/ $ \ p |J: iltlin: Ameriški pisatelj Joseph Kes-selring se je z dramatiko bolj kasno zbližal, veselje zanjo so mu dale priložnostne zveze z gledališčem, ki jih po svojih prvih in hitrih uspehih ni več zanemarjal. Najplodovitejša zveza je bila vsekakor s producentom in dramatikom Ho-wardom Lindsayem. ki je leta 1941 »Arzen in stare čipke« tudi spravil na oder. Zanimiva je Lindsayeva izjava, ki jo je dal pred premiero svojemu sopro-ducentu: »Ali bomo imeli neznansko srečo ali pa nas bodo nagnali iz mesta.« — Uspeh je bil velikanski, komedija je ostala na odru še več sezon, igrali pa so jo tudi že po vsej Evropi. Pri nas je prvič uprizorjena. V čeim pa je pravzaprav tisto kočljivo, kar ni dalo Lind-sayu spati? . . . Kočljivi so mrliči v komediji, kočljiv je naš sakrosankten odnos do njih. Če jih vzamemo količkaj zares, postane stvar naravnost pošastna in na koncu že kar grozljiva. Skozi prizmo paradoksne melodrame, kakor bi lahko v podnaslovu opisali komedijo, se seveda docela spremeni naš estetski in etični zorni kot. Mrliči ne nastopajo kot konkretno dejstvo, marveč kot pojem, ki ne rani naše prizadetosti. Z repertoarno programskega stališča nas bo trenutno najbolj zanimala ideja, ki se nam v tem velikem spektaklu s številnimi poantami porazgubi in uide v nešteto satiričnih mo- ZAfr GRE mentov, tako da bi pravzaprav težko konkretizirali idejno vsebino na določen objekt. V glavnem pa bi lahko rekli, da je to parodija na ameriške kri- /WWn/va/V»'WWVv\ Nadalje satira na dobrodelne ustanove: Karitativna dejavnost menda nikjer na svetu ni dosegla takšnega obsega kot prav v USA. Prevod ......... Režija.......... Scena........... Kostumi ........ Abby 3 rev/s ter . Martha Brevvster Prečastiti Dr. Haf ff Teddy Brewster Stražnik Brcphy. Stražnik Klein . . Elaine Harper • , Mortimer Brewster Mr. Gibbs . . . . . • 'c: ut.han Brevvster Dr. Einstein . • . St ražn ik. 0 ’ Hara . Poročnik Roonej" . Mr. OTitherspocn -x/\yx/xzxz\z/xzN/xzNyxzxzxz\zz\/x/\y\/' VVVVVVA-^AAA Herbert Grun MILOŠ MIKELN . Mile Korun Milena Kumar . Helena SHebetova A n g e 1 c a H1 e b c e t o v a ......... Naoe Reš . . . . Slavko Belak . . . .Lado Štiglic . . . . Mirko Cegnar . . -Telica Siardova . . . . Laci Cigoj ....... Tone Eržen . . . . Jože Pristov . . .France Trefalt ....... Jela Vajt . . . Jože Kovačič . . . . Janez Fugi na minalke in na quasi patološke junake v revijski literaturi: Tipično za ameriške kriminalke, katerih tipiko poznamo pr! nas največ iz »western« filmov. je tista nelogična samoumevnost, s katero, sprejme okolica smrt tega ali onega sočloveka, ki ga prerešeta ta šli oni revolverski ali skonstruiran patološki tip. In morda se nikjer na svetu ne sprevrača v taka nasprotja kot prav tam. Maksimalno potenco v- svojem pozitivnem razmahu je dosegla v UNRRA poslanstvu, Ob zdajšnjih vojaških pomočih pa se nehote porodi vprašanje, — sicer malce čudno, vendar dosti verjetno. — če nimajo svoje korenine prav tako v dobrodelnem karakterju ameriške družbe. In nemara obe stari Brewsterki v resnici opravljata človekoljubno delo, ko namesto z grenkimi miloščinami delita podporo »kar s kolom po glavi«. Nato satira na policijo, na njeno familiamost znotraj in zunaj svoje ustanove, torej satira na preobsežen aparat, ki se iz dolgočasja in lenobe ukvarja z dobrodelnostjo (silovit Pa' radoks: policija in dobrodel- nost!), pri tem pa je udarjen z neobičajno slepoto pri izvrševanju svojih poklicnih dolžnosti. Potem satira na pietetne ozire do partriarhalnih tradicij, ki jih skuša družba očuvati z razumljivo tendenco po ohranitvi oziroma nespremenljivosti svojega reda. Z nekakšno nostalgijo prihajajo celo policaji v staro hišo Brewsterjevih, kjer je še vse tako kot v starih zlatih časih, ker je še čutiti prijetni vonj svečave in zares prave domačnosti. Pri tem pa se pokaže, kako klavrne so te resnice o blagodejni vztrajnosti meščanskih patriarhalnih vrednot. ki naj bi že same po sebi zanikale vsak sum v pristnost ali večnost svoje moralne eksistence. Na dlani je, da si je avtor čisto privatno privoščil gledališke kritike! Na koncu pa ob vsej para-doksnosti še vtis: da je to pravzaprav parodija na paradoksno literaturo. J. Z. NEKAJ IZ PATOLOGIJE Za glavne patološke tipe v »Arzenu in starih čipkah•< bi veljalo tole: Obe stavi, teti živita v najboljši veri, da je to, kar delata (namreč zastrupljevanje), nekaj nadvse dobrega in lepega — in samoumevnega. Mislita, da izvršujeta nekakšno poslanstvo. Hkrati pa sta tudi prepričani, da vzvišenosti te misije ne bi razumel kdorkoli; zato jo skrivata pred »nepoklicanimi«. Ta skrivnost je samo za izbrance, ki jb razumejo. »Razume« jo Teddy. Mortimer bi težko razumel. Vse do konca sta v dvomu, ali ju prav razume. Zato ravnata z njim in z vsemi, Iti tega »ne bi razumeli«, blagohotno zviška kakor z nebogljenim otrokom. Ob izvrševanju svoje dobrodelnosti čutita pravo seksualno naslado, v tistih trenutkih sta docela prostodušno okrutni. Spadata v tip maničnih bolnikov. Teddy je v duševni rasti zaostal otrok z izrazitim talentom, da absolutno verjame svojim fikcijam. (Tako kakor otrok svoji igri. Sklicuje n. pr. armado, popolnoma zaverovan v resničnost njene eksistence. Prepričan je, da je Theodore Roosewelt — prezident USA od 1901.—1909. leta, poprej policijski prezident mesta New Yorka; zato ga policaji tako spoštljivo nazivajo polkovnika. 1903. leta je dokončno odkupil od Francozov vse pravice do Panamskega prekopa in njegove zapletene gradnje po sistemu zatvornic, ki postopoma izravnavajo različni višini obeh oceanov: Tihi ocean je namreč za devet metrov višji od Atlantskega.) — Kadarkoli ga pokličejo — namreč Teddyja — iz njegovega fiktivnega sveta v resničnost, je za trenutek zbegan, ko pa se znajde, stopi popolnoma mirno na realna tla. Saj tudi realno življenje zanj ni brez mika. čeprav ga ne zanima dosti. Maksimalno oživi le v svojih fikcijah. Rad pa pohlepno je, zlasti slaščice, raduje se prijetne toplote ob kaminu, skratka: živi v dvojnem svetu: namišljenem in stvarnem. Je neke vrste infantilen shizofrenik, prfimer najbolj prijetnega in prijaznega norca. Čim večja je pri tem diskrepanca med razvitim telesom in nerazvito duševnostjo, tem bolj je smešen — v smislu komedijskega užitka, ki nam ga Kesselringovo delo nudi. Jonathan je najnevarnejši tip norca. Nikdar- ga niso mogli prav vzgojiti, skrajna brutalnost se mu pozna pri vsaki besedi in kretnji. Nikdar ne mori na mil način, kakor je značilno za njegovi teti., marveč z divjim sadizmom, s čisto določenimi predstavami o mukah, ki jih je namenil svoji žrtvi. Paralela med njim in obema tetama pa je v načinu, kako obredno pripravita in zaključita vsak umor. Stari Brewsterki v posnemanju liturgije, Jonathan v posnemanju kirurgije. Če si je umor do potankosti zamislil, ga ne more nihče več odvrniti od namena. Ves drhti 'od nestrpnosti, da bi ga izvršil. Jonathanu podobni tipi so vselej telesno zelo razvite živine, odurne in zagovedne. Vselej si najdejo pomočnika. Dr. Einstein je v njegovih rokah tipično slepo orodje. Izročen mu je na milost in nemilost. Precej je seveda v njem mazohista, ker je značilno, da si sadisti navadno najdejo mazohistične partnerje. NOVI OBRAZI O novih igralcih, ki jih zadnje čase srečujete na našem odru, pa o njih pravzaprav nismo še nič spregovorili, site bržkone že sami radovedno razmišljali. Naj jih kar po vrsti predstavimo: Jelica Siardova iz Ljubljane, Helena Skebetova iz Novega mesta in Slavko Belak iz Ljubljane. Razen Belaka, ki je letos v zadnjem letniku Akademije za igralsko umetnost, sta obe novinki že absolvirali dramsko igro: Siardova v razredu prof. Juvanove, Skebetova pri prof. Danilovi. Jelica Siardova je prišla k nam naravnost iz šole. Pred nastavitvijo je še gostovala na Mednarodnem študentskem gledališkem festivalu v Erlange-nu, kjer je dosegla prvo mesto v Cocteaujevem monologu »Lepi brezbrižnež«. Nastopila je tudi v vlogi Jacinte v Cankarjevem »Pohujšanju v dolini Šentflorjanski«, kjer je žela prav tako lepo priznanje. Diplomirala je v 0’Neillovi drami »Strast pod bresti«. Helena Skebetova je po ab-solutoriju odšla za eno sezono v bivše postojnsko Gledališče za slovensko Primorje. Letos pa je sprejela angažma pri nas. Zaradi bolezni se nam predstavlja šele zdaj kot Abby v nocojšnji premieri. Za diplomo je odigrala naslov, vlogo v Strindbergovi »Gospodični Juliji«. Predlanskim je tudi njen razred gostoval v Erlangenu, kjer je prav tako dosegel prvo mesto ravno s to predstavo. Upamo, da bo Slavko Belak prihodnjo sezono za stalno ostal pri nas. Vsem se je gotovo takoj priljubil v vlogi Bernarda iz »Dnevov naše sreče«. Naše prihodnje premiere: Naslednja 'bo krstna uprizoritev slovenske novitete »čeprav bo sonce večno« v režiji Igorja Pretnarja. Sledila bo Shavvova komedija »Hudičev učenec«; za konec pa še Plautova »Dvojčka«, ki ju bomo uprizorili najprej na prostem, jeseni pa ju bomo v predsezoni prenesli v gledališče. Sliki iz »Dnevov naše sreče«: Na naslovni strani Slavko Belak kot Bernard. — Druga slika: Jože Pristov — Michcl, Jelica Siardova — Francine, Slavko Belak — Bernard, Jože Kovačič — Olivier, Anka ,Cigojeva — Pernette; Nada Bavdaževa — Marianne. o, ven milo in ovenmilni prašek imata tri neprecenljive vrednosti: 1. Pereta hitro 2. Pereta zares snežno belo 3. Pereta prizanesljivo in čuvata perilo TOVARNA MILA KRANJ IZDELUJE Oven milo in ovenmilni prašek milni pralni prašek in čistilni prašek, flerida šampon, kristalna soda i.t. d. Naši proizvodi so Izdelani Iz nalboilšlh surovin, zato ilh uporabljalo vse slovenske gospodinje, ter Uh tudi Vam toplo priporočamo Časopisno založniško in tiskarsko podjete n oren fS Tiskarna in knjigoveznica Redakcija »GLAS GORENJSKE"