Mtnht pitftM v |DlovUi Leto XYIHm št. 219 Ljubljana, nedelja 19« septembra 193* Cena 2 Din upiuviuBi vb ujuDij&oa, dji&fljeva ulica A — relelon It 8122, 8123, 3124, 8125, 8126. Inseratnt oddeleJc: Ljubljana, flelen- bureova tli « — TeL ^392 8492. Podružnica Maribor: Grajski trg 7. Telefon St. 2455. Podružnica Ceije. h.ocenova UL It Ji Telefon St. 190. Računi pn pošt- ček. zavodih: LJubljana St. 11.842. Praga čisto 78.180, W1en 9t 105.241. Izhaja vsak dan razen ponedeljka. Naročnina snafia mesečno Din 25.— Za inozemstvo Din 40.— Uredništvo: LJubljana, Knafljeva ulica B, telefon 8122. 8123. 3124. 3125, 3126. Maribor, Grajski trg 7, telefon Stev. 24-55. pelje, Strossmayerjeva ulica Stev. 1, telefon 6t_ 65. Rokopisi se ne vračajo. Zagrebški sporazum Jesenska politična doba se letos pričenja z veliko senzacijo. Listi poročajo, da je med beograjsko združeno opozicijo in dr. Mačkom prišlo do sporazuma, in sicer na osnovi dr. Mačkove teze o pravicah hrvatskega naroda do lastne državnosti ter na osnovi nekake federalistične preusmeritve onih srbijanskih politikov, ki jih vodijo gg. Ljuba Davi-dovič, Aca Stanojevič in Joca Jovano-vič. Avtentičnih vesti o konkretni vsebini sporazuma še ni. Potrjuje se le, da so se sporazumeli srbijanski šefi združene opozicije med seboj in da so predložili dr. Mačku svoje mišljenje, na katero je dr. Maček pristal. Baje bo prihodnje dni ta sporazum v obliki skupne deklaracije tudi objavljen, kar bo omogočilo, da se jugoslovenska javnost poduči o njega pravi vsebini in o njega pomenu za bodoči razvoj našega političnega življenja. Kolikor je zaenkrat razvideti, se tiče doseženo soglasje predvsem tako zvane procedure, to je vprašanja, kako naj dobi Jugoslavija novo ureditev. Pogodbeniki so se v načelu sporazumeli, da bodi Jugoslavija v bodoče »složena« (sestavljena) država, v podrobnosti pa se še ne spuščajo. Novo ustavo je treba po njihovem mnenju doseči po normalni reviziji sedanjega ustavnega stanja in je bojda v tem pogledu dr. Maček odstopil od zahteve po konstituanti, ki bi Jugoslavijo vrnila v popolno ustavno negotovost, v dobo pred 1. decembrom 1?)18. Sprejeto je načelo, da se nova ureditev države more izvrišti le sporazumno, to je tako, da bodo za njo večina Slovencev, večina Hrvatov in večina Srbov. Sprejeti so tudi nekateri pogledi, izraženi v tako zvanem Gavrilo-vičevem načrtu, v smernicah, ki jih je sestavil pred par meseci član Jovanovi-6eve zemljoradniške skupine Milan Gavrilovič in ki obravnavajo še druga de-Iikatna vprašanja našega državnega življenja. Te smernice so svoiečasno v po-dučenih političnih krogih vzbudile mnogo prahu, naletele so na oster odpor tudi v sami beograjski združeni opoziciji in so bile sedaj baje v nekaterih Dogledih ublažene. Kakor rečeno, informacije, ki jih tu navajamo, niso avtentične in treba bo počakati do objave glavnih točk doseženega sporazuma. Vsekakor pa gre za resen in dalekosežen političen dogodek, preko katerega ni mogoče z nobenimi do^tipi o »letečih sporazumaših« in z nobenimi poskusi omalovaževanja. Mi smo svoje stališče napram akciiam za sporazum že ponovno podčrtali. Slejko-prej smo prepričani, da je obstoj Jugoslavije odvisen od očuvanja narodnega edinstva, ki edino more združiti vse moralne, materialne, socialne in nolitič-ne sile Slovencev. Hrvatov in Srbov v zajednico. ki prvim, drugim in tretjim jamči obstoj in napredek ter jih zanesljivo zaščiti pred povratkom v stara suženjstva. Globoko smo uverieni, da je edini izhod iz težke notranje krize, v kateri se nahaja naše državno življenje. s?mo po tej poti. Smatramo, da se v okviru resničnega in stvarnega iugoslo-venstva dajo najti rešitve, ki bodo obranil0 skuoni državi vse, kar ji je neobhodno potrebno, a njenim posameznim delom dale široke motnosti samostojnosti in jim zagotovile enakopravno pozicijo tudi pri samem vodstvu na?e Jugoslavije. Ali dan^s. ko je treba za vsako ceno iskati izhoda iz sedanjega neznosnega stanja, je nastopil trenutek, ko morajo vsi tisti, ki mislijo, da se z drugimi metodami in z drugimi solucijami da očuvati in celo utrditi naša državna zajednica, s svojim delom na plan. Dovolj je bilo fraz in demagogije, dovolj neobveznih deklamacij in širo-kogrudnih obljub. Če znači suorazum med združeno opozicijo in dr. Mačkom prehod h konkretnemu in realnemu delu za rešitev zapletenih vprašanj, med katerimi zavzema hrvatsko prvo in najbolj usodno mesto, potem je treba že samo to dejstvo pozdraviti. Seveda sporazum med navedenimi gospodi ne sme ostati le začetna beseda, kakor smo jih v teku let v Jugoslaviji že toliko slišali. Ne sme biti samo nov agitacijski program ali pa sredstvo, da se demantirajo vesti o notranjih nesoglasjih med posameznimi skupinami zagrebške in srbi-janske opozicije. Gospodje, ki so sklenili sporazum, morajo imeti sedaj dovolj političnega poguma in občutka odgovornosti, da izvajajo vse praktične posledice. Če so se zedinili, da je treba in kako je treba ustavo revidirati, potem je neobhodno, da združijo svoje moči za izvedbo svojega načrta in da solidarno prevzamejo odgovornost. Z drugimi besedami: sporazum med srbijansko opozicijo in dr. Mačkom mora imeti za posledico tudi zahtevo po vladi pod vodstvom dr. Mačka, ali vsai z njegovim neoosrednim in polnim sodelovanjem. Kdor postavlia program in veruje v njegovo izvršljivost, ta mora imeti poguma, da da svoje moči na razpolago tam, kjer je edino mogoče izvedbo državno političnih načrtov pripraviti in izvršiti. Ako znači najnovejši sporazum prehod dr. Mačka v realno in pozitivno po- STOTISOČI ROMAJO NA HRADČANE Pražani se poslavljajo od svojega »tatička« — Pretresljiva svečanost dvominutnega molka — Sožalja od vseh strani sveta — Obsežne priprave železnic Praga, 18. septembra, br. Zadnji dnevi bivanja prvega prezidenta češkoslovaške republike v državni prestolnici se pretvarjajo v eno samo žalno manifestacijo. Odikar so ponoči prep-eljali posmrtne, ostanke Osvoboditelja v Prago, se zbirajo okrog Hradčanov nepregledne množice. Na tisoče in tisoče ljudi je vso noč čakalo v dolgih procesijah, da se odpro vrata v Plečnikovo dvorano in prične mimohod množic, da se poslednjič poklonijo in po-slove od velikega pokojnika. Davi ob 9. so dvorano, v kateri leži k® sta na visokem katafalku, odprli za občinstvo. V štiristopih se pomika brezkončna procesija po stopnicah v prvo nadstropje in pri drugem izhodu čez dvorišče nazaj na prosto. Zastopani so vsi stanovi, vsi sloji; mnogo je še tudi kmečkega prebivalstva iz okolice, Ko zapuščajo dvorano, je le redek, ki ne bi imel solznih oči. Ob odru Krsta je položena na katafalk, ki je ves obdan z zelenjem. Krsto pokriva velika državna zastava, ob obeh straneh pa je častna straži, ki jo tvorijo vojaki, legio-narji, Sokoli in člani delavskih telovadnih organizacij. Straža se menjava vsake pol ure. Ob katafalku so položeni venci prezidenta republike, ministrskega predsednika ter obeh zbornic narodnega predstavništva. Venci ostalih odličnikov in raiZnih organizacij so razvrščeni po dvorani in stopnišču. Njih število narašča od ure do ure. Danes dopoldne se je poklonil pred mrtvaškim odrom prezidenta Osvoboditelja praški mestni svet s primatorjem dr. Petrom Zenklom na. Čehi. Mestni svet je položil na oder krasen venec. Navzoč je bil tudi prvi primator Prage dr. Karel Baxa. Dveminutni molk Praško prebivalstvo je danes počastilo spomin velikega pokojnika z dveaninut-nim molkom. Točno ob 12. so trobentači nacionalne garde, ki so bili razmeščeni po vseh važnejših križiščih, dali znak s trobentami. v naslednjem trenutku se je zaustavil ves promet. Ustavili so se tramvaji, avtobusi, avtomobila in vozovi. Potniki vseh vozil so izstopili, prav tako pa so se ustavili vsi pešci. Dve minuti je vladala popolna tišina. Odkritih glav so ljudje obstali na mestu in posvetili dve minuti molka pokojnikovemu spominu. Ko je čez dve minuti zopet zadonel znak s trobento, se je mesto zganilo kakor da bi se prebudilo iz globokega spanja. Popoldne je imel praški mestni svet žal. no sejo. Primator dr. Zenkl je imel pri tej prilki lep govor, v katerem je orisal zasluge pokojnega prvega prezidenta češkoslovaške republike za osvobojenje in ustanovitev lastne neodvisne države, posebej pa še njegove zasluge za razvoj in procvit češkoslovaške prestolnice. Mestni svet je počestil spomin pokojnika s triminutnim molkom, svečanost pa je zaključila narodna himna. 80.000 sožalmh brzojavk Neprestano prihajajo izrazi sožalja iz vsega sveta. Prezident republike in vlada sta prejela dosedaj že nad 80.000 6ožalnii:h brzojavk. Sožalje izražajo državni poglavarji, Nov poziv Italiji Poslednja prilika Italije za sodelovanje pri obnovi reda in mini na Sredozemskem morju Rim, 18. septembra, o. Odpravnika poslov angleškega in francoskega poslaništva v Rimu sta danes skupno podrobno informirala zunanjega ministra grofa Ciana o dodatnem sporazumu k nyonskim protokolom, ki je bil včeraj podpisan v Ženevi. Obenem sta mu sporočila ponovni poziv, naj se Italija pridruži nyonskemu sporazumu. Diplomatski krogi nikakor ne pričakujejo, da bo Italija tudi tokrat odklonila a limine ponovno ponujeno sodelovanje ter da ne bo pristala na pogajanja, ki bi se lahko sedaj zaključila v zadovoljstvo obeh strani. Za Italijo pomeni to sedaj poslednjo priliko, da se priključi sredozemskim državam za obnovo miru in reda na Sredozemskem morju. Od torka do včeraj so bila med Italijo na eni ter Anglijo In Francijo na drugi strani diplomatska pogajanja, katerih zaključki so nedvomno vplivali na vsebino dodatnega sporazuma. Na italijanski strani poudarjajo nasprotno, da je mednarodni položaj zašel po ny-onski konferenci in italijanska noti z dne 14. t. m. na mrtvo točko. V italijanski noti so bili navedeni splošni pogoji, pod katerimi b? bila italijanska vlada pripravljena sodelovati pri izvajanju nyonskega sporazuma. Velika Britanija in Francija, pravijo v rimskih poučenih krogih, lahko sedaj predložita nove predloge ab pa zaprosita Italijo pojasnila, kajti Italija, ki je že povedala svoje mnenje, ne čuti potrebe, da prva ponovno spregovori. »Tribuna« pravi v tej zvezi s tem v svojem komentarju: Še vedno smo v polni krizi italijansko-angle-šk:h odnošajev. Milanska »Stampa« piše, da je z ukinitvijo francosko-angleškega pomorskega nadzorstva ob španski obali napočil začetek konca politike nevmešavanja. Čimdalje bolj postaja jasno, da je šlo na nyonski konferenci za angleško-francosko-rusko zaroto« in da imajo sklepi te konference protnta-lijansko ost. V tem smislu je treba tolmačiti zlasti troje: ukrepe proti podmornicam, letalom in ladjam, ukinitev nadzorstva ob španski obali in dejstvo, da so francoska pomorska oporišča na Sredozemskem mor- litiko, potem nihče ne bo mogel odreči dogodkom, ki so se zadnje dni odigravali med Beogradom in Zagrebom zgodovinskega pomena. V zadnjih letih smo se v Jugoslaviji navadili poslušati na vse težave našega notranjega življenja odgovor: potreben nam je sporazum. Nositelji in glasniki tega gesla, ki se niti med seboj niso mogli sporazumeti, so dolžili jugoslovenske nacionaliste, da so oni krivi, če do sporazuma ne more priti. Od vseh strani so se jim javljali na pomoč prostovoljni grobarji, ki so pokopavali »zadnje ostanke« jugoslovenstva. Ze tretje leto teče, odkar je jugoslovenska politična organizacija potisnjena ob stran. In današnji režim je, kakor zatrjujejo njegova glasila, odstranil unitaristično oviro za notranje pomirjenje. Tako je torej cesta na široko odprta in prepričani smo, da se bodo tisti, ki so prišli z napovedjo, da sporazum pripravijo, radi umaknili onim, ki trdijo, da so ga dosegli. Mi menimo, da je treba akcijo za sporazum, kakor jo je zasnovala sr-bijanska opozicija skupaj z dr. Mačkom, postaviti pred državniško nalogo in da se približuje zgodovinski trenutek, ko ju prepustili angleški admiraliteti, kar se ni zgodilo niti med abesinskim sporom. Po ukinitvi kontrole v španskih vodah Pariz, 18. septembra, o. Anglija in Francija sta ukinili kontrolo v španskih vodah, ne da bi o tem obvestili londonski nevtralno-stni odbor. Glede na ta precedens sodijo tukajšnji diplomatski krogi, da bo francoska vlada ukinila tudi svojo kontrolo na pirenejskih mejah, čim bo obveščena o kakem novem tujem vmešavanju v španske notranje zadeve. Polslužbena agencija Radio pravi, da je bila kontrola v španskih vodah ukinjena le zaradi tega, da bi se lahko vse angleške in francoske vojne ladje, ki so sodelovale v tem kontrolnem sistemu, v bodoče uporabile za pobijanje gusarstva na Sredozemskem morju, nikakor pa ta sporazum ne pomeni, da bi se bili Anglija in Francija odrekli načelu nevmešavanja, nego bosta tudi v bodoče zvesto izpolnjevali določbe londonskega sporazuma o nevmešavanju. Kontrola na kopnem bo ostala še nadalje v veljavi, čeprav Francije in Anglije zaradi dosedanjih pre-kršitev nevtralnostnega sporazuma po drugih silah kontrolne obveznosti prav za prav ne morejo več vezati. »Times« opozarja, da je po ukinitvi kontrole v španskih vodah postalo prostih 16 angleških rušilcev, ki se bodo pridružili ostalim angleškim vojnim ladjam, določenim za zaščito morskih poti in pobijanje gusarstva na Sredozemskem morju. Teh angleških ladij je 50, h katerim je treba prišteti še 40 francoskih rušilcev. Konec sovjetskih manevrov Moskva, 18. septembra, b. Včeraj so bili zaključeni manevri moskovskega vojnega okrožja. Veliki paradi, ki je tvorila zaključek manevrov, je prisostvoval tudi vojni minister, maršal Vorošilov. V nagovoru je Vorošilov opozoril na vojaški duh ruskega prebivalstva in na priljubljenost armade v najširših ljudskih plasteh. bo treba praktično preizkusiti, kaj in kako je izvedljivo, na kar so se sedaj zedinili stari gospodje iz Beograda in z našim rojakom iz Zagreba. Mi verujemo v patriotično zavest gg. Ljube Davidoviča, Ace Stanojeviča in Joče Jovanoviča. Zato smo prepričani, da nazadnje vendar ne bodo' dopustili ničesar, kar bi moglo biti nevarno za sam obstoj naše države in za bodočnost našega naroda. Navzlic vsem pretiranim besedam, ki se včasih čujejo iz Zagreba, smo mnenja, da tudi dr. Maček ve, da je svobodna Hrvatska mogoča samo v Jugoslaviji. Mi resnega in odgovornega dela za ureditev hrvatskega vprašanja ne bomo ovirali. Z naše strani ne bo ne intrig, ne podtikanj. Delo, zasnovano te dni, naj se po napovedi vodilnih mož vrši v polni svobodi in demokraciji. To je dobro! Globoko smo prepričani, da bo v svobodi besede in prepričanja v obnovljeni demokraciji našega javnega življenja jugoslovenska misel znala reči tehtno besedo in da se bo pokazala znova pravilnost resnice, da je i Hrvatom i Srbom i Slovencem resnično zadovoljiva in trajna rešitev samo v jugoslovenski misli. ministri, politiki, vojaški dostojanstveniki, znanstveniki ter drugi spo.^ovalci pokojnega Masarvka. Med drugimi eo brzojavno izrazili sožalje tudi bivši prezident francoske republike Millerand, bivši predsednik Poljske Padere\vski, bivši avstrijski predsednik dr. Hainisch, francoski maršal Pe-tain, bivši italijanski ministrski predsednik grof Sforza, ki imenuje pokojnega Masary-ka največjega sodobnega Evropea. Tudi razne politične organizacije iz inozemstva so izrazile prezidentu dr. Bfnešu svoje sožalje. Angleška dela%rska stranka izraža obenem prepričanje, da bo češkoslovaška republika pod vodstvom prezidenta dr. Beneša nadaljevala tradicijo Masarvka. Češkoslovaško javnost je prijetno dimilo sočustvovanje držav Male antante, zlasti Jugoslavije, o kateri pišejo listi, da resnično sočustvuje s Češkoslovaško ter dokazuje, da ni pozabila zaslug pokojnega Masarvka v polpretekli dobi velike borbe za osvobojenje. Naval množic v Prago V Prago se z vsakim dnem zgrinjajo vse večje množice. Ni skoro rodbine, ki ne bi imela v gostih par sorodnikov ali znancev. Vsi hoteli so prenapolnjeni, nekaj najboljših je rezerviranih za nastanitev oficielnih inozemskih odposlanstev. Železniške oblasti so storile vse, da bo železniški promet v ponedeljek in torek zmogel naval potnikov. Vsi voznoredni vlaki bodo vozili v dveh velikih garniturah, poleg njih pa toliko posebnih vlakov, kolikor jih bo promet zmogel. Da ne bi zmanjkalo lokomotiv in vagonov, si jih je železniška uprava izposodila nekaj tudi od avstrijskih železnic. Prvih sto tisoč Praga, 18. septembra, g. Do 22. ure zvečer je defiliralo mimo katafalka na Hradčanih že prvih stot:soč ljudi. Dostop bo dopuščen vso noč, zato stoje še sedaj več kilometrov dolge procesije, ki se razmeroma hitro pomikajo proti svojemu cilju, mrtvaškemu odru pokojnega prezidenta. Meštrovič v počastitev Masaryka Zagreb, 17. septembra, o. Kipar Meštro- vič je v počastitev spomina pokojnega prezidenta Masaryka mesto venca na njegov grob daroval češki moderni galeriji v Pragi bronast doprsni kip hrvatskega pesnika Marka Maruliča, Jugoslovenski akademiji znanosti in umetnosti v Zagrebu pa kip pokojnega prezidenta. Poljsko zastopstvo Varšava, 18. septembra. AA. Poljsko odposlanstvo na pogrebu predsednika Masarvka bosta tvorila poljski poslanik v Pragi Pape kot izredni pooblaščenec ter šef civilnega doma predsednika republike Lep-kowski. Sožalje henleinovcev Praga, 18. septembra. AA. Predsednik vlade dr. Hodža je včeraj sprejel predsednika stranke sudetskih Nemcev Henleina, ki mu je izrazil sožalje zaradi smrti predsednika Masaryka. Zunanji minister dr. Krofta pa je sprejel člane diplomatskega zbora, ki so mu prav tako izrazili sožalje. Predsednik republike dr. Beneš je prejel sožalno brzojavko od italijanskega kralja. Japonska zmaga na severnem bojišču Japonci so skoro obkolili pet kitajskih divizij, Id se umikajo proti reki čumi Tokio, 18. septembra, o. Listi poročajo obširno o torbah v severni Kitajski in zla-siti pri čačau in trdijo, da so Japonci izvo-jevali veliko zmago. Nekateri celo naglaša-jo, da je bila izvojevana odločilna zmaga nad kitajsko severno vojsko, ki po pomenu prav nič ne zaostaja za svoječasno japonsko zmago nad Rusi pri Mukdenu. Službena poročila o dogodkih na bojišču so nasprotno bolj skromna in priznavajo, da se Kitajci hrabro borijo. Kitajskim četam v središču fronte, ki so bile zadnje dni resno ogrožene od nasprotnika, prihajajo na pomoč vedno nove rezervne sile. Japoncem je uspelo malone obkoliti pet kitajskih divizij pod vodstvom generala Sunljenčenga, ki se sedaj skušajo umakniti pro'ii dolini reke Cume. Splošno pričakujejo, da se bo v okolici Paotinga razvila odločilna bitka. Podrobne japonske informacije pravijo, da je japonskim četam po sijajni taktični zasnovi uspelo spraviti Kitajce v precep. Desno krilo je pri Liangsiangu prodrlo do železniške proge proti Hankovu, ob kateri je Sunljenčeng zbral glavne oddelke svoje vojske, levo krilo japonske vojske pa je prodrlo do Čunglintiena ob isti progi, ki je kakih 20 km južno od Liang-sianga. Od tam prodirajo japonski oddelki z levega krila naglo proti severu. Kitajci so se že pričeli umikati proti zapadu. Obenem so Japonci udarili proti Čačau, odkoder jim bo omogočen koncentričen napad na Paoting, na kitajske postojanke v neposredni bližini tega mesta ter pri Jungoengu in Sujangsienu. Pred novo bitko pri Paotingu Šanghaj, 18. septembra, o. Tukajšnji vojaški strokovnjaki sodijo, da je sedaj na frontah pred Šanghajem in v severni Kitajski zbranih skupno 2 milijona japonskih in kitajskih vojakov. Japonci so zbrali v severnih kitajskih deželah med Tienoinom in Pekingom 12 lastnih divizij in okrog 170.000 mandžu rekih vojakov. Pred Šanghajem se je doslej izkrcalo približno 100.000 Japoncev, tako da znaša njih 6kupno število 450.000 mož. Kitajcii so zbrali na obeh frontah 750.0(10 rednih vojakov ter okrog 800.000 miličnikov in drugih nerednih čet, ki pa so slabo oborožene in izvežbane. Vojaški strokovnjaki sodijo nadalje, da bo do odločilne bitke v severni Kitajski prišlo v bližini Paotinga, ki leži 30 kin zapadno od Tiencina in kjer so si Kitajci že od vsega početka zgradili močne postojanke. Čeprav so Japonci na severnem bojišču dosegli že znatne uspehe, vendar postaja kitajski odpor čim dalje jačji. Včeraj sta skušala dva japonska polka prekoračiti reko Čumo. Ko so bile že vse čete na drugi strani reke, ©o jih veliki kitajski oddelki, skriti v gorskih soteskah, nenadoma napadli in popolnoma uničili. Umetna poplava ovira japonsko prodiranje Tokio, 18. septembra. w. Kitajci so Južno od Pekinga odprli vse zatvornice na prekopih in rekah ter tako povzročili poplavo, da bi ustavili nadaljnje prodiranje japonskih čet. S tem so rešili 55.000 vojakov, ki jim je grozila obkolitev. Kitajski poraz pri Tatungu Tokio, 18. šeptemfrra. w. Iz, Tatunga poročajo, da so japonske čete pognale Kitajcev v beg ter zasedle tudi mesto Fen-guen, severno od Tatunga. Aretacija kitajskega generala šanghaj, 18. septembra. w. Iz Tajuana poročajo, da je bil aretiran general Lifu-jun, poveljnik 61. kitajske armije. Obdolžili so ga, da je g svojo bojazljivostjo in nesposobnostjo zakrivil padec Tatunga in nekaterih drugih mest v pokrajini Šansi Churchill o odnosa jih med Anglijo in Nemčijo V čem obstoja pravi problem razmerja med obema državama London 18. septembra, b. V listu »Eve-ning Standard« odgovarja angleški konservativni politik in poslanec VVinston Churchill na očitke nemškega časopisja, da je sovražnik Nemčije, naslednje: Očita se mi, da ustvarjam slabo kri med obema državama, prepričan pa sem, da bi Hitler na mojem mestu prav tako postopal kakor jaz. Ako se ugledni nemški pristaši sedanjega režima sprašujejo, zakaj noče Anglija zgrabiti za roko, ki ji jo ponuja Nemčija, more na to odgovoriti sleherni Anglež: Pač, mi jo sprejemamo, toda ne moremo vzljubiti vaših novih ustanov, ker smo že zdavnaj premagali rasno in versko nestrpnost. Prav tako ne moremo reči, da odobravamo vaše postopanje z Židi, protestanti ali katoliki. Mislimo celo, da so naše metode za pobijanje komunizma boljše od vaših, toda, dokler je vse to omejeno samo na Nemčijo, nas končno prav nič ne briga- Dokler Nemčija letno uporabi samo aa svojo ogromno oborožitev okoli milijardo funtov, ne more pričakovati, da bi ji mi finančno pomagali. Prav tako bi bilo napačno, ako bi ji dovolili, da sme v srednji in jugovzhodni Evropi delati, kar sama hoče. Takšno zagotovilo na škodo drugih narodov bi ne bilo le cinično izsiljevanje, temveč bi končno utegnilo dovesti do vojne, katere konec si danes nihče še ne more predstavljati. V tem je danes problem angleško-nemških odnošajev in v Berlinu bi storili prav, ako bi to upoštevali. Herriot na Dunaju Dunaj, 18. septembra. AA. Tu se mudi bivši oredsednik francoske vlade in sedanji predsednik francoskega parlamenta Herriot. Na Dunaju bo ostal tri dni ter se je že sestal z dr, Schuschniggom. Velik Delbosov govor > v Društvu narodov Besen poziv k mednarodni solidarnosti, da se prepreči vedno večja vojna nevarnost v Evropi Ženeva. 18. septembra. AA. Dopoldne je skupščina Društva narodov nadaljevala svoje delo. Prvi današnji govornik je bli madžarski delegat general Tanczos, ki je v svojem govoru opozarjal na nesoglasje med tehničnim in političnim delom Društva narodov. Egiptovski zunanji minister Vazit Salib je govoril o palestinskem vprašanju in naglašal, da spremlja Egipt kot arabska država s skrbjo razvoj palestinskega vprašanja, ki naj se po načrtu angleške kraljeve komisije' uredi z ustanovitvijo posebne arabske in posebne židovske države. Mnogi razlogi govore proti razdelitvi. Eden izmed glavnih je ta, da pomeni razdelitev v očeh Arabcev kržitev pri rodni h in potrjenih arabskih pravic. Zato bi bilo treba urediti palestinsko vprašanje z dogovorom med Veliko Britanijo in Palestino po primeru pogodb, ki jih je Velika Britanija sklenila z raznimi arabskimi državami, da bi se zavarovala neodvisnost Palestine. Na ta način bi se obenem zavarovale pravice tamošnjih Židov, ki bi s priznanjem palestinske neodvisnosti postali palestinski državljani, kakor so muslimani in kristjani, ki žive v Palestini. Priseljevanje zidov naj se določi v primernem obsegu, da ne bodo prizadete pravice arabskih domačinov. Norveški zunanji minister Kocht je opozoril na naloge Društva narodov in na njegove slabosti, ki jih je pokazalo ob velikih mednarodnih sporih. Po njegovem mnenju pakt Društva narodov sam ni tako slab, da se ne bi mogel obnesti. Krive so posamezne države, ki ga odklanjajo. Njegova vlada bo podpirala vsako delo, ki bo skušalo doseči premirje med nacionalisti in vlado Španiji. Priporočal je tudi, naj bi vse vlade objavile točne podatke o svojih vojaških proračunih, govoril nato o političnih beguncih in omenil Francijo kot zgled drugim državam. Negrinove zahteve Za njim je dobil besedo zastopnik va-lenoijske vlade Negrin, ki je zahteval od Društva narodov: 1.) Obnovo svobodne trgovine v korist republikanske Španije. 2.) Izvedbo dejanskih ukrepov za odstranitev tujih bojevnikov iz Španije. 3.) Nvonski dogovor naj se razširi tudi na varstvo španskega trgovskega brodovja, 4.) Društvo narodov naj prizna, da je Španija žrtev napada. 5.) Pritožba valenoijske vlade naj se izroči šestemu odboru, ki obravnava politična vprašanja. DeDos o nalogah Društva narodov Francoski zunanji minister Delbos je v uvodu izjavil, da je samo v paktu Društva narodov rešitev sveta in miru. Da moremo organizirati mir, moramo upoštevati stisko, ki jo sedaj preživljamo in ki je stiska miru, ne pa Društva narodov. Sedaj prevladuje mnenje, da je treba ustanovo Društva narodov nekoliko spremeniti, da nima potrebnih in zadostnih sredstev za miroljubni razvoj človeške skupnosti in da je treba njegova sedanja sredstva vsekakor bolje izkoristiti. Na drugi strani ni mogoče zanikati, da je vojna dejansko tu in da grozi objeti še druge države. Priznajmo, da povsod ni prave volje do miru. Francija in Velika Britanija sta spričo drame, ki uničuje nesrečno Španijo, predlagali politiko nevmešavanja, ki naj bi med drugim ohranila tudi neodvisnost tega naroda. Očitno je, da je ta politika mogoča le, če jo vsi izvajajo 3 primernim nadzorstvom in če vse prizadete države umaknejo svoje državljane iz španske državljanske vojne. V nasprotnem primeru bo nevarnost še narasla. Bati se je, da se ravnotežje premakne v škodo zakonitih koristi in življenskih potreb drugih držav. K tej nevarnosti se pridružuje še nevarnost, ki izhaja iz ideoloških strasti, ki skušajo Evropo razdeliti v dva sovražna tabora. Naposled so se incidenti na Sredozemskem morju tako resno poostrili, da smo morali sklicati posebno konferenco. Njen nenavadno nagel in srečen izid je dokazal možnost miroljubnega dela, de ee opira na duha sodelovanja vseh. Izkušnja je dokazala, da bi vprašanje miru bilo že davno rešeno, če bi določbe pakta DN izvajali vsi. Se nI prekasno, da se združimo. Zato je Francija sestavila načrt o izpremembi pakta Društva narodov, ki naj utrdi našo skupno voljo. V pričakovanju vojne moramo zgraditi novo obrambo, ki jo bodo sprejele tako države nečlanice kakor države, ki so članice Društva narodov. Najvarnejše sredstvo je spoštovanje prevzetih obveznosti. Spoštovati podpis ni le vprašanje časti, marveč vprašanje življenja ali smrti za vse narode, ki bi neizbežno zdrveli v pogin, če bi ne mogli živeti drug poleg drugega. Avtarkija Je tako abotna, da nihče ne veruje v njeno možnost, zato je njena nevarnost tem večja. Splošno sodelovanje ovirajo posamezne koalicije z ostjo proti drugim državam ali drugim nazorom. Mir Je mogoč le, če premagamo vse svoje antipatije. Vlada, ki jo zastopam, je mnenja, da Je mogoče pomirjen je prav z vsemi državami in tudi s takimi, ki imajo nasprotne režime. Ideali in delovni načini Društva narodov so tako očitni in v tako popolnem skladu s koristmi vseh držav, da ne moremo dvomiti vanje. Društvo narodov doživlja sedaj preizkušnjo, ki sili, da naredimo bilanco, v nobenem primeru pa ne more biti govora o izpremembi smeri, ker bo nevar-. nost vojne narasla prav v tolikšni meri, v kolikoršni bomo Društvo narodov zapustili. Zasedaj ne moremo misliti na univerzalnost naše ustanove. Prav tako ne verujemo, da je mogoče že sedaj izvesti vsa sredstva njene akcije. Društvo narodov je preslabotno, vendar smo mnenja, da je treba pri Društvu narodov vztrajati. Treba bo to ustanovo izpopolniti. Francija in Velika Britanija sta dovolj dokazali, da skrbita tudi za skupno varnost. Upam, da bo to morda rodilo svoje sadove. To naše sodelovanje naj bo prva stopnja k obnovi, o kateri sem pravkar govoril. Obnova zahteva dejansko sodelovanje vseh narodov in vseh ljudi, ki se zavedajo, da je mogoče preprečiti vojno s primerno silo njihove zveze. Odločna združitev naših sil za en cilj bo močnejša kakor vsaka druga sila. Zato se morajo bolje združiti kakor doslej. Ne proti tej ali oni deželi, proti temu ali onemu nauku, marveč zaradi obrambe miru. Tudi za mir so potrebne ogromne moralne in gmotne sile. Zato pozivamo vse k sodelovanju. Naj poslušajo glas svoje vesti, ki pravi, da je vsak napad zločin in obenem samomor. Po Delbosovem govoru, ki so ga navzoči sprejeli z močnim pritrjevanjem, so sejo zaključili. Predsednik bo določil dan in uro prihodnje seje. Popoldne so razpravljali samo odbori. Odmev v ženevi Ženeva, 18. septembra, g. Današnji veliki Delbosov govor na skupščini Društva narodov tolmačijo v ženevskih krogih kot ponovno odločno priznanje Francije za Društvo narodov. Obenem vsebuje ta g10-vor tudi več važnih pobud za bodočnost. Zlasti opozarjajo na to, da je Delbos s posebnim poudarkom naglasi! potrebo politike nevmešavanja. ki pa je odvisna od izvajanja uspešne kontrole in od umika tujih prostovoljcev iz Španije. V krogih Društva narodov bo mnenja, da predstavlja ta kategorična izjava francoskega zunanjega ministra odgovor na zadnji govor Musisoli-nija. Ker" je politika nevmešvanja resno ogrožena, pomenijo izjave Delboei, da sta Francija in Anglija pripravljeni na vse možnosti in da sta trdno odločeni zagotoviti strogo izvajanje nvonskih sklepov, ki temelje na načelu kolektivne varnosti. Delbos je dal obenem razumeti, da bi Francija pristala na reformo pakta Društva, narodov le pod pogojem, da se ohrani načelo kolektivne varnosti. ovi prostovoljci za Franca Po poročilih francoskih listov, hoče general Franco zbrati pred Madridom 100.000 tujih vojakov za končno ofenzivo Pariz, 18. septembra, o. »Oeuvre® poroča, da so 6. septembra v Mellil? izkrcali nadaljnjih 7.000 tujih prostovoljcev za špansko nacionalistično vojsko in da nacionalisti sedaj sploh zbirajo inozemske prostovoljce, ki naj bi izvršili končno ofenzivo proti Madridu. List pravi, da namerava Franco zbrati pred Madridom najmanj 100.000 tujih vojakov. »Populaire« poroča, da so Nemci na meji francoskega Maroka zgradili močne utrdbe ;n postavili tja tudi težke topove. Tudi drugi listi imajo nekaj sličnih vesti. Zaradi tega zahtevajo v zvezi z ukinitvijo kontrole v španskih vodah, da francoska vlada ukine tud; kontrolo na kopnem. Posebno levičarski listi se zavzemajo za to, da bi se valencijski vladi v enaki meri dala možnost za obnovo njene vojske. Pariz, 18. septembra, o. Levičarski listi poročajo, da je španska nacionalistična vlada kupila od neke sredozemske sile 12 podmornic ter navajajo v dokaz tudi njih imena. Ker španski nacionalisti ne razpolagajo s strokovno izvežbanim moštvom za podmornice,, je jasno, da so na teh podmornicah ostale iste posadke kakor prej. Francov brat v Rimu Rim, 18. septembra, o. Don Nicolo Franco, brat španskega nacionalističnega diktatorja, ki se je s svojimi spremljevalci udeležil narodno socialističnega kongresa v Nurnbergu, je včeraj prispel v Benetke, davi pa je z letalom odpotoval v Rim, kamor je prispel že v dopoldanskih urah. Francov brat je prišel v Nemčijo in Italijo z važno misijo. Splošno zatrjujejo, da je j njegova naloga zagotoviti španskim nacio-j nalistom nadaljno pomoč Italije in Nem-' čije. Smrt hrvatskega novinarja Zagreb, 18. septembra, o. V Merkurje-vem zdravilišču je snoči nenadoma umrl glavni urednik »Hrvatske straže« dr. Marij Matulič. Pred 14 dnevi je moral pod operacijski nož. Operacija je bila razmeroma lahka in so splošno pričakovali, da bo dr. Matulič kmalu zapustil bolniško posteljo. Pred tremi dnevi pa so zdravniki ugotovili na njem zastrupljenje krvi. Vsi zdravniški napori, da bi dr. Matuliča rešili smrti, so bili zaman. Dr. Matulič je bil star 42 let. Po rodu je bil iz Bola na otoku Braču. že kot študent prava na zagrebški univerzi se je priključil hrvatskemu katoliškemu pokre-tu in je pozneje igral vidno vlogo tudi v hrvatski klerikalni stranki. Sodeloval je pri raznih listih ia končno postal glavni urednik »Hrvatske straže«, nekaj časa je bil tudi poročevalec vatikanskega glasila »Osservatore Romano« za Jugoslavijo. Zapustil je ženo in dva nedorastla otroka. Za pogozditev goličav Beograd, 18. septembra. AA. V ministrstvu za gozdove in rudnike bo 22. t. m posvetovanje o uvedbi dneva za pogozditev goličav po pomladku Rdečega križa. Chamberlainov povratek v London London, 18. septembra. AA. Ministrski predsednik Chamberlain je zaključil svoj letošnji dopust na Škotskem in se vrnil v ! London. Potres v gornji Italiji Milan, 18. septembra. AA. V Parmi bo snoči čutili močne potresne sunke. Ljudje so v strahu zbežali na prosto. Več diimni-kov g© j§ sesulo, mnogo lig ji popokalo, Beležke Beograjske konference Kakor pravijo vesti Is Beograda, mo živahno nadaljujejo posvetovanja voditeljev beograjske združene opozicije. Sestajajo m na eni strani prvaki posameznih grup vsake za sebe, na drugI strani pa predstavniki vseh treh grup skupaj. A ca Stanojevič je v četrtek, ko je slišal prva poročila delegatov, ki so se vrnili od dr. Mačka iz Zagreba, zopet odpotoval na svoj dom t Knjaževac. Ostal pa bo tam le čez nedeljo in bo v ponedeljek vnovič prišel v Beograd. Po sedanjih dispozicijah bodo trije šefi beograjske združene opozicije protokol o sporazumu z dr. Mačkom podpisali v torek, nakar bodo pooblaščenci teh treh skupin odpotovali v Rogaško Slatino, da tam podpiše protokol še dr. Maček. Tudi zagrebški »Obzor«, ki se je zaradi doseženega sporazuma znašel v kaj čudni in ne ravno prijetni situacij, je mnenja, da bo dr. Maček protokol o sporazumu takoj podpisal List obenem napoveduje, da bo potem sporazum »dostavljen merodaj-nim čini tel jem na vpogled«. Dvoje poročil o istem dogodku V nedeljo Je bil tudi v St Hju nad Mariborom tabor, kakršni se v zadnjih mee&-cih prirejajo po raznih krajih Slovenije. »Slovenec«, ljubljansko glasilo JRZ, je o njem poročal pod naslovom »Prosvetni tabor na severni meji — Proslava 40-letnice Prosvetnega društva v St Hju«. V poročilu stoji med drugim, »Na postaji se je zbrala množica domačinov in sprejela mariborske goste, ki so prihiteli na prosvetno in narodno slavje obmejnih Slovencev... Po cerkvenem opravilu je bilo veliko prosvetno zborovanje... St. Ilj je bil ln bo ostal trdna slovenska in katoliška postojanka na naši slovenski in državni meji.« V enakem smislu so govorili tudi govorniki, med njimi minister dr. Miha Krek, ki je zlasti poudarjal pomen prosvetnega dela in prosvetnih organizacij. O isti prireditvi Je poročalo »Vreme«, beograjsko glasilo JRZ. Njegovo poročilo pravi: »V vasi St. Ilj je bilo zborovanje JRZ, Id mu je prisostvoval minister brez portfelja dr. Miha Krek. Kljub slabemu vremenu so se zbrali številni kmetje iz okoliških vasi, ki so burno manifestirali za JRZ. Minister dr. Miha Krek je v svojem govoru naglasil, da so Slovenci verni pristaši JRZ.« Radi bi vedeli, kdo ima prav: ali >Vreme«, ki govori o shodu JRZ, ali pa »Slovenec«, ki v svojem poročilu JRZ prav nikjer ne omenja. Značilno za moralno pojmovanje slovenčevcev je dejstvo, da sta obe poročili izšli iz istega kroga, da je bila torej prireditev namenoma slovenski publiki prikazana v drugačni luči kakor srbskL Maloverjetna slika Iz Užica je napisal neki P. V., po poklicu baje državni uradnik, v »Samoupravi« daljši članek o državnem uradmštvu. V članku hvali zasluge »elitne in demokratske vlade dr. Stojadinoviča« za državno uradništvo. Po informacijah P. V. pa je lep del državnega uradrtjfetVa nadvse grdo nehvaležen vladi za storjene dobrote. Saj ni nihče bolj zlorabljal »-dobrodušnosti sedanjega režima, kakor del državnega urad-ništva. Ta del uradnlštva vodi z brezpri-mernim cinizmom, pokvarjenostjo in v veliko škodo poverjenih jim državnih poslov pravo kampanjo proti sedanji vladi. In vendar še ni do danes zaradi tega nikogar zabolela glava. Še več! Ob priliki poslednjega hujskanja proti vladi so bili ti uradniki izgubili vso razsodnost in nečuveno napadali vlado po cestah in javnih lokalih.« Gospod P. V. iznaša samo pavšalne ob-dolžitve in ne pove ne imen in ne krajev, kjer naj bi se vse te čudovite stvari dogajale. Kolikor je naši javnosti znano, je eno gotovo, da namreč v Sloveniji kaj takega ne bi bilo mogoče, Minister telesne vzgoje v Mariboru in Ptuju Včeraj je prispel v Maribor minister telesne vzgoje dr. Rogič. Ogledal si je mariborske športne in telovadne naprave, med drugimi sokolsko letno telovadišče, igrišča športnih klubov in Mariborski otok. Popoldne je bil tudi pri Mariborski koči in Pohorskem domu na Pohorju. Danes se bo, kakor poroča »Slovenec«, minister Rogič udeležil tabora fantovskih odsekov v Ptuju. Hrvatski križarji Danes slavi znana hrvatska polcerkve-na mladinska organizacija križarjev svoj praznik. Listi priobčujejo ob tej priliki nekatere podatke o križarjih, ki so razširjeni že na vse hrvatske pokrajine. Po teh podatkih deluje okrog 700 križarskih organizacij s skupaj 27.000 člani in 14.000 članicami. Smrt radicevskega poslanca V četrtek zvečer je umrl v Ježevu pri Dugem selu radičevski narodni poslanec šime Bugarin, ki se je udejstvoval tudi kot kmečki pisatelj. Pokopali ga bodo danes popoldne. K pogrebu se bodo zbrali skoro vsi radičevski poslanci, dr. Maček sam pa se je opravičil, ker se ravno zdravi v Rogaški Slatini. Zastopal ga bo njegov politični tajnik Jelašič. Ponesrečena ustanovitev ,,možganskega trusta" Včerajšnji »Hrvatski dnevnik« razpravlja v svojem uvodniku o vesteh, da so nekateri (hrvatski intelektualci nameravali osnovati svojo posebno stramko, da pa so sedaj to misel opustili. List pravi, da je res obstojala namera, osnovati nekak »možganski trust«, v katerega naj bi »vstopili nekateri šolani gospodje, ki niso nikdar pripadali HSS in ji tudi sedaj ne pripadajo. K njim so prihajali razni agenti, ki so skušali loviti posamezne ribice, zagotavljajoč jim, da bodo v njihovem akvariju lepše živele kakor v širokem morju hrvatskega naroda. »Hrvatski dnevnik« pravi, da so te vabe ostale brezuspešne, ker so se prizadeti gospodje zavedali, da bi ne bili »možganski trust«, temveč »trust bedakov«, ako bi jim nasedli. Končno pravi list da z zadovoljstvom beleži demantije, ki so prišli iz vrst prizadetih. Dvajsetletnica Carzana V ooa od IT. na 13. ssptamls* MT m > T avstrijski fronti na južnem Tirolskem r odseku Carzana odigral nenavaden dogodek, ki Je ie dolgo potem povzročal velikanske Skrbi avstrijskemu vrhovnemu poveljstvu, ▼ inozemstvu pa močno omajal legendo, da so avstrijski Slovani za vselej povezali svojo usodo usodo Avstrije. Svet Je prisluhnil carzanskemu dogodku, ld Je odslej veljal za eno izmed prvih glasnih znamenj, da se bliža armadam habsburške monarhije zasluženo razsulo. Usodne noči Je namreč peščica Jugoslovanov in Cehov po skrbni večmesečni pripravi ln t sporazumu * Italijanskim vrhovnim poveljstvom odprla pot italijanskim četam ter Jim omogočila, da so brez izgub in brez boja zavzele sprednje avstrijske postojanke, od koder bi se bile marale v gostih rojih vsutl globlje v zaledje, da bi v temelju ogrozile avstrijske položaje na tem važnem alpskem odseku. Iz spisov prerano umrlega dr. Ljudevita Pivka, ki je kot zarotniški »ataman« pridobil za podjetje okoli 50 zavednih, Avstriji sovražnih oficirjev in vojakov, vemo, koliko napora so zarotnike stale te priprave in koliko razočaranja Je hrabrim zarotnikom prinesel končni neuspeh, ld ga je zakrivila neodločnost italijanskih oficirjev, katerim Je bila naloga poverjena. Pivkov načrt so kasneje proučili razni vojaški strokovnjaki, katerih sodba Je so- gioeom t tam, da J* bil načrt mojstr** delo strategije in bojne taktike. Ni bilo niti najmanjše podrobnosti, ld bi Je ne bdi dr. Pivko vpošteval; za vse možnosti Je temeljito poskrbeL Toda oficirjem, ki Jim Je italijansko poveljstvo poverilo izvedbo važnega podjetja, Je oči vidno manjkalo zaupanja in potrebne smelosti. Na teh psiholoških osnovah se Je razbila vsa akcija, in zarotniki so si le z največjim rizikom odprM pot da so se oteli preko fronte iz območja avstrijskih vojnih sodišč. Pivkov načrt torej ni uspel, toda bfl je idealna mmlsed in Je svetu dokazal, da med slovanskim vojaštvom avstrijske vojske že tli ona iskra upora, ki je dobro leto kasneje privedla do popolnega razsula. Carzano Je bil važna manifestacija avstrijskih Slovanov, ki jo je pred zavezniki Jugoslovenski odbor s pridom postavljal nasproti oni naročeni in, na žalost često spontani lojalnosti, ki Je tedaj še bohotno poganjala v nekaterih slovanskih pokrajinah Avstrije. Carzanska akcija dr. Pivka Je pripomogla v odlični meri, da Je začelo inozemstvo z drugačnimi očmi gledati na Jugoslovene, prisiljene boriti se za Avstrijo. Dr. Pivko in njegova smela četa sta bila močan argument za trditev, da se Ju-gosloveni ne bi je jo s srcem za svoje tlačd-telje. In ravno v tem je veliki zgodovinski pomen Carzana. Važna razsodila upravnega sodišča V »Slovencu« Je lzSel prad meseci članek, ki je vseboval več klevet o Venčetu Znideršiču, bivšem iupanu občine Mozirje okolica. Zoper odgovornega urednika. Slovenca je bila vložena tiskovna tožba. Odgovorni urednik je navedel poslanca Pevca, da je on pisec inkriminiranega članka posl. Pevec, poklican na odgovor, pa se je skliceval na svojo imuniteto. Kmalu nato Je poslanec Pevec na shodu v Mozirju srdito napadel učiteljstvo in imenoma tudi Znideršičevo soprogo, ki je učiteljica. Ker je bila pot na sodišče zaprta, je ZnideršiS obračunal s Pevcem na trgu v Mozirju. Zaradi tega je bilo uvedeno zoper njega sodno in upravno-kazensko po6tapa-nje. Sodišče ga je kaznovalo z malo pogojno kaznijo, vpoštevaje številne olajševalne okolnosti: da je toženec svoje dejanje priznal, da ga je Pevec izzval, da je bil k dejanju moralno upravičen, ker mu sodna pot ni tila odprta, in da še ni bil kaznovan. Sresko načelstvo v Gornjemgradu pa le kaznovalo Znideršiča zaradi prestopka po ČL 74 zakona o notranji upravi, češ da je nedostojno postopal na javnem kraju in s tem kršil javni red in mir, z najvišjo po zakonu radi takega dejanja dopustno kaznijo 500 Din. Zoper to razsodbo je bila vloženo pritožba na bansko upravo v Ljubljani, ki pa je z odločbo z dne 24. 3. 1937 opr. št. II. No. 7056/1 pritožbo zavrnila. Zoper odločbo banske uprave je dr. Fr. Trampuž kot Znideršičev zastopnik vložil tožbo na upravno sodišče v Celju. Javna ustna razprava o tej tožbi je bila dne 31. 8. 1937. Upravno sodišče je tožbi ugodilo in razveljavilo odločbo banske uprave radi pomanjkljivosti postopanja, v kolikor se nanaša na izrek o kazni, dočim je bila tožr ba glede izreka • krivdi zavrnjena kc* neutemeljena. Upravno sodišče Je torej v polnem ofcee- gu pritrdilo tožbi, v kolikor je pobijala Izrek o kazni. Utemeljitev razsodbe upravnega sodišča objavljamo dobesedno, ker utegne to besedilo zanimati širši krog čita-teljev »Jutrac, oeobito pa pravnike: »Določanje kazni ▼ okviru določene najnižje in najvišje izinere je v upravno-kazen-skem postopanju stvar svobodnega preudarka in s tem načelno izpljučeno iz pristojnosti upravnih sodišč. Kljub temu pa pristoji upravnim sodiščem pravica presoditi, ali se giblje svobodni preudarek v pravih mejah, to je ali se g dotičnim izrekom ni prekršil kak zakoniti predpis, dasi je bilo postopanje. ki je dovedlo do izreka, izdanega po svobodnem preudarku, pravilno in izčrpno in ali dopuščajo rezultati postopanja izrek, ki se je pokazal v odločbi, to je ali ni uprav no olilastvo prekoračilo mej, ▼ katerih se po načelih logičnega mišljenja more in mora gibati odločanje po svobodnem preudarka. V danem primeru Je nalovilo sresfco načelstvo tožitelju najvišjo po členu 74., oziroma 78. mogočo kazen. Kljub temu, 4a je iz spisa razvidno, da je še brez kaznri, ni ugotovilo ali skušalo ugotoviti, aH obstoje kake obtežilne ali kake olajševalne okoliščine in ni svojega izreka v tem oziru utemeljilo. Radi tega ni razvidno, kaj je dovedlo sresko načelstvo do tega, da je tožitelju naložilo tako visoko kazen. Prav tako tudi toženo oblastvo (kr. banska uprava v Ljubljani) ni smatralo za potrebno, v t en oziru izpopolniti postopanje. Isto je ostalo zato bistveno pomanjkljivo in je bilo tožbi ugoditi, kolikor je naperjena proti izreku o kazni«. Seniorski del ilirljanskega mitinga je zelo trpel zaradi naliva — Dobra sta bila kljub temu rezultata v tekih na 400 m in 5 km LJubljana, 18. septembra. Na letnem telovadišču Ljubljanskega Sokola se Je popoldne začel lahkoatletski meeting Ilirije, in sicer prvi funta! tet luulega s vseoSL-Hšča t Pragi. Od mfallm vojne jo vstopil dobrote* jao v uredništvo »Časa«, da U se udejstvmrei kot mjvlutug. Netooč me Je hotel potekati na stanovanja, pa sva se srečala. Ido sem Sel v uneilulfiUau. Dejal je, da Spomenik padlim čsL legionarjem v Lanih, postavljen^o^ramisli profesorja Grob Masarvkove soproge Šarlote rojene Garrigue, pokopane na vaškem pokopališču v Lanih. Poleg nje bo začasno pokopan prezident-Osvoboditelj Masarvk© vi spomini Iz čapkove knjige Molčanje z Masarykom Pogled z letala na line, gradič in vasico vani, salon? In kaj to siromašno življenje vaših kmetov? Je to preprostost? Vi res ne pijete, kadite pa papirosko za papirosko. Ce že askeza, naj bo dosledna. Mužik živi siromašno, ker je reven, ne pa, da bi bil asket.« Povedal sem mu, kaj sem videl v njegovi vasi: nered, bolezen, umazanost in drugo. »Za božjo voljo, kaj vsega tega ne vidite! Vi, tak umetnik, tega ne opažate? Sami si šivate škornje, hodite peš, namesto da bi se vozili z vlakom, to je potrata časa. Koliko boljšega se da v tem času storiti.« Pa sem mu citiral naš češki pregovor: Snaga je pol zdravja. Skratka, nisva se mogla razumeti. Grofica pa je bila pametna žena. Ni rada videla, kako nespametno je Tolstoj vse razdajal, mislila je na svoje otroke. Ne morem si pomagati, v njenem sporu z Levom Nikolajevičem dajem prej prav nego njemu. Tretjič sem posetil Tolstega kratko pred njegovo smrtjo 1. 1910. Tedaj se je bil s svojo ženo notranje že popolnoma razšel. Bil je zelo nervozen in se ni mogel obvladati. Takrat je bil pri njem in kot zdravnik v vasi naš dr. Makovicky. Bil je prevzet od nauka Tolstega in si je skrivaj vse zapisal, kar je govoril Lev Nikolajevič. Prepirala sva se s Tolstim največ o tem, ali se naj zlu zoper stavi j amo. Ni razumel, da ne gre samo za odpor proti zlu, marveč za boj proti zlu na vsej črti. Ni uvideval razločka med napadom in obrambo. Veroval Je na primer, da bi tatarski razbojniki pri napadu po kratkem pokolju sami odnehali, če bi se jim Rusi ne postavili v bran. Moja teza pa je bila: Ce me kdo napade, da bi me »bil, se bom branil in bom napadalca ubfl, ako si drugače ne morem pomagati. Ako že mora kdo koga ubiti, naj bo ubit tisti, ki je imel slab namen. O Benešn in Stefaniku Eo je prišel za menoj v inozemstvo Beneš, — bil je že skrajni čas, ker bi ga bili sicer v Pragi prijeli in zaprli, — sem bil veseL Ko mi je pa pokazal potni list, s katerim je prešel nemško mejo, — preko ga teži vest in rt Upravitelja (-ico) mlajšega za sanatorij v Zagrebu z vsem strokovnim znanjem pod ugodnimi pogoji iščemo Obširne pismene ponudbe pod 47403 na Publicitas d.d., Zagreb Ilica 9. 7039 valnic. Zlasti bo zadruga zadela poslovanje železninarjev in trgovcev s tehničnimi potrebščinami in s stroji, ki so se zaradi tega obrnili tudi na Centralno predstavništvo zvez trgovskih združenj. Zveza je sklenila poslati posebno predstavko trgovinskemu ministru z zahtevo, da se ta zadruga prepove. Glede na novi zadružni zakon je bila tudi razprava o konsumnih in nabavljalnih zadrugah na splošno. »Trgovski list« poroča o tej razpravi v svoji zadnji številki, da je v tej zvezi vprašal delegat g. Ceh, »kako je mogoče, da je uradnik Zbornice za TOI, ki je tudi narodni poslanec (dr. Koče; op. ur.) glasoval za predlog zakona o gospodarskih zadrugah. Kot nameščenec ustanove, ki ima nalogo pospeševati in podpirati trgovino, pač ne bi smel glasovati za zakonski načrt, ki omogoča izpodrivanje samostojne trgovine. Predlagal je, da vloži Zveza zaradi tega protest pri Zbornici za TOI«. Naraščanje dohodkov državnih podjetij Poročali smo že, da so se državni davčni dohodki letos precej povečali, predvsem dohodki od neposrednih davkov. Najnovejši podatki pa kažejo tudi znatno povečanje dohodkov državnih podjetij. Letos so občutno narasli dohodki železnic, kar je v zvezi s povečanim prometom. V prvih štirih mesecih proračunskega leta so bili dphodki železnic za preko 21% večji nego v istem razdobju lanskega leta. Ugodnejše so se razvijali tudi dohodki pošte, telegrafa in telefona, gozdov in rudnikov. V prvih štirih mesecih letošnjega proračunskega leta (april-julij) so se gibali dohodki najvažnejših državnih podjetij v primeri s prejšnjimi leti kakor sledi (v milijonih Din): Prispele so nove tipe radioaparatov: Blaupunkt Ingelen §achsenwerk Dobite jih lahko na ugodne obroke! I. BAN J Al Miklošičeva c. 20 »DURLIN« emajf kralj iakov, dobite ga v vseh barvah. Krije z enkratno prevleko, suši popolnoma v 6 urah in je trajen. Zahtevajte prospekte pri BARVE—LAKI HAFNER RUDOLF, Ljubljana, Miklošičeva c. 36 in Celovška c. 61. Tel. 35—65. 6235 april julij 1935 1936 1937 železnice 610.5 609.2 739.2 pošta 142.1 149.7 158.7 gozdovi 32.8 21.8 29.8 rudniki 54.4 86.4 91.1 Skupaj so znašali letos dohodki železnic, pošte, gozdov in rudnikov 1018.8 milijona Din t. j. za 151.7 milijona Din več nego v istem razdobju prejšnjega leta in za 179 milijonov Din več nego leta 1935. V zadnjih dveh letih so najbolj narasli dohodki rudnikov, ki so se povečali za 67%. Dohodki gozdov so letos sicer večji nego lani, ko so padli zaradi sankcij, vendar še zaostajajo za letom 1935. Gospodarske vesti = Trgovinski sporazum z Grčijo podaljšan. Dne 1. septembra je potekel trgovinski sporazum med našo državo in Grčijo in smo bili 14 dni s to državo v nekakem brezpogodbenem stanju. Te dni pa je bil z izmenjavo not med Grčijo in našo državo dosedanji sporazum podaljšan do konca oktobra. V kratkem se bodo pričela pogajanja za sklenitev novega trgovinskega in plačilnega sporazuma. — Slaba vinska letina v Sremu. Iz Srem-ske Mitrovice poročajo, da se je te dni pričela trgatev. Grozdje je zaradi deževnega vremena zelo trpelo. Vsebuje razmaroma malo sladkorja. Precejšen del pridelka ne bo sposoben za vino, temveč le za izdelovanje vinskaga žganja. Vinogradniki skušajo za dec. 8.74 (8.80), za marc 8.87. (8.93), as Gradbena defak Ran*« uprava J» pisala licitacij* m gradnjo teteaobeUnuka- ga mostu na Fali v km 0.63 ceste Smol-nik—Fala (proračun 212.600 Din), ln za gradnjo mostu preko Kokre v km 24.45 banovinska ceste Kranj—Jezero (proračun 383.700 Din). er Hmeljski trg. Nemška tekedja fataške- ga hmeljarskega udruženja poroča, da je na hmeljskem trgu živahno povpraševanje in se dnevno proda nekaj tisoč stotov. Prodajajo sa vise kakovosti hmelja, največje pa je povpraševanje za prvovrstno blago. Cene se gibljejo med 700 do 1000 Kč za 50 kg. Zadnje dni so kupovale predvsem švicarske, nemške in ameriške pivovarne, med-tam ko so domače pivovarne še vedno rezervirane. = Madžarsko Švicarski sporazum glede pšenice. Te dmi je bil med Madžarsko m Švico sklenjen sporazum glede dobave 2500 vagonov pšenice z opcijo za nadaljnjih 7500 vagonov, ki pa se mora izvršiti do 30. novembra. Vnaprej je določena cena 20.60 franka za metrski stot, kar ustreza po odbitku prevoznih in drugih stroškov ceni 17.30 franka (190 Din) na madžarski meji. Madžarska vlada se je zavezala dati izvoznikom izvozno premijo v višini 0.50 pen ga za metrski stot. = Dobave. Gradbeni oddelek direkcije drž. železnic v Ljubljani sprejema do 21. t. m. ponudbe za dobavo strešne opeke in ploščatega železa. Direkcija drž. rudnika v Kaknju sprejema do 22. t. m. ponudbe za dobavo električnega materiala in žice, elektrod za varenje, jelovega jamskega lesa, mila, repičnega olja, bombaža za čiščenje, pil za kovino, črne pločevine; do 29. t. m. za dobavo jeklenih rešet, gumijastega kabla, vijakov, stekel za bencinske svetilke, svinčenih cevi, raznega električnega materiala in dežnih plaščev. Direkcija državnega rudnika v Brezi sprejema do 30. t. m. ponudbe za dobavo jelo-vega jamskega lesa ter asinhronskega trofaznega motorja. Komanda pomorskega arzenala v Tivtu sprejema do 21. t. m. ponudbe za dobavo raznih kemikalij do 28. t. m. za dobavo plutovine, vodovodnega materijala, kokosove preproge, goril- nega Iptrita, Ofltega aOoofaota ter ranil* vrvic, sukna ln tkanin. s= Licitacije. Od 20. tm, dalje bodo v Mariboru v mMnu Josipa Roeembergn nakupovali večje množine pšenice naposred-no od kmetov z* potrebe vojaštva po ceni za 1.70 Din za kg. Dne 22. t- m. bo v totendamburi štaba vrbaske divizijske oblasti v Banjaluki licitacija za nabavo raznih pisarniških in knjigoveških potrebščin. Dne 21. t. m. bo pri gradbenem oddelku direkcije drž. železnic v Ljubljani licitacija za dobavo in montažo kotla za centralno kurjavo direkcije Ljubljana. Borze Na ljubljanski borzi je znašal pretekli teden devizni promet 10.08 milijona Din nasproti 4.24, 6.48 in 10.07 milijona Din v zadnjih štirih tednih. V privatnam kliringu so bili tečaji v glavnem nespremenjeni. Na svobodnem deviznem trgu stanejo dolarji 48.10. švicarski franki 11.05 in angleški funti 238. Francoski frank pa je popustil od 1.75 na 1.6250. DEVIZE Curih. Baograd 10. Pariz 14.73, London 21.6025. Newvork 435.50, Bruselj 73.30. Milan 22.9250. Amsterdam 240. Berlin 174.75. Dunaj 79.50, Stockholm 111.40. Oslo 108.5750, Kobenhavn 96.45, Praga 15.21. Varšava 82.30, Budimpešta 86.25, Atene 3.95. Bukarešta 3.25. Blagovna tržišča ŽITO + Cioa^n, 18. septembra. Začetni tečaji: pšenica: za sept. 104, za dec. 105, za maj 107; koruza: za sept. 112.50. + Winnipeg. 18. septembra. Začetni! tečaji: pšenica: za sept. 126.75, za dec. 123.75, za maj 125. BOMBAŽ + Liverpool, 17. septembra. Tendenca stalna. Zaključni tečaji: za sept. 5.09 (prejšnji dan 5.18) za dec. 5.14 (5.22), za maj 5.27 (5.35). + Newyork. 17. seip^embra. Tendenca stalna. Zaključni tečaji: za okt. 8.85 (8.89), za dec. 8.74 (8.80), za marc 8.87 (893). Učitelj Mrak @hi©žm ©p roščen m Zadnje dejanje pretresljive učiteljske tragedije iz Starega trga Novo mesto, 18. septembra. Pred sodnikom poedincem tukajšnjega okrožnega sod'5ča s. o. s. Dugino se je pričela danes zjutraj razprava proti učitelju v Starem trgu Jožetu Mraku, češ da je zavedel svojo ženo Marto k samomoru in ;i pr tem pomagal s čimer je zakrivil prestopek zoper življenje in telo po § 169/1 k. z. Učitelj Mrak odgovarja tudi za prestopek po čl. 4 zakona o zaščiti države, ker je ogorčen nad svojo in svoje žene premestitvijo iz Mengša v Stari trg in nad učiteljskimi premestitvami sploh v časiu od 26. do 29. aprila 1936 baje večkrat izjavil: »Tako se ne more več delati, to so svinje, to je treba vse pobiti in postreliti«... Učiteljska tragedija v Starem trgu je še v živem spominu in smrt nesrečne učiteljice Marte je svojčas vzbudila po celi državi, splošno sožalje ter globoko sočustvovanje z njenim možem in nedolžnimi otroci. Sedaj stoji učitelj Mrak pred sodnikom in obtožnica ga dolži, da je on zavedel svojo ženo k samomoru in ji celo pri tem pomagal! Citatelji bodo sami razv:deli iz obtožnice, kakšni so dokazi za to obdolžitev. Opozarjamo še posebej na zaključne besede obtožnice, ki se naslanja na »sum«, kateri se zdi državnemu tožitelju upravičen ... Zanimanje za razpravo je seveda veliko. Obtoženega učitelja Jožeta Mraka brani odvetnik dr. Josip Trošt. Kaj pravi obtožnica V obrazložitvi navaja obtožnica, da se je obtoženec po svoji poroki s svojo ženo Marto sicer lepo razumel in da je javnost sploh težko opazila njuno nesoglasje. Ta fljuna nesoglasja so baje nastala, ko sta oba zakonca v Mengšu navezala prijateljske stike z učiteljico Z. N. Razmerje med obtožencem in učiteljico N. Z. je po trdv tvi obtožnice postalo kmalu večje, nego samo prijateljsko. V dokaz navaja obtožnica, da sta se hodila skupaj kopat, pri čemuT jih je včasih spremljala tudi obdolženčeva žena, da sta imela sestanke v gozdu, da je gospodična Z. hodila obtoženca obiskovat, ko je bil bolan, da ga je sprejemala na svojem stanovanju »v nočnih urah« in neka Kušar Angela je celo opazila, da sta se poljubovala. Sploh je bila Z. »vedno pri Mrakovih.« Priče za vse to so Angela in Katerina Kušar in Angela Rihar, ki vedo povedati še kaj so ljudje baje rekli in otroci, govorili. Obtožnica smatra po vsem tem za povsem razumljivo, da je moževo obnašanje Mrakovo bolelo, vendar ni nikomur nič potožila. Mesto tega pa je baje iskala utehe v vinu in žganju in posedala z možem pozno v noč po gostilnah. Kušar Angela ve povedati tudi, da je Mra-kova enkrat rekla, da bi najrajše napravila svojemu življenju konec. Obtožnica nato pripoveduje kako je učitelj Mrak zagrenil svoji ženi življenje še s tem, da je po premestitvi v Starem trgu dobil le zasilno stanovanje, kjer sta imela iz desk zbito opravo, ležala v posteljah na slami in morala hoditi v gostilno na hrano. Neki Ciril LušLn je pripovedoval in sedaj kot priča izpoveduje, kako je Mrak v teh časih zabavljal na vlado, on, Lušin, pa ga je opozarjal, da ga bodo premestili še aa Hrvatsko ali v Bosno, nakar je Mrak odgovarjal: »Magari v Piškopejo.« Meseca septembra 1936. je bila iz Mengša premeščena tudi učiteljica N. Z., ki je tam čuvala Mrakovo pohištvo :n imela pri sebi sinčka Mrakovih, Marka. Takrat se je jdpeljal obtoženi Mrak v Mengeš, da uredi potrebno glede pohištva m da spravi Marka k svojim staršem v Ljubljano. Obtožnica pravi, da je bil to izgovor. Na ženino prošnjo je prinesel obtoženec iz Mengša s seboj p:štolo, ki si jo je svoj čas po njeni želji nabavil in ki je bila po besedah obtožnice vedno »napol nabasana«. Obtožnica očita Mraku, da je to storil, akoravno mu je moralo biti duševno stanje njegove žene znano in akoravno mu je moralo gotovo priti na uho ženino izražanje, kako ji je hudo, in da si bo vzela življenje, V oktobra 1936. so bile v Starem trgu občinske volitve. Obtoženec, ki se je politično precej eksponiral je poskusil sestaviti opozicijsko listo, kar pa se mu ni posrečilo. 11. oktobra je poslanec dr. Koče imel v Starem trgu shod in že zgoraj omenjen? Ciril Lušin ga je naprosil baje, naj Mraka opozori, »da se ne izpostavlja nevarnosti.« Ko je dr. Koče v Majerletovi gostilni srečal učitelja Mraka, ki mu ga je predstavil šolski upravitelj Cotman, ga je ogovoril: »Vi ste pa zelo korajžen kakor slišim.« Mrak mu je odgovoril, »da je ko-Tajžen in da bo še bolj«. Nakar mu je rekel dr. Koče: »Vi. ste lahko korajžni. Vi lahko volite JNS, ampak javno proti režimu ne smete delati, sicer ni samo Piško-peja, ampak še kaj drugega.« Tako namreč izpoveduje dr. Koce. Obtožnica pravi, da je učitelj Mrak na to vse popoldne precej potrt, ker je videl, da je dr. Kocetov shod dobro uspel in da bo vlada ostala še več let. Njegova žena ga je pa mirila. Pri tem je baje celo rekla, da je njen mož silno razburljiv in da utegne dr. Koceta še ustreliti. Obtožnica navaja, da sta zakonca Mrak z raznimi prijatelji še posedala v gostilni in ob 23. uri odšla domov. Šolski upravitelj Cotman je ostal še pol ure pri njih, nakar sta obsedela sama v kuhinji, na željo žene popila še nekaj tropinovca ter se razgovar-jala o svojih otrocih, ki sta jih morala pustiti pri tujih ljudeh, o umrlem sinčku Tomažu, o ljudeh in prilikah v Starem trgu in končno o dogodkih dneva. Pokojna Marta Mrak se je pričela znova razburjati. Ponavljala je stalno besedo Piškopeja in je končno s svinčnikom napisala na steno »Piškopeja 11. oktobra 1936. Marta.« Ko je obdolženec na nizkem stolčku sezuval svoje čevlje in se ozrl v ženo je naenkrat videl, da drži v svoji desnici pištolo. V istem trenutku je Marta pištolo dvignMa, se ozrla v svojega moža, rekla »Jože, maščuj mojo kri« in že je počilo. Marta je padla v znak. Najprvo je obtoženec mislil, da je vse fingirano, nato pa je planil in klical Cotma-na na pomoč. Bilo je okrog pol 2. ure zjutraj. Dvakratna obdukcija je ugotovila, da je projektil iz revolverja ;n neposrednje bližine prebil lobanjo.prestrelil možgane in lobanjsko dno ter obtičal na bazi desnih malih možgan. Pri padcu se je Marti prelo-m:la lobanjska stena in tudi ta poškodba je bila smrtna. Obtoženec zatrjuje, da smrti svoje žene ni kriv, temveč, da so dr. Kocetove besede vzrok njenega samomora. Da samomora tudi ni mogel preprečiti. Obtožnica pa smatra, da se ni moči otresti suma, da je bil Mrak tisti, ki je zakrivil Martin samomor, da je ženo k samomoru nagovarjal in ji cclo pomagal. Zaradi svoje nezvestobe v zakonu, da je spravil svojo živčno razr-vano ženo do tega, da je postala od življenja zlomljena in duševno rastrojena in je sklenila umakniti se svoji konkurenti-nj:. Povečal je njen obup 6 tem, da ji ni hotel pripraviti v Starem trgu primernega stanovanja, pač pa ji je nudil priliko, da se je vedno bolj lahko udajala alkoholu. Ko je pa želela samokres, ga ji je prinesel iz Mengša in ji celo povedal kam ga je shranil. Končno obtožnica očita obtožencu, da bi b:l v rr kuhinji in malenkostni razdalji od Marte samomor lahko preprečil. Zameri mu tudi to, da žene, ko je padla, ni dvignil, temveč je šel klicat ljudi, nakar se je umaknil in odpeljzal v Ljubljano ter se vrnil šele na dan pogreba. Obtožnica končuje dobesedno takole: »Vse te okolnosti so tako sumljive za obdolženčevo krivdo in je povsem upravičen sum, ki ga iznaša obtožba. Njegov zagovor, da je vzrok ženine smrti iskati v zagroženih premestitvah, ki kakor opisano sploh Postani in ostani član Vodnikove družbe! nivo bil« zagrožene, marveč ]m dobro m* ljene, je le obdolženčev poekus, da svaH krivdo, ki ga po vsej verjetnosti teži ni druge. Zato je obtožba utemeljena.« Potek razprave Ko je bila prečitana dolga obtožnica, to takoj prešli k zasliševanju obtoženca učitelja Jožeta Mraka. Zasliševanje je trajalo celi dve uri in pol. Mrak je popolnoma ovrgel vse navedbe in razloge v obtožnici ter pojasnil tud: nekatere okolščine, ki so bile važne za presojo vsega dogodka. Obtoženec je vztrajal na tem, da ga je vezalo • pokojno ženo Marto kristalno čisto razmerje, da so bila neresnična vsa podtikanja bi sumničenja. s katerimi so ljudje poskusili prikazati njega in njegovo pokojno ženo kot nesrečna zakonca, ki naj bi ju bila motilo v njunem zakonskem razmerju neka tretja oseba. Učitelj Mrak je dokazal, da sta bila s pokojno ženo zaradi premestitve iz Mengša v Stari trg duševno potrta. Temu razpoloženju se je pridružil še katar strofalni vtis grožnje poslanca dr. Koceta, ki jima je lanskega 11. oktobra v gostilni Marka Majerleta v Starem trgu dejal: »Vi ste pa tisti svetovno znani Mrak. nacionalist!« nakar mu je uč;telj Mrak odločno pritrdil: »Jaz sem bil in tudi ostanem,« a mu je nato dr. Koce odvrnil: »No, no. le ne preveč korajžno, če ne bo še Stari trg predober za Vas. Sicer na imamo za Vas pripravljeno tudi že P;škopejo. To vam jaz povem!« Pri tem se je poslanec dr. Koce še moško udaril po prsih. Te njegove besede so usodno vplivale na ženo. Ves dan: pred svojo smrtjo se je v nogovoru vedno znova povračala k besedi Piškopeji in povpraševala kaj to pomeni in kje se nahaja ta kraj. Ko ji je Majerletov Pavle kot bivši orožnik, ki je služboval v Južni Srb:ji, pojasnil kaj pomeni Piškopeja, je bila kar neutolažljiva. Vse odvračanje šolskega upravitelja Cotmana, njegove žene, in drugih ožjih znancev v Starem trgu od te misli na premestitev v Piškopejo nič zaleglo. Vedno znova je gospa Marta izražala le bojazen, da ne bi bili zares premeščeni v neznani od vseh zapuščeni kraj. Ze premestitev v Stari trg ie pomenila udarec za njeno družino. V Pišikopeji bi doživela le polom. (Pri tem je Piškopeja le izraz za zapuščene kraje ob albanski mejL Piškopeja sama leži v Albaniji. Op. ur.) Čeprav so jo mirili, da grožnja dr. Koceta še ne pomeni premestitvenega dekreta, je vztrajala pri svojem prepričanju, češ. da bo sedaj treba nekam daleč na jug. Venomer je prav:la. da pozna dr. Koceta ia da bo gotovo storil, kar je zagrozil. V tem razpoloženju so se razvili tudi zadnji trenutki njenega življenja v domači kuhinji. Tam ie zapisala na zid: »Piškopeja, 11. 10. 1936. — Marta.« rekoč »Tukaj ima dr. Koce svojo diplomo!« Obtoženec slika, kako je Marta naenkrat dv:gnila revolver in zakričala: Jože, maščuj mojo kri!« V tistem trenutku je počil strel. Marta se je zgrudila na tla ... Učitelj Mrak je globoko pretresen zaključil svojo izpoved, ki je spričo svoje logienosti in enostavne resničnosti morala prepričati slehernega v dvorani. Nato so bili kot priče zaslišani šolski upravitelj Slavko Cotman tz Starega trga, podpreglednik finančne kontrole Roman Živko, čevljar France Fabijan, tudi ti iz Starega trga. učiteljica Nada Završniko-va iz Mengša in trgovec Ciril Lovšin iz Predgrada. Razprave pa se ni udeležil poslanec dr. Jurij Koce, čenrav je bil osebno povabljen na sodišče. Nanj se je obtožnica tudJ največ sklicevala in zaradi tega so bili vsi prepričani, da bo osebno prišel pojasniti dejanski stan ki ga je v preiskavi tako obširno razkladal. Zaslišane priče so do podrobnosti potrd;le zagovor učitelja Mraka, zlasti pa to, da pokojna Mrakova samomora ni izvršila pod nikaki-m psihičnim vplivom svojega moža, da učitelj Mrak svoje žene nikakor ni mogel zavesti k temu obupnemu dejanju ali ji celo pomagati. Nesrečna učiteljica je segla po orožju in se odločila, da zapusti svoje otročiče, zgolj pod dojmom težke premestitve in spričo grožnje, da bo morala s svojim možem še celo v Piškopejo... V nadaljnjem poteku razprave je učitelj Mrak dokazal tudi neosnovanost obtožbe v tem. da bi bil napram Lušinu Cirilu dejal: »Tako se ne more več delati, to so svinje in je treba vse pobiti in postreliti.« Priča Lušin je prišel v nekaterih točkah v nasprotje z drugimi pričami in je tudi zarad: tega prišlo med Lušinom in zagovornikom dr. Troš^om do ostrih kontro-verz. Oprostilna sodba Po končani razpravi je državni tožilec ponovno utemeljeval obtožbo, češ da je osnovana in da se naj obtoženca spozna za krivega. Na njegova izvajanja je reagiral zagovornik dr. Trošt, ki je v obširnem zagovoru, oprtem na podatke razprave in poedine izpovedi prič, zavračal utemeljitev obtožbe, zlasti v toliko, v kolikor se učitelj Mrak obtožuje, da je svojo pokojno ženo Marto zavedel do samomora m ji tudi pomagal dejanje izvršiti. Glede obtožbe po zakonu o zaščiti države pa je zagovornik poudarjal, da :z pričevanja Lušina, ki je povsem v nasprotju z izpovedbami drugih prič, manjka vsak dokaz za obto-ženčevo krivdo. Sodnik dr. Durini je proglasil oprostilno sodbo. Državni tožilec J. Prijatelj je priglasil priziv. Iz Julijske krajine Smrtna nesreča. V Trstu se je preteklo sredo smrtno ponesrečil 43-letni delavec Lojze Petelin iz Skednja. V družbi treh tovarišev je nalepil na zidarsko ogrodje palače neapeljske banke, ki jo pravkar gradijo na korzu Viktorja Emanuela, velik reklamni lepak. Ko so že pospravljali lestve, je Petelin padel z višine enega nadstropja na kamnito cestišče in si prebil lobanjo, še preden so ga prepeljali v bolnišnico, je poškodbi podlegel. Zapustil je ženo in 3 nedorastle otroke. »Nacionalne poroke«. Tržaški »Piccolo« je objavil daljši članek o vedno večjem naraščanju porok v Trstu. V njem prihaja do zanimivega zaključka o pomenu tako zvanih nacionalnih zakonov, kakor imenuje člankar poroke ljudi iz Julijske krajine z onimi iz drugih italijanskih pokrajin. List navaja podatke, po katerih je bilo izmed lanskih 2000 porok preko 400 takih primerov. Mnogo je bilo med njimi podčastnikov, častnikov, železničarjev ter drugih državnih in samoupravnih nameščencev iz Italije, ki so se poročili z domačin-ka.mL Ves narod mora skozi šolo obvezne telesne vzgoje Svetovna vojna je povzročila v razvoju in civilizaciji narodov zastoj. Toda takoj po vojni je kultura po vseh državah začela napredovati in napreduje tako hitro, da tej hitrosti starejši ljudje kar ne morejo več slediti. Z nezaupanjem in odklanjanjem gledajo na nekatere novotarije, ki jih včasih ni bilo in so trdno prepričani, da bi se brez vsega tega novega prav tako lepo živelo. »Telesna vzgoja,« pravijo, »je neumnost. Včasih se nismo podili po tekali-ščih, se nismo vrteli okrog železnih drogov in se premetavali po bradljah, nismo brcali žoge. nismo plezali po skalah in marsikaj drugega nismo, pa smo zrasli in vseeno živimo!« Pomilovanja vredni so ti sta-rokopitneži, ki ne marajo uvideti, da danes življenje terja od človeka več, kakor je včasih in da je gojiti telo danes postala potreba. Fopravljajmo in vzgajajmo! V tej povojni dobi, ko trde nekateri zdravniki, da je skoraj vsak drug človek duševno ali telesno bolan, ko stopa v življenje in zavzema javna mesta generacija rojena med svetovno vojno, v najbolj temni in najnesrečnejši dobi, kar jih pozna svetovna zgodovina, so sociologi, zdravniki in pedagogi — pri nekaterih narodih prej, pri drugih malo pozneje — prišli do spoznanja, da je treba mladino, ki v najvažnejših letih ni imela niti prave vzgoje, niti prave hrane, rešiti propada Borba za svobodo in uedinjenje je izčrpala naš narod telesno, živčno in moralno. Še danes se 6trašne posledice opažajo na zdravju, au-ževnosti, morali in telesni moči, tako generacije, ki je aktivno sodelovala v vojni, kot generacije, ki se je med vojno ali po njej rodila. S premišljeno vzgojo se da marsikaj popraviti in marsikaj doseči. Glede sredstev in načinov se pojavljajo razna mnenja. Toda gotovo je eden najpravilnejših načinov, da mladino privedemo do zdravja, moči, morale in nacionalne zavednosti, telesna vzgoja. Telesni razvoj človeka gre z roko v roki * duševnim napredkom in s stopnjevano moralno močjo. Vsak pozna stari, toda resnični in večnoveljavni izrek: »Zdrav duh je samo v zdravem telesu!« Interes vsake države ie, da je njena mladina zdrava, močna, moralna, da nekaj obeta, ne pa da od nje ni ničesar pričakovati. Pomen telesne vzgoje so spoznali najprej veliki in močni, kulturni in civilizirani narodi. Jugoslovani nismo bili med zadnjimi. Zelja, da pridemo čimprej na kulturni nivo drugih narodov, je povzročila, da smo posnemali druge narode in da se je ustanovilo tudi pri nas ministrstvo za telesno vzgojo naroda. Namesa telesne vzgofe Doslej so se pri nas telesna vzgoja, telovadba in šport: gojili večinoma le po mestih in v nekaterih trgih Pri tem razmeroma malem številu telovadcev in športnikov se je pokazalo, da imamo Jugoslovani izboren materijal. Uspehi, ki so jih Jugoslovani dosegli bodisi v telovadbi ali v kateremkoli športu, so zavidljivi tudi za številnejše narode Poleg drugega so tudi ti uspehi povzročili, da smo Jugoslovani postali po celem svetu znan narod. Danes se ne dogaja več, da bi prihajala v Jugoslavijo pisma iz inozemstva, na katerih se je mogla čitati Ljubljana, ČSR in slično. Cim več uspehov kakšen narod doseže v športu, tembolj cenjen in spoštovan je od vsega sveta. Zato je želja vsakega dobrega državljana, da bi naša mladina prednja-čila. pred drugimi narodi po velikih športnih uspehih, doseženih v arenah, telovadnicah, dirkališčih, na suhem in v vodi, na zemlji in v skalovju, pa celo v zraku. Da bi se to doseglo, je treba smisel za telesno vzgojo zbuditi v vseh krajih, v mestih in na deželi Naša vas je premalo povezana z mestom, zato je potrebno vas zbuditi iz zaspanosti, pobiti starokopitnost v pogledu telesne vzgoje. Vsak ima pravico do zdravja in moči. Da se omogoči to tu^i najrevnejšim, da bi se do tega privedli tudi otroci onih zaslepljenih starišev, ki ne cenijo telesne vzgoje svojih otrok dovolj, sta narodna skupščina in senat sprejela in je blagopokojni Viteški kralj potrdil in razglasil zakon o obvezni telesni vzgoji. Namen tega zakona, od nosno obvezne telesne vzgoje je: da bi se že v mladini razvila nacionalna zavest in ljubezen do domovine, kar naj se izražava v doprina- šanju vseh žrtev za njeno obrambo; da bi se pomagalo prirodnemu razvoju mladega organizma, da bi se odstranili in preprečili slabi vplivi in njih posledice; da bi se razvila delovna sposobnost mladega organizma, v prvi vrsti hitrost, spretnost in gibčnost; da bi se izoblikovale že v mladem človeku duševne sposobnosti in vrline, posebno močna volja in odpornost, prisotnost duha, hrabrost, samopremagovanje, smisel za vse, kar je lepega, tovarištvo, skupnost in zavest dolžnosti ter discipline; da bi se zbudilo razumevanje za telesno vzgojo in higijeno, kar vse je predpogoj za zdravje sedanje in bodočih generacij; da bi mladino napravili v vsakem oziru zdravstveno odporno in da bi se dvignila vojaška vrednost državljanov, ki bodo bodoči branilci domovine in da bi se mladina že v mladih letih privadila na vse težkoče naporne vojaške službe. Borba v iivlfenfu zahteva močnih ljudi Današnja doba materializma postavlja bolj ko kdaj prej človeka že v najnežnej-ših letih v življenjsko borbo. Koliko je družin. kier služita oče in mati, ker je pač zaslužek enega samega premajhen, da bi od njega živela vsa družina. Otroci teh družin so prepuščeni samim sebi, a kjer otrok ne vzgajata oče in mati, je vzgoja pomanjkljiva. Koliko je družin, kjer morajo delati in služiti tudi otroci, da bi se prislužila sredstva za obstanek. To so dejstva, ki povzročajo, da otroci danes doživljajo življenje vse drugače, kot so ga včasih. Pritegnjeni so v borbo za obstanek in zato jim je omogočen vpogled v vse, kar je s to borbo v zvezi. Nežne duše si po svoje razlagajo socialne razlike in po svoje obsojajo socialne krivice, po svoje si razlagajo politična nasprotstva in to vse je vzrok da pri mladini ni opažati one nacionalne zavesti in ljubezni do domovine, kakor bi bilo želeti. Mladino je treba nacionalno vzgojiti, privzgojiti ji ponos, da je pripadnik te države, dovesti jo do tega, da bo rada izpolnjevala vse državljanske dolžnosti in da bo rade volje v potrebi ponudila svoje življenje za obrambo domovine. To je eden izmed ciljev zakona o obvezni telesni vzgoji. črnogledniM, čisfte! Ustanovitelj angleškega sistema telesne vzgoje Lionel Strogfort je dognal, da sta telesno in duševno zdravje in svežost odvisna od moči in elastičnosti notranjih mišičnih skupin in da povzroča otrpnenje notranjega mišičevja, ki kontrolira delovanje organov, motnje v vsem organizmu. Našel je ključ do naravnega zdravja in do pri-rodne mladostne svežosti. Pri vsakem opravilu je potreben razum, kakor tudi telesna moč (delovanje notranjih ali zunanjih mišic). Skupnost človekovih telesnih lastnosti, kakor lastnosti duše in duha predstavlja enoto, katere posamezni deli so odvisni drug od drugega. Biološka resnica, da so človekove duševne in duhovne lastnosti odvisne od stopnje telesnega zdravja, se da prav lahko dokazati, če se poišče vzrok neprijaznosti, čemernosti, pesimizma, boječ-nosti, pretirane fantazije, slabih navad in drugih, odbijajočih lastnosti človeka. Takšni negativni momenti so vedno posledica telesnih (fizičnih) motenj dotičnega človeka. Moderna znanost psihoanalize je to trditev dokazala z zasledovanjem in preiskovanjem zdravja in telesne moči znanih umetnikov in pesnikov, ki v svojih delih izražajo obup in duševno trpljenje zaradi pokvarjenosti sveta, krivičnosti in hudobnosti ljudi ter krute usode. Vsi ti so bili tako črnogledi, ker so svet gledali z mračnimi očmi in bolestno dušo, ki je bila v telesu slabotnega zdravja. Zatorej je treba telo vežbati, ustvarjati močne in gibčne mišice, privesti mladino do zdravja in morale, tako da bo imela veselje do dela in do življenja. To je zopet eden izmed ciljev zakona o obvezni telesni vzgoji. Telo se mora priučiti na neki določen ritem, saj se vse življenje odigrava bolj ali manj ritmično. Pri organiziranih skupnih telesnih vežbah je treba povelja, ki določa ritem. Telo in mišičje se izpočetka podrejata povelju tako, da je treba pri tem paž-nje, a pozneje se vrši to čisto mehanično. V tem uboganju mišic in telesa na povelje se vidi disciplina in moč volje, prisotnost duha, samoobvladanje. Večkratno takšno vežbanje telesa v družbi z drugimi ustvarja še mnoge druge duševne lastnosti, ki so človeku le v čast in korist. Da bi se vse te dobre lastnosti privzgojile naši mladini, je med drugim namen zakona o obvezni telesni vzgoji. Vsi hočejo mir in vsi se pripravljajo na vojno Vzroki vojn so v kulturni in gospodarski borbi med narodi. Svetovna vojna je zahtevala od našega naroda gore človeških in materialnih žrtev, zato naš narod želi, da se vojne ne bi več odločevale na bojnih poljanah, temveč da bi se mednarodni spori reševali na diplomatskih, gospodarskih konferencah. Toda kdo ve, če se ne bo v bodočnosti spet zahotelo kakšnemu tujcu naše plodne bogate zemlje. Vsi narodi obetajo, da ne želijo vojne, vendar se vsi z mrzlično naglico oborožujejo in mnoge države so podaljšale rok služenja v kadru. Takšno podaljšanje vojaškega roka bi povzročilo nujno posledico, da se razpišejo nove davčne obremenitve. Pri nas smo našli salomonsko rešitev, tako da v pogledu vojaške vzgoje ne bomo zaostali za drugimi državami, niti ne bomo obremenili naših davkoplačevalcev. V prazničnih tečajih, ki jih v smislu zakona o obvezni telesni vzgoji naroda morajo skoraj brez stroškov ustanavljati občine, bomo obveznike poučevali poleg ostalega tudi v vojaških znanostih. Za one. ki bodo uspešno končali praznični tečaj, so predvidene celo olajšave pri služenju vojaškega roka. S tem, da se vojaški rok ne bo podaljšal, temveč celo skrajšal, se bo očuvalo število delovnih dni za narodno gospodarsko proizvodnjo, ki bodo mogle v dobi, ko so te sile najsposobnejše, z utrjenim zdravjem delati na polju, njivi, domu, v obrti, trgovini, industriji. Tako je hkrati z obrambenim interesom države zastopan v zakonu o obvezni telesni vzgoji tudi narodno gospodarski interes. Zanimiva učna snov Da bi bilo mogoče doseči vse te zaželje-ne namene, je predpisana učna snov, ki jo tvorijo sledeče tri skupine: moralna in nacionalna vzgoja, splošna telesna vzgoja, specialna telesna vzgoja. Prvo skupino tvorijo sledeči predmeti: pouk v morali, zgodovina z zemljepisom. Drugo skupino tvorijo vaje in sicer: vaje oblikovanja, vaje učinka, estetske vaje. Tretjo skupino tvorijo predmeti in vaje in sicer: strojne vež-be, strelske vaje in rokovanje z orožjem, poznavanje terena in kart, igre v naravi, higiena Pouk o morali, zgodovine, zemljepisa in higiene se izvaja s teoretičnimi predavanji, vsi ostali predmeti pa kot praktične vaje. Del higiene o prvi pomoči in o uporabi proti strupenim plinom, se izvaja praktično. Pouk o morali iz prve skupine in vsi predmeti tretje skupine se izvajajo po uradnem učbeniku ministrstva za telesno vzgojo naroda in po predpisanem načrtu in programu. Ostali predmeti pa se izvajajo po šolskih učbenikih. Velik je torej pomen uvedbe obvezne telesne vzgoje. Iz vsega zakona se vidi veliki namen, da bi se ustvarilo življenje bodočim pokol en jem lepše, boljše, zdravejše in varnejše. Zato naj bi se pomoč in sodelovanje pri razumni telesni vzgoji smatrala za kulturno delo, ki naj bo v bodoče torišče delovanja vseh rodoljubov. A. L. Teden Rdečega križa Zopet otvarjamo teden Rdečega križa po vsej državi. Zopet se obračamo do vsega ljudstva s prošnjo, da prispeva vsak po svoji moči v svrhe te prepotrebne ustanove, da more pomagati pomoči potrebnim, ki jih zadene zlo, vojna, potres, poplave, nalezljive bolezni, lakota in pomanjkanje. Rdeči križ ne služi vojni, nit' je ne pospešuje, temveč je vprav nasprotno miroljubno društvo, ki hoče z vsemi sredstvi prepreč:ti in omiliti vsako gorje. Ves svet se oborožuje. Na Daljnem vzhodu se je med dvema mogočnima narodoma vnela srdita vojna, ki so j; posledice nedogledne. In tu v Evropi se tako rekoč pred našimi očmi vrši že toliko časa krvava državljanska vojna. Kri zopet namaka zemljo. Padajo tisočere žrtve, mnogo starcev, žena in otrok. Skoro vsako leto nas zajamejo elementarne katastrofe, poplave, potresi, plazovi,nalezljive bolezni, lakota, pomanjkanje. Smrt zanje na široko, ranjenci in bolniki ječe brez pomoči, otroci umirajo brez oskrbe. Ali smemo vsemu temu brezskrbno stati ob strani, ne da bi pomagali pomoči potrebnim in ne da bk$e sami pr vadili na najhujše? Ali ne bi bili soodgovorni za nesreče drugih, če ne bi pomagali bednim, nesrečnim, bolnim in gladnim, ko smo pomagati mogli in če ne bi zbirali, da bi mo- gli deliti, ko nastopi največja potreba? Kar se nabere v tednu Rdečega križa, služi izključno le v tri svrhe; polovica se steka v sklad pa prvo pomoč ob elementarnih katastrofah in epidemijah, ena četrtina se porabi za nabavo sanitetnega materiala, postelj, posteljnine, šatorov, nosil in prevoznih sredstev za bolnike ter bolniških potrebščin, ena četrtina pa se steka v sklad, ki je namenjen za potrebe Rdečega križa v primeru vojne Najstrožje in nepresitano nadzorstvo nad delovanjem društvene uprave nam jamči za pravilno in 6motrno gospodarjenje in uporabo z nabranim' sredstvi. Tudi naše kraje je že večkrat hudo zadela nesreča v velikem obsegu. Rdeči križ je takrat storil v polnem obsegu svojo dolžnost. Ob poplavah porušeni in s sredstvi Rdečega križa zopet zgrajeni domovi so vidni dokazi milijonske pomoč:, ki jo je Rdeči križ delil med najpotrebnejše. Nismo se mu še za to oddolžili. Izpolnimo svoio človečansko dolžnost in prispevajmo za Rdeči križ! V Ljubljani, dne 19. septembra 1937. Dr. Viljem Krejči, predsednik Dravskega banovinskega odbora društva Rdečega križa kraljevine Jugoslavije. Kako je zdaj z luško cesto? Stahovica, sredi septembra. Kakor je vsem še dobro v spominu, so lansko jesen pričeli na Črnivcu graditi luško cesto. Občinstvo in vsa naša javnost, ki je že celo desetletje spremljala z zanimanjem boj za to važno cesto čez Kamniške planine, je sprejela to vest z velikim zadoščenjem na znanje, saj je bilo s tem kronano dolgoletno stremljenje in prizadevanje cele generacije. Cesto so začeli graditi pri zadnji serpentini na Črnivcu, ksikor je predvideval načrt iz leta 1928. Po nekaj tednih gradnje pa se je ob nastopu zime delo ustavilo in se spomladi ni več nadaljevalo. Zmanjkalo je že kredita, ki je bil določen v ta namen s strani cestnega odbora in banske uprave, poleg tega pa se je videlo, da del štajerske še vedno na tihem ni zadovoljna z gradnjo luške ceste. Zaradi neprikladnega terena ja zima napravila precej škode na pričetih delih, tako da so.se nasipi pričeli odirati. To je dalo tudi povod, da so malo na- tančneje proučili geološko sestavo tal, ki je v tem delu trase precej neugodna za trajno trdnost cestnega temelja. Nič manj ko 26 studencev in potokov namaka zemljo, tako da bi bilo povsod treba graditi močne piopuste in jarke za vodo, ki tudi v poletni vročini redko usahne. Ker so se pri teh pomislekih nekateri spet pričeli ogrevati za prvotno traso, ki gre od Žage (v višini okrog 600 metrov) na 1016 m visoki Volovljek, so bili takoj dani v delo podrobni načrti za to traso. S tem je seveda padel v vodo dosedanji načrt z začetkom pri zadnji črnivski serpentini, po vodi pa je splavalo tudi tistih .70.000 din, kolikor so stala dela v lanski jeseni. Ker je ta denar šel izključno samo za dnevnice revnim delavcem tistega dela črne doline, se seveda ne more reči, da je bil denar vržen proč, čeprav z njim ni bilo ustvarjenega nič trajnega. Torej zdaj so v delu načrti za prvotno določeno traso in prebivalstvo črne doline upa, da izdelava načrtov ne bo oviia, so moški mf X Ml Saj sem vedela, da je. tako milo treba £ele iznajti, Kl bi to opralo/ Modra, teta pravi: Ne. ne, tako milo že imamo/ "lo je tisto dobro SCHICHTOVO MILO JELEN da bi se delo zavlačevalo. Trasa od žag« do Volovljeka pa zdaj izgleda boljša tudi iz tega vidika, ker bi že samo cesto po tej strani do Volovljeka več koristila prebivalstvu kaJkor od vrha Črnivca. Zato bo treba ta del ceste zgraditi tudi v slučaju, če bi na štajerski strani ne našli odziva za drugi del ceste. Kam pa zdaj s postavko 100.000 din, ki jo je kamniški sreski cestni odbor postavil v letošnji proračun za gradnjo luške ceste? Cestni odbor je že vzel v pretres to vprašanje in ga rešil na najprimernejši način. Sklenil je namreč s tem kreditom odstraniti najnevarnejšo cestno oviro v črni dolini — takozvano Pirčevo rido. To je izredno strm in dvakrat zavit ovinek 2 km daleč od znanega rudnika kaolina. Zaradi izredno kratke in obenem strme serpentine je bilo tu že več nesreč, zato je izboljšanje te serpentine tudi spadalo v progroim gradnje luške ceste. Tako bodo zdaj najprej izločili na že obstoječi prometni cesti nevarno oviro, s čimer bo tudi denar šel za namen, za katerega je bil določen. Pirčevo rido bodo izravnali na ta način, da bodo cestni temelj pomaknili nekoliko niže, tako da bo novi del ceste združen 8 sedanjo cesto v prav blagem vzponu in z velikim lokom, ki ne bo predstavljal nobene ovire več. Ker so načrti po soglasnem sklepu cestnega odbora že v delu, bodo tudi z deli pričeli v najkrajšem času. Vodnikove knpge Razgovor z Osipom šestem o njegovi knjigi „Dvaintrideset in eden" (Sedela sva z Osipom šestom — saj ga vsi poznate — pred kavarno »Zvezdo« — saj veste, kje — tam kjer poseda dan na dan in vedno nekaj premišljuje. Vidi se mu, da tam sedi samo telesno, z mislimi pa je najbrž kje na odru in režira. Ljudje gredo mimo gospe in gospodične, on pa ne vidi nič, ne sliši nič, kot bil bi mrtva stvar. . . Pa ni mrtev ampak živi kar več življenj obenem. In to je tista uganka, ki jo je pri umetnikih tako težko razrešiti. Zraven pa še teater, skušnje, režija. . . Zato ni nič čudnega, da sem ga komaj ujel za par trenutkov razgovora, pa še takrat se mi je zdelo, da je napol tam nekje v operi. Saj je celo med tem razgovorom švignila mimo tista srčkana nova koloraturka in mu zaklicala, da ga čaka, kakor da ne sme imeti časa za druge stvari kakor za teater. In tako sva kar v naglici reševala vprašanja o tistih njegovih junakih, ki jih bomo letos spoznali v njegovi knjigi »Dva-intrideset m eden«. Knjigo izda Vodnikova družba. »Veš«, je rekel, »ko bi ne prišlo do tega dogovora, bi najbrže knjiga ne bila nikoli napisana. Saj veš, kako je. Odlašaš od leta do leta. Med sezono ne prideš do miru, ker teater je kakor stroj, ki mora delati od začetka do konca brez presledka in oddiha dan na dan, dokler letna vročina ne napravi konca sezone. Potem je pa tako: rad bi si malo oddahnil, ker si potreben počitka, še rajši bi pa kam izginil — (saj poznate Osta m njegov kovčeg in njegova potovanja) — to se pravi, da bi šel rad malo po svetu, da bi kaj videl. Za to pa spet treba, časa in denarja,* ■ «< »Poznam te želje in težave«, sem rekel, »saj je pri nas vseh tako. če slučajno utegneš, da bi kam šel, pa ni denarja . . .« No in tako ne prideš do pisanja, saj človek ni avtomat, da bi kar pritisnil na gumb pa diktiral. Res je, da imaš polno glavo, a s tem še ni rečeno, da delaš lahko vsak trenutek, kadar hočeš. Vsaka stvar potrebuje svojega časa. In tako so čakali v meni ti moji tovariši. . . Saj so skoraj vsi živi, a človek le marsikaj pozabi. . .« »Vem, kako je to. . . Občudoval sem te drobne spomine. . .« »Ohranili so se prav zato, ker so oni značilni za ljudi in dogodke. Saj veš, kaj se pravi živeti dan na dan z istimi ljudmi, kakor je to bilo v vojski, v ujetništvu, v taborih. Takrat si spoznal ljudi od blizu, in sicer v malenkostih. . .« »O, vem, kaj se pravi: dve leti taborišč, eno leto vojske in fronte, eno leto bolnišnic. Povsod ljudje: človek, človek, človek. Kaj je bila takrat vredna ena ura samote! Zdaj, ko sem sam, si želim ljudi, ljudi, ljudi. Tak je človek.« Otiral je nervozno cigareto ob podstavek skodelice črne kave in prikimaval. »Vsi tisti ljudje, ki so tam popisani, so resnični, pravi ljudje. Celo imena sem jim pustil, razen par izjem, ki so brez pomena. Nekateri so izgubili svoja imena že tam in smo jih poznali samo pod priimki, ki so jih dobili bogve kdaj, zakaj in kako. Ko bi bil Kožici rekel Kozinec, kakor se je res pisal, bi se bil začudil. Tako se ljudje privadijo svojih drugih imen . . . Zato sem jih prekrstil in jim dal imena, ki so jih dobili med nami. A dogodki so resnič- ni, kakor so se dogajali.« »Saj se takoj vidi« . . . »Postavim: tista krvava obsodba, ki jo je izvršil Fuchs. človek bi mislil: brezpomemben dogodek. Pa je tako važna in značilna, da se je še danes živo spominjam. Ali pa tale polkovnik Svoboda v ruskem ujetništvu. Vojne je konec in naenkrat spozna, da ni nič. Prej je bil poveljnik, zdaj človek brez posla. . . brez službe.. . brez kruha. . . Solze so mu prišle v oči, ko sem mu po vojaško javil svoj odhod«. . . »Da, to je res vojna od oruge strani.« »In to sem hotel napisati. Kako je to od one strani, kjer ni običajnega trpljenja, maršev, bojev, smrti. Na primer v ujetništvu. Posebno v takem ujetništvu, kjer smo bili sami oficirji, sami — recimo — boljši ljudje. Ali je morda taka sreča res sreča in, kakšen je človek, ko ga izločiš iz življenja to ga zapreš. . . Kaj je sreča?« »Da, vse to je zanimivo.« »Meni prav za prav ni šlo za to, da bi napisal samo tiste dogodke, ki sem jih s tovariši doživel v ujetništvu, ne, hotel sem povedati nekaj več! Oni, ki znajo čdtati, bodo razumeli.« »Knjiga ie polna zdravih misli... In tista filozofija: No, prav. . .« (Saj poznate Osta, kako piše, če je treba, — Gledališki list. — Ne razburja se nad malenkostmi in povsod najde kaj dobrega)! »To je bil prav za prav moj namen: povedati nekaj več, ne samo zgodbe o ljudeh, ki jih je vrgla dobra usoda iz avstrijskih vrst v rusko ujetništvo. Kdor je količkaj, še tako od daleč, okusil vojno, bo to razumel. In potem bo vendarle tudi nekak spomin tisti lepi drugi strani... In Rusiji!. . . To je težko povedati. . . Ležalo mi je vse to na srcu, da sem moral povedati. Morda ravno jaz. Bog ve, zakaj . . .« »Zato ker Ost zna pripovedovati take stvari tako, kakor je treba, »sem si mislil, v obraz ga pa nisem hotel hvaliti, da se ne prevzame, preden drugi ne povedo svojega mnenja. »Jaz bi prav rad povedal še marsikaj«, nadaljuje, »ampak ni bilo niti časa niti prostora. Toliko da sem bil gotov, me je že objela sezona. . .« Kakor da je pozabil na novo mično kolo-raturko, se je zdelo, da bi rad še govoril o svoji knjigi. Vse v istem slogu, kakor je knjiga pisana: vedno se med pripovedovanjem od kod zavali kaka lepa misel — tako je to kramljanje prisrčno ljubeznivo. Zraven pa tisti Ostov dovtip in nasmeh! Nič prisiljenega! Vse naravno in po domače. Celo kak gramatikar se bo jezil, ker mu ni do tistih strogih pravic. Tudi jezik ima svoje pravice, kakor človek, kakor misel... In če se zdi, da je takole lepo in vsem razumljivo povedano, zraven pa še prijetno in nekako šegavo, kakor bi hotel reči: nič ni stalnega na svetu, za eno pravilo je sto izjem, vse je relativno —, kaj bi potem z gramatiko! To je življenje, ki je silnejše od vsega in vseh. Ne vem, zakaj se nisem mogel smejati pri Mur-niku — a smejal sem se pri Cankarju. To je smeh s solzami — in to je pravi smeh. Tak smeh je tudi v Ostovi knjigi, saj pripoveduje vesele zgodbe sredi svetovne vojne — a to niso humoreske, ne, to so hudo resne stvari, ampak v tistih razmerah so tako smešne, ker so tako človeške. In to zna pripovedovati naš Ost tako kakor nihče med nami. Zato z veseljem čakamo njegove knjige. On pa seveda ima zdaj že drugega dela dovolj! Dr. Ivan Lata. prehodi dnevno približno JMO stopnjic.Zo ogromno delo more samo z elastičnimi PALMA PALMA-OKMA gumi pooplati i umi vs*ks»_£»¥ij Velika žalna svečanost za Masarykom v Ljubljani Jugoeioveiisko-čeSkoslovaSka liga v Ljubljani priredi na predvečer pogreba v ponedeljek dne 20. t. m. od 18. do 19. ure v Filharmomični dvorani veliko žalno kome-moradjo za umrlim prezidentom Osvoboditeljem T. G. Masarykom. Podpisana liga vljudno vabi vse javne in privatne ustanove ter vsa naša kulturna, prosvetna in narodna društva, da se te žalne komemo-raclje polnoštevilno udeleže. J. č. Liga v Ljubljani bo poslala češkoslovaški vladi posebno sožalno adreso ter vabi vse ustanove in društva, da se tej akciji pridružijo in to adreso podpišejo. Podpisovanje bo pred komemoracijo v stranski dvorani. Društva naj v to svrho prinesejo s seboj društvene štambiljke. Da bo žalna komemoracija pristopna vsakomur, bo poseben zvočnik prenašal program ia Filharmonične dvorane na Kongresni trg, ki bo slavnostl primerno prirejen. Pred univerz« bo Istočasno akademska mladina ob kipu prezidenta Osvoboditelja, častnega, doktorja naše univerze, prižgala bakle in tako počtasila spomin svojega velikega učitelja. Mladino, srednješolsko te drugo, vabimo, da se pred Filharmonično dvorano te pred univerzo pridruži svečanosti ln počasti na ta način svojega velikega vzornika. Podpisana liga prosi ob tej priliki vse ljubljanske hišne posestnike, da izvolijo v ponedeljek popoldne in v torek izobesiti žalne zastave, v kolikor jih še niso. Odbor Jugoslovenske-češkoslovaSke lige v Ljubljani. vest * Službeni list dravske banovine prmaša v 75. številki od 18. t. m. pravilnik o nadzoru nad odtočnimi vodami naselij in industrijskih in obrtnih podjetij, dalje odločbo o zvišanju doklade za javne borze dela, odločbo o podporah nezaposlenim delavcem in nameščencem ter razne objav«. — Postopek za proglasitev mrtvim je uveden glede Janeza Smalčiča. rojenega 1878 v občini Kapele pri Brežicah, ki je odšel leta 1915. e 7. lovskim bataljonom na rusko bojišče. * Poroka. V ponedeljek 20. t. m. se poročita v fekocijanu na Koroškem g. dr. Emil Ceferin, lanskoletni štipendist Tur-nerjeve ustanove iz Ljubljane in gdč. Anica Kačnikova iz odlične narodno zavedne koroške rodbine g. Mihe Kačnika iz škocijana v Podjuni na Koroškem. Priči bosta dr. Jože Picej, zobni zdravnik in župan mesta Slovenj gradca, nevestin stric, in g. Ivan Vrankar, upravitelj graščine Hmeljnika pri Novem mestu. Iskreno čestitamo! 0RIUM- LJUBLJANA Romeasfcagm ni. i TtMau 36-25 di. Franc Oergane &ef-primarij fctrerg odd. v p. Ordittir*! Id__4. * Vse tovariše dijake-neboice iz 1. 1927. vabim na sestanek, ki naj bi bil dne 2. oktobra zvečer v št. Vidu nad Ljubljano. Prosim za obvezne prijave. — Rode Ciril, Ljubljana, mestno računovodstvo (Kresija). * Praktični učiteljski izpiti na drž. učiteljski šoli v Ljubljani ee bodo pričeli v jesenskem roku v petek. dne 22. oktobra 1937 ob 8. uri dopoldne. Kandidatje naj vlože do 16. oktobra prošnje po uradni poti za pripu- * Razpis službe. Občina Novo mesto razpisuje pragmatično službeno mesto občinskega tajnika. Uelužbenac na tem mestu mora imeti popolno pravno fakulteto z zaključnimi izpiti. Službeni prejemki so določeni v §§ 21, 22, 23 in 24 štatuta o ustanavljanju in sistemiziranju službenih mest ter ureditvi službenih odnosov uslužbencev »bčine Novo mesto. Splošni pogoji za sprejem v službo so razvidni iz čl. 7, 8 in 9 Uredbe o občinskih uslužbencih. Prošnje je vložiti, pravilno kolekovane, pismeno ter podpreti z vsemi potrebnimi listinami po čl. 7 in 8 uredbe o občinskih uslužbencih. Priložiti ja tudi morebitne dokaze o dosedanjem službovanju. Rok za vlaganje prošenj je 30 dni od dneva razpisa službe. Uprava občine Novo mesto, dne 16. septembra 1937. Nove srečke dospele! BEZJAKOVE SREČKE drž. razr. loterije POMENIJO SREČO, zato hitite v hišo sreče in glavno kolekturo bančno poslovalnico BEZJAK, Maribor, Gosposka 25. * »Življenje in svet« prinese v prihodnji Številki na uvodni strani spominske besede T. G. Masaryka, nadaljevanje potopisnega kramljanja dr. Antona Debeljaka »V deželo dveh tisoč jam«, Dumasove >Tri mušketirje« z Norretrandersovimi ilustracijami. V rubriki iz literarnega svata obravnava I. Koštial izvor besede »prešestvo«. Anton Debeljak je tu zastopan s sonetom »Zvodnik« in beležko »Med Francozi in Nemci«, sledita še dve literarni beležki (N. K). Rubrike Praktične novote, Šah, Bistre glave i. dr. zaključujejo pestro številko. Naslovna slika predstavlja T. G. Masa-rvka. Pri motnjah v prebavi, napihnjenosti, vzpehanju in zgagi, povzročeni po trdi stolici, je najbolje vzeti zvečer pol čase naravne »Franz-Josefove« grenčice in zjutraj na teše želodec isto količino. Prava »Franz-Josefova« voda se je vedno izkazala za popolnoma zanesljivo sredstvo za iztrebljanje črevesja. Ogl. reg. br. 1503/1936 stitev k izpitu in naj se zglasijo pol ure pred začetkom izpita v direktorjevi pisarni. Zakasnele prošnje kakor tudi zamudniki pridejo v poštev šele v prihodnjem izpitnem roku v aprilu 1938. Posebnih olbvestil kandidatom ravnateljstvo ne bo pošiljalo. * Ljubljanska radijska oddajna postaja Je prejela na esparantske oddaje Kluka espe-rantistov v Ljubljani nad 300 pismenih zahval v mednarodnem esperantskem jeziku. Znamenje, da esperanto živi. Učimo se ga tudi mi. Nova učna knjiga stane 16 diin. Založil in razpošilja Klub esperantistov, Ljubljana. ZA ŽENO VEDNO ROGAŠKA SLATINA * Žikine higienifne krušne drobtine iz najfinejšega, posebnega peciva so absolutno snažne, okusne in zdrave. Dobite jih v ličnem četrtkilogramskem zavoju v vsaki špecerijski trgovini. + V trgovsko učilišče iChristofov učni zavod«, Ljubljana, Domobranska cesta 15., se sprejme še nekaj dijako\Mnj, ker je letos otvorjena še ena nova učilnica. Naknaden vpis je dovoljen do 22. t. m. * Ali se morajo lasje zredčiti? Ce opazimo pri katerikoli živali, recimo pni psu, mački ali konju, da ima defektno dlako, je naše otčutje lepote močno prizadeto. Medtem pa dnevno srečujemo ljudi, ki jim pričenjajo lasje izpadati. Tega pojava smo se eaveda že navadili in se celo sploh več ne razburjamo. A vendar bi nas morala ta napaka lepote pri ljudeh mnogo globlje zadeti. Kajti dandanes ni več potrebno, da se to dogaja. Ako bodo naši možje pravočasno hranili staničevje, ki ustvarja lase, s Silvi-krinom, ki je prirodna hrana lasem, potem v zrelih letih ne bodo letali naokrog z razredčenimi lasmi ali e plešo. ZVOČNI KINO SOKOLSKI DOM V ŠIŠKI — TELEFON 33-87 Velika ljubezen Ludwiga v. Beethovna s Harry Baurom v naslovni vlogi. Predstave v nedeljo ob 3., 5., 7. in 9., v ponedeljek ob pol 9. uri Cenjene kinoposetnike obveščamo, da bo od 21. IX. dalje kino med tednom zaprt, ker smo odstopili kinodvorano v telovadne namene. Predstave se bodo vršile sedaj: ob sobotah ob pol 9., ob nedeljah ob 3., 5., 7. in 9., ob ponedeljkih ob pol 9. uri. | Prihodnji spored: ALLOTRIA | Adolf VVohlbriick * Razstava sivopšenične govedi. Selek-cijsko društvo v Sevnici ob Savi priredi v soboto 25. t. m. ob 8. zjutraj razstavo plemenske sivopšenične slovenske govedi. K razstavi, odnosno premi ran ju, ki bo zelo poučno in zanimivo, se vabijo vsi interesenti. * Mladina se ubija, V Kotorilbi se je v petek zgoriila ljubavna tragedija, pri katerj se je končalo dvoje mladih življenj. 17-letni mesarski vajenec Jože Pongrac se je bil zagledal v 16-letno Verico Jurčanovo iz Dolnjega Kraljevca. Verica se je učila v Koto-ribi pri neki šivilji, kjer so tudi pletli košare. Jože je naenkrat postal ljubosumen na nekega svojega vrstnika, ki se je učil pletenja košar. Ljubosumnost ga je naposled priti-rala tako daleč, da je v petek poklical Verico pred hišo in ji zasadil mesarski nož naravnost v srce. Ko se je Verica zgrudila in izdihnila, se je že tudi Jože zabodel v prsi, se zgrudil in izdihnil. + Občina Črnomelj mesto razglaša, da se redni letni sejem, ki bi se imel vršiti v v torek, dna 21. septembra, v Črnomlju zaradi velikih vojaških manevrov ne bo vršil. * Prekrasen izlet v Miinchen ob priliki slovitega »Oktoberfest« priredi »Putnik« — Maribor z luksuznim avtokarom od 1. do 5. oktobra. Vožnja preko divnih pokrajin: Salzkamergut, Salzburg, Konjgssee, Kuf-stein, Zeli am Sae, Vrtsko jezero itd. Popoln aranžman le 1.100 din. Kolektivni potni list. Prospekti, informacije in prijave: »Putnik« Maribor — Celje — Ptuj. Žrebanje Državne razredne loterije v novem 35. kolu bo v Ljubljani Vsakdo bo lahko prisostvoval igri petega razreda., v kateri se žrebajo MILIJONSKI DOBITKI Kdor se želi udeležiti igre v tem kolu, naj kupi srečko pri ZADRUŽNI HRANILNICI V LJUBLJANI Dalmatinova ulica 6 v Medved M /i preselil m Mentno, B Tuhinj* poročajo: Zadnjič smo brali ▼ »Jutru«, da medved gospodari po Kamniški Bistrici in pod Grintovcem, kjer preganja po pašnikih lepo rej ene ovce. To pa nikakor ne drži, da bi pozabil na Menino. Se pred kratkim jo je obiskal in menda premeril v vsej dolžini od Črnivca do Bike. Ker so se tuhinjski živinoreje:, naveličali prežati na kosmatinca in čuvati ovce pred njegovo krvoločnostjo, so rajši opustili ovčjerejo. Oskrbnik btanovinskega posestva Bibe pa je le obdržal nekaj ovc okrog planinskega doma. Zadnjič je našel ostanke raztrgane ovce prav nad domom. Neznani, mesar seveda ni mogel biti nihče drug kakor medved, saj so sledovi čisto določno kazali na njegovo prisotnost na tem kraju. ♦ Pri zaprtju in motnjah v prebavi vzemite zjutraj na prazen želodec kozarec naravne Franc Jožefove grenčice. * Obledele obleke ban a v različnih barvah in plisira tovarna JOS. REICH. 1. Iz Ljubljane n— Someščani! Umrl je prvi predsednik bratske Češkoslovaške republike, dr. Tomaž G. Masaryk, ki ima tudi za naše narodno osvobojen je nevenljiva zasluge. N jegov pogreb bo v torek 21. t. m. v Pragi. Vabim someščane, da na ta dan izobesijo raz svojih hiš žalne zastave. — Predsednik mestne občine. u— Zadnja pot administrativnega kape-tana Frana Bezlaja. S Ceste 29. oktobra se je včeraj dopoldne ob pol 11. razvil po Vegovi ulici in dalje čez Marijin trg proti Sv. Križu žalni sprevod za knsto administrativnega kapetana I. stopnje g. Frana Bezlaja. Za križem in vojaško godbo je stopal častni vod strumnih planincev. Za vozom z duhovščino je mlad častnik nesel pokojnikova odlikovanja. Krsta je počivala na lafeti, ki so jo vlekli trije pari konj z jezdeci topničarji. Na krsti so bili krasni venci. Bridko prizadetim svojcem — vdovi gospej Josipini. 6inu dr, Cirilu, hčerki Miri in ostalemu sorodstvu — so sledili vojaški predstavnik; z divizij-skim generalom g. Lazo Toničem na čelu. Zlasti lepo je bilo število pokojnikovih tovarišev, častnikov administrativne stroke. Vojaška godba je vso pot igrala žalostinke in občinstvo je tvorilo na glavnih ulicah špalir. Žalni sprevod je pričeval, kako velike simpatije je užival pokojni kapetan Bezlaj. Zaslužil jih je po svoji vestnosti, značajnosti in plemenitosti. Naj mu bo po marljivem delu v službi in vzorni skrbi &a družino lahek počitek pri Sv. Križu! Ugledni družini izrekamo iskreno sožalje. Fcto amaterji! Za izdelavo Vaših posnetkov Foto Jas&ko Pogačnik edina specialna fototrgovina LJUBLJANA, Tyrševa cesta št. 20 Naša izdelava pomeni kvaliteto ! u— Češkoslovaška Obec je počastila na najdostojnejši način in v globoki žalosti spomin na velikega in nesmrtnega predsednika Osvoboditelja T. G. Masaryka v četrtek v dvorani Kazine. Tiho in z bolestjo v srcu se je sešlo v žalno dekorirani dvorani nad 160 rojakov in ČsL državljanov. Pred začetkom ni bilo običajnega nemira in šuma, vzajemnega pozdravljanja in razgovo-rov, tiho in tužno razpoloženje je vladalo še prad začetkom, točnost vseh udeležencev vzorna. — Na čelni strani dvorane, na črnem ozadju, je visela slika gospoda prezidenta v naravni velikosti (delo mojstra Skrušaie-ga) okrašena z dvema svežima rožama, državna zastava s črnim velom, žalna deko- Dr. IGOR TAVČAR specijalist za notranje bolezni NE ORDIMRA OD 15. DO 30. SEPT. racija ja stopnjevala vtis. Ob popolnem molku in ginjenosti je otvoril žalni večer g. prof. dr. Burian s kratkim nagovorom ter čitanjem sožalne brzojavke poslane vladi CSR v Pragii kakor tudi dospalega izraza sožalja župana mesta dr. Adlešiča. Z dvominutnim molkom so navzočni počastili spomin prezidenta Osvoboditelja. Sledil ja koral »Kdo ste božji bojevniki«, ki so ga igrali rojaki, člani orkestra ljubljanske opere pod vodsitvom g. prof. Karasa. O predsedniku Osvoboditelju je spregovoril obširno predsednik CO g. Rudolf Ryška. Svoj govor je končal z vzklikom »Slava«. Tuga navzočih se je stopnjevala in dosegla svoj višek ,ko je Plesni zavod „JENKO" v Kazini otvori letošnjo sezo~ no v prvi polovici oUtobram znan; Petrovčičev kvintat zapel priljubljeno Pe sem gospoda prezidenta »Teče voda, teče. . .« V tam trenutku gotovo ni bilo udeleženca, ki bi ne bil imel rosnih oči. Sledila je še slovenska pesem »Gozdič je že zelen...« in ganljiva, v srce segajoča ra-citacija Iirke Mikyške, nakar so bile odigrane državne himne in žalni večer zaključen. Tako so izrazili v Ljubljani bivajoči Ceho-slovaki Čast spomin svojega prvega, velikega, nasmrtnega prezidenta Osvoboditelja X. & Masaryka. „ klo. Originale ima salon MIMI SARK » LJUBLJANA, KREDITNA BANKA IV, dvigalo Gdč. Lenka Sarkova v Pari«. Pred kratkim ee je vrnila z Dunaja, kjer je prak ticirala v svoji stroki hčerka lastnice odličnega salona za klotuke v Ljubljani ge Mimi Sarkove. Na Dunaju se je gospodična kaj kmalu uveljavila s svojim izrednim talentom in okusom. Kakor smo že svoječas-no poročali, je na slovi tam derbyju 1937 v družbi najodličnejšega modnega sveta vzbujala pozornost. Prakticirala je od februarja v dunajskem največjem salonu za klobuke »Susanne«. Zdaj pa nadaljuje že od 6rede avgusta svojo prakso v enam izmed najbolj priznanih in prvi hsalonov v Parizu, kamor se ji je posrečilo s težavo priti, saj je znano, da se more danes v Parizu uveljaviti le tujec, ki ima izredne sposobnosti. Salon gospe Mimi Sarkove je na ta najin še bolj osvežil svoje zveze s svetovnim modnim centrom. Gdč. Lenka obvešča salon sproti o najnovejših modnih kreacijah in pošilja v Ljubljano najnovejše modele. n— Pogreb prezidenta Osvoboditelja se kot delegat JCL udeleži njen tajmik g. Anton Oven, profesor v Ljubljani. Spomenik« — grobnice — kapele — rtavbna dela — obloge ▼ marmorjih — po zelo nlzfcl ceni Izberete pri kamnoseSko-klp&rskem podjetju FRANJO KUN O V AR pokopališče pri Sv. Križu. LJUBLJANA u— Odlikovanje Toneta Kralja. Od 1. do 15. eaptembra je bila velika mednarodna umetnostna razstava v Strastourgu. Priredila jo je galerija odnosno muzej Saint-Di6. Samo vabljeni udeleženci so smeli poslati omejeno število in velikost deL Med njimi je bil Tone Kralj. Prajel je za svoja 3 olja, ki so žela splošno občudovanje, zlato medaljo z diplomo. priv. telovadni tečaji Jo s. Kozaka za dame in gospode vsak ponedeljek — sredo — petek od 6. do 9. zvečer v telovadnici učiteljlSGa, Resljeva cesta. P r 1 č e t e k 15. septembra PRIJAVE IN POJASNILA ISTOTAM u— Vlak za vlakom je včeraj hitel po dolenjski progi. Vojaki se peljejo na manevre. Bili so vsi dobro razpoloženi. Živahno so pozdravljali ljudi, ki so po Doleujskem prihiteli iz hiš ali pa so e ceste mahali živahnim fantom. Vojaki vedo, da je prav, če se zdaj nekoliko zlije z neba, bodo pa zato dnevi manevra lepi, kar jim želimo! Vsega skupaj bo 37 vlakov prepeljalo naše vojaštvo na manevre, pri katerih bo sodelovalo nad 50 tisoč aktivnih mož in rezervistov. Popoldne ob pol 14. uri pa je krenil iz Ljubljane na Dolenjsko cel polk v bojni opremi, vsi v novih uniformah. IgTala jim je vojaška godba pod vodstvom kapelnika g. Živanoviča. Seveda je pohod celaga polka vzbudil veliko pozornost prebivalstva ob glavni cesti, ki vodi iz Ljubljane v Novo mesto. Dekleta so hitela na vrtove in hitro nabrala najlepšega cvetja, s katerim so zlasti okrasile praporščaka in vodilne častnika. Prisrčen dokaz simpatij našega prebivalstva nasproti vojaštvu, ki odhaja na >fronto«, je silno vzradostil vse vojake, ki so vso pot veselo prepevali. Calih 80 km je dolga njihova pot Polk ima seveda s seboj vse potrebno za bivakiranje in za dobro prahrano. Kolikor moremo izdati, je bila to hudo sovražna vojska, kajti čepice so imeli vsi opasane z rdečimi trakovi. Iliiiiiliiililiiili IlillilliiilllllH Cvetličarna KORSIKA SE JE PRESELILA v pasažo »Nebotičnik" ter se za nadaljna cenjena naročila vljudno priporoča. Najnižje cene! Točna postrežba! i »iihjhii nnm rHtifim iii*iwnna?Hitt>wifntiH«»n»mmF»innr«wniiiwiiiiiiftm m^niiKimmfHfniimitimfTmiTttiTimirTnni u— Društvo slovenskih likovnih umetnikov vabi svoje člane na izredni občni zbor, ki bo v soboto 2. oktobra ob pol 18. v restavraciji pri Slamiču. Dnevni red je: poročilo predsednikovega namestnika, tajniško poročilo, blagajniško poročilo, nadomestna volitev predsednika in enega odftornika, sprememba pravil, prireditev kongresa likovnih umetnikov kraljevine Jugoslavije v Ljubljani, slučajnosti. Stalen, dober zaslužek nudi poverjenikom v vseh večjih krajih Slovenije knjižna založba. Pismene prijave Učiteljska tiskarna, Ljubljana. 7048 u— Izlet v Poljane. »Putnik« priredi 19. t. m. izlet z vlakom in avtobusom v Poljane nad škof jo Loko k odkritju spominskega stebra pisatalju dr. Ivanu Tavčarju. Cena vožnji 28 din. Prijave in informacije firi biletarnicah >Putaik«,. Poroka. Včeraj sta m poročila na Bledu g. Teo Rant, odvetniški kondpiesnt, lin gdč. Silva Schauerjeva te Ljubljane. Nov oporočen cema želimo obilo sreče! Edinstvena atrakcija tropičnih krasot, zveri, in zagonetk v velikem filmu GOSPODARICA D2UNGLE aHEOI Veliki Emil Janningsov film PRED SONČNIM ZAHODOM (Der Herrscher) Gerhart Hauptmann Film iz dunajskega družabnega življenja po romanu H. R. Bartscha NJENI LJUBIMCI (Hannerl und ihre Liebhaber) V glavnih vlogah: Olga Cehova, 011y Flint, Hans Moser ln Albrecht Schčnhal* Predstave danes ob 15., 17., 19. in 21. url n— Tečaj za pravilno izgovarjavo slovenskega književnega jezika, začne jutri 20 t. m. v Hubadovi pevski dvorani. Vse prijavljene gojence prosimo, da pridejo ob tem času v Hubadovo dvorano in se zglasijo pri predavatelju g. rež. Debevcu. Do takrat se sprejemajo tudi novi raflektanti. Glavni namen prvega sestanka je določiti skupine in urnik ter obrazložiti namen in pomen novega tečaja Glasbene Matice. Tečaj iima pouk vsak teden ankrat 2 uri skupno, uko-vina znaša 40 din mesečno. — V otroški vrtec GM se vpisujejo gojenci te dni ter se začne glasteni vrtec z rednim poukom 1. oktobra. Prijave sprejema ravnataljstvo šole Glasbene Matice. KINO IDEAL PREMIERA! PREMIERA! FIlm po znamenitem romanu France« Hodgson Rum et to ve v glavni vlogi. FREDIE BARTOLOMEW Danes ob 15., 17., 19. in 21.15 uri b— Spored komemoracije m prezidentom Osvoboditeljem, ki jo priredi JCL v Ljubljani 20. t m. ob 18. v Kinu Matici: 1. J. Suk: Meditacija na koral sv. Vaclava. 2. Josef Hora: T. G. M. (Ob Masarvkovi smrti). 3. Ant. Dvorak: Iz *Stabat Matere a) duet za sopran in tenor (Ksenija Vidalova in Svelozar Banovec), b) alt solo (Bernot-Go-lotova). 4. Češkoslovaška državna himna. Glasbene točke bo izvajal pod vodstvom direktorja Poliča celotni godalni orkestar ljubljanske Filharmonije. Vstop prost. ZDRAVNIK DR. STJEPAN IVIC ne o r d i n ir a do 1. oktobra. n— Uprava pravoslavne parohije v Ljubljani, Igriška 2, ima telefonsko štev. 34-66. Ista številka telefona velja za pisarno srbske pravoslavne cerkvene občine in za stanovanje pravoslavnega paroha ljubljanskega. n— VEČERNI TRGOVSKI TEČAJ se otvori tudi letos na trgovskem učilišču »Christoiov nčni zavod«. Domobranska cesta 15. Namenjen je vsem onim, ki želijo izpopolniti svoje znanje in se izobraziti za pisarniško služto. Po zadnjem odloku Ministrstva trgovine in industrije je večerni tečaj na tem zavodu potrjen od imenovanega ministrstva ■ pravico izdajanja odobrenih izpričeval. Poučevali ee bodo vsi važini strokovni pradmeti po novem učnem načrtu ter specijalnii predmet »pisarniška dela«. — Vršili se bodo tudi posebni ste-nografski in strojepisni, jezikovni in drugi tečaji. — Informacije daje ravnateljstvo zavoda vsak dan dopoldne žn popoldne in tudi zvečer do 8. ura v pisarni na Domobranski cesti 15. Na željo pošlje tudi pismena obvestila. Šolnina zelo zmerna. Prospekti brezplačno na razpolago. n— Odbor Rdečega križa v Št. Vidu priredi danes ob pol 16. v šoli akademijo z govori, otroško opero, petjem in godba Vstopnina malenkostna. Vabljeni 1 u— Rdeči križ bo imel v Tednu Rdečega križa svoj nabiralni dan danes od 9. do 12. ure. Med nabiranjem bo koncert. Radia Ljubljane, izvajalo ga bo glasbeno društvo »Sloga«. u— Mladinski telovadni tečaji se v letošnjem šolskem letu prično še ta teden. Na^ menjeni so vsem otrokom od 6. leta dalje, ki so liodisi sla bo'ni. slabo razviti ali sicer potrebni sistematskeoldne. Glavno Je vedno slrovlna! Perma TEX se izdeluje lz čistega gumijastega mleka. Zato Je tako izredno im ln elastičen. Petletna garancija Je sama ob sebi umevna. PERMA TEK _ . higoenskaguma " »JUTRO« It 215 7 Neadfc. m nc 1937. Jubilej kraške korenine V krogu »voj« rodbin« je te dni ▼ Doberdobu praznoval osemdesetletnico svojega rojstva fcamoSnji posestnik g. Matevž Ferfolja. Rodil M j« v Doberdobu dne 17. septembra 1857 in j« tam preživel vse svo-|e ihrljenje. Se vedno je telesno in dušev- no svež, tako da opravlja še vse posle na 6vojem posestvu. Svoje otroke je dobro vzgojil; edini sin je znan odvetnik v Trstu, hčerke so vse poročene in ima vsaka svojo rodbino. Jubilant je zvest čitatelj naših listov. »Jutro« si hodi skoro vsak dan sam iskat 6 kolesom ai: peš celo uro daleč, lz srca mu želimo, da bi mu bila usojena še dolga vrsta zadovoljnih let. u— Opozarjamo na današnji oglas konfekcijske tvrdke J. Maček, ki razprodaja zaradi opustitve trgovine vso svojo zalogo oblačil za gospode in deco ter nudi vsakomur izredno priliko, da se more poceni preskrbeti z obleko, površnikom, zimsko suknjo ali drugim oblačilom. Cene so jako nizke, blago "kvalitativno najboljše, kroji preizkušeni, izdelava prvovrstna. Tvrdka J. Maček obratuje na Aleksandrovi cesti že 27 let ;n si je kmalu po ustanovitvi pridobila najboljši glas zaradi svoje solidnosti in vljudne postrežbe ne samo v Ljubljani, ampak po vsej Sloveniji in tudi preko njenih meja. Ta svoj sloves sJ je tvrdka J. Maček obdržala in ga celo povečala v širšem krogu svojih odjemalcev, med katerimi so tudi najvišje osebnosti. Vsi so bili vedno zadovoljni z blagom, kupljenim pri njej. Brez dvoma bodo kupci tud; pri razprodaji postreženi kar najbolje, posebej še oni, ki bodo pohiteli z nakupom, dokler je še dosti zaloge, da si more vsakdo izbrati po svojem okusu in ugajajoči mu ceni. Tvrdka J. Maček je bila tudi vedno v prv;h vrstah, kadar je šio za materialno podporo dobrodelnim, kulturnim in narodnim organizacijam, zato je tudi iz -tega vidika vredna priporočila. Naznanilo! Vljudno sporočam, da sem PRESELIL sprejemališče »Kemične čistilnice — pralnice in svetlolikalnice ŠIMENC lz Knafljeve ulice št. 2 na TYRšEVO CESTO PRI ŠESTICI. Tvrdka K. Warbinek, tvornica klavirjev, Ljubljana, Miklošičeva c. 4. vljudno sporoča, da ima telefonsko št. 35-59. u— Registr. blagajne in knjigovodstvene stroje, Vam strokovno popravi Boris V. Simandl, Ljubljana, Dvorakova UL 3. telefon 24—07. Iz Celja e— Komemoracija za prezidentom Masa-rykom. Jugoslovenska-češkoslovaška liga in Sokolsko društvo sta priredila v zvezi z ostalimi narodnimi društvi v petek ob 18.30 v veliki dvorani komemoracijo za. prezidentom dr. Masarvkom. Komemora-cije so se udeležili predstavniki civilnih in vojaških oblastev in uradov, šol, korpora-cij in društev, med njimi Sokoli in Soko-lice v krojih in v civilu z znaki s štirimi prapori, ter mnogo drugega narodnega občinstva. Predsednik Jč-lige g dr. Juro Hrašovec je v lepih izvajnjih orisal lik in delo velikega pokojnika. Udeleženci so počastili spomin prezidenta dr. Masaryka z enominutnim molkom, nato pa s klici »Slava!« Nato je g. prof. Janko Orožen v globoko zasnovanem in tehtnem govoru prikazal blestečo osebnost ter ogromno državniško in filozofsko delo velikega pokojnika v korist svojega naroda in vsega slo-vanstva ter človeštva sploh. Združena moška zbora CPD in »Oljke« sta pod vodstvom pevovodje g. Cirila Preglja dovršeno zapela himno »Kde domov muj«. Lepo svečanost je zaključila izredno posrečena alegorija, ki je predstavljala poklonitev Češkoslovaške in Jugoslavije nesmrtnemu Masaryku. KINO METROPOL, prinaša danes ob 10.15 in 14. uri matineji: »ZMAGOVITA KRILA«. — Ob 16.15, 18.15 in 20.30 najboljši film najmlajše umetnice »ČINCIN«. (Begunka s Kitajskega). — Izredno zabaven film srčkane Shirley Temple. (V nemškem jeziku). e— Izobesite žalne zastave! Mestno poglavarstvo v Celju razglaša: Prebivalstvo mesta Celja se vabi, da razobesi v počastitev prezidenta Osvoboditelja na dan pogreba, v torek 21. t. m., žalne zastave. e— Dve žrtvi napadalcev. V petek ob 10. dopoldne je sin nekega posestnika v št Lenartu nad Laškim napadel 15-letne-ga rudarjevega sina Matijo Wassermanna s Kladja pri Laškem ter ga s palico hudo poškodoval po glavi rokah in nogah. Poleg tega pa je še napadalčev pes vzgriznil Wassermanna v nogo. V sredo ob 20. je Anton žafran iz Završ pri Slivnici napadel 24-letnega posestnikovega sina Karla Gajška iz Sel pri Slivnici v vasi Vezovju pri Kalobju ter ga z nožem močno poško-doral po glavi in ramenu in mu zlomil levo roko. Pošokodovanc-i se zdravita v celjski bolnišnici. e— Hmeljska trgovina. Celjska »Nova Doba« objavlja: Pogumne napovedi dobrih hmeljskih cen se doslej še niso uresničile, četudi je hmeljarstvo v zadnjih dveh letih tako napredovalo v pogledu novih strokovnjakov. Tudi hmeljski vzorčni sejem v Žalcu ni nič pripomogel k izboljšanju cen nagemu lepemu pridelku hmelja. Na tem sejmu smo pa vsaj čuli enkrat pravo besedo, kdo ima največje zasluge za savinjsko hmeljarstvo. Nismo vsi skupaj Se vedeli in smo v svoji starokopitnosti vedno govorili le o Hausenbichlerju, Robleku in drugih zaslužnih možeh, pa tudi o Hmeljarskem društvu in Hmeljarni. Sedaj pa vsaj vemo že za nove glasnike in zvezde na področju hmeljarstva, samo nekam slabo svetijo. Kljub cenam, ki ne zadovoljujejo, bo skoro prodana že polovica pridelka, Vojvodina — Bačka, Banat — je v hmelju letos odrekla kvalitativno ln kvantitativno. e— Srečke drž. razredne loterije za 35. kolo so prispele in se dobijo v podružnici »Jutru« v Celju. Nabavite si jih čimprej, ker bo žrebanje že v oktobru! Iz Maribora a— Maribor spominu T. G. Masaryka. Danes ob pol 11. uri bo v veliki dvorani Narodnega doma žalna svečanost za prezidentom Osvoboditeljem Na sporedu god-bene in pevske točke in govori zastopnikov društev. Skrbno in zanesljivo, dobro izdelane tapetniške izdelke in popravila dobite najceneje pri ANTONU C E R I N, ml. Koroška 8 — Maribor. a— 70-letnica Pretnarjeve mame. V ponedeljek obhaja 70 letnico rojstva gospa Terezija Pretnarjeva. V proslavitev živ-ljenskega jubileja vzorne žene in zgledne matere so prihiteli v Maribor njeni otroci, ki zavzemajo vsi ugledne položaje. Pretnarjeva mama jih je skrbno vzgojila za službo narodu in državi. Ko proslavlja ta vzorna gospa, polna odlik srca in uma, v domu svoje hčerke Marije, soproge tukajšnjega uglednega veletrgovca M. Oseta, svoj sedmi »križ«, ki se je znašel na njenih še vedno mladostnih ramenih, ji želimo, da bi ji bilo dano, doživeti v krogu dragih svojcev skrajne meje človeškega življenja v sreči, zdravju in zadovoljstvu. a— Novice iz Glasbene matice. V petek zvečer je bil v matičnih prostorih redni občni zbor Matičnega pevskega zbora. Zbor je otvoril in vodil zaslužni načelnik Arnuš, ki se je uvodoma spomnil pokojnega člana, šolskega upravitelja I. Lukma-na. Zatem so sledila poročila funkcionarjev in je imel načelnik J. Arnuš strokovno predavanje o zborih. Pri volitvah so bili izvoljeni: načelnik Anton Faganeli, podna-čelnik Vlado Bertoncelj, podnačelnica Marija Rozmanova, tajnica Vlasta Vrečko, blagajnik Jakob Novak, arhivar Anton Ja-nežič, dirigentov namestnik U. Vrabec. Reditelji: dr. Crnek, Leskovšek, Bizjak, živiceva. Zastavonoša Mirko Schneider. G. Janku Arnušu, ki je po 15 letnem načelni-kovanju odložil to funkcijo, čast in priznanje za vzorno, požrtvovalno kulturno delovanje. a— Praznik tujsko prometnega dela. V nedeljo 26. t. m. proslavi Tujskoprometna zveza s Putnikom 10-letnico uspešnega tuj-sko-prometnega propagandnega dela. Ob tej priliki bo vselitev Putnikovih pisarn v novo preurejene in moderno prenovljene prostore v gradu. Spominska svečanost ob navzočnosti delegatov in predstavnikov tujskoprometnega dela iz vseh delov države bo ob 10. dop. v Kazini. a— Lanskim gledališkim abonentom sporoča uprava, da jim bo blagajna izjemoma hranila dosedanje sedeže še do srede, 22. t. m. zvečer. Od tega toka dalje bo blagajna oddajala brezpogojno novim reflektantom vsa mesta.. a— Nočni napad na Maribor. Ob 22.45 je zvon mestnega stolpa naznanil bližajočo se nevarnost sovražnih letal. Sledile so sirene in Maribor je bil v trenutku ves v temi. Gasilci so odbrzeli na improvizirana požarna mesta na Glavnem trgu, ob Tržaški cesti, pri Unionu in v Vrtno ulico. Mariborčani so se takrat še precej zadovoljivo pokorili policijskim odredbam. a— Motociklist v tovorni avto. Ob gramoznici ob Tržaški cesti je zavozil 34 letni trgovec Franc Strašek od Sv. Križa pri Rogaški Slatini v prednji del tovornega avta št. 2-267. Strašek je obležal v cestnem jarku s hudimi poškodbami na glavi in rokah. Tudi njegovega sovozača je vrglo v velikem loku v obcestni jarek, vendar je po naključju ostal nepoškodovan. Franca Straška so reševalci odpremi-li v splošno bolnišnico. Motorno kolo je čisto razbito. a— Kam? že od ponedeljka pogrešajo 7 letnega učenca Srečka Jakoliča iz Dravske ulice 15. Fant ima vidno brazgotino na ustnicah in težko govori. Svojci se bojijo, da se mu ni kaj pripetilo. a— Avto je zgorel v petek okoli 21. ure na državnem mostu. Avto je last Kmetijske družbe. Gasilci so ogenj pogasili in ni škoda velika. Ogenj je nastal radi preskoka iskre na maščobo in ker se je vžigal-na žica utrgala. a— Kje je 1200 dinarjev? V neki tukajšnji gostilni je izginilo trgovcu in posestniku Tomažu Kranjcu iz Frama 1200 dinarjev. Policija poizveduje za drznim žep ar -jem. Iz Kamnika ka— Zvočni kino Kamnik bo predvajal danes in jutri v ponedeljek film »Cigansko dekle«. Kot predigra se predvaja Foxov zvočni tednik in kulturni film. Iz Krškega k— Zdravniške vesti Sekundarij krške bolnice dr. Rajko Fenc je hudo zbolel na neki težki hripi. krčani mu želimo skorajšnje ozdravitve. — Zdravnik Jože Bogataj je odsoten za 12 dni, ker je bil pozvan na orožne vaje. V zadevah železničarske bolniške blagajne ga nadomešča sevniški zdravnik dr. Turk k— Opustitev gostilne. Krški gostilničar Jože Stritar, ki ima v najemni hotel GTegorič, je e 1. ektobrom odpovedal najemno razmerje lastniku hiše in se začasno odseli na svoje posestvo k Sv. Križu pri Kostanjevici. Naprednega gospodarja in sokolskega somišljenika bodo Krčani pogrešali. _Z Jesenic_ Senzacija za Jesenice bo 1. oktobra NOVA MANUFAKTURNA TRGOVINA pri »Jerneju" Gosposvetska c. 12. s— Zvočni kino Radio bo predvajal v nedeljo ob 15. in pol 21. zvečer velefilm »Cesar Kalifornije« z L. Trenkerjem v glavni vlogi. Med dodatka tudi lep kulturni film »Divje vode Drine« in Paramountov zvočni tednik. — Sledi velefilm »Intermezzo«. Iz Kranja r— Kino Narodni dom prikazuje dane« najslavnejšega tenorista Benjamina Gigli-ja, v krasnem pevskem veJefilmu »Moja p36em — moje življenje«. Iz Trbovelj t— Žalna svečanost v fcast Masarrku bo v torek 21. t. m. ob 19.30 v Sokolskem domu. Pri komemoraciji bo sodeloval Trboveljski slavček. Vabimo vso trboveljsko jav nost, da z udeležbo počasti spomin velikega državnika in znanstvenika in odličnega prijatelja našega naroda. Vstop prost. Iz Zagorja z— Zaključno tekmovalno streljanje. Naša strelska družina, ki ima svoja strelišče na Toplicah pod hribom Malovrhom, se prav pridno vadi v streljanju. Letos je priredila tudi tekmovalno streljanje in bo v nedeljo 19. t. m. popoldne zaključno tekmovalno streljanje. Po streljanju bodo prejeli trije strelci nagrade. z— Žalostne posledic© bede r revirjih. Beda je kriva, da mnogo žen, ki zanosijo, išče nedovoljene poti za odpravo plodu. Pretekli teden so pokopali 291etno Marijo B., ki je umrla nagle smrti. Ljudska govorica trdi, da ni umrla naravne smrti. Na večer pred smrtjo so opazili pri njej v hiši dve ženski z nekimi pripravami. Ker je sostanovalcem bilo znano, da je bila v drugem stanu, so bili zatrdno prepričani, da je nesrečnica zaradi ponesrečenega poizkusa odprave umrla. Neka oseba je zadevo prijavila orožnikom v Zagorju. Možje postave so zadevo preiskalii, nato pa aretirali obe ženski in ju odvedli v zapore litijskega sodišča. Iz Ptafa j— Tjidi Phij žaluje. V znak žalosti ob smrti prezidenta Osvoboditelja Masaryka visijo tudi v našem mestu iz vseh državnih poslopji kakor tudi iz mnogih zasebnih zgradb črne zastave. Jugoslovenska-češkoslovaška liga v Ptuju je imela v torek žalno sejo, 6 katere so poslali v Prago sožalno bnzojavko. j— Usoden padec. V bolnišnico so pripeljali 33-letnega posestnikovega sina Jakoba Sirca iz Stopercev, z zlomljeno levo no go in desno roko. Širec je izpovedal, da je bil v družbi z drugimi fanti na nekem vasovanju. Ko se je vračal proti domu, je v temni noči ob robu ceste padel šest metrov globoko. Dobil je tudi notranje poškodbe. Iz Hrastnika h— Na smrt češkoslovaškega prezidenta Osvoboditelja opozarjajo Hiastničane črne zastave, ki plapolajo s Sokolskega doma, šole, občinske hiše in drugih pos'opjih. V počastitev Masarvkovega spomina priredi hrastniški Sokol komemoracijo v Sokolskem domu. h— Pouk o obvezni telesni vzgoji mladine se je pri nas začel že preteklo nedeljo. Vsi mladeniči so porazdeljeni na 6 oddelkov. Poučuje se teoretično in praktično v deški šoli, odnosno Sokolskem domu. Obisk preteklo nedeljo je bil še dokaj zadovoljiv. Zamudniki bodo pa poklicani po zakonu o telesni vzgoji naroda na odgovor. h— Zvočni kino Sokol bo predvajal danes film »Ljubezen in jazz«. Iz življenja na deželi GUŠTANJ. Te dni je bil upokojen poštnini zvaničnik g. Anton čadež. Pred 37 leti je nastopil odgovorno službo kot pi-smonoša v našem trgu in zmerom vestno opravljal svojo službo. Edinstven je menda primer, da naš Tanek, kakor ga splošno kličejo vsi, ni bil nikoli na bolezenskem dopoistu, ni imel nikoli kake sitnosti v svoji službi na prvem in edinem mestu v Guštanju in ni imel nobenega spora s svojimi starešinami. Ob deževnih dneh in brozgi je Tonček tudi včasih pogodrnjal — kako, to ve povedati njegova življenjska družica, ki je tukajšnja domačinka. V prijetnem domeku, ki ga ima, naj preživi s svojo družieo še mnogo zadovoljnih let. RIBNICA. Sokolski zvočni kino bo predvajal danes ob 15.15 in 20. uri kot drugi sezonski film »Dušica Roža Marija«. Za dodatek nov Paramountov zvočni tednik. SV. PETER POD SV. GORAMI. Sokol je na svečan način proslavil rojstni dan Nj. Vel. kralja Petra II. V nedeljo ». t. m. zvečer je priredilo drnštvo baklado z domačo gasilsko godbo na čelu. Baklad« 6e je udeležilo celotno članstvo z naFodnozavedmim občinstvom. Kresovi pa so oznanjali ljubezen do mladega kralja. Naslednji dan je bila svečana proslava na letnem telovadišču pri br. Gabronu, ki je dokazala strumno discipliniranost sokolstva. Ob grobu Viteškega kralja 5. septembra, ko se je Narodna odbrana iz Ljubljane poklonila na Oplencu, je podpredsednik, šentjakobski župnik g. Janko Barle izpregovoril naslednje spominske besede: Bratje in sestre! Stojimo na svetem kraju. Pod to mrzlo kamenito skalo počiva nekdaj tako plamteče in vendar tako mehko ljubeče srce našega Viteškega kralja Uedi-nitelja in velikega državnika l.aše mlade, od nas vseh tako ljubljene države Jugoslavije, Aleksandra I. Zdi se mi, da duh naših velikih slovanskih apostolov sv. Cirila in Metoda napolnjuje te svete prostore: saj sniva tu svoj večni, blaženi sen njun najboljši učenec, naš blagopokojni kralj-mučenik. Ko je bil jv. Ciril na smrtni postelji, je prosil vsemogočnega in dobrega Očeta: »Oče, za eno Te prosim. Daj, da bodo slovanski narodi edini v ljubezni med seboj in do Tebe. Le tako bodo močni in nepremagljivi proti vsem sovražnikom To oporoko svetniškega apostola slovanskih narodov je v svojem življenju do smrti zvesto izpolnjeval naš nepozabni, od nas vseh tako srčno ljubljeni kralj in zato je moral umreti mučeniške smrti. Osovražen od vseh neprijateljev, polnih besne zavisti, na znotraj srečne, a na zunaj nočne zavisti, Jugoslavije, je padla dragocena kraljevska žrtev. Toda kri, ki je vrela iž kraljevskega, junaškega, a za nas vse očetovskega srca, je postala seme, ki je rodilo in rodi milijone in milijone Njemu in Njegovim idealom zvestih in neustrašenih sinov in hčera, ki bodo budno izpolnjevali Njegovo kraljevsko oporoko: »Čuvajte Jugoslavijo!« Bratje in sestre! Viharne, nevarne čase preživlja naša, nam vsem tako draga domovina. Vulkani strasti, edinstvu sovražnih sil. katere je ■skoro pogasil v svoji v/«- 35. KOLO DRŽAVNE RAZREDNE LOTERIJE 2REBANJE I. RAZREDA 20. in 21. oktobra 1937« DOBITKI: Din 64,991.000,- t. j. Din 671*000 — več ko dosedaj! Cena srečkam za vsak razred: V i srečka Din 200.— % srečke Din 100.— % srečke Din 50.— IZPLAČILO DOBITKOV TAKOJ — BREZ ODBITKA 2 Strogo solidna postrežba Glavna kolektura Državne Razredne Loterije A. REIN 8 DRUG GAJEVA 8 ILICA 15 Naročila se morajo nasloviti samo DIREKTNO NA NAS, ker nimamo nikjer agentov niti preprodajalcev. Imen dobitnikov ne dajemo v javnost pod nobenim pogojem! darski modrosti in skrbi naš veliki Vodja, zopet odpirajo grozeče svoja žrela, da uničijo heroično delo Viteškega kralja in njegovih junakov. Mi pa, otroci njegove ljubezni in očetovske skrbi, prisegamo pri svetem spominu nanj, ki počiva tu pred nami: »Zvesti hočemo ostati Tvojim idealom! Seme ljubezni in pravice, miru in sloge, bomo neustrašeno sejali po lepi, širni zemlji Ju-goslovenov, da tako ustvarimo na znotraj zadovoljno, srečno, polno božjega blagoslova, a na zunaj močno, od vseh spoštovano, milo nam Jugoslavijo. Le tako naj skoraj prevzame pod svoje žezlo, kot dragoceno dedščino svojega velikega in slavnega Očeta, naš mladi, od nas vseh tako udano ljubljeni kralj Peter II. Karadjordjevič. Bog čuj našo prisego in izpolni naše vroče že-lje!« Sedaj pa, bratje in sestre, prosim za dve-minutni molk, za tiho molitev. Molimo za mir in blaženi pokoj našega blagopokojne-ga kralja, za srečno in dolgo vladanje mladega kralja Petra IL, za blagor naše Jugoslavije, za dvig, moč in edinstvo Slovanov. Nastala je grobna tišina. Slišali so se le globoki, zatajeni vzdihi bridke žalosti. V solzah so se topila srca udanih sinov in hčera. Zastopniki vestfalskih Slovencev so položili venec na grob in gorela je 10 kg težka, simbolično okrašena sveča, ki jo je poklonila in prižgala Narodna odbrana. Gdč. Pavla Klešnikova pa je na posebno prijazno privoljenje in povabilo varuha groba položila šopek dišečih svežih cvetlic, nageljnov, rožmarina, vrtnic in roženkravta, ki jih je prinesla s seboj iz Ljubljane. Spomin na te trenutke ostane vsem udeležencem izleta neizbrisen. Emilu Leonu Ob današnjem oTkritju spomenika Spominski steber bo odkrit danes dopoldne, Sokolstvo pa se pokloni pokojniku ob pol 15. Poljanska dolina, romantike polna, izzivaš v lepoti poeta — slikarja, ti zibelka bila si šubicem mojstrom Franketu si dala rokč, da ustvarja. Koprivnik okrogli in Blegoš plečati — v kraljestvo sta svoje nazaj vse vabila, kar v svet je poslala Poljanska dolina, kar kmečka je mati sinov tam rodila. Med vsemi si bil plamenica — vodnica, od silne ljubezni do roda užgan, proslavlja Te danes vse širno domovje, za rojstno vas Tvojo je prazničen dan. Visoko visoško predsmrtnico svojo napisal v venečem jesenskem si cvetju, in cvetje v jeseni spomini pod Blegoš zvabili so — jade — k ljubavi v poletju. Povestnica piše zdaj nova poglavja o naših možeh, ki vse svoje moči so narodu dali tam v suženjski dobi, pripravljali pot mu tja v svobodne dni. Ko zlata svoboda prišla je v deželo, svobodne, radostne pozdravil si nas, besede sejal si, boritelj-buditelj, v pripravljena srca za veliki čas. Zdaj mirno počivaš ob dvorcu Visokem in grob Tvoj varuje Visošca gospA, lemoj, Emil Leon, počivaj spokojno! — Živ nate spomin je v globinah srca. Mara J. Tavčarjeva Rojak k odkritju spominskega stebra dr. Ivanu Tavčarju Po opravkih nujno zadržan se ne morem udeležiti proslave. Pa bom v mislih v Poljanah in kakor neštetokrat — pred nesmrt nimi spomeniki, ki jih je Ivan Tavčar postavil v svojih spisih po Poljanski dolini od Loke do Zale, od Blegaša do Bukovega vrha. Ne to večen skromni steber, ki mu ga postavite, in čez toliko in toliko let bo morda otemnel spomin med narodom na dr. Ivana Tavčarja, toda Poljancem bo ostala marcialna postava rojaka v vek vzor ponosnega, samozavestnega Poljanca, vzor možatosti in doslednosti. Njegovi spisi so in ostanejo častna zgodovina poljanskega ro-doljubja, ki ga je on spričal tudi z lastnim življenjem. Ne zadostuje, da ležijo njegove knjige na policah sleherne poljanske hiše, temveč v srcu slehernega izmed nas morajo biti ukoreninjene njegove ideje, njeffovo zgledno spoštovanje in ljubezen do rojakov in rodnega kraja. V poljanski šoli naj bi se vršil obligaten pouk iz njegovih rodoljubnih spisov. To bi bil najtemeljitejši pouk iz domače zgodovine, to bi bila najvzornejša vzgoja v narodnem duhu. V otroško dušo naj bi se vcepil poljanski ponos, ki ga je dr. Tavčar tolikanj poveličeval, ki nikdar ne klone in ga tudi usodni udarec ne upogne. Naj bi se naši otroci poučili o tistem kmečkem kraljestvu, ki je bilo dr. Ivanu Tavčarju, ki ni pogrešal zemskih dobrin, vzor dn smisel zadovoljnega življenja, ko tudi v pozni jeseni življenja pomladno cvetje ne usahne. Poljanska mladina naj bi često posečala njegov grob, ki leži tam, kjer je njegov prednik v neizmerni tugi jemal slovo od rodne zemlje, kjer sv. Volbenk spričuje, da je še vsak Poljanec, ki je šel na tuje, po-točil solzo, ko ni več slišal moške poljanske govorice. Naj bd tudi prodava v tem pravcu dosegla kar največji uspeh, je skromna želja rojaka. G. D. »obet T^esteee ^ ^ dvakrat to ^ite P°l nti. spomenika Viteškega kralja Priprave za gradnjo spomenika sj> končane, le za osnutek še gre Ljubljana, 18. septembra. Z odločitvami, ki bodo padle te dni na seji širšega odbora za postavitev spomenika blagopokojneimu Viteškemu kralju, se bo zamisel, naj tud: Ljubljana dobi primeren, dostojanstven likovni spomenik velikemu vladarju, ki je bila s tako toplimi simpatijami sprejeta v vsej nacionalni javnosti, po vsej prilik:, približala svoji končni izvedbi. Nekaj časa je skorajda kazalo, kakor da bo vse skupaj zatonilo v pozabi jen je, in med množico so se že raznašale govorice, kakor da bo Ljubljana ostala brez spomenika Viteškemu kralju in da se bo zbrani denar uporabil v druge namene. Da so mogle takšne govorice na dan in da so j:m ljudje tako prostodušno nasedali, je v dobršni meri kriv pač sam način, kako je odbor deloval. Nič manj kakor dve leti in pol je poteklo, da člani širšega, to se pravi odločujočega odbora, sploh niso bili povabljeni na sejo. Ves ta čas pa je b;Ia tako zvana eksekutiva sama zase na tihem marljivo na delu in do danes so izvršene vse priprave, da se lahko začne gradnja spomen:ka, ki naj bi bil po Plečnikovem osnutku v obliki Aleksandrovih propilej. Širšemu odboru je še prdržano, da Plečnikov osnutek sprejme ali odkloni, posebej pa bo moral odločati o tem, ali ponudbe obrtnikov in umetnikov, ki jih predlaga eksekutiva, odobri ali pa za oddajo del ubere rajši bolj gospodarsko, smotrnejšo pot javnega razpisa. Do neke mere pa je usoda Aleksandrovega spomenika po vsej prliki že zaključena. Plečnikov regulacijski načrt za stavbni blok med Kongresnim trgom in Šelenbur-govo, Prešernovo in Wo!fovo ulico je uspešno prešel vse poklicane instance. Odobrili sta ga mestna občina in banska uprava, a nedavno so se na posebni anketi na mestnem gradbenem uradu Rjavili zanj tudi vsi prizadeti posestniki hiš in parcel. Venec hiš v tem bloku je v posesti naslednjih lastnikov: Kazinskega društva, zavarovalnice Croatie, lekarnarja Leona Ba-hovca, ki je kupil hišo ;n zemljišče od Sca-gnettijevih dedičev, državnega zaklada (glavna pošta), Ivana Perlesa in Mirni Per-lesove. Mestne hranilnice. Kristine Fritsche-ve, Lenčeta (Pri belem volku), Adolfa Knebla, trgovca Goloba, Tee Lušinove, univerze kralja Aleksandra (Oražnov dom), Svetine in škofijskega ordinari-ata (Delavsko konzumno društvo). Z zgraditvijo novega Južnega trga bodo prišle obsežne par- cele, ki 8o doslej mrtve ležale sredi bloka, do svoje polne vrednosti, saj bo mogoče potem, ko se bo ves ta svet odprl zvezam s sosednjimi ulicami in trgi, izrabiti stavbišča v mnogo večji men, kakor doslej. Kakor smo že včeraj zapisali, bo prišla zidarjem v roke najprej hiša zavarovalnice Croatie, katere lastnik:, nameravajo staro poslopje že v doglednem času podreti in zgraditi novo v smislu novega regulacijskega načrta. V prihodnjih letih pa bodo njihovemu zgledu bržkone sledili tudi sosedje. Z izgradnjo Južnega trga v zvez?, je zamišljena prenovitev parka Zvezde, za katero je mestna občina že odobrila znesek 120.000 Din. Za zdaj nameravajo samo razširiti osrednji drevored, ki drži v smeri od bodočih Aleksandrovih propilej protr. Vegovi ulici, pozneje pa nameravajo po Plečnikovi zamisli ves park podreti in ga v celotnem dosedanjem obsegu in ob ohranitvi vseh dosedanjih prehodov zasad;ti z novimi drevesi. Pri tej priliki bodo lahko površino Zvezde tudi znivelirali s površino Kongresnega trga. Za tlakovanje Aleksandrovi pronilej je mestna občina prav tako že odobrila 50.000 Din. Z deli v Zvezdi in tem tlakovanjem bodo celotni stroški za spomenik nanesli torej okrogla dva milijona. Če se bo širši odbor za postavitev bla-gopokojnemu Viteškemu kralju odločil za Ple5n;kov načrt, bo Ljubljana dobila spomenik v obliki antične arhitekture, ki bo mestu brez dvoma v kras. Podrejeno vlogo v tej arhitektonski zasnovi bo igral spomenik sam, saj je odbor namenil zanj samo 330.000 Din, kar bo na koncu zneslo približno eno šestino vsote, kr jo je naša nacionalna javnost darovala za spomenik — in zbiranje se je vršilo, kakor bo čitate-ljem v spominu, pod izrecnim geslom, da mora Ljubljana dobiti veličasten, reprezentativen lik V;teškega kralja. V Plečnikovem osnutku je za zdaj končno izvršen samo načrt propilej, med tem ko je osnutek spomenika še brez končne oblike. Po modelu, katerega posnetek smo objavili včeraj, naj bi lik predstavljal blagopokoj-nega Viteškega kralja v idealizirani podobi, oblečenega v rmsko togo in po vzoru rimskih imperatorjev z lovorjevm vencem na glavi, z mečem v roki, na drvečem žrebcu, oprtem na dekorativen steber. V našem umetniškem svetu bo Plečnikova zamisel brez dvoma vnovič živahno razgibala duhove. M o d ertf e obratne loicale z vsemi higienskimi, tehničnimi in hladilnimi napravami te stroke otvarfam v Mov etn mestu Vedno sveže meso. Najfinejši suhomesni izdelki. Klobase, sala-mes gnjat. Dnevno sveže izdelani narezek. Dostava na dom po lastnih raznašalcih. Solidna postrežba. Zmerne cene. Priporoča se (f&itiflischer čfcsip, mesar in prekajevalec, Novo mesto. I mestni svet Počastitev spomina prezidenta Masaryka — Računski zaključek za 1. 1936/37 — Kanalizacija Stritarjeve ulice — Jesensko gramoženje cest — Nova stavbišča pri Sp. Lanovžu — Podaljšanje vodovoda v Novo vas — Za ustanovitev še ene gimnazije v Celju — Pospešitev gradnje Delavskega doma — Gradnja žične železnice Pečovnik-Celje — Odobritev generalnega načrta za justično palačo Celje, 18. septembra. Celjski mestni svet je imel v petek ob 18. žalno sejo, na kateri je župan orisal blestečo osebnost in ogromno življenjsko delo prezidenta dr. Masaryika. člani mestnega sveta so počastili spomin velikega pokojnika s klici »Slava!« Ob 19. se je pričela redna seja mestnega sveta, ki je trajala do 22.30. župan se je v začetku spomnil pred kratkim umrlega dolgoletnega župana bivše okoliške občine g. Antoiia Fazarinca, nato pa je poročal o sklepih mestnega ubožnega sveta, ki je m. dr. podelil 7 novih ubožnih podpor. Finančni odbor. Mestni svet j.e odobril računski zaključek za 1.1936/37. Poročilo pa je bilo nejasno, ker finančni referent ni navedel skupnih številk dohodkov in izdatkov ter končnega efekta. Občina bo sedaj v celoti vrnila svoj dolg meščanskemu oskrbovalnem a skladu, tako da bo potem ostal samo dolg tega sklada napram občini. Vincencijeva konferenca dobi od občine brezplačno dva sežnja trdih in se-ženj mehkih drv. Občina bo podaljšala najemno pogodbo s trgovcem g. Batičeim za prostore mestnega parnega in kadnega kopališča do 1. aprila 1933 proti trimesečni odpovedi Do takrat bo najbrž dograjeno novo mestno kopališče v Delavskem domu na Vrazovem trgu. Sokolsko društvo Celje I se oprosti občinske uvoz-nine za telovadno orodje. Za novi občinski proračun bodo pripravili poročilo o event. znižanju občinske takse na ples. Ponudba akad. slikarja Tratnika za portretu an je celjskih županov je odložena do prihodnjega proračuna. Medklubskemu odboru za prirejanje lahkoatletskih tekem v Celju je bila dovoljena podpora v znesku 300 din. Poseben odbor bo takoj oddal občinsko posestvo na Vipoti za letos v najem. Občina bo kanalizirala Stritarjevo ulico od avtobusne garaže pri Sp. Lanovžu do nove tovarne »Persil«. K stroškom 15.000 din mora »Persil« prispevati 5.000 din. Gospodarski odbor. Za jesensko gramoženje cest je predvidenih 670 kubičnih metrov gramoza; proračun znaša 32.090 din. Za številna vzdrževalna dela in popravila na občinskih poslopjih bo občina izdala v prihodnjih mesecih 119.064.50 din. Občina bo prodala industrijcu g. Kirbišu poleg njegove tovarne pri Sp. Lanovžu parcelo v izmeri 1.500 kvadratnih metrov po 50 din, naredniku Josipu Vodišku v Bjelovaru pa stavbno parcelo poleg mestnega zavetišča v Medlogu po 15 din kvadratni meter. Pogodbo za zemljišče na Masarykovem nabrežju, ki ga ima v najemu trgovec g- Karbeutz, bo občina podaljšala do konca aprila 1941. Ponudba gostilničarja g. Klanjška na Bregu, da bi mu občina prodala parcelo poleg občinske hiše na Bregu, je bila odklonjena. Mestni svet je odobril parcelacijski načrt za bivše Westnovo zemljišče na vzhodni strani Sp. Lanovža. Cena za tamkajšnje nove stavbne parcele je določena na 30, 40, 50 in 55 din za kvadratni meter. Posestniku Avgustu Jagru bo občina prispevala za napravo gnojišča 1.000 din. Odbor za občinSKa podjetja. Mestna elektrarna bo namestila po eno javno električno svetilko na cesti med Detičko-vo vilo v Zavodni in Čretom ter v Prečni ulici v Gabeirju. Tekstilni tovarni »Elka« na Sp. Huddnji bo računala elektrarna od 1. januarja 1.1. dalje za prvih 3.000 kilo-watnih ur na mesec po 0.80, za nadaljnjo mesečno porabo pa po 0.60 din za kilo-wattno uro. Higienslii zavod v Ljubljani je ugotovil, da je voda v Novi vasi pod okoliškim pokopališčem in v stanovanjski koloniji ob Dečkovi cesti kot pitna voda neprimerna. Zato bo občina sedaj podaljšala vodovod v Novo vas, prihodnje leto pa v kolonijo ob Dečkovi cesti. Odbor za prosveto. Občina bo poslala predsedniku vlade, prosvetnemu ministru in banski upravi spomenico z zahtevo, da se poleg drž. realne gimnazije v Celju ustanovi humanistična gimnazija. Poslopje realne gimnazije, ki je bilo zgra jeno za 300 učencev, je postalo zaradi silnega navala učencev v zadnjih letih mnogo premajhno, saj obiskuje letos gimnazijo 1125 učencev in učenk nasproti 271 pred 11 leti. Gradbeni odbor. Pri gradnji Delavskega doma na Vrazovem trgu so bila oddana mizarska dela g. Golobu za 182.217 din, kleparska pa g. Dolžanu za 68.973 din. Izvoljen je bti.1 poseben odbor, ki bo sam razpisoval in oddajal nadaljnja dela v Delavskemu domu, da se tako pospeši dograditev tega poslopja. Mestni svet je odobril parcelacijski načrt za zemljišče med Cesto na grad in vozno potjo na hrib sv. Jožefa. Rudarska družba »Bohemia«, ikri je lastnica premogovnika v Pečovniku, namerava graditi žično železnico od Pe-čovnika do Celja. Občina je v načelu za gradnjo, če bodo pri tem dovolj zaščiteni javni interesi, žična železnica pa se naj dovoli za 20 let. Mestni svet je odobril generalni načrt za gradnjo justične palače na Glaziji. Stroški bi znašali okrog 21 miljonov dinarjev, zadevni kredit iz državnih sredstev pa še ni zagotovljen. Obnova hodnika za pešce v Celju bi stala približno pol milijona. Gradbeni odbor bo ugotovil, na katerih hodnikih je obnova neobhodno potrebna. Zdravstveni odbor. Občina ne bo zgradila remize za mrtvaške vozove pri mestnem zavetišču, ker je to posestvo neprimerno za tako remizo. Občina namerava namestiti s 1. aprilom 1938. inženjerja kemika kot tržnega nadzornika in bo vnesla Badevni kredit t prihc*5nji proračun. Pravni odbor. V članstvo mestne obfitoe Je bdi sprejet kemik g. Janko čruček. Kupnina za stavbne parcele pil mestnem zavetišču se mora plačati takoj ob podpisu pogodbe, parcele pa Je treba zazidati najikasmeje v petih letih. Obrtni odbor. Mestni svet > ugotovil krajevno potrebo na doto fMttBBto koncesijo v novi hiši g«. Ane Pantnerjeve blizu bivše Kranjčeve gostilne na Polu-lah. Mestna občina bo podprla na anketi mesarjev lfi. t. m. v Ljubljani iznešene zahteve glede odpiranja in zapiranja mesarskih lokalov. Kaj bo vse danes? Številne prvenstvene tekme na vseh koncili in krajih, pa tudi prijateljska tekma med Bato in Ljubljano Na ljubljanskih športnih igriščih bodo v teku današnjega dneva naslednje prireditve: ob 9.: lahkoatletski miting Ilirije za Janiorsko prvenstvo na telovadišču ljubljanskega Sokola in NOGOMETNE TEKME i ob 10.: Grafika—Slavija (na igrišču Hermesa), ob 10.: Mladika—Zalog s predtekmo ob 9. med juniorji Korotana ln Mladike (na igrišču Mladike), ob 10.30: Svoboda—Mars (na igrišču ob Tyrševi cesti), ob 15.30: Bata (Borovo)—SK Ljubljana s predtekmo ob 14.30 med Juniorji SK Ljubljane In Marsa (na igrišču ob Tyrševi cesti), ob 16.: Reka—Hermes (na igrišču Reke), ob 16.: Jadran—Slovan s predtekmo ob 14.30 med Jadran komb. in Vrhniko (na Igrišča Jadrana) in ob 16.: Korotan—Moste (na igrišča Korotana). Maribor ima na sporedu dve prvenstveni tekmi 1. razreda, in sicer med Rapidom in Muro ter Mariborom in Gradjanskim; obe tekmi bosta ob 14.30 odn. ob 16. na igrišču Rapida. Razen njih bosta dopoldne ob 16. na igrišču Železničarja nastopili še Slavija in Drava, na igrišču Rapida pa istočasno juniorji Rapida in Železničarja. V Celju, na igrišču Atletikov, bodo ob 16.15 igrali prvenstveno tekmo Atletiki in Trbovlje, v Trbovljah na igrišču Amaterja ob 16. Amaterji in Olimp, v Kranju pa tudi takrat Kranj in Bratstvo z Jesenic. Raze*1, tega je danes še kopica prvenstvenih tekem po deželi, in sicer v ČaJkov-cu med ČSK in železničarjem, v Domžalah med Diskom in Kamnikom, v Mengšu med Mengšem in Domžalami, v Radovljici med Radovljico in Ljubeljem, na Jesenicah med Kovinarjem in Gorenjcem, v Sevnici med Savo in KSK ter v Lendavi med Lendavo in Ptujem. Kolesarji so se sprli Upravni odbor ljubljanske kolesarske podzveze ima revolucijo v hiši — Prihodnjo nedeljo bo odločilna plenarna seja Te dni smo prejeli v objavo poziv nekih »prizadetih kolesarskih dirkačev« kolesarski podzvezi v Ljubljani, v katerem pravijo med drugim: Kakor slišimo, se v Ljubljani mudi zastopnik slovenskih kolesarskih klubov in obenem zvezin delegat, ki ima nalogo, da stopi v stik z ljubljansko kolesarsko pod-zvezo glede izvedbe dirkališčnega državnega prvenstva. Obenem pa tudi vemo, da so razmere v podzvezi postale po postojnskem kolesarskem izletu tako napete, da posamezni odborniki polagajo svoje funk-, cije in se za delovanje podzveze sploh ne brigajo več. — Vprašamo torej: ali je današnje stanje v prid razvoju kolesarstva? Zaradi zanemarjanja funkcionarskih dolžnosti podzveze smo letos dirkači ostali brez^ juniorskega državnega prvenstva, ki bi si-* gurno bilo v slovenskih rokah, po vodi je splavalo banovinsko prvenstvo; v nemaru leži protest podzveze zvezi glede nepoštene vožnje zmagovalcev glavnega cestnega državnega prvenstva in prav tako se zdi, da bomo prišli še ob dirkališčno državno prvenstvo. Zahtevamo, da se enkrat neha s postojnsko godljo in da se rešujejo tekoča dela, za katera je podzveza v prvi vrsti poklicana! Hočemo pozitivnega dela, ne pa igračkanja, ki je na škodo nam dirkačem kakor tudi celotnemu razvoju tega lepega športa! V stvari smo se obrnili na predsednika ljubljanske kolesarske podzveze g Groma, ki nam je dal glede vseh očitkov, ki jih iznašajo kolesarski dirkači, prav zanimive, a za naše kolesarstvo žal tudi precej ne-vesele informacije. Kolesarska podzveza Ljubljana je do znane mednarodne kolesarske dirke iz Beograda v Sofijo v prvih dnevih junija delovala v zadovoljstvo sebi in včlanjenim klubom. Na omenjeni dirki pa je padla na upravni odbor ljubljanske podzveze — po krivdi njenega zastopnika na tej prireditvi — neljuba senca, ki se kljub prizadevanju saveznih in podsaveznih funkcionarjev nI dala dovolj hitro izgladiti. Medtem je prišel termin za juniorsko državno prvenstvo, ki se je, kakor bo našim čitate-Ijem še v spominu, končalo z velikim fia-skom za vse slovenske dirkače. Krivda je bila v tem, ker nihče od slovenskih dirkačev o tej prireditvi sploh ni bil obveščen in so Zagrebčani to stvar opravili sami med seboj — razen menda edinega dirkača Ljubljančana, ki so ga slučajno potegnili s seboj na ono dirko. Poznejša preiskava je spet vrgla čudno luč na enega podsaveznih odbornikov, ki je v ostalem dogodke nato razlagal popolnoma drugače. Seveda je morala kolesarska zveza v Zagrebu glede na vse to pustiti dosežene rezultate na juniorskem prvenstvu nedotaknjene, kolesarska podzveza v Ljubljani pa je bila za blamažo bogatejša. Velika prireditev — manj športna kakor družabna — je bil znani kolesarski izlet Postojno, ki se ga je udeležilo okoli 700 1 kolesarjev in se je končal predvsem z velikim moralnim uspehom za prireditelje. Organizacija tega izieta je zantevaia seveda veliko dela in žrtev, in pri tej priliki so vodilni funkcionarji ljubljanske podzveze šele prav pokazali, kaj so zmožni, kadar so vsi edini. Zal je tudi ta prireditev imela svoj neprijetni odmev, in sicer spet po posebnih lastnostih in posebnem prizadevanju enega izmed podsameznih odbornikov, ki je v teku poznejših dogodkov v odsotnosti predsednika na seji stavil samemu predsedniku ultimativne zahteve glede likvidacije baš tega postojnskega izleta. Sami dogodki, ki so odbornike razcepili v dva neenaka tabora! Čeprav so nam iz posameznih faz v delovanju enega podsaveznih odbornikov znane še razne podrobnosti, smatramo, da bi bilo v interesu našega kolesarstva pač bolj koristno, da bi se vsi ti pozivi kolesarskih dirkačev in vse te afere v upravnem odboru kolesarske podzveze rajši na tiho rešile med štirimi stenami. Kakor ču-jemo, namerava kolesarska podzveza v kratkem sklicati odločilno sejo, na kateri hoče tako ali tako razčistiti vsa ta pereča vprašanja, ki zadnje mesece ovirajo njeno delo. Naj bo vsem pred očmi le splošna korist organiziranega kolesarskega športa, pri čemer naj bi športni funkcionarji, predvsem taki, ki ne spoštujejo načela športne discipline, izvajali posledice. V tej želji želimo naši kolesarski podzvezi čimprejšnjega razčiščenja in nove?a veselja do dela! Kolesarska podzveza Ljubljana. (Službeno.) Sklicujem redno sejo upravnega odbora za četrtek dne 23. t. m. v podzvezi-nem lokalu restavracije SLAMIč ob 20.15. Vljudno vabim vse odbornike, da se seje udeleže polnoštevilno. G. tajnika opozarjam, da na seji preda vse knjige in dopise kakor tudi arhiv in drugo imovino podzveze, ker po nelepem nastopu na mednarodnih dirkah Beograd—Sofija, zaigranju državnega juniorskega prvenstva, čudnem nastopu v Planini in nesramnem igračka-nju z višjimi funkcijonarji v podzvezi, netaktnem nastopanju proti pravilom in glede na to, da je prav radi tega že več odbornikov odstopilo in stanje v podzvezi ni več vzdržno. Istočasno sklicujem plenarno sejo podzveze za nedeljo dne 26. t. m. dopoldne od pol 10. v restavraciji Slamič v Ljubljani. Vabim vse zunanje klube, da se seje udeleže, ker je važna zaradi nadaljnjega dela kolesarskega športa v delokrogu naše podzveze. Po saveznih pravilih bodo na plenarni seji tudi nanovo zasedena odn. izpopolnjena posamezna odborniška mesta. — Poziv kolesarski podzvezi, ki je bil objavljen v »Slovencu«, naj bi pisec rajši naslovil svojemu klubskemu tovarišu, ki ga zadene vsa krivda, ne pa podzvezo. Mislim tudi, da ta gospod tudi ni upravičen podpisovati vse prizadete kolesarske »dir-kalce«? Predsednik. V nekaj vrstah Zveza slovenskih lahkoatletskih klubov v Ljubljani je te dni prejela od lahkoatlet-ske podzveze v Trstu dopis, v katerem de-finitivno potrjuje lahkoatletski dvoboj med dravsko banovino in Julijsko krajino v Ljubljani v dnevih 2. in 3. oktobra. Spored bo obsegal naslednje discipline: teke na 100, 200, 400, 800, 1500 in 5000 m, 400 m zapreke, štafeti 4x100 in 4x400 m, mete: diska, krogle, kopija, kladiva in skoke v daljino v višino ter ob palici in troskok. Domači klub v štorah je pred dnevi priredil svoj športni dan, na katerem je bil odigran nogometni brzi turnir s sodelovanjem klubov iz Hrastnika, Laškega in Go-tovelj pri Žalcu. Zmagalo je moštvo SK Laškega, ki je prejelo krasen pokal v trajno last. V Zagrebu imajo danes medmestno nogometno tekmo Zagreb—Sofija, v Beogradu pa bosta za podsavezno blagajno nastopili dve izbrani enajstorlcl, kar pa v razvajenem Beogradu ne bo posebno privlačno. Državna nogometna reprezentanca se bo v teku prihodnjega tedna začela resno pripravljati za važni mednarodni tekmi s češko in Poljsko, ki jo čekata dne 3. od-nosno 10. t. m. v Pragi in Katovicah. Partnerje za trening si je savezni kapetan izbral v Zagrebu, kjer bodo naši najboljši nogometaši igrali dvakrat, in sicer 22. t. m. z reprezentanco Zagreba, pozneje enkrat pa s kompletnim Gradjanskim. Jugoslovenski plavalni savez je na seji 11. t- m. kaznoval sušaško Viktorijo, ki je proti njegovemu dovoljenju nastopila na mednarodni tekmi v Pesaru s prepovedjo nastopa v inozemstvu za dobo enega leta. Prepoved velja od dneva tega sklepa. Kakor se vidi, bo imela drugo leto sušaška Viktorija zaradi te kazni najbrže sitnosti pri sodelovanju v tekmah za Jandranski pokal, v katerih mora vsaj enkrat nastopiti tudi v Trstu. »Prav vsi novinarji so poroflaH o d, ki nas Je doletela v balkanski Štafeti ln so bili vsi mnenja, da Je edino to preprečilo naše sigurno drugo mesto, de n* prvo. Le g. B. S. ni videl, da me je takoj po startu nepravilno prehitel ln udaril • palico v želodec turški tekač. Pri predaji sem ležal na tekališču, 800 metraš grške štafete pa Je skoraj podrl Gabrška, toda edino g. B. S. ni smatral za uspeh, da smo z borbenostjo kljub vsemu temu dosegli IV. mesto. Mnogo Je treba žrtvovati za trening, težko je doseči športni uspeh, le z ideali ln voljo premagaš vse, pa so ljudje, ki atletu z neobjektivnim poročanjem podirajo veselje do športnega udejstvovanja. Lokal SK Ljubljane. SK Ljubljana opozarja vse tovariške klube, člane ln klubo-ve prijatelje, da ima sedaj svoj športni lokal nasproti glavne pošte. Naslov kluba je: SK Ljubi jana-šelenburgova ul 7/L Poslovne ure bodo vsak dan razen nedelj in praznikov od 17 do 19. SK Ljubljana (finančni odbor). — Seja finančnega odbora bo v ponedeljek dne 20. t m. ob 20.30 v klubovem lokalu. Zaradi važnosti prosim polnoštevilne udeležbe! Tajnik. Plavalna sekcija SK Ilirije javlja članstvu, da je PK Sever odpovedal tekmo, ki bi se morala vršiti v torek v Beogradu, radi tehničnih ovir. Tem potom obve&čamo v&e, ki so bili določeni, da nastopijo v Beogradu. — Odbor. Koliko tehta opera? Danes spet nekaj za računanje. Težavno ne bo, precej časa vam bo pa le vzelo. Takšna!e je ta zadeva: V neki opekami so sklenili delati manjšo opeko kakor doslej. Doslej je tehtala ena opeka 1 kilogram in še pol opeke. Po novem pa naj bo opeka za četrt kilograma pri kosu lažja. Koliko bo zdaj tehtalo 320 opek? Zdaj pa možgane v roke in lotite se re-Sevanja. Rešitve sprejema stric Matic do petka. Napisane naj bodo na dopisnrtci ln v kotu naj bo označeno »Uganka kluba Metle«. Med reševalce bo stric Matto razdelil spet nekaj nagrad. Slaba ura Ura je bila slaba, rešitve pa še rfabSe. Prav malo reševalcev Je pravilno Izračunalo, da potrebuje zastajajoči veliki kazalec 65 minut, da obide urno kazalo. Med tiste, ki so pravilno rešili uganko, Je stric Matic razdelili po žrebu pet knjižnih nagrad. Zanje so bili izbrani: Franjo Mrvica, Hrušica 25, Jesenice, dobi knjigo »Blagajna velikega vojvode«. Ivo Mihelič, šol. upr. Kranj, Bleiweiso-va 17, dobi eno knjigo revije »življenje ln svet«. Roza Urbančič, Gradišče 57, P. Obrovo S. M. Italia, dobi roman »železna cesta«. Slava Pegan, Villa del Nevoso 133, Italia, dobi roman »Lucifer«. Miran Cilenšek iz Celja, Na okopih 9, eno knjigo revije »življenje ln svet«. Naše gledališče OPERA Začetek ob 20. url Nedelja, 19. septembra: Sveti Anton, vseh zaljubljenih patron. Izven. Cene od 24 Din navzdol. Ponedeljek. 20. septembra: Umetniški večer diseuse Dele Liplnske. Izven. Cene od 40 Din navzdol. * Po Izredno nizkih oenah od 24 Din navzdol se bo pela v nedeljo 19. t. m. v operi ob 20. izredno priljubljena, češka opereta »Sveti Anton, vseh zaljubljenih patron.« Posamezne melodije tega dela so postale že nekako splošna last, kar je najboljše priporočilo za delo samo. Zasedba običajna. Slovita ruska diseusa Dela Lipinskaja nastopi po presledku več let v ponedeljek 20. t. m. v naši operi z naslednjim sporedom : v I. delu večera zapoje rusko, nemško, francosko in tatarsko narodno pesem, dalje nam predstavi Utopista, Malo svetovne zgodovine, Gospodično iz telefonskega urada in Moža, k; je izgubil spomin. n. del sporeda ima naslov Figurine iz mojega albuma. Predstavljala bo Dunajskega izvoščka, Rusko-francoski pakt in parodijo na malo Schirley Temple. m. del obsega naslednje točke: Staro rusko pesem, Uspavanko, Mlado prase, Rusko narodno pesmo, Na ženevskem jezeru, Dvoje vprašanj, Senzacijo v živalskenj vrtu in Potovanje duš. Pri klavirju bo spremljal umetnico Walter Lajtai. Cene od 40 Din navzdol. Začetek ob 20., konec ob 22. Ker bo to edini nastop slovite umetnice v Ljubljani še prav posebno opozarjamo na ponedeljski večer. A bon en ti se še vedno sprejemajo v pisarni gledališke blagajne v dramskem gledališču. D I O Ugotovitev G. Franc Srakar nam je podal v zvezi z dopisom našega poročevalca o poteku VHL balkanskih iger naslednje pojasnila; Ponedeljek. 20. septembra Ljubljana 12: Baletna glasba (plošče). — 12.45: Vreme, poročila. — 13: Čas, spored, obvestila. — 13.15: Z ruskih polian (plošče). — 14: Vreme, borza. — 18: Predavanje o pasivni zaščiti prebivalstva pred zrač nimi napadi. — 18.20: Pisano polje (plošče). — 18.40: Zdravniška ura (dr. Ivan Malko). — 19: Čas, vreme, poročila, spored, obvestila. — 19.^0: Nae. ura: Stari Dubrovnik in tradicija njegovega prebivalstva (g. Branko Stražičič). — 19.50: Zanimivosti. — 20: Radio orkester. — 21: Sui-ta: Dva goloba (godha republikanska garde — plošče). — 21.15: Koncert komornega tria (gdč. Silva Hrašovec, ga Folger-Lobe-tova, gdč. Francka Ornikova). — 22: čas, vreme, poročila, spored. — 22.15: Radio jazz, vmesne vložke poje g. Drago Žagar. Beograd 17.20: Narodna glasba. — 18.20: Koncert orkestra. — 20: Prenos opere iz Narodnega gledališča. — Zagreb 17.15: Lah ka godba orkestra. — 20: Prenos opere iz Beograda. — Praga 19.15: Žalni program po napovedi. — Varšava 20: Lahka glasba. — 21: Šramli in solisti. — 22.30: Pevski in klavirski koncert. — Dunaj 10.50: Kmečke godbe s plošč. — 12: Lahka godba. — 13.10: Orkester. — 16.05: Plesi in odlomki iz zvočnih filmov. — 17.35: Violinske skladbe. — 19.25: Prenos Puccinijeve lirične drame »Turandot« iz drž. opere. — 21.50: Plesni orkester. — 22.20: Nadaljevanje plesa. — Berlin 19.15: Pester glasbeni program s plošč. — 20.10: Koncert velikega orkestra. — 22.30: Lahka in plesna mu-zika. — Miinchen 19: Priljubljene operne melodije. — 20.10: Orkestralen in pevski koncert. — 22.30: Nočni koncert in ples. * 14 r al jest to mode Moda prinaša najprej kostume Bolj kakor novo obleko ali plašč potrebujete ob tem času nov jesenski kostum, ki ga boste nosile vsak dan in ob vsaki priliki — vse dokler ne bo vaša zimska garderoba popolna. Kakšni pa so ti novi kostumi, ki z njimi elegantne ženske vsega sveta pričenjajo limsko sezono? Vsekakor bolj strogi in bolj solidni, kakor doslej. Edine, kai nam je še ostalo od živahnosti pomladnih kostumov, so številni in originalni žepi in pa sveži kontrast med barvo kostuma in rokavicami, ki jih izberemo svetle k temni jopici in obratno. Krila si v svoji preprostosti, kratkosti (približno 30 cm od tal) in udobnem, ravnem kroju &ličijo. Mo<1na domišljija se more torej izživljati le pri jopicah in zato so jopice letošnjih kostumov tako raznolične, Elegantne rokavica kakor že dolgo ne. Tu je vse dovoljeno, vse moderno, od krzna pa do žametnih ob-rohkov. drugobarvnih našnvov itd. it/d. Nove rokavice so precej kratke in zato učinkuje roka v njih bolj nežno in bolj mladostno. Tudi pri rokavicah opažamo, kako želi moda v vsaki podrobnosti poudariti ženskost nove linije. Izdelava rokavic je skrbna in posnema mnoge ljubke motive dnevne mode. Tako vi iimo na mnogih modelih nagubane voLaneke iz nežno barvnega usnja, potem zobčasto obrobljene in barvasto prešite projre ali zobčasto in kockasto izrezane okrajne. Dvobarvnost novih bluz in oblek posnemajo rokavice t različnim sprednjim in zadnjim delom, včasih je svetlejši del takšnih rokavic okrašen z vezenjem ali všitimj pikčastimi motivi. NAJNOVEJŠE ^-MANilFAKTllBA M ° ° 16 CtTUVtPUfrV IttANUU Vendar pa je vse temno, jesenskemu času primerno in zato vas novi kostumi delajo starejše, kakor ljubeznivi, dekliško učinkajoči ' pomladni modeli. Pri novih jopicah dopušča moda vse dolžene — od bo-lera. ki pa se topot zapenja tesno ob ži- ELITNA KONFEKCIJA TTLo^teJlj MARIBOR prinaša vedno najnovejše ! votu. pa do dolg«, sedem osminske jopice. Tu je treba pač pomeriti, katera dolžina je za vašo postavo najbolj primerna. Vse te različne jopice pa imajo eno in sicer zelo simpatično skupno lastnost; da učinkujejo vitko, ker so ravno in ob životu krojene, brez tiste zvončaste širine, ki je tako nevarna močnejšim postavam. Poglavje zase je krzno na novih kostumih. Tu je skvraj ni jopice, ki bi ne bila okrašena e kakšno krzneno malenkostjo — morda z ozkimi, krznenimi obronki ali s krznenimi reverji ali z žepka iz krzna. Iz voljne nutrije izdeluje moda pasove in gumbe, iz elegantne široko^epke pa cel hrbet popoldanske jopice, dočim je sprednji del iz žameta aH blaga. Iz seala in iz bobrovi ne so ukrojeni plastroni, zgornji deli jopic in rokavov pa iz astrhana. ki spada t zno fino in ceneno v veliki izberi — pri tvrdki »Sprejema kožuhovino v črno barvo.« Mestni trg 5 — Ljubljana Politikov 1 izdana f ni več. Rdečilo »GUITARE« — poljubčki brez sledov, je neizbrisno, ker se čvrsto drži ves dan. žene, ki ga uporabljajo, Varn to potrdijo. Osem bleščečih prozornih nijans. Uspeh je zajamčen. Prodaja se v vseh trgovinah te stroke. Cena: poskusni komad, zadosten za enomesečno uporabo din 9.—; večji in luksuzni Din 28.— in 45.— Din. — Laboratorij Valdor, Pariš, France, generalni zastopnik Ljudevit Schon (oddelek G/3), Zagreb, Jelačičev trg 1. Uspeh zajamčen, sicer se Vam vrne denar! leto« aopet med najbolj prfjutfjena knna ■a rasne vdelave. In Se nekaj malih modnih fanterij: moda kombinira vzorčaste jopice U »pied de poule« (vzorec kurje nožioe) blaga * enobarvnim krilom — črne jopice s karirastim krilom _ jopice iz blaga z vdelanimi žametnimi motivi — jopice * dvobarvnim žametnim ovratnikom — jopice i ovratnimi rutami iz svetlejšega blaga, ki so obrobljene a krznom in ki jih pritrdimo za pasom... Ko že govorimo o ovratnih rutah — leto« se jim v zvezi s kostumi obet« nova velika priljubljenost. K športnim kostumom nosimo seveda volnene, k popoldanskim »praznične« iz tafta. vzorčaete svile ali žameta. Učinkovito jih drapiramo okoli vratu ali mehko zavozljane zataknemo v izrez jopice. Takp hna športni kostum k zelenega tweeda namesto ovratnika rjaeto rdečo ali rjavo ovratno ruto in usnjen pas enake barve. Gladka jopica je krojena v novi »dvetretinski« dolžini in ima žepke z ozkimi zaklopkami (t. skica). Mladostno in elegantno učinkuje naslednji kostum v klasičnem »angleškem« kroju. Zgornji del ovratnika je iz žameta, prav tako zaklopke na malih žepkih (2. skica). Nekateri popoldanski kostumi imajo lahko zvončasto krojeno krilo. Tako so pri našem modelu v krilo spredaj vstavljeni trije ozki, rahlo zvončasti deli. Spodnji del jopice ima zaokrožen rob in je z dvema konicama vstavljen v tesni život. Krzneni ovratnik ima obliko jabot-ja (3. skica). Pri elegantnem, popoldanskem kostumu je lahko ves sprednji alj zadnji del jopice iz finega, kratkodlakega krzna. Pri našem zadnjem kostumu ima jopi&a širok krznen vložek s postrani koničasto vrezanimi žepki in krznen ovratnik s spredaj zaokroženo, nabrano pentljo iz enakega krzna (4. skica). Zdravniška posvetovalnica R. M. 5. Težave, ki jih opisujete, bo v vaši starosti nekaj povsem navadnega. Svetujem vam, da si v presledkih po par mesecev, še vedno pustite kontrolirati krvni pritisk. V slučaju, da je isti previsok in ako vam povzroča težave, ga je treba na ta ali oni način znižati. Poleg načinov, kd jih že vi sami opisujete, je možno vplivati na krvni pritisk tudi z raznimi zdravili. Zdravila vsebujejo predvsem jod, ki se nahaja tudi v česnu in čebuli. Zato priporočajo uživanje teh 6aležev. Glede ostalih zdravil, ki se izdajajo na recept, se obrnite na vašega zdravnika, h kateremu morate že itak iti. radi kontrole. K. I. L.: Neposredni vzrok, da vam je oslabela noga je ta, da je ne morete zaradi bolezni normalno upodabljati. Do neke gotova meje morete temu odpomoči s tem, da nogo masirate, s čemer poživite tudii krvni obtok. Poleg tega pride vpoštev še toplota v razni obliki. Isti: Ako nimate rane na želodcu, je verjetno vzrok vaših težav ta, da požirate pri jedi tudi veliko zraka. Proti temu obstoja zdravilo, glede katerega pa ee morate obrniti na vašega zdravnika. Sava: Dejstvo, da se nahajate v klimakte-riju, ne izključuje uporabe zdravila, ki ga je vam svetova'1 vaš domači zdravnik. Verjetno je tudi. da vam bo omenjeno zdravilo pomagalo. Ista: Tudi jaz mislim, da so omenjene tablete boljše, nego izpiranje in vam jih zaradi tega priporočam za stalno uporabo. Predhodno izpiranje lahko opustite. Noge: Najbolj verjetno se mi zdi, da ste natrgal: kite raznih mišic v momentu, ko ste se globoko sklonili. Običajno preide to tekom par tednov in se mi zdi, da je pri va6 izjemen slučaj, ko mi pišete, da traja že toliko časa. Priporočam vam. da nadaljujete z vročimi kopeljmi. Se bolje bi pa bilo, ako vam je mogoče, da grtste za nekaj časa v toplice n. pr. Laško. Da imate v vaših letih težko 6apo. ni nič čudnega. Srce v teh letih ne zmore več teh naporov, ki se jim vi izpostavljate, g čemer morate pač računati in temu primerno živeti. M. Niš, Srbija; Priporočam vam, da si umivate glavo vsak drugi dan z 2°/o salicil-aikoholom, ali pa odceiikom iz listja kopriv. Poleg tega pride v poštev obsevanje, z višinskim soncem. Ako bi postali lasje zaradi teh procedur presuhi, jih namažite s kakšno kremo za lase. Pripominjam, da je ta bolezen zelo dolgotrajna. Tudi zdravljenje ni popolnoma uspešno, vendar se da proces vsaj ustaviti. Vsak nima toliko denarja, da more potovati v kopališče Toda Vsakdo bi moral dati za zdravje letno 100—150 dinarjev in piti mesec dni mesto druge vode RADENSKI ZDRAVILNI VRELEC onega z rdečimi srci. Glas iz džungle »Toet zaslišala skrivnostni ftim in takoj zatem njegov glas: »Zakaj pa se tako zadržuješ, draga, čemu ne iežeš po sreči, ki se ti ponuja tukaj? Ali (i ni mar te areče? Prisegam, da ti bom dal vso srečo, vso, ki jo ženska upa od moškega... O, saj vem, da mi ne daš odgovora samo zato, ker misliš, še vedno na Franka in si morda celo prepričana, da si navezana nanj. Toda kaj more biti njegova ljubezen v primeri z mojo? Ce bi mu bilo res kaj do teibe, ne bi bil šel po svetu in t« pustil tukaj v džungli!« _ _x »Franka 6e ne sme tako obsojati«, je odvrnila ona. »Na t-ej plantaži ni bilo zanj nobene bodočnosti. Odpotoval je na Sumatro, kjer je dobil službo v veliki tvornici za sladkor, prav zaradi mene. V enem letu je obljubil, se bo postavil pa lastne noge. Dosegel bo neodvisen položaj. Potem? Potem. je dejal, pn-ide po mene. Nudil mi bo vse, kar more moški nuditi ženski. Približno tako so se glasile njegove besede. In jaz 6em mu dala besedo, da bom čakala nanj.« »Draga moja, zdi se mi, da boš čakala na Franka, tako dolgo, da se boš od čakanja postarala ... « »Prijatelj, eno samo leto sem mu obljubila, da bom čakala. Tn eno leto ne pomeni v moji mladosti — nič!« »Nič?.., Draga moja. »1! ne veš, da ▼ tropskih krajih ženska mnogo prej uvene kakor v hladnejšem podnebju? Eno leto ne gTe mimo človeka brez sledov. Kadar se bo Frank vrnil pote, te bo morda našel spremenjeno in mu ne boš več všeč. Razočaran bo nad teboj... Ti hočeš kljub temu ča- ŠAH Slovenska Šahovska zveza je radi tehničnih ovir preložila medklubskl pokalni brzotumir v Trbovljah na prihodnjo nedeljo, dne 26. t m. Klubi, ki ae želijo tekmovanja udeležiti, naj ee prijavijo Zveri do vkljufino 21. t. m Vsak klub nastopi v turnirju z moštvom osmih igralcev. Dr. Euwe ln Capablanca eta pravkar podpisala privaten dogovor, da L 1939 ▼ Buenos Airesu odigrata ms teh za svetovno prvenstvo. Match se sicer ne bi vršil oficielno pod okriljem F. L D. E., vendar bi se dr. Euwe v slučaju svojega poraza kljub temu odrekel svojemu naslovu svetovnega prvaka. S tem je sedaj končno v splošno zadovoljstvo regulirano tekmovanje za svetovno prvenstvo na način, ki ga je že v Stockholmu dr. Euwe napovedal. Flohr, ki je bil v Stockholmu določen kot oficielni kandidat F. L D. E. za borbo s svetovnim prvakom, namreč z dogovorom med dr. Euwejem ln Capablanco ni oškodovan, ker mu še nadalje ostane pravica mateha do 1. 1940. Res se tudi za ta match za svetovno prvenstvo že vršijo priprave. Match bi se vrSil na Češkoslovaškem, najbrž po matehu Euwe — Caipablanca, torej koncem 1. 1939. Kakor poročajo, se dr. Euwe namerava zavezati še za nov match. Neka holandska skupina je namreč nameravala prihodnje leto prirediti na Holandskem oficielni turnir kandidatov za svetovno prvenstvo, pa je F. L D. E. (tai je sedaj tudi v holandskih rokah) to idejo zavrgla. Da odstrani nastali spor, hoče dr. Euwe sedaj prevzeti še privatno obveznost, da igra. tudi c zmagovalcem tega turnirja, toda šele po 1. 1&40. Vsi ti načrti so seveda zgrajeni na predpostavki, da dr. Euwe zmaga predvsem v revanžnem matehu z dr. Al-jehinom, ki se že čez dobrih 14 dni začne na Holandskem. Dalekosežnost načrtov pa obenem kaže, kako malo sedaj že šahovski svet računa z možnostjo dr. Aljehino-ve zmage v tem matehu. ■ Prva etapa štirih kol turnirja na Sem-meringu je bila v nedeljo končana, odslej se igra turnir v Badenu rpi Dunaju. Po 5. kolu je bilo stanje: Fine tn Keres po 3^, Flohr in Reshevsky 3 (1), Capablanca 2Ragozin 2, Eliskaeee 1, Petrov Vt-Turnir teče doslej približno ▼ smislu pričakovanj, edino Capablanca Je nekoliko zaostal; vseh 5 partij je remiziral (s Fi-neom, Petrovom, Eliskasesom, Reshev-skim in Ragozinom), čeravno je imel večinoma že dobljene pozicije. Oči vidno se mu pozna dolgi odmor, saj od Nottingha-ma naprej ni igral na turnirjih. Najbolj-šo formo kaže za enkrat Keres, ki je lepo porazil Eliskasesa in Petrova, remiziral pa s Flohrom, Fineom ki Ragozinom. Fine-u je nekoliko pomagala tudi sreča. Dobil je partiji z Ragozinom in Petrovom, remiziral še s Flohrom. V vodstvo prideta najbrž še tudi Flohr in Reshevsky, ki bosta svojo prekinjeno partijo najibrž realizirala. Flohr je zmagal doslej nad Eliskasesom in Petrovom, Reshevsicy je napravil za enkrat malo več točk kakor bi jih bil zaslužil. Z Ragozinom je komaj rešil remis, z Eliskasesom je že dobil popolnoma Izgubljeno partijo. Zanimivo je, da so doslej izgubili partije samo Petrov, Eli-skases in Ragozin, ki se nahajajo, kakor je bilo pričakovati, na koncu tabele. Ragozin daje dober odpor, Eliskases pa ima za enkrat samo 20%, Petrov samo 10% možnih točik. S turnirja na Semmeringu je naslednja partija, ki tudi priča, koliko 'sreče Je že imel doslej Reshevsky v turnirju. DAMSKI GAMBIT Beli: Eliskases Črni: Reshevsky 1) d2—d4 d7—d5 2) c2—c4 d5 : c4 Sprejeti damski gambit je Reshevsky- jeva priljubljena obramba. 3) Sgl—f3 a7—a6 4) e2—e3 Sg8—f6 5) Lfl : c4 e7—e6 6) 0—0 c7—c5 7) a2—a4!? Doslej je šlo vse po teoriji, tu pa poskusi Eliskases mesto običajnega 7) De2 ali Sc3 potezo, ki so jo doslej teoretiki zametavali kot slabo, predvsem ker prepušča črnemu važno polje b4. Očividno pač Eliskases hoče spraviti nasprotnika na manj znana pota. 7) . . . Sb8—c6 V poštev prihaja tudi najprej Le7, da se Sb8 lahko event. razvije na d7. 8) Ddl—e2 Dd8—c7 Ni dobro cd4, 9) Tdl! Itd. t 9) Sbl—c3 Lf8—e7 Sedaj bi na cd4: prišlo enostavno 10) ed4:, Le7, 11) d5!, ed5:, 12) Sd5:, Sd5:, 13) Ld5:, 0—0, 14) Lc6: z očitno prednostjo za belega. 10) Tfl—dl 0—0 11) h 2—h3 Grozilo je namreč e6—e5 ter potem po d5 e5—e4 ter končno eevnt. Lg4. 11) . . . b7—b6 Previdneje je bilo morda Tfd8, saj po- teza ▼ partiji rodi do precejšnjih ljajev. d4—d5l M : dfl 13) Lc4 : d3 Lc8—b7 14) e3—e4 Beli kmet v središču sedaj grozi vznemirjati črne lahke figure. 14) . . . Ta»—48 15) Lcl—e3 ] Na 15) e5 Je bilo nameravano pač Sd3-, 16) Sd5:, Td5:I, 17) Td5:, Sd4, 18) Td4:, Lf3:, 19) D£3:, cd4: 15) . . . SfC—d7? Čudna ln slaba poteza, ki spravi črnega naenkrat v zelo neugoden položaj. Dobro ln logično Je bilo Sb4! in črni ima najmanj enako pozicijo. Morda pa se Je hotel črni izogniti vsaki zamenjavi, da zmanjša možnost remija 16) Tdl—d2 Beli se sedaj na najenostavnejši način polasti važne d-linije. 16) . . . Le7—f« Igra na »črna polja« d4,e5, event cS sfl tu prav nič ne obnese. 17) Tal—dl h7—h6 18) Ld5 : c6! Lb7 : c6 19) Sc3—d5 Lc6 : d5 Slabo Je tudi Dc8, 20) e5!, Ld5:, 21) Td5: z veliko premočjo za belega. 20) Td2 : d5 a6—a5 Na Db7 bi prišlo 21) e5, Le7, 22) Dc4! t grožnjami e6, Lh6: ali Dg4. Pa tudi tako je črni Izgubljen. Ne samo, da beli gospoduje na d-liniji, tem več tudi damsko krilo črnega je odločilno oslabljeno. 21) De2—b5! Sd7—b8 Tudi Se5, 22) Se5:, Td5:, 23) Td5:, LeS, 24) Td7 ne izgleda lepo za črnega. 22) Sf3—d2! b6, ki je ni mogoče več braniti. Beli gre naravnost proti ogroženi točki 22) . . . Tf8—e8 23) Sd2—c4 Te8 : e4 24) Sc4 : b6 ' ^ Sedaj sta ogrožena Se kmeta a5 ln c3. Črni pa ne more igrati Tb4, 25) Td8:+, Ld8:, 26) De8 + itd. 24) . . . Lf6—d4 Se malhen taktičen poizkus. 25) Td5 : d8 + Dc7 : d8 26) Db5 : c5! S tem je dobil beli važnega kmeta. Potezo je moral radi sledečih komplikacij zelo dobro izračunati. 26) . . . Te4 : fe3! 27) Tdl : d4 Seveda ne 27) feS:, Le3: + ter Ddl:, pa tudi ne 27) Dd4:?, Tel+, 28) Kh2, Tdl-. 27) . . . Te3—el + 28) Kgl—h2 Dd8—f6 Zmaga za belega naj bi bila sedaj samo še tehnično vprašanje. Treba je samo še paziti na event. napade črne dame. 29) Td4—c4 Riskantno bi bilo 29) Dd6, Df2:, 30) Db8:+, Kh7 in beli se ne more braniti proti Dgl+ itd. 29) . . . Kg8—h7 30) Dc5—d4 Df6—g6 31) Dd4—d2 Tel—fl 32) Dd2—c2 Mnogo enostavneje Je bilo 32) Sd5 ln na Dd6+ 33) f4. Samo do remija bi vodilo 32) Tg4, Db6:, 33) Dd3+, f5l, 34) Df5:+ itd. 82) . . . t7—tS 33) Sb6—c8 Sb8—d7 34) Tc4—c6? Napaka, ki belemu naenkrat ogrozi zmago. Enostavno bi bilo dobilo 34) Tf4 in ▼ naslednji potezi potem Df5: 34) . . . Dg6—«5 35) g2—gS Sedaj že potrebna slabitev, radi grožnja Df4+. Ni šlo več 35) Tc4, Se5, 36) Td4, Sf3+, 37) gf3:, Dgl mat. 35) . . . Sd7—eS 36) Tc6—c5?T Strašna napaka, po kateri beli celo izgubi damo in partijo. Pravilno je bilo seveda 36) Tc3, čeravno bi potem črni z Dh5, 37) Kg2, Tel že imel izglede na remis. 36) . . . Se5—f3 + 37) Kh2—g2 Sf3—el + 38) Kg2 : fl Sel : c2 39) Tc5 : c2 Dg5—h5 40) Kfl—g2 Dh5—dl 41) Tc2—c5 Ddl : a4 beli se vda. Saj ne gre niti 41) Tf5^ Dc6+, niti 41) Sd6, Dd4, 42) Tc6. Dd5+. _ Vasja Pire. ZA SMEH IN KRATEK CAS »Marička, pozvonila sem, kaj niste slišali ?« »Ne. pravkar je Sel tovorni avto mimo.« »Toda pozvonila sem šestkrat!« »Je šlo pač šest govornih avtov mimo!« ★ »Pevec ima svoj glas sijajno ▼ oblasti« »To se mi ne zdi. Cim ga kdo pozove, pa zapoje!« * »Moj mož kroglic proti kajenju seveda nI hotel vzeti, pa sem mu jih dala enostavno v jed.« »In sedaj?« »Obeduje zunaj.« * »Moja hči prejme nekoč 300.000 Dtn dote. Kaj pa morete vi nuditi?« »če hočete, vam dam o tem pobotnico.« karti nanj? A čemu čakati na nekaj, kar ni gotovo? Zakaj ne sežeš rajši po sreči, ki se ti tionuja? Glej. tudi jaz bi si bil lahko poiskal boljšo službo. Mogoče bi imel drugje dvojno plačo. Toda ostal sem tu zaradi tebe. Tc življenje, najsi bo še tako pusto in prazno, postaja v tvoji bližini zame po'no in krasno ... In prav zato, draga moja. ker si tuikaj tako daleč od sveta, moraš dobiti moža. ki te bo ščitil pred nevarnostmi, ki it>o tvoj, popolnoma in samo tvoj... Moža. ki te bo čuval v vseh opasnostih, ki bo dovolj močan, da... Kaj vidiim, ti me ne poslušaš? Kaj pa ti je?« 0na se je ustavila, dvignila eno roko kvišku, kakor da jo hoče nastaviti na uho, drugo pa je sprožila kakor da 6e hoče ubraniti njega, sladkega govorca. Zdaj jo je on ost.ro pogledal. Vildel je, kako je prisluhnila nekam v daljavo, odkoder je prihajal sumljiv šum. Potem se je nenadoma vključ:ia v njegovo roko. Njeni prst: so se zagrebli v njegovo dlan. da ga je zaskelelo. »Ali ne vidiš ničesar?« je govorila sunkovito in prsi so se ji burno dvigale. »Tam v goščavi ge svetita ^ve zeleni točki... Tiger je... le prej sem slutila, da preži nevarnost na naju ... « Opazila je. kako se ie zdrznil spričo besede »tiger«. Njegove roke so se hit.ro otresle njenega prijema Tn takoj zatem je zaslišala njegove plahe besede: »Tiger — o bog!...« »Govori, srovori. toda 8f"T<* »oSael * hočeš... « je nadaljevala. »Govori glasno in mirno, kakor da »va popolnoma v zavetju. Dokler ho tiger slišal najin glas. naju ne bo napadel. Če pa jimeva bežati, plane prav gotovo po obeh, kajti kadar tiger spozna, da človek beži pred njim, je žrtev izgubljena!« Iz nje je zdaj govoril otrok džungle, dekle. ki je olras'o na plantaži svojega očeta in je poznalo skrivnostj divjine in njenih prebivalcev. Potem je nadaljevala s prisiljenim glasom; »Zdaj se naju tiger še hoji in ni gotov svojega plena. Kakor hittro pa bova stopala hitreje, bo opaž 1. da naju grapi ttrah in tedaj bova izgubljena. Torej le počasi, a mimo! Govori kakor da sva doma ... Nu, daj vendar že besedo iz sebe. jaz ne morem venomer govoričiti. Žival mora slišati glas. Cim utihneva, naju zaskoči...« Ozrla se je po nje>m in je videla kako je sključil hrbet ter stopal pred njo oddaljen za dober korak. Spregledala je pologa v njegova misel je bila. če bi ju tiger naskočil, pustiti njo zverini za prvi plen! Zato j? ona začela peti. To Petje je bilo brez zveze, b ez me'odije, tudi h-ez zvoka. V njem >e je razodeval samo človeški glas. ki naj bi za-strašil tigra. Tn tako je pela pela naprej, dokler fe ni orrlnsil iz džnnsrle strašni »roos« ki napolni živali divjine s paničnim strahom, da umolknejo, čini zaslišijo ta znak. Ona pa je to ¥3 "oveSki tfae je edini med glasovi, ki ne utihnejo niti tedaj, ko naznanja tiger svoj ropar&ki pohod. Nenadoma je opazila, da hodi on zdaj pred njo že tri korake naprej... Se enkrat se je oglasil tiger iz džungle. A nje glas, ženski glas, je še vedno odmeval v divjini. Pela je kakor človek, ki sluti nevarnost, a se junaško bori proti nji in pogumno odgovarja izzivanju. Tako sta korakala z napetimi živci in dosegla ovinek poti, kjer se je zasvetila luč iz prve koče nameščencev na plantaži. Bil je prvi žarek v sirašni i temi pragozda... Viilela je, kako je njen spremljevalec ® velikimi koraki pohitel če-z stopnice na ve-rando. Ko je ona prišla do njega, je stopil iz hiše ven z nab sano puško v roki. Ona pa je še vedno pela. »Kje je zver?« je vprašal odsekano. »Zdaj imam orožje in se ne bojim tigra! ustrelil ga bom!« »Dragi prijatelj, svetujem ti nujno, da ne storiš tega«, je dejala in iz njenega glasu je velo odkrito zaničevanje njegovega poguma. »Ne pozabi, da ni vsak strel siguren in smrten. Bilo hi mi res žal za tipa, kajM. po pravici povedano, mi je ta tiger izkazal veliko uslugo. Zlai vsaj poznam moža. ki hoče biti moj zaščitnik...« Pogledal jo ie s točim očesom, a rekel ni niti heseHice. Imela je prav! Tn medtem ko je usmeril svoje korake proti upravnemu posloniu na plantaži, je videl, kako hitijo iz veže oboroženi možje. Grozeče tigrov® rjovenja *<» modri* aiiH . 555555H5555555595555555555555555555 »JUTRO« St 21Z tO Konec pritlikavcev Pritlikava rast in rast velikanov je v zvezi z neuravnovešenim delovanjem možganskega podaljška Dr. O. Riddle s Carnegiejevega zavoda v [Rtashingtonu je izdelal hormon, ki naj bi omogočil ljudem, ki so zaostali v svoji rasti, normalno visokost. Ze desetletja se je znanost trudila, da bi odkrila ta čudežni eliksir, ki naj bi ljudi delal večje. Znanost ve natančno, kjer bi ta eliksir iskala, ve za žlezo, ki je vir naše velikosti. Pridelala ]e tudi že davno posebne ekstrakte iz te žleze. Toda v praksi z ljudmi so ti Izvlečki odpovedali. Drugače je bilo z živalmi. L. 1909. je ginekolog, dunajski docent dr. Aschner, z operacijo odstranjeval živalim možganski podaljšek in jih je ohranjeval nekaj časa žive. Poleg drugih posledic je imela ta operacija tudi to da so živali v svoji rasti nenadno zaostale. Aschner je s tem eksperimentalno doka-Ktl upravičenost domneve, da sta pritlikava rast in rast velikanov v zvezi z neuravnovešenim delovanjem možganskega po- daljška. Ta podaljšek proizvaja, kakor danes vemo, poseben hormon za rast. Po tem poizkusu so začeli z nasprotnimi poskusi, s katerimi naj bi ustvarjali umetne velikane Ameriški učenjak prof. Evans je podganam dodatno vsadil žleze možganskega podaljška in živali so zrasle v prave nestvore. Dobile so k normalni količini svojega rastnega hormona pač še hormona iz vsajenih žlez in ta jim je rast pospešil daleč nad normalno mero. Toda za ljudi ta metoda vsaditve ne prihaja v poštev. Vsaditi bi morali pač zopet človeške žleze in to ne gre brez nadljnjega. Ni jih mogoče brez škode izoperirati kakšnemu človeku in jih potem za potrebo konzervirati, kakor se to lahko dogaja n. pr. s kličnimi žlezami. Zleze možganskega podaljška drugih Šivali pa se v človeku kot tuje telo kmalu uničijo. Zato je znanost poskusila iz živalskih žlez izdelati primerne hormonske preparate. Prof. Evans ln njegov sodelavec Long sta s takšnimi preparati iz volovskih ilez pri podganah v resnici dosegla prekomerno rast, kakor da bi jim bila vsadila cele žleza Toda za ljudi se ta metoda, ki izvira iz L 1921., ni obnesla. Le v zelo redkih primerih so poskusi z ekstrakti rastnega hormona pritlikave ljudi za malenkost podaljšali. To se je zgodilo le v primerih, da se je začela obravnava v mladosti, ko rastna mesta kosti še niso otrdela. Umljivo je, da je hormon brez učinka tudi v primerih, da izvira pritlikava rast iz kakšne bolezni. In končno je bilo rastnega hormona tudi ved-vedno le malo na razpolago. Kakor pa je razvidno iz poročila iz Amerike, je prof. Riddleu uspelo pridobivanje zadostnih količin hormonskega preparata. Če je to res, tedaj ni dvoma, da bo mogoče tudi pritlikavo rast pri ljudeh v večini primerov odpraviti. Kitajci kopljejo jarke za kritja pri Šanghaju Vojni mlnUter pri strojnic! ^ngirfld vojni Hore-Beilsha preizkuša lastnoročno mitraljese Držal je srce So minut v roki Čudovito uspel posežek milanskega kirurga Milanski kirurg dr. Defriae je italijanske specialiste za srce presenetil s senzacionalnim sporočilom, da mu je uspelo obravnavati srce nekega 501etnaga moža 80 minut zunaj telesa in ga potem spraviti pacientu v telo brez vsake škode. S tem po-«ežkom je možu rešil življenja in ga ozdravil. Nekega dne Je priSel k njemu bolnik, ki je trpel za vnetjem srčne mišice. Ker sa je zdravniku vsak drug postopek videl ne- učinkovit, je izvršil sledečo operacijo: Med pacientovimi rebri je izrezal »okno« in izvlekel skozi to odprtino srce. 80 minut je držal potem to srce, ki je bilo zvezano s telesom po svojih žilah in mišicah, v rokah in mu v tem času neprestano odstrgavai bolne plasti tolšče. Zdravnik, ki štaje komaj 36 let, trdi, da mu je operacija popolnoma uspela. Bil je prvi primer te vrste iz njegove prakee in menda prvi pTimer na svatu sploh. Sestanek pri Od ljubezni do poroke holandske prestolonaslednice Julij ane in uporabljajo pri tem delu vsakovrsten material, tudi stara okna in vrata Papir je razdrl zakon Muhasta usoda — Zakaj mora mož plačevati alimente Mlada, mična dama iz odlične budim p e-štanske družine je tožila svojega moža za vzdrževalnino. Dama. ki je zelo izobražena, je v tožbi obširno opisala svoj srečni zakon, ki ga je uničila čudna muhavost usode; Dama je prebila zrelostne izpite v Budimpešti, prišla je pozneje v Italijo in se je vpisala na turinsko vseučilišče. Tam ee je seznanila z nekim madžarskim trgovcem, ki so mu posli v Italiji zelo dobro uspevali. Kmalu potem sta se v Budimpešti poročila. Zakon je bil zelo srečen, žena se je odrekla študiju, da bi se lahko posvetila možu in domu. Sreča je dosegla višek, ko je opazila, da ji je pričakovati veselega dogodka. Prav tedaj pa se je zgodilo nekaj nepričakovanega: Nekega dne je vku-havala sadje. Za to delo je rabila star časniški papir. Nenadno je obstala. Oči so ji šle slučajno preko vrstic in je opazila ime svojega moža. Stari članek je poročal o neki sodni razpravi v Italiji, pr kateri so njenega moža zavoljo oderuških cen obsodila na Štiri tedne ječe. Ta dogodek, ki se je bal zgodil pred petimi leti in o katerem ni vedela ničesar, je vplivalo nanjo tako porazno, da se je vsa njena ljubezen spremenila v brezmejno sovraštvo, kakor sama pravi. Z možem, ki je sedel v ječi, ni hotela živeti niti minuto več pod isto streho. Osta-vila ga je za vedno. Pri razpravi pred prvo inštanco je mož menil, da ni daj v času, ko sta živela skupaj, ženi pač nobenega povoda za takšno postopanje. Prva inštamca je njmo tožbo tudi zavrnila. Tudi sodišče se je postavilo na stališče, da moževo svoječasno dejanje ni bilo tako težko, da bi moglo opravičiti ženino ravnanje. » Višja inštanca pa je ugodila ženinemu prizivu in ji je priznala alimente. Utemeljila je svojo razsodbo s temi, da ni vedela žena ničesar o prejšnjem življenju svojega moža, dokler ji ni prišla tista makuiatura v roke. Verjetno Je, da bi se z njim ne bila poročila, če bi bila prej vede la, kakšen je bil njen mož ... ajvesja m najmanjši, pa najdebelejša Zanimiva pravda na dunajskem sodišču Pred nekoliko dnevi so stopile pred ne-tega dunajskega sodnika kot obtoženkain priče osebe, kakršnih v sodni dvorani gotovo še niso imeli skupaj zbranih. Obto-ženka je bila 23-letna artistka Zambo, visoka 2.10 m, »največja dama na svetu«. Prišla je dostojanstveno v svetlo modri obleki in z opankami na nogah, ki se ponašajo s številko 45. Ravnateljica nekega varieteja je to ar-tistko tožila zavoljo razžaljenja časti, ker je bila trdila, da. je ravnateljica vlomila v nje kovčeg in ji ukradla deset šilingov. Sledili so ji štirie Liliputanci, »najmanjši možje na, svetu«, ki so jih bili povabili kot priče. Kratko nato je bilo slišati s stopnic neko glasno stokanje. Pojavila se je ga. Lahola, »druga najdebelejša dama na svetu«. S svojimi 250 kg se je le s težavo pre-rila skozi vrata v dvorano. Dva krepka moža sta jo morala potiskati, da je dospela do klopi za priče, kjer je takoj zasedla prostor za štiri normalne osebe, in še ji je bilo premalo. Sodnik se je čedalje bolj čudil in je čakal na zadnjo pričo. Končno se je pojavil sodni sluga in sporočil, da »najdebelejša dama na svetu«, ki so jo tudi povabili, ni sposobna, da bi prišla po stopnicah navzgor. Sodnik je pokazal umevanje za njene težave in je izjavil z nasmehom, da se njenemu pričevanju pač odpoveduje. Potem pa se je izkazalo, da se razprava »;,ioh ne more vršiti, ker je bila večina ar-teeUrt icoctr&acev in niso gnali nemščine. Ker tolmačev ni bilo pri rokah, so morali razpravo pač preložiti, tako da se bo ista senzacija v so ni dvorani še enkrat ponovila. Hladna Jesen že prihaja • • • varujte se prehlada! Nudimo Vam odgovarjajoče jesensko blago za obleke in površnike v raznih kvalitetah. Na željo Vam izgotovimo obleko ali površnik prvovrstno in po meri tudi pri nas v lastnem ateljeju. Izgotovljene obleke, površniki, hubertusi, dežni plašči itd. vedno v zalogi pri tvrdki DRAGO SCHWAB, LJUBLJANA, ALEKSANDROVA CESTA 7 Holandska prestolonaslednika Julijana je, kakor znano, prebila medene tedne s svojim možem, princem Bernhardom Lippe-Bisterfeldskim v poljskem zdraviliškem kraju Krynici. Iz krogov, ki so imeli priliko, da so tedaj občevali z mladima zakoncema, poročajo sedaj, kako je prišlo do tega zakona. Princ Bernhard je bil med svojimi juri-dičnimi študijami v Parizu stalni gost dan-cinga »Šeherezada«, ki ga vodi bivši carski polkovnik Pančulidzev. Nekega večera so ga v tem lokalu predstavili prestolonasled-nici Julijani in je z njo plesal. Ko je potem odšel na poletne počitnice v nekinem-Ski obmorski kopališki kraj, se je tam slučajno srečal g princeso. Spomin na tisti večer v »Šeherezadi« ju je privedel do tega, da eta potem še večkrat plesala v raznih plesnih lokalih tega kraja. Kopališče sta na zadnje zapustila kot zaročenca. Pariška »Šeherezada« pa je svojo pravljično simboliko uveljavila še v drugem primeru, povzročila je namreč, da sta se poročila tudi mati princa Bernharda in lastnik tega lokala, že omenjeni polkovnik Pančulidzev. Po svoji zaroki s holan-isko prestolona-slednico je prišel princ skupaj 6 svojo materjo v Pariz in jo je povedel v »Šehere- Svetloba škoduje mleku Zaradi aksorbinske kisline ga moramo hraniti v temnem prostoru Kakor se je izkazalo z novimi poskusi na Švedskem, moramo svaže mleko varovati ne samo zoper toploto, temveč tudi pred svetlobo. Velik del askorbinske kisline v mleku, ki vsebuje mnogo vitamina C, se v svetlobi tako spremeni, da ne prenese več nobenega segrevanja in da ji škoduje torej tudi pasterizacija. Te škode pa se lahko očuvamo, če hranimo mleko od 'pridobivanja do paeterizacije v tamnem prostoru. Drugače imajo vsi današnji pasteriza-cijski postopki ta nedostatek, da spremenijo kemično sestavo mleka in njegove fizikalne lastnosti. Kakor so pokazali poskusi švedskega raz iskovalca dr. Holmberga, sa redilna vrednost mlečne beljakovine po osvetlitvi ne zmanjša. Ne spremeni se niti mlečna tol-šča in topljivost kalcija ali odstotek karoti-na in snovi, ki vsebujejo vitamin A. Toda glede vitamina C, ki ima v mlaku velik dietetičen pomen, je stvar drugačna. Zavoljo svetlobe preide askorbinska kislina v Ruski letalski rekordi Velika in odločna dejanja, ki jih priznava ves svet Sovjetsko letalstvo se more letos ponašati s celo vrsto veM-kih dejanj. Poleg Gro-mova, ki ja z 10.200 km postavil nov svetovni rekord za polete v daljavo (ob priliki znamenitega poleta iz Moskve preko severnega tečaja v Ameriko), eo sovjetski letalci v teku enaga leta dosegli 24 drugih mednarodnih, že priznanih rekordov, in sicer 19 s kopnimi in vodnimi letali, 5 pa z jadralnimi letali. Ponajveč je šlo za višinske rekorde, in sicer v 16 primerih. Prvi sovjetski medna-narodni rakord, ki ga je mednarodna letalska federacija zabeležila potem, ko se ji je Sovjetska unija priključila in sicer 17. julija lanskega leta, je dosegel sloviti Koki-naki. S 500 kg koristne teže sa je povzpel v višino 11 284 m in je 6 tem znatno prekosil rekord Francoza ^ignorina. 3. avgusta pa je Kokinaki prekosil celo samega sebe in se dvignil v višino 13.178 m. Brzinski svetovni rekord na daljavo 20U0 km s 5000 kg koristne teža je dosegel »ju- nak Sovjetske unije« Bajdukov, ki je letošnjega 14. maja preletel tako dolgo progo s štirimotornim prevoznim enokrilnikom s povprečno brzino 280 km in 218 m. To njegovo letalo je doseglo tudi dva madna-rodna višinska rekorda z 10.000 oziroma s 13.000 kg tovora. Velike uspehe izkazujejo tudi sovjetske letalke. Znana letalka Polina Osipenkova je dosegla tri madnarodne višinske rekorde za ženske'. Letalka Višnevska, prav za prav graditeljica letal, je dosegla višino 6518 m, in sicer z lahkim kopnim letalom. Tudi sovjetski jadralni letalci se ponašajo z velikimi uspehi. Raztorgujav je z eno-sedežnim jadralnim letalom preletel 625 km in 260 m. Ilčenko je z večsedežnira jadralnim letalom prele-tel 407 km in 660 m. Kar se pa tiča skakanja s padali, so Rusi, kakor znano, sploh neprekosljivi. Kupujte domače blago! neki oksidacijski produkt,, ki je biologično sicer tudi učinkovit, a ne prenesa toplote. Toplota 70 stopinj C ta oksidacijski produkt skoraj popolnoma uniči, askorbinske kisline same na sebi pa ne. Pri svežem mleku, ki 6mo ga hranili v temi. do oksi-dacije torej ne pride, a pod učinkom svat-lobe se že po eni uri 50 odstotkov askorbinske kisline spremeni v oksidacijski produkt. Iz tega lahko sklepamo, kako velja ravnati s svežim mlekom. ZANIMIVOSTI V Indiji razlikujejo nič manj nego 13 vrst komarjev, o katerih pravijo, da razširjajo malarijo. Da preizkusijo razne toke v rekah in da ugotovijo spremembo tokov po gradnjah v rekah, uporabljajo v nekaterih deželah zlate ribice kot »poskusne živali«. V Italiji so pred nedavnim odkrili recepte za izdelovanje sira, ki izvirajo iz 1. stoletja po našem štetju. Ti recepti se ne razlikujejo skoraj nič od današnjih. Stari Egipčani so rabili natančno deset let, da so zgradili cesto, po kateri so potem prevažali gradbeni material za veliko piramido. Mravlje živijo med vsemi žuželkami pač najdalje. Delavke med njimi dosežejo pogo-stoma 4 do 5 let, njihove matice pa uča-kajo pogostoma tudi 15 let. Pri Fortu Worthu v Teksasu so odkrili 12-letnega dečka, ki računa tako hitro, da prekaša v tem pogledu vsak računalni stroj. Gre pa menda le za preproste račune. Sončne pege so odkrili prvič 1. 1610., kratko potem, ko so zgradili prvi uporabni teleskop. Neki jezikoslovec je v Astrahanu sestavil slovar mrtvega jezika, ki se je imenoval korezmian. Knjiga obsega 2000 izrazov. zado«, kjer je našel svojo srečo. Polkovnik je s svojo impozant.no zunanjostjo in ljubeznivostjo napravil na prinčevo mater velik vtis. tako da sta se nekoliko mesecev pozneje poročila. Na njeno željo je prišel k poroki v uniformi. Polkovnik Pančulidzev je odšel nalašč zavoljo tega v Varšavo, da si je dal :ri nekem vojaškem krojaču urezati uniformo tistega ruskega huzarskega polka, v katerem je bil služil do konca vojne in ki je imel v Varšavi tudi svoj sedež. Grozote! tovori švicarski zdravnik dr. Hans Vogel, Id je lansko leto spremljal neko filmsko ek-spedicijo na Kitajsko, pripoveduje v svoji novi knjigi »Kitajska brez krinke«, kar ko je v šanghaiu srečal na reki celo vrsto džunk, ki so bile naložene s krstami. Spremljala jih je žalna godba. V hotelu so mu pozneje povedali, kaj je s takšnimi džunkami. Bile so tako zvane »mrtvaške ladje«, ki so prevažale trupla v tujini umrl'h Kitajcev v domovino. Po kitajskih nazorih je za mir umrlih namreč nad vse važno, da jih pokopljejo v domačo zemljo. ZA SMEH IN KRATEK ČAS »Kako pa so sprejeli vašega Otela?« »Naravnost sijajno! Petkrat je moral zadaviti Desdemono, preden je nehalo občinstvo ploskati«. ★ »Danes si bil pri konjskih dirkah. Ali je Peter prišel preko velike ovire?« »Čudovito! Celo pred samim konjem!« Le dobro milo zasluži Vaše zaupanje. Tako milo je naša domače KU3ER7US milo. — Preizkusite ga tudi Vi in ostali boste pri njem! E K D O T A Voltaire je bil nekega dne na sprehodu s prijateljem. Šla sta po poti, po kateri je prišla procesija. Ko so nesli mimo nebo.se je odkril tudi' Voltaire. Prijatelj ga je osuplo vprašal, kaj to pomeni, ko je veniar splošno znano, da .je velik brezverec. Na to vprašanje je odgovoril Voltaire e sarkazmom; »Prijatelj, dovolite, da vam razložim kočljivi položaj. Mi se namreč pozdravljamo, čeprav ne govorimo med sabo.« VSAK DAN ENA Capablanca in Euwe Capablanca in Euwe sta na Semerniku vodstvu tamkajšnjega šahovskega turnirja sporočila, da sta sklenila pogodbo, po kateri ee Euwe obvezuje, da ee bo v primeru zmage nad dr. Aljehinom boril za naslov svetovnega prvaka še g Capablanco, in sicer poleti l 1939. v Cuenoa Aireeu. »Jurček, imenuj mi najkoristnejšo domačo žival!« - »Kokoš, gospod učitelj.« »Zakaj pa je kokoš najkoristnejša?« »Ker jo lahko smemo po njeni smrti in pred njemim rojstvom... « '(»Polititeezh,?! »JUTRO« It 215 13 NeHen*. I*. Dt 19SL f"c E [ nw I stojbfa I. atnih. ENE MALIM 6 L A, A Dta ■tojbtno Din 8.— a tOzo aH dajanje sadom pte£»J* ki Biieji Najmanj znesek sa enkratno *t>j&vo »glasa Din 13-—» Doplrf fteoitve se saračramj* P* Din 8— ca vsako beoedo, Dte — davka oglas in enkratno pristojbino Din i— aa Bfio aH dajanja NajmanjSl znesek sa enkratno sbjavs oglasa Dia tO«—» V«l satan oglasi se zaiatanajo po Din L- n besedo. Din &— davka m vsak oglas ln enkratno pristojbino Din 5.— sa Šifro aH dajanja NajmanjSl Ponudbam n» šifre am prilagajte znamk! La, im zahtevate od Ogiaanega oddelka »Jutra« n|n % m w odgovor, priložita ***** > T Vsa > pihati pri pr~3a# _i abanam s MroflOan, aH F» po _____ w — račun, LJubljana štev. 11.842, afc»ar , k zgoraj navedenim pristojbinam še m&nipulkcijska pristojbina Din 5.—. naročila ln vpraSanJa, tlftoča m malHi |e naslavljati nas Oglasni oddelek filtra", Ljubljana« bcecnla 1 UJ. u l/U> M žitm ail lajanj« outera 8 Dia. Najmanjši sneeek 17 Din. HALO! HALO! V gostilni pri PANJU, Vegova ul. 10., se toči novi gladki mošt, izbor ni dolenjski cviček in fina štajerska vina. Danes, vsako soboto ln nedeljo boste postrežem s priznano izborni-ml domačimi krvavicami ln pečenlcaml ter z drugimi raznimi gorki ml ln mrzlim jedili. Danes vesela domača eabavEi pridite ili prepri čaj te se. Vas vljudno vabi ln se priporoča TONE Htr<5 25019 18 Pustimo sloves onemu, ki ga zaslu?i. Im y d« *#» Kajf«* t tvoj* postlal * Florljan ji- atid tn ▼ bnf»tu ne »pro.- nesa kolodvora vMtie najboljš* cviček Se daj je pa nastavil perto galko i* vinograd« ing. Rataja * Tršk« eore. k! je tares izvrstna. Strokovnjak v vino. 25294 18 Pečen pr?/ši?"'-na režnju. djiber vlnček je gotova Tuljava. Pripo, roča se Ela ln Ivan Ftražiščars Pokopališka 35. 25218 18 Beseda 1 Din. lavek S Din is. Šifro ali lajanje o»rI«v» 5 Din. N»jm*nj&i 17 Din. Brivskega pomočnika dobro moč, sprejme Josip Pttrič, Tržič. 2ČC47-1 3 čevljarske pomočnike dobro izurjene, sprejme takoj za mešana dela Flux Josip, Novavas 28 Celje. 23222 1 2 perfektni vezilji za spec. stroje Durkopp ln Adler na električen pogon išče tvornica tri kotaže. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Stalno mesto vezilje«. 23027 1 Perfektnega korespondenta eloven. In nemškega je zlka lšče Industrijsko podjetje na Gorenjskem. Obširne rokopisne ponudbe pod »Hitn steno ttplsts na ogl. odd. Ju tra. 23182-1 čedno negovalko k leto staremu fantku, iščem. V. Vezjak, Maribor, Splavarska ul. 6. 25040-1 Pomočnika 1 Vzgojiteljica 2 čevljarska pomočnika i i čem. — Jernej Podobnik, Vel. Bloke pri Rakeku. 262>46-tt Lovca poročenega, takoj sprejmem. Ponudbe z navedbo zahtevkov na ogl. odd. Jutra pod »Gorski revir«. 23211-1 Mesarskega pomočnika dobrega, potrebujem za sekanje pri čoku. Ivan Javor-nik, Domobraui&ka e. 7. 2S158-1 Kontoristko in prodajalko eo< tačetnlcKj, sprejmem ta, elektrotehnika« podjetje. — Ponudbe iia o a*!, odd. Jutra pod >—i —ia«. 2» >67 1 Samostojno gospodinjo sprejmem. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod značko »Go spodinja«. 33066-1 Vrtnarja mlajšega. aeoženjen^ga ln sposobnega. z dolgoletno prakso in dobrim spričevali ki t>o poleg vrtca rskb lel opravljal tnd' di-uge ilSne .Kjsle. iščem ta tako). Ponudbe ustm-ne tn pismene s fotografijo na tt Vlado fta i«n Zagreb, Mihanov *eva ul. 14/1 23065-1 Prodajalko na deželo sprejmem r tr-goviao s moko iii dpž«!ni-ml pridelki. Navesti je sad nj službovanje. Nastop s t. oktobrom. Ponulbe na ogl. oddel. Jutia pod Šifro »Zanesljiva«. 23117 J ia stavbeno ključavničarstvo, sposobnega m pridnega, ki je vojaščine prost sprejmem takoj za trajno. Varilci imajo prednost. — Stane Cirman, Ljubljana, Aljaževa 8. 25210-1 Kmečko dekle kuharico, pošteno, iščem k boljši družini. Dopise na ogl. odd. Jutra pod »Čista«. 25254-1 Zajtrkovalnica in mlekarna sprejme 2 prodajalki, zmož ni kavcije. — P.smene ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Stalna služba 1937«. 25253-1 Elektromonierja za instalacije in povijanje strojev iščem. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Monter«. 25212-1 Trgovsko i>om"čni<*o vsestransko uporabno rabim za modno stroko. Nastop takoj. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Moda«. 25234 1 Mesarski pomočnik z mojstrskim tapitom, dober sekat in samo»'.ojen pr^kajevalec, z znanjem nemščine, dobi takoj stalno službo. — Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod Šifro »Poslovodja«. 23312-1 Služkinjo čisto, pridno ln pošteno z znanjem kuhanja ln lepega likanja, sprejme mala družina. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 25282-1 Dekle za vse, katera je vajena nekaj kuhe. poštena in zanesljiva, do 30 let, dobi službo takoj v o-kolici Maribora. Ponudbe na podruž. Jutra v Mariboru pod »200». 25301 1 G. Th, Rothman: in Nove pustolovščine 116 »Ti grdoba!« zarjove in grozeče mahne s krepelcem proti meni. Jaz pa, ne bodi len, sežem z rokami globoko v korito in jamem opljuskavati mojstra z oljem, da mu nazadnje že kar sape sape zmanjkuje. A tudi mojster ni od muh. Ko jaz od strahu čedalje glasneje vpijem, vrže krepelce od sebe, plane nadme in me hoče zgrabiti za čop. Obupno se branim in pljuskam po oljni brozgi, da je groza. Tedajci se mi posveti v glavi dobra misel! Čedno dekle za 2 — 3 ure poeprav Ijanja dnevno, dobi sta novanje zastonj. Ponud be na ogl. odd. Jutra pod »Boljša«. 25235 1 Zajčje kletke skrbno čiščenje 2 popol dneva v tednu. Ponud be na ogl. odd. Jutra pod »120 mesečno«. 25236 7 Vzgojiteljico iščem k 2 šoloobveznim deklicam za popoldan. — Prednost imajo gospodične z znanjem tujih jezikov in iz dobre hiše. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Inteligentna«. 25211-1 Radiotehnika ln akvlzlterja sprej mem. Podrobne ponud be na ogl. odd. Jutra pod »Zanesljiv«. 25310 1 Specialna trgovina zdravn. potrebščir sprejme takoj korespon dentko, prodajalca (pro dajalko). praktikanta (praktlkantko) s trgov sko šolo aH tečajem. — Srbohrvaščina ln nem sčina pogoj. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Št. 252007«. 25269-1 Po—nčnico z večletno prakso v dam-ski modni in kratki robi spreimem za Maribor. Po nudbe z življenjepisom in spričevali od prvorazrednih moči neoporečene slovenske narodnosti na podr. Jutra Maribor pod »Spretna«. 25297-1 ailetna maturantka uči tel JU S6a, prijetne »u anjo«ti, — vzorne preteki*"*! ir ljubit« Ijica otrok, — iifte službe vzgojiteljice pri bolj Si drn iim. Cenj. ponudbe na ogl. odd. Jutra pod Sfro »Vzorna vzgojiteljica«. 83198-1 Samostojno gospodinjo ki zna kuhat1, sprejmem i. oktobra. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 08189-1 Samostojne šivilje perila ln strojne vezflje s prakso sprejmo vefje podjetje. Pismene ponudbe na figi. oddel. Jutra pod »Vest uo delo — dobra plafca«. 23158-1 Urno stenotipistinjo iiteme, po moiaoeti s prakso r stavbeni pisarni. — Lastnoročno pisane obširne ponudbe na*lovitt pod »Ste-notipistinja« na ogl. odd. Jutra. 26030-1 Mizarske pomočnike za forniran« d«l«, sprejme A. Amann, Tiiift. 85004-1 Krojaškega Natakarico vljudno, — vsestransko zmožno aprejme gostilna Kočar, Celovška cesta 66. 25165 1 Čevljarskega pomočnika prvovrstnega za šivano ln zblto delo sprejmem. Plačam od komada, hra na ln stanovanje v hiši. služba stalna. — Josip Schmidt, čevljarstvo, — Guštanj, Koroško. 25058-1 Natakaric sprejmem takoj staro 18— 23 let, boljše dekle. Prednost imajo z igranjem na harmoniki ali citrah, tudi začetnice. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »N. 232«. 35085 1 Razpis službe Občina Novo mesto raz. pisuje službo elektro-inženjerja poslovodje sa m oe to j nega občinskega električnega podjetja. Poslovodja mora biti usposobljen v smislu ob stoječih predpisov za sa mostojno vodstvo ln lz gradnjo mestnih električnih naprav. Prošnjo z dokazi usposobljenosti ln o dosedanji praktični zaposlitvi ter niv»d „ ., bo. kakšni prejemki se pomočnika zahtevajo, je poslati do 30. septembra 1937. pred sedstvu občine Novo me sto. — Uprava občin? Novo mesto. 25084-1 za velike kose sprejmem takoj. Ivan Stojan, krojač. Jesenice. Obrtniška ulica 23. 25190-1 Moška pisarniška moč s prakso, vešča ln spret na, s znanjem nemškega ln srbohrvatskega jezika ter splošnih kon-tornlh del dobi name-ščenje. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Texta takoj«. 25014-1 Fotopomočnik(c!>^ dobi stalno, d-obro mest«. LTgodno prodam tudi fotoaparat .18/18, izborna optika. Poizvedbe: Krojaštvo Meke, Ljubljana, Tržaška cesta 5. 25201-1 Vrtnarski pomočnik mlajši, dobi mesto. Po goj poštenost. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Pošten vrtnar«. 23253-1 Pcstrežnica pridna se išče. Naslor ▼ vseh poslovalnicah Jutra. 26123-1 Kuharico vajeno vs^-ga dela v hiši sprelme družina treh oseb. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 25132-1 Inteligentna gospodična Celi mesto k otrokom kjer kola. Pomagala bi tudi v gospodinjstvu. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod friro »Marljiva«. 26036-2 Poklicni šofer posestniški sin s kavcijo do 40.000 din, kater« bo podedoval po starših, želi službo k osebnemu avtomobilu. Naslov v vseh poeloval. Jutra. 25042-2 Naslove tnalih oglasov pošiljamo samo onim, fej pošllejo znamke za 3 din. Vsaka beseda 50 par, r»- '-a za damsko delo, sprejmem tako). M. Bahor, Šeien-burgova ul. 6. 25320-1 Pletilje sprejmem za stalno. — Tudi začetnice. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Vestnost«. 23238 1 Šiviljsko pomočnico popolnoma samostojno v izdelavi plaščev in kostumov z večletno prakso ter mlajšo za lažja dela, sr^ej-me takoj atelie Mira ška-bar, Aleksandrova 5. 25323-1 Več mizarskih pomočnikov za pohištvena dela sprejmem. Josip Goljar, Flor-jansk-., 1. 25324-1 Gospodično 8 primerno šolsko iz obrazbo ln z znanjem nemščine sprejme drogf rlja. Ponudbe s sliko na ogl. odd. Jutra pod šl fro »Drogerlja«. 23248-1 Trgovskega sotrudnika vojaščine prostega, — sprejme večja trgovina mešanega blaga na de želi k oddelku usnja ln železnlne. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod št fro »Samo prlma moč«. 23089-1 Postrežnico mlajšo, pošteno, sprejmem za dopoldne. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 25189 1 Prodajalko z daljšo prakso ln znanjem nemščine, sprejmem v trgovino damske in moške modne stroke. Ponudbe na oglas, odd. Jutra »Samostojna ln vljudna«. 25186-3 Slaščičarski pomočnik samostojen, lzvežban v desert-čajnem pecivu ln bonbonih, neoženjen, dobi takoj službo. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Prvovrstna moč«. 28185-1 Mlajša simpatična inteligentka naj pošlje ponudbo s sliko ln osebnimi podatki pod »Zaupno mesto 2000« na ogl. odd. Jutra. 23125-J Koresnondent za slovenščino ln nemščino se takoj akceptira. Ponudbe na oglasni odd. Jutra pod »Na de želi«. 23183 1 Služkinjo sprejme majhna druži na. Službo Je nastopiti takoj. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 25026 1 Dve frizerki dobre moči, sprejme takoj v stalno nameščen je salon »Ela«, Ljubljana, Gajeva ulica 6. 25068 1 Sedlarski in torb. pomočnik perfekten, dobi mesto. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Lahko na stopi takoj«. 25069 1 plse na podružnico Jutra v Mariboru pod šifro »Zanesljiv in po šten«. 23147-2 Mlinar dober, z dolgoletnimi spričevali, sposoben vseh mlinskih Izdelkov in vsega popravila, pošten, popolnoma zanesljiv ln tre zen želi pomeniti službo. Ponudbe pod »Motorni aH vodni mlin« na ogl. odd. Jutra. 23041-2 Za postrežkirun bi šlo 3 krat v tednu, pridno, pošteno dekle. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 25022-2 Mlekar in sirar z večletno prakso ln znanjem v izdelavi prvovrstnih sirov, čajnega masia, pasberizacije mleka, išče službo. Naslov v vseh posloval. Jutra. 23083-2 Krojaškega pomočnika dobro izurjenega, za velika. boljša dela sprej-. -;- me za stalno Med veš: k | Nadmlinar Anton, Trbovlje. 25054-1 Služkinjo čedno, za samostojno kuhanje ln vsa hišna dela sprejmem k mali, boljši družini. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Kranj«. 23181-1 Hišnika oženjenega, brez otrok, treznega, sprejmem. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 25321-1 Šoferja za tov. Diesel, mlajšega neporočenega, treznega ln poštenega, rabim za takoj. Prednost imajo oni. ki so bili v trgovini. Ponudbe na K. Koželj nasl. Tržič. 25122-1 Natakarico (začetnico), najraje Inteligentno, čedno kme6 ko dekle, podjetno, pošteno, — sprejmem na stalno mesto. Po možnosti s kavcijo. — Lap, Litija. 25059-1 Pletiljo In vajenko sprejme 2er tuš. Tr3a,Skn, c., Gllnce 6, LJubljana. 25049-1 Industr. podjetje v Slov°«"* išče samostojnega, mlajšega trgovinsko naobraženega u Poslovodjo za posredovalnico posestev itd. za Ljubljano in Maribor, s pristopnino Din 8.000 in delitvijo zaslužka, sprejme takoj Zagorski. Maribor, Aleksandrova cesta 33. 25089-1 Manjše deklire sprejmemo za izdelovanje galanterijskih izdelkov. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Delavna 222«. 26008^1 Čevljarskega pomočnika za vsa šivana ln zblta dela., sprejme takoj — Jožef Ran t, Kranj. Zla to polje. 251441 Natakarico mlado in pr^kupljive zunanjosti, z znanjem nemščine ter dobro aervirko, iščemo za takoj. Ponudbe osebno ali pismeno: Restavracija »Stara pošta«, Kamnik. 25202-1 Mlado natakarico ki zna delati tud) hišna dela sprejmem takoj v službo. Gostilna »Svetina«, Žirovnica, Gorenjsko. 23230-1 Čevljarskega pomorp;l'5> dobro izurjenega, za mešana dela sprejmem. Hrana in stanovanje v hiSi, stalno mesto. — Piberoik Fraac, čevljar Metlika. 25*100-1 nidmlinaria popolnoma samostojno mop, z dobrimi spričevali, išče mlin za stalno. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod značko »2 vagona tedensko«. 23090-1 poslovodja Slovenec, 38 let star, o ženjen, — s položenim mojstrskim Izpitom, želi premenltl mesto v istem svojstvu. aH pa na mali aH srednji kme čkl umetni mlin na deželi kot samostojen. — Dolgoletna praksa v montaži mlinov, dobra spričevala dosedanjega poslovanja na razpolago Reflektiram samo na stalno mesto. Nastop na samo osebni dogovor na pismeni poziv cenj. re-flektantov. Cenj. ponud be na: Cvetko Jakob, nadmlinar, poslovodja, Poste restante. Martija-nec, Savska banovina. 232172 Natakarica mlada, čedne zunanjosti, kavcije zmožna, — išče mesto za takoj. — iPonudbe na ogl. odd. Jutra pod »261etna«. 23209 2 Vrtnar samostojen, neoženjen, — v svoji stroki dobro verziran, išče stalno službo za takoj. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Vrtnar 77«. 28038-2 Maserka in babica Pavla Ostrelič, Stari trg 11 se priporoča ceni. damam in materam po času primernih cenah. 21522-2 ljubiteljica dobrosrčnih otrok z znanjem srbohrvatskega Jezika. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Ljubiteljica otrok«. 25063 2 Plačilni natak*ar 26 let staT, zmoten in zanesljiv. praktičen v kavarniškem. restavracij«kfm poslu govore? vet jezikoT, ifcče n»ni"*čenje. Cenj. ponudbe na ogl. odd. Jutra pod Šifro »Kavcija 5.000«. 26163-2 (Piaže&lon, občutek^/ f čistoče in soežosti! To je posledica umivanja s blagim Solea milom, b je več kakor navadno toaletah milo, ker vsebuje aktivni lecitin, ki krepi in hrani kolo. Ta povečani občutek zdravja pa m v veliki meri le stopnjuje, ako nadrgnemo obras • Solea kremo. V njej vsebovani kolesterin izredno močno poveča blagodejni učinek lecitina, ker »U oba preparata inanstveno tako sestavljena, da »e medsebojno dopolnjujeta. Mladostno svei, krepek obtok krvi in nedosežen, nežen, trajen vonj — to je Solea-koina nega! S* ■ DIH UO m ^ o, . §%mLUj uikremctr ------. , 01 m 10.-5-3: br«t troiorin« Dobra šivilia vajena plaSčev ln kostumov, gre S;vat na d->"-m. Vzame tudi delo na dom. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 26161-2 Kot samostojna gospodinja iščem službo k samo-stojni gospe aH gospodu. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 25303-2 Gospodična lzvežbana steznlčarka. Išče zaposlenja. Prevza me kakršnokoli službo, even. prodajalke za trafiko. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Tudi za začetno natakarico«. 25217-2 Prodajalka pridno, pošteno in dela- radaikaT pi^rnift«"'p«kM vollno- " , 8e Je - - • meš. trgovine na deželi, sprejmem takoj ali v mesec, oktobru za deželo. Ponudbe na oglasni odd. Jutra pod »Pošte na ln delovna«. "3253-1 in s perfektnim znanjem srbohrvatskega, slovenskega in nemSkega jezika. Rokopisne ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Sposoben in zanesljiv«. 051084 Trgovskim podjetjem pisarnam, agentu ram ali zavodom se pripT«c.t mlad ibsolvent trgovske Sole. — Rad bi nastopu prakso ob mali nagradi, tudi bi tel u nekaj mesecev brezplačno. Je vzoren in marljiv mladenič dobrih staršev. K-l«r M ga mogel zaposliti in mu nuditi priliko za i-rakso. naj poSlje svoj naslov pod lifro »Hvaležen SO«. 86004 i Gospodična vešča nemščine, strojepisja. želi mesto v pisarni kot začetnica, — gre tudi k otrokom v boljšo hišo. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod 61-fro »Najraje v Celju«. 231942 Gospodična zmožna vseh pisarniških del ln lzučena trgovine Išče službo. Gre tudi kot blagajnlčarka v trgovino oz. v restavracijo. Ponudbe na ogl. oddelek Jutra pod »Mar ljlva ln vestna«. 25002-2 Plačilna natakarica s kavcijo, večletno prak so, z znanjem nemščine išče boljše mesto. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Dobra vestna moč«. 25179-2 Dekle 191etna. lzučena Šivanja, išče primerne zaposlitve najrale v kaki trgovini ali kaj slišnega. Pomid bs na ogl. odd. Jutra pod »Zanesljivo d^le«. 25194 2 Sluga zmožen perfektno francoščine, nemščine in italijanščine. prevzame službo v hotelu ali kakem drugem podjetju. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod šifro »Zmožen sluga«. 26090-2 Natakarica kavcije zmožna, — lfr*e službo. aH vzame gostil no na račun. Ponudbe na naslov: Rezlka Znl-daršlč. Podlež 10. pošta Lož pri Rakeku. 25053 2 gospodična fpretna, išče kakršnegakoli zaposlenja popoldne. Ponudbe na ogl. "dd. Jutra pod »Uradnica 2272«. 2510C-2 Kdor bi doumel . da mladini se naj pomaga in me sprejel brezpiacuo kot prakt kantinjo. Imam i završm izpit, enoletni trg. tečaj, tipkam, stenograli-ram, imam prav dobra spričevala, sem (»ošt-ena in marljiva — a brez protekcije. Ct-nj, dopise poslat/i na ogl. odd. Jutra pod »Kesna 777«. 231(11-2 Krojaški pomočnik želi mesto v boljši delavnici, zaradi Izpopolnitve v finih krojaških delih. Plača ni pogoj. Dopise na ogl. odd. Jutra pod »Delazmožen«. 250082 Šofer splošno kovaštvo ln kiju čavnlčarstvo, išče zapo-sknja pri kakšnem večjem podjetju, sposoben za vsa pripadajoča dela kovinarske stroke. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Šofer«. 25009-2 Gospodična mlada, inteligentna, tudi zmožna srbohrvatskega ln slovenskega Jezika z znanjem strojepisja ln stenografije. Išče na-meščenja kot blagajnlčarka aH pisarniška moč. Cenj. ponudbe na ogl. odd. Jutra pod šifro »Kjerkoli«. 25011-2 Prikrojevalka za moško perilo, Izurjena šivilja, z dolgoletno prakso, dela tudi gumb-nlce na stroj, bi rada službo premenlla. Nastop po dogovoru. Ceni ene ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Prikrojevalka šivilja«. 23070-2 PrivcVI dober ln soliden delavec, išče nameščanja, 25 let star, nastopi službo takoj ali po dogovoru, govori slo vensko in aemško. štepan Bač.ič brivski pomočnik Split, Zvonimircva ul 10. 260673 Trg. pomočnik 26 let star, samski, vojaščine prost, prikupen, z znanjem nemščine, dobro verziran v veliki meš. trgovini, usluzben v specerijski - kolonialni veletrgovini, želi prt meniti mesto skladiščnika, vodjo podružnice, potnika, tudi na deželo, po potrebi kavcija. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Prvovrsten prodajalec«. 25108 2 Postrežnica mlada, čista, »anesljiva samostojno kuha, išče službo pri mirni družini. Nunska 21, podpritličje. 25258-2 Gospodična srednjih let perfektna T nemščini, r gospodinjstvu in šivanju išče mesta k boljli rodbini. Grem tudi k otrokom ali za samostojno gospodinjo. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 25271-2 Zastopnika za Ljubljano ln okolico, uvedenega pri špecerijskih in koio-nljalnih trgovinah ln po možnosti v apotekah, ln industrijah išče zagrebško podjetje. — Ponudbe aa Intepeklam, Zagreb, Masary kov a 28, pod štev. 121-A-81. 23179 5 Gospodinja z večletno prakso, stara 56 let išče mesto kjerkoli. — Najraje ▼ Zagrebu, takoj ali pozneje k pošteni rod-b ni. — Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Pridna in čedna«. 25272-2 Šofer t civilnim in rojalkim Izpitom, z večletno prakso, kavcije zmožen in popravil, išče službe. Bevc Josip. Loka pri Zidanem mostu. 25251-2 161etno dekle ■ malo maturo želi prttt v trgovino z meš. blagom. Vsa oskrba v hiši. Ponudbe na podružnioo Jutra v Mariboru pod »Marljiva«. 23302-2 Prodajalka pridna ln poštena z več l^tno prakso želi preminiti službo. Cenjene nonudbe na ogl. odd. Jutra pod »Manufaktu ristlnja«. «247 2 Nemško govoreča gospodična Išče zaposlitve k otrokom za do- aH popoldneve. Daj« tudi ln-strukclje v nemščini. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Nemščina 1937«. 25142-2 Kdo bi dal prazno sobico snažni ženski, ki bi odslužila z delom, M zna tudi kuhat". Naslov vseh posl. Jutra. 25140-2 Diplomirana sestra pomočnica z večletno prakso pri otrokih tn odraslih Išče službo. Sla bi tudi k otrokom. Ponudbe pod: »Sestra« na ogl. oddel. Jutra. 25159 2 Mlad brivski pomočnik Išče zaposlitev v mestu aH na deželi. ra=topl ,ahko takol T vini Mo horlč. Svetosavska 12 25138.2 Tnstrumentpi-lr?* z dveletno pralc«n pri zdrav-n:ku ntarinnhrvneoiogu. — išče službe v katerem koli krn ju. Ceni ponudbe na n?l. odd. Jutra pod značko »Instramentarka«. 2S167-2 Gospodična lzvežbana v pisarniških poslih. z znanjem jezikov, posebao 'taliianskeea v go voru in pisavi, želi nuine zaposlitve kjerkoli. Cenjene ponudbe ns o*l. odd. Jutra pod »Zmotna io sgilna«. »5252-1 Gospodična trgovska naobražema, — brez doma, žeH kjerkoli ln kakršnokoli zaposlitev. Ponudbe pod »Poštena in hvaležna« na ogl. odd. Jutra. 25228-2 Postrežnica iSče službe za ves dan ali dopoldne, vajena Je vseh hišnih del. Nastop lahko takoj. Naslov v vseh posloval. Jutra. 25288-2 Zaslužek Tisoč dinarjev ln več zaslužite meeeč no z delom doma. Pobijam mau;r.a, Drevza mem got--• 'igo. "tal sapltal potretipn. Zahte vaj te prospekte, priloži te znamko sa odgovor. Mlhajlo Henlg Panče vo. Br. Jovanovlča 20 23232-3 Sopotnika z malo kolekcijo, ISčemo za vso dravsko banovino. Nastop ture koncem meseca. Skromen prispevek — prijeten sopotnik Obširne dopise na ogl. odd. Jutra pod »Sopotnik«. 23098-5 Prvovrstne zastopnike st oblak trgovcev, Iščem Mesečni zaslužek 3000 do 4000 din. Ponudb« na ogL odd. Jutra pod »Dober artikel«. 25047-5 Potnike za dober artikel, nalutek 2000 mesečno, potrebujem« za vse srez« tak*)j. Ponudb« na ogl. oddel. Jutra pod »2000«. B08M Potujem po dravalkl banovini ln prevzamem Se kak do-broldoč predmet. Sarko, Ljubljana — Moete, — Vodmatska ul. 14-1. 25220-5 Vajenci ( ke) Besed* 1 Din, davek 5 Dia, za Šifro ali dajanje naslova 5 Din. NajmanjSl znesek 17 Din. Kot vajenka T strojnem pletarstvu žeH vstopiti 16letna dm-kle. Puhek Alojzija, — Obrh, p. Dragatuš. 23185-44 «■5000 din mesečno (tudi kot stranski poklic) — lahko zaslužijo oni, ki prevzamejo za svojo banovino naše samostojne podružnice za dobavo in obračun. Kavcije ni treba! Ni treba posebnega znanja, zato sedež prostori, poklic postranska zadeva. Zanesljivi interesent)'' se naj javijo samo pismeno pod »Br. 46.305«. Pojasnila daje Puhlicitas d. d., Zagreb, Ilica 9. 26080-3 Beseda 1 Din S Din i* Šifro ali lajanje oa«ljl Instrukcije Mi učenko M. realne gimnazije in za »talijanšeino — Oddam. — Ponudbe n« ogl. odd. Jutra, pod »Neva«. 25248-4 Visokošolka - matematičarka Instruira za hrano in stanovanje. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod ši-iro »Matematičarka«. 23214-4 Tečaji nemščine t Delavski zbornici. — V »term u odrasle, dnevni za mladino. IV. stopui fcče pritličje, levo. (Iz Čopove ulice, pred ta varno). 21819-4 Angleščina na Državni Ir^ovsk! Aka demiji. — Prijave sprejema iolski sluga. Bleivveisova. 23319 4 Angleški tečaj sa začetnike, prične v ponedeljek iS), septembra ob 7. ivečer na realki, Vegova ulica, pritličje, vhod zadaj. Nadaljevanje lanskega tečaja se javi pismeno. Prijave tudi za zasebni poduk! Ugodni pogoji — priznan uspeb — poklicni učitelj! 250184 Nemško konverz. in pouk nudi izobražena gospa. Kongresni trg 13-11. 25120-4 Inštruktor ja(co) za. nemško stenografijo, Iščem. Ponudbe z naved bo cene pod »Primeren honorar« na ogl. odd. Jutra. 25052-4 Prikrojevalni tečaj za damska oblačila se bo vršil od 4. X. do 23. X. 1937. Cena tečaja din 250. Priglasitve spreje mam dn«vno. TEODOR KUNC, lastnik od kr. ban. uprave dovoljena šola. Ljubljana. Aleksandrova c. 5-II. nad. 25141-4 Resnega inštruktor. za popoldanske ure k drugošolcu realne gim-nazije. iščem. Hrana in stanovanje v hiši. Pon. na poštni predal 250. — Ljubljana. 25148-4 Osmošolec bi bil pripravljen instru lrati niž.iešolca. Naslov v vseh posloval. Ju^a 25153 4 Rojena Francozinja daje nre in konverzaeijo ob večerih. 20 Din ura. Ponudbe na ogl. od. Jutra pod Šifro »Uspeh«. 25173-4 od osnovnih začetkov do popolnega obvladanja poučuje profesor dr. Svoboria Tavčarjeva 1. 231(15-4 Klavirski nouk dajem po ugodni ceni. Sv. Petra nasip 41. 25106 4 Inštruirtm vse predmete, siguren u.,;r>"'h. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Osmo šolec«. 25219-4 Potnik 2 lastnim autom, zastopnik solidne tvrdke vzame že eno zastopstvo za Slo-veniio in Hrvaiko. Ponudbe na ogl. odd. Jutra po l šifro »Potnik« št. SO. 45-5 Instrukcije sa nižjo gimnazijo, sprejmeta osmošolec in učiteljica po ugodni ceni. Ponudbe na ogl. odd. Jutra poj »Uspeh«. 25322-4 Be*w|» 1 Din lavek 3 Din «a Šifro «.11 lajanje naslovu 6 Din NaimmjSl tneseh 17 Din. Fantka 9 mesecev starega oddam boljšim ljudem za svojega. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 23265-14 Klub garnitura usnjata, dobro ohranjena, ugodno naprodaj. Naslov v vseh posloval nicah Jutra. 25129-6 Plinski rešo skoraj nov, prodam. Na slov v vseh poslovalnicah Jutra. 25183 6 Dve Lutzovi peči odlično ohranjeni, skoro neuporabljani, vsaka s 600 kub. m ogrevalne sposobnosti, primerni po Sibno za velike prosto re. ugodno naprodaj. — Poizve se v Ljubljani, Linhartova ulica 35. 25072-6 Motorje za lstosmerni tok od 0.5 do 5.2 IIP. ugodno prodam. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 23197-6 Tehtnire »Ci*o« in register blagajno znamke »National«, kot nova, rjavo barvana, blokira do 900.99, tehtnice 6 komadov, rdeče barve, nosilnost 20 in 5 kg, cementirane ta mesec, še nove, ugodno naprodaj. Albin Zurga, Zagreb, Peja-čev.ičev trg lil. 35081-6 Hišna telefonska naprava z 10 podštevilkamii tn 7 namiznih telefonskih aparatov, naprodaj v Ljubljani za ceno 6.000 Din. Naslov v vseb poslovalnicah Jutra. 23104-6 Čebele 10 A2 panjev čebel s čebelnjakom ali brez, z ajdovo zimsko zalogo, prodam zaradi preselitve pod zelo ugodnimi pogoji. Naslov v vseh posloval. Jutra. 23257-6 Avtomatsko vagro malo rabljeno ugodno prodam. Vavpetič, Jernejeva 2 Ljubljana VII. 25127-6 Gramofonske plošče ln gramofone bivše tvrd ke Rasberger dobite po razprodajnih cenah Dal matinova 10, nasproti hotela štrukelj. 25227-6 Modroce (Federmadra,?.«), ofcomane, kance, spalnic«, kuhinje — dobite najsolidneje in najceneje pri F. Sajovic, Ljubljana, Stani trg 6. 26917-6 Otroški voziček globok, dobro ohranjen, — ugodno naprodaj. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 35316-6 kani Beseda l Din la»ei 3 Dil ta šifro ali lajanje naslov« B Din. Najmanjši snosei 17 Din. Lestev na kolesa nova, za ognjegasce ali eltktro podjetja se po nuki ceni proda. 1. Repše. Ljub Ijana, Tesarska ul. 7. 23173-6 Elektromotorje za istosmerni tok od 0.5 do 5.2 HP. prodam Naslov v vseh posloval nicah Jutra. 23197 fc Citre, vljolino in otroško posteljo, prodam. Tržaška cesta 8, I. nadstp.. desno. 25060-6 Streha steklena, kompletna, za dvorišče ali tovarno 5 x 8 kv. m betonsk- stop nlce in nekaj oken po ceni proda Stermecki. Celje. 25066 6 Vino prvovrstn! rizling 25 hI prt Sv. Trojici v Halo zah usodno prodam. — Tri form s cil e A. Mersla-vlč. Ljubljana, Kersniko va 7. 25135-6 Prodam pisalno mizo, kovčeg. dežnikar. stenski umivalnik, lovski stolček, pripravo za gnjat (obe-šalca). Rožna dolina — Cesta X., 28. 25287-6 Oblačila Dežni plašči največja iabera od Din 180 do 440, otroške pelennce od Din 66 naprej, hubertu&i dam&ki in dekliška od 160 do 290 Din nud: P. L GOR1CAB Ljubljana, Sv. Petra cesta št. 29. 22083 13 Beseda 1 Din 1avek 3 Din m Šifro »ti "tajanje a*«lov» 5 Din Najmanjši znesek 17 Din. POHIŠTVO Največja izbera vsakovrstnega pohištva. Tudi več posameznih kosov: poste-lie, omare. Radi velike zaloge pro Jamo več spalnic in ku niniskih oprav. Sperane spalnice, imitacija kavkaški oreh . . 4.50C Pleskane spalnice . 1.600 omare...... 400 postelje......150 kuhinjske oprave . . 675 kuhiniske kredence . 375 kuhinjske mize . . 120 kuhiniski stoli . , 50 otroške postelje . . 500 otroški vložki . . 55 otroški madraci . . 120 žični vložki . • . 80 -nadraci ... 190 apognieni futelji . 250 2aboi za premog . . 80 Spreiemamo vsa popravila in naročila po konkurenčni ceni Vzamemo hranilne Knjižice v račun. Se priporoča: Mizarstvo »SAVA«, Rožna dolina. Miklošičeva c. 6 25325-18 Moderno jedilnico tud- malo rabljeno, kupim. Ponudbe z navedbo cene na ogl. odd. Jutra pod značko »Jedilnica«. 232.4-12 Pisarniško opremo kompletno, po možnosti 2 — 3 fotelja, kupim novo ali lepo, dobro ohranjeno staro, takoj. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Pisarno kupim«. 25015-12 Spalnico dobro ohranjeno, kupim takoj. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »141«. 25155-12 Spalnico za eno osebo s posteljo in kan čem ter 3 fotelji, prodam. Ogledati vsak dan od 10.—12. ure. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 26111-12 Pohištvo moderno in kvalitetno zajamčeno, že od din 1800 spalnice, din 675 kuhinjske oprave, din 375 kuhinjske kredence din 400 omare, din 180 postelje itd. Sprejemajo se naročila. Oglejte si veliko izbiro pohištva pri »Oorava«. Ljubljana Celovška 50. 25308 12 Glonarjev Pončni slovar kupim. Ponudbe na o-glasni odd. Jutra pod »Glonar«. 23243-1 Ut!»cUt. u ittro tU tojanj« omIots B Din. H»jm»njAI hmm* 1? Di*. Gramofon v omarici prodam ali zamenjam za radio aU tricikl. Naslov v vseh posloval. Jutra. 25131-26 Saksofon Alt ee, srebrn ln Jazz trompeto. prodam. Stip-lošek, Gerbičeva ul. 16. 23024-26 Glasovir znamke »Ehrbar« proda hotel »Mariborski dvor«, Maribor. 2504,6-36 GLASBILA VIOLINE-šolske 68.-GITARE . . . 120.-MAN DOLINE 80.- HARMONIKE slovitih znamk LZREDNO POCENI J Pasaža Nebotičnika Na zalogi imamo mnogo rabljenih, skoro novih pisalnih strojev po izredno nizkih cenah in sicer: Underwood, L. C. Smith, Ideal, Adler, itd. The Rex Co„ LJubljana. 25107-29 Črn nerabljen, svetovne znamke »For&ler«, radi preselitve poceni prodam. — Dobrajc, Maribor, Tattenba-chova 21. 25296-26 Črn klavir zelo dobro ohranjen, — prodam. Ponudbe pod »Stingl Original« na o-glasni odd. Jutra. 25280-26 Avto Ford 0. 96, voien o«. 14.000 km, prodam. Kamnik 22. 23202-10 Ford-avto Stiricilindreki, limuzina, i Itinmi vrati, veliko Boecb razsvetljavo, • pet balon pneumatikami — vse v najboljšem stanjn, naprodaj, tudi na obroke prots men.oi. Poizve ge: Miklošičeva cesta 32, trgovina Eunc. 23205-10 Za dobro motorno kolo 350 do 500 ccm, zame njam novi Blaupunkt radio aparat tipe Supei 4 GW 65 universal 1936. Aparat zamenjam, ker so na radio aparat razne prevelike takse. Apa. rat sem imel v obratu samo pol leta. Naslov: Knez - Kruleč, gostilna Črna pri Prevaljah. 23118-10 Motorno kolo 350 ccm v dobrem sta nju, znamka »Indian«. ugodno proda Kalan Jo sip, Rogatec. 23184 1C Motor Sachs skoraj nov, kompleten in triptikon za Italijo, prodam. Naslov v vseh po slovalnicah Jutra. 25025-10 Avto La 4—5 sedežni, v brezhihnem stanju poceni prodam. — Dr. Jemec, Tobačna 6, telefon 34-94. 23112-10 Adler Junior zelo dobro ohranjena. 4 sedežna limuzina, takoj prodam. Poraba bencina 8 1. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 25160-10 Izložbeno okno na prometni točki, U&em. — Ponudbe na og. odd. Jutra pod »V LjubjanU. ^ 28170-7 Stare moške obleke je vi je, perilo, zimske površnike, pohištvo Itd. kupujem. Pišite na Dra me Alojzijo, Gallusovo nabrežje 2», LJubljana. 25233-7 Kupim opremo za pisarno mizo po možnosti z rolojem. Ponudbe na podružnico Jutra v Mariboru pod »Inventar«. 25304-7 Pozor! Kupujem obrabljene čevlje in prodajam. — Klavžar Vošnjakova 4. 25313-7 Tehtnico declmalko, v dobrem stanju, za 700 — 1000 kg. kupimo. Ponudbe na oel- odd. Jutra pod »Tehtnica«. 25275-7 z ragocenosti Beseda I Dtn lavek S Dtn i» Aifrc tU lajanje oaoiova 5 Din Najmanjši tn«»»k 17 Din Vsakovrstno zlato *tit»n). o* tafvlirfc «»li»» CEKNE juvelir Unbltana Wolfovs allca I 18« Med mestom In deželo posreduje »Jutrov« mali oglasnik Kapitalisti! Varno nalo&te b dobrim obratovanjem vaš denar, ako kupite novo 1-nadstropno dvostano-vanjsko hišo a trgovskim lokalom tik Maribora, na prometni cesti. Informacije Jurca, Maribor, Pobrežka cesta 20. Vhod moška kaznilnica. 23108-16 Kompanjona s primernim kapitalom za avto-prevozništvo. — iščem. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Stalna vožnja«. 25175-16 Iščem družabnika s 50.000 din. mesečno plačo do 10 000 din. Po nudbe na ogl. odd. Jutra pod »Družabnik«. 25016-16 Hranilno knii^ico Ljubljanske kreditne banke. Ljubljana, Din 32.000, prodam najboljšemu ponudniku. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Industrija«. 25096-116 Rentabilna ideja išče finaTUMeria' Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Osnova in gotovina«. 33337-16 Ljudske posojilnice " Celju knjigo kupim za gotovino. Plsm-ne ponudbe: Ivan Bukovšek, Celje. Miklošičeva ulica. 25309-16 Polovico zaslužka nudim tistemu, ki primerno financira moj izum. Poklic postranska stvar. Mizarstvo, Gregorčičeva 8, — Maribor. 25298-16 Avtogaražo M osebni avto, oddam a 1. oktobrom ali pozne je. Najemnina 100 din mesečno. — Urbančlč, Oražnova ul. 5. 25178-17 Na Dolenjskem tik farne cerkve, oddam z novim letom staro znano gostilno v naj'?m ali na račun, pod ugodnimi pogoji. Obrtniki (M vil J«, krojač) imajo prednost. Ponudbe na podružnico Jutra v Novem mestu pod »Gostilna«. 25083-17 Starinsko «ohi?tvo kompletno !n malo rabljen p:anino prodam. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. Gostilno na prometnem kraju v LJubljani oddam na račun event. v najem. Za konci brez otrok imajo prednost. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod šifro »Kavcije zmožen«. 25149-17 Dobroidočo trgovino na prometnem kraju, zaradi selitve oddam ta koj v najem. Ustmene ali pismene ponudbe na Elizabeto Zorko, Breg pri Ptuju. 25305-17 Obrt za trgovino z meš. blagom v Ljubljani, ugodno oddam. Vzamem v najem malo hišico v okolici Maribora ln trgovski lokal na pro metnem prostoru. Isto-tako kupim stelažo ln pult. Ponudbe na podružnico Jutra v Celju pod »Ugodno«. 25306-17 Zaradi opustitve trgovine D Ai II vseh vrst moških in deških oblačil |I@!$oko pod lastnimi cenami J. MAČEK Ljubljana, Aleksandrova c. 12 -o?,.;-; f- ^ - -vi' nv -^^s* hemm acocl-a i i/lii, JavcK o l/a> Sitno Ml lajanj« aaaiova 3 Din. Najmanjši ints»«i 17 Dm. Kuhano maslo kupuje vsako količino; cene javiti na Moise Romano, Sarajevo, — Aleksandrova 23. 23068-33 Skrbite za zimo in zanimajte se za Košar-Jevo vino in sadje! Sv. BolSenk pri Središču ob Dravi Holandske cvetne gomolje hljaoint, tulipanov, narcis, krokusov itd. o udi Sever & Komp., Ljubljana. 23175-33 Kislo zelje, repo, sarmo prvovrstno po konkurenčni ceni vsako množino dobavlja Homan, Sv. Petra 81. Ljubljana, telefon 55-39. 263-33 Ozimno semensko pšenico »Beltinsko« priporočeno od banske uprave in o-zimni semenski ječmen ima naprodaj Kmetijska družba v Ljubljani. 25075-33 Volčjaka lepega, snažnega, dresi-ranega, izrednega čuvaja, predam. Naslov v vseh posloval. Jutra. 23206-27 Psička dva, po le tednov stara, nemška ovOarja, prodam. — Pod Gozdom .10 zraven, hotela Bellevue. 25105-27 Resasti foksterierji mladiči 4 — 6 mesecev stari, s prvovrstnim rodovnikom. lovsko dobro razpoloženi, poceni naprodaj. Gozdna uprava Ravne, p. Guštanj. 23254-27 Psa a,lredale-terri1erja čistokrvnega prodam. Naslov v vseh posloval. Jutra. 23249-27 Pes lep, kratkodlaki ptičar, čistokrven, star 4 mesece. ugodno naprodaj.lju blteliu živali. Poizve se pri tvrdki Elite, Ljublja na, Prešernova ulica. 25225-27 Gramofon nov, prvovrsten, poceni prodam. Cesta v Rožno dolin« 9. 23218-26 Star klavir prodam za 1.500 din. — Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 25121-26 Pianino rabljen, dobre znamke, kupim. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 25150-26 BMVV avto zaprt, 4sedežen, brezhiben, ugodno prodam. — Uporaba bencina 7 litrov. Garaža Express, Vegova 8. 25273-10 Motor zn«ml:e Motto«achoche 3r>0 OHV, v dobrem stanju. — naprodaj. Anton Pogačnik, Kamnik. 250100-10 X a Beseda 1 Din. davek 3 Din. za šifro ali dajanje naolova 5 Din. Najmanjši inesak 17 Din. Radio Philli ' nov model, naprodaj zelo poceni zaradi odpoto-vanja. i Naslov v vseh poslovalni- | cah Jutra. 25?67-9 Radio aparat 8 cevni prodam. Naslov v vseh posloval. Jutra. 25062-9 Radio Schanh Weltsuper 4+2, skormj nov Beneda 1 t>in Uvtk S Din ugodno prodam. Naslov v 3"ro »M f»)»nje na*lnv» vseh poslovalnicah Jutra. I S Din. Nultnanjšl in»»«* 351i16-9 t7 Din. Be*fi» i lAn l»«e* Dio u Šifro tU lajanje oaulova 9 Din. KaimanjAl cn»s«k 17 Dul Kolesa radi konca sezone prodajamo po izredno uiikii cenil NOVA TRGOVINA, Tyrše-va cesta 36. 23261-11 Kolesa partija prvovrstnih znamk poceni naprodaj pri tvrdki »■PROMET« (nasproti križanske cerkve). 25130-11 B*>eda 1 Din 1av«k t Din u iifro »U lajanj« oaalova 5 Din. Najmanjg) cn du. najmtnj&l urml 17 Dtn. Kateri iskreni, starejši gospod bi bil pripravljen pomagati ali postati družabnik ločenki, posestma m gostilničarji, — srednjih let. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod >čls6o sama«. 23155-16 Kupim knjižico prve Hrvat. št;d. v zne- i sku 20 — 25.000 din. —! Cen j. ponudbe na podružnico Jutra v Celju j pod »Plačam takoj«. I 25037-16 Družabnico za napravo zvočnega kina v industrijskem kraju s 50.000 din, iščem, ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Možna ženl-tev«. 23239 16 Kupim knjižice Ljubljanske kred;tne banke za takojšnjo gotovino. Po nudbe z navedbo cene na Ličen Maks, Mežica. 23116-16 ITI Bukovih in hrastovih drv prodam več vagonov. Ponudbe p. Videm Dobre polje št. 333 poštno ležeče. 25007 15 Osebni avtu znamke »Opel« tipe Super 6 cilinderski. štirsedežen. popolnoma nov. proda hotel Mariborski dvoT. Maribor. 25015 10 Opel - Blitz tovorni 3 in pol tone skoraj nov ln več drugih tovornih in osebnih avtomobilov po nizki cenj proda O. Žužek. — Krupp zastopstvo, LJuft ljaeia, Tavčarjeva ulita il. 25*282-10 »Opel« limuzino 6 cilindrov, prodam. — Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 23182-10 Beseda 1 Din. davek 3 Din za šifro ali dajanje naslova 5 Din. Najmanjši znesek 17 Din. Kostanjev taninski les u> drva u Kurjavo vsako množino kupujem »kot v*« i»io. Drago Hadi. Novnme-«to. Htfli 7 Pisalno mizo amerikansko z rolojem, dobro ohranjeno, kupim Ponudbe pod »Arneri-kanska« na podružnico Jutra, Jesenice. 25191-7 Dvodelno omaro za obleko in damsko. rabljeno kolo, kupim. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Rabim takoj«. 25146 7 Divji kostanj kupuje V. H. Rohrman, LJubljana, Sv. Petra nasip 27. . 25157-7 Železniške tračnice ali traverze, kupim. — Ponudbe na podružnico Jutra v Celju pod šifro »Tračnice«. 25312-7 Služkinja Franca Sraj naj se Javi pri Strniša. Kolezija, Rezijanska 6. 25238-1 Hranilne vloge k n pite al! prodast* potom moje pisarne najboljSe RUDOLF ZORE Ljubljana. Gledališka 12. Telefon 38 10 23160 16 Ureditev dolgov ootom -sodn b m zven »oanib poravnav Nasveu v Konkurznlb za devab tn vt-eb dnigUi tr gov*.ko obrtn b posl h. Strokovne knjigovodske reviz je iestava in aprooac js olianc Preskrbe Kj.-d>tov nasveti glede oran lnib vlog in plasiram« stib V» posl Kmečke zaščit« irdina Koni-esiomrana ko mercinnaina pisarna l O * t t L A J C Ljubljana Girdau^ks i. reiefOD 3S 18 12-16 Bančno kom. zavod in menjalnica MARIBOR, Aleksandrova ul. 40. vnovčuje hranilne knjižice vseh bank ui hranilnic. Kupuje vrednostne papirje, valute in zlatnike po najvišji dnevni ceni. 237 i« Srečke Prodajalce ta arefke ra* redne loterije, iSčemo proti aeodnim pogojem Ponudbe aa ogl. odd. Jutra pod •Srečke«. 270-16 Hranilno vlogo Kmečke hranilnice in posojilnice na Igu Din 30.000 prodam takoj proti gotovini. Ponudbe na ogl. oddelek Jutra pod — »Ig 30.000«. 21243-16 ttearila i Uiu late* o O Ui ta š'fro »M lajanje a&alova 5 Din. Najuiaiij&i iat*o* 17 Um. Anton Kovačič Izdelovanje glinastih peči v najmodernejših vzorcih. Postavitev vsakovrstnih štedilnikov in kaminov. Oblaganje hod nikov, kopalnic, mesnic itd. z belimi ali barva-niml inozemskimi cmaU ploščami. Samotne in kmečke peči. Vsa v stro k« spadajoča popravila izvršujem točno. Cene solidne. Garancija za materij al ln delo! LJubljana. Viška ul. 3. (Rožna dolina), tel. 33-57. 276 30 Kožuhovino se najugodneje kupi ln strokovno izdela pri Jo sip Dolenc. Ljubljana. Sv. Petra 19. tel. 22—62 274 3C Moške klobuke sprejemam v popravilo, kakor tudi nove po naročilu. Se priporočam cenj. odjemalcem FRANC BERN1K, klobučar, Ljubljana Ale-fevčeva eesta, (bivši perutninski zavod). 2520:>-30 o-.- i. , i>ii, d i' u iitr« «1: lajanje naalova S Din. N*jni«iijtl urtci 17 Dtn. Trgovino z meš. blagom v bližini Kranja oddam s 1. oktobrom v najem. Po nudbe pod »Samski« na ogl. odd. Jutra. 23135-17 Pekarijo dobro ido&o v prometnem kraju, ob glavni cesti v Loški dolini, oddam v najem 1. oktobra. Putrebna kavcija Din 10.000. Informacije daje Ožbolt Ludvik, trgo vec v Starem trgu. 25006-17 Gostilno na račun oddam zmožni osebi takoj proti kavciji. Informacije Tavčarjeva ulica št. 4. 25188-17 Strojarna s kompletnimi stroji na električni pogon, moder no urejeno, oddam v najem. Stavba Je nova ln se nahaja v zelo industrijskem delu Slovenije Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 23251-17 Brivsko-frizersko delavnico prodam ocir. damskl od delek oddam v najem. Informacije med 12 ln 2 tiro. Naslov v vaeh poslovalnicah Jutra. 25X77-17 4oeo 5ests"dežna, nastavek, zelo dobro ohranjena, naprodaj. Cena zelo nizka. Na ogled in ponudbe A. Guzelj. hotel »Stara Pošta«, Kranj. 35113-10 Pekarijo in trgovino pri farni cerkvi in ob glavni cesti ,dobro vpeljano, dam v naro-dam. Resljeva 23. I. nad. 25229-Jo Pisarni?'? lokal v centru (ali souporabo), iščem. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Oktober«. 25214-19 Urarska delavnica za cenena popravila. — Prevzamem tudi pred-zliske in komplicirane ure. F. Čuden, Prešerno va ul. 1. 21357-18 Hišo ali vilo do din 150.000 v Ljubljani aH periferiji, kupim. Natančne ponudba na ogl. odd. Jutra pod »din 150.000«. 25061-20 Hiša z gostilno kegljiščem, ledenico. — hlevom, sadnim in ze lenjadnim vrtom, s 3 njivami, ugodno prodam v Ložu št. 7 (nasproti sodišče, notariat, fin. kontrola). Nadallnla pojasnila pri lastniku — Aloizlju 2n poslopje viničarija » pritžklinami. naprodaj, želj,* tudi snmo delno. Naslov iz nrijaznostr na Melj-skem hribu 4, Maribor. 25Č96-90 Posestvo v Ljubljani, veliko okoli 4 ha, s tovarniškimi objekti, napmdai. Interesenti naj pošljejo svoje naslove pa ogl. odd. Jutra pod »Ugodna lega«. 25215-20 Parcele na obroke prodam v Trnovt-ekem pred-mstju. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »18 Din za kv. meter«. 25381-20 V najem oddam na Vrhniki enodružinsko hišo s sadovnjakom -in vr-P rednost upo k. učitelj ali tom pod ugodnjmi pogoji, (iuiiovniki vrtnarji. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod šifro •Neuwelt«. 33385-30 Nova hiša v Celju s 4 stanovanji z mesečnim donosom din 1.700 in 7 let davka prosta, naprodaj. Pojasnla daje Rustja. Celje. Dečkov trg. 25307 20 Vrtnarsko posestvo s 3stanovanjsko hišo, pripravno za obrtnika v krasri legi- prodam. Cesta na Loko 22. Ljubljana. 25274 20 Realitetna pisarna Ljubljana Miklošičeva cesta 4/1L proda: VILO, dvodružinsko, 1^00 kv. m vrta, Prule, Din 450.000.—, hipoteka Din 110.000.— HIŠO, trinadstropno, 10 stanovan, 600 kv. m vrta. center. Din 750.000.— VILO, dvostanovanjsko, 350 kv. m vrta, Podroi-nik. Din 148.000.—, hipoteka 15.000.— HIŠO, novozidano, trista-novanjsko, 450 kv. m vr ta. Rožna dolina, Din 145.000.—, hipoteki Din 25.000,— HIŠO, sedemstanovanisko, mesto. Din 134.000.—, hipoteka 14.000.— HIŠO, tristanovanjsko, 643 kv. m vrta, pod kolodvorom, Din 18S.000.— HIŠO, tristanovanjsko, lokal, 518 kv. m vrta, Šiška, Din 100.000.—, hipoteka 20.000.— HIŠO, dvonadstropno, lokal, 8 stanovanj, dvorišče, vrt, mesto. Din 280.000.—, hipoteka Din 40.000.— VOGALNO stavb išče 1120 kv. m pri glavnem kolodvoru in tramvaju, po D:n 280 — za kv. m. STAVBTščE 578 kv. m pri Taboru Din 160.000.— STAVBIŠČE 700 kv. m pri stari mitnici. Šiška, po Din 100.— za kv. m. Razentega veliko vil, stanovanjskih. trgovskih hi? in stavb'5č v mestu hi predmestjih. 25279-20 mSERTRAJ V „ JUTRU"! »JTTTKCT« St 219 ae KeSeTTc. 19. BC i DRŽAVNA RAZREDNA LOTERIJA Cenjene igralce obveščamo, da smo prejeli srečke za 35. kolo in se priporočamo za cenjena naročila. Slovenska banka, d. d. Ljubljana — Krekov trg 10. POOBLAŠČENA KOLEKTURA DRŽAVNE RAZREDNE LOTERIJE. Trisobno stanovanje .* kopalnico oddam. Beethovnova 15.-III. 25207-21 Trisobno stanovanje ▼ centru, Bleriwedsov» 20, pritličje, levo, na razpolago 2. novembra. Informacije in mesečno. — Vprašati: Podl.rnbarskega 27, v nedeljo in ponedeljek od 12. do 2. are pqpoMne. 23242 21 Stanovanje 2 sob B pritikllnami. oddam 1 oktobra Pod Tranco št. 2-III. 2318S 21 Komfortno stanovanje 2sobno s kabinetom ln balkonom, oddam v I. nadst. za december, na Celovški c. 271, nasproti gostilne »Krn^t«. — Isto tam naprodaj zaradi selitve skoraj nova hrastova spalnica po zmerni ceni. 23263 21 Trisob. stanovanje s kopalnico v Dalmati novi ul., št. 3. III. nadstropje, takoj oddam, event. s 1. novembrom. Poizvedbe gradbena pisarna, Rimska cesta 2-1. 25117-21 Enosob. stanovanje takoj oddam. Velika čol carska ulica 10. 25134-21 Izvežban sadjar tipoko.lenec aH kdo drugi. za obdelavo malega zelenjadnega vrsta, dobi lepo brezplačno stanovanje pri Ljubljani. — Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 25131-21 4-sobno stanovanje in gargoniere komfortno, v strogem centru, oddam. Informacije prt hišniku v Ciga-letovl 1. 25196-21 Dvosob. stanovanje komfortno, sončno za 2 o-»ebi oddam s 1. nov. — Cesta v Rožno dolino 26/1. 25263-21 Di^s-.b. stanovanje e pritik^rvami oddam za oktoben ali november Pre-dovifceva 9. Ljubljena. 25136-211 Trisob. stanovale B kopalnico se odda. Vpra-Sati; Podrožnik, Večna pot 1M. S012S-2H Enosob. stanovanje B pritlklinami oddam poceni. Ižanska c. 159. 25152-21 Dvosob. stanovanje s kabinetom U, Zagreb. Kaptol. št. 17 Prospekte o zdravljenju pošljemo zastonj. Ogl. reg. S. br. 27870 NOVOST! Iščemo SREZKE ZASTOPNIKE za Dravsko banovino za prodajo brez-konkurenčnega izdelka. — Z lahkoto možno zaslužiti Din 5.000 mesečno. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« v Mariboru pod »Kapital 2.000.—«. Diplomiranega inženjerja z večletno prakso, izkušenega strokovnjaka, ne izpod 30 let, sprejme za čimprejšnji nastop livarna železa in obdelovalnica kovin. Lastnoročne ponudbe z navedbo prejšnjega delovanja, z zahtevami glede plače, referencami, opisom življenja, kakor tudi s prepisi izpričeval prejšnjega zaposlenja in slike na Vojvodjansku Livnicu d.d., Novi Sad. 7017 Ob vsaki priliki — se spomnite da ao .Jutro** JtmB ogtu*' f SloTeoijl naj nspešnejia, aey cenejši to najhitrejša posredovalnic* h (lalbe T*eh Trst, aa prodajo ta naknp vseh itrari, ca nepremičnin«, lokala, podjetja, kapital, te-nltve ln sa vse drago ©tvoril sem novozgrajeno železolivarno v št. Vidu nad Ljubljano (za tovarno Štora). Tramvajsko postajališče Trata. Sprejemam vsa v to stroko spadajoča dela. Postrežba točna in solidna. Kupim staro lito železo. — Za cenjena naročila se toplo priporoča FRANC SMOLE KOVINOLIVARNA — TRATA 18 p. št« Vid nad Ljubljano 7045 V malo Industrijsko podjetje se SPREJME knjigovodja- korespondent sposoben dvostavnega kartotečnega knjigovodstva, slovenske, srbohrvatske in nemške korespondence. Prednost imajo mladi absolventi dvoražredne trg. šole ali akademije, ki posedujejo 20 do 30 tisoč dinarjev v gotovini ali knjižicah za kavcijo. Izčrpne ponudbe je poslati pod šifro »Pisarniški poslovodja« na oglasni oddelek »Jutra«. ZAHVALA Vsem, ki ste z nami sočustvovali ln nas tolažili ob nenadomestljivi izgubi našega ljubljenega očeta, soproga itd. gospoda MIHE HAFNERJA ga obsuli s cvetjem, počastili na katerikoli način njegov spomin, ln vsem, ki ste ga v tako velikem številu spremili na njegovi poslednji poti — naša prisrčna zahvala. Posebno se še zahvaljujemo gosp. zdravniku Dr. Fr. Cibru za njegove požrtvovalnost, ker je bil pripravljen ob vsaki uri lajšati mu trpljenje. Družine HAFNER, SLAMIČ, DOKTORIC. Urejuje Davorin Ravljen, — Izdaja za konzorcij »Jutra« Adolf Ribnikar, Za Narodno tiskarno d. d. kot tiskarnarja Fran Jeran. — Za inseratni del je odgovoren Alojz Novak. — Vsi * Ljubljani,