Naše odda e v relov^kem radi u OBVESTILO VODSTVA SLOVENSKIH RADIJSKIH ODDAJ Vodstvo slovenskih radijskih oddaj obvešča svoje poslušalce, da je sedanja radijska oddaja razširjena za eno uro tedensko. Od nedelje 3. marca dalje boste lahko poslušali vsako nedeljo od 19 ure 30 minut (pol °*mih) pa do 20 ure (osmih) slovensko oddajo. Enako tudi vsak četrtek ob istem času. V slovenskih radijskih oddajah (izvzemši Poročila v slovenščini, ki bodo še nadalje •b 20 uri 10 minut), boste slišali slovenske Pesmi, glasbo, deklamacije, pa tudi kratke Prizorčke. Včasih bomo prinesli tudi kako Zanimivo predavanje. Tudi na otroke ne bo-»o pozabili. Naša otroška oddaja bo vsak drug četrtek v mesecu. Na to vas še posebej °pozarjamo. Vse poslušalce prav vljudno vabimo k sodelovanju, tako da bodo naše oddaje res Pestre in zanimive. Kdor bi bil pripravljen Nastopiti v radiju (posameznik, ali pa celotni zbori), naj nam to sporoči na naslov: -Koroška kronika1' (radijo), Völkermarkter King 23 I„ Celovec. Bnilwm in naročnikom Ker so se izdatki pri tisku našega tednika Povečali, in ker je list odvisen od lastnih dohodkov, smo bili primorani s 1. marcem Zvišati naročnino lista od 15 na 20 grošev za stalne naročnike, za posamezen izvod v Nadrobni prodaji pa je sedaj cena 25 grošev. 2 zvišanjem naročnine smo zagotovili še dadaljno izhajanje lista v sedanjem obsegu, Pa tudi v sedanji tehnični opremi; obenem 0,Uenjamo, da je oblika lista večja. Kot lahko *aini vidite, je naš list tiskan na boljšem pa-piriu, pa tudi tisk je lepši kot pri drugih ča-°Pisih. Razen tega imate v našem časopisu gensko po več slik, česar v drugih listih *• Jn če vas opozorimo še na to, da boste p*ačall pri nas za osem strani 20 grošev, Ziroma 25, je to še vedno ceneje, kot pa Pr* dnevnikih, pri katerih plačate za štiri •“uni 15 grošev. A najvažnejši razlog je za ®s vsekakor to, da je list pisan v našem aterinem jeziku — v slovenščini. Prepri-. n> smo, da z zvišanjem naročnine ne bomo z9ubili vaše naklonjenosti, pač pa se boste okoli lista, ki bo tudi na-I® zastopal interese koroških Slovencev. 5taine naročnike, ki imajo za ta mesec že ^ acano naročnino, prosimo, da ob priliki ^Plačajo razliko, ki znaša 20 grošev za sje*ec- Vse ostale čitatelje pa vabimo, da 1^ ,s* čimprej naročijo po pošti in to zato, Zat" Za sla*ne naročnike list cenejši, pa tudi nje0' k« imajo s tem zagotovljeno prejema-razli- 3 in ne bo treba nikomur tekati po «ih lCn’» Prodajalnih za listom, kjer ga vča-c s težavo, ali pa sploh ne dobijo. ana našega tednika je torej: mesečna do-P° pošti 90 grošev (do sedaj 70), po-groj6zna številka v nadrobni prodaji pa 25 Še eno opozorilo t nar°čaš list ne pozabi napisati: C« P'»“«*. ttlsi k*er stanuješ, *®Spoif,eVllko' Ce ,0' 118 katero naj list pošiljamo. ** nar°čilnice točno izpisane, se \ ljenia *reba jeziti zaradi nerednega dosl olajL a*°Pisa, pa tudi naši upravi bo d ^tero 0' * n® bo treh® še le iskati ] («bite pos,° Pripada ta ali ona vas. Ne tudi oh** *°‘ da 1® treba naročilnici prilo U*t »»OV«riaioeo naročnino. * Celo *°ć to Pri upravi „Koroške Kroni fünder*tran .V8Utermarkter Ring 25 (vi poI*sj»lu *Ty* kier dobite tudi vsa osi Poiiljeaj; u **devajo aaročevanje ta i Debata v britanskem Spodnjem domu ODNOSAJI s sovjetsko zvezo Britanski zunanji minister Ernest Bevin je objavil, da je Velika Britanija pred dvema mesecema ponudila, da podaljšajo angleško-sovjetsko pogodbo za 30 let. Da je preteklega decembra ruskim zastopnikom v Moskvi izjavil: „Mi imamo prijateljsko pogodbo, a jaz mislim tudi resno prijateljstvo, prijateljstvo, kakor je ugotovljeno v pogodbi.” Bevin je dodal: „Prvič hočem Spodnjemu domu sporočiti ,kaj sem rekel: „Ako želite spremembo od 20 na 50 let, potem bom moji vladi položil na srce, da to stori.” „Mene se torej ne more okrivljati”, je rekel Bevin pod odobravanjem, „da nisem želel za večne čase prijateljstva s Sovjetsko zvezo.” „Trdijo, da se bližamo vojni s Sovjetsko zvezo. Ali ne morem si misliti nobenih okol-nosti, ki bi mogle pripeljati do vojne med Sovjetsko zvezo in Veliko Britanijo. Ne bi vedel, zakaj še :.aj borimo šil niti /az, niši moji tovariši v vladi se ne bi mogli baviti s takšnimi misli. Isto velja z ozirom na Ameriko. Ne morem verjeti na kakšno vojno ali neko možnost vojne z Ameriko." Na vprašanje nekega zapadnega bloka je Bevin izjavil: „Ničesar ni izzvalo več ogorčenja, kakor pa vprašanje zapadnega bloka. Jaz sem to vprašanje v Moskvi zavestno stavil. Izjavil sem: „Hočete prijateljske sosede. Tudi jaz si želim prijateljske sosede v moji ulici. Ničesar nočem storiti, kar bi vas lahko razžalilo. Moja vlada ne bo ničesar podvzela, o čemur vas ne bomo obvestili, mi vam bomo vse sporočili." Bevin je nadaljeval: „Članom moje lastne stranke hočem reči, da zgodovine ne moremo menjati z gesli. Zadnjič sem dejal Višinskemu, da ne verjamem, da bi se moglo naše težkoče napisati na papir, da jih rešimo točko po točki. Da imam občutek, da bi si prišli bližje, ako bi našli vzajemno zaupanje. Da se približamo Sovjetski zvezi, je cilj moje politike." Glede na imperializem je Bevin izjavil, da je Staljinu v Moskvi rekel: „Nočemo sipati peska v tečaje, bolje je, ako tečaje dobro oljimo. Hočemo skrbeti, da gladko tečejo, potem bomb te težkoče v toku časa premostili.” Bevin je ifadaljeval, da je vojna šele pred 9 meseci končana in ni nobenega vzroka za opravičbe o doslej doseženih napredkih. „Stvari so se razvile, kakor to nihče ni predvideval. Upam se trditi, da tokrat ne bo nobene splošne mirovne konference na Versaillski način. V Versaillesu so sestavili zelo negibno pogodbo in Eden ,ki je delal v zunanjem ministrstvu, ve, da je pri tej okoreli pogodbi bila revizija zelo težavna. Ali prilike modernega življenja in modernega sveta kažejo, da je okorelost sovražnik dolgotrajnega miru. Nisem preveč prepričan, da bodo nasprotnosti in nestalnost situacije pokazale končno boljše rezultate.” AVSTRIJA Potem se je posvetil avstrijskemu vprašanju in izjavil: „Čeprav je Avstrija bila priključena k Nemčiji in se vsled tega ni nahajala v istem položaju kakor Italija ali Balkanske države, s katerimi se je Velika Britanija nahajal v vojnem stanju, je Velika Britanija pripravljena, urediti avstrijski položaj z novo mirovno pogodbo, ker predstavlja ta edino pot ,da se reši pravni položaj Avstrije.” Upa samo, da ravnokar omenjene države, kljub politični raznoličnosti z ozirom na vladavino .ne bodo zopet ena proti drugi postavile carinske meje in druge zapreke, marveč dopustile svobodno zamenjavo blaga, da se lahko dvigne žlvljenski raven. Izvleček iz Bevinoiega^goiora ITALIJA Zunanji minister Bevin je dalje Izjavil, da je Italija marsikaj storila, da si zopet zasluži svoj ugled. Hoče ukazati Italiji pri utrditvi mirovne pogodbe pravičnost in sestaviti pogodbo na podlagi, ki ne bi več privedla do nasprotij in težkoč ter novih konfliktov s sosedi. Po njegovem mnenju so nacionalizem v Italiji preveč izkoriščali. Ako potegnemo to mejo, potem trčimo na zelo velike komplikacije in nasprotnosti med imenovanimi etnografskimi mejami in gospodarskimi potrebami v poedinem slučaju. S tem, da je namignil na električpa podjetja v Južnem Tirolu je postavil zunanji minister vprašanje: „Je li je izven naše moči in našega razuma, da najdemo pota, da stavimo veliki gospodarski faktor, katerega so Italijani sami stvorih, v službo tako Avstrije kakor tudi Italije, a istočasno še rešimo narodnostna »prašanjaf Kdor ima Trst ,ima rudnike in boksit, a etnografska črta bi ga morda dala Jugoslaviji ali Italiji, ali zakaj ne bi mogel izkupiček teh velikih izvorov surovin biti potom skupnih družtev ali potom drugih dogovorov v korist obeh dežel? Zakaj se morajo ljudje med seboj boriti, če bi lahko potom dogovorov, ki jih lahko sklenemo med zemljani .tekle te velike množine surovin skozi oba prekopa? „Ne drznem se, da na to odgovorim.” „Kaj pa hočejo ljudje?” je vprašal Bevin. „Ljudje hočejo krov, živež, luč in tržišča; hočejo uživati ugodnosti življenja, a edino vzpostavitev etnološke meje naj ne bi pomenila za njih siromaštvo; a surovine naj bi imele prosto pot. Vsled tega pozivam vse te zemlje, da pri obravnavi gospodarskih težkoč ne premagajo njihovi narodnostni občutki njihovega zdravega človeškega razuma." Resnično so problemi te vrste oni, s kate- Papež Pij XII. je 18. t. m. izjhvil pred kolegijem kardinalov: „Danes mi je končno dano, da izpolnim utrujenemu človeštvu dolgo gojeno željo in odlikujem može, ki so z visokimi cerkvenimi službami, katere so v toku dolgih let izvrševali, zaslužili navišja dostojanstva." Papež je v svojem govoru nadaljeval: „Apostolska služba .katero vršimo, ker tako zahteva Božja volja, je največje važnosti, ker je od nje odvisen državni red, ki do-prinaša neposredno k dobrobiti krščanstva. Naša naloga je v tem, da izberemo med najpametnejšimi in najumnejšimi kandidati one, ki so v pravem pomenu besede vzgled in vzor, da pripeljejo narode na pot večne resnice, jih hranijo z Božjo milostjo in kateri jih ne vodijo samo s popolnostjo svoje moči, temveč predvsem ž živim primerom in sijajem svojih kreposti. Na žalost je moral visoki Cerkveni svet v zadnjih letih pretrpeti težke izgube in tukaj se hočemo sedaj skupno z žalostnim srcem spomniti onih izvanrednih mož, ki so šli od nas. Mi in z nami vsi dobri ljudje se jih spominjamo polni žalosti in naprošamo za njih Gospoda vseh vojsk, za voljo njihovega truda In njihovih kreposti, večni mir in pravično plačilo. Mnogoštevilne težkoče so preprečile v velikem številu vpoklic novih sobratov v službo. Med temi težko-čarni so bile pred vsem take, ki so izvirale Iz vojnega požara, potom katerih je bilo rimi se mora bolj baviti, kakor pa z vsemi drugimi. Akoravno je njegova želja in želja njegove vlade, da omogoči narodnostnim težnjam najširšo možnost izražanja, ne bi hotel tega storiti na račun življenskega standarda 'prizadetih. Bevin je rekel, da so ga vprašali, da 11 so pri konferenci zunanjih ministrov v Londonu prišli do smernic. Dogovorili so navodila z ozirom na italjansko mirovno pogodbo in namestniki zunanjih ministrov, ki se trenutno bavijo s tem vprašanjem, se poslužujejo podlag, katere so stvorili na konferenci. Z Italijo se v tej pogodbi ne more tako ravnati, kakor da bi bil Musolini še živ. Po njegovem mnenju so zavezniki koncem pretekle vojne napravili z ozirom na Nemčijo napake, ker so ravnali tako, kakor da bi bil v Nemčiji še vedno cesar in ker so ravnali z Weimarsko republiko, kakor da bi bila cesarjeva republika. On noče, da bi vlada zopet napravila to napako. On spoznava, da so države, ki so stale pod diktaturo, izgubile svojo samostojnost. Italija dela v obnovi velike napredke. On ne podcenjuje težkoče, katerim bo stala Italija nasproti, ali britanska vlada bo storila vse, kar more, da pomaga Italiji, da zopet doseže svoj stari položaj — ne kot imperialistična zemlja — v katero jo je hotela spremeniti Musolinijeva zabloda, marveč kot kulturen in koristen član skupine narodov, k čemur sama stremi in kar bo tudi on podpiral, ne da bi škodoval sosedom Italije, ki so pri pogajanjih istotako prizadeti. Italijanski problemi niso samo politične, marveč tudi gospodarske narave. Velika Britanija hoče sodelovati z vsako drugo zemljo, ki bi mogla podpirati Italijo pri njenem poizkusu v bilo kateri točki, da zopet izgradi svoje gospodarstvo — ravno tako, kakor Velika Britanija sedaj pomaga Grčiji, da se gospodarsko življenje zopet oživi in I se Grčijo zopet postavi na lastne noge. človeško pokoljenje razcepljeno v dva sovražna tabora in potom katerih so postala vsa pota na kopnem, v zraku in na morju negotova in nevarna. Tako je, kakor je naš predhodnik, Gregor Veliki, pravilno dejal: „Čast je že velika, ali odgovornost, ki izvira iz te časti, je neskončno večja.” Zato moramo ako hočemo tukaj odločati ,to storiti z velikim preudarkom in skrajno skrbnostjo. Naš steber je Božja pomoč, katej'o je dal Jezus Kristus samo svoji nevesti, Cerkvi, in svojemu namestniku na zemlji do konca sveta. Prosili smo Svetega duha za njegovo pomoč, da nas razsvetli s svojo božansko lučjo.” Nato je Sveti oče prečital imena kardinalov in sprejel odobrenje celokupnega kolegija kardinalov. Lord Halifax o aktualnem vprašanju Britanski poslanik v Zedinjenih državah Lord Halifax je v svojem govoru v Topekl odgovoril na trditve radi britanske politike v Palestini ter povdaril, „da je Palestina mnogo delj arabska dežela, kakor pa obstojajo Zedinjene države.” Ne poznam nobenega zakonitega argumenta, ki bi mogel Arabcem odreči pravico, da soodločajo o bodočnosti Palestine. Palestina ima preko 1.000 let arabsko oblast. Gotor Papeža Pija \ll. pred koleqijpm.kardinalov Zanimivosti preteklega tedna c ZDRUŽENE DRŽAVE Pretekli teden je ameriški zunanji minister na tiskovni konferenci med drugim izjavil, da sedaj še ni mogoče določiti, kdaj bodo v ameriškem zasedbenem področju Nemčije uvedli civilno upravo. Nadalje je rekel, da se Združene države nisd uprle, pa tudi ne vzele v pretres francoskega predloga o odcepitvi Porenja in Porurja od Nemčije. Glede odnošajev z Argentinijo je rekel, da bo ostala ameriška politika v tem oziru ne-izpremenjena vkljub obtožbam, ki jih vsebuje „Sinja knjiga". Na vprašanje, ali bodo tudi glede Španije in njenega sodelovanja z Nemčijo objavili podobno „Sinjo knjigo", je rekel zunanji minister, da je zbranega veliko tozadevnega materjala, ki so ga dobili v Nemčiji. Nekaj teh dukomentov bodo objavili. Britanski Veleposlanik v Združenih 'državah je odločno zanikal, da predstavlja največje ovire pri dosegi indijske samovlade odklonitev Velike Britanije, da zapusti Indijo, in da ona podžiga nasprotstva med muslimani in hinduisti. V zadnjih 40 letih, je dejal lord Halifax, je britanska politika v Indiji imela namen ustvariti indijsko samovlado. VELIKA BRITANIJA Središče političnega zanimanja v Angliji je bila pretekli teden zunanjepolitična debata v Spodnjem domu, kjer je med mnogimi drugimi govorniki spregovoril tudi zunanji minister Ernest Bevin. Na vprašanje o poljskem zboru v Italiji je rekel gospod Bevin: „Pozivam vse člane tega parlamenta naj se spomnijo, da ni nobeden grajal teh mož, ko so zapustili svojo domovino in se bojevali za nas od El Alamejna do Italije. Ne nameravam postaviti teh pogojev, da se ne bi mogla izvesti demobilizacija in potrebne spremembe v boljše pogoje. Pozivam z največjo odkritostjo člane te zbornice, da naj bodo do teh mož prav tako ugodno naklonjeni, kot so naklonjeni do svojih političnih mnenj." Bivši konzervativni minister Harold Mc Millan, ki je začel razgovor o zunanji politiki je rekel, da je zunanji minister igral tako v zunanji, kpt notranji politiki veliko vlogo. Vlada Velike Britanije se je trikrat postavila po robu: pri indonezijskem vprašanju, pri vmešavanju v Grčiji in pri zadevi Bližnjega vzhoda. V vsakem primeru čast in dobra volja Anglije nekaj pomenita v svetovni skupnosti. Mc Millan je nato spomnil člane zbornice, da Grčija ni zapustila Velike Britanije v težkih časih, zato je dolžnost Velike Britanije, da ne zapusti Grčije na poti obnove in preporoda. Nato je govoril še o Italiji. Sovjetska zahteva o priključitvi Trsta k Jugoslaviji je doslej predstavljala nepremostljivo oviro za izdelavo mirovne pogodbe. Zdaj se je, če je mogoče zaupati glasovom ki krožijo, sovjetska politika spremenila. Mc Millan ni povsem zamolčal svojega strahu, da Italija v vsakem primeru tvega, da bo ostala sebi in Veliki Britaniji v škodo, v diplomatski igri velesil — majhna. SOVJETSKA ZVEZA V Moskvo je prišel najstarejši sin genera-lisima Čiang Kai Čeka, da bi premostil mrtvo točko, ki je nastala med odnosi Kitajske in Sovjetske zveze. Čete Sovjetske zveze, ki so v Mandžuriji se še niso umaknile, čeprav je bilo na konferenci zunanjih ministrov sklenjeno, da bo ozemlje izpraznjeno v začetku februarja. O pogajanjih, ki jih ima sovjetska vlada s predstavniki Perzije še ni bilo do sedaj podano nobeno uradno poročilo. Da so pogajanja na najboljši poti je dokaz, da je odposlanstvo Perzijske države sprejel Stalin, do-čim je Molotov njim na čast priredil slavnostno večerjo. Velik dogodek v preteklem tednu je bil v Rusiji slavnostni dan Rdeče armade, ki so ga po vsej državi proslavljali v največjem razkošju in slavju. KITAJSKA Na Kitajskem so bile velike demonstracije dijaštva, pri katerih so Kitajski dijaki zahtevali da Sovjetske čete takoj zapustijo Mandžurijo, kot je bilo sklenjeno na sestanku zunanjih ministrov. Vsled teh demonstracij se je politični kurz med Kitajsko in Sovjetsko zvezo nekoliko poostril. Pretekli teden je bilo objavljeno besedilo sklepov, ki jih je sprejel politični svet ob koncu januarja. Predlogi so vključeni v dokument, ki vsebuje 3000 besed in obravnavajo sledeča vprašanja: 1. Vladna organizacija naj bo od sveta ali izvršnega Yunana. 2. Načrti za mirno narodno obnovo v kateri je med drugim vprašanje pravic naroda, politična vprašanja in vojaška ter odnošaji z inozemstvom, gospodarska in finančna vprašanja, vzgojna in kulturna obnova, ter pomoč in položaj kitajskih državljanov, ki bivajo onstran morja. 3. Nacionalizacija kitajskih armad. 4. Sporazum za sestavo narodne skupščine, ki bo vspostavila novo ustavo. JUGOSLAVIJA Kot je razvidno iz pisanja jugoslovanskih listov, sl upravno vodstvo močno prizadeva povspešitev proizvodnje in obnove z tako-imenovanim „udarniškim" delom in različnimi tekmovanji, ki prinašajo prav lepe uspehe predvsem na področju gospodarstva in izpopolnitvi med vojno poškodovanih in porušenih tovarnah. V glavnem pa se ta teden bavi jugoslovanski tisk s pripravo mirovne pogodbe z Italijo in poljskimi četami v Italiji. Na seji predsedništva narodne skupščine za Srbijo je bil sprejet zakon o imenovanju Narodne republike Srbije. Prvi člen tega zakona se glasi: „Na osnovi ustave Federativne Narodne Republike Jugoslavije se ime Srbije kot narodne republike v sestavu Narodne Republike Jugoslavije glasi: Narodna Republika Srbija". V Novem Sadu so pričeli s popravljanjem poškodovanih traktorjev, ki jih je treba popraviti. Do sedaj so traktorje popravljali posamič, sedaj pa jih bodo v ferijah, kar bo šlo hitreje in bo imelo veliko večji efekt. Zakon o agrarni reformi se po vsej državi dosledno izvaja in lahko dnevno vidite ljudi, kako ob velikih slovesnostih dele zemljo in jo izročajo novim lastnikom. Z vsemi slovestnostimi so v Jugosloviji praznovali praznik Rdeče armade. Proslave, ki jo je v Beogradu priredilo Sovjetsko-ju-goslovansko društvo se je poleg drugih visokih gostov udeležil tudi podpredsednik vlade Kardelj. V Jugoslaviji je bila na gostovanju velika j skupina državnih ruskih plesalcev, ki so nazadnje gostovali tudi v Ljubljani. Ljudstvo jih je povsod navdušeno sprejelo in s tem manifestiralo za bratstvo s Sovjetsko zvezo. VATIKAN Trije nadškofje britanskega imperija in sicer dr. Griffin iz Westminstra, monsg. Mac Guigan iz Toronta in monsg. Norman Gilroy Dne 30. junija 1943 je Mr. Churchill, takratni ministrski predsednik Zvezne kraljevine govoril o imperiju v vojni: „Tri leta smo stali sami proti zmagujoči nemški sili. Tedaj je gotovo bil čas, da imperij prekine odnošaje z vsakim od svojih na daleč raztresenih ozemelj, ter išče varstva v pridobitveni strani. Toda kaj se je zgodilo? Izkazalo se je, da so vezi, ki nas združujejo, čeprav upogljive in elastične, vendar trdnejše od jekla. Spoznali smo ,da so to duhovne vezi in ne ma-terijalne. Zatorej so mogle kljubovati vsem vabljivim nakanam, ki so zelo ogrožale bodočnost. V onih temnih, strašnih a tudi velikih trenutkih, smo dobivali iz vseh dominionov Nj. Veličanstva iz največjih in najmanjših iz najmočnejših in najslabših, iz najmodernejših in najpriprostejših jamstvo, da bomo šli skupno ali navzgor ali v propast." Dominioni so: Kanada, Avstralija, Nova Zelandija in Južna Afrika. Bivstveni položaj dominionov je bil določen pri Državni konferenci leta 1926, kjer so se zbrali zastopniki dominionov in Zvezne kraljevine. Sklenili iso sledeče: „Dominioni so avtonomne dežele v britanskem carstvu, ter enakopravne v ustavi. Na noben način niso podrejene druga drugi z ozirom na svoje notranje in zunanje zadeve. Četudi jih veže skupna zvestoba napram kraljevski kroni, so združene kot svobodni člani britanske Narodne skupnosti." 'Resnica o svobodi V zunanjih zadevah se je istotako pokazalo, da je vsak dominion v resnici član Organizacije združenih narodov ter Društva narodov. V vseh zadevah, ki se pojavijo, dominioni lahko jasno izražajo svoje mišljenje, tudi v vprašanjih, ki morda nasprotujejo nazorom britanskega imperija. Lahko prejmejo ali odklonijo pogoje, ki bi jih sklenila Liga ali Delavska postava. Imajo popolno ustavo neodvisnih držav. V zunanjih odnošajih zavzemajo dominioni isti položaj popolne svobode, a imajo še prednost, da se lahko poslužujejo britanskega diplomatskega stroja za obravnavanje svojih poslov. Ce želijo, pa tudi lahko pošljejo svoje lastne diplomatske predstavnike v vsako tujo deželo, ki si jo izberejo. Edina dolžnost, ki veže vsak dominion in Zvezno kraljevino po časti in ne po zakonu je, da noben član te Narodne skupnosti ne sme paktirati s tujimi silami, ne da bi o tem obvestil vse druge člane. Pogodba in obveznosti Nobena zveza ni primorana sprejeti predlog, ki bi ga napravila druga. Nikakor pa ne sme nobena zveza sklepati pogodb, ki bi nasprotovale obveznostim do drugih zvez. Toda Zvezna kraljevina je pripravljena spre- iz Sydneya sp v številu novih kardinalov, kateri so bili te dni v Rimu potrjeni v svojem dostojanstvu. Pri otvoritvi konzistorija je papež v svojem govoru v latinščini rekel: „Dejstvo, da plemeniti prelati petih kontinetov sedaj prvič pristopajo v senat Ceflfkve, postavlja v novo luč vesolnost Cerkve. Cerkev ni last kake določene rase, naroda ali ljudstva, ampak je last vseh in vsakega naroda človeške družine, ki jih je odrešila Kristusova kri." JAPONSKA General Mac Arthur je imenovarWilliam-ma Flood Webba, vodjo avstralskega odposlanstva in vrhovnega sodnika Queensland, za predsednika mednarodnega sodišča, ki bo sodilo japonske vojne zločince. Mestna policija v Tokiju je prosila za sodelovanje vojaško policijo Združenih držav, da bi v času od 25. februarja pa do 7. marca vršila vsak dan 24 urno varnostno službo v vseh bankah in poštnih uradih, kjer bodo v tem času zamenjavali denar. BRAZILIJA Brazilski zunanji minister je uradno izja-,vil, da odklanja brazilska vlada dati priznanje španskemu veleposlaniku Edvardu Su-nosu, ki je že na poti v Rio de Janeiro. To stališče brazilske vlade je posledica „Modre knjige", ki jo je publicirala Bela hiša in v kateri pravi med drugim, da je bil Sunos voditelj španskega gospodarskega odposlanstva v Argentini in je posredoval nakup orožja med Nemčijo in Argentino. EGIPT , V Egiptu so bile številne demonstracije proti angleškim četam, ki se še nahajajo v Egiptu. Na protest britanske vlade je mini-sterski predsednik pozval dijake naj prenehajo z demonstracijami, ker bi lahko te škodile Egiptu pri bližajočih se pogajanjih. jeti pogodbe s tujo silo, če te varujejo vse britanske interese, vključno take, ki so v zvezi s kakšnim dominionom. Britanski svetovalni častniki so postavljeni, da dajejo nasvete in navodila v vseh britanskih zavedavh, ki sr> tičejo Zvezne kraljevine ali deloV Narodne skupnosti. Dominioni pa redkokedaj imenujejo svetovalne častnike v tujih deželah. Kot rezultat svoje avtonomije, so dominioni popolnoma svobodni, da lahko odklonijo sprejem morebitnih poslov, ki bi jih napravila Zvezna kraljevina; tako je Južna Afrika odklonila, da bi se pridružila Londonski pogodbi z leta 1930. o zmanjšanju pomorske oborožitve. Ravnotako ni nobeden izmed dominionov sprejel leta 1938/39 obveznosti, ki si jih je Zvezna kraljevina naložila napram Franciji. Dejistvo svobode izvzema dominione vsakega nadzorstva po Zvezni kraljevini, toda obratno imajo ti tem večje dolžnosti, da pomagajo britanski vladi v vsakem pogledu. Da to ni sama prazna „svoboda na papirju" je britanska vladna ustava jasno pokazala napram Hiru, ki se je odločil, da ostane nevtralen skozi vso vojno. Ostali del Narodne skupnosti je spoštoval to odločitev in čeprav so med „Atlantskimi boji", ko so iz; gube zavezniških ladij Skrajno naraščale in je bila uporaba ozemlja ob Atlantiku na Južno Irskem za britansko floto velikega po-. mena, da zniža svoje potopitve, so vseeno pustili Eire strogo nevtralen in se nikoli niso posluževali njegovih področij. Nobene pravice vmešavanja (pravica nevmešavanja) V notranjih zadevah je avtonomija izražena v dejstvu, da se je britanska vlada odpovedala vsem pravicam vmešavanja v zakonodajo dominionskih parlamentov, ki lahko prosto odrejaj®, kar so njihove konstitucije ukrenile. Današnja britanska doktrina stoji na dveh osnovnih načelih, ki jih je sprejela velika večina volilcev. Lastninska pravica (Pravica do posesti) Na prvem mestu je priznana pravica do posesti v vseh ozmeljih, kjer vladajo Britanci in je uveljavljena kot prvotni namen: služiti ljudskemu blagostanju. Ce se pojavijo razlike med interesi, tedaj je dolžnost britanske vlade, da ščiti interese in blagostanje vsakega ozemlja. Lahko traja še stoletja Lahko še trafa dobo enega pokolenja ali celo stoletje za narode v predelih Kolonijal-nega imperija, da bodo dosegli lastno vlado. Toda britanska politika se trudi dati ravno zaostalemu afriškemu ljudsku pobudo, da bi se postavil nekoliko bolj na lastne noge. Ta narod bi imel najboljše jamstvo, če bi to misel nadaljeval kot vodilo v razpravljanju lastnih zadev in nadaljeval s svojo zvezo z britanskim imperijem. INDIJA Pretekli, teden je veliko število delavcev in mornarjev v Indiji stopilo v stavko. Podivjane množice so požigale in ropale po glavnem mestu in s tem nesmiselnim početjem napravile veliko nepotrebne škode. Gandhi je dal proglas na stavkajoče, in jih poziva, naj prenehajo z neredi. Britanske oblasti so uvedle policijsko uro in zavzele važnejše strateške točke v mestu. Po dveh dneh so bili večji izgredi zadušeni. Pričakujejo, da bo britanska delegacija, ki potuje v Indijo dosegla zadovoljiv sporazum z Indijci in da bodo s tem enkrat za vselej odpravljena nesoglasja med Indijci in Angleži. r GRČIJA Izjave o Grčiji, ki jih je podal v Spodnjem domu angleški zunanji minister, so vzbudile v Atenah splošno zadovoljstvo. Njegova izjava, da po poročilih, ki jih ima na razpolago, nihče, tudi Sovjetska zveza ne, nima ugovorov proti dodelitvi Dodekaneza Grčiji in da ne ve za nikakšno zahtevo proti nedotakljivosti grškega matičnega ozemlja, so naredile konec glasovom in bojaznim, katere sta stalno izkoriščali skrajna desnica in levica. Menijo, da je odgoditev volitev neverjetna. Tudi komunistična stranka je objavila izjavo, da je mogoče v nekaj tednih vspo-staviti red in zakonitost, kar bi omogočilo svoboden potek volitev. To izjavo tolmačijo tako, da se bo levica udeležila volitev ne glede na izjavo, ki jo je v začetku tega meseca izrekel EAM. ARGENTINA V Argentini so bile v nedeljo volitve dr žavnega predsednika. Postavljeni sta bili samo dve listi in tako so mogli izbirati vo-lilci med sedanjim voditeljem države Peronom in njegovim protikandidatom, ki predstavlja zvezo vseh Peronu nasprotnih strank Ilovice iz Slovenije V soboto 16, februarja je odpeljal iz Slovenije četrti transport kolonistov v Slavonijo in Vojvodino. Družine, ki so se prijavile za "kolonizacijo so iz vseh krajev Slovenije. Pri tem transportu so bili zastopani Trboveljčani, Celjani, pa tudi iz Žužemberka in Rakeka jih je bilo nekaj. Mariborska mladina je pri čiščenju ruševin samo v eni nedelji opravila skoro 16.000 delovnih ur. Med drugim so bile v Ljubljani razprave proti Vrabru Maksu iz Ljubljane, dr. Karlu Capudru, Vidru Jožetu šol. upravitelju iz Ljubljane in pisatelju ter pesniku dr. Jožetu Lavrenčiču, zaradi članstva izdajalske organizacije in drugih protidržavnih prestopkov. Društvo novinarjev ljudske republike Slovenije je imelo svoj občni zbor pretekli teden v Ljubljani. Občnemu zboru so prisostvovali tudi novinarji drugih federativnih enot. Po občnem zboru so novinarji obiskali Prešernovo rojstno hišo. Pred kratkim je bil v Mariboru zaključen pedagoški tečaj učiteljskih kandidatov, ki so dokončali srednje šole. „Tako smo dobili zopet 43 novih učiteljev, ki bodo pripomogli k izobrazbi naše mladine. S poslovilnega večera, ki so abiturjenti priredili na državnem učiteljišču so bile poslane pozdravne resolucije predsedniku vlade Ljudske republike Slovenije Borisu Kidriču in prosvetnemu ministru Ferdu Kozaku". (Slov-Poročevalec). V Kresnicah pri Litiji so igrali pred nedavnim spevoigro „Kovačev študent" in enodejanko „Izdajalec". Proslavili so tudi obletnico Prešernove smrti. Ob priliki Prešernove proslave so imel' slovenski književniki med drugimi svoj nastop tudi v Kranju, kjer so sodelovali: Božo Vodušek, Tone Seliškar, Bogomil Fatur 'n France Novšak. Profesor France Vodnik Pa je govoril o Prešernu in njegovem pomen"-za današnji čas. V Ljubljani so slovesno proslavili drug0 obletnico prvega zasedanja slovenskega narodno osvobodilnega sveta. Prvo zasedanj® je bilo 19. in 20. februarja 1944 v Crnomlj0' Posebni senat Vrhov, sodišča v Ljubi)3' ni je obsodil na smrt z ustrelitvijo in na z3' plembo vsega premoženja inž. Milka Brejca, solastnika železarne na Muti in Štajer' ske železoindustrijske družbe v Zrečah-Obtožili so ga, da si je nezakonito prilast' 10.000 delnic železarne na Muti, ki so b'|e last Nemca in hitlerijanca inž. Walter)3 Macha. Te delnice bi morale priti v državno last, kar pa je obtoženec, kakor je trdil3 obtožnica, preprečil z lažnimi trditvami v postopku pred okrajnim sodiščem v Pre^a Ijah, ki je priznalo obtožencu lastninsk0 pravico do železarne na Muti, ki je ocen)®) na na 30 milijonov din. Hkratu je delal tu0' na to, da bi ga postavili za poslovodjo- Britanska narodna skupnost Dominioni ANTON MARTIN SLOMŠEK Še danes žive med nami stari možje in žene, ki jih je kot nedolžne otročiče birmal knezoškof lavantinski, veliki Slovenec Anton Martin Slomšek. Oni nam vedo povedati, kaj je takrat pomenilo njegovo ime med Slovenci in naša sveta dolžnost je, da tega velikega rodoljuba ravnotako častimo tudi danes, tako da spomin na njega in njegova dela ne bo nikoli ugasnil. Posebno tfii koroški Slovenci mu moramo biti hvaležni, saj je živel in deloval dokaj časa v Celovcu in Št. Andražu ter dal med drugim pobudo za ustanovitev naše Mohorjeve družbe, katere važnost za naše politično in kulturno življenje ne moremo dovolj visoko ceniti. Rodil se je Anton Martin Slomšek kot sin kmečkih staršev, dne 26. novembra 1800 v Ponikvi na Spodnještajerskem. Izredno nadarjeni deček je našel v kaplanu Jakobu Prašnikarju dobrega učitelja, kateremu je skozi vso življenje ohranil naravnost, otroško hvaležnost in ki ga je imenoval svojega «ajvečjega dobrotnika na tem svetu. Spominska plošča na košatem orehu pred šolo v Ponikvah nas spominja na to, da je bil tam odlikovan dvanajstletni Slomšek kot najboljši učenec. To je ostal tudi v latinski šoli v Celju, kamor ga je spravil kaplan Prašnikar proti očetovi volji, ki je želel, da bi sin prvorojenec prevzel domače posestvo. Celje je imelo samo šest razredov-gimnazije, zato je šel Slomšek jeseni 1819 v ljubljanski licej, kjer je bil sošolec Franceta Prešerna. Tu je zvedel, da lahko v Senju na Hrvaškem konča oba razreda v enem letu. Odšel je v Senj in dobil tu koncem šolskega leta 1819/20 spričevalo s samimi odličnimi redi, fazen tega pa se je tudi gladko priučil hrvaščine in izpopolnil" svoje znanje v italijanskem jeziku. Vesel, da je pridobil Teto dni, se vrne v domovino in zaprosi za spre-lem v duhovsko semenišče v Celovcu. S tem je izpolnil gorečo željo med tem umrle matere in se je posvetil stanu, za katerega je 3orel tudi sam že izza mladih dni. Na gimnaziji v Celju je profesor Zupančič vzbudil v mladem dijaku narodno zavest in ga Vzpodbujal, da je pisal naloge, spise in celo Pesmice v slovenskem jeziku. Tudi na bogoslovju je Slomšek ves svoj prosti čas posvetil skoro--izključno proučevanju materin-skega slovenskega jezika. Slovel Je za najboljšega poznavalca slovenskega jezika med vsemi bogoslovci, tako da ga leta 1822 na-Pfosi semeniško ravnateljstvo, naj bi prevzel poučevanje svojih sošolcev v slovenščini. Slomšek se je z veseljem odzval temu Pozivu in je tako postal prvi učitelj slovenščine na celovškem semenišču. Že takrat je kil Slomšek v stiku z mnogimi odličnimi slovenskimi rodoljubi in pisatelji. Posebno priznanje za svojo vsestransko vnemo je dobil s tem, da je že po tretjem bogoslovnem letu bil posvečen v mašnika. hlovo mašo je pel v Olinju pri Podčetrtku, Ser je župnikoval njegov stari učitelj in °četovski prijatelj Jakob Prašnikar . Prva duhovniška služba Slomškova je bila ha Bizeljskem, kamor je prišel poleti 1825. mo—1862 kot kaplan, poln navdušenja za svoj poklic in za delo med narodom. A tudi ljudstvo je kmalu vzljubilo svojega novega kaplana; k njegovim pridigam so prihajali od blizu in daleč in njegova spovednica je bila kar oblegana. Slomšek se je tudi takoj lotil šole in je vsako nedeljo poučeval okoli 70 otrok. V svojem kaplanovanju na kmetih je bil srečen in zadovoljen. Tu je spesnil ponarodele „En hribček bom kupil" in „Slovenec Slovenca vabi", da bi z njimi pregnal pohujšljive in pokvarjene pesmi, ki so jih prepevali po bizeljskih vinogradih, kar mu je v polni meri uspelo. Po dveh letih je bil prestavljen v Novo cerkev nad Celjem, kjer je ravnotako vzorno opravljal svoje dolžnosti. Kmalu je vzbudil pozornost svojih predstojnikov; leta 1829. je bil imenovan za špirituala ali duhovnega voditelja na celovškem bogoslovju. Tu je deloval z vso vnemo in resnostjo na verskem in na kulturnem polju. Poučeval je bogoslovce v slovenščini in jih seznanjal s sodobnimi slovenskimi literati: Prešernom, Ravnikarjem, Vodnikom in drugimi^ Največ pa se je bavil Slomšek s tem, kako bi se dvignilo in pospeševalo do tedaj tako zanemarjeno življenje na slovenski severni jezikovni meji. O tem se je posvetoval z raznimi rodoljubi, vzpodbujal in svetoval, kakor nam pričajo njegova ohranjena pisma. Seznanil se je z rodoljubi Matijo Majarjem, Ahac-Ijem, Janežičem in z njima ustanovil „Slovstveno društvo". Tu je uvideval, kako potrebne so ljudstvu slovenske knjige in je sam začel pisati. Prepotoval je Slovenijo in Hrvaško ter druge dele Avstrije. Po devetih letih je kot daleko najsposobnejši prosilec dobil nadžupniško mesto, na Vuzenici ob Dravi in je prišel tako iz mesta na deželo, ki jo je kot kmečki sin toliko ljubil. Svojim župljanom ni bil le dušni pastir, temveč učitelj, voditelj in pomočnik v popolnem pomenu teh besed. Neumorno je od jutra do večera delal in uvedel je v dekaniji nov red in novo življenje. Posebno skrb je posvetil šolstvu in je zato tudi leta 1844. postal višji šolski nadzornik cele lavantinske škofije. Kot tak je postal oče in voditelj vsega vzhodnega slovenskega šolstva. Dal je zidati nove šole, popravljal je stare, na neštetih sestankih je dal učiteljem navodila, kako naj postopajo pri vzgoji in pouku. Pri vsem tem delu pa tudi svojih duhovniških dolžnosti ni pozabil in je užival pri svojih predstojnikih najboljši ugled. Na izrečno priporočilo škofa Kutnara je dobil opatsko mesto v Celju. Ko je pa škof kmalu na to umrl se je uresničila želja premnogih vernikov in Slomšek je bil v Salzburgu leta 1846. posvečen za lavantinskega knezoškofa. Med največje zasluge, ki si jih je pridobil Slomšek kot škof in ki so velike važnosti za razvoj vsega Slovenstva na Koroškem in Štajerskem, je preložitev sedeža lavantinske škofije iz Št. Andraža v Maribor 1859. leta. Tako je dobila severna Slovenija slovenske duhovnike in učitelje, ter se je mogla uspešno zoperstaviti germanizaciji. Na cerkvenem polju je deloval jako uspešno ter ustanovil mnogo cerkvenih družb in bratovščin. V revoluciji leta 1848. je Slomšek odločno podpiral slovenske zahteve, kot katoličan in cerkveni dostojanstvenik pa je ostro obsojal vsako nasilje. Za binkošti leta 1862. je bil v Rimu; dolga pot je njegovo želodčno bolezen poslabšala. Dne 24. septembra je umrl v škofijskem dvorcu v Mariboru, kjer je bil po slovesnem in krasnem pogrebu tudi pokopan. Vsa Slovenija je, objokovala smrt tega1' velikega moža. Če pregledujemo Slomškovo književno delovanje, vidimo, da je pričel najprej kot vesel narodni pesnik ter dospel- z mladinskim in nabožnim pisateljevanjem do poučnega pisatelja v svojih starih letih. S svojim delovanjem je zbližal Slovence s Štajerske z onimi na Kranjskem in Koroškem. Od njegovih pesmi je mnogo ponarodelih, kot n. pr. že omenjena „En hribček bom kupil" ter „Glejte že solnce zahaja". Izdal je pravljice in mnogo drugih poučnih spisov za mladino, več molitvenikov, pesmaric ter prevedel nekaj del nemškega mladinskega pisatelja Schmida. Leta 1845. je vložil prošnjo za ustanovitev „Slovenske matice", ki bi naj izdajala in založila knjige za Slovence. Ustanovitev ni bila odobrena, zato se je odločil za izdajo zbornika, ki bi izhajal vsako leto ter obsegal različne poučne in zabavne spise, primerne za šolo in dom. Ta sklep je izvršil še isto leto, zbral in največ sam napisal gradivo, ga uredil in za novo leto 1846. je že izšel prvi letnik njegovih znamenitih „Drobtinic", ki so poslej celo vrsto let same opravljale med severnimi Slovenci isto književno in narodnovzgojno delo kakor Bleiweisove „Novice" na Kranjskem. Svoje misli o ustanovitvi društva za izdajanje knjig je uresničil že leta 1852., ko je iz Št. Andraža z rodoljubom Andrejem Einspielerjem ter Antonom Janežičem ustanovil nam vsem znano „Mohorjevo družbo". Več kakor sedemdeset let je že minilo, kar krije zemlja tega velikega moža. Njegov spomin in njegova dela pa žive med nami, dokler se bo po slovenskih hribih in dolinah glasila slovenska beseda. Urejevalci v feiesu Poleg prebavnih žlez, ki izlivajo v črevesja in žlez v koži, ki izločajo svoje izločke iz telesa, so v telesu še posebne žleze, ki izločajo svoije izločke v kri in mezgo; imenujemo jih žleze z notranjo tzločbo ali endokrine žleze. Kri prenaša te ižločke po vsem telesu; njihova naloga je urejevati življenske pojave,- vsaka nerednost, pa naj prihaja iz pomanjkanja teh snovi ali iz preobilice, povzroča motnje v telesnem in duševnem ustroju. Tem snovem pravimo pobudniki ali hormoni. Pri človeku je taka endokrina žleza gol- šna žleza, ki leži ob grgavcu. Če oboli ali, če jo odstranimo, povzroči hude motnje; rast telesa zaostane, presnova ne poteka pravilno, pojavijo se motnje v duševnem življenju (kretini); često nastopi smrt. Če pa izloča preveč izločkov v kri, se pojavi Ba-sedova bolezen, katere znaki so: oči se izbuljijo, presnova in delovanje srca je izredno pospešena. Druga znana žleza je trebušna slinavka, ki izloča poleg prebavnega soka v črevesje, še insulin v kri. Naloga insulina je urejati množino sladkorja v krvi; v njej sme biti Je toliko sladkorja, kolikor ga telo potrebuje; ves ostali sladkor mora v jetra, kjer se shranjuje v obliki živalskega škroba ali glikogena. Če izloča trebušna slinavka premalo insulina, se pojavi v krvi preveč sladkorja, ki ga telo izloča v seču; tej bolezni pravimo sladkorna bolezen. Proti insulinu pa delujejo pobudniki nado-biisti, drobnih organov, ki ležijo na zgornjem koncil oblati. Ta pobudnik, adrenalin, zvišuje množino sladkorja v krvi, obenem pa vpliva tudi na živčevje, ki veča pritisk krvi. (Pobudnik golšne žleze in adrenalin izdelujejo dandanes umetno; insulin pa pridobivajo iz trebušne slinavke živali. Bolnir ke s sladkorno boleznijo zdravijo z injekcijami insulina, oziroma adrenalina). Zelo zamotano in med seboj prepleteno delujejo pobudniki češerike, podveska, priželjca in rodnih žlez. Delno se med seboj zavirajo, delno pospešujejo. Tako n. pr. urejata podvesek in pri,želje enakomerno rast in razvoj organizma; pobudniki češerike pa ovirajo v mladosti vpliv rodnih žlez; ko je organizem razvit pa priželjc okrni, češeri-ka zmanjša svoje delo in pobudniki rodnih žlez pridejo do veljave (slika). Obenem s pobudniki pa deluje tudi živčevje, kri in mezga, ki vežejo poedine dele in njih delovanje v celoto. go/sno zhzo '•—i riod obisti rodni Hen O 71 PUST Ö ti pust, mastnih ust! Ti strašiš ves drobiž in loviš živo miš. <•- Za teboj leta roj nagajivcev in plašivcev. In tvoj smeh, napeti meh, se razlega tja do brega!__ Nasmejan in pomečkan, padeš v jamo, prav je to! Šparfanska vzgoja ga^eren^ak je bil naj večji lenuh. Zanimali t6j nis° šolski predmeti. Prijala mu je samo se Vadba, bil je navdušeno žogo, še rajši «ap^tepal. Zato se je ognjevito vrgel v j6 . ^ nalogi za špartansko vzgojo, ki jo la«ole opisal. Špartanci so bili stari Grki. Mladi Grki so morali pri njih mnogo pretrpeti. Ko je Špar-tanec zgledal luč sveta, so si ga ogledali od vseh strani. Če je bil čvrst, je smel po- Po nekod pa še vendar gre ... stati pravi Špartanec. Če mu je pa kaj manjkalo, če je bil brez noge ali roke ali če je imel dve levi nogi ali dve desni roki, če je imel pod vratom krof, če je imel skrivljen hrbet in grbo, če je bil šantav, gluh ali nem, so ga poslali na goro Taiget, kjer so ga požrle divje zverine. Če je smel postati* pravi Špartanec, so ga poslali v gimnazijo. Tam se mu ni bilo treba učiti Špartanščine, ker jo je znal. Knjig ni rabil. Pač pa je s součenci pridno telovadil na brsdlji in drogu najtežje vaje. Prostih vaj ni delal. Bile so zanj prelahke. Pač pa se je vadil plesati z mečem. Če ni napravil tridesetkrat veletoča, ali skočil dva metra visoko, je padel in moral ponavljati razred. * Ob reki Eurotas — prf nas bi rekli ob Savi — so morali mladi Špartanci tekati, kakor tečemo mi, če prikorakajo vojaki ali pa ognjegasci. Kdor je bil v teku prvi, je zmagal in dobil lovorov venec. Na svoj dom se mladi Špartanci niso smeli vrniti, morali so ostati v gimnaziji tudi o počitnicah. Ko so zjutraj vstali, so dobili za zajutrek kavo in žemljo. Nato so pa začeli telovaditi, plesati z meči in tekati. Ko so se utrudili in zlačnili, so opoldne dobili špartansko juho, črno ko tinta, in cmoke tako trde, da bi odleteli od stene, če bi jih vanjo zagnalL A tega niso storili. Rajši so jih pojedli. Učiti se jim ni bilo treba ničesar. Morali so postati predrzni in na vsako vprašanje so odgovarjali kratko, lakonično, ker so jih sicer učitelji posvarili: „Jezik za zobe!" Samo s starimi ljudmi so smeli dalje časa govoriti, a spoštljivo in ne nesramno, kakor moramo dandanes spoštljivo govoriti z gospodom šolskim slugo in gospodom ravnateljem. Zvečer s morali biti tako utrujeni, da so se takoj ulegli ih trdo zaspali. V slamnjačah niso imeli slame, temveč trsje. Tako so se utrjevali. Če so bili lačni in niso dobili ničesar za pod zob, so smeli krasti, a če jih je kdo ujel, so se morali zagovarjati pred sodiščem. Če je imel kdo dobro nabrušen jezik in je znal lakonično govoriti, ni bil kaznovan. Mladi Špartanci so smeli celo ubiti belota. Tako so tedaj nazivali falote. Peli so samo vojaške in bojne pesmi, da so se tem hrabreje borili zoper Perzijance in Atence. V bojih so bili strašno hrabri. Grozovito so bili okrog sebe z meči in sabljami in s ščiti. Mnogokrat so jih razbili na glavah svojih sovražnikov. Če je mladi Špartanec šel na boj, mu je mati dala ščit in mu rekla: „Ali z njim, ali brez njega!" In tako odlično nalogo je dobil Ferenčak tudi odličen red — popolnoma nezadostno. Laž ima kratke noge Oče in Janezek se peljeta z vlakom v mesto. Ker je to prvo Janezekovo potovanje z vlakom, se radovedno nagiblje skozi okno in gleda bežeče telefonske drogove. Oče ga opozori, naj se ne sklanja skozi okno, da mu veter ne odnese klobuka. Ker ni bese&a zalegla, je oče hitro snel sinu klobuk z glave in ga skril. Janez je bil zelo žalosten, ker je mislil, da mu je klobuk odnesel veter. „Če boš priden", je rekel oče, „bom požvižgal in klobuk bo zopet na tvoji glavi." Oče je požvižgal, in res se je znašel na Janezovi glavi klobuk. čez nekaj časa pograbi Janezek očetov klobuk in ga vrže skozi okno. Oče poskoči, Janezek pa reče: „Če boš priden, bom požvižgal in klobuk bo priletel nazaj." Kako sta potem z očetom žvižgala, pa zgodba ne pove. domače novice Gospo» ešKl čeiljar Bil je polsiromak, ne še prestar, ali tudi ne več mlad, sicer samec, brez brade, glas mu je bil ženski, piskajoč. Predvsem pa je bilo zanj značilno, da je bil tako umazan. Umazane so bile roke od čevljarske obrti in čevljarske smole, umazan je bil obraz od raznih mazil, s katerimi je zdravil svoje oči, nos in ustnice. Umazana je bila obleka, umazana do skrajnosti srajca, katere rob se mu je videl na napol razgaljenih prsih. Kdor ga je prvič videl je seve mislil, da vidi najrevnejšega siromaka vse Koroške. Pa se je zmotil, kajti mož je bil pošten čevljar in se je pošteno preživljal s svojo obrtjo. Kakšni so bili njegovi čevlji, ne vemo, ali ljudje so bili z njimi zadovoljni, ker pri Gospej sveti tedaj hlapci in dekle niso nosili obuvala za ples, marveč za hlev in za polje. Ce takšen siromak pride v cerkev, se nihče ne čudi. Ljudje se nekoliko razmaknejo, pa je dobro. Toda če pride umazanec v posojilnico ne z vlogo, marveč po posojilo, se bodo posojilničarji čudili in smejali češ: Kaj pa ti tukaj iščeš? Čevljar je stopil v posojilnico v Celovec. Uradnik ga vpraša: kaj želiš? Posojila? Kako se pišeš, vpraša uradnik: Nace Pukeljštajn, odgovori prišlec. Ali imaš zemljiško polo? vpraša uradnik dalje. Ni je imel, ali prinesel jo bo in dokazal, da ima bajtico, nekaj travnika, ter dve kozi v hlevu. Pukelštajnu je ugajalo, da se z njim razgovarjajo v posojilnici kakor da je veleposestnik in je pripovedoval svojo nezgodo, ki ga je spravila v nesrečo, iz katere se je komaj izmotal. Pripovedoval je, kako je hotel za cvetno nedeljo pripraviti svoj sveženj cvetja, svoj „preitelj". Iz blagoslovljenega cvetja se zlušči rdeča skorja in daje kozam h krmi, pa bojo izborno molzle. Po ravnini pod Gosposveto teče Glina proti Celovcu. Danes je vse regulirano, to se pravi Pukeljštajn je šel nabirat cvetje ob staro strugo, a ker je bila zemlja razmočena, se je drevo pod čevljarjevo težo prevrnilo v vodo, ki je bila ob tistem času zelo mrzla. Po velikem trudu se je čevljar izkopal iz vode, a nesreča je hotela, da ga je mrzla kopel položila Za več mesecev v posteljo. Ker je moral mož ležati, pač ni mogel služiti in se je zadolžil. Sedaj bi rad od posojilnice denar, da bi plačal dolg, nato pa bo zopet pridno delal. Posojilnica, ki vsakemu rada pomaga, je pomagala tudi njsmu in tako se je naš prijatelj ponovno postavil na noge, pa tudi lepšo obleko si je kupil v splošno veselje vseh faranov. Hodita Dne 17. februarja je umrla v bolnici v Celovcu Neži Sofnegger iz Dvorca. Komaj 13 let stara, pa se je morala ločiti od nas. Imela je vnetje možganske mrene. Ko so jo po zdravnikovem nasvetu odpeljali v bolnico, smo vsi upali, da jo bomo še videli zdravo in veselo, pa je Bog v svojih načrtih Globasnica Družina Košutnik iz Globasnice je bila 14. aprila 1942 izseljena in bila tirana kot vse druge izseljene družine v daljni nemški „Reich”. Pa vse to še ni bilo dovolj. Sin — študent — je moral iz pregnanstva še k vojakom in nazadnje še na fronti boriti se za krute naciste, ki so ga prej pregnali iz domovine. V tej boli, tem strahu in v tej nevarnosti se je dotična družina zatekla k Bogu proseč posebnega varstva. Storila je oblju-bo,da, ako se vsi zdravi srečno vrnejo v domovino, postavijo znamenje križa na domačem vrtu. Bog je uslišal njih prošnjo, čudovito je vse varoval in vse srečno pripeljal v ljubo domovino. Družina se je tudi izkazala hvaležno storjeno, današnjih postavila Pogled na Karavanke ... :................................................... ...............................................'...................................................... Tiho in pokojno leži Podjunska dolina pred nami odločil drugače. — Dne 20. februarja smo njene zemeljske ostanke slovesno položili v zemljo na farnem pokopališču v Hodišah. Pogreba so se polnoštevilno udeležili Ho-diški šolarji s svojimi učitelji na čelu. Ob odprtem grobu se je poslovil od drage Neže župnik dr. Mikula, ki je v svojem govoru povdaril, da se poslavljamo samo od telesa Neže za kratek čas. Njeno telo je sicer umrlo, toda nedolžna in čista duša pa živi pri Bogu, kamor moramo priti mi vsi. V imenu šole je spregovoril besedo v poslednje slovo nadučitelj gospod Andrej Kandut. Ko so kepe sveže pomladanske prsti padale na krsto pokojne Neže, so oči vseh navzočih postale rosne, kajti bridko je postalo vsem v dušah, ker naše Neže ne bo več med nami. V torek, 22. februarja se je pripeljal v Hodiše gospod deželni glavar Piesch s svojim spremstvom. Obiskal je našo ljudsko šolo. V šoli ga je sprejel in pozdravil nadučitelj gospod Kandut. Nato je šel gospod deželni glavar v drugi razred z namenom, da se sam prepriča, kako se mladina uči. Pouk s° ie podajal dvojezično. Gospod deželni glavar je bil z uspehom zadovoljen. Spregovoril je nekaj besed mladini in naročil, naj se vsi pridno učijo materinega jezika. Tudi med odmorom naj se otroci pogovarjajo v materinem jeziku. Slovenski otroci imajo posebno važno dolžnost, da pomagajo onim otrokom, ki jim gre bolj težko, da se bodo tudi öni dobro naučili/slovensko govoriti, brati in pisati. Gospodu deželnemu glavarju smo hvaležni za njegov obisk pri nas in za lepe besede ki jih je povedal našim otrokom. in izpolnila obljubo. Po razmerah je na domačem vrtu preprost lesen križ z podobo presvetega Srca Jezusovega. Ne-.s»».znani divjaki pa, ki jim sedaj ni po volji, da dotični izseljenci niso poginili v tujini, so se znosili nad tem znamenjem hvaležnosti. Dvakrat, na 30. novembra in 6. decembra 1945 so bili križ z bencinom polili in ga poskušali zažgati, vendar križ ni zgorel. Na 21. decembra 1945 (na Najbolj noMTčna občina na Koroškem Se malo in tudi to golo drevo bo ozelenelo kvaterni petek) pa so ga izdrli in vrgli v potok, kateri teča mimo vrta. Na dan pred božičem ga je gospodar zopet spravil v red in postavil na svoje mesto. Že takoj na sveti večer je izginila podoba presvetega Srca Jezusovega brez sledu. Na Silvestrov večar pa so znova zdrli križ, ga precej polomili in vrgli čez ograjo na cesto. Gospodar je nato sklenil, da pusti križ kjer je in se ni zanimal več zanj. Tako je ležal nekaj dni ob cesti. Na dan pred praznikom Svetih Treh Kraljev, v soboto dne 5. januarja 1946, pa so ga zavlekli sredi vasi in ga, že čisto polomljenega, postavili k ograji šolskega vrta. Na Dravi V soboto 16. februarja sta stopila pred ol-ar: ženin Janez Spitzer, posestnik po lomače Šolar, kateremu je izročena vožnja :ez Dravo, in nevesta Regina Libnik iz /asi Sieben onstran Drave. Cerkev je bila Dolna svatov. Po cerkveni slovesnosti je bila ir tukajšni gostilni pojedina. Navzoč je bil :udi domač župnik g. Maierhofer, ki je zložil za to priložnost lepo pesem. Poročila sta se še: Tomaž Jugger iz iogača in M a r i j a R u t a r, hčerka našega prejšnjega cerkovnika in organista, ki je sedaj v šentlipski župniji. — Novoporočencem želimo vso srečo! Angleži, ki so naseljeni v naši župniji, po-ebno pa še na Brdu ob Baškem jezeru, pri-ieljejo vsaki dan zjutraj z avtom naše šolar-e z Brda, popoldne pa jih zopet odpeljejo lomov. To je bila za brdske šolarje velika >omoč, posebno v zadnjih tednih, ko je bila :esta po strmem hribu na Brdo polna glad-:ega ledu! Tudi naše Baško jezero, ta biser rseh naših jezer, je bilo popolnoma zamr-mjeno. Marija na Žili Da ne boste mnenja, da nas je vzela zima, ker ni glasu od našega kraja topot eno novico. V nedeljo dne 17. februarja smo obhajali Zilani praznik, kakor že dolgo ne. Po dolgoletnem čakanju je dobila naša fara v osebi gospoda Tevžija Nagela zopet svojega župnika, ki je bil na ta dan umeščen. Skoroda vsa fara, posebno šolska mladina, se je zbrala k tej slovesnosti. Dekleta so lepo okrasile cerkev ter župnišče. Ob deseti uri dopoldne smo se zbrali pred župniščem za, sprejem. Z lepimi, zato pripravljenimi kiticami so najprej pozdravile novega gospoda župnika ob navzočnosti gospoda dekana iz Beljaka, ter župnika iz Pečice, štiri dekleta. Nato ga je pozdravil v imenu občine župan gospod Pavel Jobst. Sledil mu je predsednik cerkvenega odbora gospod Žebot. V dolgi procesiji smo se potem pomikali med zvonjenjem proti cerkvi. (Hvala Bogu zvonove še imamo). V cerkvi je gospod dekan v slovenskem kakor tudi v nemškem jeziku omenil dolžnosti župnika. Po pridigi je bila slovesna umestitev. Sledila je pontifikalna sv. maša med katero so lepo peli domači cerkveni pevci. Ob koncu sv. maše smo se zahvalili še enkrat Njemu za milost in dobroto. — Res lepo je bilo in za vsakega enako. Nihče se ne more pritožiti, da bi bil prikrajšan. Gospodu župniku pa še enkrat: Dobrodošli ter mnogo sreče na novi, ne lahki fari. Pernica V soboto 16. februarja smo pokopali Pečnikovo mater Marijo, roj. Gabruč. Umrla je v svojem šestinsedemdesetem letu. Bila je največja dobrotnica naše župnije. Vsak siromak je našel pri njej svojo pomoč. Vedno je skrbela tudi za olepšanje naše cerkve ter bila velika prijateljica vseh tukajšnjih dušnih pastirjev, ki so zelo radi hodili v njeno tako gostoljubno hišo. — Njenega pogreba se je udeležilo čez štiristo ljudi, med njimi štirje duhovniki: domači župnik g. Dvornik, g. dekan Kristijan Košir iz Zihpolj, dravski župnik g. Hans Maierhofer in g. Franc Kat-nik, župnik v Gorjanah v Zilski dolini ter bogoslovec Gabruč iz Krke. Tukajšni moški zbor je zapel rajni v slovo več pesmi. S težkimi vzdihljaji in zadnjim pogledom na domačo kmetijo so torej odšli — k tovor nim avtomobilom Gestapa! Še danes vidim pred seboj starca kmeta, kako poklekne — zlomljen od trpljenja — zemljo, kateri se ima zahvaliti za svoje žulje, s temi rokami zad njič pogladi in jo zadnjič sramežljivo po ljubi. Ali potem se vzravna, vstane in se po nosno, kakor to more samo kmet, z dvignje no glavo in ostrim orlovskim nosom, s kot voda modrimi očmi in sivimi brki kot prvi vzpne s svojim nahrbtnikom na neprijetno strašno vozilo, ki stoji sivo in grozljivo brneče pripravljeno — voz za mrhovino sodonbega časa! Potem je bilo najpreje vse mirno. Mii pred viharjem. Po tednih so čuli preostali od sorodnikov na ,/krasnih kmetijah na Ba varskem": da sicer še niso prispeli na odre jeno mesto, treba je premostiti še neke „te hnične težkoče". Da se začasno nahajajo še v taborišču za preseljence v Eichstättu ali drugih znanih taboriščih na Bavarskem Sorodniki iz Koroške so se peljali tja, nesli so domačim slanine in žganja, nosili siro makom domač koroški kruh, domače surovo maslo, ali pa vsaj nekaj moke za žgance) Vrnili so se in tarnanja ni bilo konec — seveda samo tajno, da gospod nadučitelj ne bi tega izvedel, strogi gospod nadučitelj, ki je imel vse to kot „Ortsgruppenleiter' na vesti Saj je on pri odhodu izseljencev iz ljubljene domovine zagrozil nekaterim jokajočim za ostalim sorodnikom, da, „če vidi samo še eno solzo, bodo poslali mehkosrčne ljudi v Dachau, da okrepčajo svoje- srcel' Medtem pa so napravili onstran Karavank ista iz kustva. Ali južna, vrelejša kri je tam že kipela. Dijaki, sodniki, delavci, profesorji in celo duhovniki .zdravniki, častniki in kmetje so šli v gozdove, da začnejo iz varnega skrivališča partizanski boj proti tlačiteljem. Nastala je osvobodilna vojska. Najpreje nepolitična, je služila samo enemu cilju, osvoboditvi; pozneje so jo vsekakor vodili ljudje, ki so hoteli izgnati vraga s hudičem. A že se je čulo, da tostran Karavank šepečejo, da so se takšne skupine pokazale enkrat tu enkrat tam. Nažalost je bil začetek grozen umor. izvršen iz čisto osebne osvete, od ljudi, ki so svoj povod hoteli politično prikriti. Umorili so nekega samotnega, pridnega lovca, ki je poleg tega še simpatiziral s partizani in zastopal popolnoma proti narodnosocialistično stališče. Ali, potem se je začelo! Tukaj sebičnega, samopašnega funkcionarja stranke, tam izdajalca, tukaj oderuh kmetov s stran kinim znakom v gumbnici, tam priseljenca, ki je morda nevede kupil kmetijo enega izseljenca, tam zopet nekega drugega, za ka' terega so vedeli, da ljubimka s nacisti, mnogo takih so v temni noči po predhodnem prekem sodu „obsodili". Plenili so živino, žito, moko, slanino in klobase, vzeli vse v korist za dobro stvar; dobro, ali kmet? Ta sedaj ničesar več ni imel! Povsod boji s ca riniki in orožniki, v občino premestijo policijo, ki ropa in pleni, kjer le more; nič ne pomaga, toka se ne da več zajeziti. Končno poprime „strah pred partizani" vse sokrivce enega sistema, ki imajo slabo in najslabšo vest. A počasi .čisto počasi doumejo kmetje, da bodo ti borci za svobodo, katerih so se najpreje tako bali in katere so nacisti označili za „roparje", prinesli tudi njim svobodo Od „Ortsgruppenleiter"-ja pa do „Gauleiter" ja sedaj vsi trepečejo! Tvegani podvigi sledijo drug drugemu. Dogodki, ki so jih „na višjih mestih "označili prvotno za bajke h» bojazen pred strašili, so postali najgroznej-ša stvarnost. Nemogoče je, da pošljejo radi „protidržavne propagande" v zapor ali koncentracijsko taborišče vse one, ki so opo' zarjah. Morali so te dogodke v Belski, Rožni in Ziljski dolini enostavno vzeti na znanje. Izdali so stroge ukaze in naredbe, pomnožili orožniške in policijske postaje, v pomoč izvršne oblasti so postavili „deželno stražo": morali so popisati vse moške od šestnajstletnega fanta pa do starčka, jih uriti i® stalno imeti na razpolago. A kmečkemu pr6" bivalstvu, ki živi samo zase na kmetijah, so naložili dolžnost, da takoj javi vsako po-javo partizanov! „Partizanska nadloga j® samo možna, ker prebivalstvo, ki je sovražno državi, nudi „roparjem" skrivališče in podporo." To je bilo sicer pravilno, ali strašn® geslo, ki je imelo za posledico grozno, strašnejše trpljenje od onega, ki smo 98 doslej opisali. Lepega popoldneva pride k neki kmetici, katere mož je ravnokar delal v gozdu, tuje® in prosi, da mu da jesti. Prvotno je kmetic® tujca nezaupno ogledovala, ali potem gre hišo in mu prinese velik krožnik juhe. V teh časih sicer nikomur ne sme- zaupati, ali d® spodi tujca izpred vrat, to pač ne bi bil pr®' vi način kmeta, bilo bi proti vsem običajei®' proti krščanski dolžnosti, a — mož izgled®' da je tudi res izstradan. Ali zadnji dvoi® nekoliko bojazljive žene, ki je čisto sai®0 doma — fantje so pri vojakih, hči je šla ®a trg, ker se morajo vsi zopet javiti za nek® „akcijo" — razblini okolnost, da je tujec domačem narečju prosil za dar. Ona tujcem ne spušča v razgovor. (Dalje prihodnjič)- **k *T': rr"i angrenzenden Teilen JugosloMens und »owenj 0Jarieno obliko gornjih glagolov ozna-navadno tako, da pridenemo črki ^ nedeljski radijski oddaji boste sli- ‘tno *ali ‘t (k^.tlaiprej dolgo obliko pismenega jezika, t6(jlo v občevalnem jeziku uporabljamo le Vt} hočemo zanikanje posebno po- Vfti )a nato takoj skrajšano obliko obče-lll63a jezika. j ^ To have — imeti not (i haven’t) — nimam (shaVe not (you haven’t) — nimaš, nimate e- h) has not (hasn’t) — on, ona, ono h ^ y0u not (we haven’t) — nimamo lhey ,ave not (haven’t) — imate ave not (they haven’t) —nimajo Von 01 Okrajšana oblika manjka) — nisem he, sure ,not (aren’t) — nisi, niste 6’ is not (isn’t) — on, ''T'r' nr'i they av_not (aren’t) — nismo To be biti are not (aren’t) — niso ^b. V,e 0,*en bear — Kar pogosto slišimo (s itt.'!0.'Srou tbink of it? — Kaj mislite o tem? £*cUseeally true? - Ali je to res? ^ntne"*?’ ^Ut can 1 sPeak to y°u *or a Za trJl ? — Oprostite prosim, ali bi lahko ‘renutek govoril z Vamit Some one enquired for ynu — Nekdo je vprašal za Vas Shali we take a walk in the town? — Bomo šli na sprehod po mestu? I am sorry but I can not (can’t) come — Na žalost, ne morem iti. Two Proverbs — Dva pregovora First come first served — Kdor prej pride, prej melje — (Dobesedno: Prej prišel, prej bil postrežen) He gives twice who gives quickly — Dvojno da, kdor od srca da — (Dobesedno: Kdor hitro da, dvakrat da) Words you shouid memorize — Besede, ki se jih naučite na pamet Chemist — lekarnar fever — vročina stomach ache — bolečine v. trebuhu cough — kašelj headache — glavobol medicine — zdravilo accident — nezgoda ' bleed — krvaveti catch cold — prehladiti se fäll ill — zboleti suffer — trpeti, prenašati faint — omedleti be sick — čez dajati « Prihranile $1 tekst za nstmeni ponk an-glešiine, ki bo v nedeljo ob 20 nri 10 minul v celovškem radiju. Poslušajte dobro da bo Imel vaš pouk res nspeh. slovenščini, za katera imamo tudi uradna slovenska imena. To lahko pomeni, da določene oblike, ki so znane v Koroškem slovenskem narečju, ne pridejo do izraza. Naši bralci bodo razumeli, da bi potrebovali mnogo prostora in časa, če bi navedli poleg uradno priznanih slovenskih imen tudi vse oblike, ki so še posebej znane v narečju. S tem bi bil zemljevid le popoln imen in bi pokvaril splošni vtis. Pri jugoslovanskih krajevnih imenih pa smo se trudili na-značiti le ona krajevna imena tudi v nemščini, kjer temelji to na zgodovinski podlaga. Izogibali smo se krajevnih imen, ki so padala v nacistični dobi iz nebes, in ki so bila iznajdena brez kakršnekoli podlage. Kar se tiče italjanskega dela, ki je narisan na našem zemljevidu smo smatrali za umestno, pristaviti poleg uradnih italijanskih in morda manj znanih slovenskih imen tudi nemška imena. To smo storili, da more avstrijski čitatelj najti kraje s pomočjo njemu najbolj znanega jezika. Upamo, da nam je uspelo prispevati s tem delom k morebitnim študijam takd zgodovinske kakor tudi politične narave, ki zadevajo to področje. Čeprav smo se trudili, izogniti napakam, jih je gotvo še nekaj ostalo in prosimo interesirance, da nas opozorijo na nje. Naši bralci bodo gotvo opazili, da deželna meja ne teče prav do Štajerske, in da vsled tega niso označeni kraji vzhodno od Pliberka. Prebivalce teh izpuščenih krajev prosimo, da nam to oprostijo. K našem opravičilu moramo pripomniti, da smo morali izpustiti področje okoli Šmohorja ali tisto okoli Pliberka, ker smo bili iz tehničnih razlogov prisiljeni uporabljati določeno merilo in določen format. Če bi pa videli, da vlada za naše delo dovolj zanimanja, potem obljubljamo, da bomo izdali nadaljne liste tega zemljevida, in dopolnili sedanji zemljevid tako vzhodno kakor tudi južno. Tako bi prišli tudi prebivalci Labudske doline (Lavamünda) na svoj računi Omenjeni zemljevid bomo natisnili na boljši papir (velikost 60 krat 40 cm) in ga lahko naročite pri upravi našega lista. Cena posameznemu izvodu je 20 grošev Sele Da ne bodo mislili dragi čitatelji „Koroške Kronike",da smo mi Selani samo pri plesih med prvimi, moram povedati, da tekmujemo tudi pri prireditvah. Precej iger je šlo preko naših odrov in naj si bo tudi v kmečkih domovih. V nedeljo so nam naši vrli igralci uprizorili dr. Krekovo igro „Tri sestre". Čeprav so bili igralci-novinci, so podali igro prav dobro. Od postavr.ega kmeta Orla pa do berača so jo vsi dobro pogodili. Od lahko žive in ponosne Ane, Orlove hčere, pa do dekle Jere so bilp vloge prav mojstrsko rešene. „Oh kakšne so te babnice" je vzdihnil Anton — novoporočenec in z njim vred tudi marsikateri kandidat s sklepom, da se ta predpust še ne bo ženil. Saj vemo, da so dekleta pred ženitvijo sladke kod med, mehke kod vosek, pravi srčki, — a po poroki pa že pokažejo svojč rožičke. Pa saj brez njih ne moremo biti, a one brez nas še manj. „Ali bo pust, masten okoli ust", vam pa povemo prihodnjič! liofniitra vas V soboto 23. februarja je okoli 12. ure izbruhnil pri nas velik požar, že drugi v tem mesecu in grozil uničiti vso vas. Goreti je začelo v hiši Jožefa Mandla in v trenutku je bila vsa hiša z gospodarskim poslopjem vred v plamenih, ki so strahotno sikali proti nebu. Plameni so imeli dovolj hrane, saj je bilo v gospodarskem delu poslopja polnp krme. In predno je začela delovati domača brizgalna, je veter prenesel ogenj že na gospodarsko poslopje mesarja Jožefa štangla, odkoder so pa pravočasno rešili vso živino in stroje, pravtako tudi pri Mandlu. Ko nalašč domača brizgalna ni hotela delovati, zato so bila poklicana na pomoč sosedna gasilna društva, ki so sicer kmalu prispela, toda malo prepozno že, sicer bi ne prišlo do dvojnega požara. Na pomoč prispeli gasilci so takoj stopili v akcijo in požrtvovalno uničevali razbesnela plamena in predvsem poskušali rešiti sosednja poslopja, kar se jim je v polni meri posrečilo. Ob malo močnejšem vetru bi sicer gotovo prišlo do katastrofe. Mandl in Bulovc cenita povzročeno škodo na osem do deset tisoč šilingov, Stan-gl pa sedem do osem tisoč. Škoda je v glavnem krita z zavarovalnino. Poleg tega je bilo na obeh pogoriščih uničene okoli 35 stotov krme. uiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiinimiiiiiiimiiiiiiimiiiiiiiiiimimiiiiitiiim ZA NAŠE PEVSKE ZBORE Da bomo premostili veliko pomanjkanje not, s katerim se morajo naši pevci boriti, bomo od prihodnje številke dalje natisnili v vsaki „Kroniki" dve do tri narodne pesmi z notami, katere si boste lahko nato sami razmnožili. Upamo, da bomo s tem vsaj nekoliko prispevali k izboljšanju pevskih zborov. H Življenje v Šf. Jerbasu Vesela pustna zgodba Onkraj gora, kjer sonce tudi vzhaja in zahaja, leži kar na dveh hribih čudovita vas Št. Jerbas, kjer s košem poldne zvonijo. Tudi znajo tam tako lepo pritrkavati, da se sliši v sedem sosednih fara. Hiše so pokrite z lepenko, boljše pa s slamo. Da bi jih veter ne odnesel ,so privezane z močno vrvjo na kole, ki so zabiti v zemljo. Živina leži v hiši, ljudje pa v hlevu, to pa zato, da se ne kvari posteljina in ponoči škripajoče postelje ne motijo miru. Ljudje se ne umivajo, ker bi sicer koža preveč trpela, pa tudi preveč časa bi sicer vzelo umivanje, ta čisto neumna iznajdba. Poleti nosijo coklje, pozimi pa včasih čevlje, katerih nikdar ne zavežejo, saj bi se trakovi lahko obrabili, novih se pa v Št. Jerbasu ne dobi. Srajce imajo iz domačega platna in z žico sešite, da se ne strgajo tako hitro. Perilo si premenjajo le ob največjih praznikih, na primer o pustu, kadar je žeg-nanje in kadar luna zadnjikrat zaide. Kdaj je v Št. Jerbasu žegnanje, lahko^vsak v koledarju vidi in Šentjerbčani imajo ta dan trikrat 'podčrtan, da ga ne bi pozabili, kar bi bila gromozanska škoda. Kadar sije sonce, nosijo slamnate klobuke, da jih sonce ne bi ožgalo, kadar pa dežuje, gredo pod kap, pravijo, da je to koristno in baje prijetno. Poleg cerkve in hiš imajo tudi šolo, ki je prav posebno zavarovana z visoko leseno ograjo, to pa zato , da preveč radoznale krave ne bi motile pouka. Šola je samo tedaj, kadar je dan in kadar ne pada dež ali sneg. Od enega na drug hrib je napeta debela vrv in po njej se dričajo otroci, ki hočejo v šolo, vsem ni treba iti, lahko ostanejo do- ma in molzejo kure. Včasih se zgodi, da ta ali oni šolar pade raz vrvi. Toda, gospod župan so nalašč zato vzeli v službo najbolj pametnega moža, Peteršiljčka po imenu in ga oborožili s pripravno mrežo, podobno me-tuljčnici, s katero se dolgočasijo mestni pobalini, kadar preganjajo nedolžne metulje. Tako se do sedaj še nobenemu hlačarju ni pripetilo nič hudega, ker hrabri občinski stražnik Peteršiljček vjame vsakega v svojo mrežo. Za vsakega vjetega otroka dobi namreč kot nagrado meseno ali prteno klobaso. Pravijo, da jih ima doma že toliko zloženih, kakor polenov v drvarnici. " V šentjerbaški šoli sede učenci spredaj in učitelj zadaj. Mesto palice ima učitelj fračo in po potrebi strelja s knedlji na poredne učence. Nekateri šolarji, starejši seveda, so že tako spretni, da izstreljene knedlje vja-mejo v široko odprta usta. Taki učenci smejo v Št. Jerbasu tudi govoriti in jesti med poukom. Zvezkov nikdar ne kupijo, ker pišejo kar na klopi. Vsako popoldne sproti tako popisane klopi občinska Neža skrbno poriba in naslednji dan se pisanje lahko nadaljuje. Lansko leto so o pustu vrli Šentjerbčani pripravili imenitno pojedino. Mati županja je kuhala pravkar mastno juho, ko se je spomnila ,da je pozabila na peteršiljček. Predno se je zbrala vsa veleugledna šent-jerbaška gospoda, je poklicala občinsko Nežo in ji rekla: „Neža, pojdi po peteršiljčka, čisto sem pozabila nanj!" „Koj grem ponj, mati županja", in že je Neža odracala k občinskemu stražniku Pe-teršiljčku. ....mn.....................nuni.... SLOVO Srebro sem po žilah drgetajočih razlila, iz virov smehljajev pozabljenih pila. Mimo si -šel in čul pozvanjanje krvi, ki je nosila blesk z mesecem posijane noči. Za sivim obzidjem dežela smehljaja. Neslišni korak s trepetom opaja. Mačica na vrbi — jalecio dekle prešteva bisere — solze. Mimo si šel in prisluhnil glasovom vabečim, prisluhnil, zamahnil z roko. To bilo je tvoje slovo. Srebro sem razlila, nato sem pustila valu oditi. Na ustih zaničevanja nasmeh, lesk ledenih kristalov v očeh. To bilo je moje slovo. PRAKTIČNI STAJ?/ SVET V prvem stoletju po Kristusu je strahovit izbruh Vezuva zasul mesto Herkulaneum. Po prvi svetovni vojni so tam izkopali starorimsko hišo in nemalo so se začudili, ko so v njej našli dvigalno napravo za prenos jedil iz kuhinje v prvo nadstropje. Torej čisto moderno! V razvalinah neke palače, ki jo je dal zgraditi cesar Neron v Rimu, so pa odkrili ostanke, ki so obudili pri strokovnjakih prepričanje, da gre za dvigalo. Samo da z njim niso prevažali jedil, ampak dvigali žive ljudi iz nadstropja v nadstropje. Umljivo je, da antične hiše niso pogrešale kleti. V njih so ljudje hranili zlasti živila. Tlo so bila posuta z debelo plastjo peska, kamor so vtikali amfore. >To so bile lončene posode z ozkim vratom, ki se je zamašil s plutovino ali s smolo. V amforah so hranili vino, olje in med. Spodnji konec jim je bil koničast, tako, da so se dale posode pokonci posaditi v pesek. Poznali so tudi amfore s širokim vratom, bile so pripravne za shrambo soljenine. Že v starem veku so vedeli, kako je treba ravnati z lesom, da ne gori. Impregnirali ali prepojili so ga z galunom. Beseda je latinskega izvora (latinski alumen). Svinec so uporabljali Grki in Rimljani za črtanje na les in na drugo podlago. Zato še dandanes govorimo o „svinčnikih”, dasi v modernih svinčnikih ni niti malo svinca, pač pa grafit. V starodavni Italiji je bilo med drugim jako priljubljeno neko pecivo v obliki spletenih svaljkov. Nazivali so to pecivo „bra-chium", to se pravi roka. Kasneje so oboje prevzeli Germani. Pomnite, oboje! Mar niso v nemških krajih dokaj cenili peciva, ki so mu rekali „Brezeln"? No, Slovencem pa ta dobrota tudi ni bila tuja — vsak se spominja, da je slišal o „prestah”. Tudi jedel jih je vsak prav rad. Vrtavka je starogrška igrača. Imeli so jo v raznih oblikah in za vsako so skovali posebno besedo. Od Grkov so igračo prevzeli Rimljani, in po njih se je potem razširila v Evropi. Na grških tleh so učenjaki našli v otroških grobovih vrtavke, ki so jih bili starši dali svojim ljubljencem na pot v večnost. Pahljače so se udomačile pri Grkih že kakih 500 let pred Kristusom. Prišle so k njim iz Orienta. Stari pisci jih skoraj nič ne ''menjajo, tem češče pa lahko vidiš na antičnih vazah upodobljene ženske s pahljačo v roki. Tudi za podpihovanje in netenje ognja v kuhinjah so starodavnim gospodinjam služile pahljače. Nasprotno krtač dolgo niso poznali. Zato niti klasična grščina niti klasična latinščina ne premoreta izraza za ta predmet. Čevlje so snažili s krpami. Najstarejša krtača se je našla na nekem smetišču v Egiptu in je iz rimske cesarske dobe. Masažo so v starem veku zelo cenili. Rokoborci so si pred nastopom gnetli ude, pri čemer jim je namesto vazeline služilo olje. Po masaži so si kožo, da bi ne bila preveč opolzka, posuli s posebno drobno mivko. Ko je bil boj končan, so se z nekakim strgalom očistili prahu in peska, ki se jim je bil nabral po telesu. Čujte le, kako čudno besedo so imeli za to strgalo. Imenovali so ga — strigilis. To seveda ne pomeni, da bi bili znali stari Rimljani slovenski. Dognano pa je, da so slovanski jeziki v sorodu z latinščino. Šele ob koncu starega veka so prišli v rabo mlini na vodo. Ves prejšnji čas so upo,-rabljali žrvne in krožne mline. Prvi so bin kaj preprosti, zakaj obstojali so samo iz dveh kamnov. Eri kamen je bil širok in gladek, drugi je bil majhen, tako da ga je sužnja lahko držala v roki ter z njim na kamsniti podlagi mlela zrnje. Drugi mlini so bili tako sestavljeni, da je žival v krogu hodeč vrtela koničast kamen, ki je tičal v večjem, primerno izvotljenem spodnjem kamnu. Podobnih mlinov, ki so jim pa stregli sužnji, so starinoslovci odkrili precej dosti v zasutih Pompejih. Pri davnih Rimljanih je bila navada, da je obrt mlinarja in peka opravljala ena in ista oseba. Dajte mi, dajte! Dajte mi zarje, jutranje zarje, ki le nad našimi hribi žari, sonca mi dajte, toplega sonca, zvezd mi prižgite za temne noči . • j Dajte poguma, da ne omagam — strme so poti, truden korak, luči mi dajte, da bo svetila, da ne zaidem v meglo in mrak. Dajte mi vere v boljše življenje, upanja dajte, ki lajša gorje, dajte ljubezni, močne ljubezni, ognja mi dajte za hladno srce. „Peteršiljček, Petrešiljček! Kakšna čast! Mati županja so te povabili na pojedino. Hi' tro se opravi in pojdi z menoj!" Občinska Neža ga je milo pogledala & se vsedla na kup drv ,na stol se ni upal3 ker bi se sesul in čakala. Občinski stražnik Peteršiljček sprva > mogel verjeti, da sama mati županja vabij0 in je dejal: „Beži no, Neža! Prismoda prismojena, kdc neki bi vabil ubogega Peteršiljčka?" Krepk0 je pljunil in vprašujoše pogledal Nežo. „Res je, res .gospod stražnik! Kar obl®' cite se in brž z menoj!" mu je hinavsko od' vrnila Neža. Peteršiljčku ni bilo treba več prigovarjati Neža se je sramežljivo obrnila v stran in ' vzhičeno radostjo opazovala skozi umazan® okno, kako so sosedovi pujski rajali po nia' stnem gnoju. „Neža .sedaj pa le pojdiva", se je čez ča* oglasil Peteršiljček. Hitrih korakov, kakor bi pri sosedu gora' lo, sta se odpravila k materi županji. Ko sta vstopila v kuhinjo, je občinsk® Neža vljudno dejala: „Mati županja, sem že tu, tudi Peteršiljd®*1 je tu." „Kar sem z njim", je odvrnila županja. .„Peteršiljček, zdaj pa le pojdi!" mu je r«' kla Neža in ga sunila v rebra. Peteršiljček se je še malo obotavljal, nat® pa korajžno stopil pred mater županjo. „Tttu ... tttu ... tu sssem, gogospa župa' panja", je dejal pohlevno in jecljajoče P®' teršiljček. „Tak pridi že, pa kar v juho ga vrzi!” je že malo nejevoljno poklicala mati županj3' Občinska Neža in občinski Peteršiljček st® pri teh besedah pobledela in obstala na ku' hinjskem pragu. Ko Neža le ni prišla s peteršiljčkom v k'J' hinjo, je županja sama pogledala proti kU' hinjskim vratom in z izbuljenimi očmi z3 gledala občinskega Peteršiljčka, se je Pr' jela z rokami za debelo glavo in zavpila: „Peklenska koza kozasta! Neumna g°s ^ Neža! Saj sem ti rekla, prinesi mi petef šiljčka za juho, ne pa tega kozla kozlastefj4, občinskega policaja!" In prvič v zgodovini šentjerbaške fare a® na pustni torek jedli juho brez sočnega P® teršiljčka. PO D G/INE „Kako pogane pridejo v Kroniko?" boste vprašali. Zaradi dobrega okusa oziroma iz razlogov estetike bi jih tudi jaz ne dal v naslov, ampak potem tehle čenč nihče ne bi bral. S podganami' sta namreč čas in vojska naredila čudno „Kroniko". Bombe gotovo vsi poznate. Saj je komaj menilo nekaj mesecev, kar so nam te dragocene stvarce kar dan na dan padale izpod dobrotnega neba. Namenjene so bile seveda nacijem, zadele so pa nas in podgane. Vidite, tako pridejo podgane po sili razmer kar same od sebe v Kroniko, pravtako kakor bombe in mi. No, in ker so že tu, moramo povedati, kaj je pri tem posebnega. Še iz šole vemo, da ima ta prijazna žival posebno dober nos za različne nevarnosti, ki groze v hudobnem svetu. Tako n. pr. gredo podgane z ladje vedno preje, nego jo zadene torpedo s podmornice. Tega sicer ne vem iz lastne izkušnje, ker nisem bil mornar, ampak mislim si tako. Preden so pričele deževati bombe, smo imeli v naši hiši stanovanja tako urejena, da smo živeli ljudje večinoma v pritličju in nadstropju, podgane pa v kleti in po luknjah. Adolf Hitler, ki spada gotovo med največje arhitekte če ne vsega sveta, pa vsaj nemške narodnosti skupaj, je to razmestitev z mnogimi modrimi ukrepi docela spremenil. 2e nekaj let sem smo namreč vedno bolj in v vedno več mestih pričeli menjati stanovanja. Ljudje v kleti in v luknje, podgane pa ven iz lukenj, ker vedo, kdaj je nevarnost. Pa tudi res ne bi mogle vzdržati pritiska celih hiš, ki bi se podirale nanje. No in ko so enkrat podgane uvidele, da zgoraj tudi ni tako slabo, kakor sta jim pripovedovala oče in mati in vsi stari stariši vsaj pet rodov nazaj, so ostale v pritličju ih v nadstropju tudi potem, ko niso več padale bombe. Seveda se je to zgodilo tudi v naši hiši, ker sicer jaz zato ne bi vedel. Tako pa vem in lahko s prisego ali pa z izjavo namesto prisege potrdim, da je resnica. Jaz in moj tovariš v kleti, podgane pa „hopsa!" skozi okno v pritličju na posteljo. To si lahko mislite, kako ponosna sva bila na take častite obiske. „Hopsati" so se namreč podgane tudi naučile, ka so padale bombe. Ne vem, ali od veselja, ker so dobile potem boljše stanovarije, ali zakaj. No, in če ne za drugega, za to, da dražijo mene in druge take siromake, ki jim je Führerjeva modrost preskrbela stanovanje v kleti. Saj bi končno vse šlo, če bi le dnevni red imeli enak. Jaz in podgane namreč. Tako pa, če sem jaz hotel utrujen vsaj malo bolj trdno zaspati, so prav nalašč norele vso noč do zore. Zato sem začel razmišljati o mnogih ukrepih, ki naj bi stvar uredili tako, da bi bilo tudi za me in le za podgane. Seveda podgane na kompromis ne gredo. Stanovanje v nadstropju in v pritličju jim je vtisnilo tako zavest njihove nadvrednosti, da so prav nalašč vsak dan in še bolj vsako noč „hop-sale" z okna na posteljo in S postelje na vrh omare, od tam nad moje knjige in časopise, da se pouče o dnevnih dogodkih ter o zadnjem stanju znanosti o atomski energiji. Prisiljen sem bil,napovedati podganam totalno vojno in videli boste, s kakšnim uspehom sem jo končal. Najprej sva skupaj iz tovarišem noč za nočjo stražila. Jaz do polnoči, on pa naprej; drugi dan pa narobe. Ker nisva imela pri roki brzostrelk, sicer otipljivega uspeha ni bilo, vendar pa sva ugotovila glasne smeri gibanja sovražnika. Zdaj sva pričela na teh poteh postavljati zasede. Mine sva morala sicer oddati svoj čas zaveznikom, ko smo prišli čez' Dravo, obdržala pa sva mnogo drugega orožja, tako predvsem metlo, lopa- to in nož in sicer pravi kranjski pipec. Kako sva pobijala sovražnika ni da bi govoril. Prvič vas bi to preveč dolgočasilo, drugič pa bi tudi izdal kako tajnost, ki ni dobro, da bi prišla med svet pred sklepom miru. Končno bi moral v najino sramoto še priznati, da kljub mnogim zvijačam in kljub uporabi vse moderne tehnike najini napadi niso rodili zaželjenega uspeha. Kadar je bila lopata v zraku, je bila podgana na tleh, metla pa bogve kje v nedosegljivem kotu. Radarja tedaj še nisva imela na razpolago, ker ga zavezniki še niso izdali. Samo enega izmed višjih poveljnikov sovražne vojske sem nekoč zgrabil za rep in mu nisem prizanesel. Bil je namreč prerejen, da bi mogel prav čas smukniti skozi špranjo pod vrati. Gotovo je bil eden izmed črnoborzijancev, ker od kart ni mogel zbrati toliko maščobe pod kožuhom. Kar skozi luknjo od dimnika (moja peč namreč še ni priključena na to potrebno odprtino v hiši, kjer je toliko drugih nepotrebnih) sem ga vrgel Helmutu, ki - je moj sosed pod zemljo na posteljo, da bo videl, kako to izgleda,kadar stanujejo podgane v nadstropju. S tovarišem pa sva snovala globoke načrte, kako vendarle priti zalegi v okom. Od Odisejevega fičafaja do strupenih plinov, vse sva preudarjala in primerjala za najino uporabo. Atomska zaenkrat še ni prišla v pretres, ker bi tudi nekateri nedolžni pri tem izgubili življenje, podgane, ki imajo nos za nevarnost, pa bogve, če. Zelo dobra se mi je zdela misel, poklicati mačka na pomoč, kadar seveda ne bi imel važnejših potov, podganam pa skuhati boba ali fižola za tiste dni, da bi jih maček lažje zavohal. Ker pa tedaj niti graha niso delili na karte, sva morala načrt opustiti. V past, ki sva jo pričela nastavljati vsak dan, so se ujeli kedaj kaki otroci, starih pa nobeden razen naju dveh, ki sva tudi večkrat stopila vanjo. Zato sva sklenila še zadnji poskus. Ker smo za obnovo podrte hiše prejeli od gradbenega urada 2 Žaklja cementa, sva žrtvovala-zraven še vsak po 5 odrezkov krušnih kart ter kupila moke. Moko sva potem pomešala s ce- mentojm in jo nasula na pod in pod stroi* povsod, kjer sva ugotovila važnejše proffl® ne ceste. Ko bodo podgane pomešale ia0^,, s slino in kislinami v želodcu, ni vrag, “ jim ne bi beton zamašil požrešnih gobc® in vzel veselje dražiti naju. In uspeh? Ta!®® sva se tudi midva spraševala zadnje dni 11 stega tedna, ko so nama manjkali prav rezki, ki so šli za podgane. Midva brez ha v kleti, podgane pa veselo nad bonbo11 in makarone v nadstropju, pa vsi brez Ponoči pa hopsa z okna na posteljo in n omaro pa na stol in pod vrati ven, po stop nicah gori in spet od kraja! To vam je v® selje! , luua, pui.-aK.aj nuoooa, u nom ze poa-“" Ce ne gre z grda, bo šlo pa zlepa, sem s^f nil postaviti pregovor na glavo. Že mno?1 krat sem slišal o vzornih kmetijskih pose5 vih in-zavodih za vzgojo in vzrejo posebn plemenitih živali, konj, goveda, ovc, kok® ši ali zajcev. Navadno so taki zavodi drža' na last, ker posebno plemenite živali meno kmetu povzroče^več stroškov, kot pa jim dc jejo koristi. Jaz sicer tega ne vem, ker P so kmetje navadno pametni ljudje, jim j verjamem. Prav tako pa tudi verjamem, d država misli, da so ji take plemenite živ®’ v veliko korist, ker sicer pač zanje ne B metala težkega denarja. V srečni dobi naž® šega Führerja sem celo slišal O takih vzr® jališčih za posebno plemenite človeške n®1 dijske rase. Če sem prav poučen, so tudi ž® vezniki v naši deželi prevzeli en tak zave* ali ga celo na novo ustanovili, v Volšperk To pomeni, daje Führer poleg arhitekture® di v kmetijstvu in živinoreji imel mnogo ‘® pih in koristnih idej. In eno takih idej 5®, sklenil uporabiti pri podganah. Skupaj ' njimi ne bom več stanoval, pa če grem na UNO po atomsko. Poklical sem Juhanta, ki ga vsi pozna® in je zidar in je seveda v podrtem Celoto na to kaj ponosen. Juhant namreč zida ^ šo, kjer stanujem pod zemljo jaz, zgoraj P® podgane. Jaz prijavljen, podgane pa ® vem, kako. (Dalje prihodnjih' IMe gospoćatstvo Vzreja plemenskih ovnov Star pastirski pregovor: „Oven je pol čre-dovolj krepko pove, kako velik pomen ^öa oven za ovčjerejo. Medtem ko ima ovca ’t® leto le dva do štiri potomce, jih oven ®ahko sto do dvesto. Iz tega vidimo, kako važno je, da ima oven dobre lastnosti tako 9'ede telesne zgrajenosti kot kakovosti v°lne, ker se te njegove lastnosti prenašajo Tsako leto na veliko število potomstva. krmljenje ovna se mora bistveno razlikovati od krmljenja ostale ovčje črede. Ovca jahko izkoristi velike količine malovredne arine za svoje vzdrževanje in dajatve, oven Pa mora biti krmljen kot vsak plemenjak z v'sokovredno krepko krmo. S takim krmlje-niem moramo začeti že v mladosti in ga ne V^temo preobremenjevati z malovredno ba-astno krmo. Tudi premastne krme in velikih Urokov tekoče krme se je treba izogibati. Najboljša krma za ovne je pozimi seno, kr-W'ltta pesa in oves. Krmilne pese dajemo na aan do en kg, ovsa pol kg, v času pripuščala pa en kg. Paša mora biti omogočena tudi ali naj pa ima vsaj možnost prostega tkanja v posebnem izpustu. Pri mladih °vnih moramo polagati največjo pažnjo na V^rav in čvrst način vzreje. Če jih držimo ^alno v hlevu, se preveč pomehkužijo, ko Pridejo v bolj trde razmere pa odpovedo. Kadar kupujemo mlade ovne, se moramo Vedno zanimati pri prodajalcu za dosedanji Vapin krmljenja. Po možnosti se držimo lsWh življeniskih pogojev, ki so jih mladi Qvni vajeni. ^ času pripuščanija ovnov ne smemo pre-obremenjevati. Za enega ovna bomo Vzeli 40 do 50 ovc, to se pravi, da obreji °^an 80 do 100 ovc vsako leto. Pri divjem ^oku, če držimo ovna skupaj z ovcami, ne 1,16 priti na enega ovna več kot 20 do 30 če si hočemo zagotoviti zanesljivo P|°ditev vseh. Računati moramo, da je pri lvjem skoku vsaka ovca večkrat zaskočena. Nikdar pa v tem primeru ne smemo pu-^'tl več ovnov skupaj, ker se medsebojno Sanjajo, pri skoku ovirajo in v medsebojni °rbi često celo močno poškodujejo. Za Ploditev ovce popolnoma zadostuje en K°k. Več kot štiri do pet skokov na dan v r®sledku najmanj dveh ur ne bi smeli pu-^1 ovnu. v yl nakupu plemenskega ovna moramo °lagati največjo važnost na to, da se odli-ui6 v prvi vrsti po onih lastnostih, ki čredi ajbolj primanjkujejo. Na ta način najhitreje ^Pravimo nedostatke in zboljšamo raso. ‘koli pa ne bomo uporabljali za pleme ta-*n ovnov, ki jasno kažejo iste napake kot v enienske ovce, te napake bi se potem še „ Pomnoženi meri pojavile na potomstvu. * aihesto da bi si zarod zboljševali, ga slab- atno. Pred istorodno plemenitvijo (plemenitev v sorodstvu) in pred uporabo premladih ovnov za pleme ne moremo nikdar dovolj opozarjati. Mladi ovni, ki' izhajajo od istih očetov in istih mater kot ovce, ne smejo ostati pri čredi. Čeprav so ovni šele z devetim mesecem uporabni za pripuščanje, vemo, da so dostikrat že s šestim mesecem ali še preje sposobni za oploditev. Ovne, ki niso kastrirani, moramo že s četrtim mesecem ločiti od črede. Najbolje je, da vse ovne, ki jih že vnaprej ne namenimo za pleme, s tremi do štirimi tedni kastriramo. — V dobro vodenem ovčarstvu, posebno če gojimo večje število ovc, držimo ovne vse leto ločeno od črede. K posameznim ovcam jih spustimo le v času pripuščanja» Oven uživa potemtakem enak položaj v ovčjereji kot bik v govedoreji, žrebec v konjereji in merjasec v svinjereji. Pri plemenskih ovnih moramo skrbeti tudi za redno nego parkljev in to posebno, če jih držimo večinoma v hlevu. V nasprotnem primeru lahko zaradi bolečin, volja do skakanja močno pade ali celo popolnoma izostane. Pred dobo pripuščanja bomo plemenske ovne po možnosti vedno ostrigli. Ovni so le redkokdaj že po naravi hudobni. Če bomo z njimi lepo in z razumevanjem ravnali, bodo povsem krotki. Višek oploditvene sposobnosti doseže oven s petim do šestim letom. 2e iz gospodarskih razlogov bomo 6 do 8 letne ovne izločili. Produkcija volne začne močno nazadovati in živahnost ter sposobnost ovna pešati. V tem času mu tudi začnejo izpadati zobce sekalci, zaradi.česar mu je paša otež-kočena ali celo onemogočena. Le posebno plemenite plemenske živali lahko obdržimo nekaj dalj časa za pleme. Kdaj prenehamo i molžo brejih hran? Krave, zlasti dobre mlekarice, potrebujejo pred telitvijo daljši odmor, če hočemo da nam ostanejo zdrave in da po telitvi mlečna produkcija ne bo nazadovala. Najpozneje osem tednov pred telitvijo moramo vsako kravo prenehati molsti. Nekatere krave imajo podedovano lastnost, da molzejo dolgo časa, včasih prav do telitve. Taka prekomerna mlečnost gre vedno na račun zdravja krave in razvoja teleta fer na račun poznejšega zmanjšanja mlečnosti in drugih motenj. Posebno neugodno se to pokaže, če krave ne dobivajo v krmi dovolj apna in drugih rudninskih snovi, ki so potrebne za razvoj kosti. Take krave rade zbolijo, dobijo mehke kosti in zaradi tega počasi popolnoma propadejo. Osem tednov pred telitvijo moramo brezpogojno vse krave prenehati molzti, tudi take, ki nam v tem času dajejo še vedno precej mleka. Zanesljivo bomo dosegli, da se take krave posušijo, če jim krmimo kislo travo, kislo seno ali pa tudi samo slamo. V začetku jih molzemo samo enkrat na dan, pozneje vsak drugi dan enkrat, nato še bolj poredko, dokler jih popolnoma ne pustimo. Če živino pasemo, bomo krave, ki naj zgubijo mleko, pognali na zelo pičlo in kislo pašo. Pri dobrih mlekaricah, ki so zaradi visoke mlečnosti v zadnjih mesecih itak izčrpane in potrebne miru, bomo na tak način navadno lahko dosegli, da bodo prišle ob mleko. Čim uspemo, da se krava popolnoma posuši, moramo krmo takoj zopet zboljšati. Krmljenje v zadnjih tednih pred telitvijo je čati je treba predvsem obroke take krme, ki vsebuje mnogo apna in drugih rudninskih snovi. Boljše mlekarice izločajo v dobi mlečnosti navadno več teh snovi z mlekom kot jih'dobijo s krmo. Kakor hitro se nam ni treba več bati, da bi krava uporabila večje količine krme za proizvodnjo mleka, ji moramo nuditi najboljše, na krmilnih snoveh bogato seno kolikor ga hoče. Dva tedna pred telitvijo je na mestu dodatek krme, ki ima šibko odvajalno moč, da se krava popolnoma izčisti. Sele nato začnemo dajati zopet krepko krmo, kakršno navadno dobivajo dobre mlekarice. Zaradi naravnih sposobnosti in nakopičenja večje količine hranilnih snovi v organizmu krave v času, ko ne molze, bo krava ostala zdrava ter bo imela dobro razvito tele. Po telitvi bo mlečna sposobnost hitro napredovala in krava bo v najkrajšem času nadomestila izpad mleka v zadnjih osmih tednih. Če le mogoče pustimo tudi nemlečne krave vsak dan na pašo ali vsaj v poseben izpust, kjer se lahko nemoteno gibljejo. Zelena paša vsebuje veliko vitaminov, ki preprečujejo omehčanje kosti. Vitamini omogočajo namreč boljše izkoriščanje rudninskih snovi iz krme. Tudi sonce ima v tem pogledu svojo moč. Krava, ki v krmi ne najde potrebnih, rudninskih snovi, ki jih izloča z mlekom in ki jih porabi za razvoj teleta, odvzema te snovi iz svojih kosti. To ima pa vedno za posledico omehčanje kosti in počasno propadanje organizma. Sonce, svež zrak in zadostno gibanje ima tudi drugače velik pomen za zdravstveno stanje živali, olajša pa tudi porod. namreč odločilnega pomena za razvoj teleta in za produkcijo mleka po telitvi. Pove- ''■IHIIIHIIIIIIUIIIIIIIIIIIIIIIIIIllllllllllllllillllllllllllllllllllllllllllllUUIIIIIIIIIIIIMIIIIlillllllllllllllllllllHIinilllllllllllillllllllllllllllllUUlllllllllllllllllllllllIIIIIIIIIIIIIIIIIIHIIIlMIliniljlilllllllMIIIimilllllllllllllllllllllHIIIIIII mlačno, vlij v moko h kvasu ter prideni pol žlice soli, 2 žlici ruma ali žganja in če imaš fino stolčenega muškatovega cveta. Vse dobro zmešaj, prav dobro vtepi in pokrij, da vzhaja. Potem deni na desko potreseno z moko, ga rahlo razvaljaj pol prsta debelo in izkroži iz njega s pločnatim obodcem krape. Na sredo krapa deni malo marelične ali kake druge goste marmelade in deni nanj drugi krap. Okrog pritisni rahlo s prsti, da se krapa sprimeta. Zdaj jih obreži še z manjšim obodcem ter jih položi dva prsta narazen na prtič, potresen z moko. Pokrij jih z drugim prtičem in deni na topel, toda ne vroč prostor, da vzhajajo; dobro je, če napol vzhajane obrneš, da tem lepše vzhaja še spodnja stran. Medtem deni v kozico masti, še bolje je, če vzameš polovico masti in polovico masla; ko je razstopljena, je ne sme biti več kakor dva prsta visoko. Ko je pri- dtji m° ^edlo se še spominjam onih lepih brat.V februarju, ko so se starejše sestre in Ha menili, kje da bodo to leto veselice Poboj,8.1”0 nedeljo in kje da bodo „pusta Pr'sj J'- Mamico pa je že nekaj tednov po-pacjj.,, rbelo, ali ji bodo „krofi dobro iz-izgi ' ab bodo imeli „raftlčke", ali pa bodo sfera a*i- kak°r krompir. Ze dolgo pred pu-bo s i6 preskrbela prvovrstno moko, „da Mar»- a ‘n uležana", je vedno dejala. Brat le s navihan in hudomušen kakor je bil, 'os ° fehtal, kateremu dekletu bodo le-ljena Pfeb". Znana je namreč priljub- 0C^a zfebna navada, da če se je kakšno ba so "ameravalo poročiti v prošlem letu, *antin 11 splavali po vodi, tedaj ji vaški "Vlečejo ploh". skrbi ™efe nikoli takih prijetnih masten ofirog ust 0blelri 1,11 bilo še treba skrbeti, kaj bom fejat a/a V kmet; ', a bo repa debela". v „maškare" niti kam bom šla "■metjg. — icpa ueweia , kakor pravijo vic ju 't u.^l -krofki" mi niso-delali pregla-teh lepi^ iZ ^isto navadnega vzroka —- ker ni bilo. Tudi stvari vsa dolga leta vojne sploh ’karnevir°K še ne bo niä „pravega", kajti brez „pogonskega kuriva", to se pravi brez vina, sploh ne „funkcijonira". Godba sama ne more podžigati pet... Fantje, nikar letos ne nagajajte dekletom, ki se niso poročile! Marsikatera je izgubila ženina ravno ob koncu te grozovite vojne a mnogo jih je še razkropljenih po svetu. In pecivo za pustni torek? No, bomo videle, kaj se da napraviti, saj je moka sedaj res mnogo boljša, kakor pa ona med vojno. Vse drugo kar še rabimo, hm, za kmetice vsekakor ne bo nikak problem, za meščanke bo res težje. Pustni krapi: Da bodo krapi lepi in okusni, vzemi najboljšo moko a drugo vse, kar je še potrebno, naj bo sveže. Da bodo lahki, naj bo testo vedno nekoliko mehkejše, kakor za navadno kvašeno testo. Deni v skledo Vz kg moke in naredi v sredi jamo. V lončku zmešaj 5 žlic mlačnega mleka, košček sladkorja in 3% dkg kvasu. Vlij to v moko, primešaj malo moke ter pusti, da vzhaja. Zopet mešaj v loncu 10 dkg presnega masla, 5 dkg sladkorja in 4 rumenjake; ko naraste, postavi na rob štedilnika, prilij i/s svežega mleka ter mešaj, da se segreje, nikakor pa ne sme zavreti. Ko je merno vroča, jo odstavi, in ko se nekoliko ohladi, deni vanjo že vzhajane krape pa tako, da je zgornja stran krapa najprej v masti. Ne deni jih preveč naenkrat, ker se potem ne cvrejo lepo. Ko jih deneš v kozico jih pokrij za nekaj časa, in ko so spodaj ble-dorumeni, jih obrni, a sedaj ne pokrivaj več. Ko so še na tej strani rumeni, jih poberi z zičasto zajemalko in deni na cedilnik da se odtečejo. Nato jih naloži na lično zložen in na krožnik položen prtič, potresi z va- ,_________ _________ _____________ nilijevim sladkorjem ter daj še tople na mizo. ?lu in jih potresi z sladkorjem. Gnezdo za praširhe Naši kmečki ljudje imajo z vzrejo mladih prašičkov dostikrat prav velike skrbi in še večje nevšečnosti. Neredko se primeri, da je svinja — zlasti prvesnica — huda na svoj zarod in ga skuša pokončati. Še večkrat se pa naše gospodinje bojijo, da bo težka svi-nja-mati male pujske ali pohodila ali poležala. V tem in onem primeru je škoda velika že v normalnih časih — kaj pa šele sedaj, ko je prašičereja v naši deželi zavoljo obupne gospodarske politike nacističnega režima tako zelo nazadovala! V teh časih moramo z vso iznajdljivostjo skrbeti za čim ugodnejši razvoj prašičereje. Od tega bo imelo v prvi vrsti korist kmečko gospodarstvo samo, pa tudi celotna prehrana. Splača se torej vzreji pujškov posvetiti vso pozornost, pri tem pa s pametnimi ukrepi preprečiti, da bi ženske pri hiši po cele dneve in noči morale presedeti in prečuti v svinjskem hlevu. Mlad prašičji zarod potrebuje poleg zadostne prehrane zlasti dvojnega: toplega gnezda in varnosti. To oboje se brez posebnih težav more pripraviti s pomočjo primernega zaboja. V tak zaboj, ki mora biti dovolj velik (do 1 metra dolg in nekaj ožji, pa vsaj Vz metra visok), se napravi v steni luknja, skozi katero bodo pujski hodili noter in ven. Ta luknja mora imeti zapah, s katerim jo lahko zapremo. Tudi v pokrovu napravimo eno desko premično, ostali pokrov pa lahko pribijemo. Omeniti je treba, da naj bo ta zaboj napravljen iz dovolj trdnih desk. Ge bi se svinja vzpela nanj, mora biti toliko močan, da se pod njeno težo ne bo zdrobil in sesedel. Preden svinja skoti, namestimo zaboj v predelu (koču), kjer je svinja. Znotraj ga dobro nasteljemo s slamo in napravimo na ta način malim prašičkom toplo gnezdo. Luknja v steni zaboja' je zaprta. Skotene pujske* devamo skozi odprtino v pokrovu v gnezdo in jih s tem takoj zavarujemo pred popadljivostjo svinje in pred drugimi nevarnostmi. Ko so vsi mladi prašički na varnem, jih sprva nekaj časa devamo k svinji, da se nasesajo, nato jih pa redno spet spravimo v zaboj in desko v pokrovu zapremo. Komu bi bil tak zaboj preneroden ali pa bi ga ne imel pri roki, si lahko pomaga s še bolj preprostim sredstvom: kakega Vz m nad podom napravi v enem kotu koča „streho" iz dovolj močnih desk. V tem kotu postelje gnezdo pod „streho", in mladi zarod takoj spočetka deva v to gnezdo tako dolgo, da se prašički sami navadijo. Svinja mladičev ne more s svojim telesom poležati, pa tudi pred njeno popadljivostjo so vsaj do neke mere zavarovani. BOBI Naredi testo kakor za krape, lahko pa tudi navadno kvašeno testo brez jajc. Dobro vzhajano deni na desko, potreseno z moko, ter ga zvaljaj na prst nadebelo. Izkroži s krapovim obodcem bobe, polagaj jih na z moko potresen prtič dva prsta narazen, jih pokrij s drugim prtičem in pusti, da vzhajajo. Ocvri jih v masti kakor krape. FLANCATI Naredi fino kvašeno testo. Dobro vzhajanega deni na desko, potresi z moko, ga razvaljaj na prst debelo krpo, katero razreži s koleščkom v za dlan velike štirioglate plošče. Potem naredi v vsako ploščo 3 zareze, ki naj bodo za prst narazen, toda ne prereži do kraja. Nato jih položi na prtič, potresen z moko in pusti, da vzhajajo. V kozici razbeli mast, jo nekoliko ohladi ter devaj vanjo flancate in sicer tako, da je zgornja stran flancata najprej v masti. Zdaj jih pokrij, ko so spodaj rumeni, jih obrni in ne pokrivaj več. Ocvrte deni na cedilnikrda se odteče mast. Preden jih daš^na mizo, jih potresi s sladkorjem. MIŠKE Naredi kvašeno testo kakor zgoraj in pusti, da dobro vzhaja. Medtem deni v kozico masti, za dobra dva prsta visoko. Ko je dosti vroča in je testo vzhajano, zajemaj testo s ploščnato žlico (pa ne zajemi preveč), ga deni v mast, pokrij in čez malo časa obrni. Gotove miške potresi z vanilijevim sladkorjem. FLANCATI IZ KRHKEGA TESTA: Vzemi na desko 1 1 moke, prideni 7 dkg sladkorja, 4 rumenjake, t/i« 1 vina in tolika kisle smetane, da lahko umesiš lepo glatko testo. Nato ga razvaljaj za nožev rob debelo in zreži s kolescem na pet prstov dolge in ravno tako široke krpice ter jih poševno od vogla proti voglu, prst od kraja in prst vsak sebi razreži s kolescem. Vse štiri vogle potem rahlo vkup primi in položi v razbeljeno mast ,da se bledorumeno ocvro. Gotove še vroče potresi s sladkorjem. OCVRTE BLAZINICE Napravi testo, kakor za flancate in ga pusti nekoliko počivati na hladnem prostoru. Nato ga razvaljaj za nožev rob debelo in zreži s kolescem na majhne kocke in rombe. Blazinice svetlorumeno ocvri v ma- Pliberk Ljudsko gibanje in življenje Zadnji namen vse politike, vsega gospodarstva in deloma tudi še namen verskega pouka je ljudski blagor. Ce je drevo v vrtu nerodovitno, povprašujemo, zakaj ne rodi? Ce trava na travniku ne raste kakor bi bilo pričakovati, bomo pogledali kaj je temu vzrok. Človeški rod se v evangelju primerja vinogradu. Poglejmo malo v domači vinograd, je li primerno rodil, in če ne, zakaj Je nerodoviten. Da dobimo pregled nad ljudskim življenjem, imamo statistiko — številke, ki nam kažejo uspehe in neuspehe. Trgovec ob koncu leta dela bilanco, politika sestavlja statistike sebi in drugim v pojasnilo. Poglejmo enkrat del domače statistike in sicer za slovenski okraj Pliberk. Leta 1930. se je rodilo 230 otrok, to je 30%o od celotnega števila prebivalcev (trideset na tisoč ljudi), 20% 21% 10% Zadostni kruhek je predpogoj, da se sklepajo zakoni in rodijo otroci. Menda se ne moremo ponašati s tem, da število rojstev trajno pada. Hitlerjeva doba je sicer pognala število rojstev leta 1941. na 26.5%c, ali to ni bilo trajno. Trajalo je komaj eno leto. Leta 1942. je bilo otrok 24,6%0 (na tisoč ljudi) 1943. 22%c 1944. 21%0 1945. \B%C Priganjati ljudi v zakon in plačevati otroke ne pomaga nič. To lahko trenutno uspe, potem pa je zastoj toliko večji. Porok je bilo: 1935. 1940. 1945. 162 162 140 1930. 1935. 1940. 1942. 1943. 1945. 39 35 33 53 34 30 Ljudsko življenje očlvidno hira in je prišlo v nered. Glavni razlog je se ve vojska. Kdaj bodo razmere zopet urejene, ne vemo. Države so uvedle civilni zakon. Ali morebiti zaraditega, ker dela Cerkev sklepanju zakonov nekatere ovire? Menda ne. Poročni dan je ženinu in nevesti nepozabljiva slovesnost. Nemogoče je na katerikoli drugi način to versko slovesnost dostojno nadomestiti. Kaj je v primeru s cerkveno slovesnostjo zapisovanje pri županu? Tudi v Pliberku je bilo nekaj ljudi, ki so nasedli nacistični agitaciji. Tako smo imeli leta 1939. 7 civilnih porok 1940. 8 1941. 7 1942. 2 Pozneje jih ni bilo več. Velik križ koroškega ljudskega življenja so nezakonski otroci. Pliberški okraj se je v tem oziru držal zgledno, ali žal, zlo tudi tukaj napreduje: Leta 1930. je bilo 1935. 1940, 20% nezakonskih otrok 26% 27% Zaradi sklepanja številnih zakonov je število nezakonskih otrok padlo in leta: 1942. je samo še 15% 1943. že zopet 21% > 1944. 30% 1945. 25% - Vsporedno s številom nezakonskih otrok se giblje število divjih zakonov, konkubi- natov. Leta 1930. je bilo 1935. 1940. 1945. 11 konkubinatov 23 26 28 V letih 1942. in 1944. se je število divjih zakonov nekoliko znižalo, potem pa je zopet raslo. Umiranje ljudi se ne da uravnavati, kot porodi. Ali tudi umiranje, če je preštevilno, je dokaz da družabne razmere niso kot bi morale biti. Leto je umrlo se rodilo 1930. 14.8%0 00%c 1935, 16% 20%o 1940. 10A% 21% 1945. 14.9& 10% : 1930. je bilo med mrliči 40% otrok 1935. 29% 1940. 25% 1945. 19% V petnajstih letih se je torej umrljivost otrok več ko za polovico znižala. Za otroke je torej dobro poskrbljeno. Hvala Bogu in vsa čast zdravnikom ter oblastem. Značilne so za našo dobo številke odpadov in konverzij, 2e v mirnem času je bilo nekaj odpadnikov, ki so pač nasedali nemški agitaciji. S Hitlerjem so se odpadi razpasli kakor vročinska bolezen. Leta 1939. je bilo 30 odpadov od katol. vere 1940. 1941. 1942. še 43 16 2. In potem je odpadel v treh letih skupaj samo še 1 otrok. Vendar se je v polovici leta 1945. vrnilo v staro vero že 17 odrastlih in 10 otrok. Nekrščenih otrok je bilo v letih 1939. do 1946. samo 18. Koroški Slovemi in aknja za preskrbo kuriia Od Janeza Mttllerja, opolnomočenca pri poslovodstvu akcije za preskrbo kuriva Koroške deželne vlade Ce govorimo o veliki socijalni uvidevnosti in vzornem izpolnjevanju dolžnosti koroških posestnikov gozdov, ki so omogočili uspeh akcije za preskrbo goriva, ne smemo pozabiti na posebni delež koroških Slovencev. Podpirali so v isti meri kot nemški so-rojaki to važno akcijo. Ce v tej zimi ni nobenega zeblo in če smo z našim lesom preskrbovali tudi druge kraje, kakor Dunaj, so temu bistveno prispevali tudi koroški Slovenci. Celotno akcijo ne smemo pojmiti le kot delo socijalne podpore. Kakor so se tisoči sami preskrbeli s kurivom in s tem pokazali voljo za obnovo Avstrije, tako so pokazali posestniki gozdov svojo domovinsko zavednost v dejanju s tem, da so izpolnili svojo dolžnost glede oddaje lesa in še s prostovoljnim delom. V tem oziru smemo sedaj reči, da so koroški Slovenci izpolnili svojo dolžnost priznanja vredno. Oddali so tako predpisane doklade .kakor so s precejšnimi količinami lesa tudi prispevali k darilu deželnega glavarja. Iz različnih številk je jasno razviden hvalevredni prispevek koroških Slovencev. Tužnlm srcem javljam prežalostno vest, da nas je za vedno zapustil moj dobri soprog, oče, sin, brat, ded in stric, gospod France Rozman p. d. Potesan v Beli dne 15. svečapa po dolgem, mučnem trpljenju, previden s sv. zakramenti. Pogreb dragega pokojnika je bil 18. t. m. ob veliki udeležbi sorodnikov, prijateljev in znancev na pokopališče pri Devici Mariji v Trnju v Železni Kaplji. Globoko žalujoči: KATARINA, soproga; družine: DOLINŠEK, HADERLAP, ROZMAN-ŠTEINER, PUSAVC in LINKO. ZAHVALA Izrekam prisrčno zahvalo vsem sorodnikom, znancem in prijateljem, ki so spremili na zadnji poti mojega dragega soproga. Posebno se lepo zahvaljujem preč. g. dekanu Zehnerju za tolažilne besede ob odprtem grobu in pevcem za ganljive žalostinke Bela, 22, februarja 1946. Katarina Rozman, soproga. Od podružnic akcije za preskrbo kurivt katerim so dobavljali večinoma slovenski posestniki gozdov smo do sedaj spreje* sledeče številke: Velikovec Šmohor Bilčovs Bistrica Celovec 11.966 m8 5.700 m3 5.615 m8 2.000 m* 15.000 m3 40.281 ms Mizarskega pomočnika iščem. Plačam po đo govoru. Ponudbe poslati oz. predstaviti s? pri: Hans Zeppitz, Proboj, pošta Miklaut? 1 hof. 14 karatno zlato moško uro, potrebno popr®' vila, menjam za prenosni gramofon (ko^" čeg) s ploščami ali za radio. Ponudbe p0“ slati na: Jerčin Jožef, Dravlje 15, Sv. Jako® v Rožni dolini. _________________________—' : Menjam hišo z vrtom na Koroškem za ks! enakega v Jugoslaviji. Ponudbe poslati n> , naslov: Ramschak Valentin, Maria Hilf ^ pošta Guttaring na Koroškem. V najem iščem srednjeveliko posestvo, ki na leži previsoko v planinah. Cenjene ponud' be poslati na naslov: Prepadnik Martin Schrottenberg, pošta Oberdrauburg. Soizved&c: Iščem Petkovšek Marijo, bivšo kuharico trgovki Šarc Hedviki, Ljubljana. Biva baj® v okolici Vrbskega jezera. Tozadevna sp0‘ ročila poslati na naslov: Urh Franc, D. Camp, Lienz — Peggez, bar. 16/15. Franc Strniša, ki je prišel 28. januarja v R8‘ dendorf pri Beljaku, naj se javi svojentu sinu Francu Strniša, Spittal a. d. Drau, D. Camp, bar. 50/1. — Ce kdo drugi kaj ve 0 \ njem, naj javi na isti naslov. Komur je kaj znano o družini Stock, ki je od‘ šla začetkom lanskega leta iz Kranja, na< javi, prosim, na naslov: Rasberger KiUT' Celovec, Völkermakterring 21. Vljudno naprošam vsakogar, kdor kaj ve 0 mojih starših Košir Antonu in Mariji J* Vrbja pri Žalcu ali o mojem bratu Koš» Silvu, naj to sporoči na naslov: Marta Kra' iriz, Lienz, Lienzerhof, III. St. Tür 46. | Kdor kaj ve o Jalovec Alojziju, doma iz Str®' že pri Novem mestu, naj to javi na naslov* D. P. Camp Lienz - Peggez, bar. 13, soba 24- Iščem svojo ženo Marijo Tušer in sinčk* Gerharda, dalje njene starše Delpin Ant®" na in Olivijo ter svaka Delpin Edvarda. Ak° sje komu kaj znano, prosim, naj sporoči n8 naslov: Herman Tušer, b. Blaschke, Spiti® a. d. Drau, Körnerstraße 6. ^ Ce je kje tukaj v Avstriji kaka oseba, dom® iz okolice Kranjske gore ali Dovje-Mojstr®' na, naj javi svoj naslov na: K. Miklav (J Gl' Freihausplatz 1, Beljak (Villach). Roman: V" ' W-5 üfc KRIZ NA GORI Ljubezenska zgodba IVAN CANKAR Zavila sta v globel; temneje so bile sence in nebo se je dvigalo v neizkočnost. Stopala sta vštric in Hanca se je ozrla po strani nanj. Večji se ji je zdel, bolj močan in moški; imel je dolgo suknjo do kolen ,na glavi širok klobuk. Spomnila se je Hanca, da sta že hodila nekoč prav po. tej strmi stezi v globel, ali takrat sta hodila bolj počasi in roko v roki. Zdaj se je bala, da bi se ponevedoma ne doteknila njegove roke. Molčala sta, dokler nista prišla na široko pot, ki se je vila od hriba do hriba. Tam so jima prišli naproti lepi spomini, stopala sta bolj počasi in roka se je že bližala roki. „Zdaj pa me pozdravi, Hanca, kakor se spodobi... Pozdravljena!" Stisnil ji je obedve roki, v njegovem glasu ln_ pogledu se je zgenilo prešerno veselje. „Pozdravljen, Mate!" Njen glas pa je bil tih in ni se mu še upala pogledati v obraz. „Zakaj nič ne izprašuješ? Veliko bi ti lehko pripovedoval... Kaj je zdaj med tabo in mano?" Začutil je nenadoma tudi sam kakor očitanje, kakor kesanje. „Ali si me čakala na hribu?" „„Čakala sem te in nisi prišel."" Izpustil je njene roke in se je zasmejal. „Ah, to! Zato si huda name, Hanca? Ti Sl res tako majhna in tako otroška! Voz je bil tam, lep in uren. .. čemu bi ne sedel, ko je bila prilika? Tudi ti bi bila sedla.. Mislil sem, da prideš v globel; pa te ni bilo in jaz nisem bil hud!" „„Saj ti nisem zamerila, Mate, in nič nisem bila huda... samo da si prišel, pa je vse dobro!"" „Zakaj nisi vesela? Prej so bile drugačne tvoje ustnice;( nocoj se še nisi nasmehnila!" Bilo ji je, da bi zaihtela; sklelo jo je v očeh in ustnice so se ji tresle. „Izpremenil si se, Mate... nimaš me več rad..." „„Hanca, idiva dalje ... tja, kjer sva sedela nekoč... Žalostna si, Bog vedi zakaj in ne vem, kako bi te tolažil... Idi z mano, Hanca, ti mala, nespametna!" Šla je z njim, kakor jo je vodil za roko; njeni koraki so bili majhni in zaostajala je. „Kdor moti ta večer? Nikogar ni drugače tukaj!" Prišla jima je naproti ženska z motiko na rami, pogledala jima je natanko v obraz, postala je in je gledala za njima. Mate je izpustH njeno roko in je stopil hitreje. „Zakaj si Izpustil mojo roko, Mate?" Zdrznil se je. „Bog vedi ,kaj mi je prišlo zdaj na misel.. Cernu je gledala tista ženska tako debelo,-kaj še ni videla človeka?" Hanca pa je začutila v srcu: „Glej, sram ga jel" Bolesten čut je bil, ni ga še čisto razu-mela, ali bilo ji je, kakor da se je bil Mate oddaljil od nje in da ga vidi le-še od daleč, tako velikega, da mu sega komaj do kolena. „Hitreje stopiva, Hanca, drugače nama bo težko obema ... Tam na tistem kraju, tam so še tisti večeri.. . Mislil sem, Hanca, da se snideva drugače..." Smeh je bil izginil z njegovih ustnic, resno in nezadovoljno so gledale njegove oči. „Sedi tušem... prav poleg mene!" Navadila sta se noči, nebo je bilo svet-leje, drevje je stopilo iz teme. „Kako je zdaj vse drugače, nego je bilo nekoč! Spominjaj se, Hanca, kako sva sedela tedaj prav na tem mestu! Jaz sem bil vrgel v vodo vse svoje mlado, neumno upanje, ti pa si me tolažila... O, Hanca, otroka sva bila tedaj!" Zasmejal se je, Hanci pa ni bil pogodi njegov smeh. „Lepo je bilo!" In kakor kljubovanje je bilo v njenem glasu. „Lepo je bilo: jaz sem bil razcapan in ubog, tako ubog, da si me tolažila ti, Hanca, ki si tako majhna in slabotna... Kaj nisi nič vesela, da se je izpremenilo, da sem se vrnil tako, kakor sem ti bil obljubil, da se vrnem? Zakaj me ne prašaš, kako se mi je godilo zunaj... Kam, Hanca?” Vstala je; jasno se je svetil iz teme njen beli obraz. „Saj je konec, Mate!... Glej, kaj bi z menoj, čemu bi ti zdaj, ko si srečen •• Drugod so zdaj tvoje misli, predaleč so 00 mene..." Prestrašil se je; izpregovorila je bila b® sede, ki so bile v njegovem srcu kakor P®" prijetna slutnja. Vstala je bila, posloviti se ni mogla in je posegel po njenih rokah, mu jih je d® radovoljno. „Sedi in bodi prijazna... izprašuj in P® slušaj! Niso lepe take misli, Hanca, in č® ^ bile v meni, bi jih iztrgal šiloma... Ti s a ni si na svetu, ki te ljubim od srca in veU> sem mislil nate ..." .. Položil ji je roko okoli vratu in jo je priV1 bliže k sebi. „Ne zameri, Mate... leglo mi je na sr®®' ne vem zakaj. Nikoli nisem bila prej žalost zaradi tebe... Ko si prišel, se mi je z<*e ' da niti ti, Mate, kakor sem te imela rada spoznala sem te komaj po glasu... Sp znala bi te bila pač, ko bi mi bil prišel P hribu naproti... tako pa si se peljal v stem neprijaznem vozu-... Tako mi je k1 kakor da me nimaš več rad..." Govorila je počasi in mirno, plaho so ^ vzdignile oči in prvikrat mu je pogle^a^ajj, obraz. Srečala je gorak, vesel pogled ^ umeknila se je narahlo njegovemu objefl* To ni bil več tisti obraz; tuje življenje, 9* sno in prešerno, se je bilo zarisalo va „Tako mi je bilo, kakor da se me sran1', ješ..." „ Zardel je, tudi sam je umeknil roko 1» ' ni pogledal v lice. (Dalje prihodnjič) •Koroška Kronika" izhaja tedensko vsak petek in stane dostavljena po pošti ali raznašalcu 70 grošev mesečno. Naročnino je treba plačati v naprej. — List izdaja Britanska obveščevalna služba. Uredništvo in uprava lista sta v Celovcu, Völkermarkter Ring 25/1. Telefon 2001. Rokopisi se ne vračajo.