vlada je predložila danes zbornici zakon, ki prepoveduje izvoz žita in žitnih izdelkov, zelenjave in olja. Prepoved velja že od današnjega dne. I z-vzete so pa vse kupčije državne žitne komisije. Izvozno takso za moko bo plačevati v bodoče tudi za testenine. Vojna z Rusijo. MANJŠI DOGODKI NA RUSKI FRONTI. Dunaj, 17. februarja. (Kor. urad.) Uradno se razglaša: Rusko bojišče. Nočni napadi letalcev na našo fronto ob Stripi so bili prezuspešni. Ob Korminskem potoku, južno od Berestianov, smo z lahkoto zavrnili napade ruskih poizvedovalnih oddelkov. Namestnik načelnika generalnega štaba pl. H 6 f e r, fml. NEMŠKO URADNO POROClLQ Berolin, 17. februarja. (Kor. ur.) VVolffov urad poroča: Veliki glavni stan dne 17. februarja. Vzhodno bojišče. Na severnem delu fronte živahno artiljerijsko delovanje. Naši letalci so napadli Dvinsk in železniške naprave pri Vilejki. Vrhovno armadno vodstvo. RUSKO URADNO POROĆILO. 14. februarja. Živahni ogenj traja na obeh straneh. Med Olajem in otokom Daleu (12 km, jugozapadno od Rige) smo dognali dober učinek naše artiljerije. Južno od Dvin-ska je vporabljal sovražnik bombe z dušečimi plini. Prorok Sazonov. Glede konca vojne je proroko-val Sazonov koncem januarja ruskim časnikarjem: Ne verjamem, da bi trajala ta vojna več let, ker bi tega pred vsem Nemčija financijalno ne mogla vzoržati. Treba pa je, da se pripravimo na poletno vojno. Najbrže bo trajala vojna še vse to leto. V najboljšem slučaju bo končana meseca novembra. Razširjenje ruske brambne dolžnosti. Državni svet se bavi s predlogo, da se naj brambna dolžnost v Rusiji začasno podaljša za 2 leti. S tir mer In duma. Daje je imel novi ruski ministrski predsednik Stirmer že svoj prvi spor s konventom seniorov ruske dume. Slo je namreč za nekatere socijalne zahteve delavcev v državnih tovarnah. Zatrjuje se, da bo Stir-merjev otvoritveni govor v dumi prav kratek. Ustavl)«i promet na Finska Kodanjski listi poročajo, da Je ves privatni osebni in blagovni promet na Finsko ustavljen. Finske železnice stoje pod vojaškim poveljni-štvom. Francoske ofenzive ne bo. Delavnost nemških čet ob zapadni fronti je očividno vplivala na Francoze. General Berthaux zahte^ va v »Petit Parisienu« z ozirom na številne napade energičen nastop francoskega poveljništva. Panika bežečega prebivalstva iz Belforta mora prenehati. Sedaj je prilika pokazati kje hoče pričeti Francoska i dolgo pripravljano ofenzivo. Drugo mnenje pa zastopa polkovnik Rou-sset v istem listu. On piše: Z ofenzivo ne moremo pričeti. Javnost mi mora verjeti, če tudi zamoičujem vzroke. Nam ne preostaja drugega, kakor da trdno in hladnokrvno pričakujemo sovražno ofenzivo. Zaraiino tiof šče. NA FRANCOSKI FRONTI. Berolin, 17. februarja. (Kor. ur.) VVolffov urad poroča: Veliki glavni stan dne 17. februarja. Zapadno bojišče. Nobenega pomembnega dogodka. Pri popravljanju nove pozicije pri Ober - Septu smo našli še 8 francoskih metal za mine. Vrhovno armadno vodstvo. * FRANCOSKO URADNO POROČILO. 14. februarja popoldne. V Artoisu smo zažgali južno od poti Neuville - La Fclie mino. Južno od Somme smo proti večeru napadii nemške naprave južno od Friseja ter zasedli nekaj čtiov strelskih jarkov. Sovražni protinapad smo zadržali s svojim ognjem. Eno nemško stotnijo smo obkolili in decimirali. En stotnik s 70 preostalimi se je vdal. Skupno število sedaj letih znr.ša kakih 100. Tudi več strojnih pušk sn:o vplenili. Glasom izpovedi vjetnikov in po številu na bojišču Ie/fčin mrtvih Nemcev so sovražnikove izgube velike. V Champagni smo v teku včerajšnjega sovražnega napada vzhodno od ceste Tahure - Somme - Py razstrelili 3 mine, ki smo jih bili že prej pripravili v jarkih, v katere se mu je posrečilo vdreti. Sovražni poskusi prodreti do naše druge črte, so se popolnoma ponesrečili. Kijub resnim izgubam vsled eksplozije naših min in topovskega ognja je sovražnik držal te eksponirane odseke. V zgornji A'zaciji so zavzeli Nemci po novem podvzetju svoje infanterije vzhodno od Seppoisa, pred katerim se s vršil silen bombardement, kakih 200 m naših strelskih jarkov. Takoj svršeni protinapad nam je dal najv jji del pokrajine nazaj. Prav silno a-iljerij-sko delovanje v tem odseku rraja. 14. februarja zveč r. V Belgiji je razstrelila naa ar iljerija neko skladišče municije severno od Boesingha. Severno od Soissonsa je poskusila sovražna artiljerija včeraj zvečer po silnem ibombardiranju prodreti na cesti v Terny in ob desnem bregu Aisne; naš zaporni in infante-rijski ogenj pa ga je zadržal. Na visoki planoti Vauclerc je naša artiljerija uspešno obstreljevala neki eksponirani del nemške črte. V Champagni prav živahno artiljerijsko delovanje v okolici Tahura, Massigcsa in Navarina. Infanterijskega napada pa ni bilo. V zgornji Alzaciji je silno obstreljeval sovražnik vzhodno od Seppoisa eksponirane pozicije, ki smo jih tekom noči vzeli nazaj. Ravno tam smo namerili na sovražna ojačenja, ki so poskušala v malih oddelkih priti iz Niederlarga, zaporni ogenj. Belgijsko poročilo. 14. februarja. Dan je bil razmeroma miren. V odseku Steenstra-ate boji z bombami. Nase baterije so razpršile neki nemški transport na cesti v Dixmuiden. ANGLEŠKO URADNO POROČILO. 14. februarja. Nemški brezžični brzojav govori o 40 angleških vjetnikih, ki so jih dobili baje v nekem boju pri Pilkemu. Tam smo imeli 11 pogrešanih, od katerih je 8 najbrže padlo. Ti so zasledovali Nemce tja za njihove jarke ter so se nam izgubili. Včeraj se je vršilo 17 bojev v zraku. Neko veliko sovražno letalo z dvojnim motorjem se je moralo spustiti za sovražno črto na tla. V zadnjih 24 urah je sovražnik raigal 7 min. Južno od jarka 8 so pred eksplozijami silno bombardirali ter je sledil slaboten infanterijski napad. Samo malo sovražnikov je dospelo do naših Jarkov, prepodili pa smo Jih takoj z ročnimi granatami. KUcbener o volneni položaju. Lord Kitchener je podal v zbornici lordov pregled vojnih dogodkov ter sporočil, da je bJlo v zimskih mesecih poslanih 8 novih divizij na zapadno fronto in da sovražniku niso dali oddiha. Pohvalil je italijansko vojsko ter izjavil, da je ruska vojska kljub silnim bitkam temeljito reorganizirana in nanovo opremljena. Tudi Galipoli je omenil, češ, da ga je presenetilo, kako malo izgub je bilo. O končni zmagi seveda ni dvomil. Obramba proti letalom. Lord French bo poveljnik vsega angleškega zrakoplovstva in letalstva za obrambo, izvzemši hi-droplane, katerih naloga je. da nastopajo proti sovražnim vojnim ladjam. V VVhitehallu bo centrala za zračno obrambo. Obrežne in letalske štacije se bodo na Angleškem pomnožile. Francoski vojni izdatki. »Temos« pravi, da se zvišajo izdatki za artiljerijo v prvem četrtletju 1910 za 45 milijonov frankov, za le-talstvr za S3 milijonov, za vojaške železnice za 13 milijonov, za prevažanje čet za 67 milijonov in za kolonijalne čete v taboriščih za 11 in pol milijona. Za krmo se je izdalo 21 milijonov, za živila 3.S milijonov. Za mezdo je treba za 7 milijonov frankov več. Vsega skupaj bo izdala Francoska od I. avgusta 1914 do 30. iunija 1916 celih 46 in pol milijard frankov. ENTENTA IN BELGIJA. »Agence Havas« poroča: Diplo matični zastopniki Francoske, Anglije in Rusije so belgijski vladi izročili dne 13. februarja to - le izjavo: Zavezniške države, ki garantirajo neodvisnost in nevtralnost Belgije, so sklenile danes s svečanim aKtom, obnoviti obveznosti, ki so jih prevzele napram vaši deželi, ki svoje narodne dolžnosti heroično brani. Slede nato tele skupne izjave: Zavezniške garancijske države izjavljajo, da bodo v danem času pozvale belgijsko vlado, da naj se udeleži mirovnih pogajanj. Ne bodo končale sovražnosti, predno ne bo Belgija bogato odškodovana In v svoji politični in gospodarski neodvisnosti zasigurana. Pomagale bodo Belgiji, da se izvrši komercijalni !n finančni preporod. Baron Bevens je odgovoril z izrazi hvaležnosti. Tudi Italija in Japonska, dasl-ravno ne spadata h garancijskim silam, sta izrekli svoje soglašanje z noto. Boji na morju. ZAPRTO VZHODNO MORJE. Nemški poslanik v Stockholmu le sporočil švedski vladi. V kratkem se bodo položile zunaj švedskih voda na raznih krajih med 55° 10' in 55° 2merkolju, Glince in pri Sojerju, Glince. Dnevne vesti. — Odlikovanje. Poročnik 2. bos.-herceg. pešpolka Vilko T u r k iz Liubliane je dobil signum 1 audis. — Odlikovanja Rdečega križa. Srebrno častno svetinjo z vojno dekoracijo so dobile: gospa Fani Bear, gospa Vera dr. Bezjak, gospa Berta pl. Busser, gospa Roza dr. Bleiweis pl. Trsteniška, gospa Manja Černe, grofica Lujiza Chorinska, gdč. Hermina del Cott, mater Kristina, gospa Pavla Dorr - Stibral, ^ospa Helga dr. Hogler, gospa Klementina Hammer, gospa Melita Kliment, gospa Adelina Kosler, gospa Marija Krisper, gospa Ana pl. Kalte-negger, gospa Ida Korun, gospa Elza Konig, gospa Marija dr. Košenina,