PON, SRE (8.00 - 14.00), TOR, ČET, PET (12.00 - 20.00), SOBOTA (8.00 - 12.00)
J METNI
utam
#"SKI Sr*

: CENI 6.000,00 SIT
«.	,	..r
‘t- -
Klarič Brigita s.p., c. zmage 65, ZAGORJE, te!.: 0601 -64186

mm
*,
IW
l#/
KE
MOŽNA MENJAVA STARO ZA NOVO NE GLEDE NA VOZILO
ZNIŽANJE CEN VOZIL	MAZDA 323P ŽE OD
323/1.3 sedan
1.875.062 SIT 2.203.362 SIT
NOVI MODELI NOVE CENE

m
323P/1.3/KLIMA 323P/1.5/KLIMA + ABS 323/1.3/sedan/KLIMA 323/1.5/KLIMA + ABS
2.250.262 SIT 2.531.662 SIT 2.344.062 SIT 2.625.462 SIT
VELIKA IZBIRA MODELOV 626, XEDOS, E 2200, B 2500 MOŽNA MENJAVA STARO ZA NOVO NE GLEDE NA VOZILO
mazoa
AVTOHIŠA KRŽIŠNIK Roman Kržišnik s.p. 1410 ZAGORJE, Selo 65 tel.: 0601/64 - 729, 63 - 399
Od maja 1998: nova mazda 626 karavan. Več varnosti, več raznolikosti, več funkcionalnosti.
Jr.£ 7; fij n
7. VELTRAVNA 1998
C 4 Predstavljamo zasavski par
C
Veličine - navidezne in resnične?
Življenje vrže na površje, vstane in gre, je na vrhu, pač je. Prilika z morjem je morda celo vzdržna, saj tudi morje vrže na površje peno, ki ni nič, pa kakšno packarijo, ki ne sodi vanj in na spološno, lahke, prazne stvari. Ja, prazniki so bili, pa pivi maj, pa drugi maj, za prvega že vemo, kaj pomeni, za drugega pa naj vas spomnim, da je svetovni dan svobode tiska.
Kje smo Slovenci v mednarodnem merilu po svobodi, so nas že ocenili, o enostranskem razdoru pogodbe gotovo še ni stekla zadnja beseda. Kje smo pa mi, "lokalci", pa itak vsak zase dobro ve, kako ga veličine na različnih nivojih skušajo disciplinirati, pa naj si bodi tako, da v tvojem mediju ne objavljajo sporočil občanom in čestitk (le-te so namreč plačljive!), ali pa, da te tako odraslo, očetovsko-pokroviteljsko pokara in pokaže pot, ki pa je prav gotovo videna skozi očala veličine. Pa smo spet pri drugem maju...
Nekaterim se koka, ker so vajeni disciplinirati, pa jim dandanašnji, k sreči, čedalje manj uspeva, spet drugi, pa čakajo, da jim padeš kot zrela hruška v naročje, da bi tudi obvladovali, ideološko, pač.
Da,da, moč, oblast, sladke besede...
5 J Kako smo kresovali
y Pisal nam je litijski župan
14^ Intervju z Jožo Ocepek
Agility - šport za psa in vodnika
ZO-A Iščemo naj vzgojiteljico v Zasavju!
Naslovnica:
BRIGITA RANTAŠA IN PRIMOŽ GORIŠEK ZASAVSKI PAR '98
Foto:
Žana
POMEMBNEJŠE TELEFONSKE ŠTEVILKE:
o	0
POLICIJSKE POSTAJE	TAKI: 0609/61-63-48 '
ZAGORJE: 0601-61-002	0609/63-31-07
TRBOVLJE: 0601-21-102	ZDRAVSTVENI DOMOVI (DEŽURNE SLUŽBE):
HRASTNIK: 0601-41-602	ZD RADEČE: 0601-88-207
RADEČE: 0601-81-002	ZD HRASTNIK: 0601-44-006
LITIJA: 061/883-142	ZD TRBOVLJE: 0601-26-322
PRQMETNE	ZD ZAGORJE: 0601-55-000
‘ INFORMACIJE: 0601-64-420 ZD LITIJA: 061/881-855
ZASAVCA izdaja Zasavc d.o.o.. Cesta 20. julija 2c, 1410 Zagorje ob Savi. V.d. direktorja: Peter Ravnikar. Časopisni svet: Sandi Češko,
Robert Halzer, Franci Kadunc. Branko Klančar. Janez Knez, Darka Lipičnik, Jože Ranzinger ml.. V. d. glavnega in odgovornega urednika: Mojmir Maček. Uredniški odbor: Mia Južina (Reportaže), Peter Motnikar (Zdravo telo), Fanči Moljk (Miš maš), Primož KostajnŠek (Kronično), Igor Goste, Boštjan Grošelj, Katja Sladič, Petra Lipec, Špela Bolarič. Alma Mujič. Redakcija se zaključuje ob ponedeljkih ob 12. uri.
Računalniški prelom: Multima d.o.o., Kisovec. Prodaja in trženje: tel.: (0601) 64-250, 64-166; fax: 64-494. Tisk: Padežnik, Laško Naslov uredništva: Zasavc, Cesta 20. julija 2e, 1410 Zagorje ob Savi. Tel.: (0601) 64-250, 64-166; fax: 64-494. Zasavc je štirinajstdnevnik, izhaja ob četrtkih. Letna naročnina znaša 5.850 SIT, naročnina za tujino 119 DEM ali druga valuta v protivrednosti. Odpoved naročnine sprejemamo v pisni obliki po obračunskem obdobju.
Na podlagi zakona o prometnem davku (Ur. list RS, št. 4/92) in mnenja Ministrstva za informiranje (št. 23/283-92, z dne 5.5.1992) sodi časopis med proizvode informativne narave po 13. točki t.št. 3, za katere se plačuje 5-odstotni davek od prometa proizvodov. Nenaročenih rokopisov in fotografij ne vračamo. Brez dovoljenja urednika ponatis člankov ni dovoljen.
j 77 n n j* c
Zasavski par '98
Že po tradiciji bomo tudi letos Zasavčani pospremili na slovenski ohceti v Kandršah, svoj par. Tokrat bosta to Brigita Rantaša in Primož Gorišek, edina, ki vztrajata pri svoji prijavi za zasavski par. Ker tako m bilo konkurentov, tudi finalni izbor in predtekmovanje nista bila potrebna. Poleg njiju se bodo na Vidrgi, 27. junija, poročili še štirje pari, po izboru bralcev Nedeljskega dnevnika in revije Hopla. Predporočna "mrzlica" se bo kmalu pričela. Najprej bosta na vrsti dekliščina in fantovščina, kjer bodo Primožu naložili njegov križ. V stilu; da tako kot nas ljubezen krona, nas mora tudi križati. Nato pa ohcet - "šranganje", družabne igre in druge preizkušnje ter veseljačenje, glasba in ples, ki bodo sledili vse do usodnega "da", poročnih zvonov in še čez.
Primož je star 21 let, doma je iz Mlinš, po poklicu je avtomehanik. Pravkar je zamenjal službo in sedaj dela na PTT Izlake. Brigita bo letos v oktobru dopolnila 20 let, po poklicu je natakarica in službo opravlja na Mlinšah. Sicer pa so njeno rojstno mesto Radenci, a sedaj že eno leto domuje na Mlinšah. Primož v prostem času igra nogomet v zasavski ligi. Brigita ima lada rože, lada se ukvarja z otroki, se z njimi pogovarja... Kmalu pa bosta imela lastno veselje v hiši, saj v oktobru pričakujeta dojenčka. Spoznala sta se na Mlinšah, pred letom dni, ko seje Brigita preselila sem, in fantje kot fantje, so se začeli zanimati za novo dekle v vasi... A izbrala je Primoža, s katerim sta pričela resno zvezo, ki jo nameravata tudi uradno in cerkveno "po žegnati". Pravi, da so jo sovaščani lepo sprejeli, le s sporazumevanjem je zaradi svojega narečja sprva imela nekaj težav, vendar seje v naš okoliš hitro vpeljala. Brigito zanimajo tudi horoskopi. Sama je po znaku Tehtnica, Primož pa je Kozorog in ker so le-ti zelo praktični ljudje, je jasno, da v horoskope ne verjame. Brigita pravi, da naj se ti dve znamenji medsebojno ne bi ravno najbolje ujemali, a izjeme potrjujejo pravila.
Za enkrat kakšnih posebnih predpriprav za ohcet še nista imela, razen fotografiranja za časopise. S samim potekom ohceti sta dobro seznanjena, saj jo Piimož kot domačin spremlja vsako leto. Tudi Brigita je navdušena nad starimi kmečkimi običaji, drugačnostjo, narodnimi nošami in vsem kar sodi zraven. Vsak par bo tudi letos oblečen v narodno nošo pokrajine v kateri živi. Pako bo Brigita nosila štajersko, Primož pa gorenjsko nošo.
Stanovanje si še urejata in opremljata pri Primožu doma. Kuhinje ali spalnice jima tako ne bo potrebno kupiti, saj jo organizator skupaj s sponzorji podarja za "balo". Kaj od tega bosta prejela je sicer odvisno od žreba, vendar nagrada, v vrednosti 130 tisoč tolarjev, ju čaka. S svojimi željami za poročna darila sta skromna, saj jima je prav neprijetno govoriti o tem, kaj vse bi kot mladoporočenca še potrebovala. Ker pa si stanovanje šele opremljata je jasno, da bi jima prav prišli tudi še kakšni gospodinjski pripomočki in druge stanovanjske potrebščine pa tudi otroški voziček jima še manjka.
PARI, KANDIDATI ZA SLOVENSKO OHCET (foto Zona)
Ohcet pa starih šegah in navadah so letos omogočili:
SVEA d.d. Zagorje, ETI ELEKTROELEMENTd.d. Izlake. PIVOVARNA UNION d.d. Ljubljana, OBČINA ZAGORJU OB SAVI. GOSTILNA 'PRI VIDRGARJU" Zibert Jože s.p. Kandrše. LJUBLJANSKE MLEKARNE d o o Ljubljana TRGOVSKO PODJETJE POTROŠNJA dd. Zagorje. INTEGRAL il.o.o Za-orje IGM Zagorje. Gostinsko podjetje KONŠEK d.o.o. Trojane. ASTRA Tehnična trgovina Ljubljana. SIPOREK p.o. Kisovec. LEDAS d.o.o. Celje. AGENCIJA ZA RAZVOJ Zagorje. ČASOPISNA HIŠA DNEVNIK Ljubljana. TURISTIČNA ZVEZA SLOVENIJE Ljubljana. ZASAVC d.o.o. Zagorje. TV. Pl K A Ljubljana. LJUBLJANSKA BANKA - BANKA ZASAVJE Trbovlje. OAZA Tirie Bagateja s.p. Kisovec. MLADINSKA KNJIGA Zagorje. STEN KO d.o.o. Trzin. TV CENTER Trbovlje. PARMA IHAN d.o.o. Ihan. RADENSKA 'PR I SRCA Radenci. OKREPČEVALNICA "GASIEČEK” Benjamin Povirk s.p. Kotredež El EKTRO Ljubljana. ZAVAROVALNICA TRIGLAV d.d. Območna enota Trbovlje. ZAVAROVALNICA TRIGLAV d.d. Območna enota Ljubljana. ZAVAROVALNICA 'TRIGLAV d.d Ljubljana, KMETIJSKA ZADRUGA Izlake.
u n. tl 3^ h rs t n
PRAZNOVANJE PRVEGA MAJA V ZASAVJU
TRADICIONALNEGA DEŽJA
TOKRAT NI BILO
V noči na 1. maj so se po Sloveniji prižigali že značilni kresovi in tako je bilo tudi v Trbovljah, natančneje na Kipah. To je tudi najbolj obiskovano trboveljsko kresovanje in to že vsa leta. Tudi letos je bilo tako. Gruča Trboveljčanov seje odpravila ravno tja. kjer je bilo vzdušje tako prijetno, da letos niti tradicionalnega dežja ni bilo. Ponovno so bili glasbeni gostje Zasavci in le ti so poskrbeli, daje bilo plesišče ves čas polno. Poleg kresa je bilo tam še več manjših kresov ob katerih so sedeli listi, ki so se škili v ozadje. Vzdušje je bilo torej "ta pravo", dežniki so ostali doma in zabava je trajala do pozne noči ali ranih jutranjih ur.
Alma Mujič
OGNJEMETA IN RAJANJA NA PROLETARCU V ZAGORJU Sl JE OGLEDALO VELIKO ZASAVČANOV (foto MM)
ENO PRILJUBLJENIH PRVOMAJSKIH TOČK V ZASAVJU, PLEŠE, RADO OBIŠČE VSE, KAR RADO GRE - IN PLEŠE! (foto RRav.)
KIPE V TRBOVLJAH (Toro A.M.)
V ŠMARTNEM JE ŠPELA DALA KAR VOLA SPEČI... (foto MM)
V vseh krajih ob Savi so se državljani poveselili že na predvečer praznika dela, mnogi pa so se naslednji dan ob vsakem vremenu podali na priljubljene pohodniške točke. Tako so se Lilijani podali na Sitarjevec, kjer so gasilci pripravili srečanje in golaž, Jevničani in Kresničani so se srečali v Goliščah in na Tujem grmu. Kar nekaj Zasavčanov seje podalo preko Zasavske Svete gore na Pleše, Trboveljčani so obiskali Mrzlico in Kum, Hrastničani, Radečani in Zidanmoščani pa tudi niso pustili samevati Gore in Kopitnika.
Na predvečer praznika so Šmarčani priredili prijetno zabavo, saj so povabili v goste t.i. "bungee-jumping" ali skok z elastično vrvjo, vola so spekli.
Kandidatov za vola jesti in za skoke, je bilo veliko. Tako veliko, da so premamili tudi litijskega župana in nastala je foto zgodba na naslednji strani.
MM
TRBOVLJE
jn
J
u j i A t fi 7" (Z
LITIJSKI ŽUPAN JE POLETEL !
ZADNJI NAPOTKI PRED SKOKOM IN PREGLED VRVI	JE ZE v KoSARI IN SE DVIGA. KAKO PA DOL?
ZWS POKRAJINSKI ODBOR ZASAVJE PRIPRAVLJA PROSLAVO
V Zagorju so se konec aprila zbrali člani predsedstva Združenja veteranov vojne za Slovenijo-Pokrajinskega odbora Zasavje na svoji prvi seji. Predsednik odbora Matjaž Piškur je prisotne seznanil z delom veteranske organizacije, tako na državni kot na pokrajinski ravni. Zbrane je seznanil tudi s vsebino izredne seje ZVVS, ki je bila sklicana v februarju v Ljubljani zaradi nasprotovanja pisanja nekaterih novinarjev, predvsem v Delu, ki o veteranih vojne za Slovenijo pišejo zelo nenaklonjeno. Člani so se seznanili tudi s pismom predsednika ZVVS Srečka Lisjaka, v katerem so predstavljena stališča in pogledi na sporen prispevek avtorjev v Sobotni prilogi Dela z naslovom Smrčanje na lovorikah TO. Objavljamo del pisma oz. odgovora ZVVS: V članku je kar
nekaj trditev, ki jim veterani moramo in bomo odločno nasprotovali včeraj, danes in jutri. To je poskus povrnitve ugleda bivšim oficirjem JA, ki so vojno izgubili, to je po letu 93 porast samozavesti tistih bivših oficirjev JA, ki jih leta 91 ni bilo oziroma so bili na nasprotnih okopih, potem aroganca s katero nastopajo do akterjev vojne za samostojno Slovenijo in njenih dosežkov. Trditve, da smo zmagali samo zahvaljujoč motiviranosti, ker znanja in sposobnosti nismo imeli, so blago rečeno smešne. Višek nesramnosti pa je analitični pristop s posledično odgovornostjo veteranov za trenutno stanje kakršno pač je v Slovenski vojski zaradi glorifikacije, zmagoslavja in zaradi dobljene vojne. Nenazadnje je v nebo vpijajoče pomanjkanje vojaške inteligence v obliki bivših oficirjev JA. Veterani so zapisali še: Vojno proti bivši JA je dobljena z orožjem, krvjo in mrtvimi. Za to
vojno smo analitično in plansko izvajali priprave že leta 90 in za razliko od JA brez primesi arogance, zaničevanja in podcenjevanja...JA je vojno izgubila
zaradi podcenjevanja, preživele miselnosti nesposobnega kadra in slabega načrtovanja, ne pa zaradi slabe motiviranosti vojakov. Vojak je pač tak kakršnega vzgojiš. Na koncu pisma za javnost so veterani še zapisali: Vsa dogajanja od leta 91 prepleta nit, ki povezuje: poskus vračanja generalov sovražne JA, pisanja različnih "knjig", poskus diskre-ditacijes Haagom, nastavljanje in organiziranje afer, zaničevanje akterjev osamosvojitvne vojne in očitanje nestrokovnosti.
V Pokrajinskem odboru ZVVS so se še dogovorili, da bodo tudi to leto in sicer v soboto 20.6. ob 11 uri na Kumu pripravili proslavo, kamor že sedaj, tako akterje vojne za Slovenijo kot ostale, vljudno vabijo.
Igor Golte
ZA DELAVNICE KAKOVOSTI PRIJAVLJENIH KAR 298 KANDIDATOV
Pri Gospodarski zbornici Slovenije. Območni zbornici Zasavje so na vsa podjetja poslali vprašalnik o delavnicah kakovosti v letu 1998. ki jih organizira omenjena zbornica. Tokrat so pripravili 8 delavnic iz različnih področij. Kot nam je povedal Rado Perger, direktor zasavske območne zbornice, bodo poskušali ugotoviti interes firm na teh delavnicah, za pripravo na uvajanje ISO 9000. Izpolnjenih so dobili veliko vprašalnikov, na omenjenih osem delavnic pa se je prijavilo 298 kandidatov.
Namen delavnic je, da o perečih vprašanjih najprej razglabljajo, nato pa se kandidati odpravijo v svoje sredine in ugotavljajo, kakšne težave pestijo njihove delovne organizacije.
Peter Motnikar

AVTOHIŠA KISOVEC IMELA DAN ODPRTIH VRAT
Prejšnji teden je Avtohiša Kisovec na dnevih odprtih vrat predstavila znamko suzuki, katere pooblaščeni prodajalec je omenjeno podjetje iz Kisovca. Sami predstavljeni modeli so bili po svoje atraktivni, kot znajo biti le japonski modeli.
Tekst in foto: Peter Motnikor
FMŠTERC FMŠTERC FM/IŠFFRC FMŠTFRC
URE PRAVUIC IN IGRALNE URE V HRASTNISKI KNJIZNJICI
Prijetne igrarije (foto ZanaJ
Otroci v Hrastniku so v četrtek, 16. aprila lahko obiskali igralno uro, kjer seje tema nanašala na medveda. Z njihovim sodelovanjem so si dodatno izpopolnili znanje in se ob igrah, sodelovanju s knjigami, risanjem in igranjem inštrumentov še zabavali. Igralne ure so na vrsti enkrat mesečno in takrat se lahko otroci naigrajo po mili volji in se s tem še dosti naučijo. Obiskovalci so stari od 4 - 9 let, vsakič pa se jih udeleži okrog petnajst. Da jim ni nikoli dolgčas, poskrbita Liljana Oplotnik in Mateja Podlogar, ki sta zadolženi za nadobudne in znanja ter igre željne otroke. Vsekakor je to sodelovanje zanimivo in uspešno. Ko smo vprašali otroke, zakaj
obiskujejo te igre in pravljice, so nam povedali, da se tako kaj naučijo in da jim je tukaj zelo všeč. Tukaj imajo tudi dosti prijateljev, saj so otroci večinoma vsi isti. Prijateljstvo, igra in nauk združeno v enem. Kaj bi si otrok sploh še lahko zaželel?
Alma Mujič
ODBOR RK KOTREDEŽ ZBRAL 265.800,00 SIT ZA ŽRTVE POTRESA
Odbor Rdečega križa Kotredež je takoj po obvestilu OORK Zagorje pristopilo k akciji za pomoč potrebnim v Posočju. Tako so od krajanov Kotredeža zbrali denarni prispevek v znesku 215.800,00 SIT.
FRIZERSTVO IVI NA NOVI LOKACIJI
Frizerstvo Ivi seje pred kratkim preselilo na novo lokacijo. Sedaj vam svoje usluge (moško in žensko striženje) nudijo na Izlakah 9 oz. pri Trgovini Grošelj. Odprto imajo od ponedeljka do srede od 8.00 do 14.30, četrtek in petek od 12.00 do 19.00, ob sobotah pa od 7.00 do 12.00.
RM.
FMFFFRC FMŠTFRC FMŠTFRC FMŠTFRC
Rdeči križ Kotredež pa je od članarine prispeval znesek
50.000.	00 SIT. Tako, da skupaj znaša prispevek "za Posočje"
265.000.	00 SIT. To pa je za KS Kotredež, ki ni velika, kar lep znesek.
Odbor Rdečega križa Kotredež se zahvaljuje vsem krajanom, ki so prispevali denar za pomoč potrebnim ljudem. Denar je bil nakazan direktno na ŽR "za Tolminsko".
Vsem prizadetim ob potresu v Posočju želijo, da čim prej zaživijo normalno življenje, in da se jim tla umirijo.
KONČNI PODATKI 0 SPOMLADANSKEM ČIŠČENJU ŠE NISO ZNANI
Kljub temu, da naj bi ponekod čistilne akcije potekale le do konca aprila, so se v nekaterih mestih oz. krajevnih skupnostih odločili, da akcijo podaljšajo. Na pristojnih službah smo kljub temu izvedeli delnih podatkov. V Trbovljah so 17.aprila v sodelovanju s podjetjem Kemis iz Radovljice zbirali posebne odpadke in zbrali so 24 akumulatorjev, 37kg odpadnega olja, 11 kg odpadne barve ter (celo!) 60 dag baterij. Tovrstna akcija je potekala prvič, a jo bodo vsekakor še ponovili.
V Zagorju so znani le delni rezultati, ker akcije še potekajo. Trenutno so zbrali 20 kamionov odpadnega materiala, 50 kontejnerjev, ki jih je odpeljala Komunala Zagorje in 25 tovornjakov Surovine. Vsega materiala je skupaj cca 230 m3, odpeljali pa so ga iz KS Šentgotarda, KS Čemšenika, KS Mlinše-Kolovrat, delno KS Čolnišče-Tirna, delno Franc Farčnik in delno Podkum. Podatki za Kisovec bodo znani kasneje. Pohvalno je, da so se v akcijo vključili tudi Ribiško društvo Zagorje in OŠ Tone Okrogar.
Peter Motnikar
HURA OB DNEVU ZEMLJE
Osnovna šola Alojza Hohkrauta v Trbovljah je pripravila za letošnji Dan zemlje, 22. aprila zanimiv program. V okviru odprtih vrat šole so v popoldanskih urah učenci skupno z učitelji pripravili kulturni program z recitatorji, plesnimi točkami in pevskim zborom, pripravili so tudi razstavo ročnih del in starinskih predmetov, razstavo kruha in žit, lončarskih izdelkov, izpeljali so srečelov in še kaj. Ob tej priliki pa je izšla tudi nova številka šolskega glasila Hura. Na 32.straneh so učenci objavili vrsto zanimivih prispevkov s številnimi ilustracijami. fotokopirano gradivo pa so povezali s spiralno vezavo v zvezišče s plastičnim ovitkom. Zelo zanimivo in branja vredno.
TL.
IZŠLI SO MARTINČKI
Pred dnevi je izšla iz tiska nova, tokrat že 16.številka časopisa v revijalni obliki z imenom Martinčki. Revijo pripravlja in izdaja Mladinski center trboveljske župnije, objavlja pa raznovrstne prispevke iz življenja mladih. Številka je izšla v 350 izvodih na 20 straneh, obogatena pa je s fotografijami in ilustracijami.
TL.
NAŠ SVET GLASBE V DELAVSKEM DOMU TRBOVLJE
Glasbena šola Trbovlje je 23. aprila v gledališki dvorani Delavskega doma Trbovlje pripravila tradicionalni pomladanski koncert, z naslovom Naš svet glasbe. Na koncertu so nastopili posamezni učenci ter komorne skupine te šole, v drugem delu pa so nastopile plesne skupine, harmonikarski, godalni in pihalni orkester ter pevski zbor Din don. Polna dvorana poslušalcev je bila z nastopom mladih glasbenikov zelo navdušena, kar so potrjevali z vsakokratnim ploskanjem.
TL.
Maruša Kos in...
UTRINKI IZ AVSTRALIJE - nadaljevanje
Prispela sva v Queensland, eno izmed najbolj sončnih avstralskih pokrajin. Nekaj dni sva preživela v znanem letovišču Cairns, ki leži v bližini Great barrier reef (Velikega koralnega grebena). Odločila sva se, da si ga ogledava. Z ladjico peljejo turiste do grebena, tam si natakneš masko in plavutke ter skočiš v kristalno čisto vodo odprtega morja. Plavati med tropi raznobarvnih rib in koralami tik pod tabo je nepozabno doživetje.
V okolici Cairnsa sva hodila po deževnem pragozdu in občudovala to divjino. Niti pomislila nisva na številne nevarne živali, ki se tam nahajajo - v Avstraliji imajo namreč največ strupenih kač, pajkov in drugih živali na svetu. No, k sreči nisva doživela tega 'srečanja bližnje vrste1. Ogledala sva si tudi center Aboriginov
V parazitološkem laboratoriju Inštituta za medicinske raziskave v Brisbane-u.
(domorodcev), kjer predstavijo svojo zgodovino in način življenja. V današnjem času so že skoraj vsi civilizirani, govorijo angleško in živijo v mestih. Žal se jih veliko preda alkoholu in drogam, ostali pa živijo od turistov.
Z letalom sva nato prispela v Brisbane, prestolnico Queenslanda. Tu me je čakal obisk dveh inštitutov. Najprej sem odšla na Queensland Institute for Medical Researches (Q.I.M.R. ali Bancroft Building) - to je inštitut za medicinske raziskave. Sprejela me je predstojnica oddelka za parazitologijo, dr. Jacqui Upcroft, kasneje pa me je vzela v svoje varstvo Anne, ki dela tam doktorat. Inštitut je ogromen, ima 11 nadstropij in vsako od njih je specializirano za določene raziskave. Uspešni so predvsem v raziskovanju malarije, virusnih hepatitisov (vnetje jeter), okužbe z virusim HIV (in AIDS-om kot posledico te okužbe), problemov v zvezi z nedonošenimi otroki, različnih vrst rakov -pljučni, črevesni, rak na prostati, kožni rak (predvsem maligni melanom; Avstralija je namreč znana kot država, ki ima največ kožnega raka na svetu). Preučujejo tudi razne parazite, največ takšnih, ki povzročajo huda črevesna obolenja (npr. amebe, shistosome, Giardia lamblia). Te parazite gojijo, ustvarjajo nove, odpornejše vrste in jih nato genetsko in imunološko preučujejo. V enem nadstropju pa se opravljajo raziskave na živalih. Uporabljajo predvsem bele miši, podgane, ptiče in mačke.
Ta inštitut je eden izmed najbogatejših v Avstraliji, čeprav so mi tudi tu dejali, daje njihov glavni problem pomanjkanje finančnih sredstev. Vendar, ko sem kasneje videla še druge inštitute, mi je bilo jasno, da ima Q.I.M.R. najnovejšo vrhunsko opremo in najbolje opremljene laboratorije. Denarna sredstva jim daje država, toda veliko večji delež jim namenijo sponzorji, ki podpirajo znanost in raziskovanje. Inštitut tudi veliko sodeluje z drugimi raziskovalnimi centri po svetu, predvsem v Kanadi, kamor tudi pošiljajo svoje zaposlene na dodatno izobraževanje. Imela sem tudi priložnost slišati
Oddelek za raziskave na živalih tega inštituta.
seminar o Toksoplazmozi (parazit, ki povzroča hude anomalije ploda, če se okuži nosečnica), gostujočega profesorja Alana Johnsona.
Videla in slišala sem ogromno novega in kar žal mi je bilo, ko je prišel dan odhoda. V Brisbane-u sem obiskala še profesorja Paula Prociva, ki dela na Oddelku za parazitologijo Univerze v Queenslanu. Univerzitetno naselje je pravo malo mesto, saj je tam v času predavanj okoli 40.000 študentov. V njem se nahajajo vse univerze, zgrajene so v podobnem stilu, v okolici pa je posejana trava in veliko dreves, v senci katerih si študentje lahko odpočijejo ali pa učijo. Ta oddelek za parazitologijo ni imel tako vrhunske opreme kot prejšnji, preučevali pa so povsem druge parazite, predvsem morske. Profesor Paul se je takrat ukvarjal s raziskovanjem ribje trakulje Ankylostoma ter vprašanjem - Zakaj so okužbe s to trakuljo pogostejše in potekajo huje pri Aboriginih kot pri ostalih prebivalcih Avstralije?
Inštituta sta name napravila izjemen vtis, bilo je enkratno. Čas je kar prehitro mineval in žeje prišel dan odhoda - naprej proti Sydneyu.
Plavanje med raznobarvnimi ribami in koralami na Velikem koralnem	Pred Univerzo v Gueenslandu s profesorjem
grebenu-	Procivom.

UREDNIŠTVU ZASAVCA
V	vašem časopisu ste začeli objavljati nekakšno nadaljevanko o razmerah v litijski občini, oziroma v organih litijske občine. Gre za vašo trinajstieo z 12.3. in 9.4.1998. Menim, da gre za povsem enostransko, če ne že zlonamerno pisanje. Rdeča nit teh prispevkov je denar. Moje premoženjsko stanje je dobro znano. Zato je res potrebno, da kdor se vanj vtika, pozna vse podatke. Kdo ve, morda pa so avtorju podtaknili kakšne napačne informacije, tisti, ki mu prišepetavajo.
Mirko Kaplja, kot župan Občine Litija in poslanec Državnega zbora RS, predlagam, da se mi namesto žalitev in namigovanja dokaže, kje in kdaj sem kršil zakon in druge predpise. O vaši uredniški politiki in jeziku v vašem časopisu pa naj presodijo vaši bralci.
RS.
Ko bo Bill Clinton prišel na obisk k Zasavcu, me pa le povabite, da bomo kakšno skupaj rekli.
Mirko Kaplja
SINDIKATI POZABLJAJO NA INTERESE MLADIH
V	oddaji TV Tribuna, ki je bila na sporedu
TV Slovenija 21.aprila 1998 ob 21.00 na 1.programu, je minister za delo, družino in socialne zadeve, mag.Tone Rop omenil možnost, da v prvi fazi pokojninske reforme ne bo uveden drugi steber pokojninskega zavarovanja. Uvajanju drugega stebra so nasprotovali predvsem predstavniki sindikatov.
Mladi liberalni demokrati in demokratke nasprotujemo takšnemu predlogu, saj se zavedamo, da bi ukinitev drugega stebra občutno vplivala na višino pokojnine, ki jo bo prejemala mlajša, predvsem pa srednja generacija po upokojitvi.
Drugi oziroma naložbeni steber pokojninskega zavarovanja naj bi se polnil iz obveznega pokojninskega zavarovanja in omogočal, da se bodo sredstva, ki jih bodo zaposleni vplačevali v pokojninske sklade oplemenitila in tako omogočala prejemanje višjih pokojnin. Razlika med drugim in tretjim stebrom, ki je prostovoljen je namreč ta, daje za izplačila iz drugega stebra porok država.
Prispevki za pokojninsko zavarovanje sedaj znašajo 24% bruto osebnega dohodka. S sprejetjem reforme pokojninskega sistema bi od teh 24% vplačevali v prvi steber 18% v drugi-naložbeni steber pa 6%. Po predlogu sindikatov pa naj bi vseh 24% vlagali v prvi steber in s tem izključili drugi steber, ki omogoča obrestovanje
vloženih sredstev in s tem višje pokojnine.
Drugi steber je pomemben za mlade, saj nam bo zagotovil približno enake pokojnine, kot jih sedaj prejemajo upokojenci.
Mladi liberalni demokrati in demokratke
SPOROČILO ZA JAVNOST
V	okviru mednarodnega dne Rdečega križa, 8.maja, v Sloveniji poteka teden Rdečega križa. Le-tega bo obeležil tudi trboveljski Rdeči križ s številnimi prireditvami.
V	tednu od 8.do 15.maja bodo sedmošolci trboveljskih osnovnih šol sprejeti med člane Rdečega križa. Ob tej priložnosti bodo aktivisti Rdečega križa učence seznanili z zgodovino gibanja in načeli Rdečega križa. Novi člani pa bodo prejeli izkaznice in značke.
V	razstavnem prostoru knjižnice Toneta Seliškarja bo razstava plakatov in zloženk, ki bodo predstavljale dejavnost Rdečega križa, njegova načela in humanitarno poslanstvo. Prav tako pa bo potekala predstavitev akcije nacionalnega Rdečega križa, Nikoli sami, ki letošnje leto teče že tretjič. S to akcijo Rdeči križ Slovenije zbira sredstva v različne humanitarne namene (socialni programi, letovanja otrok...).
FOMŠTERG Tmšfm FMUŠTERC FMNŠFERC FCdUŠTERC FMŠTERC FMNŠFFRC FCfNŠTFRC
OČISTILI SO IZLAKE
Turistično društvo Izlake in KS Izlake sta v petek pred prazniki organizirala očiščevalno akcijo na celotnem področju KS Izlak. Zbralo seje kar nekaj pridnih in ekološko osveščenih "rok", ki jim nikakor ni vseeno v kakšnem okolju živijo, ki jih moti neurejenost in onesnaženost okolja. Daje akcija uspela, so pričali mnogi kupi smeti na zbiralnih mestih ob cesti. Po zavzetem čiščenju Izlak so organizatorji poskrbeli še za bolj prijeten del dneva- skupno malico vseh sodelujočih. Krajani so imeli od 25. - 30. aprila tudi možnost, da na platoju pred sedežem KS odložijo večje kosovne odpadke, razen železa.
Igor Goste
ZBORNIK TRBOVELJSKIH UPOKOJENCEV JAVNO PREDSTAVLJEN
DU Trbovlje je 17.aprila predstavilo Zbornik 50 let Društva upokojencev Trbovlje (1947-1997) v dvorani svojega doma. Predstavitev knjige je obogatil s svojim nastopom ženski nonet pod vodstvom zborovodkinje Nande Guček.
S predstavitvijo je pričela Marja Kužnik, predsednica odbora za literarno dejavnost DUT. Najprej je spregovoril predsednik DUT Florjan Plevnik. Omenil je večletno željo, da bi upokojenci dobili ob svojem jubileju zgodovinski pregled opravljenega dela. O
pripravah, zbiranju gradiva, prirejanju in urejanju gradiva za izdajo Zbornika, pa je na vprašanja voditeljice pogovora, pojasnjeval Tine Lenarčič, ki je za ta zbornik gradivo zbral, ga priredil in uredil ter poskrbel za korekture in opremo knjige. Poleg uvodnih prispevkov predsednika DUT-a F.Plevnika, župana občine Janeza malovrha in predsednika ZDUS-a Vinka Gobca, vsebuje Zbornik prispevke 24 avtorjev iz vrst upokojencev.
Predstavitev je trajala poldrugo uro in se je končala z živahno razpravo navzočih o vsebini knjige in problemih upokojencev.
T.L.
ADAPTACIJA STANOVANJSKE HIŠE
Na stanovanjski hiši Ceste oktobrske revolucije 18 v Trbovljah že nekaj časa potekajo obnovitvena dela. Staro in dotrajano hišo (ki je bila v zadnjem času v zgornjem delu neposeljena, le klet je bila naseljena z mlado družino) bodo temeljilo obnovili. Hiša je potrebovala temeljito obnovo stropov, prostore so prezidali, zgornji del hiše porušili in na novo pozidali, obnoviti pa bo treba v celoti vrata, okna in še kaj. Vse to je bilo razbito, notranjost pa ponemarjena. Nova je tudi streha, pa tudi potrebne instalacije. Dela financira občinski stanovanjski sklad.
T.L.
OBNOVLJENA CESTA V ŽABJI VASI
Cesta v Žabji vasi ali Žabjeku, kakor se uradno imenuje stara rudarska kolonija v Trbovljah, je dobila zadnje dni aprila novo asfaltno prevleko. Asfalt so položili na relaciji od rudniškega Avtoprevoza Zasavje do Gvide v dolžini 600m Pred tem pa so deloma lani, deloma pa letos obnovili na tej relaciji celotno kanalizacijo, razsvetljavo, deloma tudi cestne robnike s pločniki. Sedaj pa urejajo še okolico ceste, kolikor je bila prizadeta zaradi gradbenih del na cesti.
T.L.
Občina Trbovlje je že pred leti sprejela odlok o določitvi obrtno podjetniške cone. Ta se razteza na površini okoli 10 ha, zavzema pa območje opuščenega površinskega kopa premoga na Neži. Na tem območju leži komunalna deponija odpadkov, večji del površine pa je namenjen obrtni in podjetniški dejavnosti. Ta površina pa je koriščena le okoli dve petini, medtem, ko je ostala površina še na voljo za raznovrstne dejavnosti, predvsem proizvodne. V teku je akcija, da bi to območje bolje izkoristili za zgraditev novih obratov.
T.L.
OBRTNO PODJETNIŠKA CONA NI DOVOLJ IZKORIŠČENA
7. VELTRAVNA 1998
•**
\t Ji*
Miran Bokalič, komandir Policijske postaje Trbovlje o novem zakonu o varnosti cestnega prometa:
"REPRESIJA MORA DISCIPLINIRATI SLOVENSKE VOZNIKE"
S l.majem je začel veljati nov zakon o varnosti cestnega prometa (ZVCP), ki bo po žepu udaril predvsem tiste najhujše kršitelje in le-te v končni fazi tudi spravil s slovenskih cest. Kljub temu, da so bili za vse kršitve že takoj napovedani ukrepi, bodo policisti v večini primerov do
l.julija samo opozarjali. V primeru večjih kršitev pa ne bo "gledanja skozi prste", kar priča tudi podatek, daje samo prvi dan 20 voznikov izgubilo izpit, 187 pa jih je bilo denarno kaznovanih. O novem zakonu in še o čem smo se pogovarjali s komandirjem PP Trbovlje, Miranom Bokaličem.
V kolikšni meri bodo policisti v prvih dneh uveljavljali odredbe novega zakona? Bodo v prvih dneh policisti mogoče samo opozarjali voznike na kršitve, ali bodo začeli že represivno ukrepati?
Policisti bodo v prvih dneh ukrepali v tolikšni meri, kolikor se bo pokazalo, da bo potrebno. Če se bo zgodila npr. prometna nesreča, bodo zoper povzročitelja takoj ukrepali, za ostale prekrške pa bodo samo opozarjali. Te tim. "opozorilne dobe" so različne in sicer 6 mesecev za uporabo euro vlečnih kljuk, za določene stvari pa bomo opozarjali tudi tiste, ki so odgovorni za upravljanje cest (npr. osvetlitev prehodov za pešce).
Ali to pomeni, da bodo policisti na zasavskih cestah sedaj še bolj prisotni, kot prej?
Prisotnost policistov ne bo nič večja, kot pred novim zakonom. Dejstvo je, da bodo policisti morebiti le več časa opozarjali, voznike, ki bodo ogrožali promet, pa bomo že ustrezno kaznovali, ravno tako v primeru, da se bo eden in isti voznik večkrat opozarjal za isto kršitev. Opozarjali bomo predvsem zaradi tega, da se ljudje na nov zakon privadijo.
Najbolj pereč problem na cestah je prav gotovo alkohol. Kakšen odnos bodo imeli policisti v prvih dneh do vinjenih voznikov?
Pri alkoholu se opozarjanja
policistov končajo. Če je voznik vinjen, to spada med hujše prekrške oz. sekundarne vzroke prometnih nesreč. Alkohol je pač zadeva, pri kateri ne moremo samo opozarjati in zoper te kršitelje se bo dosledno ukrepalo.
Ko sva že pri alkoholu, kdaj bodo policisti preverjali vsebnost le-tega v krvi voznika? Ali boste to preverjali ob običajnih kontrolah prometa, ali le v primeru, ko bo voznik kazal znake nezanesljivega ravnanja z vozilom?
V prvi vrsti bomo vsebnost alkohola preverjali pri vsaki prometni nesreči, ravno tako ob rednih kontrolah prometa, posebej če se bo izkazalo, da voznik ne kaže dovolj zanesljivosti pri vožnji.
Nov zakon prinaša večje denarne kazni. Ob tem se poraja zanimivo vprašanje. Če navedem primer; voznik prekorači dovoljeno hitrost v naselju za več kot 30 km/h. Po novem zakonu bo poleg točk moral plačati 45.000 SIT. Kakšna navodila ima policist v primeru, da je voznik plačilno nesposoben?
Če voznik za kazen, ki mu jo bo izrekel policist, ne bo imel s sabo denarja, bo voznik dobil plačilni nalog. Če bo ta nalog plačal v osmih dneh, se mu kazen prepolovi. Če kazni ne bo plačal, bomo prvoten znesek dali v izterjavo ustreznemu davčnemu organu, ki bo znesek izterjal od osebnega dohodka
voznika.
Potemtakem lahko razmišljamo v tej smeri, da je eden končnih ciljev zakona razbremenitev sodnikov za prekrške, kajne?
Precej kazni bo mandatnih, kljub temu bo veliko ugovorov na izrečene kazni. Sodniki bodo kljub temu, da bo manj predlogov, verjetno imeli dovolj dela s temi ugovori.
Prej ste dejali, da se bo za neprižgane luči opozarjalo do
l.julija. Kako bodo policisti ukrepali v primeru, da npr. na vozilu pregori ena žarnica, saj vemo, da je to možno, predvsem zaradi tresljajev med vožnjo?
To spada med lažje prekrške, ki neposredno ne ogrožajo varnosti v
prometu, razen, če gre za nočno vožnjo in da so tu prisotne še druge kršitve. V tem primeru bo policist verjetno le opozoril voznika, čeprav vemo, daje za tehnično nepopolno vozilo določena neka kazen.
Katere pa so še bistvene novosti tega zakona?
Teh novosti je kar precej. Najprej bi morebiti omenil nalepke za invalide, ki bodo rumene s tremi črnimi pikami, hitrosti vožnje so spremenjene, vozila, ki vlečejo prikolice, imajo dovoljeno največjo hitrost 80 km/h, avtobusi v mestnem oz primestnem prometu 50 oz. 60 km/h. Če vozniki svoje vozilo zaradi okvare ustavijo na cestišču, so takoj dolžni vklopiti
vse štiri smernike in postaviti trikotnik. Vse smernike morajo vključiti tudi pri vzvratni vožnji, ne glede na to, kje vozijo vzvratno. Tudi ob vožnji, kije za 50% manjša od največje dovoljene, morajo vklopiti vse smernike. Obveza vseh voznikov je, da imajo med vožnjo prižgane zasenčene luči. Pešci morajo izven naselja nositi odsevnik bele barve. Tovor mora biti označen s tablo 25x25 cm, oranžno-bele barve, podnevi pa mora biti označen z rdečo tkanino istih dimenzij. Novost je tudi parkirna karta, ki jo bodo prejeli predvsem zdravstveni delavci in invalidi z 80% okvaro. Karto bodo izdajale upravne enote ali na sedežu firme, kije do karte upravičena. Bistvena je tudi novost, ki nam bo pomagala odkrivati voznike, ki so povzročili prometno nesrečo. Če prodajalec ali mehanik sumi, da je bil avtomobil, ki ga prodaja ali popravlja, udeležen v prometno nesrečo, mora to takoj sporočiti najbližjemu policistu. Prek Sveta za preventivo in ob sodelovanju staršev je možno organizirati skupino, ki bo izvajala varen prehod čez cesto za otroke. Starši mladoletnih otrok bodo odslej zakonsko odgovorni za dejanja svojih otrok. Če bo mladoletnik naredil prekršek in bo to posledica opustitve skrbi za otroka (dovoljenje za uporabo kolesa z motorjem), bodo ti starši plačali denarno kazen ali bili predlagani sodniku za prekrške za isto kazen, kot če bi jo storili sami.
V tem zakonu je tudi določilo, da policist lahko od sedaj ustavi vozilo z modro lučjo in zvočnim signalom. Kakšen razlog mora imeti policist za takšno ustavitev?
Razlogi so lahko različni, od prometnega prekrška do česarkoli drugega. Ob tem bi rad poudaril, da morajo v primeru takšne ustavitve tako voznik kot potniki ostati v vozilu, dokler policist ne ukaže drugače. Ravno tako je pomembno, da voznik svoje vozilo takoj ustavi na robu ceste in ne ob prvem varnem mestu. V tem primeru bo vozilo policije tisto, ki bo opozarjalo na oviro ob cesti.
Zarodi takšnih m podobnih prizorov se |e slej ko prej moral sprejeti nov zakon o varnosti v cestnem prometu.
7. VELTRAVNA 1998
Po novem imamo več kategorij prometnih nesreč.
Tako je. Od sedaj imamo prometne nesreče od 1. do 4.kategorije. Pri prvi gre samo za materialno škodo, pri drugi za lažje telesne poškodbe, pri tretji za hude telesne poškodbe in pri zadnji za smrtne žrtve. Priporočam voznikom, da si v prometnih nesrečah 1.kategorije izmenjajo kupončke in sami rešujejo te nesreče oz. se sporazumejo. V nasprotnem primeru bodo policisti zoper kršitelja oz. povzročitelja ukrepali na mestu nesreče, zato predlagam, da se vozniki v čim več takšnih primerih ne poslužujejo klicev na policijo.
Nekaj novosti je tudi pri tehničnih pregledih vozil. Kakšne so le-te?
Največja novost je, da bodo vozila, stara 12 let, morala tehnične preglede opravljati na 6 mesecev. Prvi tehnični pregled bodo 1 leto po registraciji morala opravljati intervencijska vozila, tovorna vozila (katerih masa presega 3.500 kg), motorji za usposabljanje
kandidatov za vožnjo, rent-a-car vozila,... Vsa ostala nova vozila bodo prvi pregled opravila tretje leto.
Ustaviva se še malce pri avtobusih. Po novem imajo sedaj vozniki avtobusov prednost pri vključevanju v promet. Potemtakem bi razumeli, da bi v primeru, če voznik avtobusa ob speljevanju oplazi osebni avto, krivdo nosil voznik avtomobila!?!
To ne bi rekel. Vse je odvisno od nekaterih elementov, ki jih bo policist ugotovil na kraju nesreče. Tudi voznik avtobusa bo moral paziti, da ne bo trčil v bok vozila, ki je že vključeno v promet.
Uzakonjene so tudi zloglasne lisice. Kako je z uporabo teh v Zasavju?
Resda so od sedaj uzakonjene lisice in pa modre cone, ki jih poznamo predvsem iz Ljubljane. Lisice bodo lahko uporabljali komunalni redarji. Sicer pa bo vsaka občina posebej določila, kako bo nepravilno parkirana vozila odstranjevala, moral pa bo veljati odlok o tem.
V	Zasavju se občine že nekaj časa dogovarjajo o skupnem nakupu tim. "pajka". Mislite, da v Zasavju res potrebujemo tovrstno vozilo?
V	Zasavju je že tolikšno število vozil, da je parkiranje zares problematično. Vozila, ki ogrožajo ostale udeležence v prometu, pa se morajo na nek način odstraniti. Posebej kritično je parkiranje ob sobotah, ko so tim. tržni dnevi. Zasavje bi po mojem mnenju potrebovalo takšno vozilo.
Kak« ste vi in policisti sprejeli ta zakon? Mnogi so namreč mnenja, da bo resda kaznoval kršitelje, da pa ne bo uspeha pri vzgoji policistov.
Vzgojaje preventiva in represiva. Pri preventivi govorimo o opozorilu, pri represiji pa o denarnih kaznih in točkah. Preventiva deluje le pri majhnem odstotku voznikov, pri represivi pa se stvar bistveno obrne. Če samo na primeru Nemčije povem; tam vozniki niso nič boljši od naših. Ampak so kazni tiste, ki so jih pripravile do drugačne kulture
vožnje in upam, da bo tako tudi pri nas.
Že nekaj časa nazaj ste ukinili dežurstva na zagorskem in hrast-niškem oddelku. Kako se je to obneslo in ali seje zaradi tega kaj povečal reakcijski čas (čas klica in dejanskega posredovanja)?
Izkušnje, ki smo jih pridobili, kažejo, daje bila ukinitev pozitivna. Občani zaradi tega niso deležni nič manjše pozornosti s strani policije. Gre za eno enoto in če ni policista iz Zagorja, na kraj dogodka pride policist iz Trbovelj ali Hrastnika. Mogoče gre tu samo za kakšno minuto več pri vožnji do kraja dogodka. Sodelovanje poteka dobro in reakcijski čas ni nič krajši, saj so kljub temu policisti v Zagorju in Hrastniku prisotni in rešujejo probleme. Razlika od prejšnjega sistema je samo v tem, da je prej patruljo na kraj dogodka usmeril dežurni policist, sedaj to usmerja dežurni v Trbovljah ali pa Komunikativno operacijski center Ljubljana.
Tekst: Peter Motnikar Foto: Arhiv Zasavca
zdrai/ duh zdraU duh zdraV duh zdratf duh zdratf duh zdmV duh zdratf duh zdrai/ duh
DRUGI DEL REVIJE PRIJATELJSKIH PEVSKIH ZBOROV V PODKUMU
Vse kaže, da se je revija prijateljskih zborov v podkumski cerkvi prijela. Letos so prireditelji ZKO, župnijski urad in krajevna skupnost, prireditev zaradi vse večjega števila (letos 10 zborov) nastopajočih razdelili na dva dela. O prvem delu, ki je bil 19.4., smo poročali v zadnji številki Zasavca.
Drugi del je bil 26.aprila, nastopili pa so domači pevci pod vodstvom Riharda Majcna, Loški glas iz Kisovca, ki ga vodi Igor
Beuermann, pa mešani pevski zbor Konjšica, zborovodja je Janez Kotar, zborovodkinja Rosana Jakšič je pripeljala moški zbor "Papirničar" z Radeč, prišli so Polšničani pod vodstvom Ivana Fojkarja in slovenske pevke in pevci z Zgornjega Senika, Porabje, Madžarska, dirigirala pa jim je Marija Trilus. Na koncu so združeni zbori z orgelsko spremljavo Franca Očkona zapeli pesem Na bregovih Eufrata iz opere Nabucco, ter Moreau-Premrla Povsod Boga. Zvoki so se izgubili, ostala pa je trdna odločenost: Nasvidenje ob letu!
tekst in foto IVI/VI
BOGDAN NOVAK GOST KNJIŽNEGA HRAMA
Vodstvo Sveta knjige je pripravilo pred nedavnim program obiskov znanega slovenskega pisatelja Bogdana Novaka v klubskih centrih Sveta knjige po vsej Sloveniji. Tako je ta priljubljeni pisatelj obiskal tudi klubski center Sveta knjige -Knjižni hram v Trbovljah. Glede na to, da je bilo prostora premalo za večji obisk, prodajalna je namreč zelo omejena, se srečanja ni moglo udeležiti večje število ljubiteljev knjige. Vendar, srečanje je bilo!
tl.
PREDPRAZNIČNA PROSLAVA
Občina Trbovlje jc v počastitev državnega praznika (Dan upora proti okupatorju) ob sodelovanju domačih kulturnih društev organizirala proslavo, ki je bila namenjena vsem občanom. V gledališki dvorani Delavskega doma je na njej o pomenu upora proti okupatorju in prvomajskih praznikov govoril župan Janez Malovrh. Govor pa je povezal tudi z življenjem in delom občanov domače občine. V kulturnem delu programa pa so sodelovali še Delavska godba Trbovlje, p.v.
dirigenta prof. Alojza Zupana-Vuja, Moški pevski zbor Zarja p.v. zborovodje Blaža Rojka in učenci Osnovne šole Tončke Čeč z recitacijami.
T.L.
SVETOVNI DAN KNJIGE V TRBOVLJAH
Svetovni dan knjige (23.april) je Knjižnica Toneta Seliškarja v Trbovljah obeležila na svoj način. Tako kot lansko leto, tako je tudi letos organizirala dan odprtih vrat knjižnice. V tem okviru so bralcem in kupcem ponudili v odkup deloma rabljene knjige po simbolični ceni 200,00 SIT za knjigo. Kljub temu niso šle vse knjige v denar. Tudi zamudnikom so oprostili plačilo zamudnine za prepozno vrnjene izposojene knjige iz njihovega knjižnega fonda. V tem času pa so mladi likovniki (učenci OŠ Ivana Cankarja) pripravili v mali galeriji knjižice razstavo svojih likovnih stvaritev, v glavnem v akvarelu, pa tudi temperi in še kakšni slikarski tehniki. Vedno znova se potrjuje dejstvo, da ta knjižnica iz leta v leto postaja pravo kulturno in prosvetno ter izobraževalno središče s svojo pestro dejavnostjo.
T.L
r7 77
ANkETA
Konfpa(hfne) pomembnosti
Edvard Zorko, učenec iz Hrastnika:
"Politiki so sigurno pomembni. Včasih
tovarišice v šoli poudarjajo, da so tudi pesniki in pisatelji pomembni. Zame so recimo pomembni glasbeniki. Predvsem pa je pomemben človek, ki ni egoističen in je pripravljen kaj storiti tudi za drugega."
Franc Kralj.
šofer iz Hrastnika:
"Ker veliko potujem, lahko rečem, da se mi zdi vsak človek po svoje pomemben, četudi je tujec in ima
drugačne navade."
Justina Lazič, upokojenka iz 1 i hovelj: "Kaj menim o omembnosti? Predvsem to, da ni važno, .do se smatra /a elitneže, temveč so
dejansko pomembni le tisti ljudje, ki so pripravljeni storiti kaj koristnega za druge."
d

^ i'
C"

Mateja Tilija. ekonomistka i/
Litije: "Vsak človek, ne glede na to ali je politik,
gospodarstvenik ali karkoli, lahko na nek način pripomore k splošni
blaginji. Kako pa bo nekdo pripomogel k dobrobiti, pa je odvisno od narave človeka, ki pač pogojuje dobronamerna dejanja, s katerimi so ljudje lahko pomembni."
Nadja Mustač, učenka iz Hrastnika:
"Zame so najpomembnejši prijatelji in vzdušje v družini. Pomembni pa so naprimer tudi znanstveniki. Ne maram pa važičev."
Marko Medved, študent iz Litije:
Pomemben je tisti, ki kaj dobrega naredi ali ustvari za splošno blaginjo in ne
le zase. Važiči mi pa niso všeč."
Discipliniranost je hvalevredna vrednota, vsaj kar zadeva točnost, pravočasnost in kar je podobnega, čeravno se odnos do tega, kaj je bolj in kaj manj pomembno, sčasoma spreminja, ker je nemogoče delati več stvari hkrati in pri vseh uspeti. V neki raziskavi so celo ugotovili, da ljudje veliko preveč časa in energije porabijo za razmišljanje in pogovarjanje o stvareh, ki jih sploh ne marajo ali jih ne zanimajo.
In kaj je torej najbolj pomembno? Verjetno je odgovorov toliko, kot je ljudi. Nekomu bo važno, da iz prepira izide zmagovalec ali da ima za vsako ceno prav. Kdo drug pa bo pomembnost videl le v vzdrž.evanju kvalitetnih odnosov. In vendarle si vsakdo želi bili ljubljen, spoštovan, kar nemalokrat nudi tudi občutek pomembnosti. Le-ta pa je odvisna zgolj od tega, kar počnete. Morda sprva niti ne bo pomembno, če se boste nekomu dobrikali, ker pač rabite družbo za v kino. Vendarle pa bo vaš sodrug še kako vzrojil, če se mu bo morda zazdelo najvažnejše, kako iskreni ste z njim.
S tem v zvezi so zato različni tudi kriteriji, kdaj bo nekdo veljal za pomembneža. Malce veljave si sicer vsakdo želi, četudi o pomembnosti noče niti slišati. Vsekakor pa pomembnost - stvarem, dogodkom, navadam,... določajo ljudje, s tem, da jih čislajo, hvalijo, spodbujajo. Skratka, važnost gor ali dol, naklonjenost lahko tudi izkoriščate, ker vam je pač znano, kako pomembni se nekomu zdite. A naj bodo še tako neznattlne. ne gre spregledati samozavest, ki jo nudijo povsem naključne, dogovorjene ali kakršnekoli že - pomembnosti.
Tekst in foto: Petra Radovič
Boštjan Grošelj
!isHBi;jia; o
KAHAŠTVII
"Kupil je nov avto, zdaj se bo spet bahal," bi marsikdo ocenil in nejevoljno mignil z glavo, ko bi videl naslednjo trofejo strastnega menjalca avtomobilov. Trditev lahko posplošimo na vse, s čimer se je mogoče postavljati. Človeka, ki tako ravna, zato radi označimo za bahača. Vendar bi si pred tem morali odgovoriti na nekaj vprašanj, saj vse preveč mimogrede dajemo drugim negativne pridevke.
Premalo se zavedamo njihove površne opisne vrednosti. Samo ena beseduje namreč le slabotna oznaka z.a cel roj dejavnikov, ki vplivajo na ravnanje neke osebe in se jih ta verjetno niti ne zaveda. Ob tem je treba upoštevati tudi, da druge ocenjujemo skozi prizmo lastne osebnosti, kar še dodatno izkrivlja sliko o ljudeh, ki jih srečujemo in doživljamo na Življenjskih poteh.
Najprej razčistimo, kaj sploh želimo povedati z. besedama 'bahaštvo'in 'bahač'. Z bahaštvom merimo na določeno človeško lastnost. Lahko jo tudi namišljeno vidimo, vsekakor pa gre za nezaželeno lastnost postavljanja pred drugimi, največkrat na osnovi posedovanja nečesa, česar drugi nimajo ali imajo v manjši meri. Lastnost torej, zato je označevanje človeka z. bahačem kratkovidno, saj potem eno negativno lastnost posplošimo na celotno osebnost. Kdor dobi v obraz, takšno posplošitev, se seveda počuti slabo, ker meni, da ga ima nekdo z.a slabega človeka. Slednje enostavno ni res, kajti vsak ima tudi veliko dobrih lastnosti, vendar z. besedo 'bahač' dosežemo ravno učinek morda nehotenega brisanja meje med osebnostjo in njeno lastnostjo. In pripravimo plodna tla zameram.
Zato bi se oh pravkar navedenem očitanju tarča morala zavedati, da ji oponašajo eno od njenih motečih lastnosti, čeprav zveni, kot bi jo napadali v celoti. Prav tako bi se bilo dobro zavedati, kako pomembno je pravilno obračanje besed, če želimo nekomu nekaj dopovedali. Bolje mil je reči, da nas s slabimi občutki navdaja njegovo bahavo obnašanje, kot da nam gre na živce, ker je bahač. Če se namreč človek čuti osebno prizadetega, bo avtomatsko reagiral obrambno, zato ga drugi ne bo mogel pre/rričati, da z. očitki ni mislil prizadeti njegovega dostojanstva. Ko enkrat stopiš v mišnico, ni vrnitve. Upoštevanje zgornjega nasveta nam pomaga obiti mišnico, s čimer se izognemo nepotrebni izgubi energije in razširimo obzorje svojega mišljenja.
Proti koncu se vrnimo nazaj k bahavosti. Eden od možnih razlogov z.a pojav te lastnosti je v pomanjkanju samozavesti. Kar manjka v notranjosti bahaško obnašajočega se človeka, želi uravnotežiti s postavljanjem navzven. Če dobronamerno sprejme kritike na račun svojega vedenja, lahko ugotovi, da so pozitiven signal, kajti sporočajo mu, naj odkrije razlog za bahaštvo. Kadar tiči v krizi samozavesti, je dobro posvetiti moči izboljšanju samopodobe, kar bo bahavosti spodjedlo korenine. Namesto plevela pa bodo pognale bujne cvetlice in očarale tudi pikantne iskalce negativnih lastnosti, na katere bi prav tako blagodejno vplivalo, če bi se namesto
Na bahavost je torej možno gledati s sončne strani, od česar je več koristi kot od črnogledih občutij, saj ni nujno lastnost, s katero so nekateri zaznamovani vse življenje. Če le prisluhnemo šumenju vodnjaka možnosti.
Marta Hrušovar
Že nekaj tednov se zaman trudim, da hi spravila na papir kakšno "globoko" misel.
"Na, zdaj sem pa zbolela," sem si ‘ckla, ko mi nikakor ni uspelo. Vrtala .cm po sebi in se spraševala, kje je vzrok lega čuancgu ubi utka nekakšnega nemira in nezmožnosti razmišljanja. Vse okrog mene me moti. Zvečer je krivo jasno nebo, posejano z. zvezdami in luna, kakršnakoli že je, je tudi vsega kriva. Zjutraj je vedno bolj glasno ptičje pelje in ščebetanje in mi ne dovoli poglobili se vase. Zatem prične izza hriba kukali sonce. Najprej sramežljivo in megleno, dokler se njegova svetloba ne razlije po vsej dolini. Dan posta ja vse bolj svetel in prijeten, odpirajo se brsti in cvetovi, jaz. pa ne morem nič pametnega izkopati iz globine notranjega sveta. Tako sem se do danes mučila in ugibala, kaj je narobe z. menoj.
Ko se je popoldne pričelo prevešati v večer in so se skozi okno pritihotapili še zadn ji sončni žarki, se mi je posvetilo.
Pomlad! Krepko je ž.e zakorakala v moje življenje in spremenila tudi teme za razmišljanje. Zdaj enostavno ni pravi čas, da bi si belila glavo o smislu bivanja in minevanja.
Narava se je prebudila, vesela je in razigrana, vihrava in umirjena, predvsem pa nepredvidljiva in polna presenečenj. Ste začutili tudi vi v sebi ta nemir? Zamislile se, zasanjajte in poskušajte ujeti ta vznemirljivi občutek nenehnega gibanja. Naj vas odnese v neslutene daljave, ki jih je mogoče doseči le s popolno predajo. Privoščite si ta užitek. Tukaj in sedaj, ta trenutek, ki je edini resnično vaš, boste doživeli v vsej njegovi lepoti, veličini in enkratnosti in napolnili se boste z. ljubeznijo - do sebe in do vseh okoli vas. Začutili boste mladostno razigranost, veselje in hrepenenje po nečem lepem, dobrem in željo, da bi to lepo in dobro prejemali in dajali.
V vtis in na vašem obrazu ne bo prostora za čemernost, naveličanost, utrujenost ali jezo in srd. Ob pogledu na prebujajoče se življenje bodo zbledele celo skrbi, saj kdo in kaj pa bi želel priti v ta naš svet, če bi bil res tako brezupen, kot se včasih dozdeva. Tako pa se znova in znova rojeva, prebuja, raste, skratka oživlja.
In prav zdaj je tak čas!
Čas z.a prebujanje, rast in nenazadnje z.a zavedanje!
Od kod smo, kdo smo in kaj hočemo.
Je mar naključje, da se je delavski razred prebudil prav na spomlad in da prav v tem času praznujemo "praznik dela"?
Ob tem mi pride na misel, da je vse bolj "praznik" (zelo pogosto neprostovoljni) in vse manj "dela".
Zdi se mi, da mu bo treba zamenjati ime ali pa...
Zimskega spanja je konec - zdaj so prebujeni ž.e tudi tisti najbolj zaspani, mislim vsaj!

I JI unrTrj TT
Joža Ocepek
Vsaka ljubezen je
W /baja z Vač, z družino pa so se najprej preselili na Zgornji I Log in v času njenih najstniških let nazadnje še v Litijo. -SLVeselje do knjig je imela zmeraj, ampak za poklic učiteljice jo ni veselilo, ob dokončanju študija slovenščine in knjižničarstva na ljubljanski Pedagoški akademiji pa se je zaposlila v litijski knjižnici, kjer je že sedemindvajset let tudi vodja knjižnice. Pred kratkim pa je klenost svoje besede kot tudi prevzetnost doživljanja, pristranost naivnosti in iskrenost čustvovanja podala v svoji prvi pesniški zbirki: TRIKRAT B, ki jo je izdala ZKO Litija decembra lani. Pesmi so razdeljene v tri pasuse: Biseri, Bolečine in Bližine, s čemer sc je nekako polastila doživetij, ki so skupna mnogim ljudem, a vsakdo o njih na drugačen način razpravlja. Predvsem pa gre tudi za pesnikovauje o Litiji, odkoder vsakdo lahko odnese njemu lastne barve. In kjer zmeraj najde dovolj spominov, ljubezni.
Pa tudi želja po napredku, ki so botrovale celo večletnemu angažiranju za prostornejšo in obsežnejšo litijsko knjižnico.
Veliko se srečujete z ljudmi. Kaj vam je najpomembnejše pri predstavljanju nekega človeka -ali daste dosti na prvi vtis, ki si ga ustvarite o nekom?
Najbrž je ravno prvi vtis odločilen, čeprav ni zmeraj pravi. Ampak če se nekdo ob srečanju nasmehne, ti pogleda v oči, si misliš, da tak človek, že ne more biti slab in ga sprejmeš.
Kot pesnica ste verjetno dovzetnejši za medčloveške odnose - kaj vas pritegne v le-teh in kaj odbija?
Mislim, daje pri medčloveških odnosih zelo pomembno, da se ljudje razumemo tako na delovnem kot na osebnem področju. Kaj bi me pritegnilo, je težko reči. V službi recimo, je to pošten odnos drug do drugega in do dela samega, kar je potem najugodnejše za vse. V osebnem življenju pa je to prijateljstvo med ljudmi. To pomeni, da si med seboj pomagamo, si priskoči-
mo na pomoč takrat, kadar se rabimo in tudi takrat, kadar se ne rabimo. Ni sicer dobro, da človeka pokličeš le takrat, ko ga rabiš. A tudi meni se včasih dogaja, da koga pokličem, ko ga potrebujem. Ravno zadnjič sem recimo odposlala eno pismo v takem stilu, češ, pišem ti po dolgem času, a saj si vedno pišemo le takrat, ko se rabimo in tudi tokrat je tako, čeprav to ni zmeraj prav.
Verjetno radi berete - kakšne knjige vas navdušijo?
Trenutno bolj malo berem, ker ob delu dokončujem študij bib-liotekarstva. Kadar se pa odločim za branje, potem vzamem v roke stvari, ki imajo krajše tekste, ker tisto zagotovo preberem. Zadnja leta mi je ljubše branje poezije. Drugače pa rada berem knjige, ki govorijo o življenju. Življenje je pa lepo in nelepo, ima tragične in vesele trenutke. In knjige, ki govorijo o ljudeh, so pravzaprav tiste, ki jih imam najraje.
lahko romantična
GOSPODAR OBČUTKOV
Kdo že gospodari /. občutki, ki odnašajo me pod oblake in jezdi jo na krilih toplih sap, da srečajo s tvojimi se piši in združeni spuste se na meglico najinih ozar?
Kaj že potrebno je storiti, da le začutiš ta pogled, ki bo razložil tihe misli, odprl pot skoz' brezno niča v svet trepetov in pričakovanj?
(Joža Ocepek; iz pesniške zbirke TRIKRAT B)
Z vašo angažiranostjo je litijska knjižnica veliko pridobila.
To jc pa delo, ki poteka že desetletja. In pri tem je bila prva stvar, ki jo jc bilo treba premagati: odpreti ljudem oči. da vidijo, daje knjižnica v litijski občini potrebna. Slednje sicer niti meni niti komu drugemu v litijski občini ni v celoti uspelo, ampak z majhnimi koraki
delamo dolge stopinje. Vsako leto se spremeni kakšna malenkost in skupnojc to zdaj že kar velik korak, ki smo ga naredili. Od 110 m2. ki smo jih imeli v nekdanjem Glavarstvu leta 1982. imamo sedaj na voljo vso hišo, ki jo sicer še adaptiramo, saj je adaptacija končana šele v dveh tretjinah, a gre vseeno za ogromen korak in pri tem delu sodeluje veliko ljudi.
Kaj vse se dogaja v knjižnici -organizirate literarne večere, ure pravljic?
V sklop prireditev v knjižnici spada tudi takoimenovan vzgojni program, ki je razdeljen na dva dela: knjižnični, kjer je poudarek na književnosti in kamor vabimo predvsem najmlajše z njihovimi starši pa vrtec ima svoje ure, ki so jih poimenovali: Vrtec na obisku. Knjižnične ure organiziramo tudi z malošolci. Pridobivamo pa tudi litijske osnovnošolce, ki jih seznanjamo z delovanjem knjižnice. Litijske srednješolce prvega letnika Gimnazije pa smo za letošnje
:in Mrvi*ir,pa
7. VELTRAVNA l‘AJS
šolsko leto brezplačno včlanili v knjižnico. V sklop knjižne vzgoje pa ljudem v okviru literarnih in pesniških večerov predstavljamo posamezne knjige. Oziroma za odrasle vsakih štirinajst dni pripravimo razna potopisna predavanja, razstave in podobno.
In kako zainteresirani so Lilijani za branje in razne pesniške večere?
Litijsko občino kot celoto lahko pohvalim. V lanskem letu smo izposodili 109.000enot različnega gradiva, od tega je bilo devetdeset odstotkov knjig. Preračunali smo, da to pomeni štiri prebrane knjige letno na enega prebivalca. To je kar veliko in pomeni, da v povprečju Litijani preberejo več kolje, vsaj po statističnih podatkih sodeč, trenutno slovensko bralno povprečje. Naj omenim, da so Litijani dokaj zvesti prireditvam v knjižnici. Opazila pa sem, da ima skoraj vsaka prireditev svojstveno publiko. Včasih pa določeni ljudje presenetijo in pokažejo zanimanje še za kakšne prireditve.
Bi rekli, da se Litijani zelo odzivajo na razne kulturne prireditve?
Veliko je kulturnih prireditev, ki jih organizirajo različni izvajalci, žal pa so včasih premalo obiskane. Po drugi strani pa ljudje tudi kritizirajo, da se v Litiji nič ne dogaja.
Se h kakšnim vrednotam posebej nagibate?
Veliko mi je do lega. da smo ljudje med seboj odprti, da drug drugemu pomagamo in smo pošteni. Za našo generacijo namreč poštenost ni bila le beseda, zato skušam biti poštena in tudi cenim poštenost. Presenečena pa sem nad lem, da so nekateri ljudje zmožni veliko obljubiti in malo storiti.
Kaj pa ljubezen - v eni od pesmi ste zapisali, da z ljubeznijo včasih človek postane skala, včasih tudi cvet?
Ljubezen je v življenju pomembna. Lahko bodisi daje ali jemlje. In svojčas smo bili nasplošno bolj romantični. Toda kaj je za sedanje mlade ideal ljubezni, bi težko rekla, ker delujejo kot da nimajo idealov oziroma se ljubezni bojijo. So tudi mladi, ki zaupajo v romantično ljubezen. In še življenje okrog nas je takšno, da ne simpatizira ravno z ljubeznijo.
Se družite le z ljudmi, ki vam nudijo določeno ugodje: bodisi čustveno, moralno, materialno?
Vedno ni mogoče biti le z ljudmi, ki nudijo določeno ugodje, saj se ljudje srečujemo v službi, v družabnem kot tudi v zasebnem življenju. Skušam pa soustvarjati prijetno vzdušje. No, v zasebnem življenju smo sicer štiri prijateljice, s katerimi dejansko vzdržujemo stike, od tega z nekaterimi več kot desetletje. Med seboj srno zelo klepetave, vesele in razpoložene.
Z NATRENOM, PROSIM
Popile smo še sok, naravni, iz limon, seveda, brez sladkorja -ker sladkor redi.
V brozgasto tekočino smo stresle petnajst kapljic natrena.
Zaradi linije.
Potem smo sc lotile klobas.
Bile so ravno prav suhe, prijetno so dišale po dimu.
Kruh, ki smo ga grizljale, je bil pečen v domači peči, hren pa so izkopali sosedovi otroci.
Na koncu smo si privoščile še kavo.
Ekspres s smetano in natrenom, seveda, ker sladkor redi.
(Joža Ocepek; iz pesniške zbirke TRIKRAT B)
Pesnik Tone Pavček je napisal, da hočejo vaše pesmi drugovati z bralcem in jih lahko poslušaš ali preslišiš; kako je s tem?
Odkar sem izdala pesniško zbirko, me na cesti ustavlja mnogo ljudi, da mi povedo svoje mnenje ali pripombo. Nekako so si enaki v tem, da sem v marsikaki pesmi izrazila občutja, kijih delijo z mano. Res pa je, da pesmi niso pretirano resne niti ne silijo bralca k strinjanju.
Ste s pesniško zbirko obogatili medsebojne odnose?
Nekatere sigurno.
Kakšen odnos imate do kritike?
Rada prisluhnem vsakršnemu mnenju.
Ste dovzetni za vplive?
Tudi, predvsem pa me moti sedanja brezbrižnost do mladih, ki nimajo niti svojih prostorov in so precej nemotivirani za kakšne dejavnosti.
Kaj vas najbolj razjezi?
Včasih povsem vsakdanje stvari. In pri lem uporabim tehniko, da najprej globoko vdihnem in izdihnem. Marsikdaj je namreč bolje prešteti do deset prodno kaj rečeš, kot odreagirati z jezo.
Ste maščevalni oziroma kako rešujete konflikte z ljudmi?
Trudim se. da nisem maščevalna. Zgodi pa se mi, da sem včasih krivična do tistih, s katerimi dobro in veliko sodelujem, torej s svojimi najbližjimi.
Ali tudi od otrok: Jake in Polone pričakujete, da se ukvarjata s pesnikovanjem?
Nikakor. Tudi sama sem začela pesnikovati pozno. Mogoče me bosta še kdaj presenetila. Pesnikovanje pa je odločitev človeka samega.
Kaj smatrate za oddih?
Oddih zame ne pomeni biti ravno pod kakšno palmo. Lahko je tudi
jablana, pod katero se zlekneš, poslušaš ptičje petje in sc prepustiš božanju sončnih žarkov.
Ali skrbite za svoj izgled?
Rada sem urejena, pretiranega poudarka pa temu ne dajem, tudi denarja ni.
Kaj še radi počnete?
Borovnice sem zmeraj rada obirala, posebej pa, ko smo bili še otroci in so naši poletni meseci minevali v gozdu. Kaj še počnem? Rada se sprehajam, za kar mi v zadnjem času zmanjkuje časa, kot ga tudi ne najdem za planinarjenje. Branju in pletenju sem prav tako včasih namenjala več pozornosti. Skratka, odkar se več ukvarjam s politiko, mi ta odtegne precej časa.
Se kot ženska v politiki dobro počutite?
Čedalje slabše.
Kot litijska svetnica ste prevzeli odgovorno nalogo. Ste zadovoljni s tovrstnim delom?
Sem tudi predsednica Odbora za družbene dejavnosti, ki je predvsem svetovalno telo. Več od svetovanja nam doslej namreč ni uspelo narediti. Kot svetnica pa tudi ne morem vplivati na občinsko politiko.
Radi potujete?
Zelo rada potujem in če bo le možnost, si bom še ogledala kakšno deželo sveta.
Moto v življenju?
Menim, da se v življenju bolj splača sodelovati kot tekmovati. Zalo je moj moto: Če komu pomagaš, se dobrota vedno povrne.
In česa pogrešate v Litiji?
Lahko bi imeli kakšen park, saj je veliko zelenja tudi v Litiji. Pa kopališča bi se, poleg mene, verjetno še marsikakšni Litijani razveselili. Sicer pa je vsepovsod tudi premalo humorja, smejem se pa zelo rada.
Petra Radovič
PLAČILO JE MOŽNO NA VEČ OBROKOV. GOTOVINSKI POPUSTI.
VABI VAS trgovina	v Kisovcu in Litiji.
Vsak dan od 700 do 1900, ob sobotah 700 do 1300
-	itisoni širine 2, 4 in 5m, tekači raznih širin in vzorcev
-	topli podi širine 2, Sin 4m
-	karnise vseh vrst
-	zavese domačih in tujih proizvajalcev
-	šivanje zaves po naročilu
-	barve akril, jupol, barve za ies in kovino
-	robimo itisone, tekače in razne preproge po 2ELJI
-	polaganje, brušenje in lakiranje parketa,plute in ostalih lesenih podov
-	preproge, zavese, prti, brisače
-	posteljnina
Podjetje za svetovanje, inženiring in trgovinsko posredovanje
Cesta 20.ju lij a 2c, 1410 Zagorje Telefon: 0601 64 611; fax: 64 660 E-mail: infoc mail.tref.si http://www. tret si
VELIKA PONUDBA PROGRAMOV
ZA MALA, SREDNJA IN VELIKA PODJETJA
Izbirate lahko med programi: OBRESTI, SALDAKONTI, GLAVNA KNJIGA, MATERILANO POSLOVANJE...
Svojo ponudbo smo obogatili s programi za VZDRŽEVANJE, VODENJE PROIZVODNJE...
Programe je mogoče prilagoditi vašim željam in potrebam.
Pokličite na telefonsko številko 0601/64-611 in dogovorili se bomo za demonstracijo naših programov.
Programi so na vohu v \\"I\DO\\'S in DOS okolju'
HONDA
A-S DC1M2ALE
Servis in trgovina d.o.o., 1230 Domžale, Ljubljanska cestal tel.: 061/719-450,1ax: 061/716-183
CENIK .MOTORNIH KOLES HONDA •MODELSKO LETO 1998
ŠPORT
CBR 1100 XX Super Blackbird VTR 1000 F Fire Storm CBR 900 RR Fireblade VFR 800 F CBR 600 F NSR125R
cena brez P. D.
1.605.050 SIT
1.393.550	SIT 1.471.852 SIT 1.545.548 SIT
1.252.550	SIT 704.248 SIT
MFC
1.926.060	SIT 1.672.260 SIT 1.766.222 SIT 1.854.658 SIT
1.503.060	SIT 845.098 SiT
TOURING
ST 1100 A Pan European ST 1100 Pan European
CHOOPER
VF 750 C Magna VF 750 C2 Snadovv VF 750 C Shadovv VF 600 C Shadovv
2.325.748 SIT 2.790.898 SIT 1.793.050 SIT 2.151.660 SiT
1.236.852 SIT 1.484.222 SIT 1.095.946 SIT 1.315.135 SIT 1.072.446 SIT 1.286.935 SIT 939.248 SIT 1.127.098 SIT
ENDURO
XRV 750 V Africa Twin NX 650 RV Dominator XL 600 V Translap XR 600 R
1.252.550 SIT 1.503.060 SIT 900.050 SIT 1.080.060 SIT
986.248	SIT 1.183.498 SIT
798.248	SIT 957.898 SIT
CLASSIC
CB 750 F2V Seven-fifty	1.135.050 SIT 1.362.060 SIT
SCOOTER
SFX 50	281.248 SIT 337.498 SIT
V MFC je vračunan 20% prometni davek.
ovtocenter
prodaja, servis, vulkanizerski center, ročna avtopralnica
AROSA
IBIZA
CORDOBA TOLEDO diesel INČA furgon ALHAMBRA TDi
1.302.000	SIT
1.493.000	SIT
1.892.000	SIT
2.334.000	SIT
1.553.000	SIT 3.883.500 SIT
UGODNA PONUDBA RABLJENIH VOZIL- tudi na kredit
Cene so v SIT brez stotinov.
NEMŠKA KVALITETA + ŠPANSKI TEMPERAMENT
7. VELTRAVNA 1998
FRANCI ROKAVEC:
LITIJA Z GEOSS-om OSREDNJA SLOVENSKA REGIJA
Franci Rokavec, doma iz Zgornje Jevnice pod Jančami, je predsednik Slovenske ljudske stranke Litija vse od njene ustanovitve (leta 1989) in podpredsednik glavnega odbora stranke, predsednik občinskega sveta Občine Litija in poslanec v državnem zboru iz litijske občine, torej dovolj razlogov, da smo mu zastavili nekaj vprašanj.
Gospod Rokavec, konec letošnjega leta se vam izteka mandat predsednika občinskega sveta. Kako ocenjujete delo občinskega sveta v obdobju vašega predsednikovanja?
Delo litijskega občinskega sveta ocenjujem kot uspešno. Večina odločitev je bila sprejeta z visoko stopnjo soglasja. Jasno pa je tudi, da kakšna odločitev ni bila sprejeta 100%. V nekaj primerih pa je prišlo do preglasovanja, kar je jasno, posledica različnih političnih interesov in struktur, ki so zastopane v občinskem svetu.
Kaj pa sestava občinskega sveta? Vemo namreč, da šest krajevnih skupnosti nima svojega predstavnika (svetnika) v sedanji sestavi litijskega občinskega sveta.
Litijski občinski svet je sestavljen s kar sorazmerno pokritostjo vsega območja. Res pa je, da nekatere krajevne skupnosti nimajo svojega svetnika, ampak mislim, da je povezava, predvsem pa izvajanje programskih izhodišč teh krajevnih skupnosti zajetno, čeprav nimajo svojega zastopnika v občinskem svetu. Občina je velika, vprašanj in problemov je dovolj. Problematika je različna od enega do drugega območja, ampak mislim, da smo s primernim delom uspeh ta vprašanja v večini razrešiti.
Kot pravite, velika občina, veliko problemov. Kot vemo, je imel do danes občinski svet Občine Litija v sedanji sestavi 38 rednih sej in 10 izrednih. Največ ji problem v občini je komunala in ni seje sveta, da se o njej ne bi razpravljalo. Mogoče naštejete samo nekaj najpomembnejših odločitev?!
Bistvena vprašanja so; urejanje cest, vodovodov, pokopaliških objektov, kanalizacije, odvoz odpadkov, itd. Še bi jih lahko našteval. Mislim, daje občinski svet Občine Litija naredil pomemben premik prav v zadnjem obdobju s spremembo pravilnikov o odvozu in ravnanji z odpadki, ki bodo gotovo pospešili hitrejše reševanje tega problema na celotnem območju občine Litija.
Rešujemo problematiko in modernizacijo lokalne cestne infrastrukture. Poudariti moram
usmeritev občinskega sveta, da je potrebno narediti vse, da se krajevna središča povežejo s centrom z urejeno asfaltno cestno povezavo (od vseh je ostalo nepovezano le Primskovo).
Veliko pa je še potrebno naredili na vprašanju celovite ureditve in zagotovitve zdrave pitne vode vsem gospodinjstvom v občini. Trenutno naj večji problem je sanacija litijskega in šmarskega vodovoda. Mislim, da se bo v letošnjem letu pričela sanacija na najbolj kritičnem delu vodovodnega sistema, na lokaciji Sitarjevac in pa Podsitarjevec.
... in v gospodarstvu?
Kar nekaj je bilo storjenega tudi na področju gospodarstva predvsem z dogovorom, da se gre v subvencioniranje obrestne mere za najetje kredita pri bankah. Mislim, da smo z lanskim kreditnim aranžmajem z Ljubljansko banko dosegli najbolj ugodno obrestno mero v tem trenutku v celi državi (TOM + 2,5%) za najbolj ušpešnne podjetnike rangirane po lestvici.
Kako potekajo priprave na uvedbo devetletke v liti jski občini?
Mislim, daje bil tu narejen zelo velik korak. V dogovoru z ravnatelji vseh litijskih osnovnih šol je bil dogovorjen srednjeročni dogovor, da se sredstva iz zagotovljene redne porabe delno združujejo v investicijske namene in mislim, da je ta investicijski ciklus osnovnemu šolstvu že marsikaj doprinesel.
Vsako leto se namenjajo določena sredstva tudi za razvoj kmetijstva. Poleg rednega programa ste v lanskem letu dodali še sofinanciranje zavarovanja kmetijskih objektov. Zakaj?
Sofinanciranje zavarovanja kmetijskih objektov se mi zdi ena od dobrih usmeritev predvsem zato. da se spodbuja kmete k zavarovanju kmetijskih objektov, ker nikoli ne vemo, kdaj pride kakšna naravna nesreča, požar, strele ah karkoli drugega in je potem, če je objekt zavarovan, sanacija lažja, kakor pa, če ni.
Odnosi občina - krajevne skupnosti in mestna skupnost niso urejeni. Kaj ste ali boste še naredili do izteka mandata za njihovo izboljšanje?
Povedal bi, daje preveč centraliziran pristop s strani občine do krajevnih skupnosti in do mestne skupnosti in to v nekaterih pogledih utežuje bolj učinkovito delo občine kot celote. Mislim, daje tu resnično premalo narejenega. So pa zdaj pobude, da tudi to uredimo.
Proračun za letošnje leto bi moral biti (po sklepu občinskega sveta) na mizah svetnikov v novembru ali decembru lanskega leta. Dosedaj zamuja že štiri mesece. Nastaja pri tem škoda?
Mislim, daje škoda za občino kot celoto, da občinskemu svetu še ni uspelo sprejeti letošnjega proračuna občine Litija. V prejšnjem tednu (po tistem nesrečnem umiku s strani predlagatelja na izredni seji) je občinski svet sprejel predlog v prvem branju. Sprejem predloga v drugem branju se predvideva konec tega meseca.
Mislim, da se z nepravočasnim sprejemom proračuna že dela škoda za razvoj občine zaradi nepravočasno pridobljenih nujnih dodatnih finančnih sredstev na razpisih ministrstev, ker je državni proračun že sprejet.
Gospod Rokavec, sredi prejšnjega meseca je imela SLS, podružnicas Litija svoj letni občni zbor. Bi kot njen dolgoletni predsednik mogoče izpostavili katerega od sklepov?
Litija mora postati osrednje trgovsko, srednješolsko, kakor tudi gospodarsko središče. Zavzemamo se za oblikovanje samostojne osrednje regije na tem območju, ker vemo, da ima to osrednje območje Slovenije z GEOSS-om poseben pomen za širše območje, pa tudi za Slovenijo.
Pogovor s Francijem Rokavcem o delu v državnem zboru pa v naslednji številki!
Marjan Šušteršič
JAKOB TAVŠ PRIPOROČA
Jakob Tavš je poznan v Zasavju kot dober kuhar. Naključje je hotelo, da smo se srečali ob neki priložnosti in Jaka, kot ga kličejo prijatelji, seje ponudil, da izda nekaj kuharskih receptov za našo rubriko.
ORADA Z GOBICAMI (za 2 osebi)
Sestavine:
1 orada, težko cca. 100-200 dag, 1 dl olja, srednje velika čebula, 1 žlička sesekljanega česna, 200g gob (šampinjoni iz slanice), 1 do 1.5 dl belega vina, 1 dl ribje osnove (fond - juha iz ribjih kosti), zelen peteršilj, poper, sol in 1 žlico masla.
Delovni postopek:
Orado očistimo, posolimo, popopramo in jo nato na hitro opečemo. V kozici prepražimo čebulo, dodamo gobice, češenj, zelen peteršilj, maslo, prilijemo belo vino in ribji fond.
Orado položimo v pekač in prelijemo z omako; nato damo orado v pečico razgreto na 150° C in dušimo približno 45 minut.
Gotovo ribo serviramo na plošči in prelijemo z gobovo omako, poleg ribe serviramo ribji krompir z drobnjakom.
BAKALCA - stara slovenska jed (za 8 oseb)
Sestavine:
1.20 kg mlade ovčetine (pleče), 15 dag maščobe, 1/2 olja, 1/2 svinjske masti, 20 dag čebule, 15 dag očiščenega korenja, kostna juha (po potrebi), sol, lovorov list, nekaj zrnov popra, 1 dl blagega kisa, 5 dag moke, 1 mali ostri feferon.
Priprava:
Meso zrežemo na manjše koščke. Na vroči maščobi prepražimo sesekljano čebulo, dodamo naribano korenje in meso ter vse skupaj prepražimo. Prilijemo malo kostne juhe ter dušimo. Dodamo začimbe in kis. Ko je meso mehko, tekočina izparjena, ga potresemo z moko, prepražimo in zalijemo s preostalo juho ter dobro prevremo. Zraven lahko ponudimo žlikrofe.
Pečeno v naravi - pomladanski piknik:
Postrvi na žaru
Očiščene postrvi (okoli 25 dag) posolimo in popopramo in jih mariniramo 1-2 uri.
Razgreto (vročo) ploščo žara dobro namažemo z govejim lojem, nato položimo postrvi na žar ter pustimo, da na eni strani zarumenijo, nato jih namažemo z oljem in obrnemo.
Pečene postrvi lahko prelijemo s tržaško omako.
Puranov file z belini vinom (za 5 oseb)
10 komadov puranjega fileja odrežemo na cca 75 g, posolimo, rahlo potolčemo ter prelijemo z malo olja.
V zagreto posodo (ciganček) vlijemo malo olja. Puranje fileje na hitro opečemo (do zlatorumene barve), dodamo 50g masla ali margarine ter zalijemo z 1,5 dl belega vina. Nato nekaj minut dušimo (ne predolgo), dodamo 2 žlici kisle smetane, premešamo in serviramo.
Veliko užitkov pri kuhi oz.pečenju in seveda pri okušanju jedi vam želi
ZAna
ZDRAVILNE RASTLINE
RDEČA PESA
Sprva je bila to neugledna zel, ki so jo uporabljali le kot začimbo in barvilo jedem. Počasi so vzgojili tako, ki ima debelejšo in bolj sočno korenino. Ker je njen sok rdeč kot kri, so naši predniki verjeli, da si lahko s peso izboljšajo življensko tekočino. Kmalu pa so ugotovili, da je izvrstno sredstvo tudi za zniževanje temperature ob prehladih in drugih obolenjih. Cenila in pogosto uporabila stajo že Dioskurid in Galen, antična zdravilca, čeprav nista imela možnost laboratorijskih preizkusov. Njuno poznavanje je temeljilo le na izkušnjah. Dvatisoč let kasneje so v pesi otkrili antocian, ki ustavlja rast rakavih celic.
Poleg tega je v pesi mnogo kalija, kalcija, fosforja, žvepla, joda, železa, bakra, rubidija, cezija, celuloze, vitamina C, B1,
B2, itd. Madžarski zdravnik Ferenczi, ki je odkril antocian in njegov vpliv na rakaste celice, je ugotovil, da je v barvilu rdeče pese veliko železa, ki obnavlja in aktivira rdeče krvničke, krvno barvilo hemoglobin pa v celice prinaša nenadzorovano rast. Napadeno tkivo se počasi obnovi v prvotni strukturi. Pri zdravljenju levkemije so
z rdečo peso dosegli dobre rezultate. Dr. S. Schmidt je s poizkusi dokazal, da sok rdeče pese odlično učinkuje pri zdravljenju bolnikov, ki so bili izpostavljeni radioaktivnemu sevanju in rentgenskim žarkom. Za nameček pa rdeča pesa učinkovito pozdravi malarijo, da o gripi, bronhitisu in drugih akutnih vročinskih boleznih niti ne govorimo. Sok deluje tudi tako, da pomirja, zato ga zdravitelji priporočajo menedžerjem, časnikarjem in vsem, ki imajo psihično naporno delo ter doživljajo strese.
Pravijo, da kdor popije tri kozarce surove rdeče pese, bo zdrav kot riba. Tudi glavoboli in menstrualne težave bodo minile. Toliko Andrej Dvoršak v Radarskih bukvah. Pater Simon Ašič pa je zapisal, da
rdeča pesa obnavlja rdeče krvničke, čisti kri, odpravlja motnje krvnega obtoka, zlasti če je krvni tlak nizek. Učinkovita je tudi pri boleznih sečil, jetrnih in žolčnih boleznih. Sok žene na vodo, topi sečno kislino, celi rane.
Pesa je najprimernejša za uporabo in shranjevanje tedaj, ko je tolikšna kot pomaranča. Pesni sok dobimo tako, da peso dobro operemo, naribamo potem pa damo v sokovnik in ga vključimo na prvo stopnjo; sok izcedimo kot navadno. Okusnejša je, če mu dodamo limonin sok ali jabolčnega.
Nasveti "naših mam"
Za znižanje temperature na dan spijemo četrt litra soka iz pese in 4 limon. Pijemo pogosto in po požirkih.
Za odstranjevanje kurjih oči. Vodo, v kateri kuhamo peso za solato, uporabimo za odstranjevanje kurjih oči, tako da v
\
K
njej namočimo noge. To počnemo nekaj dni zapored.
Proti hripavosti naredimo sok iz sveže pese in ga pijemo nekaj dni.
Pripravil Igor Goste
TORI
RAČUNALNIŠKA GRAFIKA IN TISK

T


RAČUNALNIŠKA GRAHKA IN TISK
‘Fortuna
^ d.o.o. TRBOVLJE
Si
Nasipi 45 1420 Trbovlje Tel.: 0601/29-018,21-682 Fax: 0601/29-018
VAROVANJE PREMOŽENJA
izdelava projektov varovanja
dobava in montaža opreme za tehnično varovanje
priklop sistemov varovanja na naš nadzorni center v Trbovljah
izvajanje redarske službe na javnih prireditvah
varovanje oseb
prenos vrednostnih papirjev in denarja receptorska služba čiščenje prostorov
jr
i
77.n f7"fr c j.
ulobsl^o 7
GOTARD ■ MENIH IN
ŠKOF
JURIJ BANTAN
Zaposlen je v Elektroklimi Hrastnik. Kot podžupan lirastniške občine pa je z dogajanjem in aktivnostmi dobro seznanjen. Povedal je, da je Hrastnik znan po političnem utripu, ki ga še zmeraj določa tradicija delavskega mesta rudarjev in steklarjev. Rezultati volitev pa so pokazali, da sta prevladujoči politični struji v Hrastniku ZL in LDS. Tudi kulturni utrip je omembe vreden, vendar se večinoma nanaša na delovanje posameznikov, medtem ko iz prejšnjih let poznajo tudi že bolj množična kulturna udejstvovanja in dogajanja. Poleg vsega se trudi, da bi v Hrastniku uspešno reševali socialni utrip, ki se mu ne zdi rožnat, kritičen pa tudi ne.
Ker opravlja tudi funkcijo predsednika hraslniškega AMD je z zanimanjem pospremil novouvajajoči se prometni zakon in upa, da se bo število prometnih nesreč na slovenskih cestah zmanjšalo. V življenju ga zanima mnogo stvari, čeprav potem marsikdaj ugotavlja, da premalo časa preživi z družino. Je tudi podpredsednik Sklada za razvoj podjetništva v Hrastniku, član Zavoda za gozdove Slovenije, bil pa je tudi predsednik pripravljalnega odbora za izgradnjo telovadnice na Dolu pri Hrastniku. Pa tudi prepeva in sicer v MoPZ Svoboda Dol. A mnogi svoje pevske sposobnosti najraje izkažejo le v gostilnah in v kakšnih veselih družbah, pevsko kulturo pa po aktivni amaterski plati ne podpirajo. Kadar se udeleži raznih glasbenih, kulturnih predstav opaža še, da so med obiskovalci večinoma le starši ali sorodniki, verjetno pa bi marsikoga veselilo širše zanimanje za kulturne prireditve.
In kadar ima čas, se rad odpravi v planine. Je eden tistih, ki pravi, daje treba najprej spoznati slovenske kraje in planine, saj slovensko pokrajino občuduje. Toda mnenja je, da so imele starejše generacije do narave prijaznejši odnos, da so gospodarili s srcem, današnji mladi pa recimo že v gozdovih vidijo le finančno plat. In pomembno se mu zdi vzdrževati kvaliteto tako v naravi kot kjerkoli drugje, kajti s tem stvari lahko trajajo. Nasploh ga ljudje pritegnejo s svojimi usodami, ljubši pa so mu taki, ki zmeraj najdejo kakšne variante in so optimistični. Eden takih izziv je recimo tudi podjetništvo, pri čemer se mnogi počutijo izkoriščane, a pravi, da obdobje tranzicije kaže, kako se na hitro ne da nič narediti in le potrpežljivost odtehta svoje.
O politikih pa meni, da jih ljudje vedno ocenjujejo, presojajo in s tem oblikujejo tudi merilo uspešnega politika. Čc bo kdaj izvoljen za Jrrastniškega župana pa pravi, da se bo najprej vprašal, kaj storiti za dobro ljudi in ne za lastne interese. Je precej familijaren človek in srečen je, kadar so z družino veliko skupaj. Dejal je, da je otroke treba vzgajati z zgledi. Ker zna sam mnogo postoriti na kmetiji, tudi pri drugih spoštuje delavnost in praktičnost. Tekmovalnost v odnosih pa mu ni odveč, kadar temelji na poštenosti.
(5. maj)
Gotard (Godehard) se je rodil leta 960 v Reichersdorfu pri Niederaltachu. Njegov oče je služboval v samostanu, Gotard pa sije v samostanski šoli že zgodaj pridobil znanstveno in teološko izobrazbo. Zaradi nadarjenosti se je zanj zavzel takratnji salzburški nadškof Friderik in Gotardu omogočil nadaljnje izobraževanje.
Po vrnitvi iz Salzburga je leta 990 Gotard vstopil v samostan v Niederaltachu, kjer naj bi vpeljal reformo po pravilih sv. Benedikta. Po opatovi smrti je prevzel vodstvo samostana, ki je kmalu postal eden najpomembnejših samostanov obsežne salzburške nadškofije. Zaradi Gotardove široke izobrazbe in razgledanosti je samostan uspeval ne samo v duhovnem ampak tudi v gospodarskem pomenu. Bil je tudi človek praktičnih znanj. Zaradi uspešnega dela jev letih 1001 do 1005 upravljal tudi samostan Tegernsee južno od Miinchna. Na predlog cesarja je leta 1005 sprejel tudi vodenje samostana v Hernsfeldu in ga reformiral. Omenjeni samostani so ravno pod Gotardovim vodstvom ponovno doživeli svoj razcvet tako na kulturnem kot na gospodarskem področju. Leta 1013 je zaključil reformo v samostanih Tegersee in Hersfeld ter se vrnil v Niederaltach, ki ga je nato vodil do leta 1022, ko ga je stolni zbor na predlog cesarja Henrika 11. izvolil za škofa v Hildesheimu.
Tudi na tem mestu je ostal skromen človek in dostopen preprostim ljudem, čeprav je kot škof in obenem državni knez imel veliko obveznosti. Zanje si je vedno našel čas bodisi v pogovorih v škofijskem dvorcu ali v spovednici. Skrbel je za bolne, obiskoval je revne. V času njegovega škofovanja so v škotiji zgradili preko trideset cerkva, benediktinski samostan v Wriesbergholznu, napredovalo je šolstvo.
V času molitev in premišljevanj se je pogosto odpravil v samostan Wriesbergholzen, kjer se najahal tudi ob veliki noči leta 1038, ko je začutil, da mu občutno pešajo moči. Prepeljali so ga v Hildesheim, kjer je 5. maja 1038 umrl. Pokopali so ga v stolnici.
Za svetnika je bil razglašen leta 1131. Češčenje seje kmalu razširilo izven meja hildesheimske škofije po vsej srednji Evropi ter celo do skandinavskih dežel. Tudi na Slovenskem je postal zavetnik nekaterih cerkva in romarskih poti. Nam najbližja je v vasi in župniji Šentgotard blizu Trojan, ki je po svetniku dobila tudi ime. Po njem se imenuje tudi znameniti alpski prelaz v Švici.
Upodabljajo ga kot škofa z zmajem pod nogami, s cerkvico v roki in obujajočega mrtve. Ljudstvo seje zatekalo k njemu kot priprošnjiku v raznih boleznih (protin, revma, ledvični kamni, otroške bolezni), nosečnice so se priporočale za srečen porod. Ponekod so ga častili tudi kot zavetnika proti blisku in toči.
Branko Nimac
Petra Radovič
K5EFTI
informacije 0601 64-250,64-166
SERVISNO PRODAJNI CENTER
ZALOKAR, CESTA OKTOBRSKE REV. 15a, TRBOVLJE
TELEVIZORJI. VIDEOREKORDERJI, KAMERE, GLASBENI STOLPI, KOMPONENTE, VVALKMANI, RADIOKASETOFONI, AVTORADIJI, TELEFONI, GSM, GOSPODINJSKI APARATI PHILIPS
NOVO! VELIKA IZBIRA VIDEOKAMER IN FOTOAPARATOV
TEL.:30 600, 30 601; odprto 9.00-12.00, 16.00-19.00, sobota 9.00-13.00
NA KONCU VSAK PRIDE K NAM, ZAKAJ TEGA NE STORITE TAKOJ?
PNEUMATIC TRADE Jurij Plevčak s.p.
Trg revolucije 8b, Trbovlje, GSM 041 704 663
na zalogi 2000 kom. letnih gum različnih proizvajalcev za osebna vozila Vokohama, Sava, Goodyear, Hankook,
Nokia, Semperit. Na zalogi tudi alumnijasta platišča vseh dimenzij. Ugodne cene, plačilo tudi na tri čeke.
Odprto: 8-12h, 13-17h, sobota 7-13h.
_____V primeru lepega vremena peremo tudi ob nedeljah od 8-12h.
OKOVIC Franko VODOINSTALATERSTVO
Kešetovo 7, Trbovlje Tel.: 0601/26-359, mobitel:0609/628-953
ELKOPLAST
Bevško 2, Trbovlje, tel.: 26-466
DEKOR, Cesta okt.revolucije! 1, Trbovlje, tel.: 21-108 odpiralni čas: od 8.00 do 1 2.00 in od 16.00 do 1 9.00 ure.
Bogata izbira vseh vrst talnih oblog, preprog, lamitarij, tekačev, žaluzij
ARTOPTIKAd.d.
poslovalnica: 1420 Trbovlje Trg revolucije 28d tel.: 0601-21-253 poslovalnica:
Zdravstveni dom trbovlje Rudaska 21, tel.: 0601-29-041
' Velika izbira okvirjev za očala r Vse vrste leč za očala domačih in tujih proizvajalcev ' Etuiji za očala ' Povečevalne lupe ' Športna in sončna očala Drobna usnjena galanterija
Obiščite nas in se prepričajte!
090-43-58
-POMAGAMO VAM ODKRITI VAŠO PRIHODNOST TUDI PISNO: p.p. 169, 3001 Celje ‘KREA s.p. 156 SIT/min.
elektroinstalacue in elektromehanika
Avsec Alojz s.p. Šklendrovec 45 1410 Zagorje tel.: 0601/62-167
Opravljam vse vrste elektroinstalacij, previjam in servisiram elektro motorje.
Vinoteka
KLOPOTEC
Tržnica pod uro tel.: 64-195
odprto: 8-!2h in 16-19h sobota: 8-12h
Smo specializirana trgovina za prodajo vin in drugih alkoholnih pijač. Pripravili smo vam kvalitetna vina, za vsak okus in za vsako priložnost. Pridite in se prepričajte!
Trgovsko podjetje
otrošnja
c17eč' kat suma ti^aainu/...
d.d.
v 1. etaži na OTROŠKEM ODDELKU:
- poletna konfekcija ABSORBA - poletna pokrivala - igrače za igro v peskovniku - žoge, obroči, blazine - lego kocke
v 2. etaži na ODDELKU KONFEKCIJE:
- poletni kompleti / krila, hlače, obleke - ženske bluze / mikice - moške srajce - kopalke
V blagovnici ŽIVR
vsak dan od 8. do 19. ure, ob sobotah po od 8. do 12. ure.
m®
železniška postaja Ljubljana telefon: 061 134 33 82
AKCIJA!
V MESECU MAJU
Za vsak razvit film in izdelane fotografije vam po vaši izbiri podarimo povečavo v vrednosti
1.000 SIT!
• FOTOGRAFIJE V ENI URI • FOTOGRAFIJE ZA DOKUMENTE • UGODNA PONUDBA FOTOAPARATOV (CANON, OLVMPUS)
• PRI NAS KUPLJENE FILME VAM OB NAROČILU FOTOGRAFIJ RAZVIJEMO BREZPLAČNO
VI UGOTOVITE AVTORJA LITERARNEGA DELA-MI VAS NAGRADIMO
Do 15. maja imate čas, da nam na uredništvo pošljete odgovor na literarno vprašanje, ki smo ga zastavili v prejšnji številki. Sprašujemo vas po imenu in priimku pesnika iz Zasavja, ki izhaja iz kroga pesniške skupine Dedičev, ki je v 70 letih delovala v Zagorju. Je avtor dveh samostojnih pesniških zbirk, pa tudi v Zasavcu je objavljal. Pesnik je v svoji drugi samostojni knjigi napisal tudi tole čudovito pesem:
Moje otroštvo je zraslo na pogorišču vojne, brez pravljic;
shodilo brez materine opore, daleč nekje, za zidovi pregnanstva.
Tuja govorica je odpirala rešetkasta jutra, noči nastiljdla beraška ležišča.
Že dolgo vem, kako ranijo robate besede, in se v bisere odkotalijo solze otroških oči.
AVTOR JE. MOJE IME. NASLOV....
Uganko sestavil Igor Goste
Marjana Berložnik:
MINLJIVOST
Svetloba temni
in se umika večernemu mraku, zanikrna vlažna črnina straši v zraku.
Umrl je dan.
Vzbrstelo je mlado zelenje, sonce je izsušilo žejno zemljo, razpokane njive so vpile močo dežja, sneg je prekril stopinje spominov. Končalo seje leto.
Včeraj si bil mlad, vesel in nezanesljiv, danes so te prizadele surove lažne besede, jutri bodo govorili tako lepo o tebi.
Izteklo seje neko življenje.
Odšel je človek.
TAZAD/VCAJT
TAKOJ najamem lokal s pogoji za živilsko dejavnost v Trbovljah, možno tudi predplačilo, tel.: 041/667-607 in 29-485 (zvečer) PRODAM 3 sobno stanovanje v Trbovljah, plačilo po dogovoru, tel.: 35-057
PRODAM zidano garažo na Partizanski cesti v Trbovljah, tel.: 29-119 KUPIM karamboliran avto, neregistriran ali v okvari, tel.: 041/672-374 ali 041/679-286
ZAPOSLIMO več delavcev za delo v Nemčiji za nedoločen čas, tel.: 041/618-427
TRBOVLJE
•v
£GENDARY filtjp
Ulica 1. Junija 33. Trbovlje
Posebna UGODNOST št. 2!!
Poleg tega,da naša BOGATA NAGRADNA akcija še poteka,vam za kakršenkoli znesek oz. nakup,ki ga boste opravili v mesecu MAJU, plačilo (ček) PRESTAVIMO kar za neverjetnih
^120 dni!
Za gotovino pa vam priznamo ■ 10%!!
NADOPUSIUREJENI IN NEOBREMENJENI!!
Gostilna - Pizzeria
KOVAČ
»»■
TRBOVLJE
Telefon '	>
10601)21-358 i	'Jf '
26-056 t1' - -4F 26-333
Telefon ^
(0601)26-228 |
W
'J
Oddajnik
Oddajniški center KUA
'mm7m
-4	'J?
Vsebina oddaj
Informacije o delu in življenju v Hrastniku, Trbovljah, Zagorju in od drugod.
Glasba, izobraževanje, animacije, obvestila, propagandna sporočila,
A V
7
Naslov	|
Radio Trbovlje d.o.o.	I;	Dodatne dejavnosti i-
Trg svobode 11 a	f ^ ‘	Organizacija glasbenih in drugih I
61420 Trbovlje	J	***	M
■mmmI	snema,’ia"
^ RENT A CAR ^ KOMBI PREVOZI ^ VLEČNA SLUŽBA ^ FOTOKOPIRANJE
SPIRALNA VEZAVA
Ulica 1. junija 4, 1420 Trbovlje, Tel.: 0601/26-360
Pestra ponudba jedače in pijače. Poroke, seminarji, zaključene družbe do 180 ljudi.
Velika izbira pizz!
MARKO KOVAČ
Graška cesta 64 Litija Telefon 061/880 000, 061/880 001
Wegan
trgovina
Saša Pegan s.p.
Kisovec, Rudarska c.3 Tel.: 0601/71-303
Cvetje,
darila...
odpiralni čas:
od pon. do petka	16-18
sobota 9 -12 nedelja 10-12
RAČUNALNIŠKO IZOBRAŽEVALNI CENTER
Ljubljanska 80 (SPB1), Domžale, tel./faks 713-660
E-pošta: clip@c!ip-domzale.si
STROJEPISJE NA RAČUNALNIKU (60 ur)
-12 ur računalništva z urejevalnikom besedil WORD - 48 ur vaj iz strojepisja
TEČAJ ZA ZAČETNIKE (25 ur): VVINDOVVS 95, WORD
EXCEL (20 ur) INTERNET (8 ur)
AUTOCAD, CORELDRAVV, ACCESS.
7. VELTRAVNA 199S
r gr uG 7<p.
AGILITV
(to ni hrana za hujšanje, pač pa prav "luštno" pasje tekmovanje)
Tokratno tekmovanje v agilitiju je potekalo 3. maja v Zagorju, in sicer že četrto leto zapovrstjo. Na startni listi je bilo kar 54 tekmovalcev (dosedanja rekordna udeležba) . med drugim tudi iz Italije in sosednje Hrvaške. Si predstavljate tolikšno število pasjih štirinožcev na enem kraju? Prava paša za oči. Vendar v KD Zagorje, kot organizatorji, nismo smeli dolgo opazovati zbrano pasjo lepoto, pač pa srno že pred osmo
najmanj kazenskimi točkami. In zmaga pripade najboljšemu med najboljšimi.
Kot v mnogih drugih športnih panogah, se tudi v agilitiju pojavlja več tekmovalnih razredov. Psi so razdeljeni v štiri razrede glede na plečno višino (mini in standard agility ) ter na zahtevnost proge (Agilitv 1 in Agililv 2). Tako imamo na koncu kar štiri vesele tekmovalce - zmagovalce - s pokalom v rokah.
uro zjutraj poprijeli za delo. Še bolj pridni pa so morali biti seveda tekmovalci in njihovi kužki. In kaj so počeli?
AGILITV je zabava na šestih nogah - tako za psa kot tudi za človeka. Pri tej športni panogi se pokaže prijateljstvo in povezanost med človekom in psom, to pa je tudi osnova za kakršnokoli šolanje oz. tekmovanje z vašim psom.
Pri agilitiju gospodar med tekom usmerja in vzpodbuja svojega psa, zato je pomembno, da je le-ta poslušen in ubogljiv. Pes preskakuje ovire, se plazi skozi tunel, skače skozi gumo, "vozi" slalom,ipd. Vse pa seveda po določenem vrstnem redu, ki ga določi sodnik na tekmi. Cilj je čim hitreje preteči progo in s kar
Tudi iz Zagorja so odšli štirje zmagovalcitANA KUŠEC s psičko Simbo, KATJA ŽMITEK s psičko Pegy, TINA GUBEREN1Č s kokeršpanjelko Jessico in KATRA OBŠTHTHR z nemško ovčarko Peco.
Poleg tega pa je bila letošnja novost PREHODNI POKAL ZAGORJA, kije bil letos podeljen v roke KATRI OBSTETER, najboljši udeleženki tokratne zagorske tekme. Kdo ve, če ji bo uspelo tudi naslednje leto? Sama pravi, da se bo prav gotovo potrudila.
Tako kot se bo trudila Katra, se bomo za naslednjo tekmo v agilitiju trudili tudi mi. Če ste letošnjo zamudili, nikar ne
spreglejte prihodnje. Pričakujemo vas v KD Zagorje!
Ob tej priložnosti se v imenu KD Zagorje zahvaljujemo vsem tekmovalcem, gledalcem in sponzorjem, ki so zagorsko tekmo
sploh omogočili in ji dodali pečat uspeha. Še posebne čestitke pa veljajo organizatorju. Kinološkemu društvu Zagorje, ki je s svojim požrtvovalnim delom lahko za vzgled nam vsem.
Matejo Klancišar
Kinološka dejavnost in z njo ljubezen do človekovega najboljšega prijatelja - psuje že dolgo prisotna v naših krajih. Le kdo ne bi imel rad svilnatih kožuščkov kokeršpanjelov. otožnih oči bernardincev, elegantnih hrtov, nagajivih zlatih prenašalcev, poslušnih nemških ovčarjev in seveda mešančkov. Vsi so zanimivi in priljubljeni, a to so le nekateri najpogostejši spremljevalci našega življenja. Še cela vrsta je drugih pasem, ki so prav tako priljubljene in željne prijateljskega življenja s svojim gospodarjem.
j Prav z veseljem se družijo med seboj, še posebej seveda tam. kjer je za vse dovolj ljubezni in posluha - v kinoloških društvih.
| KINOLOŠKO DRUŠTVO ZAGORJE, s sedežem v Ravenski vasi 50/a (nad ribnikom) vas vabi, da pridete v njihove prostore, kjer lahko vaš štirinožni prijatelj potroši svojo pasjo energijo, sami pa se sprostite v družbi prijetnih ljudi in zelenem naravnem okolju.
V	KD Zagorje potekajo naslednji tečaji šolanja:
-TEČAJI MALE ŠOLE
-TEČAJI: A,B,C
-	TEČAJI: I. stopnja - IPO 1
2.	stopnja - IPO II
3.	stopnja - IPO III
V	KD Zagorje delujejo naslednje sekcije:
-	SEKCIJA ZA REŠEVALNE PSE
-	reševanje iz snežnih plazov
-	ruševin
-	iskanje pogrešanih oseb
-	SEKCIJA ZA AGILITV
Informativni dnevi so torek, sreda, petek od 17. do 19. ure.
C	.	.	..
Regionalni center za razvoj, d.o.o. v sodelovanju z Evropsko skupnostjo ter Vlado Republike Slovenije ustanavlja
P P	■■P ffP% P IPP	||
ki vam nudi
da postanete
USPEŠEN ELJETNI
VABIMO VAS
★	če že imate obrt ali podjetje in želite, da se razvije v hitro rastoče in izvozno usmerjeno
★	če imate podjetniško idejo,ki bi jo radi uresničili če bi radi svoje dolgoletne izkušnje uveljavili v svojem podjetju
★	če ste nezadovoljni v svojem poklicu in bi radi več če bi radi postali del teama v uspešnem privatnem podjetju
ISIUDIMO VAM	1
★	vse potrebne informacije in storitve na enem mestu
★	poceni poslovne prostore
★	finančno podporo
★	podjetniško izobraževanje
★	pomoč pri ustanavljanju podjetja
★	pravno svetovanje
★	računovodske storitve
pomoč pri raziskavah trga in mednarodnem povezovanju -a pomoč pri promociji podjetja, izdelka ali storitev
Prijave s kratko predstavitvijo svoje ideje pošljite na naslov:
Regionalni center za razvoj, d.o.o.
Cesta zmage 35 b	............
1410Zagorje ob Savi	Na ovo|mco pripišite:
telefon: 0601/64 - 333,68-333 Ne odpiraj - razpis za podjetnika
Kandidati bodo povabljeni na razgovor.
DOBRO POGLEJTE, CE STE V KROGU!
STE? TOREJ VAS BOMO NAGRADILI!
Saj veste, kaj vam je storiti! Kupite si svojega Zasavca, kar bi seveda že lahko storili in pridite z njim na uredništvo, vsaj do 15.maja. Podarili vam bomo pogostitev na MARELI, vaš gostitelj bo Stane Hriberšek, upravnik doma.
V bodoče vam pripravljamo še eno akcijo, o tej pa nekaj več, Petra Radovič:
LEOPOLD GROŠELJ: V "TROJKI" JE ZNANJE
AKCIJA ZA NAJ> VZGOJITELJICO ZASAVJA
Življenje je zmeraj lepo. A pravijo, da je od rojstva do smrti najlepša otroška doba. Naši malčki povečini veliko časa prebijejo v vrtcih in ni jih malo, ki med vzgojiteljicami najdejo pravcati nadomestek varnega maminega naročja, "crkljanja", igrivosti in zaupanja. Marsikatero solzo potočijo v vrtcih pa tudi nasmejejo se ogromno. A tudi "potuho" najdejo, da lahko doma rečejo: "Veš, saj je fršica v vrtcu tako rekla." Vendarle tako malo poznamo delo vzgojiteljic, še manj njihov trud, s katerim se zoperstavljajo "otroškim muham". Zato smo se namenili izbrati NAJ-VZGOJITELJICO ZASAVJA, saj v Zasavju med vzgojitelji moških še ni. Na kuponček torej izpišite ime in priimek vzgojiteljice, ki jo je izbral vaš malček oziroma je najbolj priljubljena in sploh super ter fotografijo pošljite na uredništvo Zasavca. Glasujte, tudi udeležence akcije čakajo zavidljive nagrade.
'	A
GLASUJEM ZA
NAJ-VZGOJITELJICO ZASAVJA
Ime in priimek vzgojiteljice in v koterem vrtcu dela:
Ime, priimek in. naslov glasovalca:
v.....................'W:---------
Veseli smo, da je naša nova rubrika Pod kožo smo vsi... v kateri znanim in uspešnim Zasavčanom postavljamo malce drugačna vprašanja, "zlezla" pod kožo tudi vam dragi bralci. Konec koncev je namenjena prav vam z namenonm, da naše sogovornike spoznate še z lahkotnejše strani. Prav tako pa smo veseli, da nihče še ni odklonil sodelovanja v tej rubriki. Upamo, da bo tako tudi ostalo.
Tokrat so pred vami odgovori na naša vprašanja še tretjega zasavskega župana. Župan Hrastnika Leopold Grošelj seje za nas in vas trudil odgovoriti na vprašanja med prvomajskimi prazniki.
1.	Ob županovanju verjetno najdete čas tudi za sprostitev? Je to v naravi, ob dobri knjigi, nogometu ali kako drugače?
Vsekakor, sprostitev je nujna ali
ob dobri knjigi, plavanju, najraje pa v naravi, saj pravijo, daje največja sreča biti z naravo, jo gledali in z njo celo govoriti. Pa še res je!
2.	Volilci vam očitno zaupajo, kar kažejo tudi rezultati dosedanjih volitev. Boste kandidirali tudi letos?
Zakaj pa ne, saj tudi po obstoječem pokojninskem zakonu še ne izpolnjujem pogoje za "penzijo", po novem zakonu, če bo, pa še nekoliko težje.
3.	Ste mnenja, da ste dober in spoštovanja vreden župan?
Vedno sem najbolj cenil oceno dobro, saj v "trojki" je znanje. Ob županovanju bi bilo bolj primerno reči, da sem deležen kar precejšnega zaupanja in s tem tudi spoštovanja.
4.	Vaš največji športni dosežek? Lahko tudi nekaj let nazaj.
Uh, dosežek je star kar 40 let. To je skok na kisovški skakalnici, v dolžino 26 m.
5.	Kaj vam v letih županovanja ni uspelo in ste si močno želeli in kaj vam od 1 do 3 je?
Doseči odkritega, poštenega in tvornega sodelovanja z zasavskimi župani, kar bi bilo v dobrovit zasavskih občanov. Odgovor, kaj mi pa je, je odgovor v točki 3.
6.	Vaš najljubši pregovor?
Narava je edina knjiga, ki na
vseh listih nudi veliko vsebine.
7.	Zaupajte nam anekdoto oziroma šalo na vaš račun?
Vsako leto zatrjujem, da bom shujšal, a sem vsako leto težji v vseh pogledih.
8.	Kaj vam pomeni družina?
Vse. Dušo, srce in življenje.
9.	S kom še niste pomenkovali, pa bi radi in s kom si tega ne želite?
Pomenkovati se pomeni, da je sogovornik s tabo intimen, odkritosrčen, naraven, pošten., in to je gotovo dr. Janez Stanovnik, ne pa bi se želel pomenkovati z marsikaterim. Nikoli pa ne bi z nobenim odklonil pogovora.
10.	Kaj bi vzeli s seboj na samotni otok, pa prosim brez dlake na jeziku?
Nič, ker na samotni otok ne bi šel, saj sem rad v družbi, pa čeprav zna zapeti samo "na glas", pa še zelo hitro mi v drugem kraju postane dolgčas.
Spraševal je Igor Goste
Bodoči župan-i?
Specializirana trgovina z rezervnimi avto deli in opremo
ADC Iztok ULE s.p.
Cesta zmage 53, Zagorje Vodenska 23, Trbovlje
mmt DfLt po nnpočiLU
DObfiVIMO nfl]Kf1Snf]f V 24 IM.
spccinuzinnNn pnoniun MCTRSKCGfl RUIGA IN TCKSTIUi
ŠIROKA IZBIRA METRSKEGA BLAGA
v REMV CENTRU v LITIJI
TRBOVLJE
ZAHVALA
Ob tragični izgubi moža in očka Dareta Alešovec se iskreno zahvaljujem vsem sovaščanom iz Kandrš za nesebično pomoč, predvsem družinam Simanič, Medved, Petek, Radulovič in Planinšek, ki so bili z nami v najtežjih trenutkih, ter vsem ostalim, ki so nam izrekli sožalje in ga pospremili na njegovi zadnji poti, Hvala tudi vsem iz Elektrotehne Set Zagorje, Osnovni šoli Izlake ter Spini d.o.o. iz Kraše.
Žena z otrokoma
R5EFTI
INFORMACIJE 64-250, 64-166
IZPOSOJEVALNICA POROČNIH ŽENSKIH OBLEK
NEVESTA
Hermina Tratnik
1411 Izlake, Mlinše 35c; tel.,fax:0601/75-143
NOVO!! Obleke za obhajila NOVO!!
odpiralni čas ob delavnikih: 9.00 do 12.00 in 16.00 do 19.00
Rudarska cesta 8 1412 Kisovec del. čas:
9h-12hinl6h-19h sob.: 9h-12h tel.: 0601 71 675
1. naslov za zlate zadeve
ZLATO.
URE.
TEKSTIL.
ZLATO PRAVILO, ZLATO DARILO.
CERTIUS
borznoposredniška hiša d.o.o. Cesta 20.julija 2c 1410 Zagorje
-	gotovinski odkup delnic podjetij in PID-ov
-	naročila za borzo
-	upravljanje s finančnim premoženjem strank
delovni čas: 9.00- 12.00 in 16.00 - 18.00; tel.: 0601/61-115
Informacije po telefonu 0601 64 250, 64 166; fax 0601 64 494
7. VELTRAVNA 1998
GOJITEUI PTIC ZBOROVALI
V soboto, 25.04.1998, seje v predavalnici Delavskega doma \ Trbovljah odvijala 22. redna skupščina Zveze društev za varstvo in vzgojo ptic Slovenije. Na podlagi poročila g.Cilenška, predsednika Zveze, je bilo razbrati nekaj točk, ki so jih izpeljali v minulem letu. Potekala je pomembna aktivnost- ponovni vpis v register društev . Koliko so posamezna društva res sodelovala (28 naj bi jih bilo), bo razpoznano v jeseni. Prav tako je v preteklem letu stekla in bila izvedena akcija izdaje kompletnega Naslovnika Zveze z dodatkom aktov zveze in C.O.M. ter O.M J.
Dopolnili so opremo Zveze, z nabavo novih kletk, udeležili so se svetovne razstave s 75-timi pticami, kjer so osvojili srebrno medaljo v vrsti papige- standard, poskusno so izdali 2 št. lastnega
Glasila. V letu, ki seje izteklo, je predsedstvo imelo 4 seje.

sodelovalo finančno in tudi drugače pri organizaciji državnega tekmovanja v Novi Girici, seminarja zbora sodnikov, pri pridobitvi vsega potrebnega za prenos ptic na svetovno prvenstvo in seveda pri naročilu obročkov in pravočasnem posredovanju v društva.
Alma Mujič
FOLKLORISTI V TRBOVLJAH
V trboveljskem Delavskem domu je v petek, 24.aprila ob I 9.uri gostoval Akademski folklorni ansambel France Marolt iz Ljubljane. \nsambel, ki sodi med najboljše tovrstne ansamble pri nas, seje
predstavil z izbranim programom slovenskih in drugih plesov, ki jih je naštudiral za svojo 50 letnico, ki jo praznuje ansambel v letošnjem letu. Znova so plesalci skupno z instrumentalno skupino dokazali, da z vso upravičenostjo sodijo v sam vrh naše tovrstne poustvarjalnosti.
T.L.
DENAR ZA LJUBITELJSKO KULTURO
Že pred leti sprejet zakon o ljubiteljski kulturi se le stežka in zelo počasi uveljavlja. V tem okviru je bil že pred meseci ustanovljen Sklad RS za ljubiteljske kulturne dejavnosti. Tega vodi direktor Vojko Stopar, sekretar pa je Marko Studen. Med letošnjimi nalogami sta predvsem vzpostavitev mreže območnih izpostav s potrebno kadrovsko zasedbo in opremo in omogočanje
mladim
Zasavcem
Sestanek krajanov so si zamislili zagorski četrti c z učiteljico Andrejo Borišek in del njihovega zapisnika tudi objavljamo. Če bodo igrišče res zgradili, upamo, da nas bodo obvestili. Prav tako nas zanima, če ste dobili kakšen nov kotiček zase kje drugje. Sporočite.
Danes moramo posebej pohvaliti stil pisanja Taje M. Sestavek je objavila v šolskem glasilu Hura, ki so ga izdali konec aprila. Tako živ je in slikovit, da njihovo napetost pred plesom kar vidimo in slišimo. V glasilu Hura so tudi dobre risbice, vendar žal brez podpisa.

POZDRAV POMLADI
Bližala seje pomlad in za starše smo pripravili prireditev Pozdrav pomladi.
Pripravljali smo se štirinajst dni. Za starše smo pobarvali svilene robčke in stekleničke. V petek zjutraj smo pekli različne kekse. Pometli smo okolico šole in pobrali smeti po bližnji okolici. Okrasili smo tudi telovadnico, kjer je prireditev potekala. Ko so popoldne prišli starši, smo začeli s programom. Poleg staršev so nas obiskale tudi ravnateljica naše šole.
ravnateljica vrtca in pomočnica ravnateljice vrtca. Zapeli smo pesmice, odigrali skeče, zaplesali plese in povedali nekaj recitacij. Po končanem programu smo prisotnim podarili robčke in stekleničke. Imeli smo tudi tekmovanje. Tekmovali so trije učenci proti trem mamam. Skupini sta se pomerili v zbiranju parov, v metanju žogic v koš in v sestavljanju najdaljšega pridevnika na dane črke. Člani obeh skupin so dobili priznanja za sodelovanje, zmagovalci pa še poslikana stekla
v kartonskem okvirju.
Ob zaključku srno se skupaj s starši posladkali s keksi, starši so se osvežili s kavo, mi pa s sokom.
Tako smo dvajsetega marca na naši šoli priklicali pomlad. Nam bo dogodek ostal v lepem spominu, upamo, da tudi vsem povabljenim.
Učenci 3. in 4.c RŠ.Podkum
SESTANEK KRAJANOV -PROBLEMATIKA ULICE TALCEV
Kot že veste, naši otroci nujno potrebujejo igrišče. Živimo prav v živ-žavu prometnih poti. Naša ulica je vse bolj prometna. Skoraj vsi občani mesta Zagorja se oskrbujejo z živili, tekstilom in ostalimi potrebnimi stvarmi na tržnici Pod uro. kamor se pripeljejo z osebnimi vozili. Parkirajo jih kjerkoli, le da najdejo prostor za svoj jekleni konjiček. Za prostor, namenjen otrokom, pajih vse manj skrbi... Otroci naše ulice morajo biti zelo previdni. Ne morejo se igrati pred bloki, ker mimo njih nenehno vozijo avtomobili. Tudi starejše ženice preganjajo otroke, ker jih otroški glasovi pod blokom motijo. Naši otroci resnično ne morejo najti prostora za igro in razvedrilo.
Skoraj nujno potrebno je poiskati prostor zanje. Najbolj primeren se mi zdi prostor med
bloki, kamor bi postavili nekaj klopi, manjši tobogan, peskovnik, gugalnice, plezala.... Prostor najbi bil zavarovan pred prometom. Prihajajo topli dnevi in kmalu se bodo začele poletne počitnice. Poskrbimo za prostor, ki bo namenjen prav našim otrokom. Uresničimo jim željo po otroškem igrišču!
Učenci 4.c., OŠ Ivana Skvarča
MOJ PRIJATELJ
V našem razredu je veliko nagajivih in tistih učencev, ki ne morejo biti tiho med poukom, ampak ta fant, ki ga bom čim bolj slikovito opisal, je skoraj najnemirnejši in povrhu še len.
Njegovi kratki, mehki lasje, ki so rjave barve, mu padajo do ušes in ko vetrič zapiha, se mu razpršijo, kakor da bi pihnil v regratovo lučko. Je zelo simpatičen fant, čeprav ima nos malo daljši. Postava je tudi v redu - ne predebela ne presuha. V šoli ni kaj preveč priden. Pozabil sem tudi opisati njegovo rjavkasto - črne oči. ki se svetijo, kot luna ponoči.
Njegova posebnost je radodarnost. Nekega deževnega sva se odpravila v trgovino in kupila sendviča. Opazil je, kako se dva dečka kregata za pol sendviča. Šel je k njima, odtrgal polovico
7. VELTRAVNA 1998
tl T TL 3V m "v" r* Tl C> j
MALOSOLARJI IZ VRTCA SO SE SPOMNILI NA NAS
LEPI? SOUCUE
pos il^ nyo v2$ojitfijiC£
'V M ftU^ŠOL/) fZ J(
OBJAVLJAMO MALO POZNO, A OD SRCA...
izpeljave programa kulturnih prireditev. Upravni odbor Sklada je pred dnevi ugotovil, da se program deloma uresničuje. Letos bo iz državnega proračuna za ta Sklad namenjeno skupno 485,5 milijona tolarjev, kar velja za prvo leto delovanja tega Sklada, torej za leto 1998.
Ta denar bo namenjen financiranju organizatorjev in strokovnih svetovalcev na območju Slovenije ter sofinanciranju lastnega programa Sklada in sofinanciranju programov in projektov izbranih po javne razpisu. S sredstvi iz državnega proračuna naj bi letos pokrili približno tretjino stroškov ljubiteljske kulture, ostalo bodo pokrile občine iz svojih proračunov ter sponzorji. Območne izpostave Sklada so bile doslej ustanovljene v 27 krajih, ki
izpolnjujejo pogoje. Med temi sta tudi območni izpostavi v Trbovljah in Zagorju. Imenovani so že vodje obeh izpostav in tudi sveti so konstituirani. Podobne izpostave bodo ustanovili še v nekaterih drugih krajih, med drugim tudi v Litiji in Sevnici. Za sofinanciranje programov in projektov pojavnem razpisu, 250 predlagateljev je predlagalo 2100 programskih enot za letošnje leto, bo namenjenih 160 milijonov tolarjev, ostala sredstva bodo namenjena za druge namene ljubiteljske kulture (izobraževanje, založništvo, mednarodno sodelovanje, ipd.).
T.L.
UPOKOJENCI NA TRDINOVEM VRHU
V ponedeljek, 27.aprila so se podali člani planinske skupine
PDT pri Društvu upokojencev Trbovlje na planinski izlet na Gorjance. Do vznožja so se
pripeljali z avtobusom, nato pa so se peš podali na Trdinov vrh.
T.L.
M1SMAS MIŠ MAŠ MIŠ MAŠ
1IČ UAČ U1C MAČ MIČ MAČ
^	j


A A A »	MM | X MM A C'
M1S MAS n\i9 MAb
svojega in jo dal enemu izmed dečkov. Drugje pa seveda vzel tisto polivico, za katero sta se s prijateljem skregala. Jaz ga sploh opazil nisem, ko se je priplazil nazaj, saj sem bil preveč zaposlen z ogledovanjem Harley Davidsona. Ko sva v družbi z drugimi prijatelji, se veliko smejimo na njegov račun, saj pripoveduje Šaleje tudi zabaven in ima bogat smisel za humor. Odkar seje zaljubil, je malo resen in zaprt vase. Njegovo simpatijo dobro poznam in moram reči, da ima odličen okus. Njega bom vprašal za mnenje, ko bom jaz izbiral svojo "bejbo".
Upam, da bova z Draganom večna "frenda" in da se bova tudi v starosti veliko videvala.
Senad Sejdinovič, 7.C., OŠ T.Okrogarja
ŠOLA V NARAVI
V Čatežu mi je bilo zelo všeč. Prijetno je bilo na bazenu. Tu smo skakali v vodo, se potapljali, vozili
po toboganu in uživali ob toku vode, ki nas je deroče potiskal skozi bazen. V počitniških hišicah pa mi tudi ni bilo dolgčas, saj smo kartali, se igrali slepe miši, pogovarjali in se zraven smejali. Pred bungalovi pa smo igrali badminton, se skrivali in skakali čez kolebnice. Obiskal nas je tudi čarovnik. Ta nam je pokazal veliko čarovnij. Namesto nočnega sprehoda smo šli v disco Termopolis, kjer smo plesali in se zabavali. Ko pa smo se peljali nazaj v Trbovlje, smo si ogledali še grad Mokrice in angleški park.
Simon Forte, OŠ A.Hohkmul
PREBIVANJE V BUNGALOVIH
Po kopanju in večerji, pa po večernih sprehodih smo se odpravili v bungalove. Bungalovi so majhne hiške za tri ali štiri ljudi. Vsak večer smo se odpravili vanje spat. Seveda smo spali bolj malo. Veliko časa smo govorile in se
smejale, da še v drugih bungalovih niso mogli spati. Včasih smo poslušale radio in sprejemale obiske. Včasih smo se pogovarjali kar čez okno. Bivanje v njih je prijetno. Seveda, pa tudi v bungalovih prebivajo žuželke in te ni prijetno gledati, zato srno jih pošpricale s parfumi. Včasih smo se igrali tudi pred bungalovi. Bilo je super.
Ka|a Gulič, OŠ A.Hohkraut
V DISCU
Joj, gremo v disco! Zajela nas je prava histerična mrzlica. Predno smo se s prijateljicami dogovorile, kaj naj oblečemo, kako naj si uredimo lase, s kakšnim parfumom naj se odišavimo, je preteklo kar nekaj časa. Potem pa, groza!!! Barva traku v mojih laseh se ni
ujemala s puloverjem. Menjava s Špelo. Anji niso odgovarjale hlače, zato je vzela moj tragerok. Trkanje na sosedov bungalov, če posodijo malo barvnega želeja. Končno smo se "upicanile" in odšle na ples. Moja mami bi rekla, da smo bile malo "odštekane", ampak na "žalost" je ostala doma. V discu pa "kul" glasba, veliko prostora, luči, ki se vrtijo, z eno besedo za znoret. Plesu so se pridružile tudi učiteljice, še celo učitelj Uroš je malo "podensal" zraven. Ob devetih pa, "finito"! Utrujene smo se vlekle proti bungalovom. Kako grozno utrujajoče. Komaj smo imele toliko moči, da smo s sebe sprale "bojne barve", potem pa končno - postelja.
Taja Metličar, 4.d.
OŠ A.Hohkraut
ZL/rrousk4
Pri založbi Zlati zvoki je izšla nova kaseta ansambla Igor in zlati zvoki z naslovom Zlatolaska. Poimenovana je po zmagovalni skladbi letošnjega festivala Slovenska polka in valček 98, avtorjev [gorja Podpečana in Vere Soline. Zlatolaska je po tej festivalski zmagi žc veliki hit mnogih radijskih postaj, podobno, kot so velike uspešnice postali nekateri drugi valčki, ki jih je ansambel Igor in Zlati zvoki posnel v petih letih dosedanjega delovanja. Glede na to, seje vodja ansambla Igor Podpečan odločil, da ob tem lepem dosežku izda kaseto, na kateri je Zlatolaski dodal še nekaj najbolj znanih in priljubljenih valčkov iz dosedanjega repertoarja svojega ansambla.
pa so igrive, kot znajo biti, kadar se v tako muzikantsko druščino zberejo veseli Dolenci.
MRMONIk^RJIPO
DOMAČE
Šest finalistov tekmovanja harmonikarjev, ki so se srečevali v priljubljeni televizijski oddaji Po domače, je odigralo vsak nekaj skladb za kaseto s tem naslovom. Med njimi je zmagovalec Robi Goter in drugouvrščeni Lojze Mrgole -ljudski godec z Dolenjskega. Kar sedem skladb je avtorskih, pet pa priredb uspešnih znanih slovenskih mojstrov narodnozabavne glasbe. Ostali finalisti, ki se predstavljajo na tej kaseti so še Franci Ocvirk, Jernej Brilej, Simon Bošnik in Marjan Skubic.
ORKESTER MlkOLA
Harmonikar Stanko Mikolaje zbral okoli sebe nekaj mladih učencev, ustanovil orkester in z njim posnel deset zelo znanih slovenskih narodnozabavnih melodij. Zbrane so na kaseti "S polkami in valčki po Sloveniji." Gre za zelo znane in priljubljene skladbe, pravzaprav za slovenske narodnozabavne evergreene, zaigrane z orkestrom diatoničnih harmonik.
4NSMBELVRISk
Vrisk z Dolenjskega je za svojo drugo kaseto pripravil enajst novih skladb, med katerimi je tudi udeleženka letošnjega izbora za najboljši Slovenski valček in polko. Vodja ansambla Jože Avbar ob klasični spremljavi basa in kitare, igra na klavirsko Inna diatonično harmoniko, skladbe
JOŽE BOHORC 5 PRIJATELJI
Jože Bohorč, priljubljen štajerski ljudski godec, se pa izjemno uspešni prvi kaseti z naslovom Štajerska ohcet, tokrat predstavlja z drugo, ki jo je naslovil Spomini na mladost. Pri ljubiteljih starega ljudskega zvena, kakršen je značilen za duet diatonične harmonike in klarineta ob spremljavi basa in kitare, bo zagotovo spet naletela na ugoden odmev. Jože Bohorč s prijatelji je namreč tudi tokrat našel nekaj starih, skoraj že pozabljenih melodij in jih na star način tudi odigral. Dodal je eno svojo avtorsko pesem (Valček za prijatelje) in dve vokalni v slogu štiriglasnega fantovskega petja (Ipavčevo Kje so tiste rožice in ljudsko Ura sedem je odbila)
I	T- r-r- r~*-
I v. \i	t r: mi G
ANSAMBEL GOUČNIk
Zmagovalec tekmovanja v igranju na diatonično harmoniko "Ljubečna 96", Robi Goličnik, je ustanovil svoj ansambel in z njim posnel prvo kaseto. Naslovil jo je Moj prijatelj krokodil. Robi tudi v ansamblu dokazuje, daje mlad, a velik mojster tega priljubljenega instrumenta, pri nastajanju gradiva pa mu je pomagala tudi pevka Natalija.
FRANCI RAJGL IN VESELJAKI
Še en ljudski je ustvaril toliko gradiva, daje izdal novo kaseto. To je Franci Rajgl s Kozjanskega. Instrumentalne skladbe je napisal sam, vokalne pa je našel v ljudskem izročilu svojih domačih krajev. Franci igra diatonično harmoniko, pomaga pa mu kvintet Veseljaki. Naslov kasete je Virštanjska, prav v tistih krajih pa je slišal največ melodij in jih priredil zase, za svojo harmoniko in za Veseljake.
V	V
S®PICHA
RADIA GROSS MZASAVOA
Tokraten nagrajenec je JANI CIRAR, Kotredež 23, Zagor je Prejel bo nagrado trgovine EUROTRADE. Še naprej glasujte in predlagajte! Kupon je tokrat izjemoma na zadnji strani. Š - PIČKO POSLUŠAJTE NA FREKVENCAH RADIA GLOS S, V NEDELJO OB 14. URI.
1.	POZOR. POZOR - POVVER DANCERS
2.	TO BO HIT-ADI SMOLAR
3.	NA GOLICI - ORLEK
4.	ČRNI TULIPAN - BIG FOOT MAMA
5.	MENE LUNA NOSI - KINGSTON
6.	ŠE SI TU - MARTA ZORE
7.	HOZNTREGARJI - ČUKI S. GENERACIJA - HELENA BLAGNE & DEJ A MUŠIČ
9.	PLAŠČ LJUBEZNI - ANJA RUPEL
10.	(predlog) NAJ BOGOVI SLIŠIJO -
VILI RESNIK
^ n. "c ;l v a th. d
7. VELTRAVNA 1998
3]
HIŠA Z ZUlTIffl PETELINOM
Trboveljska skupina Hiša deluje v postavi Andrej Guček, Vili Guček, Martin Koncilja, Iztok Pepelnak od leta 1992. Pri založbi ZKP RTV Slovenija so izdali tri plošče: Hiša (1994), Neskončna pot (1996), Illusion anyway (1997).
Nov CD nastaja. Je posnet že v celoti'.’ Katere tematike se dotikajo besedila? Nameravate posneti tudi spot?
Trenutno dodelujemo in snemamo pesmi za novo ploščo, ki bo, če bo vse po sreči, izšla v tem letu. Na plošči bodo samo avtorske pesmi, ki so odsev osnovne nemožnosti, Istega, okrog katerega kroži človeška simbolizacija. Tega, da med dvema vrstama človeških bitij ni spolnega razmerja, kot nas je poučil Lacan, in tega. da bo svet vedno urejen na način gospostvenih odnosov. Eni bodo vedno gospodarji, ali pa si bodo to vsaj domišljali, drugi pa "jebene stranke", ki bodo pri tem še uživali.
Ja, pa spot bomo tudi posneli.
ILLUSION ANYWAY. CD je posvečen Neilu Youngu. Kaj je tisto, kar vas vleče k igranju njegove glasbe? Kakšno glasbo poslušate sami?
Pri Neilu Youngu je fascinantno to, kar je fascinantno pri vsakem vrhunskem umetniku. Zgoraj omenjene aporije, s katerimi se bode človeško bitje, na inagičen način izniči s suspenzijo pomena. Za ljudi, ki smo na nek način zaporniki življenja, obstaja trenutek svobode, ki se pojavi s tem sublimnim učinkom, ki ga je sposobna umetnost. Prepustite se in /, vsem bitjem poslušajte "Like a Hurricane", pa vam bo vse jasno. Seveda pa je to, da smo posneli ploščo z Youngovimi pesmimi in to, da ga radi poslušamo čisto naključje. Lahko bi bil tudi katerikoli drugi vrhunski rockovski umetnik. To je tako, kot če sc zaljubite:"lahko bi bil kdorkoli, si pa ti."
Poslušamo vse, kar slišimo.
Ste poleg Zlatega petelina prejeli še kakšno nagrado? Kako izberejo najboljšega nominiranca, ali obstaja posebna komisija? Kaj ocenjujejo? Ste Zlatega petelina pričakovali? Ste predlagali nominacijo le za kategorijo "Najboljši album v tujem jeziku”?
Leta 1994 smo bili nominirani za Zlatega petelina za najboljšega debitanta (takrat se je imenoval še Zlata nota), vendar jc nagrado pobral Ali En. Nagrado za najboljšega debitanta pa smo potem dobili na "Slovenija rock" lestivalu istega leta.
Kot vem obstaja komisija, ki šteje čez sto
članov, med katerimi so predstavniki glasbenikov, avtorjev besedil, aranžerji,
producenti..ki naj bi se ravnali predvsem po
merilih kvalitete.
Lahko bi ga pričakovali, saj smo vedeli, daje plošča res dobra, seveda pa je bila konkurenca tudi zelo močna. Šukar in Psycho Path sta odlična benda.
V vseh ostalih kategorijah, kjer bi še lahko kandidirali je bil pogoj dve tretjini skladb na plošči v slovenskem jeziku, tako, da je bila "najboljša plošča v tujem jeziku" edina kategorija v kateri smo lahko kandidirali. Kamor nas je seveda nominirala založba.
"TIHA VODA BREGOVE DERE." To drži
tudi za Hišo. Nekako izza ozadja hiter skok naprej. Sledi ponoven umik? Ne veljate za skupino, ki bi jo našli vsak dan v časopisu, ali zapazili velikokrat na televiziji. Je to del vašega imidža?
Za nas to ne pomeni ne "skoka naprej" in tudi "umika” zato ne bo, saj bomo še naprej počeli to kar smo doslej, igrali svojo glasbo. Lepo pa je, če ljudje opazijo in nagradijo tvoje delo.
Ste razmišljali o sodelovanju na prireditvah kot so Melodije Morja in Sonca, EMA? Kakšno je vaše mnenje o naši zmagovalni skladbi, ki jo izvaja Vili Resnik?
Na omenjenih prireditvah ne sodelujemo, ker se ne prepoznavamo v kontekstu, ki ga ponujajo.
S pop skladbami, ki kandidirajo za popevko Evrovizije v načelu ni nič narobe in tudi Vili Resnik je samo subjekt, ki poskuša preživeti z glasbo.
V Zasavju je mnogo mladih skupin. Imajo možnosti za uspeh na slovenski glasbeni sceni? Zadnje čase vse "navdušuje" rave in pa "čisti" punk. Pravi rockerji tonejo v pozabo. Vi pa ste še vedno zvesti rocku. Je problem nladih skupin, da prisegajo na glasbo, ki je trenutno "v modi", pri tem pa so
premalo ustvarjalni?
Ne vidim razloga zakaj jih ne bi imeli, vsak jih ima.
Pravi rockerji ne bodo utonili v pozabo, prav tako tudi ne pravi raverji in punkerji, saj so to samo druga imena za tisto, kar jih dejansko poganja, za možnost nemožnega v človešekm življenju. Utonili pa bodo tisti, ki se narcistično identificirajo z rockom, punkom ali raveom kot modo.
CD Illusion anyvvay je narejen tudi za tujino. Ste že igrali na tujem? Ali obstaja možnost, da pride sam CD v roke Neilu Voungu - kot darilo za 50. rojstni dan, ki gaje praznoval na dan, ko ste snemali CD, 11. novembra 1995?
Nismo še igrali v tujini.
CD bi bilo treba poslati Voungovemu managementu in mogoče bi prišel celo do njega. Verjetno bomo to storili, sicer pa je vest o koncertu na katerem je bil posnet "Illusion any-way" objavila tudi mednarodna publikacija o Voungu "Broken Ar-row".
Potrdili ste to, da se s kvalitetno glasbo daleč pride, ne glede na to, od kod prihajaš, kako se pišeš,... Kakšen je torej "recept”, da prejmeš Zlatega petelina, kar se je v zasavski konkurenci doslej posrečilo le Hiši in pa Janiju Lipičniku?
Ja. treba je preučiti čimveč Kuharic.
Kakšni so vaši načrti za prihodnje? Kdaj in kje boste imeli kakšen koncert?
Še naprej bomo blodili po človeškem univerzumu govorice in si z glasbo lajšali bolečine.
Naslednji koncert imajo 16. maja na Planini nad Trbovljami.
Katja Sladič
Š°PIČM
rauia mm
\H ZA8AVGA
KUPIM
Glasujem za:
Glasoval sem:
7. VELTRAVNA 1998
LITERARNI VEČER MALO ZA ŠALO, MALO ZARES
Odbor za literarno dejavnost Društva upokojencev Trbovlje je 23.aprila v dvorani doma DU izpeljal literarni večer z naslovom Malo za šalo, malo zares. Na tokratnem večeru je sodelovalo več članov in gostov, ki so na humoren način predstavili svoje pesniške in prozne stvaritve. Večerje začela in vodila Marja Kužnik, ves potek pa je z glasbenimi vložki spremljal nov ansambel, trio Francija Matka. Po uvodnih besedah je Tine Lenarčič najprej predstavil Marinko Benetek, pedagoško delavko, pomočnico ravnateljice OŠT-PE A.Hohkrauta. Ta je na svojstven način napisala in sama recitirala pesmi, ki jih je napisala in povedala v "trboveljskem" narečju. To je še posebno vžgalo med številnimi poslušalci. Janez Zavolovšek je prebral esej o humorju nasploh in njegovih vrednotah. Nato pa je nastopil Franc Kunaver iz Ljubljane, znani pevec in humorist v nekaterih ljubljanskih ansamblih. Ta je recitiral nekatere manj znane ali celo neznane pesmi iz našega okolja, vmes pa je igral na orglice prav tako domače pesmi. Le-ta je že večkrat nastopil v domu F.Salamona na Tereziji v Trbovljah in s svojimi nastopi vedno požel priznanja oskrbovancev doma. S programom je nadaljeval avtor Vinko Pfeifer s pesmimi in basnimi, bodisi z lastno recitacijo, bodisi, da jih je recitiral Miha Gosak. S svojimi priložnostnimi pesmi se je predstavil tudi Drago Nučič, ki sicer že dolga leta kuje, deloma tudi v satirični obliki, svoje rimane ali nerimane verze. Na koncu je ena poslušalk upokojenk zapela svoje pesmi na temo "dobila sem tombolo". Požela je močan aplavz, saj je v svoji večkitični pesmi "obdelala" življenje v stanovanjski koloniji, kjer stanuje, vse pa na humoren način, ob kančkih resnice. Lahko rečemo, daje večer v celoti uspel po zaslugi vseh nastopajočih.
Tl.
OGLED RUDARSKEGA MUZEJA V ZAGORJU
22.aprila sta se odpeljali dve skupini oskrbovancev DSO iz Izlak na ogled rudarskega muzeja v Zagorje.
Visok stolp, ki stoji osamljen na rudniškem prostoru, smo že večkrat ogledovali s ceste, ko smo se peljali tod mimo. Zdaj smo stali pred njim in hišo, v kateri je muzej.
Na hišije napis: ZAGORJE 1775-1995. Nenavaden muzej je to. Fotografije, ki bi ponazarjale to, kar smo videli, bi nam premalo povedale. Podatek, da kolo z vitlom, ki je dvigal iz 350 m globine tone in tone premoga, pove veliko, a, ko stojiš pred tem kolesom, ki ima najmanj 4m premera, te pretrese ob misli, da je bilo desetine in desetine rudarjev odvisnih od te, za šibko roko debele, železne vrvi, ko so se vozili na delo in z dela in, da so privlekli na beli dan stotine ton "črnega zlata". Ta razna orodja, ki so jih rudarji uporabljali od lopat, krampov do vrtalnikov - vse je težko, železno, mrzlo in umazano.
Zagorski rudnik je naš najstarejši rudnik rjavega premoga, ki je tudi najkvalitetnejši. Prvi začetki kopanja "zmajeve krvi”, kot so imenovali premog, segajo v leto 1775, ko je cesarica Marija Terezija pismeno dovolila nekemu plemiču kopanje in prodajo premoga. Proizvodnja je bila skromna, delo težko in, kar je rudar nakopal, je znosil iz rudnika v usnjatem predpasniku.
Pozneje so vozili premog konji z vozički in tudi rove so povišali, da so rudarji kopali premog stoje. Podporniki in stropi v jami so bili leseni in les^ je bil zaradi vlage neodporen. Zanimivo je, da so lesene hlode spenjali s takoimenovanim "boksom". To je pomičen klin, približno za ped dolg in mogoče 4 cm premera in ima 36 robov, po 2 enaka. Ta klin je tako trden, da se lahko strop vdre, klin pa še vedno drži.
Dobri časi za rudarstvo so nastali šele, ko je stekla južna železnica Dunaj-Trst, pred 170 leti. Prodaja premoga je narastla, delo v rudnikih je bilo posodobljeno in rudniki Zagorje, Trbovlje in Hrastnik so se združili v Trboveljsko premogokopno družbo. Vzporedno z razširitvijo in posodobitvijo rudnikov pa so nastali še obrati, ki so bili povezani z delom v rudnikih (proizvodnja modre galice, kovaštvo).
Na sliki smo si ogledali karto rudniških polj. Vsako polje ima svoje ime (Marija L, Marija II., itd). V globino segajo horizonti, ki so globoki 60m. Ti so vodoravno razdeljeni v etaže, ki so visoke 3-4m. Vse to pa je natančno vrisano v karto rudnika in tako lahko ugotovimo mesto, kjer je nastala okvara ali nesreča.
Nevarnosti, ki ovirajo delo ali povzročijo hude nesreče v rudnikih, je mnogo. Najhujši sovražnik je plin (žveplov vodik, monoksid, ki človeka zaduši in pa metan, kije eksploziven in rušilen). Da ne pride do nesreč, morajo biti rudarji ustrezno opremljeni in podučeni, kaj storiti, da rešijo sebe in tovariše. Vsak rudar ima na čeladi montirano lučko in za pasom aparat, ki jih opozori na prisotnost plina.
V drugem delu muzeja smo si ogledali staro čelo rudnika, z lesenim opažem, na drugi strani pa sodobno čelo, z železnimi opaži sten in obokanim stropom.
Nazadnje pa smo si v stolpu ogledali "šale”, v katere se vkrca 20 ljudi ali nalože dva vozička (hunta) in železni vitel vleče tovor iz globine do vrha stolpa, na drugi strani pa se te šale spuščajo v globino.
Res, zanimiv je ta muzej. V kratkem ga bodo še povečali, ker imajo še mnogo predmetov, ki spadajo vanj.
Zahvalili smo se ljubeznivemu gospodu, ki nas je vodil po muzeju in ga povabili, naj nas obišče v našem domu.
Ko smo se peljali domov, smo bili kar tiho, gotovo smo vsi premišljevali isto. Ta grenak kruh je gotovo najtežje prislužen.
Mara Peče
TRBOVELJSKI UPOKOJENCI V IDRIJI
Sekcija za izletništvo pri DU Trbovlje, je 22,aprila organizirala avtobusni izlet v Idrijo.
Poln avtobus upokojencev si je najprej ogledal muzej in muzejske zbirke na gradu Gevverkenegg, kjer jim je zgodovinar Janez Kavčič obrazložil mnogo zanimivih podatkov o Idriji v vseh obdobjih, posebno še o rudniku živega srebra, ki ga zapirajo po 500 letih obratovanja. Nato pa so si ogledali še Antonijev rov, ki so ga Idrijčani uredili kot rudarski muzej v jami. Bilo je zanimivo hoditi in si ogledovati rov in delovišča ter način pridobivanja cinobaritne rude. kar so ponazorili s številnimi rudarji-lutkami in pravo rudarsko opremo, srečali so se s "perk-mandeljcem", na koncu pa so si ogledali tudi vnovič odkopano in obnovljeno podzemeljsko kapelo. Skupino je po jamskih prostorih vodil usposobljeni vodič idrijskega rudnika in sproti seznanjal udeležence ogleda z zanimivostmi. Na koncu je sledil še multivizijski film o Idriji v čakalnici oz. "ferleseimru".
TL
VIS RAZVESELJUJE OSKRBOVANCE
Vokalno instrumentalna skupina - VIS Društva upokojencev Trbovlje, ki jo sedaj vodi Anka Grahek, pogosto nastopa med drugim tudi v raznih domovih oskrbovancev, kjer s svojim igranjem in petjem omogočajo boljša in veselejša počutja mnogih stanovalcev teh domov. Nazadnje so pripravili svoj koncertni in družabni nastop v domu oskrbovancev Tišje, v Črnem potoku pri Šmartnem pri Litiji in sicer 23.aprila, njihovo naslednjo gostovanje pa bo 7.maja, v domu upokojencev v Krškem.
TL
DRUŽABNI VEČER UPOKOJENCEV
Društvo upokojencev Trbovlje, ki velja za najmočnejše in najštevilčnejše društvo v Trbovljah, je tudi po svojih številnih raznovrstnih dejavnostnih zelo znano in uspešno. Med temi je tudi skrb za družabno življenje članov. Tako so znova v petek, 24.aprila ob 20.uri organizirali družabni večer, ki so ga izpeljali v svojih klubskih prostorih v domu DUT-a.
TL.
LETNA SKUPŠČINA POSMRTNINSKEGA SKLADA
Dne 16.aprila popoldan je potekala v dvorani doma Društva upokojencev Trbovlje letna skupščina Sklada solodarnostne posmrtninske samopomoči Trbovlje. Udeležilo se jo je preko 83% članov te skupščine iz vrst aktivnih delavcev in upokojencev. Sprejeli so poročilo o delu tega Sklada v preteklem letu, sprejeli poročilo o finančnem poslovanju ter zaključni račun, sprejeli so finančni načrt za 1998 ter nova pravila. Odslej nosi naslov Solidarnostna posmrtninska samopomoč pri Društvu upokojencev Trbovlje. Lani je bilo vključenih v to obliko samopomoči 10.800 članov iz. vrst aktivnih delavcev ter upokojencev. Vanjo je tako vključenih 56,6% vseh občanov oz 73,1% vseh zaposlenih. Doslej so izplačali posmrtnino za 4.580 umrlih članov.
TL.
7. VELTRAVNA 1998
?, n orn
ŠPORTNI RADAR
1.	slovenska nogometna liga ZAGORJE - DRAVOGRAD 1:1 ELAN NOVO MESTO - RUDAR (T)
5:2
2.	medobčinska nogometna liga MNZ Ljubljana
SVOBODA KISOVEC - IHAN 1:1 VIR - SVOBODA KISOVEC 1:5
V drugi nogometni ligi so Zagorjani znova razočarali svoje pristaše in po sila slabi predstavi osvojili le točko. Tako se jim v boju za obstanek v ligi ne obeta nič dobrega, čeprav so na lestvici trenutno izven mest, ki vodijo v kvalifikacije.
Trboveljski Rudar se je na gostovanju v Novem mestu ekipi trboveljskega trenerja Milenka Sivka upiral le en polčas. V drugem so domačini "stopili na plin" in solidnim "rudarjem" še trikrat zatresli mrežo. Po dolgem času sta v ekipi nastopila tudi kaznovana Props in S.Šink, a to ni pomagalo Trboveljčanom.
Po 17. odigranih krogih imajo nogometaši NK Svobode Kisovec, ki nastopajo v 2.MNL Ljubljana, 8 zmag, 6 neodločenih rezultatov ter
le tri poraze. V 16. krogu so Kisovčani doma gostili nogometaše iz Ihana. Tekma seje po slabi igri končala z delitvijo točk. Ne domači, ne gostje niso uspeli doseči gola. Kisovčani so v zadnjih štirih krogih dosegli le dva gola. Že v naslednjem krogu na gostovanju v Viru, pa so se "svoboda.Ši" strelsko odlično izkazali. Predvsem vezni igralec Jože Kranjc, ki je dal tri zadetke in je bil prav gotovo najboljši igralec tekme. Kisovčani so že v prvem delu igre domače popolnoma nadigrali in povedli z rezultatom 4:0. V drugem delu so igralci malo popustili in gostiteljem dovolili dati častni gol. Končni rezultat tekme je bil 5:1. Med strelce sta se poleg Kranjca: vpisala še Škofca ter debitant v članskem moštvu 18 letni Gregor Vozelj. S to zmago so si igralci NK Svobode povečali možnosti za napredovanje v prvo Ljubljansko ligo. V naslednjem krogu v soboto, 'J. maj a ob 17 uri Kisovčani gostijo NK Tabor Grosuplje. Upati je, da bodo okrepljeni z Gune-tom, Gobovcem, Vozljem in Bučarjem (ki so manjkali v 17. krogu) uspeli na domačem igrišču v spomladanskem delu prvič zmagati.
Igor Goste
ŠPORTNICA MESECA APRILA JE INES RAMŠAK!!!
Ja, pa ste izbrali. In to prvo predstavnico nežnejšega spola. Zmagovalka meseca aprila prihaja iz Ženskega rokometnega kluba Linne Zagorje, to je Ines Ramšak. Najpogostejša obrazložitev, ki ste jo dopisali na glasovnice je, daje dosegla zlati gol v polfinalu turnirja v Pragi in uvrstitev v reprezentanco Slovenije. Prav gotovo si je Ines zaslužila ta naslov, čeprav je še rosno mlada, kajti nastopa v konkurenci letnic 1983. In kako ste glasovali?
1.	Ines Ramšak (ŽRK Linne Zagorje)
2.	Gregor Laznik (Brodarsko društvo Steklarna Hrastnik)
Marko Razpotnik (Pon do kwan Izlake)
Uroš Stoklas (KK Rudar)
5. Petra Juvan (Pon do kwan Izlake)
Tokratna nagrajenka je Blaška Baloh, Cesta 9.avgusta 19, Zagorje, ki bo skupaj z Ines lahko izkoristila 5 ur igranja badmintona pri Badminton društvu Spin.
Naši predlogi za športnika meseca maja:
1.	Hcda Kotar (Tek)
-	uspešni nastopi na tekih po Sloveniji
2.	Uroš Stoklas (KK Rudar)
-	solidni nastopi v dresu reprezentance Slovenije
ROKOMET
ZAGORSKI VETERANI PRVI V IZOLI
Veterani RK Zagorje so med prvomajskimi prazniki združili prijetno s koristnim. V času od 30.aprila do 2.maja so se družili in igrali na 6.Rodinovem pokali v Izoli. V starostni kategoriji nad 35 let so v konkurenci desetih ekip iz Slovenije, Hrvaške in madžarske brez poraza osvojili prvo mesto. V prvem srečanju so varovanci Iva Jekoša premagali ekipo Sodražice z rezultatom 10:8, nato ekipi Usnjarja iz Šmartnega z 9:6, v tretjem pa Sviž iz Ivančne Gorice z 11:10.
V finalnem srečanju so po boljši igri redni del končali z neodločenim izidom 8:8, nato pa po boljšem izvajanju 7 metrovk zasluženo slavili z rezultatom 13:12. Poleg pokala za osvojeno prvo mesto je bil igralec Zagorja, Bojan Dečman, izbran za najboljšega igralca turnirja.
Barve Zagorja so branili trener Ivo Jekoš ter igralci Vovk, Ramšak, Lekše, Resnik, Fajdiga, Žibert, Jelen, Medved, Dečman, Bohorč in Pungartnik.
Peter Motnikar
ŽRK LINNE ZAGORJE VABI
na finalni turnir tekmovanja (za naslov državnega prvaka) starejših deklic letnika 1983, ki bo potekal 9.maja od 14.ure dalje v športni dvorani v Zagorju. Razpored finala:
14.00	- sprejem ekip
14.30 - predstavitev ekip
15.00	- Linne Zagorje - Šešir
16.00- Izola - ŠŠ Celje
17.00	- srečanje za 3.mesto
18.00	- srečanje za l.mesto
19.15- razglasitev rezultatov in podelitev priznanj.
, 5/1
za naj športnika maja
98 ^
GLASUJEM ZA_ OBRAZLOŽITEV
IME IN PRIIMEK______7
NASLOV______________/' ■ ' V"___
OBČINA__________ " :	____
fotokopij ne upoštevamo
Badminton

7. VELTRAVNA 1998
RAFTI N G
BOBRI NA KOLENIH, HRASTNIČANI ODLIČNI DRUGI
Četrta tekma za državno prvenstvo v raftingu je potekala 25.aprila na reki Savi Dolinki in Savi. Tekma v spustu je bila predvidena na Savi Bohinjki, a je bila preložena na rezervno progo zaradi nizkega vodostaja. Proga je bila dolga približno 3000 metrov in ekipam ni dopuščala nobenih napak.
Končni rezultati so pokazali tisto, o čemer smo v Zasavcu že pisali, da imamo verejtno najmočnejše državno prvenstvo na svetu. Kar 15 ekip je zaostalo za zmagovalcem manj kot eno minuto, kar je v marsikaterem športu redkost.
Tekmovalo je 21 ekip, od tega ena iz Hrvaške, ki seje uvrstila na 14.mesto.
Zmagala je ekipa IPS Sulec iz Ljubljane s časom 10:31:91. Za
0.33 sekunde je zaostala ekipa Hrastnika, za še 5 stotink več pa ekipa Bober 1.
To je bil prvi poraz ekipe Bober I v letošnjem državnem prvenstvu. Kaj to pomeni, bomo videli na zadnji spomladanski tekmi na reki Savi. v Tacnu, ki bo v soboto.
16.maja. To je gotovo tudi najbolj atraktivna in tehnično najzahtevnejša, zato privabi vsako leto veliko gledalcev. Ogled tekme je brezplažen!
Ekipa Vidre iz Litije je tokrat zasedla solidno 9.mesto z minimalnim zaostankom za zmagovalcem vsega 21.98 sekund.
Kakšno pa je stanje v skupnem seštevku po štirih tekmah?
L Bober I	150	točk
2.	Gimpex I	121 točk
3.	IPS Sulec	119 točk
4.	Ščuka I	106 točk
5.	Hrastnik I	101 točk
10. Vidra	54 točk
Vse posnetke tekmovanj si lahko ogledate na televiziji TV3 v nedeljo in sredo.
Marko Adamovič
Vidre v akciji.
KEGLJAŠKI KOTIČEK
Slovenska moška kegljaška reprezentanca seje med pripravami za svetovno prvenstvo v Celju, ki bo med 9. in 15. majem, pomerila z reprezentanco Slovaške in jo z veliko razliko v obeh srečanjih premagala. Za naše fante je uspešno nastopil tudi edini član reprezentance Slovenije iz Zasavja, Uroš Stoklas. Čeprav je bil zaradi poškodovane hrbtne mišice kar nekaj časa izven kegljaških dvoran njegova zelo dobra rezultata iz obeh tekem kažeta, da je kljub neprijetni poškodbi ohranil odlično formo. V prvi tekmi je podrl 974 kegljev, kar je bil drugi najboljši rezultat naših reprezentantov, drugi dan pa je podrl 997 kegljev, kar je bil tretji rezultat. V obeh tekmah je bil najboljši Hočevar, ki je podrl 987 in 1018 kegljev.
Igor Goste
PLAVANJE
TRBOVELJSKI PLAVALCI USPEŠNI NA MITINGU V AVSTRIJI
Sredi aprila je v avstrijskem Spittalu potekal močan, tradicionalen 17.mednarodni miting SP1TTAL '98. Udeležilo se ga je 480 plavalcev iz 37 klubov iz Avstrije, Nemčije, Italije, Madžarske, Hrvaške in Slovenije. Nastopi-
la je tudi slovenska reprezentanca, na čelu z Juretom Bučarjem, Natašo in Alenko Kejžar, Emilom Tahirovičem in drugimi najboljšimi plavalci in plavalkami. Trboveljčani so se udeležili tekmovanja s šestimi tekmovalci iz najmlajših kategorij in v svojih letnikih dosegli zelo dobre rezultate, kar pomeni, da plavalci pridno trenirajo in se pripravljajo na dolgo in naporno letno sezono. Rezultati:
Miha Štendler: 200m hrbtno -
6.mesto
200m mešano - 5.mesto Urban Brvar:	lOOm prsno -
5.	mesto
200m mešano - 6.mesto Tomaž Deželak: 200m prosto -
6.	mesto
200m hrbtno - 11 .mesto Matjaž Ličar:	200m mešano -
12.mesto
Davor Podbregar: 200m prosto - 11 .mesto
200m hrbtno - 12.mesto Eva Kovačič:	200m hrbtno -
7.	mesto
lOOm prsno - 10.mesto
Peter Motnikar
ZASAVSKI TEKAČI USPEŠNI PO SLOVENIJI
Zasavski tekači se še naprej udeležujejo raznih prireditev
oz.tekov po Sloveniji. Tako so 27.aprila nastopili v Gabrovki. V absolutni kategoriji moških nad 40 let, ki so nastopili na 12 kilometrov dolgi progi je 4.mesto pripadlo Bojanu Kotarju (Trbovlje), v isti kategoriji pri ženskah pa je ravno tako 4.mesto dosegla Heda Kotar na 6,5 kilometrov dolgi progi.
l.maja je potekal že 7.tek na Lisco (8,5 km). Med mlajšimi veterani je 2.mesto zasedel Milan Kirn (Hrastnik), Bojan Kotarje bil deveti, v kategoriji veterank je Heda Kotar dosegla odlično drugo mesto.
V soboto, 9.maja bo v Ljubljani Tek po poteh okupirane Ljubljane, katerega se bo udeležila tudi ekipa iz Zasavja. Pod imenom Studio Moderna Zagorje (za kar gre pohvala omenjenemu podjetju za sponzorstvo) bodo nastopile v teku trojk Olga Grm iz Radovljice, Ana Jerman iz Tržiča ter Heda Kotar iz Trbovelj.
O nastopu v tem teku pa bomo poročali v naslednji številki.
Peter Motnikar
VETERANI NAMIZNOTENIŠKEGA KLUBA TRBOVLJE ZAKLJUČILI SEZONO
Veterani omenjenega kluba so, kot pravijo, zaključili uspešno
sezono. Nastopili so na šestih veteranskih turnirjih za računalniško lestvico. V mesecu februarju so tudi v Trbovljah organizirali enega od turnirjev. Tretje mesto med igralkami je v skupni razvrstitvi dosegla Živa Prezelj, igralka kluba iz trbovelj.
Na uradnem državnem veteranskem prvenstvu Slovenije med igralci nad 60 let je drugo mesto med igralci osvojil Franci Bartol, medtem, ko je bila med igralkami Živa Prezelj tretja.
V soboto, 18.aprila 1998 so v Trbovljah priredili neuradno državno prvenstvo, tim. turnir slovenskih namiznoteniških družin. Prvo mesto je osvojila družina Nišavič iz Ljubljane, drugo mesto sta osvojila brata Keršič iz Tržiča, tretje mesto sta osvojila oče in osemletna hči Zera iz Šoštanja, med domačini pa se je najbolje uvrstila družina Deželak iz trbovelj na četrto mesto.
Zasluge, da se je tekmovanje organiziralo, ima prav gotovo tudi OŠ Alojza Hohkrauta, kateri se klub zahvaljuje, da jim omogoča uporabo telovadnice.
Igralci iz Trbovelj sodelujejo tudi v namiznoteniški ligi krajev ob Savi in Savinji.
Franci Bartol
RENAULT
AVTOHIŠA MALGAJ
Trgovsko - servisno podjetje d.o.o., Trbovlje, Gabrsko 30, SLO 'el. prodaja: 0601/27 666,27 525, servis: 0601/27 600, fax: 0601/27 070
pooblaščeni prodajalec in serviser
CLIO
že od 1.406.000,00 SIT.
Vabljeni
v Avtohišo Malgaj na dneve odprtih vrat od 7. do 9. maja med 7. in 19. uro!
Na zalogi več modelov:
Polo že od 1.588.565 SSt Polo lirrsuzinia M! AKCIJA !!! Polo variant od .537Sit.
Malgaj
TRBOVLJE	d.o.o. ■
Trbovlje 0601 26 525 Litija 061 884 450
IVHOSiNI-ir -IVHOHANI-r -IVUOajJNI^r- tok>3ani-t- TVMOajJH~y 1PM03ANI-T"
KAJAKAŠTVO
MED HRASTNIČANI VEČ KANDIDATOV ZA REPREZENTANCO
Hrastniški kajakaši - slalomisti na divjih vodah so pričeli ciklus majskih tekmovanj, v katerem bodo sredi meseca na sporedu tudi izbirne tekme za sestavo državne reprezentance. Med prazniki so se udeležili dveh mednarodnih tekmovanj v Valstagni (ITA), Oslinici na reki Kolpi in prve tekme za Slovenski pokal v celju na reki Savinji. Po formi, ki sojo pokazali, so Gregor Laznik, Aleksej Bočko in Peter Kauzer ml. ter Boštjan Pečnik resni kandidati za uvrstitev v mladinsko državno reprezentanco, ki jo letos čaka Svetovno prvenstvo v Lofferju (AUT).
Vidnejši rezultati slovenskih (in hrastniških) tekmovalcev v Valstagni (ITA): K-l člani:
1. Uroš Kodelja
3.	Dejan Kralj
5. Andraž Vehovar (vsi SLO)
22. Gregor Laznik 28. Boštjan Pečnik 32. Peter Kauzer ml.
38. Žiga Zalokar (vsi Steklarna Hrastnik). Osilnica:
K-l člani:
1. Aleš Kuder (ljubljana)
7.	Gregor Laznik
8.	Aleksej Bočko 10. Peter Kauzer ml.
13. Žiga Zalokar (vsi Steklarna Hrastnik).
ZASAVSKO RALLV IN MOTO DRUŠTVO sekcija KBM Racing Zagorje ORGANIZIRA
tudi letos tradicionalni avtoslalom za veliko nagrado Zagorja, ki bo 10.maja 1998 pred avtobusno postajo v Zagorju s pričetkom ob 10.00.
Vse obiskovalce vabijo na veliki avtomobilistični spektakel (atraktivnih voženj ne bo manjkalo), ki ga bodo letos popestrili tudi vozniki s pravimi rallv specialkami, ki so se radi odzvali povabilu zasavskemu rally vozniku Boštjanu Turku, katerega sponzorje ZASAVC.
Prav tako vabijo vse, ki bi se želeli poskusiti v spretnostni vožnji in boju s sekundami, da se jim pridružijo. Vozila so ra/deljena v 4 razrede po kubičnih centimetrih in še dodatne štiri glede na športnost vozila (skupina "A" in "N"!!!)
Zatorej velja, vidimo se v nedeljo.
10.maja ob 9.ure na avtobusni postaji Integral Zagorje!
Slovenski pokal - Celje:
Slalom:
4.	Nejc Kovač
6. Janoš Peterlin... (oba Steklarna Hrastnik)
K-l ml.mladinci:
1.	Gregor Laznik
2.	Peter Kauzer ml.
K-l mladinke:
6. Sara Vidmar
K - mladinci:
L Aleksej Bočko
2.	Boštjan Pečnik
3.	Žiga Zalokar
Spust:
K-l st.dečki
4.	Nejc Kovač,...
OPOZORILO!
V športnem uredništvu v zadnjem času opažamo, da nam klubi pošiljate materiale po zaključku redakcije (ob ponedeljkih ob 12.uri) in to kljub telefonskim opozorilom, ki smo jih posredovali omenjenim klubom, ki zamujajo s pošiljanjem rezultatov. Zato še enkrat prosimo, da se držite napovedanih rokov, ker drugače rezultati ne bodo objavljeni. In to ne po naši krivdi, ampak po vaši. Dejstvo namreč je, da se redakcija zaključuje ob določeni uri in je potem težko "vriniti" še kakšen tekst. Da bi se izognili nepotrebnim zapletom (in očitkom), prosimo vse klube, ki rezultatov ne bodo poslali do 12.ure (in jih bodo poslali npr. 2-3 ure kasneje), da nas o tem obvestijo ob ponedeljkih do 9.ure dopoldan na tel.: 0601/64-166 ali 64-250 (športno uredništvo). Hvala za razumevanje!
Športno uredništvo
OPRAVIČILO
V prejšnji številki smo iz poročila turnirja v Novi Gorici nehote izpustili vidnejše uvrstitve mladincev in članov Pon-do-kwan kluba iz Zagorja. Zagorjani so osvojili kar devet odličij in sicer šest drugih ter tri tretja mesta. Rezultati: Mladinci:-56kg 2.m. R. Smajlovič -63kg 2.m. K. Juvan, 3.m. G. Župančič -71 kg 3.m. T. Dolinšek Člani: -63kg 3.m. K. Buzina -74kg 2.m. B. Forte -79kg 2.m. P. Bračič -84kg 2.m. L Kalšek +89kg 2.m. A. Bračič Pa še to. Dolgoletna člana tega kluba Alojz Miklavčič in Samo Bašelj sta za svojo dolgoletno in kvalitetno delo ter za popularizacijo te borilne zvrsti v Sloveniji, prejela šesti oz. četrti dan (stopnjo) mojstrskega pasu. Čestitamo!
Igor Goste
v__________________:___________________Z
KARATE KLUB "TIKA" TRBOVLJE
VABI
v začetni tečaj fante in dekleta, stare od sedmega leta naprej in starejše.
Prvi trening bo v petek, 8.maja 1998 ob
19.	uri v večnamenskem prostoru Osnovne šole Trbovlje, Leninov trg 6.
Treningi so vsako sredo in petek od 19.do
20.	ure.
Vabljeni!
/r
%
Raftmg izleti po slovenskih vodah • Izposoja čolnov m opreme • Tečaji veslanja
INFORMACIJE IN PRIJAVE:
GSM: 041/733-380, 041/731-963 TEL.: 061/884-346, 061/1271-241
7. VELTRAVNA 1998
3
ti ni tu ra Tilri.TinTn
Piše: Primož Kostajnšek
IMM7 ¥ SEM MESEEČE
Mednarodni avtomobilistični rally Phym Eisenwurzen v Zgornji Avstriji, ki je kot druga preizkušnja štel tudi za slovensko prvenstvo je že takoj na prvi hitrostni preizkušnji zaznamovala huda nesreča. Nemška brata Rudiger in Olaf Suss sta s svojim fiatom cinquecento pri veliki hitrosti priletela naravnost v betonski zid. Olaf, ki je sedel na sovozniškem sedežu, je zaradi zlomljenega tilnika umrl na kraju nesreče, za Rudigerjevo življenje pa se zdravniki v Linzu te vedno borijo.
Zaradi precejšnje oddaljenosti, rally je potekal več kot 300 kilometrov od slovenske meje, se je dirke udeležilo le 10 naših posadk. Na cilju je vse skupaj izglodalo kot Petrolovo klubsko prvenstvo, saj je bilo izmed testih posadk, ki so "preživele" ral!y kar štiri iz njihove ekipe. Rally se je najprej
sovoznikom sta komajda pogasila požar.
Med tistimi, ki cilja niso videli, pa seje prvič v karieri znašel tudi Boštjan Turk. Na eni izmed hitrostnih preizkušenj je dohitel tekmovalca, ki je vozil pred njim, kar gaje spravilo iz koncentracije ravno toliko, da je spregledal pesek na ovinku in rešitve ni bilo. Po nekoliko saltih je honda obstala na travniku v precej "ubogem" stanju, fanta pa stajo na srečo odnesla le z modricami. Upajmo, da bo avtomobil do rallyja Saturnus, ki bo na vrsti čez tri tedne, nared.
Na vrhu nič novega, bi lahko rekli za vrstni red na cilju. Tomaž Jemc je brez konkurence zmagal, vozil je le toliko hitro, da je nadzoroval izredno napadalnega Jereba, ki se je moral
končal za Smrdelja. Napačen bencin v njegovi samari je namreč pomenil, da ni in ni hotela vžgati. Tudi Darko Peljhan ni prišel dosti dlje. Že na 1. HP se je stopil eden izmed batov v motorju in pomoči ni bilo. Še več smole je imel že tako nesrečni Miha Rihtar. Potem ko je avto uspel pripeljati na dirko v zadnjem trenutku, je prav tako v 1. HP odstopil, saj je bencin iz cevi kapljal na turbino in s
\ sceno zadovoljili z drugim mestom. Tretji Podobnik, četrti Boh in peti Černjavski so prav tako znanci že s prejšnjega rallyja. Šesto in hkrati tudi zadnje mesto je osvojil novinec Jerman s peugeotom 106 rallye.
22. maja pa nas že čaka vrhunec sezone in praznik slovenskega avtošporta. Rally Saturnus. Vabljeni k ogledu'
ZAČETEK SEZONE TURISTOV
Prizadevni člani AMTK Velenje so organizirali uvodni rally letošnjega prvensta Rally treh dolin. Preizkušnja je bila dolga 47 kilometrov, pet spretnostnih preizkušenj pa je potekalo v Velenju in njegovi širši okolici.
Rallyja seje udeležilo veliko število tekmovalcev iz Zasavja, med njimi so bile tudi tri ekipe. V čudovitem sončnem vremenu se je na štartu pojavilo vsega skupaj 51 posadk, od tega jih je do cilja pritlo 47. Med našimi je pustil najboljti vtis Borut Žnidar, ki je preko zime svojega yuga
prebarval v dirkalno rumeno barvo. Borut je osvojil skupno 2. mesto, kljub temu, da smo vsi pričakovali njegovo zmago, saj je bil najhitrejši kar na treh SV. Razveselili so nas tudi Nataša Krautberger, ki je zmagala med ženskami, Andrej Dolinšek, 3. v razredu do 1000 ccm in Danilo Danilovič, 3. v razredu nad 1500 ccm. Uvrstitev ostalih zaradi pomanjkanja prostora ne morem naštevati, omeniti moram le še zaključek, na katerem so se zasavski tekmovalci kot ponavadi odrezali najbolje med vsemi.
Sezona se bo nadaljevala že v nedeljo z avtoslalomom za Veliko nagrado Zagorja.
A TrgoAvto Zagorje
Cesta zmage 16 c, tel.: 0601-61-839
ZIP
STALKER 50 NR6 MC2 RST TVPHOON 50 SFERA 125 GILLERA RUNNER
298.920.00
366.000.	00
424.800.00
369.000.	00
540.000.	00
438.600.00
Kreditna prodaja do 5 let!
ZASAVSKI FRKER
OBA VOZNIKA POD VPLIVOM ALKOHOLA
Hrastnik, 28.4. ob 21.50 uri je M.M. iz Hrastnika vozil osebni avtomobil znamke ford po regionalni cesti od Rudnika proti Riklovem mostu v Hrastniku. V bližini nočnega kluba Shake's je dohitel voznika osebnega avtomobila znamke yugo J.M. z Dola, katerega je pravilno prehitel, nato pa nameraval z vključenim levim smerokazom zaviti levo proti lokalu Shake's in se tudi pravilno razvrstil za zavijanje levo. Nenadoma pa se je premislil in z vključenim desnim smerokazom nenadoma zapeljal nazaj na prometni pas, po katerem je vozil pred prehitevanjem in trčil v osebni avtomobil yugo, s katerim je tedaj do njega že pripeljal J.M. Policisti so posumili, daje M.M. pod vplivom alkohola, zato so odredili preizkus alkoholiziranosti, vendar pa gaje M.M. zavrnil. Kljub temu so mu odvzeli vozniško dovoljenje, zoper njega pa podali predlog SP. Na vozilih je nastalo za okoli 40.000,00 SIT škode, ker so policisti ugotovili, da tudi J.M. kaže znake alkoholiziranosti, so tudi zanj odredili preizkus, kateri je pokazal kar 1,1 g/kg alkohola. Tudi njemu so odvzeli vozniško dovoljenje, SP Hrastnik pa podali predlog za uvedbo postopka o prekršku.
TRČIL V OBCESTNO OGRAJO
Trbovlje, 22.4. ob 23. uri prometna nesreča v Bevškem. Voznik V.D. je zaradi neprilagojene hitrosti trčil v betonsko obcestno ograjo. Dobil je hujše telesne poškodbe.
"USPELO" MU JE PREVOZITI RDEČO LUČ
Trbovlje, 1.5. ob 19.42 seje zgodila prometna nesreča na Trgu svobode v semaforiziranem križišču. S.D. je zapeljal skozi rdečo luč in trčil v bočno stran vozila voznice S.S.
PREKRATKA VARNOSTNA RAZDALJA
Zagorje, 22.4. ob 18.00 je pri Delavskem domu voznik N.S. zaradi prekratke varnostne razdalje trčil v vozilo pred seboj. Škode je za cca. 300.000 SIT. Zaradi istega vzroka se je zgodila tudi nesreča na Cesti Borisa Kidriča naslednji dan. S.M. se je s kombijem zaletel v K.M.-ja.
STARŠEM "UKRADEL" AVTO IN GA RAZBIL
Zagorje, 28.5. ob 15.55 so policisti dobili obvestilo, da mlajši moški divja po Ruardiju. Ugotovili so, da seje z avtom vozil mladoletni O.Š. in se pri tem zaletel v ograjo ob cesti. Avto je vzel brez vednosti staršev.
NEPRILAGOJENA HITROST BOTROVALA NESREČI
Zagorje, 30.4. ob 16.00 je RT. pri Siporexu zaradi neprilagojene hitrosti trčil v V.J.-ja.
Jr.rnn j čn.n
OBA K SODNIKU ZA PREKRŠKE
Litija, 21.4. ob 11.45 je prišlo na križišču Brodarske in Ceste Dolenjskega odreda do prometne nesreče. Traktor Univerzal TS je zapeljal na prednostno cesto, na kateri je peljal K.M. Nastala je materialna škoda, oba pa bodo poslali k sodniku. Prvega zaradi izsiljevanja prednosti, drugega pa zato, ker je vozil pod vplivom alkohola.
ZARADI DIVJADI NA STREHO
Cerovica, 22.4. ob 22.1 Oje voznica P.H. vozila iz Gabrovke proti Litiji, v bližini Pustovega mlina ji je skočila na cesto divjad. Voznica je zavila desno in močno zavirala, pri tem pa zapeljala v potok, kjer se je avto prevrnil na streho.
IZSILIL PREDNOST
Breg, 26.4. ob 18.19 se pri prometni nesreči niso mogli sami "zmeniti", zato so tja poslali patruljo. Taje ugotovila, dajeT.I. izsilil prednost
S.G.-ju in nastala je materialna škoda. Sledi predlog.
SUM VOŽNJE POD VPLIVOM MAMIL IN ALKOHOLA
Litija, 26.4. ob 18.40 je patrulja večkrat ustavila voznika M.G. in mu vsakič prepovedala nadaljevati vožnjo, ker je vozil brez izpita, odklonil alkotest in zavoljo suma, da vozi pod vplivom alkohola ali mamil so ga prijeli, mu preprečili nadaljno vožnjo ter gaza 12 ur osamili. Sledi - saj že veste.
UMRLA ZA POSLEDICAMI SILOVITEGA TRČENJA
Ribče,27.4. ob 16.32 seje magistralki zgodila huda prometna nesreča. J.S. je vozila po magistralki in v Ribčah na desnem nepreglednem ovinku jo je zaneslo na nasprotni vozni pas. Z levo stranjo vozila je drsela po levem voznem pasu v trenutku, ko je po njem pravilno pripeljal voznik S.V. iz Kresnic proti Šentjakobu. Taje skušal preprečiti nesrečo in je zavil na svojo desno stran, vendar je voznica kljub temu silovito trčila vanj. Vkleščeno v vozilu so rešili gasilci Ljubljanske poklicne briade, vendar je zaradi poškodb na UKC-ju umrla.
DVE OSEBI POŠKODOVANI
Hotič, 30.4. Približno 700 m od zadnje hiše je prišlo do nesreče, ko seje T.C. v katrci zaletel v B.M., ki je vozila proti Vačam. Čelno je trčil v desno stran vozila, pri tem pa sta bili v vozilih dve osebi poškodovani. Sledi predlog.
VOZIL POD VPLIVOM ALKOHOLA
Litija, 30.4. ob 15.06 so vinjenenega voznika v krajšem času večkrat dobili in ker je kazalo, da bo še kar vozil in razgrajal, so ga pridržali. Sledi obtožnica zoper javni red in mir, za vožnjo
pod vplivom alkohola in vožnjo brez prometnega izpita.
ZAPELJAL V JAREK
Litija 4.5. ob 16.00 je v Maljaku B.B. iz Litije vozil kolo z motorjem APN 4 in zaradi vožnje po bankini zapeljal v jarek. Patrulja gaje našla, napihal je 1.91 promila, pri tem pa je vozil brez vozniškega izpita. Sledi predlog.
KRADEJO KOT SRAKE
UKRADEL GORSKO KOLO
Dne 21.4. so na PP Zagorje dobili prijavo, da je neznani storilec med 18.4. in 21.4. iz zaklenjene kleti ukradel gorsko kolo Rog. Za storilcem še poizvedujejo.
0BUČILA SO MU BILA OČITNO VŠEČ
Dne 27.4. je Š.J. iz Hrastnika prijavil, da mu je neznan storilec z vrvice za obešanje perila ukradel več kosov oblačil in ga oškodoval za najmanj 5.000,00 SIT. Policisti storilca še iščejo.
PO 119-ih DNEVIH PRIJAVILA KRAJO!!!
Dne 29.4. je Z.P iz Hrastnika prijavila na PO Hrastnika, da ji je v noči na 1.1. med privatno zabavo oziroma praznovanjem novega leta mladoletni T.D. iz Hrastnika ukradel CD player in nekaj denarja. Policisti bodo po zbranih obvestilih zoper T.D. podali kazensko ovadbo.
KDO POTREBUJE ZASTAVE?
Dne 2.5. ob 9.10 so bili policisti v Zagorju obveščeni, daje neznani storilec pri trgovini v Naselju na Šahtu odtujil zastavo, naslednji dan sta izginili še dve zastavi s trgovine Emona Merkur.
Dne 24.4. v Litiji je patrulja ustavila dva mlada moška, M.D. in M.J. Pri njiju je našla veliko število baterijskih vložkov, ki sta jih pobrala iz nagrobnih lučk. Osebi so vzeli v postopek ter ju
izpustili, oškodovancem pa sporočajo, da lahko prijavijo morebitno škodo, ki so jo utrpeli.
UKRADLI PRIKOLICO
Dne 25.4. ob 9.00 je v Litiji V.S. sporočil, da je imel parkirano prikolico Adria pod gospodarskim poslopjem. Najprej je mislil, da so si jo sposodili znanci, končno pa je ugotovil, da so mu jo ukradli neznanci. Prijavil je za 50.000 škode.
0DM0NTIRALI KOLO
2.5.	v Gabrovki so ob 7.00 neznanci oškodovali voznika yuga, tako, da so mu odmontirali kolo.

UKRADLI SO MU MOTOR
3.5.	v Litiji je ob 14.30 P.G. prijavil tatvino kolesa z motorjem Tomos avtomatik. Prejšnji večer gaje namreč posodil prijatelju, ki je šel v Ponoviče v J&J bar, kjer so mu ga tudi ukradli.
UGRIZNIL JO JE PES
30.4.	ob 21.00 uri je B.S. iz Hrastnika prijavila, da jo je v večernem času nad Ulico prvoborcev v Hrastniku ugriznil pes. Policisti so ugotovili, da je pes last Š.B., kateri ga ni imel pravilno zavarovanega oziroma pripetega, zato bodo zoper njega podali predlog SP.
TUDI V LITIJI GRIZEJO-PSI NAMREČ
Litija, 25.4. ob 19.55 je M.T. prišel na Policijsko postajo Litija in povedal, da seje tega dne z družino peljal s kolesom po Sitarjevški cesti. Ko so bili na približno sredini ravnine, je
iz smeri Zavrstnika pritekel pes, star približno pol leta in otroka ugriznil v golen. Oče je otroka hitro odpeljal v zdravstveni dom. Zoper lastnika sledi predlog.
POŽAR V ČASA MIA-i
23.4.	ob 12.12 so bili policisti obveščeni, da je prišlo do požara v lokalu Časa mia. Zagorelo je v moškem strnišču in da sta se pred požarom tam zadrževala fanta, stara 11 do 12 let. Izsledili soju, sledi kazenska ovadba.
STREUAL S PLINSKO PIŠTOLO
26.4.	ob 16.07 uri je prišlo do streljanja na Oj strem. Z.A. je streljal s plinsko pištolo na J.M. in J J. Zoper Z.A. bo podana kazenska ovadba. Zadel ni nikogar.
ZASEGLI 'POJOČO TRAVICO"
1.5.	ob 19.40 sta bila občanu Zagorja zasežena dva zavitka, za katero se sumi, da gre za
marihuano. Zavitka so poslali na analizo, kjer bodo ugotovili, če gre za mamilo.
"TRI PRVOMAJSKE"
1.
Litija, 30.4. so sporočili, da na Ulici 25.maja v Litiji pripravljajo kres v neposredni bližini električne napeljave. Patrulja je "graditelje" opozorila, nakar so kopico prestavili.
2.
Isti dan so v Jablaniških Lazah prijavili, da pri R.A.-ju kurijo kres z gostim črnim dimom, kar daje misliti, da so zakurili gume. Patrulja je ugotovila, da resnično kurijo gume. Sledil bo predlog.
3.
V Gradiških Lazah so postavljali mlaj. D.S. iz Litije je pri tem pripeljal mimo. Ker po starih šegah in navadah ni hotel plačati cestnine, mu je neznanec udaril po strehi.
'j-'	.—. ■
Aufbiks
J Dne 2.5. ob 13.00 uri je bil PO Hrastnik zaprošen za intervencijo v Savni peči. Policisti so ugotovili, daje v Šavno peč prišel K.E. iz Hrastnika, kateri je hotel pri M.O. videti svojega otroka. Ker mu M.O. tega ni dovolila, je pričel groziti, da bo zažgal hišo in vse pobil. Policisti so se s K.E. pogovorili, zoper njega pa podali predlog SP.
^ Dne 3.5. ob 03.50 uri so policisti PO Hrastnik ugotovili, da sta se pred nočnim klubom Shake's bar pretepala mladoletnik T.D. iz Hrastnika in PA. z Dola. Redarji so njun pretep nato preprečili, v tem času pa je J.J. z roko udaril še A. A. tako, daje le-ta iskal zdravniško pomoč v ZD Hrastnik. Mladoletnik T.D. je po pretepu odšel proti domu, kjer je pri AMD ponovno srečal PA. in ga ponovno fizično napadel ter ga udaril tudi s kovinskem ročajem ventila. PA. je zaradi poškodb iskal zdravniško pomoč v ZD Hrastnik, policisti pa bodo zoper pretepača podali predlog sodniku za prekrške, zoper mladoletnika T.D. pa tudi kazensko ovadbo na ODT Trbovlje.
£ 25.4. ob 11.07 so policisti intervenirali v zasebnem prostoru na Gimnazijski cesti, kjer je mož pretepal ženo. Ob prvi intervenciji so ga opozorili, a ker opozorila ni upošteval, so ga pridržali do iztreznitve.
J 1.5. ob 18.56 so policisti intervenirali v Kupoli. Prišlo je do kršitve javnega reda in miru s strani B.R., LE in Š.B.-ja. Navedeni so dve uri vznemirjali goste, z njimi fizično obračunavali in razbijali steklenino. Ker je obstajal sum, da bodo nadaljevali, sojih pridržali do iztreznitve.
^ Na PP Zagorje je 20.4. prišel R.A. in prijavil, da gaje v Podkumu fizično napadel L.J. Pri tem gaje z glavo udaril v nos. Zoper L.J. bo podana kazenska ovadba zaradi povzročitve telesne poškodbe.
21.4.	ob 22.30 seje pri postopku s policisti V.G. začel nedostojno vesti do uradnih oseb, ni upošteval odredb ter se uprl preventivnemu pregledu. Zaradi utemeljenega suma nadaljevanja prekrška so ga pridržali do iztreznitve.
| 30.4. ob 22.00 so policisti intervenirali v Dolenji vasi. S.M. seje sprl z očetom ter ga večkrat udaril. Ker so pričakovali, da bo nadaljeval, so ga pridržali do iztreznitve.
£ 22.4. ob 8.00 je K.Z. iz Litije sporočil, da so mu na avtu, parkiranem na dvorišču, prerezali gumo. Storilca iščejo.
^ 25.4. je v Ponovičah občan prijavil, da so ob 3.00 zjutraj pretepli J.R.-ja iz Litije pred lokalom J&J. Odpeljali so ga na UKC Ljubljana. Ko so ga na tleh brcali, so mu zlomili nogo.
£ 25.4 ob 15.30 je M.J. v Litiji doma pretepal svojo mamo. Ko so prišli policisti, je grozil, da bo nadaljeval. Bilje pijan, policisti pa so mu vzeli večji nož ter ga odvedli do iztreznitve. Ovadili so ga.
£ 27.4. je v Litiji občanka prosila za intervencijo, ker je stanovalec pijan razgrajal. Patrulja je ob prihodu ugotovila, da gre za Š.F. in daje pijan ter grozi. Sprva so ga napotili na počitek, kar je upošteval. Nedolgo zatem se je zbudil in patrulja je morala še enkrat na kraj dogodka, kjer je spet razgrajal in grozil, tako, da so ga ob 17.uri končno odvedli in pridržali čez noč.
£ 4.5. so sporočili, da v Šmartnem pred lokalom leži M.A., ki je v lokalu precej pil. Ko gaje zapuščal, je padel po tleh in čakal na rešilca.
£ 4.5. ob 7.25 v Polšniku so občani sporočili, da so našli poškodovanega neznanca, ki ne kaže znakov življenja. Patrulja je ugotovila, da gre za domačina, ki je bil še živ, poškodoval pa se je pri padcu, ko je šel iz lovske koče. Odpeljali so ga na intervencijski blok, kjer so ugotovili, da ima zlomljeno nogo.
£ 27.4. v Jevnici je ob 22.36 odpravnik vlakov iz Kresnic prijavil, da so veseljaki v Jevnici v vetrobransko steklo vlaka vrgli steklenico. K sreči vlaka niso poškodovali.
V	J
7. VELTRAVNA I99K

I
Mali oglasi v Zasavcu bodo še naprej zastonj. Izpolniti morate le priloženo naročilnico in jo ■ poslati na naslov Uredništva Zasavca, Cesta ZO.julijaZc, 1410 Zagorje ob Savi. Objavili bomo ■ | le male oglase (največ 20 besed), kjer bo napisan točen naslov pošiljatelja. Brezplačno objav- |
■	Ijamo le male oglase za nakup ali prodajo osebnih stvari. Omrežno skupino pišemo takrat, ko ■
■	je ponudnik iz druge omrežne skupine, ne iz 0601.
STANOVANJA, PARCELE
PRODAM 4 sobno stanovanje 98 m2, takoj vseljivo, centralno ogrevanje, telefon, kabelska, lahko z garažo in vrtom, 5 minut od žel.postaje, tel.: 061-881-305 PRODAM 3 sobno stanovanje v Trbovljah, cena po dogovoru, tel.: 061/441-759
200 kom. cena 100 SIT za komad, tel.: 73-637
PRODAM video izobraževalni program SOKRAT - OSNOVNOŠOLSKA MATEMATIKA (6 video kaset). Program primeren za ponavljanje in utrjevanje znanja matematike za višje razrede osnovne šole in prvi letnik srednje šole, tel.: 66-099 (zvečer)
ClCd.o.o.
NEPREMIČNINE
1420 Trbovlje Ul. 1. junija 7 tel./fax:0601/26-242
PRODAJA, NAKUP, MENJAVA, ODDAJA, NAJEM STANOVANJ,
HIŠ, VIKENDOV, PARCEL, POSLOVNIH PROSTOROV IN OBJEKTOV.
VELIKA IZBIRA, DOBER NASVET, BREZPLAČNA EVIDENCA IN OGLEDI.
VEDEŽEVANJE iz kart RUN in J1-Y1NGA, srečne številke, razlaga sanj, tel.: 090/41-68, non-stop, strošek 156 SIT/ minuto
HONORARNO DELO.tel.:
64-250
ZAPOSLIMO redno ali
pogodbeno trgovskega potnika na področju ZASAVJA za prodajo tehničnega blaga, prijave poslati na tel.: Vatra Commerce, d.o.o., Griže 125, 3302 Griže, tel.: 063/ 715/735
-
SMREKOV OPAŽ [.kvalitete -cena: 630,00 SIT m2, ladijski pod - 1200 SIT m2, brune po 1390,00 SIT m2. Na zalogi tudi drugi gradbeni les, možnost dostave, na zalogi kamen Pohorski lomijenec za polaganje škarp - 950 SIT.
Tel.: 063/762-986
POČITNICE
Apartma do 5 oseb na otoku Viru, 20 metrov od obale. Prosto še v juniju in septembru, nekaj v juliju in konec avgusta. Informacije do 15.ure na tel.: 061/883-822, zvečer na tel.: 66-099.
ETERMRSKA POSTAJA
LITIJA
Jež,
Ježo 12, Litija
OBVESTILO!
AVTOMOBILI, DELI
PRODAM GS 1,2, zelo lepo ohranjen, registriran čez celo leto in 4 zimske gume s platišči, cena ugodna, tel.: 29-485 ali 041/667-607
PRODAM TAM-T 170, kiper, letnik 1982, cena 4.000 DEM, reg. do 4/98, tel.: 21-841
PRODAM rezervne dele za alfo 33, novi in stari model, rezervni deli na voljo tudi za druge modele, tel.: 041/680-651
RAZNO
PRODAM karto za premog -3.600 kg, cena 40.000 SIT, tel.: 24-420
KUPIM karto za premog 3,6t. tel.: 65-186
PRODAM nov glasbeni stolp (3x CD, dvojni kasetofon z Dolbyjem) Aiwa NSX-S50 (2x60w), še v garanciji, za 10 do 15% ceneje, zelo malo rabljen, cena okrog 80.000 SIT, naslov: Darko Pavšelj, Kešetovo 4, Trbovlje (popoldan ali zvečer)
PRODAM otroško kolo (7 do 10 let) in odlično ohranjeni kombinirani otroški voziček s stolčkom za hranjenje, tel.: 73-719
UGODNO PRODAM otroški športni voziček Peg, tel.: 64-543
PRODAM motor za Nissan Datsun, letnik 1984, prevoženih 80.000 km, uvožen iz Avstrije, z vso potrebno carinsko dokumentacijo. Cena po dogovoru, tel: 64-411, 64-' 166 ali 64-250
S_______________________________/
PRODAM ali oddam kiosk z lokacijo ali brez, tel.: 22-434 PRODAM podpornike za plato
INSTRUKCIJE
ŽELITE BOLJŠO OCENO -
Poiščite pomoč - inštruiram MA in FI, po želji tudi druge predmete, tel.: 29-390
INŠTRUIRAM kemijo, liziko in matematiko za srednje šole, tel.: 42-366
INŠTRUIRAM nemščino in francoščino, tel.: 73-719
DIPLOMIRANI INŽENIR inštruira matematiko in predmete elektrotehnike, tel.: 27-657
INŠTRUIRAM slovenščino in angleščino, sem študentka, tel.: 26-171
ŠESTOŠOLCI, SEDMOŠOLCI IN OSMOŠOLCI! Ponujam vam možnost, da si iz nemščine in francoščine pridobite osnove znanja za srednje šole. Nudim pomoč v srednjih šolah, tel.: 73-719
INŠTRUIRAM matematiko in kemijo za OŠ in SŠ, fiziko, angleščino samo za OŠ, tel.: 42-366 INŠTRUIRAM matematiko in predmete elektrotehnike, sem diplomirani inženir elektrotehnike, tel.: 27-657
USPEŠNO INŠTRUIRAM
matematiko za vse stopnje (OŠ, SŠ), po dogovoru tudi druge predmete za OŠ, tel.: 25-810
PRIZNANA BIO-ENERGO terapevtka vam čudežno povrne zdravje po naravni poti, prepričajte se, tel.: 24-373 ali 041/669-297 NUJNO ZAPOSLIMO dekle za delo v lokalu, redno delovno razmerje, gostinska šola ni potrebna, tel.: 79-013
BREZ LASTNEGA TRUDA NE GRE! Vendar se lahko dobro zasluži. Dobro prodajan artikel, tel.: 62-167
Veterinarska postaja LITIJA obvešča vse lastnike živali o svojem POSLOVNEM ČASU:
VSAK DAN	Veterinarska postaja Litija
od7. do9. ure	Ježa 12, Litija

061/884-071
od 0. do 24. ure
061/883-345
0609/64^34
Sprejem naročil in stalna pripravljenost
0609/621-919
»'Ilir/fr ju gclLL.fl
ETEMNARSKA POSTAJA
LITIJA
Ježa 12, Litija	d.o.o.
Badmintonsko društvo SPIN
ZAGORJE
OTROCI: ponedeljek od 18.30 do 20.00 in četrtek od 16.00 do 17.30
OSTALI: ponedeljek od 20.00 do 22.00, sreda od 20.00 do 22.00 in sobota do 18.00 do 20.00.
ZAKUP IGRIŠČ: nedelja od 9.00 do 12.00 (1 ura)
TRBOVLJE
OTROCI - OŠ TRBOVLJE: torek od 13.15 do 14.30 OSTALI - OŠ ALOJZ HOH KRAUT: sobota od 18.00 do 20.00 Za vse dodatne informacije pokličite na tel : 0609/626-781 (Igor).
Vljudno vabljeni!
Zavod za izobraževanje in kulturo MATIČNA KNJIŽNICA dr. Slavko Grum LITIJA,
VABI
v torek, 12. maja 1998, ob 19. uri, v dvorano Kulturnega centra na Stavbah v Litiji, kjer bomo z nami Vasilij POLIČ - Vaško (vrhunski sodnik, avtor strokovne in spominske literature), Radko POLIČ - Rac (gledališki in filmski igralec), Andraž POLIČ (glasbenik, pesnik, filozof), Svetozar POLIČ (kemik - znanstvenik), Gojmir Lešnjak -Goje (gledališki in filmski igralec).
Koliko zanimivega imajo povedati dragi gostje, zato ne zamudite srečanja. Vstop prost!
DELAVSKA GODBA TRBOVLJE PRIREJA
slavnostni koncert ob 95. obletnici. Koncert bo 16.maja ob 19.30 uri v Delavskem domu Trbovlje, gledališka dvorana. Vstopnina znaša 800 SIT, godbeniki pa bodo pod vodstvom dirigenta Alojza Zupana izvajali dela L.Bernsteina, A.Borodina, Pl.Čajkovskega, Č.Šedlbauerja in H.Wooda.
Vabljeni!
FOLKLORNA SKUPINA SVOBODA CENTER TRBOVLJE ORGANIZIRA
prireditev ob 10. obletnici svojega delovanja. V Delavskem domu Trbovlje bodo 15. maja 1998 ob 18. uri predstavili gorenjske, štajerske in belokranjske plese.:Kot gosti pa bodo nastopili: Laška folklorna skupina ter Noski pevski zbor Zarja. Vabijo vas, da se jim pridružite v dvorani Delavskega doma v Trbovljah.
DRUŠTVO PRIJATELJEV MLADINE OBVEŠČA,
da bo tudi letos potekalo letovanje v paviljonu na Debelem rtiču za predšolsko in šolsko mladino. Najprej bodo letovali predšolski otroci, v času šolskih počitnic pa še šolski. Prijave za ta letovanja že sprejemajo in sicer na sedežu tega društva na Ulici 1 .junija 19 vTrbovljah.
TURISTIČNO DRUŠTVO ŠENTGOTARD VABI
v nedeljo, 10.maja na gasilsko povorko na čast svetemu Florjanu, hkrati pa bo potekal 6. Gotardov sejem.
2 Z.a vse smo že rezervirali prostor,depo vreme in:prijetno družbo: Pozdravljeni in lepo vabljeni v Šentgotard!
PLANINSKA ZVEZA SLOVENIJE - MLADINSKA KOMISIJA ORGANIZIRA
v dneh 30. in 31 .maja v Domžalskem domu na Mali planini seminar za mentorje planinskih skupin, vodnike, vodje taborov in vsem ostalim, ki so radi dobre volje na temo Družabnost v gorah. Organizatorji so pripravili zanimiv in veder program seminarja. Prijave do 15.maja sprejema Planinska zveza Slovenije.
KC DELAVSKI DOM ZAGORJE VABI
vabi v petek, 8.5.1998 ob 19. uri v Avlo KC Delavskega doma Zagorje, na otvoritev in ogled samostojne razstave slik akademskega slikarja Sama Šilesa. Razstava bo odprta do 27.5.
Vabljeni!
GLASBENA ŠOLA ZAGORJE PRIREJA
v petek, 15.maja ob 19.uri v KC Delavskem domu Zagorje POMLADANSKI KONCERT, ki ga že tradicionalno prireja Glasbena šola Zagorje. Na njej se bodo predstavili solisti, komorne skupine in Mladinski pihalni orkester Viva.
Vabljeni!
7/A
Podjetje zo zoložništvo, marketing in trgovino Cesta 20. julija 2 c 1410 Zagorje ob Sovi
Zasavc d.o.o. bo v času od 01. - 05. julija 1998 pripravil razstavno - prodajni sejem podjetništva, obrti in trgovine.
Sejem bo v Delavskem domu Zagorje in na prostoru ob njem.
Organizator, Zasavc d.o.o., bi rad pripravil pestro ponudbo, velik izbor in pritegnil razstavljalce vseh področij in dejavnosti. Zato med zasavskimi in slovenskimi podjetniki ter obrtniki iščemo vse, ki bi radi sodelovali na sejmu, zbiramo njihove predloge in rezerviramo razstavni prostor.
Če vas zanima sodelovanje na sejmu, izpolnite prijavnico in jo najkasneje do 15. junija 1998 pošljite na naslov
Zasavc d.o.o., Cesta 20. julija 2c, 1410 Zagorje O/S.
Podrobnejše informacije dobite po telefonu 0601/64-250 ali 0601/64-166, fax.: 0601/64-494.	q
Prijavnica
Zanima me sodelovanje na Zasavčevem sejmu. Prosim, da mi pošljete pogodbo o najemu razstavno - prodajnega prostora na Zasavčevem sejmu (od 01. - 05. julija ) na naslov:
Razstavljal bi rad:	-------------------------------------------------------—----------------------------------------
a) v Delavskem domu	b) na prostoru ob njem (ustrezno obkroži)
Potreboval bi_______m2 razstavne površine.
Za podrobnejši dogovor prilagam svojo telefonsko številko:______________________________ Podpis:
1
MERCATOR, D.D. LJUBLJANA MERCATOR TRGOVINA LJUBLJANA MALOPRODAJNO OBMOČJE II TRG FRANCA KOZARJA 1 1430 HRASTNIK
V	PRENOVLJENI BLAGOVNICI
V	HRASTNIKU ODDAJAMO
V	NAJEM
POSLOVNE PROSTORE
V	KLETNI ETAŽI.
MERCATOR D.D. LJUBLJANA MERCATOR TRGOVINA LJUBLJANA MALOPRODAJNO OBMOČJE II
BIRO-10 d.O.O.	Rošu lov Hilda
računovodsko-knjigovodske storitve	Ulica pohorskega bataljona 28
davčno svetovanje	tel.:061 347 301
RAČUNOVODSKI SERVIS!
Računovodske storitve in svetovanje opravljamo za obrt in podjetja. Nudimo knjigovodske storitve obrtnikom in podjetjem. Po dogovoru vam sestavljamo in vodimo ostale potrebne evidence. Strokovnost, ažurnost in točnost zagotovljeni.
BirolO d.o.o., tel. 061 347 301.
Vrba?
1225
Lukovica
IZDELUJEMO:
-	cvetlična korita
-	kamine, fontane
-	ograjne elemente
-	tlakovce, plošče, robnike
-	tople grede, kompostnike
-	škarpne elemente
-	vinogradniške stebre
tel.: 061/735-408 od 8.-17. ure
OBČINA ZAGORJE OB SAVI, C.9.avgusta 5, Zagorje ob Savi, objavlja
JAVNO ZBIRANJE PONUDB ZA NAJEM KOMPLEKSA KOPALIŠČE "SELO"
V ZAGORJU OB SAVI
1.	Predmetni kompleks predstavljajo:
-	bazen dimenzij 50 x 18m
-	mali bazen dimenzij 6 x 18m
-	spremljajoči objekti in zunanje površine kompleksa.
Zemljiškoknjižni podatki:
-parc.št. 467/1 travnik 5188m2, pare.št. 467/2 zgradba 469m2 in pare.št. 468 bazen 970 m2, vpisane v z.k.vl.št.704, k.o. Zagorje-mesto.
2.	Namenska raba t.j. dejavnosti javnega kopališča je za najemnike obvezujoča.
3.	Dolžnost bodočega najemnika je, da izvede vsa potrebna vzdrževalna in druga dela ter pridobi vsa potrebna dovoljenja za obratovanje bazena. Bazen mora usposobiti za obratovanje do pričetka kopalne sezone v letošnjem letu.
Vsa vlaganja najemnika za usposobitev bazena vrednostno in količinsko odobri najemodajalec.
4.	Najemodajalec sc obvezuje, da bo priznane stroške, ki jih bo najemnik
imel z izvedbo potrebnih vzdrževalnih del in stroške zagotavljanja vode upošteval oziroma jih kompenziral s pogodbeno dogovorjeno najemnino.
Vse druge tekoče obratovalne stroške nosi po sklenitvi najemne pogodbe najemnik.
5.	Najemna pogodba se najprej sklene za dobo enega leta oziroma za čas letošnje kopalne sezone. Izbranemu najemniku pa se daje možnost, da po zaključku letošnje kopalne sezone izvede večja obnovitvena in preureditvena dela na kompleksu glede na idejne zasnove bodoče ureditve, katere odobri in potrdi najemodajalec. V tem primeru se z najemnikom sklene posebna najemna pogodba.
6.	Na razpisu lahko sodelujejo fizične in pravne osebe s tem, da pravne osebe svojo identiteto dokažejo z izpisom iz registra, fizične pa s potrdilom o državljanstvu (na razpisu lahko sodelujejo le državljani RS).
7.	Ponudniki naj svojo ponudbo pošljejo v 10 dneh od objave tega razpisa na naslov Občina Zagorje ob Savi, C.9.avgusta 5, Zagorje ob Savi v zapečatenih kuvertah z napisom "ne odpiraj - ponudba bazen". Na kuverti mora biti napisano ime oziroma firma ponudnika.
8.	V ponudbi naj navedejo višino najemnine, ki jo nudijo, garancije, ki jih bodo dali najemodajalcu za resnost izvedbe najnujnejših vzdrževalnih del in za usposobitev bazena za kopalno sezono, reference za izvajanje enakih ali sorodnih dejavnosti ter dobo najema kompleksa.
9.	Ostali pogoji bodo dogovorjeni z najemno pogodbo.
10.	Javno odpiranje pravočasno prispelih ponudb bo dne 20.5.1998 ob
12.00	uri v sejni sobi Občine Zagorje ob Savi.
11.	Ta razpis in ponudbe ne zavezujejo najemodajalca k sklenitvi pogodbe s katerimkoli ponudnikom.
12.	Ogled nepremičnine in ostali podatki so potencinalnim ponudnikom na razpolago po predhodni najavi po tel. 0601/64-001, tajništvo občine.
OBČINA ZAGORJE OB SAVI
"h r* ;ln n ri


22.3.-20.4.
21.4.-21.5.
Če boste mirni, boste tudi močni. Ne dopustite. da vas zmedejo ljudje, ki
imajo podobne cilje kakor vi. V prijetni družbi boste obujali spomine na srečne dogodke. Št.: 4.
Preveč ste se poglobili v dolžnosti, ki jih nekateri opravljajo kar mimogrede. Presenečenje, ki vam ga pripravljajo prijatelji vas bo razveselilo. Št.:21.
Nežne besede, ki vam jih bo nekdo šepetal na uho bodo dosegle svoj namen. Srečni boste in zaljubljeni kot že dolgo ne. Naj vam ne bo nerodno povedati, kaj si želite. Št.: 5.
Veliko boste razmišljali o prihodnosti, ki jo boste moral i v kratkem določneje začrtati. Poskusite najti srednjo pot. V dvoje boste zelo srečni. Št.: 17.
22.5.-21.6.
22.6.-23.7.
Navada vam govori eno, razum pa drugo: seveda se boste odločili tako, da nazadnje ne boste prikrajšani ampak bogatejši za eno izkušnjo. Št.: 20.
24.7.-23.8.
Neka zveza vam lahko škoduje ali koristi, odvisno od tega, kako boste znali vnovčiti svoje prednosti. Zaradi 24.8.-23.9. nej.e ljubezenske izjave boste zardevali. Št.: 13.
da.š otroliu. dah/lo samo zno damico/ ma do^ nao-daše,^.
In navdušencev seje od 20.4.1998 do 2.5.1998 rodilo kar dvajset, močno v prevladi so spet deklice.
20.4.1998
Mirjam Pušnik, Brdce 5, Frankolovo, Vojnik - hči Barbara
21.4.1998
Mirjana Pramič, Nasipi 38, Trbovlje - hči Gordana Škalonja
23.4.1998
Marinka Peklar, Gore 37, Dol pri Hrastniku - liči Patricija Laznik
Sonja Kržišnik. Podlipovica 39, Izlake - hči Kristina
25.4.1998
Veronika Smrekar, Semnik 8b, Izlake - hči Rebeka
26.4.1998
Darja Zahirovič, Cesta zmage 24, Zagorje - hči Mirela Cica Kalem, Cesta l.maja 23, Hrastnik - hči Ivana Darinka Mijakovič, Celjska 35, Šmarje pri Jelšah - hči Alja
28.4.1998
Alenka Pišek, Majcenova 18, Trbovlje - sin Alexander Martina Grošelj, Čolnišče 40. Zagorje - hči Klementina
29.4.1998
Lela Deleut Zahirovič, Cesta l.maja 20, Hrastnik - hči Tajana Zahirovič
30.4.1998
Maja Goltes, Kešetovo 6a, Trbovlje - hči Ana-Marija Milojka Grden. Kandrše 26, Zagorje - hči Maja Bojana Žibret, Ahtikova 5, Vojnik - hči Anja Renata Zupanc, Žebnik 37, Radeče - hči Špela
1.5.1998
Metka Ovčar, Vitanja 86, Vitanje - hči Tadeja Darja Nečemer, Pod vrtačo 16, Sevnica - sin Jakob Vesna Sušnik, Narof 13, Izlake - sin Samo Pavlič Anka Vodišek, Borovak 27. Podkum, Zagorje - sin Marko Od laze k
2.5.1998
Brigita Mokotar, Kovk 17. Dol pri Hrastniku - sin Marko Zmazek
Srečno vsem!
^im dl-ie
boste odlašali, m J tem težje boste C-fl potem naredili prvi korak. Prilagoditi se
24.9.-23.10. boste morali neki spremebi. Iskrene besede vam bodo veliko pomenile. Št.: 9.
Če boste spejeli ponudbo boste morali nositi tudi posledice svoje odlo-24.10.-22.11. čitve. Prvi vtis je včasih odločilen, prava beseda pa odpre vsaka vrata. Št.: 25.

%
23.11.-22.12.
na iskrena in Št.: 24.
Čakajo vas pomembni in prijetni trenutki. Ne merite vsega z d e n a rj e m , pomislite tudi na to, koliko so vred-globoka čustva.
&
k
Le glejte, da ne boste v hitenju in naglici pozabili za katere cilje si prizadevate. Mnogim težavam se boste izognili, če boste povedali, kaj vam leži na srcu. Št.: 1.
'C
34
23.12.-20.1.

Zavedali se boste, koliko vam pomeni neko priznanje. Neka ovinkasta pot vas bo do cilja pripeljala hitreje kot bližnjica. Neverjetno romantični boste. Št.: 23.
21.1.-19.2.
boste lepo priložnost, ker pa ste z mislimi in še posebej s srcem čisto nekje drugje, je ne boste čisto uresničili. Ne računajte z denarjem, ki ga še nimate. Št.: 4.
20.2.-21.3.
NAGRADNA KRIŽANKA * NAGRADNA KRIŽANKA
AVTOR:
JOŽE
BORKO
BELO-
KRANJSKI
HUMORIST
(TONI)
ČLAN
AKTIVA
GRAD NA SKALI NAD DRAVO PRI PTUJU
PRISTAS FILOZOFSKE SOLE V ELEI
PONIKALNICA RAKO-. VEGA ŠKOCJAN/
GOZDNI LISTAVEC Z BELIM LESOM
OSNOVNA
SAMOUPRAVNA
DRUŽBENOPOLITIČNA
SKUPNOST
NASELJE NAOBRON-<IH GOLOVCA PRI LJUBLJANI
VLADARSKI NASLOV V TUNISU
SLOVENSKI POPEVKAR PLESTENJAK
PUŠKA NA KRESILNI KAMEN
GL.MESTO
PANDZABA
(PAKISTAN)
INDIJSKI
DRŽAVI
MAHA-
VASTRA
AFRIŠKA
VOLOVSKA
ANTILOPA
IIILOPA NAS POLITIK (IZIDOR)
STRNJENA
SKUPINA
IZKOPANIH
STAVB
NAKANA
NAS
JEZIKO-
SLOVEC
(KAREL)
SLOVENSKA PEVKA MUSIČ GRŠKI BOG GOZDOV
OBDELO-
VANJE
KOVINSKIH
IZDELKOV
NAS
PUBLICIST ~GISA
LALO
DOUARD
MOŠTVO,
MOTORNA
PLINSKO
OLJE
ELIO
VITTORINI
OLIVER (LJUB KO V J
SPODNJI
DEL
PROSTORA
KRAJŠI NAZIV ZA RIO DE JANEIRO
OTOŠKA DRŽAVA V ATLANTIKU (REVKJAVIK
ANTON
VODNIK
INSTRU-
MENTALNA
MEDIGRA
TV ODDAJE 24 UR NA PQP TV (BOŠTJAN)
ZMAGA
.PRI
ŠAHU
VRSTA
VIŠNJE
TAFTU
PODOBNA
SVILENA
TKANINA
MESTO NA NIZOZEM.
AMERIŠKI
DIRIGENT
DORATI
ITALI-
JANI
(ZANIČ-
LJIVO)
TRAGEDIJA PESNIKA RACINA ČRN Pl SKIF
OU-
TIC
PODLASICI PODOBNA ŽIVAL IZ DRUŽINE CIBETOVK
28. ČRKA RUSKE AZBUKE
ZBUKE
IGRALEC
RANER
ORGAN
VOHA
REDNI DOHODKI OD KAPITALA
KNOCK OUT
KARL
SCHRANZ
FRIOGELNA
KIRURŠKA
IGLA

RADIKAL
ALKANSKE
SKUPINE
OGLJIKO-
VODIKOV
ANTIČNO IME KRAJA NIN PRI ZADRU
NASA TOVARNA PERILA IN NOGAVIC
OVARPFK* INTERLUDIJ: instrumentalna medigra IHNEVMON: podlasici podobna žival
' ATAH JA: Racinova tragedija	INSULA: strnjena izkopanina stavb REJC: slovenski politik
ŽALOSTNA KNJIGA
"Tako pobit si videti; kaj je narobe?"
"Ah, ravnokar sem prebral knjižico z zelo žalostnim koncem."
"Kakšen naslov pa ima?"
"Hranilna knjižica."
PIJANČKOV MONOLOG
"Hk, je pa res strašno, hk, če se ga nažreš do nezavesti, hk! Potlej, hk, sploh ne moreš več piti, hk..."
ENA TAKŠNA
Na rečnem bregu sedi deček in joka:
"Sine, zakaj jokaš?"
"Kruh mi je padel v vodo!"
"Z maslom?"
"Ne. Z bratom!"
NESPORAZUM
"Ali ste že spoznali mojo lepo ženo?"
"Kaj imate dve?"
OBRATNO
"Si zdaj pustil svojo punco, ker nosi očala?"
"Ne, ona mene!"
PLANINARJENJE
Izmučen planinec prispe v kočo: "Ojej, najbrž ste tekli v hrib kot pes," pravi planšarica.
"No, veste kaj! Kaj si pa dovolite!"
"To sem le omenila, ker se potite kot svinja..."
... da so v televizijski oddaji londonskega BBC 16. septembra 1984 prikazali doslej največjo zbirko podvrst krompirja (Solanum tuberosum): 369 različnih podvrst.
... da so leta 1953 v bližini jarka Tonga med Samoo in Novo Zelandijo odkrili doslej najvišjo goro na morskem dnu. Visoka je 8690 m, toda le s 365 m se dviga nad morsko gladino.
... da so Rajendra Sethia (rojen 1950) 2. marca 1985 aretirali v New Delhiju pod obtožbo kriminalne zarote in goljufije. Visoko sodišče v Londonu ga je 18. januarja 1985 razglasilo za bankro-
tiranca, potem ko so ugotovili, da ima družba Esal Commodities za rekordnih 170 milijonov dolarjev dolga. Sethiajevi osebni dolgovi pa so znašali okrog 140 milijonov funtov. William G. Stem (rojen na Madžarskem, 1936) iz Golders Greena v severnem Londonu (od 1957 ameriški državljan) je 1971 ustanovil na londonskem tržišču družbo Wilstar Group Holding Co. Februarja 1979 so ga razglasili za bankrotiranca. Imel je za 104.390.248 funtov dolga. Ta številka je do februarja 1983 narasla na 142.978.413 funtov, 28. marca 1983 so ga kaznovali z globo 500.000 funtov in suspendirali za dve leti in pol.
.Tst.-H ItTni
7. VELTRAVNA 1998
NAGRADNA KRIŽANKA
REŠITEV OZIROMA GESLO nagradne križanke pošljite do 20. 5. 1998 na naslov:	UREDNIŠTVO
ZASAVCA, Cesta 20. julija 2c, Zagorje ob Savi, s pripisom "NAGRADNA KRIŽANKA". Fotokopij ne upoštevamo.
Nagrade, ki vas čakalo:
1 .PRAKTIČNA NAGRADA ZASAVC d.o.o.
2.	PRAKTIČNA NAGRADA ZASAVC d.o.o.
3.	PRAKTIČNA NAGRADA ZASAVC d.o.o.
Izžrebanci nagradne križanke 7/'98 (nagrade prispeva Cvetličarna Ciklama Litija):
L: Praktična nagrada Mari Goste, Trg pohorskega bataljona 6, Kisovec
2.	: Praktična nagrada
Ivanka Mur, Boben 33, Hrastnik
3.	: Praktična nagrada Rok Simončič, Ulica
25.maja 2, Litija
Vsem izžrebancem čestitamoi
Nagrade lahko dvignete na uredništvu časopisa Zasavc, C. 20. julija 2c, Zagorje od 28.4.1998 do 5. 4. 1998 od 10.00 do 13.00 ure.
Rešitev nagradne križanke 7/'98 (VODORAVNO):
PLIOCEN, ROKSANA, EKSAMEN, HR, MAJA, L1FAR, LADO, GM, AIDA, AUER, ADAMS, GETO, BOMBARDON, RV, ADOR, AEROL1T, SENO, PLANIKA, KAŽIPOT, TAR, PALIR, SOČI, RE, ČAJ, REJKA, ODA, NOJ, ŠČIR, SERAK, ANKARA, TRSKA, KRANKN.
Sponzor nagradne križanke
Cesta 20.iulija2/c; 1410 ZAGORJE OB SAVI
tel.:(0601) 64-250, 64-166;fax.:(0601) 64-494
KINO HRASTNIK
7.5.	- 10.5. ŠAKAL (triler), čet., pet. in ned. ob 20.00; 8.5. -
10.5.	VESOLJSKI BOJEVNIKI (zf akcija), pet. in ned. ob 18.00, sob. ob 18.00 in 20.00; 11.5. - 12.5. NI KINO PREDSTAVE; 13.5. - 17.5. ŠKRATJE (komedija), sre. in čet ob 20.00, pet. in ned ob 18.00; 18.5. - 19.5. NI KINO PREDSTAVE; 20.5. - 21.5 BOLJE NE BO NIKOLI (komedija), sre. in čet. ob 20.00;
KINO DOL PRI HRASTNIKU
9.5.	- ŠAKAL (triler), ob 19.00; 16.5. - ŠKRATJE
(komedija) ob 19.00;
KINO TRBOVLJE
7.5.	- 11.5. ZLOMLJENI
GLAS (komedija) čet. ob 20,00. pet., sob. in pon. ob 18.00,; 8.5. -
11.5.	G.LIANE (komedija).
pet., sob. in pon. ob 20 00. ned ob 18.00 in 20.00; 12.5. - 14.5. BOKSAR (ljub.drama), tor. ob
18.00	in 20.00, sre., čet ob 20.00;
15.5.	- 18.5. MIŠJI LOV (komedija), pet. in pon. ob 18.00, IM#: in ned. ob 18.00 in 20.00,
19.5.	- 21.5. MOŽ Z ŽELEZNO MASKO (zgodi spekt.), sre. ob
18.00,	čet. ob 18.00 in 20.3(1.
KINO ZAGORJE
7.5.	- 12.5. JE ALI NI
(komedija), čet., pet., pon. in tor. ob 19.00, sob. in ned. ob 20.00;
9.5.	-10.5. PROFESIONALEC (akcija), sob. in ned. ob 18.00,
14.5.	- 17.5.: BOLJE NE BO NIKOLI (komedija), čet. ob
19.00,	sob. in ned. ob 20.00; 16.5. -19.5. AMISTAD (zgod. drama), šob. in ned. ob 17.00, pon. ob
19.00,	tor. ob 18.00; 19.5. -FILMSKO GLEDA-LIŠČE: BOKSAR (drama) ob 21 00;
13.5.	in 20.5. NI KINO PREDSTAV;
KINO IZLAKE
10.5.	PROFESIONALEC
(akcija) ob 20.15;	17.5.
AMISTAD (zgod.drama) ob 20.15:
RADIO Trbovlje
Četrtek, 7.5. in 14.5.
6.00	-10.00 Jutranji program 10.00
-	14.00 Program Maj, 14.15 Poročila,
14.45	Obvestila in EPP, 15.15 RGL Komentira in obvešča, 16.15 Radio DW in Zasavski dnevnik, 16.45 Obvestila in EPP, 17.00 Ob Savi navzdol, ob Savi navzgor, 18.45 Poročila, 19.00 - 24.00 Živa noč 24.00
-	6.00 Nočni program
Petek, 8.5. in 15.5.
6.00	-10.00 Jutranji program, 10.00
-	14.00 Program Maj, 14.15 Poročila,
14.45	Obvestila, EPP, 15.15 RGL komentira in obvešča, 15.30 Glasbene novosti, 16.15 Radio DW in zasavski dnevnik, 16.45 Obvestila, EPP, 17.00 Mladinski val, 18.45 Poročila, 19.00 Nočni program
Sobota, 9.5. in 16.5.
8.00	Dobro jutro, 9.00 Popevka tedna, 10.00 Gost na radiu, 10.45 EPP,
11.00	Teden bilje živ, 12.00 Kuhajmo z dušo, 12.15 Obvestila, EPP, 13.00 Poročila, 14.00 Čestitke, 15.15 RGL komentira in obvešča, 16.15 Radio DW in zasavski dnevnik, 16.45 Obvestila, EPP, 17.00 Sobotno dopoldne, 19.00 Nočni program
Nedelja, 10.5. in 17.5.
8.00	- 9.00 Dobro jutro, 9.00
Cicivrtiljak, 10.45 EPP, 11.00 Teden je za nami, 11.15 Viža tedna, 12.00 Večno zelene melodije, 12.30 EPP,
12.45	Obvestila, 13.00 Čestitke poslušalcev. Nedeljsko popoldne,
19.00	Nočni program
Ponedeljek, 11.5. in 18.5.
6.00	-10.00 Jutranji program. 10.00
-	14.00 Program Maj. 14.15 Poročila,
14.45	Obvestila, EPP, 15.15 RGL komentira in obvešča, 15.30 Želeli ste jih slišati, 16.15 Radio DW in zasavski dnevnik, 16.45 Obvestila, EPP,
17.00	Radio na obisku, 18.00 oddaja o kulturi, 18.45 Poročila, 19.00 Nočni program
Torek, 12.5. in 19.5.
6.00	-10.00 Jutranji program, 10.00
-	14.00 Program Maj, 14.15 Poročila,
14.45	Obvestila in EPP, 15.15 RGL komentira in obvešča 16.15 Radio DW in Zasavski dnevnik, 16.45 Obvestila, EPP, 17.00 Šport, 18.45 Poročila,
19.00	Nočni program
Sreda, 13.5. in 20.5.
6.00	-10.00 Jutranji program, 10.00
-	14.00 Program Maj, 14.15 Poročila,
14.45	Obvestila in EPP, 15.15 RGL komentira in obvešča, 16.15 Radio DW in Zasavski dnevnik, 16.45 Obvestila in EPP, 17.00 Upokojenci med nami, 18.45 Poročila, 19.00 Nočni program
Nagradna igra žurerjev - Nagradna igra žurerjev
V prejšnji številki smo vam postavili nagradno vprašanje; Koliko članov ima trboveljska skupina Hiša. Pravilni odgovor se glasi - Hiša ima 4 člane. Prejeli smo le dve dopisnici s pravilnima odgovoroma. Majico KUD Zgage bosta prejeli Rezi Guzej, Keršičeva 23a, Trbovlje in Jerica Mujič, Keršičeva 22a, Trbovlje. Tokrat vam postavljamo novo nagradno vprašanje - Na tokratni lestvici Š-Pička so se bliskovito povzpeli na 5.mesto. Kako se omenjena skupina imenuje? Kot pomoč naj povemo, da jih na lestvici "nosi luna". Odgovore pošljite do 15.maja na naš že znani naslov. Med pravilnimi odgovori bomo izžrebali tri srečneže, ki bodo prejeli majice.
Iz središča Slovenije v vaše srce!

TO JE PRAVI LIROF ! (foto MM)
VSE RAŽE, DA JE SILA 27.APRILA NA RIPAH V TRBOVLJAH, GENERALKA ZA KRES. PO ČRNEM IN GOSTEM SAJASTEM DIMU SODEČ, KI SE JE VALIL PROTI DOLINI, JE ENKRATNO USPELA.
( kakšen je bil šele "ta pravi" kres horuk)
Turistična zveza Slovenije je razpisala projekt "Moja dežela - lep, urejena in čista". Le litijska in trboveljska občina še nista podpisali pristopa...
(SIMBOLIČNO? HORUK)
TAJNIK OBČINE LITIJA MARTIN HOSTNIK JE OB ŠMARSKEM PROPADLEM REFERENDUMU IZJAVIL, DA JE IZID PAČ TAK, KER, DA SO ŠMARČANI SILNO ZADOVOLJNI S SEDANJO OBČINSKO UPRAVO...
(les, les, tes, kar je res, je res! horuk)
/	Dokler imamo, bomo jedli vsi, ko pa ne bomo imeli, bodo nekateri stradali.... HORUK!	N
v				J
LEPO JE V NAŠI DOMOVINI BITI - POSLANEC...
Ce mačku na rep stopiš, zacvili - v ZASAVCU HORUK
DISCIPLINIRATI NAS HOČEJO 1.
O GRBU SMO PISALI. PA NE PREVEČ VŠEČNO. ČESTITKE PA NIIIIČ - VSAJ V ZASAVCU NE! HORUK!
DISCIPLINIRATI NAS HOČEJO 2.
Ko pride Bill v Slovenijo, bo gotovo prišel na Zasavca, saj imamo letališče, pa angleško znamo, brez Berlitz šole... - HORUK
| Jijrnf
ISKRICE NA ZADNJI STRANI
NAGRADNA IGRA
Do 15.maja lahko na naše uredništvo pošljete svoje mnenje o naši najmanjši parlementarni stranki SNS. Najizvirnejše mnenje o tej stranki bomo nagradili z dvomesečno naročnino na ZASAVCA.
OPRAVIČILO DRAGU BITENCU
V prejšnji številki sem pomotoma zapisal, da je Drago Bitenc predsednik ZVVS. To ne drži, Drago Bitenc je namreč generalni sekretar tega združenja. Za napako se opravičujemo.
ENI IN ISTI ZA VEDNO
Praznični dnevi so za nami. Mnogi so ob teh dnevih ugotavljali; predvsem slabo plačani delavci, pa nezaposleni....; da so imeli nekoč, ne tako daleč več pravic, da so imeli delo, da ni bilo toliko socialnih razlik in podobno. Mnogo od zgoraj napisanega drži. A nekaj je le potrebno dodati. Domala vsi naši sedanji državni voditelji (od Kučana do Drnovška) so imeli visoke oziroma vodilne položaje že v prejšnji ureditvi in takrat so prisegali na socializem tjakaj enake možnosti za vse pa so to čez noč pozabili. Zelo podobno preobrazbo so prestali (bogato sojo odnesli) tudi naši vrli direktorji, ki so bili direktorji že v prejšnem sistemu in so rekli (takrat): "Delavcu čast in oblast!", danes pa prisegajo na tako ureditev, kjer imajo oni vse, delavci pa nič ali skoraj nič.
"ČESTITAMO DELAVCEM ZA l.MAJ PRAZNIK DELA", SO NA OGLASNE DESKE V TOVARNAH ZAPISALA VODSTVA. ŽE DOBRO, A KAJ KO JE DELAVCEV V TOVARNAH VSE MANJ - SO NA ZAVODU ZA ZAPOSLOVANJE.
RS.Letos marca je brez dela 2,5 % več državljanov Slovenije, kot jih je bilo lani (127.513). Nekaj gnilega je v deželi tej.
RUDARJI VEN-SVETNIKI NOTER
Zagorski svetniki so si ogledali zagorsko jamo oziroma tisti del (kot je zapisal predsednik občinskega sveta) zapiranja rudnika, ki ga Zagorjanke in Zagorjani vsakodnevno ne moremo videti, to je zapiranje jame. Ko so svetniki nastopili mandat so rudarji še kako delali tisto za kar so se izučili in kar jim je dajalo kruh, ob koncu mandata zagorskih svetnikov pa so se upokojili, so šli delat v druge rudnike, so se prezaposlili v druga podjetja ali....
VPRAŠANJE ZA ŽUPANA, PREDSEDNIKA OBČINSKEGA SVETA, SVETNIKE...
Koliko so zagorske davkoplačevalce stale novoletne prireditve, vključno z ognjemetom in koliko je stal ognjemet 30. aprila ob 23 uri?
P.S.; Nekaj podobnega smo spraševali že v drugi številki Zasavca.
Iskrice zbral In dodal Igor Goste
Študent naj
zavarovalnica triglav, d.d.
Celje - skladišče
D-Per
/O ljubljanska I;
6/1998
Banka Zasavje d.d., Trbov 5000005694,9
1420 Trbovlje, Trg revolucije 25c tel.:0601 -26-233, 21-233; fax: 0601-26-193 http://www.lb-zasavje.si e-mail: info@lb-zasavje.si
COBISS o
Banka Zasavje
v MAJU
za
VAS
KflP Zfl
507. sno znižti
PPOVIZDO Zfl POLOŽfllCf,
M bODO PLflČflnt flfl
bmonfliiti
mm zflsflv]f
Banka Zasavje d.d. Trbovlje - banka, ki dela z ljudmi - za ljudi
NAROČILNICA

ZASAVC, Cesta 20. julija 2c, Zagorje ob Savi tel.; 0601/64 250, 64 166; fax: 0601/64 494
Naročam časopis ZASAVC
Ime in priimek .............................
Datum rojstva ..............................
kraj ......................... poštna št.
ulica........................... . telefon . .
datum.........................
.............. podpis..........
NAROČNINO BONI PLAČEVAL:
trimesečno, polletno (ustrezno obkroži)
za brezplačni mali oglas
ZASAVC NO 9/98
Tekst;
Moj naslov: