Pohlevno  uprašauje.
Hvaljeno uredništvo je prec od začetka, ko je izhod novic oznanilo, razglasilo, de bo tudi sostav-ke, u ilirskim pravopisu spisane, u svojih listih natisniti dajalo, in je uzrok pristavilo: ker se že veliko Sla v en o v ž njim sluzi. Zraven tega je še vediti dalo, de bo ozir jezika vsako poduče-nje rado prejemalo. Na te besede pouzdan sim spisal sostavik: od sleda Cirile riga obreda na Krajnskim — u čisto ilirskim pravoplsuj ker me
166
167
zavolj mnogoverstne koristi, ki jo ima,jako unema; tode, ko sini ta sostavik u novicah natisnjen bral, sini zapazil, de so mi u skorej povsod u v spre* obernili, in posebno besedi „uredba" drugi pomen dali. To me je nagnalo hvaljeno uredništvo ne podučiti, ker sini od narave premalo u dar dobil, de bi se opovažil takim možem nauke deliti; ampak ponižno uprašati za uzrok tega ravnanja in prelomljenja dane besede. #) Vender  fe nadjam,   de mi ne bo
*) Odgovor. Ker smo že nekolikokrat v Novicah očitno rncr-zenje do vsaciga pripira in tedaj tudi do vsaciga vročinskima pisanja, ki va-nj napeljuje, pokazali, nas je le izključljiva želja gosp. dopisatelja nagnila. to vprasenje med občinstvo dati , na ktero mu tako odgorimo:
Mi v Novicah razločimo med ..?/•" in ,,t?" zato. ker je ta razloček duhu slavjanskiga jezika sploh, tedaj tudi slovenskimi! narečju (dialect) izvirno prirojen. V staroslavjan-skim. češkim, polskini in ruskim jeziku se ta dva predloga. nai bota samostavna ali z drugimi besedami zvezana, vselei in na tanj ko eden od druziga ločita. tako , de se nikoli med seboj brez pomote menjati ne smeta. „U" s a m o stavn i. ker se se rabi, pomeni pri, bei, in se veže z rodivnim ((jienitiv) postavim: v češkim: u nas bei uns, nasproti: w nas in uns? u tebe bei dir, nasproti: w tebe in dieh L t. d. ,,uu z drugimi besedami so s t avl j en pak pomeni od. preč in pri. — Slovenski predlog v", va. vu, vo, v; — staro-slav. „Wž"$ (namesto Cirilo vili čerk služi navadni ,,w" in gosp. Metelkov ..g** ki se z Cirilovimi čerkami enaciga glasa nar bolj zlagata) 5 češki w ? wc; polski w, \ve; ruski wb pak se veže s toživnim in skazavnim (Accusat. u. Local) in pomeni noter v kako reč. ali v kaki reči. Ta predlog bi tedaj prav za prav mogel en samoglasnik zraven sebe imeti. kakor ga je v staroslavjanskim vedno imel. m ga v ruskim se zmiram. in v nekterih drugih slavjanskih narečjih še zlo ima. Slovenci so pisali od časov Bohoriča, Truberja in Dalmatina do danasniga dne večidel ?,vki z apostrofam, i« tako tudi predloge s", z', k*, in to prav, ker je en samoglasnik spusen ; spusen je pa, verjetno zato. ker se poleg narave glasnikov a. o. ji, nobeden zmed njih zraven .,v natanjko ne izgovarja.
Ker je pa ličnost poglavitna lastnost pravopisa, so v poslednim časi bolji slovenski spisatelji brez kake skaze ali pomote tudi apostrof pri recenih predlogih opušati začeli. Po teh se tudi mi pri vredovanji Novic "z večim d&lam pošto-vanih soposlenikov ravnamo; de bi si tedaj ravnosledni (con-sccjuent) ostali, smo se tudi v spisu „81 e d Čiri lov i ga o b r e d a n a K v a j a s ki nr* razložcniga pravilstva deržali , in ne le v obzira tega predloga, ampak tudi v drugih pravopisnih rečeh dolžnost uredništva izpolnili mogli. Naši južni sosedje so ta dva predloga (u in v) eniga z drugim zmešali in pišejo za oba „u" če ravno se v jezikoslovni rabi. kakor nekdaj, še zmiram ločita, postavim u mene (Genit.) ima više djetce nego kruha: nasprot : iei u (v) skupštinu; biti u (V) skupštini (Herlies (iramm. 18i-j. Ce j«; tedaj res. kar učeni Slovjanje sploh ter^ijo, de imajo tiste forme slavjanskih narečij prednost, ki so manj od izvirniga narečja odstopile : če južnim sosedam prav damo, de so. odstopivši od lastni ga provincializma dalmatinsko narečje poprijeti, ktero je sploh od pervotne lepote in cene manj zgubilo , mislimo de je raba našiga razločka med u in v, ker je v staroslavjanskim jeziku in v drugih slavjanskih narečjih uterjena. p o p o i 11 a m a o p r a v i č e n a
Kar gosp. dopisatelj dalje pravi, de nam, ..vk- dvomje dela, mu odgovorimo. de bi se tu tem več zgodilo, ako bi mi po njegovi volji ..uu namest ,„vb pisali. On se namreč boji, de bi se besede vrediti \viirdig se in (?),— (mislimo. wurdig machen — ako bi res kje navadno biloj , vreden, vr c d n o s t. v r e d n i š t v o Versanimlung i\i;v VVurdigen (T), kterim je ..v izvirni glas. ne zmešale z besedami: red, rediti, ako se jim .,v predstavi, Ne glede nato. de se glagol vrediti v pomenu vvurdig sein l?f. kolikor nam je znano, na Slovenskim nikjer ne potrebuje, vprašamo: kako so Latinci toliko enakoglaseeih in enakopisanih besedi ločili ? kako jih Nemci in drugi narodi ločijo? Kako bomo mi vse druge enake ločili postavim: leta die Jahrc. leta er fliegt. lauft i. t. d.? — Pišimo po želji gosp. dopisnika postavim: je uredil z „ua er hat in Ordnung , lleihc ge-stellt, redigirt, kako bomo pa pisali, de si ravnosledni ostanemo . postavim: je uredil (živino), od rediti nahren, erziehen 5 je uredil (žito) od redek i. t. d. Kako nam je
ta daj pisati, de se bodo te pomeni ločili? Kaj druziga je, vlomiti einbrechen , in zopet kaj druziga, u lomiti abbre-chenj ravno tako, vreza t i einschncidcn in urezati ab-schneiden; vsekati in usekati i. t. d. — Incidii in Scillam , qui v uit vitare Charvbdem.
Kar pa gosp. dopisatelj od belili Krajncov v primer postavi , ni nikakor izgled , ampak jezikoslovna izopačnost (Sprachcorruption) belih Krajncov. ktere se oni niso iz gramatike učili, ki pravi, de se „v" navadno kakor nemški w, ne pa kakor f izgovarja. Mislimo tedaj , de ni ravno velike nevarnosti, de bi Ljubljanske gospodične, opustivši svoj blagoglasni in pravilni izgovor čerkc „v", začele bele Krajnce v izopačnim izgovorjanji te čerke posnemati. Res je. kar gosp. dopisatelj terdi, de Dalmatinci, Graničari i. t. d. svoj predlog ..u'* (u, v) terdo izgovorjajo. to pa mislimo, nam bo veljati dal, de ga Slovenci tak čversto ne izgovarjamo, remuč de, akoravnoje samostaven, ima li glas. ki se glasu ,.\\" bliža, kteri se pri branji, kakor drugi brezglasničnt predlogi: ,,s. z, k" z naslednjo besedo izgovarja; tedaj tudi pri učenji otrok veči teže ne dela, kakor ti. Vse drugač ga postavim (»ran i čar izgovarja v stavku: idein u kuču, kakor Slovence: grem v hišo. — Ce nadalje nekterikrat dva ..v1* vkup terčita, mislimo, de ne žalita veliko bolj očesa, kakor češki in poljski w , ki ni drugo , kakor sostavik iz dvojniga v. eez kteriga se pa ne eni. ne drugi še niso ravno preveč pr rt ožil i.
Dalje gosp. dopisatelj Novicam očita, de gorenčujejo in se nekterim besedam posebno grozi, na kar mu odgovorimo : Dopise, ki jih dobivamo, take natisniti damo, kak o r š n e s m o v roke dobili, zunej tiskiga. kar je duhu jezika in gramatiki suprotivno . kar tedaj poleg naše dolžnosti popraviti moramo, naj bo od koder hoče. Sicer pa mi ne pišemo ne za Gorence. ne za Dolence samo. ampak za »Slovence. Zavoljo tega bo lahko vsak rodoljub prav vesel, de se je v Novicah sredstvo našlo, po kterim se vsakteri lahko z jezikoslovnim bogastvam matere Slovenje iz vsih krajev oznani in vdeleži, in ne bo želel, de bi se besede zaterale. Kam bomo pa prišli, če bo vsakteri hotel imeti, de naj se besede zaveržejo, ki v njegovim kraji navadne niso, ki so se tu ali tam v časa viharju zgubile? Mislimo, de nobeden, ki svoj materinski jezik in svoje oeestvo ljubi, tega želel ne bo, —                                                       Vreduišlvo,
zamerilo, ako mu pri tej priložnosti predložim nagibe, kteri so me silili po ilirski rabiti w, in v opustiti. Ta r nas u nerazumljivost postavlja, ker nam dela besede, ki ga imajo za ukladni gias (Grund-lauf) enake besedam, kterim se predstavlja in ž njimi veže, tako, postavim, besede, ki imajo enako korenino z nemškimi besedami: Wiirde, wiirdig, vrediti vviirdig sein, vreden, vrednost, *uam se zmešajo z besedami red, rediti, ako se tem v predstavi in ž njimi zveše. Kdo ima tako bistre oči, de ve razločiti med vrediti, vreden vvurdigsein, in vrediti, in die Ordnung bringen; med vred-ništvo Versammlung der Wurdigen, in v r e d n i š t v o Bedaetion? Ko bi se u kot predlog povsod predstavljal, bi ta nerazumljivost popolnamazginila, in bi se dobro razumelo, de urediti pomeni u red djati, uredništvo Iledaetion; vrediti pa vvur-digseiii, in uredništvo zbor vrednihnalikredov-iiistv u sacerdolium. Ko sim razmišljeval uzrok te spremene, so mi u glavo pali krajnški slo viličarji, kteri zdajni jezik, ki po veči strani Krajnske dežele vlada, u stare okove de vaj o, in terdijo, pa ne iz skušnje, temuč iz starih bukev, de u sostavljen z giagolji, pomeni: o d in p r i; — v pa de pomeni u h o d u kako reč. Za pervo pravilo navodijo nasledile glagolje: udariti, utopiti, usehniti, ukroti, uiti i. t. d.: za drugo pa: vpeljati, vriniti i. t. d. De ste te pravili brez vsaeiga uklada za krajnški jezik, nas skušnja jasno uči: beli Krajnciizgovarjajo povsod svoj neprijetni.vi oni ga izgovarjajo tudi pri glagoJjih perve verste, na priliko: mi j'e vesel, sim ga vkrutil i. t. d., in pri izgovarjanju pahajo sapo čes ustniee, de zašumi, ko ptica, kadar
168
naglo zlcti; Gorenc, kakor tudi Ljubljančan in večidel čemi Dolenc izgovarjajo v kakor uy naj že sloji kot predlog pred imeni, ali pasostavljen z glagolji, in se pri tem izgovarjanju popolnaina približujejo Dalmatinceni, Slavoncein, Serbam in Graničarjeni, kteriga povsod tako cisto izgovarjajo, de njih uho že razžali, kdor ga izgovori. Kako neprijetno bi Ljubljanska gospodična sapo čes ustnice rinila , ko bi morala govoriti: v cerkvi, v hrami, beri: f c e r k v i, f h r a m i,. f k r o t i t i. t. d. Tega ne razumi od — v  — kadar je ukladni glas.
Ako se tedej po veči strani krajnske deželi r kot u izgovarja, in prav ugodno zvoni, zakaj bi se u pismeni jezik popolnama ne upeijal, in se ta nerazumljivost odvernila? posebno ker — v — že oko razžali, kadar se besedi predloži ki ga že za ukladni glas ima, postavim : v v o d, v v r e d i t i (r a z ž a 1 i t i) i. t. d. Zakaj mučimo s tem v otroke pri branju, kadar je nepotreben; vedno moramo up it i: zde j ga izgovori kot u zdej ga izgovori kot v — beri w.
Mi Krajnci se ravno tako s tem v motimo, kot so nekdaj se mešali glave stari Nemci, ki so pisali vnd i. t. d. — llirci: Serbi, Slavenci, Dalmatinci so ga že zdavno zavergli; zakaj bi ga tudi mi Krajnci ne opustili?! So oni morebiti brez njega nerazumljiveji, ko mi z njim? Gosp. Majer terja od Krajncov, de naj pišejo u narečju, ki vlada med Ljubljano in Reko ; gotovo bi nas to , ko on sam spozna, jako približalo južnim Slavjanam, ker bi mi z njimi imeli vse pridavne imena u srednjem spolu u večim številu na a, postavim: dobra vina, rude čaj a belka i. t. d.; tudi bi z njimi imeli enak veznik: da namesto de. Ali kako je to od Gorenca pričakovati, kteri se svojiga koj in špogati tako terdovratno derži, de rabiti neče, de si lih sam rabo ima? Na celim Dolenskim pri prostih skoraj nobeden teh besed ne ve.
Eheu quantus zelus pro loco suo!
Jure Sodev.ski.