izhaja enkrat v mesen.
Za cerkev, šolo in dom.
Velja na leto 1 fl. po poŠti
St. 1.
15. januarja 1863.
XII. tečaj.
Postne pridige. *)
(Sveti k r i ž e v pot. Gov. J, Škbc.)
Nedelja septuagezima.
I. štacijon: „Jezus je k smerli obsojen."
,.Takrat tedaj je Pilatuž Judom Jezusa dal, da bi bil križan."
Jan. 19, 16.
Vvo (I.
ff^red veliko sto leti je živel nek grozoviten puntar. Vzdignili se jc zoper svojega kralja, kterega je hotel s trona pregnati. Pa roka pravice ga kmalo zadene. Puntar pa je bil vjet, v železje vklenjen in k smerti obsojen. Kralj pa je imel edinega sina, klererau se je revni puntar smilil, da je brilke solze prelival. Z objokanimi očmi stopi pred kraljevega očeta in ga prosi, rekoč: „Ljubi oče! dobro vem, da tisti puntar v ječi je smert zaslužil. Pa, ljubi oče! dovolile mi, da jes mesto njega umerjeni!
Tudi očetu se je revni puntar smilil, in ko zasliši milo prošnjo svojega sina, mu z žalostnim glasom reče: „Tako pa
*) Slovenci sv. križe v pot kuj radi žebrajo in premišljujejo. Potrebno in dobro je, da svete štacijone prav umejo. Zatoraj svojim čč. gg. naročnikom podamo postne pridige od sv. križevega pota, ki jih nam je spisal duhovnik Kerške škofije J. Š. Da pa vseh štirnajst pridig ob enem celih podamo, moramo druge pridige do velike noči izpustiti,	Vredn.
Slov. Prijatel,	1
idi, preljubeznjivi moj sin! in umri za revnega puntarja, da se ojstri pravici zadosti stori." Zdaj gre kraljev sin k vjetemu puntarju in ga milo pozdravi rekoč: „Glej, jes in moj oče sva se tebe usmilila; jaz bom za tebe smert prestal, da ti živiš. In res, kar je obljubil, je tudi na tanjko spolnil.
Ljubi kristjani! mislim, da vam te prilike ni treba razlagati; saj vsi veste, da grozovitni puntar, ki se je zoper svojega pravega kralja vzdignili, je bil grešni človek; pa usmilil se je revnega grešnika kraljev sin, sam sin božji Jezus Kristus. On se je ponudil nebeškemu Očetu za naše grehe in umerje na terdem križu, da bi nas rešil večne smerli. O ljubezen, neizrečena ljubezen! Kristus, sin božji, umerje za nas nesrečne puntarje!
In ravno tega lerpečega in umirajočega Jezusa bomo z božjo pomočjo tudi mi nekoliko časa premišljevali, in scer po 14 štacijonih sv. križevega pola. Sad pa tega sv. premišljevanja naj bo, da se Jezusa oklenemo kot mladike vinske terle, da njemu služimo in mu stanovitni ostanemo do zadnjega zdihljeja našega življenja.
Ljubljeni bratje in sestre moje! vstopimo se danes k per-vemu štacijonu in berimo zapisane besede: „Jezus je k smerti obsojen." Zakaj je k smerti obsojen? Zavoljo Pilatuževega straha, da bi se svetu zameril in zavoljo nehvaležnosti judovskega ljudstva. Premišljujmo toraj danes:
V
I.	boječega Pilatuža, in
II.	nehvaležno judovsko ljudstvo!
„Molimo Te, o Kriste! in Te hvalimo." ,
„Ker si s svojim križem svet odrešil/'
I. del.
„Razgajžlan, zapljuvan, In kronan, zasramovan: Pred sodbo je peljan, Nedolžen v smert izdan."
Tako se glasi stara pesem od križevega pota in nam kaže nedolžnega Jezusa pred krivičnim sodnikom. O ljubeznjivi! le obernile svoje oči v pervi štacijon! '— Koga vidite? Jezusa, sina božjega vidite. — Kakor bi bil grozoviten razbojnik, tako je zvezan. — Kaplje kervavega pota, kterega je na oljski gori od prevelike serčne žalosti prelival, še vidite na njegovem presvetem obrazu. Mertvaško bled in ves ranjen stoji pred krivičnim Pilatužem. O stermile nebesa in začudi se zemlja! Kaj človek mar bo svojega Boga sodil? Kaj krivični mar bo pravičnega obsodil? Hlapec bo sodil svojega Gospoda? — Ne-zapopadljive pota previdnosti božje!
Pilatuž se kmalo prepriča, da Jezus je ves nedolžen; zatoraj stopi pred Jude in jim reče: „Nobene krivice ne najdem nad tim človekom." Ali Judje še z večim hrupom lirjajo Jezusovo smert. —Pilatuž pusti nedolžnega Jezusa bičati in ga misli potem spustiti. — Zgrabijo ga divji vojšaki. — Mu potegnejo oblačilo ž njegovega telesa. — Ga k stebru prive-žejo, ter ga tako neusmiljeno pretepajo, da s curkoma nedolžna kri na zemljo teče. Grozovitne so bolečine, ktere zdaj terpi, pa On le molči in daruje svoje skeleče rane nebeškemu Očetu za grehe celega sveta. Grozovitneži spletejo tudi krono iz bodečega ternja, ter mu jo globoko v glavo zasadijo. Ogernejo ga z rudečim plaščem, mu dajo terst v roko, mu pljujejo v presveti obraz in ga na vse viže zasramujejo. Tako razmesarjenega in pobitega spet pred Pilaluža peljejo. In tako spet stoji nedolžni Jezus pred Pilatužem, ves s kervjo oblit in z ranami pokrit, s ternjevo krono na glavi in od strašnega terpljenja toliko oslabljen, da se komaj še po koncil derži. Pilatuž, dasiravno nevernik, ima vendar še človeško serce. Smili se mu nedolžni Jezus, Judom ga pokaže in pravi: „Ecce homo!« Glejte, ali je človeku še podoben? O Judje, terdo-vratni Judje! glejte ga, kako je že razmesarjen, da ni več človeku podoben. Imejte usmiljenje ž njim; saj je vendar tudi on človek. Pustite ga domu, saj bo kmalo zavoljo strašnega terpljenja umeri; pustite ga Inraj vsaj v miru umreti!" Pa zastonj! kakor pošasti iz pekla vpijejo neusmiljeni Judje: »Križaj ga! križaj ga!«. Pilatuž še nekaj poskusi, da bi Jezusa rešil. Reče jim: „Kterega hočete, da vam spustim, ali hudega
1*
morivca in razbojnika Baraba, ali Jezusa?" Pa vsi Judje zaže-nejo strašni glas: »Spusti nam Baraba, Jezusa pa križaj! In če tega spustiš, nisi cesarjev prijatel, ker se je kralja delal." Pilatuž se teh besed zboji. Se vsede na sodni stol. Se enkrat poterdi, da je Jezus nedolžen, zato si roke umiva in pravi: „Jes sem nedolžen nad kervjo tega pravičnega, vi glejte!" In tedaj je Jezusa Judom dal, da bi bil križan.
Tu, ljubeznivi! imnte kratek popis naj krivičniše sodbe, ktera se je kdaj pod milim solncem godila. Pa baram: Zakaj je Pilatuž toliko krivično sodbo čez nedolžnega Jezusa izrekel? Oh, iz samega straha pred ljudmi! Bal se je Judov, bal se je cesarja. Mislil si je: „Dobro vem, da Jezus je nedolžen, pa kaj če ga spustim? Judje me bodo cesarju založili, in po tem gorjč meni; naj torej rajši nedolžni Jezus umerje, da jes še pri življenju, pri časti in službi ostanem." In res da nedolžnega Jezusa Judom, naj ga križajo.
O neumni strah se ljudem zameriti, koliko vnebovpijočih krivic si že na svetu storil! Baram: Zakaj molčijo k ptujemu grehu predpostavljeni te in one soseske? Zakaj ne iztrebijo razuzdanih peršon iz te in one hiše? Zakaj pustijo vse noči v kerčmah plesati in pijančevati? Iz samega straha, se ljudem zameriti. Oh! si mislijo, če bi ojstro na noge stopili, bi si dosti sovražnikov na glavo nabasali. Ti bi nas čertili in ob-rekovali, torej le tiho, da boljše izhajamo! O hoječneži! poglejte tudi skoz ljuknjo v pekel! Tam si umiva krivični sodnik Pilatuž svoje z nedolžno kervjo oškropljene roke, in si jih bo umival celo večnost in vendar čiste ne bojo. In da tudi svojega slana ne izvzamem: če bi mi molčali k grehu nam izročenih ovčic; zakaj bi molčali? Iz samega straha, se ljudem zameriti. O tu nam je v svariven izgled neki duhovnik iz starega zakona. Bil je namreč prav dober gospod, še predober in je svojima sinoma preveč skoz perste gledal. Bil je namreč stari judovski duhoven Heli, ki ni strahoval svojih sinov zavoljo storjenih krivic. Pa božja šiba je zadela očeta in oba sina, in v peklu preklinjata zdaj hudobna sina svojega nespametnega očeta.
Oh vi, ki imate več podložnih pod seboj; vi keršanski gospodarji in gospodinje! zakaj spregledale svojim otrokom in
podložnim tiste grešne navade in gerde znanja? Iz samega straha se jim zameriti. „Ja si mislite, če bomo že vse grajali, nas bodo posli kleli in morebiti še iz službe stopijo." O nesrečni Pilatuž! kdo bi mislil, da boš toliko bratov in sester na svetu imel? Hišni gospodar! zakaj terpiš divje zakone, gerde vlačugarje in vlačuge pod svojo streho? Iz samega dobička, iz samega straha se takim zameriti. O nesrečni Pilatuž! umival si boš roke, umival si jih boš celo večnost, pa madežev ptujega greha in pohujšanja ne boš izmil. Vi keršanski kerč-marji! zakaj terpite tolike grehe gerdih pijancev in pijank v vaši hiši? Iz samega straha se ljudem zameriti. Ali ste že pozabili Jezusove besede, ktere sem vam že večkrat tako živo priporočal, in te so: „Kaj pomaga človeku, če ves svet pridobi, na svoji duši pa škodo terpi?" In ti hlapec, ali ti dekla, zakaj pa ne poveš svojim predpostavljenim, da od tistega in tiste se ti nekaj ne zdi prav? Zakaj molčiš k ptujemu grehu? Iz samega straha se ljudem zameriti. Ljudem zameriti se bojiš, Bogu pa ne? In sploh vi vsi, kadar se znajdete v kakšni drušini, ker se hudobneži iz božjih reči norca delajo, ali gerdo klafajo, ali bližnega pošteno ime neusmiljeno tergajo, zakaj molčite, zakaj se ne potegnete za čast božjo in poštenje svojega bližnega? Iz samega straha pred ljudmi.
V neko kerčmo na Nemškem prideta ne zdavnej dva gospoda. Bila sta pa gospoda, da se Bogu vsmili! brez vere, gerdih marn in še geršega zaderžanja. Bila sta dva izvoljena od tistih, ki mislijo, da, če eden hoče gospod biti, ni še zadosti samo gosposko suknjo obleči, temuč, kdor hoče gospod biti, ne sme več v cerkev hoditi, se iz božjih reči in pobožnih ljudi prav norca delati in vganjati, kar se mu poljubi. Z eno besedo: Bila sta od tistih, ki bi najrajše imeli, da ne bi bilo smerti, — ne sodbe — ne Boga. Ta dva gosposka potepuha se začneta zdaj iz Boga in božjih reči norca delati. Vse stermi nad tolikimi gerdimi besedami, pa vendar si ne upa nihče jima v besedo seči, dasiravno je to gerdo govorjenje marsi-kterega y serce zbodlo. Zdaj se vzdigne še le pet let stara deklica, ki je zraven svoje matere sedela. Ime ji je bilo Lina. Serčno stopi Lina pred tista dva gerduna v gosposkih suknjah in jima reče: ^Tako se ne sme govoriti od ljubega Bogeca;
to ni prav!" Morebiti še nisla bila v svojem življenja tako rudeča kot zdaj. Na enkrat obmolčita in kot angelski glas jima donijo otročje besede v ušesih. Nek star gospod pa, ki je na voglu mize sedel, ne more več solz deržati in mali Lini prijazno reče: „Ja, ljubo dete, ti imaš prav; lako se ne sme govoriti od ljubega Bogeca!"
Kristjani! lep izgled za nas, kako bi se morali tudi mi za božjo čast potegovati.
Oh ljubeznivi! nikar ne posnemajte krivičnega sodnika Pilatuža, da bi iz strahu pred svetom kaj storili, ali opuščali, kar veste, da bi ne bilo prav! Kdor Jezusa ne bo hotel pred svetom spoznati, tega tudi Jezus sodni dan za svojega spoznal ne bo. Globoko si vtisnite v serce Jezusove besede: „Ne bojte se tistih, kteri telo umore, in po tem nimajo kaj storiti. Bojte se tistega, ki, ko je umoril, ima oblast vreči v pekel." Pa premislimo v kratkem še nehvaležno judovsko ljudstvo in to vam bom pokazal v
II. delu.
Res čudnega serca je bilo judovsko ljudstvo. Popred je Jezusa visoko spoštovalo in častilo. In ko je Jezus v Jeruzalem jahal, mu je vse nasproti vrelo in veselo vpilo: „Ilo-sana! Hvaljen bodi, ki pride v imenu Gospodovem!"
Pa kako hitro se vendar človek spremeni! Judje pozabijo na vse velike dobrote, ktere jim je Jezus skazal in vsi togotni vpijejo: „Križaj, križaj ga!" O ktere ste zdaj slepci, kterim je usmiljeni Jezus zopet viditi dal? kje sle mutasti. kterim je dal govoriti? kje ste bolni, ktere je ozdravil? Kje ste mertvi. ktere je k življenju obudil? O ni ga, ni ga, ki bi se poverili I in Jezusa zagovarjal! O gerda nehvaležnost tega sveta! Pilatuž si roke umiva in kliče: „Jes sem nedolžen nad kervjo tega pravičnega, vi odgovarjajte!" In nehvaležno ljudstvo vpije: ^Njegova kri naj pride čez nas in čez naše otroke." In res, Kristusova kri je prišla čez rije. Ojstra božja šiba jih je kmalo po tem zadela. Ščurkoma je njih kri po Jeruzalemskem mestu tekla. Mesto in lepi tempelj sta bila razdjana, da kamen na kamnu ni ostal. In judovsko ljudstvo nosi še zdaj znamnja
- pregreh njih očetov. Okoli se klati in nima svojega kralja, ne svoje dežele.
Oh kristjani! mi se čudimo nad nehvaležnosljo in hudobo judovskega ljudstva; pa s tim si podpišemo sami svojo sodbo. Kako se pa med nami godi? Oh, koliko dobrot nam je usmiljeni Jezus že skazal. Kolikokrat nas je božja beseda že v serce spekla! Z žalostnim sercem smo stopili pred božjega namestnika ^obljubili smo poboljšanje in sveti Jezusov mir, kterega nam svet ne more dati, se je spet vernil v naše žalostno serce. Pa zdaj, zdaj? — Oh kako smo postali spet nehvaležni! Ali morebiti ne govorim resnice? Sami veste, kako so tisti mladenči in dekleta terdno sklenili ragtergati ketine grešnega znanja, naj velja kar hoče. In zdaj? Oh marsikteri sveti in terdni sklep je splaval po vodi, po bistri vodi v derečo Dravo! In tisti pijanec, kako terdno si je pri slednji spovedi naprejvzel opustiti gerdo pijančevanje, pa hudič je svojega hlapca Jzopet s starimi ketinami oklenil. In vi, ki leto in dan sovražtvo v svojem sercu kuhate, in preklinjevavci! kako ste deržali svete obljube, ktere ste pri zadnji spovedi storili? Oh naj molčim! saj sami vidite, koliko je kristjanov, ki niso za en las boljši od nehvaležnih Judov. Danes kličejo Jezusu nasproti: Hosana! Jutre pa s svojimi grehi vpijejo: Križaj, križaj ga!
Pa kakšna sodba bo tudi kristjane zadela ? Kakoršna je zadela neusmiljene Jude. Taki kristjani čisto oslepijo na svoji duši, da še za greh več nimajo, kar je vendar smertni greh. Njih serce postane terdovratno, da se ne zmenijo ne za božjo besedo, ne za opominovanje svojega spovednika, ne za lepe nauke in izglede drugih kristjanov. In tako spijo in spijo y nevarnem spanju smertnega greha, dokler jih smert ne predrami iz grešnega spanja in jim postelje tamkej, kjer bo večni ogenj, — večno terpljenje!
Oh kristjani! nikar ne grešimo prederzno na božje usmiljenje. Bog ne bo zmiraj mirno gledal, on bo tudi svojo šibo vzdignul. Le oglejmo se nekoliko okoli sebe! Povsod tožbe in nezadevoljnost. černe megle punta se podijo od enega kraja do drugega na Laški zemlji in brat brata neusmiljeno mori. Povsod povzdigujejo hudobneži svoje ošabne glave proti
naši skerbni materi, sveti katoljški cerkvi. 1» krivic in greha je kot listja in trave po svetu. Oli ljubeznivi! to so slabe znamnja, ki nam očitno kažejo, da se vtegne v kratkem tudi nam tako goditi kakor nehvaležnim Judom. In gorje nespo-korjenim grešnikom na unem svetu! Vse posvetno terpljenje še senca ni proti terpljenju na unem svetu, zato govori pa že kralj David: „Smert grešnika je strašno huda."
Sklep.
O priserčni bratje in sestre moje! poglejmo še enkrat na pervi štacijon in terdno sklenimo nepotrebni strah pred ljudmi in pa gerdo judovsko nehvaležnost iz naših sere čisto izpipati. Krivični Pilatuž naj nam pravi, kako daleč človek zajde, ki se bolj ljudi boji kakor pa Boga; in nehvaležno judovsko ljudstvo naj nam pove, kako gerda je nehvaležnost in omahovanje zdaj na eno, zdaj na drugo stran. »Vsega tega obvari, križani Jezus in usmili se nas!" Amen.	<
Nedelja seksagez,inia.
II. štacijon: Jezus vzame križ na svoje rame.
„ Vzeli so pa Jezusa, in ven peljali. In je svoj križ noseč ven sel na mesto, ki se imenuje mesto mertvaških glav." Jau. 9, 16—17.
V vod.
Smo pretečeno nedeljo premišljevali, kako po nedolžnem je bil usmiljeni Jezus k smerti obsojen; se pa podajmo danes s svojim duhom v Jeruzalemsko mesto in poglejmo, kaj se tamkaj godi!
Ves Jeruzalem je na nogah. Vse se zbira okoli Pilatu-ževe hiše. Med tem pa tešejo rabeljni križ, visok in težek križ, in ga z velikim vriščem in hrupom privlečejo pred sodno hišo. Drugi pa nosijo skupaj žreblje iu vervi, kladva in svedre, lestvice in kole, — Komu pa vse to velja? Kristusu Nacaren-
sketnu, kterega je ravno zdaj Pilat k smerti obsodil, obsodil po krivici, iz samega straha pred Judi. Kaj, Jezus mora umreti? Noj veči dobrotnik ljudi mora v sramotno in grozovitno smert na križu? Kaj sam sin božji mora umreti? Ja, taka je. To tirja božja pravica. In že tergajo beriči in rabelni rudeči sramotni plašč ž njegovega presvetega telesa in mu oblečejo njegovo oblačilo. Okoli pasa mu privežejo terdo verv in mu naložijo težki križ.
„Glej, križ mu nalože, Na ranjene ramd, Oh, Jagnje božje gre, In nese vseh dolge."
Ljubljeni bratje in sestre moje! Vstopimo se danes pred drugi štacijon sv. križevega pota. Poglejmo vsega razmesarjenega in ranjenega Jezusa, kako
I.	poterpežljvo in
II.	z veseljem
On težki križ na svoje rame zadene. Berimo zapisane besede: »Drugi štacijon. Jezus vzame križ na svoje rame." Zdihujmo pa Uidi' iz globočine svojega serca: „Molimo Te, o Kriste! in Te hvalimo. Ker si, s svojim križem svet odrešil.
I. del.
Križ, kterega je nosil Jezus na goro Kalvarijo, je bil v hitrosti narejen in le po verhu otesan. In kakor sv. Bonaven-tura in drugi cerkveni, učeniki pričujejo, je bil 15 črevljev dolg in 8 širok. Močefrmož bi ga komaj nesel. O ti težki križ! Kako težek si še le moral biti za vsega ranjenega in smertno trudnega Zveličarja. Le pomislite, ljubeznivi! koliko je že Jezus pretečeno noč prestal, ko so ga sem in tje suvali in od enega krivičnega sodnika do drugega gonili. Koliko kervi je že zgubil pri strašnem bičanju in grozovitnem s ternjem kronanju! Vse ranjene in raztepene so bile njegove rame, — mislite si strašno bolečino, ko so mu težki križ zadeli! Gotovo bi pod to težo že dušo izpustil, pravijo duhovni učeniki, ako bi ga ne podpirala njegova neskončna ljubezen do nas; ker le iz gole ljubezni do nas je hotel umreti na gori Kalvarji. In kar mu je križ še posebno težek storilo,
so bili silni grehi celega sveta. Pomislite ljubeznjivi! koliko milijonov iu milijonov ljudi je že živelo na svetu, koliko jih še živi in jih bo živelo do sodnega dneva; — koliko brezštevilnih in gerdih grehov so ti ljudje že storili, jih še store in jih bodo še storili, dokler bo svet stal. In glejte! vsi ti grehi so se takorekoč obesili na Jezusov težki križ, in Jezus, nedolžno Jagnje božje, jih je moral nesti na goro Kalvarijo. Kristus je dobro vedel, za koliko njih bo težki križ zastonj nosil, in to mu križ še posebno težek dela. O križ! o težki križ, ki si našega Zveličarja toliko tlačil! — O greh! grozo-vitni greh, ki si Jezusovemu najsvetejšemu sercu toliko globoke rane vsekal!
'2. Pa kaj stori Jezus, ko težki križ pred seboj ugleda? Morebiti začne zdihovati rekoč: „0, ta križ je pretežek; ne bom ga mogel nositi!" O nikakor ne; tega neusmiljeni Jezus noče storili; timveč z naj večo poterpežljivostjo zadene težki križ, ker dobro ve, da tako je volja Njegovega nebeškega Očeta. Scer se trese od prevelike slabosti na vsem životu; pa vender ne tožuje, ne zdihuje; tcinuč kakor nekdaj na Oljski gori, tudi zdaj moli k svojemu nebeškemu Očetu, rekoč: »Oče, ne moja, ampak tvoja volja naj se zgodi!"
3.	Ljubeznivi! Mi se čudimo nad toliko poterpežljivostjo nedolžnega Jezusa, s ktero je svoj težki križ zadel; oj naj bi ta Jezusova poterpežljivostj tudi nam bila svitla zvezda, kadar nam težki križi na ramah slonijo! Ja, ljubi kristjani! tudi vsem nam so križi odločeni; ker kakor hitro je prišel greh na svet, tako hitro je zginul iz sveta tudi lepi paradiž in vsa zemlja je postala velik velik britof, na kterem križ pri križu stoji. Ne čudim se torej poterpežljivemu Jobu, da je bridko zdihoval, rekoč: »Človek, od žene rojen, le kratko živi, in veliko hudega ga stiska."
4.	Kaj bomo pa mi storili, ljubeznivi! kadar nas težki križi zadenejo? Ali bomo vso serčnost zgubili in tožili zoper Boga, ki pusti težke križe čez nas priti? Tega nas Bog obvaruj! ker tako bi si težki križ še težeji naredili. Življenje bi si še bolj grenili in si nesrečno večnost na vrat obesili. Le poter-pežljivost tudi v terpljenju nam da pravo vrednost pred Bogom, zato nas pa tudi sv. Pavi tako lepo opominja, rekoč: „Poter-
pežljivost vam je potrebna, da božjo voljo storite, in dosežete obljubo." Kadar nas lerpljenje in križi zadenejo, tudi mi k Bogu zdihujmo, rekoč: „Oče! ne moja, ampak tvoja volja naj se zgodi!"
5. Pa kje bomo zajemali poterpežljivosti v terpljenju? Jes mislim, pod Jezusovim križem. Jezusov presveti križ je tisti živi studenec, iz kterega žalostna duša obilne tolažbe zajema. — Mislim, dokler bo svet stal, bo slovelo tudi ime slavnega vojskovodja in žolnirjev dobrega očeta Radecki-ta. 25. julija leta 1848 je ta slavni vojskovodja pri Kustozzi Lahe zmagal in v beg zapodil. Iludo so se bili in streljali in dosti rudeče kervi je zemljo pojilo. Še le noč je mesarskemu klanju konec storila. Zdaj priplava na nebu bleda luna in s svojimi milimi žarki obsije široko bojno polje. Zdaj se skrije za hitre oblake, kakor bi žalovala nad toliko prelito kervjo; zdaj spet izza oblakov prisije, da sveti umirajočim mesto mertvaške sveče. Polje je bilo pokrito z mertvimi, ki so daleč od svojih staršev in ljube domovine svojo kerv prelili. — Zdaj se prebudi iz omedlevce neki smertno ranjen vojščak. Milo se ozira krog sebe, kje bi našel pomoči za skelečo rano, kje duhovnika, ki bi potolažil njegovo žalostno dušo. Pa vse je mertvo — vse je tiho! — Med tim pa prisije mila luna izza oblakov in njeni bledi žarki padajo na neko podobo križanega Jezusa, ktera je blizo ranjenega vojščaka stala. On zagleda tolažbepolno podobo svojega križanega Zveličarja. Serce se mu ohladi in zdi se mu, kakor bi mu križani Jezus nasproti klical: „Pridi k meni, revni, zapuščeni vojšak in jes te bom potolažil." Z velikim trudom se priplazi h križu in oklene se ga z obema rokama. Gotovo je pa tudi obilno tolažbe pod Jezusovim križem našel. Gotovo je pa tudi goreče molil, molil tudi za svoje, ktere jo v daljnih krajih zapustil. Tako močno se je križa oklenil, da so ga še drugi dan, ko je že mertev in merzel bil, našli kako terdno se je križa deržal. — Ljubljeni poslušavci! tudi v naših krajih ne manjka podob križanega Jezusa. Britko martro za-gledaš tukaj v cerkvi,^zagledaš jo pri cesti, najdeš jo v samotnem gozdu. In gotovo ni keršanske hiše, v kteri bi vsaj ene britke martre ne imeli. Ako te toraj težek križ tlači, in ti bo tako težko in britko pri sercu; o poglej na podobo kri-
zanega Jezusa, kakor vojščak pri Kustozzi, od kterega sem vam zdaj povedal! Postoj pred podobo križanega Jezusa in premišljuj jo nekoliko! In imaš težko serce in prideš v cerkev, o ne zamudi pogledati na drugi štacijon sv. križevega pota! Poglej Sina božjega, kako poterpežljivo težki križ na ranjene rame zadene! In greš žalosten po potu, hudo razžaljen od hudobnih ljudi; glej tam Jezusov križ! Ali se ti ne zdi, kakor da bi odperl križani Jezus svoje blede usta in te ljubeznjivo k sebi vabil, rekoč: „Pridi k meni, ki si žalosten in pobitega serca, pridi k meni in jes te bom potolažil!" Glej, s koliko poterpežljivosijo je On zadel svoj težki križ; pa ne samo s pote rpežlj i vostjo; temuč tudi z velikim veseljem. In od tega kaj več
^N?
v II. delu.
1.	Ko je Jezus križ zagledal, ga je objel in ljubeznjivo poljubil, ter ga z veseljem zadel na svoje ranjene rame.
2.	Zakaj pa, ljubeznivi! je Jezus s tolikim veseljem težki križ na svoje rame zadel in ga kot svojega naj boljšega prijatla objel? Zakaj neki? — Iz same, gole ljubezni do nas. — Izvirni greh namreč nas je v veliko nesrečo zakopal. ZaperI nam je nebeške vrata in nas spravil pod hudičevo oblast. Človek si sam ni mogel pomagati. Jezus je poznal našo revščino in je imel usmiljenje z nami; in sklenjeno je bilo v božji neskončni modrosti, ktere naša slaba pamet nikdar zapopasti ne more; sklenjeno je bilo, da Jezus bo prišel na svet ob svojem času in bo rešil revno človeško ljudstvo iz peklenske oblasti; s svojo smerljo na križu bo božji pravici zadosti storil in človeka spet z Bogom spravil. Ker nas je torej Jezus neizrečeno ljubil in serčno želel nas skoraj rešiti, zato se je tudi njegovo presveto serce razveselilo, ko je križ zagledal, na kterem nas misli odrešiti. Ni mislil, kako težek je križ in koliko bo terpel na njem; temuč mislil je na velike gnade, ktere nam bodo ž njegovega križa tako obilno rosile, zato je pa tudi težki križ z veseljem objel in rekel: „0 pridi toraj, ljubeznivi križ! Tri in trideset let sem te poželel. Zdaj toraj je prišel izvoljeni čas; torej te ljubeznjivo objamem in
pred ne spustim, dokler ne rešim ljudi, svojih ljubljenih otro-čičev, od večnega pogubljenja !"
4.	Oh, ljubeznjivi! tudi v tem naj nam bo Jezus svitla zvezda, ktera nam kaže, naj bi tudi mi z veseljem svoj križ zadeli in šli za Jezusom. Križi se scer ne dopadejo našim telesom, pa so tečne zdravila za našo neumerjočo dušo!
5.	Križ je, ki razterga vezi, s kterimi so naše serca na minljivi svet tako močno navezane. Le poglejte bolnika, ki noč in dan na svoji bolni postelji zdihuje. Kako se je spremenil! — Kar je popred ljubil, mu zdaj ne diši. Ne najde več veselja nad posvetnimi rečmi, ne nad grešnimi veselicami; ampak le skerbi, kako bi ložeji z Bogom rajtengo storil. — Prevzetni se ne povzdiguje več čez bližnjega in razžaljeni prijazno svojo desnico sovražniku poda. — Nečistnik s strahom misli na storjene, gerde grehe, ki mu glasno kličejo: „Mi smo tvoje delo; ti si naš oče!"—Se celo neverni, ki se do zdaj ni zmenil za božje nauke, poslane veren in išče talažbe pod Jezusovim križem. Toraj so naši križi res tisti ključi, ki nam pomagajo odpreti nebeške vrata.
Križ je, ki nain pomaga vstati iz mlačnosti, nevarne dušne bolezni. Marsiktcri se varuje velikih grehov, pa v božji službi je vendar tako mlačen in ni krop ne voda; pa usmiljeni Bog mu pošlje križ. On spregleda svoj revni stan. Bolj zvesto in bolj pogosto misli na svojega stvarnika. Goreče in lepši moli in tudi sv. zakramente bolj pogosto prejema. Bog ga je torej k sebi priklical po križu, kterega mu je poslal. „Za mene je dobro", govori že kralj David, „za mene je dobro, da si me ponižal, da se učim tvoje postave."
Križ je tudi, ki bo povišal enkrat tvojo čast v nebesih. Zalo so pa tudi sveti aposteljni, svetniki in svetnice križ toliko ljubili. „Tako so šli aposteljni", govori sv. pismo, „veseli spred zbora, ker so bili vredni spoznani, zavoljo Jezusovega imena zasramovanje terpeti." In sveti Frančišek Salezi, je neki pobožni ženski, ktera se mu je priložila, da veliko terpi, takole rekel: »Pomisli, ljuba duša! da si lukaj na zemlji nevesta križanega Jezusa, in še le v nebesih boš. nevesta častitljivega Jezusa. Tukaj nosiš ternjevo krono lerpljenja; pa v nebesih boš nosila zlato krono večne časti in slave."
Torej ljubi bratje in sestre moje! ki imate na zemlji težke križe, o ozrite se na Jezusa. Težek scer je bil njegov križ, pa zdaj ga več ne tišči, timveč sveti se zdaj v njegovih rokah kot častitljivo znamnje slave in zmage čez smert in pekel. O kolika sreča tudi za nas, če bomo srečno svoj križ zadeli in veseli za Jezusom šli, bomo pa tudi skoraj, skoraj pri njem počivali, saj kratka je vojska, pa obilno in večno bo plačilo v nebesih.
Sklep.
Vstopimo se še enkrat pred drugi štacijon sv. križevega pota in preinišljujmo nedolžnega Jezusa, s koliko poterpežlji-vostjo in s kolikim veseljem težki križ na svoje ranjene rame zadene! Pa tudi iz globočine svojega serca k njemu zdihujmo, rekoč: „Ja, usmiljeni Jezus! s težkim križem te vidimo obloženega. Tudi mi hočemo za teboj; naj nas tudi težki križ močno tlači. — Saj bo to le kratko terpelo, pa večno bo plačilo v nebesih! — Vselej in povsod se podamo v božjo voljo in vse uro svojega življenja hočemo klicati: „Jezus, tebi živimo; Jezus, tebi umerjemo; Jezus, tvoji smo živi in mertvi! — Križani Jezus, usmili se nas!ft Amen.
Nedelja kvinkvagesima.
III. štacijon: Jezus pade pervic pod križem.
„ Usmili se me, o Bog! ker človek me je z nogami teptal."
Ps. 55. 2.
V vod.
Vstopili smo se, ljubi kristjani! danes teden pred drGgi štacijon sv. križevega pota in smo premišljevali veliko poter-pežljivosl in prisereno veselje, s kterim je nedolžni Jezus težki križ na svoje ranjene rame zadel; vas pa danes peljem k
tretjemu štacijonu. Tukaj vidite Jezusa zvezanega z debelo vervjo okoli pasa. — Mertvaško bled in ves zapljuvan je njegov presveli obraz. — Na glavi nosi ternjevo krono. — Križ ga močno tlači in boli. — Zavoljo toliko prelite kervi ves oslabljen na tla pade. In ravno to vam kaže tretji štacijon sv. križevega pota. Le ozrite se na tretjo tablo in berite:
lil. štacijon: »Jezus pervikral pod križem pade."
Zakaj je tako močno padel: pesem sv. križevega pota nam odgovori:
»Opešal je v močeh, Podre ga križ, naš greh, Vtopljen v sveta dolgeb, Leži potert na tleh."
Jezus je toraj tako močno padel:
I.	Zavoljo britkega terpljenja, ktero smo mu mi z našimi grehi prizadjali.
II.	Ker je vidil, da za veliko terdovratnih grešnikov bo zastonj svojo kri prelil.
In ravno to, Ijubeznjivi! bomo z božjo pomočjo danes premišljevali.
„Molimo le, o Kriste! in te hvalimo.
Ker si s svojim križem svet odrešil."
I. del.
Oh, ljubi Jezus! kako je vender? Še le nektere korake si storil, in vender že hudo pod križem padeš? Mar nisi več tisti vsegamogočni Bog, ki si nekdaj po morju hodil in vetrovom zapovedoval? Mar nisi več tisti vsegamogočni Bog, ki si le rekel: „Jes sem", in tvoji sovražniki, ki so prihruli v vert Getcemani, so od samega straha na zemljo popadali? Ali nisi več močni in vsegamogočni Bog! — Pomislite, Ijubeznjivi! da Jezus ni samo Bog, temuč tudi človek in le po človeški natori je zamogel terpeti. Kot Bog, se ve, da ni mogel slab postati in na zemljo pasti. Le kot človek je hotel terpeti, terpeti kar je človeku le mogoče. Ker je toraj Jezus le kot človek terpel in umeri, se toraj tudi ne moremo čuditi, da je ves oslabljen padel pod težkim križem.

2.	Le pomislimo nekoliko Kristusovo serčno žalost in britkost! Sveli mučenci so bili napolnjeni z nebeško tolažbo, Bog sam jih je tolažil in podpiral. • Niso jih prestrašile gro-zovilne inuke. Z veseljem, kakor bi bilo na kakšno gostijo, so šli tudi v najhujše muke in smert. Pa Kristus te nebeške tolažbe ni vžival, ko je težki križ na goro Kalvarijo vlekel. Zapuščen od svojega nebeškega Očeta je hotel naj grozovit-nejše muke za grehe celega sveta prestati; torej je tudi kot človek na križu britko zdihoval: „Moj Bogi Moj Bog! zakaj si me zapustil?" Tudi človeka ni bilo, ki bi ga tolažil. Njegovi prijatli ga zapustijo in zbeže iz strahu pred Judi; Peter, serčni Peter, ga še celo trikrat zataji. Prosto ljudstvo se ne spominja več njegovih dobrot in ošabni farizeji so bili že tako njegovi smertni sovražniki. Vidite tako je bil Jezus zapuščen, ko je s težkim križem hodil proti gori Kalvariji! Milo se ozira po svojih učencih, pa oh! ni ga viditi, ki bi ga le nekoliko potolažil, vsi — še celo njegov ljubljenec sv. Janeza je zbežal! — Milo se ozira po ljudstvu, naj bi ga tolažilo; pa mesto tolažljivih besed sliši le strašno vpitje: »Križaj, križaj ga!" — Milo se ozira po Farizejih in viših duhovnih, pa ti ga le zaničujejo in zasramujejo! — Oberne svoje objokane in kervave oči v svojo žalostno mater, pa oh! tudi pri nji tolažbe ne najde, ker sama je vsa v solzah in oster meč bolečin ji globoko v sercu tiči! — Ozira se proti nebesom in milo zdihuje rekoč: ,,Moj ljubi Oče! ozri se na svojega sina. Glej, moja duša je žalostna do smerti; oh potolaži jo! Pa nebeški Oče vidi svojega ljubega sina, obloženega s brezštevilnimi grehi, oberne svoj usmiljeni obraz do njega in ga prepusti silnim bolečinam. Jezus toraj od vseh zapuščen, še celo od svojega nebeškega Očeta oslabi, silno, silno oslabi: Se stopinje ne more dalej, zgrudi se pod težkim križem in pade na terde tla.
3.	Ljubi Jezus, naš Zveličar in vsegamogočni Bog! koliko si vendar moral preterpeli zavoljo naših grehov. — Mi revni červiči zemlje smo s svojimi grehi že lavžent in tavžentkrat pekel zaslužili, pa ti se usmiliš revnih grešnikov. Vzameš težko butaro naših grehov na se, in pod njih težo padeš na terde tla! O na ta tvoj terdi padec, na to Tvojo
neizmerno ljubezen bomo mislili vse svoje žive dni! Dokler bomo živeli, bomo tudi objokovali svoje grehe kakor nekdaj kralj David, ki je milo prosil, rekoč: „ Usmili se me, o Bog! po tvoji veliki milosti: In po obilnosti svojega usmiljenja zbriši mojo hudobijo! Zakaj jes spoznam svoje pregrehe in moj greh mi je vedno pred očmi!"
O grešnik! pridi semkaj pod tretji štacijon. Tu postoj in poglej svojega Zveličarja! Glej ga, kako ves oslabljen pade pod težkim križem! In ti se zamoreš še smejati in greh na greh nakladati? Pa že derži uad teboj pravični sodnik oster meč in pekel odpira svoje žrelo te požreti — in ti se še ne zmeniš? In smert ti liodi že za petami in ne veš kdaj te zgrabi, morebiti jutre, morebiti že danes? Oh! zapuščen boš tudi ti enkrat ležal na svoji smertni postelji, kakor zdaj Jezus pod križem leži. Milo se boš oziral po svojih prijatlih, pa jih tvoje mertvaško oko ne bo zagledalo. Pustite, da pride k tisti zaljubljeni hčeri človek, ki ji je tolikokrat ljubezen obetal! Oh! proč, proč od mene gerdi tat moje nedolžnosti! Ti me le opominjaš strašnih hudobij, ki zdaj kakor peklenske pošasti okoli moje postelje stoje! Grešnik, terdovratni grešnik! iskal boš tolažbe pri grešnem svetu, kteri ti je pa ne more dati. Iskal boš pomoči pri Bogu, pa kako ti hoče pomagati, ker si celo svoje življenje njegove zapovedi z nogami teptal? Gorje tebi tedaj, nesrečni grešnik! mertvaški duh te bo obdajal in inerzel pot ti bo na čelo stopal in kdo le bo tolažil o smertni uri? O zatorej poglej zdaj svojega Jezusa, kako ves oslabljen pod težkim križem pade, pade zavoljo tvojih grehov, nikar mu več ne ponavljaj britkega terpljenja z gerdimi grehi, temuč vzdigni ga skoraj z resnično pokoro in poboljšanjem svojega življenja!
5. Ko sem še v šole hodil, sem vidil hudodelnika, ki je bil k smerti na vislicah obsojen. Pri njem je stala velika skleda jedil in polič naj boljšega vina. Z vsem so mu stregli, da bi njegove poslednje trenutke nekoliko olajšali. Pa če se na Jezusa ozrem, kako vse drugače vidim pri njem! Hudo ga pretepajo in sujejo in mu ne pustijo še v mira umreti. Oh ja, ljubeznivi! kar je Jezus pred tem kervavim potom že preterpel, človeški jezik ne zamore dopovedati. In glejte, kako rnztepen in razmesarjen in že ves oslabljen zadene težki križ na svoje Slov. Prijatel.	2
rame; ali se moremo torej čuditi da že po malih stopinjah pod težkim križem na tla pade? Oh kaj hudega more torej greh biti, ki nedolžnega Jezusa tako neusmiljeno na tla pobije! »Zavoljo naših hudobij", pravi prerok Izaija, „je bil ranjen, zavoljo naših grehov je bil tako razbit." Torej grešniki in grešnice! vstopite se danes k tretjemu štacijonu in premišljujte, da Jezus zavoljo naših grehov tako hudo na tla pade. O grehi, grehi, mu dajejo te strašne bolečine in britko žalost, pa še veča je postala ta Jezusova žalost, ko je vidil da
II. del.
za veliko terdovratnih grešnikov bo zastonj svojo kri prelil.
Le pomislimo, ljubi kristjani! njegovo neizmerno ljubezen do nas. O tako ne ljubi nobena mati svojega otročiča, kakor Jezus nas ljubi. Ko je vidil, kako globoko je padel človeški rod in da si sam ne more pomagali, se ponudi nebeškemu Očetu za nas in prevzame težko butaro grehov celega rveta. Hoče na križu umreti, da bi človek zopet oživel. O ljubefen, neizmerna ljubezen! Dokler je še po svetu hodil, se je tudi ves ljubeznjiv do grešnikov skazal. Ilodil je za grešniki kol pridni pastir za zgubljenimi ovčicami. Prišel je iskat, kar je bilo zgubljenega in je ljubeznivo vse k sebi klical, ki so le holli glas njegov poslušati. Le pomislite, kako usmiljenega se je skazal do Šamarijanke pri Jakopovem studencu! Kako prijazno je sprejel spokornico Marijo Magdaleno! Kako z milim očesom se je ozerl na Petra, ki ga je trikrat zatajil! In poglej na križ! Že umira, pa vendar hoče poiskati še eno zgubljeno ovčico, namreč desnega razbojnika, kteremu sveti raj obljubi, rekoč: »Še danes boš z menoj v paradižu!" In kaj bi rekel? Še celo svojega izdajavca Judeža prijazno objame in ga poljubi rekoč: »Prijatel! po kaj si prišel?"
2. Ker je torej Jezus ljudi tako neizrečeno ljubil, je tudi poželel skorej za nje umreti, da bi bili rešeni, zato je pa tudi svojim učencem pri zadnji večerji rekel: »Iz serca sem želel to velikonočno jagnje jesti z vami." Ja revni grešniki! če ste (udi na svojega Jezusa že popolnoma pozabili, ognja
njegove velike ljubezni do vas ne morete pogasiti. On vas ljubi, in rad, rad bi vas rešil, ako bi le sami hotli.
In glejte, ljubljeni bratje in sestre moje! ta, ki nas toliko ljubi, je dobro vedel, da bo za veliko tavžent in tavžent ljudi težki križ zastonj vlekel na goro Kalvarijo. Previdil je, kako terdovratni bodo Judje in ajdi, in bodo umerli v svoji slepoti. Vidil je, kako bo tudi veliko kristjanov zastonj keršansko ime nosilo, ter bodo hujši in gerši živeli od ajdov in Judov. To, posebno to je napolnilo njegovo usmiljeno serce z britko žalostjo, da je milo zdihoval: „Oh! kako jes ljudi ljubim.' Toliko sem za nje že storil in prestal. In zdaj terdo pod križem za nje padem; pa moje britko terpljenje bo za veliko njih zastonj! Torej zastonj sem se za nje tri in trideset letna zemlji trudil; zastonj so moji nebeški nauki, moje dobrote, moji čudeži! Zastonj moja britka žalost, moj kervav pot na oljski gori! Zastonj strašne bolečine, ktere sem prestal pri svojem bičanju m s ternjem kronanju! Zastonj ta moj težavni pot in kri, ktero bom še na križu do zadnjo kaplje prelil! Oh ja, vse, vse zastonj! Tisti nečistnik in ona nesramna vlačuga sta bila že tolikokrat opominjena, pa imata terdovratno serce in se nočeta poboljšati; moja rešna kri bo zastonj za nju tekla! Tisti lakomnik si je že toliko krivičnega blaga nagrabil, na kterem marsiktera britka solza visi, in vendar od poboljšanja ničesar noče čuti, moja rešna kri bo za njega zastonj prelita! Tisti sovražni človek, ki le išče, kako bi svojega bližnjega v žlici vode vtopil, ki gerdo preklinja in se roti, in se še ni spreobernil; oh moja rešna kri bo nad njim zgubljena! Tisti pijanec je že spravil svoje na beraško palico, podkopal svoje zdravje in si nakopal na glavo hitro smert; pa vendar še zmiraj naliva svoje gerlo in je gerši od neumne živine; oh moja kri, moja rešna kri bo za njega zastonj tekla. In spet drugi se je že večkrat spovedal, pa poboljšal se še ni, tudi ni opustil grešnega znanja; in storil je že obilno božjih ropov; oh! oh! moja kri bo za njega zgubljena! — Oh! tako težaven pot je zdaj pred menoj. Križ me tlači in teži, iu še hujše bolečine me čakajo. Še celo sonce bo otemnelo in skale bodo pokale, ko bom na križu umiral; pa vse, vse zastonj pri tolikih kristjanih!"
4. Te in enake misli so Jezusovo serce britko stiskale, ko je s težkim križem šel proli gori mertvaških glav. Serce mu od žalosti hoče počiti, — stemni se mu pred očmi in s težkim križem se kot mertev na zemljo zgrudi. Oh, moj Jezus! na koliko terdovratnih grešnikov in grešnic tudi iz naše fare si tedaj z žalostjo mislil! Kalikokrat se jim lomi kruh besede božje, pa vse zastonj! Kličeš jih kje k spovednici in se jim ponujaš v presvetem resnem telesu, zastonj! Lačni nočejo angeljskega kruha, in žejni nočejo piti iz studenca večnega življenja. In tebi, ljubi Jezus! bodi položeno, nekteri so že čisto pozabili, da so kristjani. — Baram vas, keršanski starši, gospodarji in gospodinje! Ali so že bili vaši vsi otroci, hlapci in dekle pri velikonočnem baranju? Pomislite ljubeznjivi! da Kristus sam pravi: „Kdor cerkve ne posluša, ta tudi njega ne posluša;" torej kdor zdaj cerkve ne posluša, njemu tudi ni treba na smertni postelji pri cerkvi pomoči iskati in umeri bo v svoji terdovratnosti. Vas torej nepokorne sine in hčere naše sv. cerkve bi danes posebno rad k tretjemu štacijonu sv. kri-ževega pota peljal in rekel: „Poglejte nedolžnega Jezusa, kako ves pobit na tleh leži zavoljo vaše terdovratnosti; pa ta Jezus, ki je za vas padel na lerde tla, bo enkrat vaš oster sodnik. Ljudi morete goljufali in tudi čez duhovne znate jezik stegovati, pa glejte, kako bole enkrat pred pravičnim sodnikom obstali! O kristjani! ali se moremo čuditi, da je Kristus tako lerdo pod križem padel, ker so ga naši brezštevilni grehi toliko težili?
Sklep.
Ja, naši grehi so ga težili, in tudi za naš del je padel pod težkim križem; padel je naš Zveličar, da bi nas iz groba greha vzdignil; torej ozrimo se še enkrat k tretjemu štacijonu sv. križevega pola. Poglejmo in premišljujmo to kervavo podobo, poglejmo ranjenega Jezusa, kterega so naši grehi na zemljo pobili in z zgrevanim sercem k njemu zdihujmo, rekoč: »Križani Jezus, usmili se nas!" Amen.
Pepelnica.
IV. štacijon: Jezus sreča svojo žalostno mater.
„0 vi vsi, ki greste po potu, premislite in glejte, če je še kakšna bolečina, kakoršna je bolečina moja!" Žal. p. Jer. 1,12.
V v o d.
Močno je Jezus pod križem padel, kakor ste že slednič slišali. Komaj se vzdigne in zbrihta iz omedljevce, zadene spet težki križ in stopa počasi proti mestu mertvaških glav. Pa kaj žalostnega ga še čaka na tem potu!
Ko je Marija zvedela, kaj se je godilo z nedolžnim Jezusom, ga še hoče viditi in ga sprejmiti po kervavem potu na goro Kalvarijo. „0h še ga hočem viditi", reče Janezu in nekterim ženam, teče po stranjskem potu in čaka, kjer bi imel Jezus memo priti. — „0h, ljubljena mati! kaj vendar misliš? O kaj čakaš? Kako ti bo vendar pri sercu, ko boš vidila svojega sina vsega razmesarjenega in s težkim križem obloženega? Beži, žalostna mati od tod, beži, da ti serce žalosti ne poči! Pa vendar, ti si sklenila ostati, ker materna ljubezen ti brani svojega božjega sina zapustiti!" — Marija torej ostane in z žalostnim sercem pričakuje, kdaj bo Jezus memo prišel? — In že se čuje strašen hrup in vrišč, divja kletev žolnirjev in peklensko vpitje neusmiljenih Judov. — In v sredi te derhali gre nek človek. — Glej, ves bled je njegov obraz! — Oči mertvaške in kervave! — Po životu ves razmesarjen! — In na njegovi glavi kaj vidiš? Krono spleteno iz bodečega ternja! — Na njegovih ranjenih ramah sloni težki križ! — Komaj še prestopa! — In kdo je to? — To je Jezus, Sin božji sam, kterega žalostna mati na potu pričakuje. In ravno to, ljubljeni kristjani! vam kaže šterti štacijon našega križevega pota. Ozrite se torej na to tablo in berite;
š
IV. štacijon: Jezus s križem sreča svojo žalostno m a ter.
Oh, žalosten spomin!
Ker sreča mater sin;
Nji gre meč bolečin
Do serca globočin."
O ljubljene ovčice! pridite! glejte, peljem vas danes pred ta IV. štacijon, da premislimo:
I.	Je z uso v o in
II.	Marijno neizrečeno bolečino.
O vi vsi, ki greste po potu, premislite in glejte, če je še kakšna bolečina, kakoršna je bolečina Jezusova in Marij na!
Molimo Te, o Kriste! in Te hvalimo.
Ker si s svojim križem svet odrešil.
I, del.
1. Jezusovo serce je bilo polno ljubezni in usmiljenja do vseh žalostnih. Svoje usmiljenje je v vsaki priložnosti razodel. Tamkaj v mesticu Najm prinesejo k pogrebu edinega sina revne vdove. Mati je šla vsa žalostna za merlvim sinom. Kristus vidi njene solze. V serce se mu smili in ves prijazen ji reče: „Ne jokaj!" In pri tej priči obudi k življenju mertvega sina. — Nekoliko pred njegovim terpljenjem ga spet vidimo britko jokati na grobu svojega prijatla Lncara, klerega s svojo vse-gamogočnostjo iz smertuega spanja zbudi. Vidite, lak o je bil ljubljeni Jezus usmiljen do vseh žalostnih! »Še celo nesreča lerdovralnih Judov mu zlo k sercu gre, zato se pa tudi nad Jeruzalemskim mestom britko razjoče. In poglej na visoki križ, kako moli, moli tndi za svoje sovražnike, rekoč: „Oče, odpusti jim, ker ne vejo, kaj delajo!"
Ker je torej usmiljenemu Jezusu sleherna nesreča ljudi toliko k sercu šla: kdo bi torej popisal še le njegovo britko žalost, ko je ugledal svojo ljubeznivo mater? Oh ja, ljubi Jezus, koliko žalost si občutil, ko si syojo revno mater zagledal, ktero si toliko ljubil! Res velika je bila tvoja bolečina, ko so te neusmiljeno bili, s ternjem kronali in težek križ na ranjene rame naložili; pa kaj je bilo vse to proti britki žalosti,
proti strašni bolečini, ktero je tvoje usmiljeno serce občutilo, ko si svojo deviško mater zagledal, vso v solzah in veliki britkosti?
3. Jezusa je pa še to naj bolj bolelo, da svoji žalostni materi zdaj pomagali ni mogel. S tim nočem reči, da Jezus bi ji tudi zdaj ne mogel pomagati, saj je še zmiraj ostal sin božji, vsegamogočni Bog, ki zatnore tudi brilko žalost v naj veče veselje spremeniti. Pa je že tako sklenila božja neskončna modrost, da mora ludi Marija s svojim božjim sinom terpeti. Kot človek bi ji Jezus rad pomagal, pa brani mu njegova božja natora. Ta tirja od njega, da kelih svojega britkega terpljenja do dna izprazni. In tako Jezus, naj boljši sin, svoji naj boljši materi pomagati ne more. Zvezane so njegove roke, ne more je objeti; vojščaki in Judje strašno vrišijo, le besedice ne more Marija iz njegovih ust slišati. — Njegove oči so zatekle, polne prahu in kervi. Ž njimi pa gleda zdaj svojo žalostno mater, pa tolažiti je ne more. O kako oster meč žalosti je zdaj Jezusovo presveto serce prebodil! Milo je moral zdihovati: „0 vi vsi, ki greste po potu, premislite in glejte, če je kakšna bolečina, kakoršna je bolečina moja!"
3. Oj vas keršanske otroke, vas sine in HCere! posebno vas bi danes prav rad peljal k četertemu štacijonu sv. križevega pota. Tu bi vam pokazal Jezusa in njegovo mater Marijo. Rekel bi vam: „Ljubi sini in hčere! poglejte usmiljenega Jezusa in učite se od njega svoje starše ljubiti, spoštovati in jim v potrebah pomagati! Res je, da vaši starši niso tako dobri in popolnoma kakor je bila Jezusova mati, rožna Devica Marija; pa vendar ste jih spoštovati in ljubili dolžni, ker so za Bogom vaši naj veči dobrotniki. In zdaj veste, da je večni Bog sam rekel: „Spoštuj Očeta in mater, da boš dolgo živel in da ti bo dobro na svetu!" O ljubljeni otroci! le pomislile, koliko žalostnih noči so vaša mati pri vaši zibelji prebudeli. Kako sla oče in mati se potila in težko delala, da sla vam potreben kruhek zaslužila. Sle bili bolni, so vam ljuba mamica naj bolj stregli. Ste bili žalostni, sla žalovala z vami tudi oče in mali; ste bili veseli, sla se veselila z vami tudi oče in mali. Ljubi otroci! spomnite se, da ljuba mati so vas sv. križ delati učili! Ljuba mati so vam toliko lepega od ljubega Bogeca in vašega
angelca varha pripovedovali. Kolikokrat so molili za vas, molili pri vaši postelji, ko ste vi sladko in mirno počivali! O materna ljubezen! moje slabe usta tebi ne morejo zadosti hvale dati. O sini in hčere! kako vendar nehvaležni bi bili, ako bi tolike dobrote svojim staršem z nehvaležnostjo povračevali in jih v žalosti in potrebah zapustili. In vender, Bogu se usmili! da je po svetu tudi dosti nehvaležnih otrok, ki svojim staršem le žalost in britkost prizadevajo. Še divje zverine tako ne delajo, kakor nekteri otroci s svojimi starši. Večkrat so starši revni in nimajo potrebnega živeža, pa otroci, nehvaležni otroci se sramujejo starega očeta in bolne matere in jih v revščini pustijo. O gerda nehvaležnost, ktera me spomni slovenskega pregovora, ki pravi: »Starši izredijo deset in se več otrok; pa deset in še več otrok ne morejo preredili starega očela, ali bolehne matere." In če starši zbolijo, oh tu se začne še le britka žalost za nje! Nehvaležni otrok bi že rad vidil, da bi že skoraj smert pobrala starega očeta, vbogo mater. Moj Bog! to so otroci, da bi od žalosti človeku serce počilo. Pa gorje, sto in stokrat gorje takim nehvaležnim otrokom! Bog, pravični sodnik jim bo nameril, kakor so tudi oni merili. Prav nesrečni dnevi jih čakajo že na tem svetu, na unem pa večni ogenj, zato pa pravi sv. Duh že v starem zakonu: »Preklet bodi, kdor ne spoštuje svojega očeta in svoje matere!"
O otroci, otroci, posebno vi odraščeni sini in hčere! oj pridite danes pred IV. štacijon sv. križevega pota. Tu se učite od Jezusa s svojimi starši usmiljenje imeti, in jih v žalosti in britkih dnevih nikdar ne zapustite! če so tudi včasih sitni in čudni, poterpite in pravični Bog vam bo povernul. Poslušajte, kaj sv. Duh sam govori: „Moj sin! svojega starega očeta spoštuj in ne žali ga, dokler živi; če ga tudi že pamet zapušča in počutki oslabijo, spreglej mu in ne zaničuj ga; ker dobrota, ktero skazeš svojemu očetu, ne bo nikdar pozabljena."
Pa tudi do vas, ljubljeni starši! imam danes še poseben poduk, kterega vam bom pokazal nad Marijno bolečino, ko je srečala svojega ljubljenega sina, in to
v II. delu.
„0 vi vsi, ki greste po polu, premislite in glejte, če je še kakšna bolečina, kakorštra je bolečina moja!-' Te besede sv. pisma se po vsi pravici tudi na Marijo lahko obernejo; ker neizrečena je bila njena bolečina, ko jo je Jezus s križem srečal.
t. Ženske imajo že od natore bolj mehko in usmiljeno serce. To že lahko vidimo nad Jeruzalemskimi ženami, ktere so Jezusa milovale in objokovale. Kristus sam jih je tolažil, rekoč: „Hčere Jeruzalemske! nikar se ne jokajte nad menoj, ampak jokajte se nad seboj in nad svojimi otroci." Ob, ljubezniva mati Marija, koliko bolečino je še le tvoje materno serce občutilo, ko si svojega božjega sina, s težkim križem obloženega, proti sebi stopati zagledala! Ko od Marijne serčne žalosti govorim, me drugi ne bole zastopili, kakor le ve, keršanske matere, kterim je Bog otroke izročil. Ja, ljube matere! le ve zamorete prav zapopasti brilko bolečino, ktero je Marijno serce pri četerlem šlacijonu občutilo. In glejte, Marija je ljubila svojega sina, kakor nobena izmed vas ljubiti ne more; toraj tudi lahko nekoliko zapopadete Marijno serčno bolečino, ko je svojega sina zagledala.
In kakšnega je pa zagledala? Oh, najlepši izmed ljudi ni človeku več podoben! — Glava s ternjem nabodena. — Oči otekle, polne solz in kervi. — Presveti obraz s slino in s kervjo ves pokrit. — Obleka njegova vsa z blatom namazana in kervava, in na ramah težki križ. — Oh tudi kamen bi se smilil čez njega! Se celo Pilatužu, terdemu neverniku se je usmilil, da je rekel: „Ecce bomo!" Poglejte ga, ali je človeku še podoben? Oh, kakšno bolečino je moralo še le Marijno serce občutiti, ko je tako razmesarjenega Jezusa zagledala! Ja Marija, tukaj pri IV. šlacijonu in kmalo potem tudi na gori Kalvarji so se spolnile nad teboj besede, ktere ti je stari Simeon povedal: „In tvojo lastno dušo bo meč presunil!"
Oj keršanski starši! glejte na Marijo, na Marijo toliko žalostno mater in učite se od nje skerbeti za svoje otroke in jih v žalosti tolažiti. Zlo bi grešili, ako bi za svoje otroke ne
skerbeli. Hudo in smertno grešijo tisti očetje, ki imajo polno hišo otrok, pa nočejo pridno delati, da bi jih pošteno izredili: ampak le po kerčmah posedajo in nalivajo tako dolgo, dokler sledni krajcar iz žepa ne zleti. Naj žena doma še toliko zdihuje, naj olročiči še tako stradajo in raztergani okoli skačejo, to gft ne gane, — da ima le za svoj trebuh. O hudobnež! čuj sv. apostelna Pavla, ki pravi: „Ako kdo za svoje in zlasli za domače nima skerbi, je vero zatajil in je hujši od nevernika." In človek ne bi verjel, pa res je, da so še celo matere, ktere svoje otroke ptujim rokam izročijo, in se ne zmenijo, naj gre otrokom dobro ali hudo. Se celo vesele so, če vbogi červiči pomerjejo, da spet ložeji in bolj brez skerbi zamorejo streči svojim grešnim željam in hudiču. O od lacih mater nočem govoriti, saj niso vredne, da bi jih matere imenoval! Hvala Bogu, da jih je le malo.
3. Pa drugih staršev boš dosti našel, ki se pa premalo zmenijo za dušo svojih otrok. Otroci kmalo samoglavni postanejo, in veči, ki bojo, slabši bodo živeli. Molitev in cerkvanje jih ne veseli in kadar jim starši kaj ukažejo, se naredijo kakor bi tolsto čuli. In reci listi slepi materi, da so njeni sini ponočni potepuhi in hčere gerde vlacuge injezičnice, le reci, skupil jih boš, obesila ti jih bo, da jih boš komej domu nesel. — Pride Janezek ali Urška iz šole k domu, in se ihti in kisa. Mati hitro skočijo in pobarajo: „No kaj ti pa je Janezek? Kdo ti je pa kaj storil?" In Janezek potoži, kako je bil v šoli od nčenika pokregan ali kaznovan. O zdaj je ogenj v strehi! „0 tega pa že ne pustim, pravijo zdaj mati, pretepali te pa že ne bojo. Boš pa rajše doma ostal." Se ve, da kaj tacega Janezek naj rajši sliši. Lenariti in se po vasi potepali in skakati, o lo bo za Janezka veselje! In tako postane hudobni Janezek še hudobniši Janez, kervava šiba nespametnih staršev. — In stopi duhovnik na priž-nico in pove, kako bi morali starši — pa, naj bo dosti za danes, morebiti se je kteri maleri že to preveč zdelo? — O glejte jih slepih staršev! Mislijo, da ljubijo svoje otroke, pa so njih naj veči sovražniki, le iskrice usmiljenja nimajo do svojih otrok. Šibo, ktero oni ne rabijo nad porednimi otroci, bodo hudobni otroci enkrat nad njimi rabili. Gorje loraj takim staršem! Obžalovali bodo kmalo svojo slepo ljubezen, pa prepozno! prepozno! Gorje jim lukaj, še hujše gorje pa pred pravičnim sodnikom!
Sklep.
Oh ljubi starši in otroci! postojte nekoliko danes pred IV. štacijonom sv. križevega pota, poglejte Jezusovo in Murijno britko žalost, ko sta se srečala. O otroci, veliki in mali! Tukaj pred to podobo obljubite, da bote zanaprej svoje slarše ljubili, jim stregli, ubogali in za nje molili, kakor je storil ljubi Jezus, ki je vsem nam naj lepši izgled zapustil! In vi, keršanski starši! storite terden sklep pred to podobo, skerbeti za svoje otroke v njih dušnih in telesnih potrebah, posebno si prizadevajte, da si bote poštene, pridne in pobožne otroke izrejali, ki bodo vaša palica v starih dneh, vaše veselje in tolažba v terpljenju in vaša tolažba na slednjo uro! Kakor starše in otroke, naj pa tudi vse nas prava keršanska ljubezen veže; saj smo vsi otroci enega nebeškega Očeta in v Kristusu bratje in sestrice med seboj! Vsi pa se obernimo k studencu vse tolažbe in pomoči, ter z zgrevanim in ponižnim sercem klicimo: ,,Križani Jezus, usmili se nas!" Amen.
Perva postna nedelja.
V. štacijoji: Simon iz Cirene pomaga Jezusu križ nositi.
v
„In eo primorali nekega raemo gredočega, Simona Cirenejea, da je nosil Jezusov
križ." Mark. 15, 21.
V vod.
„Omagal Jezus je Od teže križeve; O Simon, prosim le, Ne brani križa se!" S temi besedami nam popisuje cerkvena pesem dogodbo, ktero nam peti štacijon sv. križevega pota predstavlja. — Kristus
je pod težkim križem toliko oslabel, da ne more dalej. Že je enkrat terdo pod križem padel in silna žalost, ko je vidil svojo žalostno mater, ga zdaj toliko prevzame, da se komaj še po koncu derži. Njegovi sovražniki spazijo, da je smertno oslabel. Boje se, da bi jim Jezus po polu ne umeri, zato mu odvzamejo za nekoliko časa težki križ in primorajo nekega memo gredočega kmeta, Simona iz Cirene po imenu, da je pomagal Jezusu križ nesti. In ravno to nam peti štacijon sv. križevega pota pred oči stavlja. In smo ljubi kristjani! danes teden premišljevali Jezusovo in Marijno neizrečeno žalost, ko sta se srečala; se pa vstopimo danes k peti tabli in berimo:
V. štacijon. Simon Cirenejec pomaga Jezusu križ nositi.
Sv. evangelje nam pa pove, da so Judje Simona prisilili, naj Jezusu pomaga križ nositi. Zakaj se je pa vendar
I.	Simon branil Jezusu pomagali, in
II.	Zakaj je vendar le to težko delo prevzel?
Na to dvojno uprašanje vam bom z božjo pomočjo danes
odgovoril.
Molimo Te, o Kriste! in Te hvalimo Ker si s svojim križem svet odrešil.
I. del.
Simon se je branil Jezusu križ nositi, a) ker je bil z delom preobložen; b) zavoljo sramote in c) ker je bil križ res težek.
a) Simon je bil kmet in z delom preobložen. On je moral terdo in pridno delati, da je sebe in svoje pošteno preživljal. Simon ni bil postopač, timveč priden človek. Ni delal kakor nekteri kmetje v sedanjih časih, ki po nedeljah k domu ne znajo, ampak terdo po kerčmah posedajo in se ne premaknejo, kakor bi bili z žeblji na klop pribiti. Simon ni tako delal, ampak njemu se je vselej k domu mudilo. Tudi zdaj je hotel hitro derkniti memo vojščakov in Judov. Pa ti ga ustavijo in nagovarjajo, naj pomaga oslabljenemu Jezusu križ nositi. Simon bi jim lahko rekel: „Jes nimam časa. Saj sami vidite, da pridem ravno od dela, Meni se domu mudi. Pustite
me, glejte saj je tu okoli dosti postopačev in lenuhov. Ti Bogu den kradejo. Naložile enemu od njih Jezusov križ, mene pa nikar ne silile s lini, saj vidite, da pridni kmet je že tako s delom preobložen." Tako bi jim Simon po vsi pravici odgovoriti zamogel. Pa prisilili so ga, da je Jezusu križ nosil.
Oh ljubeznivi! nas scer ne priganjajo beriči in vojščaki, da bi križ nosili; pa sam Jezus nas k temu tako milo opominja, rekoč: „Ako hoče kdo za menoj priti, naj zataji samega sebe, in naj vzame svoj križ, in naj hodi za menoj!" Sam Jezus nas opominja, naj bo našo poglavitno delo, za zveličanje neumerjoče duše skerbeti; pa koliko jih pozabi na to! Zamišljeni so le v posvetno minljivo blago, za zveličanje svoje duše se pa tako malo zmenijo. In čo baraš enega teh: »Zakaj pa tako malo moliš ? Zakaj tako redko v cerkev zahajaš ? Zakaj te je malokdaj pri spovedi viditi?" „Nimam časa", ti bo odgovoril. Ali umreti boš pa jmel časa? „Zakaj po nedeljah in praznikih voziš in delaš, zakaj toliko pohujšanje daješ" ? Zato, ker le kakor kert po zemlji riti hočeš, proti nebesom se pa ne povzdigneš. Več ti je pri sercu minljivi Judežev denar, kakor pa Bog in nebesa. In tako pade tudi vsako seme božje besede med lernje, med gosto ternje časnih skerbi in opravkov, in zaduši v tvojem sercu tudi še slednjo iskrico ljubezni božje.
b) Simon se je branil Jezusu križ nositi zavoljo sramote, ker križ je bil le za naj veče hudodelnike odločen. Kako je bilo torej Simona sram zaničljivi križ nositi, na kterem bi imel nedolžni Jezus umreti! Gotovo bi rajše celi den terdo delal in se na polji potil, kakor pa sramotni križ nosil.
Ljubeznivi! Simon se je v začetku sramoval Jezusu križ nositi, ker ni vedel, kdo da je, kteremu pomaga križ nositi. Mi pa smo učenci lega križanega Jezusa. Mi vemo, da to je Jezus, pravi sin božji, naš odrešenik. Oh kolika nezvestoba, če bi se tega križanega Jezusa kedaj sramovali! Če je kdo več let pri žolnirjih služil, se bo večkrat pobahal in ti možko rekel: „Jes sem cesarju služil. Jes sem bil več let žolnir." Mi pa smo žolnirji božji. Že pri sv. kerstu smo prisegli pod Jezusovo bandero; oh kolika gerda nezvestoba bi bila, če bi se za Jezusa in za njegove svete nauke ne potegovali. Ne
zaslužili bi keršanskega imena, ako bi molčali, kadar se gerdo klafa, ali bližnega pošteno ime neusmiljeno terga. Slabi nezvesti božji žolnirji bi bili, ako se ne bi potegnili za božjo čast, za duhovnike in sveto cerkev. Pokažimo torej pri vsaki priložnosti, da smo katoljški kristjani in da se Jezusovega svetega križa nikdar ne sramujemo!
c) Simon se je pa tudi zato branil križ nositi, ker je bil križ res težek; gora Kalvarija pa sterma. In sami ste že skusili, kako lačen je človek, kedar pride od težkega dela. Simon je šel domu, naj bi kaj jesti dobil in se počil, kako bi torej zamogel z veseljem težki križ nesti ?
Tudi tvoj križ, preljubi moj! je dostikrat težek, pa spomni se, da sam Jezus pravi: »Nebeško kraljestvo silo terpi, in le silni ga na se potegnejo." Dokler si na svetu, se vseh križev
nikdar znebil ne boš.
Pa ne brani se križa, saj le križ te pripelje k večnemu počitku. Bog ti ničesar ne naklada, kar ti ne bi bilo mogoče storiti. Res težka je večkrat tvoja butara, pa mogočna je gnada božja, ktera te bo v križih podpirala, da obnemagal ne boš!
O Simon, prosim te, Ne brani križa se! Simon, kakor ste čuli, se je od začetka križa branil; pa kmalo se premisli in naloži težki križ na svoje rame. Zakaj je pa vendar Simon težko delo prevzel, vam bom povedal v H. delu.	(Dalje prihodnjič.)
—»»j —
Novic ar.
*	Iz Celovca, čast. g. Kafol misli, da bi bilo Slovencem bolj primerno, posebej slaviti mnogoletni™ sv. Mohorja, ki je pred 1800 let že prišel v naše kraje. Slavnoznani zgodovinar g-. Hicinger pa na-svetuje v „Zgodnji Danici", naj bi se sklenile obe mnogoletnici sv. Cirila in Metoda, sv. Marka in sv. Mohorja. Album ali zbirka primernih v ta namen danih spisov, kakoršnega hočejo nekteri duhovni po un-danjem razglasu Zgodnje Danice na svitlo spraviti, lahko velja na obojo stran. Dvojni spomin, ki eden bolj zadeva izhodnje, eden bolj zahodnje Slovence, obojim vendar vse skupaj, utegne ves slovenski narod in zlasti njegove bolj veljavne može močneje zbuditi in v edinemu Bogu in njegovim svetnikom hvaležnem duhu združiti.
Časniki nam pravijo, da te dni bivajo na Dunaju prečastiti gosp. Jakob Stepišnek, in se ondi pripravljajo, iz rok preuzvišenega metro-polita Soinigraškega prejeU pastirsko palico Lavantinske škofije.
*	Iz Celovca. Že je minulo več tednov, kar so presvitli cesar v deržavnem zboru slovesno oznanili, da dobimo novo tiskarno postavo. Danes imamo že 15. dan januarja, — pa še je ni. Druge nove postave, klerih ljudje niso tako težko pričakovali, in bi jih bili prav lehko še dolgo dolgo radi čakali, so že vse zagledale beli den, — tiskarne postave pa le ni. Pride pa gotovo — cesarska beseda nam je porok.
Zatoraj vse čč. gospode, ki so si naročili .Stimmen aus I nnerosterreich", prav lepo prosimo, naj nam ne zamerijo, da .Stimmen" niso še dobili. Mi za to kaj ne moremo, mi jih izdajati ne smemo, predenj nova postava ne pride na svitlo. Le še malo poterpite, — škode na dnarjih ne bote terpeli nobene: 28. januarja pride I. zvezek v veliki četertinki na svitlo.
Pa še ta overa bode nam izišla — na srečo; čas smo imeli, duhtali in prevdarjali smo, in glejte! prišlo nam je na misel, in sklenili smo, „Stimmen" na svitlo dajati ne trikrat na teden, temveč vsak dan, in vendar cene zvišali nismo.
Novi časopis naš, ki bo zagovarjal in branil vse pravice in svetinje naše, bode toraj izhajal vsak dan (le samo dni po nedelji in prazniku ne) na velikem papirju in Slovencom liadomestoval vse politične nemške časopise iz ptujih krajev.
Naš časopis je dober kup tako, kakor vseh nemških nobeden. Velja le vsak dan po pošli prejeman za celo leto 12 H., za pol leta 6 fl,, za četertinko leta 3 fl.; brez pošte pa 10, 5 in 2y2 fl, a. y.
Visokočastiti gospodje naročniki! Vem, da si „Stimmen/' zdaj po povišani ceni ne more vsak za se posebej naročili, — pa združite se vas več, delajte, da jih spravite v kavarne, srenjske uradnije, kerčme itd. Mislim, da vas ne bo gre vato: Roka roko umiva — pomagajmo tudi mi eden drugemu! Lepo prosim!
Kakor hitro se nova postava okliče, pošljemo dvakrat na vse strani notranje Avstrije od našega novega lista 5000 izlisov, kakor Nemci po latinsko pravijo „Probenumer"; — deveti d en po oklicu nove postave pa pride na svitlo pervi list „Stimmen aus Inner-osterreich."
Še enkrat prosim: Slovenci, posebno vi slovenski duhovniki pustile nemške liste iz tujih krajev, večidel so nasprotni in sovražni naši veri in narodnosti, in akoravno nekteri tudi brani našo sv. vero in cerkev, — za naše narodne pravice in za naš jezik se pa ne poteguje jih nobeden krepko in odkritoserčno; kar se o tej zadevi piše in stori, je vse le po sili — vse le dobičkarija. „Stimmen" pa bojo na vso moč branile vse naše — vero in narodnost in svobodo.
A 8. januarja so se sošli poslanci koroški k deželnemu zboru. Visokočastiti stolni prošt g. Mihael Ahac, ki so ob enem tudi deželni kaplan, so slovesno služili božje opravilo nazočim poslancem, da bi sprosili blagoslov nebeški težavnemu početku. Zares ga bo jim treba; težke naloge jim so rešiti. V pervi seji je zborni predsednik naznanil poslancom, o kterih zadevah se bodo po volji visoke vlade pomenkovali: o uredbi sosesk ter o novem načertu volitvenega reda za Koroško; kdo bo zanaprej nosil stroške za katoliške cerkve in duhovnije in komu se bodo naložile bremena in dolžnosti šolskih patronov.
Vidite, da so vse naloge nam prevažne: da bi se le razsodile tudi pravično na vse strani ter v prid sveti veri, ljubi domovini in ljudstvu. Da bi soseske modro se uravnale, da bi soseskino življenje čversto in veselo se razcvetalo, da bi vsakteri soseščan zavedal se svojih pravic in ne samo svojih dolžnost in da bi pervih pametno vživljal, druge pa vesel spolnoval, menda bo želel vsak pameten človek. Le modro uredenje občinskih postav bo temu pripomoglo!
Tudi volitveni red bi se dal popraviti, da bi se bolj prilegel svobodnemu gibanju. Dosihmal je vsak odbornik moral ustmeno glasovali vpričo c. k. komisarja, ki je bil večidel okrajni predstojnik in sam — kandidat. Mnogoterim kmečkim odbornikom ni bilo dosli serčnosti, da bi se potegnili za kandidata, ki c. k. komisarju ni bil po volji. Temu bi se odpomoglo, če bi se po listkih glasovalo.
Zanimiva nas posebno uredba prevažne zadeve: kdo bo za naprej nosil stroške za katoliške cerkve in duhovnije? Do leta 1848 so stavbini stroški za cerkve in farovže zadeli patronc, soseske in cerkve, če so bile zainožne. Odkar pa so desetine, tlake in drugi patrimonialni davki odkupljeni, se patroni branijo doneskov in mno-
gotere živo potrebne poprave cerkev ali cerkvenih pohištev so se v nemar puščale. Ta reč se mora določiti, da bo se vedelo, komu gre skerbeti za stavbo in popravo cerkev in cerkvenih poslopij. Skerb za šolske hiše se je patronom po krivici natovorila; v prihodnje jih bodo menda soseske saine stavile in za učiteljske plačelpo zamož-nosti skerbele.
Kaj pa imamo mi Slovenci od deželnega zbora koroškega pričakovati? Cesar in cesarske postave so nam pravične-, da bi bile nam pravični tudi deželni poslanci! Po številu bi nam šlo 6 poslancev; ali viša potilika je volilne okraje tako uredila, da le v Velikovcu same slovenske soseske volijo dva poslanca; po drugem Koroškem morajo povsod Slovenci voliti z Nemci. Zatoraj pa imamo le edinega rodoljubnega poslanca g. Einšpielerja, kteremu je serce in volja, krepko in na vse strani braniti Slovencem pravice postavne. Al hodil bo po ternji: nasprotniki ga bodo njemu obilno nastljali.
Vidilo se je to očitno že v pervi seji in po pervi seji so ga nasprotniki napadli strastno in krivično v celovških novinah; kdo bi se temu zavzel, brusili so jezike in peresa že leto in den.
Pomenjkovalo se je, kako bi se razglaševali stenografični protokoli. Dr. Burger nasvetuje, naj bi se pritoževali tiskani protokoli celovškim vradnim novinam. G. Einšpieler pristavi, naj bi se prilože-vale tudi drugim političnim novinam, ktere izhajajo v Celovcu, saj je čas privilegij menda pri kraju in naj grejo vsem enake pravice. Poslanec g. Gotz nasvetuje, naj bi se tiskani zborni pomenki razpošiljali soseskam uredno na deželne stroške.
G. Einšpieler si misli: ako bojo sejni zapiski se tiskali na deželne stroške, zahteva enakopravnost, da se tiskajo v obeh deželnih jezikih; toraj tudi slovenski in v tem smislu izusti svoj predlog, kteri pa ni bil prejet; še v posvetovanje ni bil vzet, ker je našel le štiri podpornike, ne pa pet, kolikor jih tirja postava. Podpirali so predlog gg.: Findenig, Homan, Ottitsch in Schwab.
Kakor bi bil v seršane dregnil, ga je napadel roj serditih sovražnikov, ki mu le tega ne morejo odpustiti, da je Slovenec in brani svojemu narodu svete pravice. Še tisti dan so celovške novine prinesle na čelu sostavek, v kterem se aabavlja koroškim Slovencem in slovenskemu poslancu. Še drugi den ne morejo pozabiti g. Einšpiler-jevega predloga in ga še serditeji napadajo, ob enem pa dregnejo vboge Slovence, češ, da ne bi imeli sposobnega moža, ki bi bil kos poslovenjati sejne zapisnike in da bi jih razun prestavljavca nihče ne bral in ne razumel. Vprašam, ali bodo taki serditi napadki koristili svobodnemu pomenjko vanju? Vse strele in pušice letijo na verlega gospoda Einšpilerja, ki sedaj nima časnika, da bi se branil; mi pa vemo, da ga ne bodo prestrašile; v duhu jih je gledal že davno pripravljene.
Slov. Prijatel.
3
*	Iz Celovca. L. F. — O tisučletnici slovanskih apostolov sv. Cirila in Metoda. Naši bratje na severu in jugu se pripravljajo slovesno obhajati tisočletni spomin slovanskih apostolov sv. Cirila in Metoda. Nadškof Olomuški so s privolenjem svetega Očeta razpisali tisučletni jubilej z obilnimi odpustki za celo leto 1863. V zanimivem pastirskem listu vabijo Moravane, naj vredno in hvaležno obhajajo tisučletnico keršanske vere na Moravskem. Na mestu sedajne vesi Velehradsbe, eno pičlo uro od starega mestica Hradiškega je stalo glavno mesto Velehrad ali Devina in grad nekdanjih Moravskih kraljev; ondi je stoloval v sredi 9 stoletja pervi moravskopanonski metropolit sv. Metod. Leta 907 so grad in mesto razdjali divji Ogri, 1. 1202 se je na onem mestu postavil samostan Cistercienski, ki je obstal do 1. 1784. Sedaj je ondi farna ves z 5—600 prebivavci v dolu na tri strani z gričem obdanem. Za tisučletnico so čedno popravili cerkvico sv. Cirila in Metoda v starem samostanu in v vesi pa so pripravili potrebnih prebivališč za romarje.
Tudi Slovaci na Ogerskem, ki so nekdaj spadali pod krono in višo duhovnijo Moravsko, se posvetujejo, kako in kje bi obhajali spomin slovanskih apostelnov slovanskih.
Slovencem pa so .Novice" oznanjale hvalevredno trudovanje štajar-skili Slovencev za vzajemno proslavljenje apostolskih bratov, ki sta perva severnim bratom slovanskim razlagala bezedo božjo v domači besedi.
Zvesto bomo zapisovali in pripovedovali Slovencem vse slavnosti, ktere se kjerkoli bodo obhajale v čest našima apostoloma sv. Cirilu in Metodu; naj se tudi Slovenci zbudijo h keršanski in narodski vzajemnosti !
*	Iz Št a j ar j a?? Mi Štajarci smo pač še revni pasterki v Graškem deželnem zboru! Kaj pa opravi g. Herman sam?! Saj drugega pervega korenjaka in zagovornika nimamo ondi! Da bi Bog kteremu staremu odborniku pamet razsvetlil, poslanstvu se odpovedati, pri moji bedri! tnešo bi najel v zahvalo sv. Duhu. — Pa kaj pomaga odpovedovanje, saj bi se zopet pod uradnim klobukom gotovo srečke za kakega „kozmopolitista" in optima forma pripravile. Imamo takih izgledov. Morebiti bodo naš milost, knezovladika za slov. bandero prijeli? Bog daj da bi! Vendar dosedaj nam še niso gradiva podali za ogenj našega upanja. Želimo, da bi njih duh nepozabljivega Slomšeka, ki še v hišah veje, ki celo škofijo obdaja in oživlja, in bo jo tudi obdajal v večne veke, močno prešinil. Drhal po Mariboru scer govori „Fttrstbischof Stepischnek ist nnser Schoosskind". Bahajo se sanjaje, da so Dr. Stepišnek po njihovi prošnji škof postali, ktero so prej Sol-nograškemu nadškofu poslali, in si že zlate gradove stavijo na razvalinah slovenstva. Sladka jim sanja! Če nas v resnici taka nesreča ssadene, kakor eno sosedno škofijo, vendar pogum nam upadel ne bo.
Saj jezik in literatura, pa tudi omika naroda v tem obziru ne spada pod škofovsko oblast. Slovenstvo zategadel upešalo ne bo ne v škofiji, tudi v Maribori ne, akoravno bi nas škof vladali, ki bi Mariboržanom (se ve da nemškim) bili morebiti po volji. Narodnosti v Mariboru ne tira mogočna škofovska roka naprej, ampak kakor povsod, od Boga izbujena zavest, da smo narod; pospeševati že zamore narodno napredovanje in pripomoči, da se hitrej razvija, zakaj veljavna roka veliko stori, vendar življenje ali sincrl Slavina ne odvisi od te mogočne roke. Tedaj je naravnost noro, Slovenščini že liero prepevati, prvič izj gori omenjenega vzroka, drugič pa, ker g. Dr. Slepišnek še ene besede kakor škof zinili niso. Temveč nam je njihova občeslavna značajna duša zvesti porok, da nam vsaj protivni ne bodo, ako naše reči ne hodo pospeševali, Mariboržanom pa se ne bodo nikdar uklanjali. — Bog živi novega kneza in škofa!
* Na Dunaji mesca listopada — Pač je zdaj čudno na svetu. Sto glav, sto misel ali bolje: kolikor glav, toliko misel, vsak po svojem, rad bi rekel, jo mahamo naprej, skoraj da brez cilj in konca, tje naprej v neznano prihodnost. Kako pa to, prijatel! ker imamo gotov namen, bodisi za sedajnost, bodisi za večnost? Da, imamo ga in ga morebiti tudi vsi poznamo, ter pp svoji moči ga doseči si prizadevamo. Ali vendar kako smo si nasprotni na potu, na tiru proti njemu! Kako se včasih in semtertje do eden druzega zadržujemo, grede ali počivaje živimo, kakor bi ne tukaj, ne tamkaj in nikjer skupaj priti ne smeli! Res da peljajo yse pota v Rim, kakor pravi tuji pregovor, ali to ni vsem in vsakemu priporočevati in tudi vsem in vsakemu kraju in času ne velja, je le samo pregovor, ki zamore tam pa tam obveljati ali občne veljave splošnega pravila zadobiti ne more. Za življenje ne more biti vodivno pravilo in znapinje! Vzemimo ?daj na priliko iz djanskega življenja besede: liberalec ali liberalen konservativec ali konservativen, reakcijonerec ali reakcijoneren itd. kako čudno se razumevajo in tolmačijo, ter potem za priimke jemljejo, da so nam bandero, za kterim hajdi v vojsko djanskega življenja, hajdi za tovarši svojega kardelal Ali to naj bi že bilo, ker tako je že enkrat nasvetu, da ne gre vse po enem kopitu, da bi le pač tudi vsak svoje poznal ter jih tudi sledil. Ali tako je mešanca, da je jojj Zdaj so ti liberalni, zakaj? zato ker papeža terpeti ne morejo. Se pri volitvah, da bi izvoljeni bili za vodje javnega mnenja, so se širokoustili s težkimi in enakimi namerami, dasiravno ne more nihče sam zase v tem prašsinji ne naprej, ne nazaj. Liberalni so tu v velikem zboru in v vsem, kar se nemštva in nem rije tiče. Poglejmo jih pa na drugi strani, v zadevah nenernških našega cesarstva. Tu so konservativci, nak, rpakcijo-nerji so, da večih ne najdeš. Tu nič ne veljajo svete prava narodov, tudi nič z novega zagotovljene vstavne pravice, nič samostojnp vprav-Ijanje — vse niči
Glej čez meje našega cesarstva proti iztoku: tu imaš po njih učenju na pol divje ljudstva, ki niso vredne samostojnega svobodnega življenja, ki so bili barbari in naj taki tudi ostanejo na vse večne čase amen. Večkrat se čudimo, da se za take ljudstva tudi moliti ali kaj darovati ali sploh kerš. vera jim oznanovati sme, ker po tej so v nevarnosti barbarstvo popustiti in civilizacijo sprejeti, zakaj vera je tudi civilizacijo sprejeti, zakaj vera je tudi civilizacija — in volja božja je, da bi vsi k spoznanji resnice prišli in kakor ljudje kolikor moč popolnoma bili. Ali kaj pomaga „gleiches Recht fiir AUe" in veči liberalizem proti papežu in za nemstvo sploh, ker ne velja za vse in vsem in ostane le farizejsko bahanje in našemovanje? Tako čudno in neizvedljivo je vedenje tudi teli, ki se imenujejo konservativci in reakcijonerji. Kaj je to? kaj hočejo imeti? Vse konservirati in v staro nazaj? In vendar nas čas uči: naprej pametno in s pomislikom; skušajte vse, naj bolje pa obderžite; tako tecite, da vam plačilo ne odide in tacih opominov več. Učenost se je razširila, šole se pomnožile, vstavno življenje se ljudstvom zagotovilo in tudi že nekoliko v življenje vpeljalo, kaj češ zdaj stali — naprej! ali se celo po tistih mastnih loncih nazaj ozirati ter jih poželjevati — naprej! po tistih nekdajnih časih hrepeneti, ko ni bilo ne železnic, ne daljnopisnikov, ne tudi časnikov razne baže in te velikosti od dandanes — naprej! Res nekako junaško delo je, sklep storiti, da bi več kat. veri sovražnih listov ne brali. Ali kaj to pomaga, jih bodo pa drugi brali in širili, ko bote vi le proti njim govorili, roke križem deržali in k ve-čemu kak nemšk cerkv. list iz Beča prejemali — doma pa, kjer je toliko priložnosti, jih večina morebiti še dobre bosede za ta ali pa ta slov. list nima, kaj še le, da bi se podpiral in pripravnih delavcov pridobival. Čudimo se, da podpirajo mnogi z mnogim denarjem po svetu take pa take liste, ki imajo sicer kerš. ime, ali so dans taki, jutri spet drugačni in sploh za nenemške kraje malo malo važni, ker jih večina ne bere in ko bi jih, bi se jim gotovo njih politika ne prilegala. Tedej ad quid perditio haec? wo das Gute so nahe liegt? Pa eno smešno vprašamo: ker so menda železnice toliko hudega napravile, da se je semtertje reklo, da so hudičevo delo, ali se jih ne bomo vsaj kat. kristjani ognjevali? ali jih ne bomo mahoma zapustili itd.; in vendar se jih se celo duhovni poslužujejo in tako tudi družili znajdb, ki so novejše čase beli svet zagledale! Naj bolji pomoček v tej reči bi bil pač ta, da bi se kakor je dozdaj bilo, veljavni možje zedinili in za dobre liste skerbeli s tem, da jih na dan spravijo ter jim pripravnih delavcov pridobe, potlej pa hajdi v boj, v družtveno življenje, vse drugo, posebno pa tarnanje in kričanje je zastonj! sed
quid relata refero?
Kar je tukaj le bolj poverhoma rečeno od zunanjega političnega nejedinstva, velja še tolikanj bolj od tistega na duh. polji.
Zdaj je zima, in ž njo imamo marsikteri joj, ki ga dozdaj ni bilo, posebno za siromake, reveže in sploh niže ljudstvo; tisti pa, ki imajo denarje, se tudi po zimi dobro počutijo, ker so gledišča, plesišča itd. dobro oskerbljene in še celo kerčme za manje razveseljevanja skerbe. Morebiti se bodo tudi bolj domače in tuje uprašanja „študirale", vsaj bi že čas bil, da se kaj pravega zgodi! — 4. t. m. so truplo pervega nemškega lazarista Klem. Mar. Hofbauer-ja iz Marija-Encersdorfa v tukajšno samostansko cerkv. rako k Marii na stopnicah (Mana Stiegen) (?) prenesli. Rajni je bil iz Marskega doma, umeri je po svetem bogaboječem življenji 1.1820. Bila je zatoraj velika cerkvena svečanost in veliko duh. opravilo je imel sam kardinal, pri-digoval pa je goreči jezuitar O. Stadler.— Odkar je zidana in posvečena nova cerkev v Skerjančjem (AltlerchenfeldJ, ki je zares lepa, umetno zidana in zmalana, stoji že druga gotova, ki jo bodo v kratkem posvetili, in samostanska na Senbrunski cesti blizo zahodnega kolodvora. Zidajo pa še dve, tako imenovano obljubljeno (votiv) cerkev in na Videm eno, ki bote, kakor se kaže, tudi kmali kinali zdelane.
1863.
Preteklo je zopet jedno leto!
Z žarečimi perutami se je dvignulo iz svitečega serca večnosti, z zatemnelimi se je v topilo va-nj nazaj k drugim svojim bratom.
Na pragu stojimo važne časne premembe. Z jedno roko se poslovujemo od leta starega, z drugo spremeljujemo novo!
Leto 1863! Tisočletnica slovanska! God neizrekljive pomembe in vrednosti! Pred tisoč leti oznanovala sta slavna brata sv. Ciril in Metod rcšivno vero našega Zveliearja našim preddedom v narodnem jeziku in sta tako zvezala večne Božje resnice z neskončnim blagom narodnim, sta zvezala narod naš mili s cerkvijo sveto!
Od te dobe bil položen je temelj obstoja slovenskega od tolikih nezgod in težav stiskanega naroda. Cerkev le govorila je z našimi dedi in preddedi, z našimi starši v narodnem jeziku, spolnivši besede sv. Pavla, da „bolje je pred občino fpet razumljivih besed govoriti v poblaženje, kakor deset tisoč v (tujih) jezicih".
Kje bi bil naš mili narod, če bi bila tako, kakor na drugi strani, mu tudi vera vsiljena bila s tujim jezikom. Poginil bi bil in ž njim narodnost njegova.
Mili rojaci! kake misli nas morajo danes navdajati in izbujevati v premišljevanje, kako da vredno nastopimo novo, za nas Slovane — sveto leto?
Ozrimo se s hvaležnim in pobožnim sercorn najpred gori k večnemu Vladarju vseh narodov, da je prižgal tudi nam zvezdo rešivno in budivno, ki nam odpera in razsvetljuje pot, po kteri le zamoremo doseči svoj namen: dušnega in životnega blagostanja, da vsem drugim narodom enako izobraženi iti zavedni stopimo v kolo človeške družine. Prosimo Vladarja vseh vladarjev, da ne odtegne svoje vsemogočne roke od nas, da njegov blagoslov se razliva čez nas, čez naš inili narod, čez našo miljeno krasno domovino!
Zvesti vstopimo se okoli naše deržave, zveze mnogoslavnih narodov, mogočnega prestola, s kterega blišči svit enakopravnosti in svobode vsem narodom. Skazujmo v djanji, da naša skerb prebuditi sile narodne, velja občinstvu, ne pa, kakor hudobni natolcevavci nas obrekujejo, nevarni ločivni sebičnosti. Deržimo se postav, in zahte-vajmo njih spolnovanje brez straha!
Ljubimo vse druge narode, ki so sobratje v družini deržavnL Le zjedinjeni v ljubezni in svobodi bodemo spoznali, da ne sme narod naroda moriti in mu pravice kratili; kajti le zvezani smo zadosti močni, da si pred sovražniki vunanjimi ohranimo mir in srečo v deržavi.
Ljubimo pa posebno svoje brate slovanske, v kterih se pretaka ista kerv kakor v nas, ki imajo isto doto z nami od Večnega — neprecenljivi sladki, mogočni jezik naših preddedov. Kadar bodo letos zapeli po zemljah slovanskih zvonovi harmonično oznanovajoci tisočletni spomin naših aposteljnov, takrat bratje naj se v ljubezni in slogi zve-žejo tudi vse serca naše. Podpirajino se, da moremo doseči lože težki namen, ki ga ima gotovo tudi naš velikobrojni narod kakor vsak drug.
Obhajajoči lisočletnico prevdarimo: ali je storil naš narod v tisoč letih tak korak v izobraženosti in omiki, kakor je bilo mogoče? Ce se pokaže, da ne, preudarimo dalje: kaj je celo krivo, da smo zaostali: ali iz lastne narodne nemarnosti, ali iz drugostranskih zaprek, in odstranimo to in uno z modrim obnašanjem in nevtrudljivo delavnostjo I
Kviško tedaj v«rli delavci in ratarji na polji dušnem! Ne mudite, vsak na svojo njivo! Budimo svoje brate s prijazno besedo iz spanja, iz nesvestja! Podučujmo, nadušujmo jeden druzega, da stanovitno stopamo naprej na poti nam od Boga odmerjeni t Oprostujmo svoje duše zmot tujčevanja, ki nam zlato solnoe narodne zavesti in narodnega ponosa zakrivajo ko gosti, temni oblaki.
Odperle so se prave narodne učilnice, naše čitavnice, iz kterih naj izvira koristen poduk čez celi narod. Udeležujmo se njih pod-učivnili in razveselivnih naprav, ustanujmo jih še več in podpirajmo jih, kolikor mogoče!
Ne pozabimo narodnih ljudskih knjižnic (bukvarnic). Ustanov-Ijujmo jih v občinah, v farah ali posamnih krajih; obilen sad bodo prinašale.
Kadar si volimo zastopnike v občinske (srenjske), deželne ali deržavne zbore, bratje, bodimo pazljivi — in ne dajmo nikomur zaupanja našega, kdor ne spozna, da blagor naroda izhaja le iz narodne omike, kdor ne ceni in ne zna dostojno našega jezika, kdor se sramuje biti naš, kdor se ne more odpovedati svojemu lastnemu dobičku na občni prid, kdor ne zastavi svojega premoženja, svoje časti in svoje prihodnosti za prepričanje svoje. „Mož" mora biti ves, kdor hoče za druge skerbeti in jih zagovarjati.
Zahtevajmo postavno in preudarno spolnovanje naših pravic od vseh, ki imajo jih spolnovali!
Ne strašimo se nasprotnikov. Premagujmo jih s poterpežljivosljo in z zmernostjo, ter pridobljujemo si jih s prepričevanjem za prijatle.
Trudimo se vsak po svoje kaj koristnega vstanoviti iz zgolj rodoljubja za naš narod. Podpirajmo naše pisatelje, kupujmo in raz-deljujmo koristne in lepe knjige (bukve), naročujmo in priporočujmo naše časnike in druge spise.
Mislimo in nabirajmo moči, da ustanovimo tudi .matico slovensko", iz ktere, kakor bčele iz ulnjaka, vanj prilete podučivne knjige za narod naš mili.
Ne zabimo materialnega prida in napredka na gospodarskem, obertniškem in sploh djanskein polji!
Skušajmo, priporočujmo to in drugo novo naredbo in znajdbo.
Pomagajmo si v vsakem obziru bralovsko, ker življenje sedanje posebno zahteva, da delamo z zjedinjenimi močmi, da se hitro in marljivo gibljemo, sicer zaostanemo za drugimi strašno daleč in pademo v neusmiljeno revščino, v kteri se ne more napredovati in zveršiti dušna omika.
Če naenkrat vse ne steče po volji, ne odstopimo od svojih pravičnih namenov, kteri so danes taki kakor lani in predlanskim, in kteri morajo ostati tudi zanaprej. Naj se ne spreminjajo ko luna na nebu; saj izvirajo od večne resnice.
Če nam moči hočejo pešati, ozrimo se nazaj — in serčnost mora rasti v nas, ker vidimo, da naše inlado narodno drevce poganja že cvet, in obeta kmali tudi razveselivni sad.
Bodimo složni vsi, če tudi eden ali drugi v tej ali uni stvari drugače misli in sodi: namen naš mora biti pri vseh napravah: „Vse za srečo domovine!" Ne udajmo se nikakor kakemu razpertju, temuč „složimo se!" Spoininjajmo se besed slavnega Svatopluka! Kaj bi bilo iz naše mlade lipice slovenske, če ji odpade vejica za vejico in če bi se clo deblo skrehnilo!
Složno bratje! da bodemo dobre vesti zainogli tekočemu letu v torbico podati listek svojih djanj, ktere bodo položil v bukve naše zgodovine in nesel tje pred večnega Sodnika na tehtnico pravično!
Naj bi bilo napisano na njem: „s!oga bratov", „sprava narodov", .djanska enakopravnost vseh ljudstev", ((sreča deržave", „zadovo!jnosl vesvoljna" — in naj bi sodba Gospodova v naših djanjih mila nam bila!
Pozdravljeno budi novo leto, — spolni vošila naše!
Dr. L. T.
Dubovske zadeve.
*	Koraka škofija: Č, g. stoljni pridigar Huber Jožef je dobil faro Glodniea. Čč. gg. kaplani so prestavljeni: Škerbinc Janez gre v Sentmihel pri Pliberce, Zelnik Luka v Černo, Zeichen Jan. v Grebinj.
*	Goriška nadškofija: Č. g. Kacin And., dozdajni provizor v Sre-beljeh je postal ravno tam fajmošter. Č. g. Mar uši č Jožef, bivši kurat v po-boljševavnici in špiritual usmiljenih sester v Leopoldstadtu, je prevzel začasno vero-ananstvo na tukajšnih norm. šolah in metodiko in katehetiko v semenišču.
*	Lavantinska škofija: Č. g. Wal ter Franc je zaprovizorja vGaliciji . postavljen. Č. g. Kertna Matija za kaplana v št. Peter v medvedovem Seln prestavljen. — Umerli so čč. gg.: Lipold Franc, duhovski svetovavec, jubilant in penzion. fajmošter Terbonski. Krumpak Jan., fajmošter v Galicii. Vilfan Jož., kaplan pri sv. Petri v medvedovem selu. R. I. P.!
*	Teržaška škofija: Č. g. Koman Jožef, poprej kaplan v Sesani, je izvoljen fajmošter nove sežanske fare. — Naslednje fare so spisane: Lovran do ti. prosenca: Grimalda, Golgorica in Materada do 28. svečana t. 1. — Umerla sta č. g. Čerčič France, fajm. v Lovranu in Cebin Matija, kaplan v Topolovcu. R. I. P.!
*	Ljubljanska škofija: C. g. Hočevar Jož. pride za drugega vodja in gospodarja v duhovsko semenišče v Ljubljano. Č. g. Meršol M. pa gre k uradnii za cerkveno premoženje. — Umerla sta čč. gg,: Grad Joz., ekspoz. v Marijah in Indihar Fr., Jiaplan v v pokoji. R. I. P.!_____ _____
Odgovorni	ta Tiadu And r. Eln»p i • Ur~ — Natisnil J»nea Leon i Oelovou.