Tečaj XXXV.
■ ' ^ « i

_ /
Izhajajo vsako sredo po celi poli. Veljajo v tisbarnici jemane za celo leto 4 gold, za pol leta 2 gold., za četrt leta 1 gold.; pošiljane
po pošti pa za celo leto 4 gold. 60 kr., za pol leta 2 gold. 40 kr.. za četrt leta 1 gold. 30 kr.

Ljubljani v sredo 17. jannarija 1877.
O b s e g : 0 cepljenji trt.
tel et.
Bolj na drobno o zložbi zemljišč (Commassation). (Dalje.)
Zdravilo proti driski sesajočih
Krajna imena v TržaŠki okolici.
Popotne crtice. (Dalje.)
ali mir?
Odkod Magjari (Ogri)?
Valvazorjeva veleslavna knjiga : „Ehre des Herzogthums Krain".
Kaj bode konec dolgočasnih konferenc v Carigradu
Novice iz TurČije in o Turskih zadevah.
boj
Mnogovrstne novice.
Naši dopisi.
Novičar.
Gospodarske stvari
opravilo je težavniše, posebno pa ob času trgat
cepljenji trt.
eno grozdj
*
grozdj
pa je
v
se
že p trd
?
ze
in k i s 1
Govoril prof. Povšé v Metliki 27. decembra 1876.
v kmstijskem shodu.
Kakor pri sadji, tako veljá tudi v trtoreji požlah-II ova nje, to je, cep ljenje, po katerem more vino-
in „modri burgundec" sta
V
ze
o
mali
gnjije, drugih trt Modri portugizec"
(go spoj ni ci)
??
maši
popolnoma zrela, ko so drugih trtnih plemen grozdiči
y	* 1 * 1 *	'	f I I I B J II STÍ I V I II II
se vsi
kisli
v
se
malo
naših slovenskih vinogradih je cep ljenje trt
, po drugih deželah pa se že precej po-
znáno
rejec plemenitost trsja zdatno povzdigniti.
Kako kisla služujejo cepljenja. Francoski trtorejci trđijo, da mora
je divja češnja, a kako plemenita cepljenka! Prav tako
se nahajajo v vinogradih različna trtna plemena, katera imajo zeló slabo in vodeno grozdje, ki dozori pozno. Trta morda tudi rada sprhuje in ni stanovitna ne ob
biti trta pocepljena, tako, da v 3. letu ^ótem , ko so
mlade trte zasadili, vse že samo po sebi žlahne trte po-cepijo, če tudi s cepiči prav tistega trtnega plemena.
Sedaj
?
ko gospodari grozovita trtna uš (filoxera)
času cvetja, ne
ob
času
îzzorevanja
Dandanes vinski kupci zahtevajo, da ima vino tudi značaj prijetnosti ; vino mora biti, kakor pravijo, ognjeno in lepo dišeče. Mnogokrat nahajamo v vinogradu sicer
..Iz-
po Francoskih vinogradih in vse znanstvene preiskave ne morejo naj ti zdatnega pomočka, s katerim bi se
ki
Je
že na
tisoče
moČnih, pa oprhljivih trt; kaj ž njiini početi? kopati jih in z drugimi bilfami nadomestiti", to je sicer hitro rečeno, a težko storjeno, vzlasti če so trte že 10 in še več let stare, torej že jako močno vkoreninjene, kajti lep čas mora preteči, predno se bo nova bilfica tako lepo razvila in okrepila, kakoršna je sicer v rodo-vitnosti in odličnosti pomanjkljiva, pa v rašči čvrsta trta.
so v
mogla uničiti strašanska škodljivka, in tisoče oralov vinogradov pokončala, so začeli Francoski trtorejci saditi Amerikanske trte, ki so silno
čvrste in krepke v rasti
7
tako
?
da jih
)
vsaj jim ne toliko škodovati silne filoksere
ne morejo uni-
în na
Sedanja moderna trtoreja zahteva tudi, da en em vinogradu trte le en ega plemena zasajene
v • J •
Cltl
nje vcepijo potem žlahne cepiče naših domaćih pleme nitih trt. Kolikor moremo iz dosedanjih poročil o trtni uši in njenem življenji in škodi soditi, moramo pač tudi mi pritrditi načelu, da bomo morda s tem posled-
zasadé Amerikanske trte
, ker
v vinogradu različne trte, ki neenako poga-njajo, prav tako neenakočasno tudi cvetó in zoré in vse
ce so
njim načinom, namrec, da se in potem pocepijo z našimi žlahnimi bolj mogli voj skovati proti trtni
sortami, se še
naj-
uši.
Že
trte
v naj starej i h časih so poznali cepljenje
*
Prošnji
kakor nam kažejo zgodovinski spisi preslavnega
i
v
listu letošnjili „Novic" iz Metlike kmetijskega pisatelja Kolumela.
razodeti, je vstregel gosp. profesor Povšé in poslal nam
Korist cepljenja pri sadnem drevji pozná pac
zgoraj natisnjeni govor, ki ga je poleg druzih razlaganj imel	vsakdo, da o tem ni . mi treba govoriti, vsaj je obce
v Crnomaljskem okraji. Došel je pa 13. dne t. m. central-	znano, da z veckratnim ponavljanim cepljenjem sad iz-
nemu odboru družbe kmetijske tudi dopis podružnice Metliške,	vanredno žlahnino doseže, in da tuja drevesna plemena
v kateri se predstojnik njen gospod Anton Homač v imenu	iz južnih krajev, katera našega podnebja ne morejo
podružnice in pa vseh Belih Kranjcev s toplo besedo zahvaluje	pretrpeti, moremo vdomačiti, ako njih žlahne cepičo
odboru, „da je v Metliko in Crnomelj poslal prof. Povšeta,	vcepimo na naša domaća drevesca. Ni ga boljega in hi-
ki je ondašnjim gospodarjem tako lepo po domaće in jasno trejega pomocka povzdigniti rodovitnost oprhljive trte razkladal važne nauke, da se je glasno čula enoglasna želja, in nerodovitnega naj bi se taki in enaki nauki in kolikor mogoče s praktiČ
drevesa, kakor je cepljenje.
nimi demonstracijami prav kmalu ponovili in večkrat ponav- da so skušali cepljenje
a Razsodba tako častna iz ust strokovnjaka v kmetij- kaj ugodnega poročati
Če je dandanes še mnogo nasprotnikov, ki trdijo,
i' vi*	i • •	i	i	•	• v
?
a
da
o
vspehu
ljali. stvu
dovega priznanja, ki ga je prof. Povše našel o svojem po-
gotovo je, da
ne morejo nic niso o pravém
>
«uuuvuwh ""»v	"ou ouvavrujttu« » O.LUVWJ-	AV ,J WgUUllCgd pul U^au , gutv v U J Vy , u» uiou v X Mi » w ix
kakor je gosp. HomaČ, more poleg navdušenega naro- času čepili, ker pri cepljenji trte je glavna stvar to
?
mu
potnem učenji na	skrajnem Dolenskem naše domovine
pač biti najljubše	placilo za rodoljubni njegov trud in ne-
vtrudljivo njegovo	81etno mirno delovanje na polji praktičnega kmetij štva. Vred..
se cep i. Kdor cepi trte
k e d a j
ta zastonj delà, naj že cepi
?
ko
so
že v soku
7
y
v sklad ali s priklado, ali v korenino, ali v mladiko nad zemljo. Le dokler je trtni les še suh, bo se cepič dobro in gotovo
priraste 1.
Cepiti moramo tedaj ali pre dno sok v trte stopi, ali potem ko sok preneha. Ko nastopijo meseca sve-
čana
lep
solnčni dnevi, da je zemljina zmrzlina odj
jala, takrat je p zamudimo pravi
čas
t
da trte cepimo
čas
y
pa pozneje meseca maja
pa bomo bolje opravili, če moremo cepljenje
pa sedaj ; vedno rečana
m
izvršiti, vsaj
mojih skušenj, katere sem
kot razsodne gosposke takrat, kedar nastanejo pre-piri o zlozbenih zadevah, katere razaoditi jim ta postava prepušča;
da sodeluj
vseiej
y
hove pripomoči
kedar stranke zahtevaj
w w
nJl
tudi
. 16.
od n j
Ravno tako kakor upravne goaposke imajo in pa finančně gosposke dolžnosti stránkám
ali sam napravil, ali pri druzih videi in od drugih sli- o zložbenih zadevah potrebne prepiše in izpiske iz do
šal
y
to potrjuj
(Kon. prih.)
tičnih aktov in javnih bukev kakor hitro je mogoče z do8tavkom povrnjenja podajati.
Bolj na drobno o zlozbi zemljisc (Commassation).
vzajemnih pravicah zemljiskih posestnikov.
(Dalje.)
b) 7j ozirom na napravo potov.
Če za bolje gospodarstvo zemljišč, do ka-
10.
sestavi odborov in pridobitvi tehnicnih organov
17
nosti
m
Vdeleženi posestniki morajo pravice in dolž med seboj določiti, pa tudi ustanoviti vse
w-------p«
kako se bo postopalo pri izvrševanji zložeb
y
18
Za
8krbovanje skupnih zadev imajo ude-leženci odbor voliti in pa enega tehnika (inženirja).
Odbor in tehnik se ima tudi takrat voliti, kedar
terih ne pelje noben stanoviten kolovóz, je ali naprava ve£ fcot polovica udeležencev to zahteva
novih potov ali pa prestava že obstojecih poljskih potov kam drugam potrebna, katerih na novo napraviti ali pa preložiti obČina (aoseska) ni dolžna, in če to napravo ali pristavo poljskih potov sklene ve či na dotičnih posestnikov, takrat je manjšina posestnikov zavezana, se
podvreči temu sklepu.
izvolj litev
Voli se pa odbor in tehnik tako, da tišti veljajo za
y
ki so dobili Čez polovico gl
vseh
za vo-
pravičenih posestnikov; gl
po
ka tasters k
m
19
Izvoljenemu odb
dotičnih zemljišč ru in tehniku
se pa računaj
ima ízvr-
šitev zložbe izročiti
11.
Od obcinskih zemljisc.
Ako se v razdelitev privzemó taka zem-katera spadajo v glavno přemožen je ob-Čine ali njenih zavodov, in če se dotičnim obcinarjem odškodnina za razdeljeno zemljišče ne zagotovi s kakim drugim zemljiščem, takrat se mora za tako raz-
ljišča
delitev v smislu občinske postave pridobiti dovoljenje po posebni deželni postavi.
Ta določba pa ne veljá za poljske pot i in pu stote, ako se prevzamejo v zložbo.
Ce vprihodnje imajo se obČinska zemljišča (obcin
izvrši
Kedar se nacrt delà, po katerem naj se zložba , se ima vseiej na to gledati, da v zložbenem
okraji ali v enem delu tega okraja raztreseno ležeča zemljišča različnih gospodarjev se tako skupaj zložijo, da vsak posestnik kolikor mogoče svoj delež skupaj
, da je dobrému gospodarstvu ta zložba
dobi
in
tako
najbolj ugodna; pogledati pa se mora pri tem tudi na dobro napravo potov in mostov, na to,
če
bo treba
kako mokrotno zemljišče osuševati ali suho močiti in na še druge zemljiščem koristne poprave.
Pri napravi poljskih potov je gledati na to, da so kolikor mogoče prav in namenu primerno narejene,
sko premoženje, občinska lastnina, premoženje skupine) ;maj0 trťjno podlago, so kolikor mogoče ravne, ka-razdeliti, naj se s tako razdelitvijo, kolikor mogoče, kor to zahteva dobro in lahko gospodarstvo in da vsak
t	^ #	V	^ «	1 • I m w	O	1
gospodar na svoje zemljisče tako pride, da mu ni treba
združi zložba zemljišč.
Od gospóskj katere zlozbo nadzorujejo.
Čez tujo zemljo iti ali voziti.
12.
Če zemljišča, katera se imajo zamenjati
20.
Za zložbo zemljišč
y
se doaeže po većini
y
0_ — __ ----j-----, -------- - ----j- ------- j , glasov vseh udeležencev, je neobhodno potreba, v*a
stojé pod oskrbjo kake javne gospóske (fidejkomisa, naredi izkaz vseh opravičenih lastnikov, ki
kuratele itd.), ta gospóska ne sme zabraniti zamene ta- se jma 8estaviti po pripomočku javnih knjig in po re-krat, če se po zloženem zemljišču dokaže na mapi ali gistrib posestva; ta izkaz pa se ima kontrolirati po po-s službenim spričevalom županstva, da prime nj ano g|e(ju zemlje, katera se je v zložbo vzela.
Kedar je to delo končano, mora zemlje-
da
se
zemljišče najmanj tolikošno vrednost ima, kakor menj an o.
Kaj pa takrat
z a-
ce
zemljisče, ki se ima vsled zlozbe za-
menjati, je zadolzeno ?
13.
Ugovor kakega upnika proti zameni zadol-
ženega zemljišča more
takrat veljavo imeti
;
če
je
21.
merec (tehnik) začeti s preiskovanjem lege zemljišča v dotični občini in pa najti, kako tu in tam svet visi itd. Na podlagi teh preiskav naredi zemljemerec načrt osu-ševanja in močenja zemljišč, kjer je to mogoče.
22. Dobroto tega ali unega zemljišča in ob3eg enakih dobrot imajo udeleženci preiskati, in to cenitev
zemljišče, katero se ima zamenjati, več vredno memo imaio vsi lastniki ustanoviti.
. •	• •	a	a	m A 0	J	____. . .
tistega, ki se ima primenjati.
23.
Vvrstitev zemljišč in meje potov ima zem-
Kaj pa
y
y
ki se ima vsled zlozbe zamenjati,
ima servitutne dolznosti?
Ije merec razložiti
y
ko jih
načrtal. vaim zbranim deležnikom
y
in še
ko so oni ta načrt sprejeli, mu sme
14.
Tišti
y
ki imajo kako servitutno pravico do
zemljišča, ne morejo nié ugovarjati proti zameni.
Njih
za podlago njegovega naprejšnjega delovanja služiti.
(Konec prihodnjič.)
pravice postanejo vsakako veljavne po določbah obČ-nega državljanskega zakonika.
Služnosti, katerih po izvršeni zameni ni več treba odpadejo brez odškodovanja.
?
«
Živiiiozdravniška skušnja.
Zdravilo proti driski sesajocih telet. Maraikatero
15
Od upravnik gospósk. Upravne gosposke (Verwaltungsbehorden) se
šal
y
v zadeve te poatave nimajo nikoli službeno utikati, brinj
11*	wt	l.lvll	i	t	^	•	V
pa
jočih in odstav bral in pri teletih posku-se mi ni nobena tako dobro obnesla, kakor
zdravniško poskusnjo zoper driako Ijenih telet sem v ,,Novicah
jagode 8tolčene in s
i s ki m
m
ampak
na prošnjo dotičnih strank, in sicer
zmesane
y
tako da je mogoče kroglo v velikosti srednj
debelega jabelka narediti. Te krogle se dadó teletu ponudenega mi po drugi prijateljski roki.
Kako
skozi tri dni vsako jutro in vsak večer ena. Driska jetno in dobro Je neha
pri-
pač, če
ćlovek povsod znancev in pri-
in tele se kar čvrsto rediti začne. To je moja	jateljev ima! To sem jaz ob svojem potovanji sijajno
večletna skušnja, o kateri želim, da bi jo še kak drug	skusil. Ko dospè pričakovani prijatelj , se po kratkem
kmetovalec s tako dobrim vspebom poskušal, kakor	pomenkovanji napotiva proti Krškem u m est u. jaz. Mati ja Kavčič.
*
Slovensko slovstvo.
Krajna imena v Trzaski okolici. Založilo oprav-
ništvo ..Edinosti4'.
))
Trstu 1876.
se zove drobna
tem městu sem bil jaz pred 15 leti kot potujoc dijaček, drugi pot sem ga videi peljaje se po železnici v Zagreb. Ker je pa v novejšem času, ko ves svet politiski ples pleše , in ker je dom mogočnega „verzeh-
državnega poslanca Hoče-
v „štantu", nekako
knjižica, ki obsega članke ovega naslova v časniku Edinost" objavljanih, v katerih pisatelj dokazuje, da

'imena vseh krajev okolice Tržaške imajo izvir v slovenskih korenikah. Jako mične so preiskave učenega jezikoslovca, ki jih čitateljem v tej knjižici razodeva
in
ki
na]
» _ _ bi se jih vsi okoličani k srcu vzeli, da ne bi
nihče njih nikoli domovine svoje ne zatajil, kedar gre za narodne pravice.
rungssteuerpachterja" in var ja, ki ima tù tudi nemčurstvo interesantno postalo, zato sem prav hrepenel videti zdaj tako razupito nemeursko gnjezdo. AI kaj sem videi? Dvojno vrsto ob Savi- nastavljenih hiš (pa tudi brez čitalnice), blizo cerkve velikánsko še ne popolnoma dozidano hišo, katero delà gosp. Hočevar na svoje stroške in jo hoče darovati Krskemu mestu za šolo s tem pogojem, da jo město potem tudi vzdr-
brez „kazine"
pri tej
nost
u
i
Cena knjižici je 12 soldov. Naj
s pohvalo omenimo tudi časnik ,,Edi-iz katerega je natisnjena razprava krajnih imen
zuje
?
Res, krasna hiša bo,
a
čemu
priliki
taka palača za tako revno mesto! Ali ne bo tedaj to Hočevarjevo da-
řilo pravo „Danajsko darilo" mestu?
okolice Tržaške. On je okolici res tako potreben, kakor ribi voda , sicer morje lahonsko sčasoma pogoltne ves slovenski živelj na obalih Adrije.
A 1 • 1 • v •
sposki hisi
se ve
da
taki veliki go-
mora ubogi domaći narodni
*
Valvazorji Herzogthums Krai
191 let začela v
veleslavna knjiga
*
»
Ehre des
jezik za durmi ostati, tujka nemščina pa se šopiriti na prvem mestu , střežena od učiteljev n e m č u r j e v, kakor so zdaj. — Ali ima Krško mesto še kaj posebnosti in imenitnosti? utegne me vprašati kak bralec.
Da, da! eno imenitnost ima in to
(sla
jvodine Kranjske) je čez tero se pa
sramota ! !
prav veliko, za ka-
noben Krški nemčur ne
ze
vedó
v B1aznik
natisu izhajati
kakor naši bralci
aii« «vi, —	.J««* kiica^ zmeni, in to je grob preslavnega našega Valvazorja,
tiskarni. Ni čuda, da prvi ki je tù 19. septembra 1. 1693. umri; ki pa Krščanom
£JÏJ VCUV , V	i a ii U 1 (V U V 1 U01\»l JU I •	111 «JUUC* j V« C* J^l f I	--J ~ v ^ -	---^ — -	^ —" J — - f ^	wvvfu v ^
zvezek, ki je dozdaj přisel na dan, je bil zarad lepega še toliko ni v spominu, da bi skrbno ohranili nadgrobni
tiska in ličnih slik z občno pohvalo sprejet, katere na tem mestu ponavljati ni naš namen ; omeniti moramo
kamen, ki mu česar sem mislil
je bil po smrti postavljen!
najti, nisem
našel
>
opazil
Teg
a
tedaj
9
sem pa par
tuka]
to
9
da
bila dobra misei to, da so pod- krat po mesticu šetaje , da tù vse kaj rado, pa tudi
vzetniki novega izdanja V
nepre
knjige
prosili marljivega historiografa
Rad
za dodatek življenjepisnih črtic velikega našega patriota
presneto slabo nemški kramljá. Zavoljo tega in ker zopet mi poči na uho ime „Auersperg", ko prašam po
s prijateljem svojim
lastniku krasnih
vinogradov, hitim
V
9
cegar
rodovi
okoli leta 1530
iz
-------- - ~------- ------- , ,	« ^..J^vv.jv^i * J Î
kateremu se je pridružil še znanec iz Vidma, čez most
Laškega (Bergamo) se preselila v Kranjo, kateri na
čast
vse svoje
9
veliko premoženje žrtvoval, tako, da
~	, kier so
na
Vid
e m.
Bilo mi je, kakor da
duh
korobačem za mano pokal.
99
Zelenca" s
je v revščini umri v Krškem na Dolenjskem, kjer so	Na Vidmu mi je zopet prijatelj gospod župnik
mu častitelji njegovi leta 1643. postavili nadgrobni ka- pri katerem se oglasimo vsi trije, jaz le za kratek čas
9 9
men, o b e n e g
katerem pa, kakor
dú več!
Res, da moz
RadiČ pise, zdaj ni no-
tolike slave, kakor
Je
V
9
ne potřebuje spominka iz kamna aii m* postreči prav ljubeznjivo z
9
brona, vsaj delà njegova delajo ga neumrleg
mota je, če nima znameni
kraj
9
kamor so trupi
sra-
nje-
govo zakopali. Naj tedaj rodoljubi, ki so začeli izda jati velikánsko Valvazorj
ker sem 3e imel Čez tri četrt ure že vsesti na železnico. A1 tudi ta kratek čas gospodu župniku ni bil zadržek
. , po" trebuje. Rad bi bil ostal še v ljubi mi družbi, al sklep,
trden ko skala, zato se odtrgam nagloma od druščine in hitim proti kolodvoru,
vsem, česar popotnik
odpeljati se proti domu, mi je
"« f » »	'«"M	-----O	y O----- --- -----------------
knjigo, tudi to v svoje kamor pridem ravno še o pravém času.
roke vzamejo, da se obnovi mu grobni spominek s pri prostim napisom; ena beseda: „Valvazor" je zadosti.
Ozif
po domovini.
Kupivši si vožni list, stopim v voz že .precej na-polnjen, hlapon zabrlizga in vlak se jame naprej pomi-kati. Se en pozdrav pošljem s slamnikom migaje proti župniji, odzdravljajo mi trije robci in potovanja je konec.
mojega pes-
Popotne crtice
Spisal političen sitnež.
(Dalje.)
Prosil bi skoro bralce, da bi mi odpustili popiso-
vanje vožnje od Vidma do Zidanega mosta, ker moram pripovedovaje še enkrat prestati enake muke. Mislite si vpreženega polža, ki a vendar vtrujen stojí na vsaki postaji tako dolgo
leze, da se komaj pozna,
9
da
Blizo Leskovca skočim raz voz in vkrenem proti so nesrečneži po vozéh poleti po solncu na pol spečeni
9
farni cerkvi, ki se od daleč vidi. Tu živi mi prijatelj, pozimi pa jih vsaj polovico mraza otrpne. Tedaj poleti kateremu sem dal besedo, da se oglasim pri njem, čef in pozimi iz vagonov ne doni druzega, ko preklinjanje,
me osoda kedaj memo pelje. Sreča mi je mila, najdem glasi nevolje leté na nedolžne^ kondukterje, ker ljudje ga, sicer v prvem trenutku ne domá, a po kratkem ča-
mislijo, da
so
kanji
9
ko sem se med tem nazobaí sladkega grozdja, ob eni popoldne z
tega krivi. Zato pa tudi vlak
ki
uro na Zidan most.
Vidma, prisopiba
gre
še le čez poltretjo
Ta knjiga ne spada sicer pod naslov „slovensko slov-stvo", ker ni pisana v slovenskem jeziku, al pisana je na
čast vojvodine Kranjske ?ratov na Hrvaškem.
vozu
u
pri
9
kamor je mene kondukter potisnil in za
9
najdem prav mešano družbo.
oddelku pred
9
dežele slovenske in naših mano je več navadnih polmeščanskih ljudi niže vrste,
, čegar obraz je po
Pis.
med
njimi en
policaj, katerim
mož
doben zelo ribi

morski jež", neprenehoma pripoveduje
njegovega sina Arpada so koncem 9. stoletja prerili
resnične in izmišljene dogodbe iz vojske na Laškem, in v Dacijo, leta 896. pa se naselili v Panoniji in tu uata-to v nemšćini, da se Bog usmili. Prav tako se sliši, novili državo.
Najstareji narodopisci Magjare imenujejo Turke.
kakor da bi kdo škopo rezal ali pa kak voz po Ljub-
ljanskom tlaku drdral. Ce je mož tako nemšcino v Slovani so jih najraje imenovali Ugre, Ungre Lahe spuščal, potem je res,
?
kar
je
pred njim povsod bežali.
pripovedoval, da
so
.Pa
tudi Vengre; po teh imenih so jim Nemci dali imé
Tik mene sedi vojak, menda lovsk podčetnik, čedne
Ungarn

Po plamtečem sočutji, ki ga dandanes Magjari raz-pustave in inteligentnega obraza, njemu nasproti zelo odevajo do Turkov, je očitno, da se kri Turska pretaka
po žilah Magjarov in da po takem tišti narodopisci pravo
„iiČna mlada gospodična belolicna4', nekoliko „ocirana
sicer, kar pa nič ne dé.
to gospico prične mladi
trdijo
>
ki pravijo, da Magjari so po plemenu Turki.
lov8ki četnik kmalu tako živahen pogovor
>
da
se nje-
nemu meni nasproti sedečemu očetu primerna zdi opomba
nemškem jeziku tudi zeló hrastovem) :
Ti
Marijca,
Politične stvari.
jaz ne morem več tù sedeti. Sedi ti sem , grem jaz
oknu." Gospića, dasiravno vidno nerada
)
uboga
9
IZ
očeša mlađega četnika pa zadene očeta pogled tako
Tako dobim jaz gospico za „vis a-vis"
Kaj bode konec dolgoeasnih kooferenc
Ca
oster, kakor meč. in sklenem brzo porabiti
rigradu
boj ali mir?
to po
osodi mi naklonjeno
Kmalu, in gotovo še ta mesec řešeno
bode dvojno
srećo
i
da mi bo vsaj pot kratkočasnejša. Al gospica veliko vprašanje, ki bode odločilo bodočnost Avstrije: menda nevoljna nad očetom, da jej je prestrigel mikavni ali da se še vprihodnje ohrani v Evropi ono stališče
pogovor z mladim četnikom, zatisne oči in se delà, vélike države, ki jej po pravici gre gledé na zgodovino
kakor da
spala.
i
[sto naredi mladi četnik, ki se na-
njeno in velikost njene
zemlje, ali
da se vresničijo one
sloni ob stěno, a moje bistro oko zapazi, da izpod na nakane, ki so jih Košut in njegovi nasledniki napisali
pol zatisnjenih obrvi švigajo ognjeni pogledi sèm ter v svoj program. Maščevanje za Vilagoš, uv
Dobro, da so švigali memo mene in ne skoz sijo in s tem vničenje spominov vseh dogodeb
boj
tje
mene, sicer
Člověk je včasih s slame.
(Dalje prihodnjič.)
y
z Kuki so
Národopisné stvari.
jih po Jelačicu doživeli Magjari: to je, kar vodi 80-rodoike Turkov in njihovo časništvo.
Domišljena nepremagljiva moč Magjarskega naroda, ki se šopiri s 8vojimi honvedi, ki jim jih je žalibog!
pričako-
Odkod Magjari (Ogri) 1
neprevdarjeno Avstrija pomagala stvariti, — vanje, da z Magjari politično enako misleći Poljaci se tudi vzdignejo na noge,
d o v a
zelena zastava M o h a m e -in sovraštvo velicega delà Nemcev do vsega,
Če tudi so Magjari leta 1848. in 1849., ko so se	kar je slovanskega: to so zavezniki, ki po mislih Ko-
od Avstrije odtrgati in Habsburško cesarsko rodovino	šutovcev bodo zdaj stopili na oder sveta , katerim mo-
s prestola pahniti skušali, zeló glasoviti bili, in če tudi	rebiti še zmirom nada po glavah roji, da se Anglija
leta 1867. so po nesrecnem dualizmu Avatrijo razeepili	sprè z Rusijo.
na dvoje in se s tem zopet povzdignili na gospodovalni
To vse je šovinizem lahkomiselnih možganov tacih
politični vrhunec v Avstriji, vendar niso skoro nikoli narodov, ki si domišljujejo, Bog vedi, kaj da so
!
tako drzno in prepotentno se vedli kot dandanes
)
ko
Al Poljakom in Magjarom je Rusija že enekrat po-
za Turke in njihovo barbarstvo kažejo take simpatije, kazala železno svojo pest; Nemčija z Bismarkom na da so gnjusoba vsemu svetu, ki ima še srce za člove- čelu v ozki zvezi z Gorčakovom se pač ne bode bri-
štvo in civilizacijo.
gala za Magjarski

globus
a
j
lord Salisbury v soglasji
Poglejmo tedaj malo v starodavno zgodovino tega z Iguatievom v Carigradu je Magjarom podrl gradove
y
naroda nazaj, da najdemo ključ tolike bratovske
Se
ve
da
v našem
ljubezni Magjarov do Turkov. listu ni prostora, o tem, od kod so Magjari? kaj več
ki jim
so SI
jih
v
ze
zidali v zraku
in po vsem tem ostaja
še fizično in moralično , politično in financielno
podati, kakor le nekoliko zgodovinskih črtic, te pa po izvirniku najboljem, namreč Mailathovi „zgodovini softe ne bodo na noge spravili.
propala Turčija, katere niti Košut in njegovi zapetniki, niti Klapka in drugi v Carigradu bivajoči Magjarski
Magjarov", ki je sam Magjar bil.
TurČijo že davno ves svet imenuje „na smrt bol-
Magjari ali Madjari je prvotno ime Ogrov, nega možá"; poglejmo si zato to umirajočo Turčijo katero si sami dajejo in s katerim se še zdaj sami naj- malo bolj na drobno.
imenovane
Se
I . V • •
slisijo.
1. 626. so Magjari znani postali, přišedši iz tem pa, k j e da je bila ondi prva njihova
Je
Da so diplomati v Carigradu svojo igro izigrali, to
Ali so jo izigrali dobro ali slabo, to je vse
Cari-
znano.
eno; le to moramo reci, da gospodje diplomati v
Azije.
domovina, gredó si misii zeló navskriž. Najverjetnejše gradu ne mešajo svojih kvart pred očmí celega svetá je, da so stanovali v okolicah Hvalinskega (Kaspiškega) in da jih ne kažejo onim časnikarjem, ki že danes po morja, med reko Kama in pa Uralskim hribovjem.
a, iiieu letwu i^auia iu pa u iaiotum uhuuvjcuj.	svetu trobijo, da je zmagala modra politika Turška,
Nekaka enakost, katero so nekateri hoteli najti teri zvonec nosi Mithad-paša. Vsakako pa je verjetno
ka-
i
med jezikom Fino v in Magjarov, dala je povod misli, da še ta teden bode konec Carigradskih konferenc da so Magjari rodu Finskega.
y
in
Fessier in mnogi drugi pa trdijo, da Magjari so
po takem nastane vprašanje: „kaj pa zdaj?
O tem, ali bode boj ali mir,
si gredó misli na-
koleno velikega Turškega plemena. Po mislih neka- vskriž. Zbiranje Ruske armade ob Prutu kaže na boj. terih druzih so nasledniki starih Partov.
Po večkratnem preseljevanji v Aziji so koncem
Al v konferencijah se je tudi povdarjala misel, naj se
Turčija
brez
stoletja prišli v Evropo, kjer so posedli pokrajine med osodi.
boja
prepusti lastni njeni
Dneprom in Donom ob reki Ingul v Katarinoslavu, se-	Mithad-paša trdovratno odbija vse, kar zahte-
danji Ruski deželi. Tukaj so ostali čez 200 let, dokler vajo zastopniki tujih vlad. On tedaj sili v boj. Zakaj
jih niso pregnali Pečenegi. Pod vodstvom Almoša in
pa
9
Vganjka tej zastavici ie lahka. Mithad-paša
7
ki
ikozi in skozi pozná gnjile razmere Turske
vé
da
niki
edino
boj
tirjatvah do Turčije edinih misli, posebno, ker
>
jo
puuu« gujuo lanmoio j. uioac ,	, vio. iillil U Urjatvail U U X LU Ulje CU1UIU ILIl 81J, pOSeunO, Ker St
ako bi srečen bil za Turčijo, je v stanu, Ruski listi trdijo, da Rusija z drugimi složno postopa
zdržati kot d ržavo, mir pa, ker so finance Turske Kako bi se patovjemalo z znanim govorom
m
oopolnoma na kantu, mora strohnelo poslopje samo po v Moskvi? Na noben način vendar ne bo dolgo trajalo
sebi razsuti«
da bo štrena popolnoma razmotana
Bivši razpor med Rusijo in Anglijo je imel našle- mora biti še ta teden konec
>
kajt
f
konference
lek ta, da Tur čij a po Parižki pogodbi od leta 1854.
>
Tur č
se trdovratno ustavlja vsem zahtevam
7 kolo Evropskih vlad vpeljana, tudi prav po Evrop- videti je, kakor da ne bi hotela druzega ko vojsk kem izgledu ni od 1854. do 1873. leta s pripomočjo ker noče nič odjenjati. Pri tem se menda se celó né
i	ivi	li	• v	» t i j r i v	» i	• »	/	J.	„	...	.
y
9
Lngleške vlade nič manj kot 15 državnih zajémov (po- zanaša na kako tuj
uigiwuttw "»«v "'W «""J »V»	utuHiuiu «Hj WU4W » Vfv iúauaoč* Utk	tuj KJ pomoč, V>C JO 1COU1UCU »1CUC131 un
ojil) naredila in se je tako njen dolg do konca leta zor med posvetovanjem. Ker so se namreč Turški po
če je resničen sledeči pri
875. pomnožil čez 6000 milijonov frankov. Vsakoletni
jeniki zmirom in zmirom
tavljali, vtrga se An
br es ti (činži) tega dolgá znašajo 366 milijonov. Ker gleškemu zastopniku Salisburyu nit potrpežljivosti a se vsi državni dohodki njeni štejejo na 354 mili- da Turkom reče: „vi boste pac morali sprejeti naše
aša in razjarjen
takem očitno, da obresti državnega dolgá ponudbe. Na to pa"se oglasi Ědem-p
jonov, je po
B požró samo ves dohodek Turčije, marveč da še 12
íilijonov frankov vsako leto primanjkuje. Zato pa, da
vprasa: „Kako,
da moramo V
v
se še druge državne potrebščine pokrile, ni ne
blagajnici.
Tudi druga znamenja kažej
na
o j sk
Rusij
vinarja ima neki tako armado na nogab, kakoršne zoper Turka
Že
dala
dne oktobra 1875. je Turčija krido napove-
še nikdar ni spravila v orožje, in govori se, da ima te
dni
s tem, da je od državnih obligacij
polovico katero
bresti izplačala, za drugo bligacije (nov papir), in s tem se je državni dolg po- na lastni
ukaz
da morajo vojaki v vsaki deželi
9
V
ui pnou, če jej je Rusija prijatelji^», do piutt polovico pa je izdala nove prebivalcem kolikor mogoče prijazno obnašati, kakor
se proti
m ožil zopet za 160 milijonov frankov.
mlj
To
pa je grozno osupnilo vso Evropo, in to
J e
bil
Crnog
9
zahtevali odškodovanj
ako
. za
Turčija ponudila jim mir
ojsk

z rok, da so tudi Angleži začeli pisano gledati Zaslužili so jih pač hrabri sokoli
27
)
2
milij
frankov
svoje ljubljene Turke, kajti po Turškem bankerotu
Šeik ul islam
> .vrjvs ljuwij WUV AUIUV^ UHjtl fV a uiuuvvu WMWuvtvHW v.	ocm Ul lOiaUJ, to je, »Oilftl UiUlbl Oil* giavai puotav
»ktobra 1875. leta so samo Angleži blizo 100 milijonov	in vere pri Turkib, je celó podal sultanu nek ukaz do
rankov izgubili. Zdaj se lahko ugane, zakaj An-	Turškega duhovstva, naj bi mohamedancem prigovar
lija dandanes v konferencah Carigradskih z Rusijo	ja|0) da se vsi
veliki mufti ali gl
postav
&
'leče. Zato je poslanec Gr e uter v državnem zboru >ravo povedal, rekši: „die Turken-Loose sind es,
zberó pod praporom Mohamedovim
za boj
tnd nicht das Loos der Turken, welche den Tûrken-reunden am Herzen liegen.
Zadnja seja konference je bila v pondeljek
tej so podali poverjeniki Turški vladi
adnj

zeló
omehčane predloge s tem, da ona mora do četrtka Turčija zdaj zopet išče denarja; al sirota nima po- odgovoriti, sicer zapusté Carigrad. Vsi pa imajo malo
oka in nima nič
zastaviti, kajti
že davno je do zad-
B
9
de-
colnina, podložnina (tribut), železnice , tobaka
jega cempera zastavljeno vse, kar ima
upania
da bi Turčija povoljno odQ Peštanski ..softe"
9
etina
■íonopol, na kratko
iki ne dobivajo nikake plače; uni morajo ropati
bij
»
SO
13
t. m. podali svojo staro
Kerim-paši, ki je bil pri tej priliki zeló ginjen
rečeno, zadnja nit. Vojaki in urad- jn rekel, da se Turčija vojskuje za pravico in nravnost
9
ti pa
Krfu niso smeli softe na suho, ker so jih ča
S
tradati, ker namesti gotovega denarja dajejo se jim kali enaki pozdravi kakor v Trstu
m	m	m	* m	m m	m m m	.m	m m	A»
]
akazi na papirnatih listkih (bon) s zagotovilom pozne-3ga plaČila z obresti ; ko pa pride obljubljeni čas pla-
o
■■■■i ?	mm _
ua, dadó se jim zopet papirnati nakazi z obljubo viših
bresti. Od srede septembra do srede decembra lan-
tedaj
mesece
niso uradniki dobili nika
Mnogovrstne novice
* Svarilo. Po kmetih na Kranjskem se klatijo
že
uaj u ujcouou j liiou uiauuix\i uuuni uia«
Obljubilo se jim je, da ob velikem Tur-
8e jim
se
kaj
prazniku 22. dne decembra — bairamu izplača cela mesečna plača iz blagajnic ■ godi? 19. dne decembra je přišel sultanov adjutant in — pobral denár, uradnikom odločen, ki so tridnevni praznik potem s postom praznovali. ,
Z ozirom na take razmere, ki so od konca do kraja
dalje časa neki kupci, kateri kupujejo stare sreberne pase od naših premožnih kmetic. Da dobijo dosti vredne
pase za slepo ceno, zato lažejo
ljude m
9
da se pasi po-
trebujejo za lepšanje neke podobe matere Božje. Kraj, kje je ta mati Božja, povedó ti možakarji, kakor jim
Nekaj kmečkih žensk so ti pobožni
ravno prav
hodi.
sleparji, Dunaj ski judje, že
osleparili.
Mi
svarimo
'esnicne
bilo bi pač najbolje, Turčijo prepustiti svoji
g n
rfoujuuo , uuu ui	uajuvjijc, i ui ti
njilobi, po kateri mora sama po sebi
bi bil strah upraviČen
poginiti, ako
ne
da
bi ubogi naši kristjanski
bratje morali še več trpeti kakor dozdaj !
In kaj v očigled vsega tega nameravajo Magjari?
Hočejo
jat8kim barbarom?!
Košutovci tudi Avstrijo vreči v žrelo Azi-
kmečke ljudi, naj ne verjamejo tem goljufom, in če hočejo take pase prodati, naj jih prinesó v Ljubljano, kjer se jim bodo pošteno po vrednosti izplačali pri poštenih zlatarjih.
* Revati ljudje, to je, ljudje z repom se po porocilu nekega miaijonarja, ki kristijansko vero uči prebivalce na otoku Nove Guinee, nahajajo na nekem kraji onega otoka, ki se zove Kolili. Ta rep je neki prav trd in negibčen, zato tak človek, ako se hoće na zemljo vsesti
9
Turćije in o Turskih zadevah.
zadnje
Novice
Kakor komedijanti v gledalisčih, ki dajejo
predstave, prav tako poČenjajo v Carigradu zastopniki Evropskih vlad, ki imajo že po več dni zmi-
rom
„zadnje konference"; podoba je, kakor da ne bi mogli več vsaksebi. Prav ginljivo je to „prijateljstvo"
mora popřej luknjo v njo skopati, da rep noter spravi Otroke, ki brez repa pridejo na svet na onem otoku, umoré koj po rojstvu, da jih ne zasramujejo repati njihovi rojaki. Misijonar sam ni še videl teh ljudi in na-
znanja
večkrat pisalo, al dokazal nihče
9
kar je slišal.
repatih ljudéh pa se je že
je to kaj več
ni, da
kot
govorica
In menda bo tudi tukaj taka.
in po njem bi se dalo sklepati, da so Evropski poverje-
imamo: dva meseca
j
Naši dopisi.
Gorici 14. jan. — HvafaBogú! — lepo vřeme
je bilo zmiraj deževno in megleno da se ga je člověk že navelič&l. Vsled prevelike moče se je posul te dni 300 let stari zid pri Kapucínském vrtu, pa brez vsake nesreče. — Novega župana tedaj imamo in ne dvomimo, da nam ga prosvitli cesar potrdi. Gosp. dr. Jos. De per is je bil v ponedeljek (8. dne t. m.) s 15 glasovi (med 23) izvoljen.
Staresine so imeli popřej par privatnih sej za poskušnjo in so ponujali županstvo državnemu poslanců in dežel-nemu glavarju grofu Fr.
hotel
Ljubljanskega mocvirja. (Javna zahvala.) Po le-
tošnjih pomladanjskih povodnjib, ki so ali vso poljačino Preteklo sredo (10. t. m.) je bil tukaj ces. zatrle ali jo zeló pokvarile, da že ni bilo upati mnogo namestnik baron Pino in je predsedoval v seji dežel- pridelka, ugibai je preubogi močvirski zemljedelec, kaj
Coronini-u; ali on ga ni
spreje ti.
nega šolskega svéta; obiskal je tudi gosp. grofa Cham- mu bode zdaj početi. Rovišča (grabni) so bila s plav-
jem zamasena, mostovi podrti, a kolovoze po šotni plasti
borda.
za uboge.
Grof Chambord je podělil ni davno 400 gld.
Obečal sem v poslednjem listu nekaj je voda bila vzdignila ter odnesla.
Bilo
V v
je rovisca
))
nedolžnih poj as nil" o tukajšnji
n
slogi
u
ji tel jih; imam že spisano skoraj vse; samo nekega dokumenta, katerega nisem še arhiva čitalničnega; moram tedaj to stvar odložiti
in nje go- trebiti, poti popravljati in vodo z nova mo-manjka mi štiti, ker drugače se ni moglo na polje priti. Delà
dobil
iz
za drug pot.
tako
delni, fige
okolice Vipayske 14. jan
toplo, da toplomer vedno
Vreme imamo zdaj
10 do 12° R. kaže. Han-
obilo, a najemniki dragi!
SI. deželna vlada, Ljubljansko mestno županstvo in posamesni meščaoi so uboge močvirske na3eljence pod-
pírali
z novci
ali
zivezem.
tem blažem početji niti Ljubljanska narodna či-talnica ni bila med zadnjimi; tudi ona je iznemoglim dni cveli, kajti v popku je cvet popolnoma razvit, močvircem hitela pomagat. Napravila je v to namero
itd. bodo, ako tako toplo ostane
za
do
K novi kmečki čitalnici Slapenški vedno udje pristopajo nad jamo se zato pri domorodnih Slapencih dobrega
vspeha. .Na Svečnice dan jo mislimo odpreti.
besedo", pri kateri se je nabralo 288 gold. 37 kr.
Kedar se je bilo za to blagodejno darilo živeža kupilo manjšim zemljánom in gostačem, izmed katerih barjè dobiva najemnike, potem je bilo ukréneno, z osta-limi novci o trébiti važnejša rovišča, ker to po-
maga najemniku in zemljanu, obema enako
?
kajti
na
jemnik dobode zaalužek, a zemlján izboljšan, osušet
svet.
Iztrebili smo naslednja rovišča ob troških
>
ka
koršne tu pripovedujemo :
Ob Vrbljanski cesti rov, 900 metrov
dolg, ki je stal
Ob Loški in Matenjski
cesti rovišča
>
s stroški
Strojánov rov (graben) .... Rovišča ob Ižanski cesti . . . Rovišče, imenovano „Goriški graben
(Ločnik) na Brezoviški strani
a
45 gold.	-	kr
62 „	97	7>
40 „	-	))
31 „	-	V
94 „	47	1)
Vseh troškov bilo je 273 gold. 44 ki
Po teh dovršenih delih nam je bilo od čitalničneg darila še ostalo 14 gold. 93 kr., kateri so bili razde ljeni med tri^zeló ubožne zemljánčke, namrec: Jurij
Končanu v Crni vasi
gold.
t
Matiju Mazeju iz Li
gold., in Petru Ćudi iz Lip 5 gold. 93 kr.
Zatorej Ljubljanski narodni čitalnici v imenu moc virskih naseljencev izrekamo iskreno zahvalo o njenei blažem darilu.
Matija Remškar,
Brezoviški župan.
Martin Perući
podprvosednik cestnega odbora.
Ivan Gams
Loški župan.
Ljubljane.
?
>
Ivan Senk
Studenški župan
Nenavadno milo vreme letošn
zime, ki neprestano z
10° toplote še zmirom tra
tudi pri nas, hudo kontrastuje z ledenim politič
naj že gledamo v Pešt in na Dunaj ali
vremenom Carigrad
Bati
vaiigi au* juau S6 J 6 y aaai/i u tu^uu j/ouiiwu u**«*««« v»^
čiti prerano cvetje na vrtu in polji, da ne bi grozni ^
kakor utegne pomlad mrzla ue
harj
politični stresali
Evropo, kakoršnih še ne pom
svet. Taka znamenja se nam danes kažej Carigrad
iz Pešt
Obči
w w
seje deželnega odbora 13. januarija.) Jablaniški na Notranjskem se je dovolilo 200 gold vračila stroškov za mejne straže ob času živinske kuj
v sosedni Primorski deželi. — Dopis c. kr. deželnega Bolskega sveta, da se služba nadučitelja v bent-Vidu pri Zatičini zarad nekaterih nepostavnosti, ki so se pri prvem razpisu in predlogu za oddajo te službe dogodile, v novic razpiše, vzel se je na znanje. —- Služba vrtnarskega pomoćnika na deželni vino- in sadjerejski soli na Slapu se je oddala Josipu Skali, bivšemu učencu te šole. — Grof Saurau-ova mašna ustanova se I je podělila duhovnemu deficientu Jožefu Strbencu. Sklenilo se je, da se rastlinska zbirka (herbarij) ranjcega barona Nikomeda Rastern-a kupi za deželni muzej. — Sklenilo se je, da se za šolske otroke iz Štajarskega, ki obiskujejo ljudsko šolo v Sent-
gotardu, in za otroke iz Primorskega,vki obiskujejo ljudsko šolo Vremsko, zahteva od Stajar-
ske in Primorske dežele primernasubvencija k stro-
škom omenjenih sol.
— (Iz seje mestnega zbora 12. januarija.) Župan odgovarja na interpelacije v prejšnjih sejah stavljene. Na interpelacijo dr. K. Bleiweisa in Potocnika zavoljo ustanove državne obrtnijske sole v Ljubljani odgovarja, da po odpisu naučnega ministerstva zarad slabih financ ni še mogoče zdaj tacih novih šol povsod ustanoviti, a da se to utegne zgoditi pozneje. — Na interpelacijo Horákovo, zakaj dr. Jan. Bleiweis, ki je bil že leta 1867. za častnega mestnjana imenovan, ni dozdaj še dobil dotične diplome, odgovarja župan, da tega ni sedanji mestni zastop kriv, da pa se bode dr. Bleiweisu diploma kmalu izročila. — Na interpelacijo Regalijevo odgovarja, da je mestni zbor v eni prejšnjih sej že sklenil, da morajo hišni gospodarji za vsako tablico, ki jo po novih uličnih številkah na svojih hišah imajo, dotični strošek plačati. Na drugo interpelacijo Regalijevo, da bi se pot po Kurji vasi bolje posula in ponoći bolje razsvetlila, je odgovoril župan, da se je cesta že skoz in skoz dobro popravila, zarad bolje osvečave pa se je dal magistratu ukaz, pre-vdarek teh stroškov narediti, ki se bode odboru v raz-pravo předložil. — Konečno protestuje župan gledé na interpelacijo Regalijevo o nemarnem službovanji mestnih uradnikov zoper očitanje gosp. Regalija, katero v daljem govoru imenuje krivično, češ, da mestni uradniki imajo mnogo posla zunaj pisarnice in da ne postopajo, če se med službenim časom na ulicah vidijo. Odbornik Regali je na to hotel besedo poprijeti, al župan mu je ni dovolil, ker po opravilnem reda se ne morejo odgovori na interpelacije razpravljati. — Potem se je začela obravnava dnevnega reda. O peticiji tukajšnjih branjevcev, naj se pre klice prepoved o predkupovauji živeža v Ljubljani, poroca dr. K. Bleiweis v imenu policijskega odseka tako-le: Ker je mestni zbor na prošnjo mno-zih mestjanov pred nekoliko leti to prepoved v ta cilj in konec sklenil, da ne bi se jim živež po pred-j kupcih podražil, in ker imajo branjevci prilike zadosti, , nakupiti živeža zunaj mesta (pred šrangami), zato pred-
laga odsek, naj ostane ta prepoved. Zoper ta pred-log govorijo Horak, Regali, Petričič, trdé, da taka prepoved je zoper prosto trgovino, in da mestjani od nje nimajo nikake koristi. Po dalji razpravi, katere so se udeležili Lasnik, Trpin in Dežman in ki so dokazovali,
da ta prepoved — brez škode branjevcev — brani po-dražbo živeža bolj ubožnim mestjanom, na katere treba vsakako v prvi vrsti ozir jemati, je obveljal od-ôekov predlog. — Dalje poroča dr. K. Bleiweis o nagradi, katera naj se dá gosp. Skaletu za prei skovan je konj, ki se pripeljejo na Ljubljanske živinske sejme, in predlaga v imenu odaekovem , naj se ta nagrada za 1. 1876. določi na 50 gld. zato, ker je dosihmal le malo konj prišlo na mesečne sejme; če pride v prihod-
i™*»; na ooim ín VirvHft vftň nnsla s nreiskavami.
se povikša nagrada. Vrh tega je bilo sklenjeno, da se štantnina na živinskem sejmu od 5 sold, povikša na 6» Odbornik Regali govori za povikšanje nagrade gosp. Skaleta na 100 gold, zato, ker je imel veliko posla; ča pa je mestna blagajnica revna, naj se ta svota vzame iz plače mestnega fizika dr. Kovača, ki ima preveČ plače, pa nima druzega delà kot sekrete in gnojišča ogledo-
vati pa občin8tvo mučiti. (Ta izjava izbudí velik nemir.)
Poročevalec dr. Bleiweis zagovarja predloge odsekove, po katerih ni izrečeno, da ne bi se v prihodnje utegnila povikšati nagrada za ogledovanje sejmske živine, gosp. Regali ju pa odgovori, da delovanje mestnega fizika krivo sodi in da bilo bi želeti, da bi mestni zbor, magistrat in mestjani bolje se ravnali po nasvetu mestnega fizika, ki je nevtrudljiv o skrbi za zdravje mesta, in čegar delovanje presojevati more le izvedenec zdra-voslovja. Konečno so bili predlogi odsekovi sprejeti.
Odbornik Potočnik stavi nasvèt in ga obširno vtemeljuje, kako naj bi se bregovi Ljubljanice olepšali s tem, da se uravnajo in pozelenijo ali z vrbami ali s travo. Ta nasvèt se izroči stavbenemu od-
"V»
seku. — Odbornik Regali stavi dvapredloga inju vtemeljuje, naj se a) kultivira m e s t n i svet na gradu blizo Orelovega posestva, in b) naj se v šolskem drevoredu zidajo prodajalnice za mesarje. Predloga obá sta se izročila dotičnemu odseku. — Povišanje pasjega dav ka ni bilo dovoljeno; — služba čuvaj a nagradu z 280gld. se je podělila Lukežiču. — Konečno se je naznanilo, da za letos i z s to pij o iz mestnega zbora sie-deči odborniki: Iz I. volilnega razreda gospodje: Dežman, Dreo, dr. Schaffer, Terpin ; iz II. razreda : Burger, dr. Kaltenegger, Lašan, Cuber; iz III. razreda: Lasnik in Regali, ki je bil voljen namesto dr. Steinerja.
—	(Iz odbora družbe kmetij ske.) C. kr. finančno vodstvo je po dopisu družbi kmetijski 6. dne t. m. prošnjo Ljubljanskih mesarjev, naj bi se vžitni dávek v §§. 10. in 11. mesarske tarife za klanje mlade go-veje živine drugače določil, poslalo na Dunaj c. k. finančnemu ministerstvu v rešitev, ter pri tej priliki omenja, da dotična §§. tarife leta 1875. razglašena , se prav tako glasita, kakor sta se glasila v tarifi 1. 1829. — To samo že kaže, da je res treba, da se starina pre-meni po znanstvu novejšega časa.
—	(Odgovor.) Volilni listi za zbor Matičin, ki je danes teden (24. dne t. m.), se pošiljajo gosp. tajniku Praprotniku.
—	„Valvazorja" 2. zvezek pride danes (sredo) na svitlo.
—	Zadnja plesalna vaja v čit al ni ci bila je jako odlična; videli smo lepo število Čestitih gospá in gospic, ki so se^radostne zabavale.
—	Časnik „Edinost" piše v svojem zadnjem listu iz Trsta, da je malo upanja, da se ozdravi c. k. sodnik Idrijski g. Vencovsky, ki se je, peljaje se s ženo in hčerjo unidan iz Trsta proti Nabrežini po železnici, v vozu vstřelil, da so ga do smrti ranjenega peljati morali nazaj v bolnišnico Tržaško.
— (Poslano.) Po poročilu zadnjih ,;Novic" bode
likvidacijski odbor od delničarjev, ki niso še do-
plačali 30°/o vsako akcijo, to doplačilo po sodnijski
poti iztirjal. To je postavno. Vendar naj pri tej priliki bode mi dovoljeno vprašati častiti odbor: kako stoji s
tistimi 40.000 gld., ki so jih agenti in podružnice
banki dolžni in pa s še druzimi dolgovi? Ti, ti so tudi in še pred unimi po poti tožbe prijeti, da plačajo. Treba bilo bi tudi, pozavarovalna opravila nema-doma v red spraviti, od katerih je po zadnji bilanci bankinega vodstva še veliko dobiti. Sem ter tje je počil glas, da razmotanje likvidacije utegne še kake 3—4 leta traiati. Ker pa menda stroški za likvidacijsko osobja

ia uradnike blizo 1000 gold, vsak mesec znasajo
ti
stroški v
do
letih požrli ogromno svoto od 30 do 40.000 gold ., ako se ne bode vsa moč napela, da se na
vse strani hitro vrsi likvidacija. In kako stoji s podružnico v Prag i? ali res še zmirom tako, kakor popřej ongavi brez kontrole? Mislim po vsem tem, da je
• v	•	V •	1	V	.	1*1	«1	1	1
upravičena moja prošnja do čast. likvidacijskega od
bora
uvi», naj o vseh zadevah strogu m uouu pusiupa, da bode kmalu konec te falitne kupčije ; vsaj vé, da tù
in
t
postopa
gré za BUHU U Cl U IV A 1 J C V J bl UIOU DVUJ°ëa
v banko nesli, da bi zginil kakor dim v zraku
kožo delničarj
ki niso svojega denarj
(V slovenskem
se
bo
stavljala živahna burka „Pavliha", poalovenj stroyevi „Eulenspiegel".
En delničar v nedelji
> pred-
po Ne-
Novičar iz domaćih in tujih
dežel.
Iz Dunaj a.
Državni zbor je sklican na 22.
dan t. m., po takém ni res, kar so časniki zadnji čas pripovedovali, da se zborovanje odloži do marca me-seca. Gotovo pa je to, da ministerstvo zdaj še nikakor
ne more stopiti pred zbornico poslancev s predlogi
t
ker
po-
kako naj bi se izvršila nova pogodba z Ogri godba cela je še negotova. Govori se tedaj, da bode
državni zbor ukvarjal se z druzimi řečmi do marca
se potem razide, marca meseca pa se skličejo
meseca
deželni zbori. Ali se bode pa vse to
gledé
na
velike svetovne politične homatije
tudi tako vršilo
kakor naši ministri mislijo, to samo On nad nami vé
y f
ki „veliko pratiko" svetu
pise
nedeljo je bila v Budapeštu ministerská seja pod predsedstvom cesarjevim. Obravnavalo se je ban-
kino vprašanje, al — skleniti se ni nič moglo. Situacija gledé pogodbe ostaja po poročilu „P. Lloyda" ta-košna, kakor je bila pred dnevi in tedni; vsakako pa
mora se rešiti še ta mesec
t
kako
)
to ni mogoče danes
povedati. Pred ministersko sejo, ki je trajala od
do
ure, bil je Andrassy v audienciji pri cesarju, po seji
pa je minister Wenkheim šel k Andrassyu.
Ti
pogo-
Nemcij
Berolinu se je zacel 12. dne t. m
Pruski deželni zbor s prestolnim govorom kralj
Vi
lelma. G
med katerimi je gla
razpravlja samo notranje Pruske zadev
>
stvar državni proračun za leto
1877
Turska.
Naj zadnje novice se glasé, da je v seji
vori morali so biti v zvezi z obravnavami ministerske konference 15. t. m. Salisbury v imenu svojih tovarišev
seje,
1 • v •
alisi
se, da je krona ostala na svojem stališču
;
ministri Ogerski pa na svojem
b a n k i, ki je glavni kamen razpora med Peštom
prišlo, da banka Dunajska
da
y
in Dunajem, je zdaj do tega
sama izdeluje svoje protipredloge, o katerih misli jih sprejmite obe vladi. Temu nasproti pa se poroča iz Pešta , da ministerstva predsednik Tisza je ponovi! že
izročil Turškim poverjenikom zadnje predloge velikih oblasti ter izrekel, da, ako jih ne sprejme Turčija, mu je naročeno odi ti s Carigrada. Ravno to so izrekil tudi drugi poverjeniki. Savfet-paša „obžaluje", da Turška vlada posebno dveh toček v tirjatvah ne more nikakor sprejeti, namreč, nadziranja po mednarod-nih komisarjih in imenovanja sultanovih nam es t-
davno znano izjavo, da raji odstopi z vsem minister-stvom, kakor da bi odstopil od svojih predlogov. bi
Da
te predloge sprejel Dunajski državni zbor, nikakor ni misliti. A kaj pride iz tega razdora? Ali to, da, kjer ne zmore razum , odloči sila, ali pa dualizem v
pa
n i k o v po deželah, ker to sega v samostojnost Turčije.
Zdaj bo Turška vlada sklicala véliki svèt 180 udov iz najveljavnišič mož, da sestavijo odgovor. Odločilna seja
bo v četrtek ali, kar je verjetneje, v soboto
?
ce
odgo-
denarji in cesarstvu, za katerem, kakor „Obzor" dobro pravi, dolazi — personalna unija.
Kakor je razpor o domačih zadevah monarhije naše, isto tak razpor je v v nan ji politiki. Eni so
za Rusijo. Kje pa je Avstrija? kje je monarhija? kam je odletela duša, ki je toliko stoletij v njej živela.
vor Evropskim poverjenikom (kar je več ko gotovo) ne bo po godu, bodo brez zamude odpotovali in potem je vojska neizogibljiva.
za
Turka, drugi
Zitna cena
v Ljubljani 13. januari ja 1877. Hektoliter v nov. denarji: pšenice domace 9 fl. 10.
banatska
10 fl. 94.
tursice 6 fl. 80. soršice 6 fl. 77.
rží 6 fl. 40.
ječmena 4 fl. 70.
prosa 4 fl. 70.
ajde 5 fl. 85.
ovsa
3 fl.
27.
Krom pir 3 fl. 40 kr. 100 kilogramov.
Kursi na Dunaji 18. januarija.
Unirani državni dolg 61 fl. 85 kr. Ažijo srebra 114 fl. 80 kr
Narodno posojilo 67 fl. 65 kr.
Napolendori 10 fl. 1 kr.
Odgovorni vrednik: Alojzi Majer
Tisk in založba : Jožef Blaznikovih dedicev v Ljublj