VOJO RAKIČ
Predlogi za dopolnitev plačnega sistema
Za sistem nagrajevanja se je že od nekdaj zanimal najširši krog Ijudi, razen tistih, ki se jih neposredno tiče, ali ki ga določajo, tudi vsa naša javnost. To pa je poVsem razumljivo, saj ne gre samo za taka vprašanja, s katerimi se rešuje gmotni položaj naših delovnih ljudi, tem-več tudi za taka, ki imajo zelo pomembno vlogo pri reševanju najvažnejših problemov našega gospodarstva sploh.
S tem, da že po svoji naravi deluje kot glavni urejevalec vseh odnosov v proizvodnji, sistem nagrajevanja, če je učinkovit, lahko daje zelo pomembno pobudo za razvoj proizvodnje, za ustalitev našega gospodarstva v skladu z no-viini odnosi v razdelitvi narodnega dohodka in v zvezi 8 tem za dvig življenjske ravni. Zato pa posvečamo danes sistemu plač posebno pozor-nošt in iščemo kar najboljšo rešitev teh pro-blemov.
To aktualno delo pri vzpostavljanju plačnega sistema je tolikanj bolj pomembno, ker delova-nje sedanjega sistema ni bilo dovolj učinkovito. So še zelo pomembne rezerve, ki bi jih lahko mobilizirali za dvig delovne produktivnosti. Mnogo prej bi lahko spremenili strukturo pro-izvodnje v tem smislu, da bi dajala več izdelkov za široko potrošnjo, če bi imeli neposredni pro-izvajalci večje in neposrednejše koristi od dosege takih rezultatov. S tem v zvezi je bilo z raznih strani dosti predlogov o tem, naj bi se plačni sistem postavil na novo podlago, tako da bi se plače bolj neposredno vezale na uspeh gospodar-skih organizacij v proizvodnji. Gre za predloge, ki pomenijo pomembne dopolnitve in obdelavo sedanjega sistema.
Ne da bi vnaprej sodili, ali so slabosti in ne-učinkovitost sedanjega sistema nagrajevanja del-no ali v celoti posledica sistema samega, ali pa morda tudi drugih odnosov v našem gospodar-stvu, pa bi bilo treba konkretno proučiti, pri-merjati in preveriti razne momente in predloge,
ki se tičejo plačnega sistema in njegovega delo-vanja. Tu pa gre za zelo zamotane in zelo ob-čutljive odnose, o katerih ni mogoče vnaprej soditi. Zvezni izvršni svet je s tem v zvezi poleg svoje stalne komisije, ki se ukvarja s problemi delovne produktivnosti in poleg posebnih stalnih upravnih organov, ki proučujejo delovne pro-bleme m odnose, plačni sistem in drugo, usta-novil še posebno komisijo, ki ima nalogo, da plačni sistem v celoti prouči in predloži najbolj smotrno rešrtev, ali pokaže smer, v kateri bi bilo treba iskati to rešitev. Neodvisno od tega pa tudi v raznih drugih organih državne uprave in v raznih gospodarskih združenjih, v Zvezi sindi-katov, raznih inštitutih in posameznih gospo-darskih organizacijah proučujejo sistem in njegovo delovanje v celoti, kakor tudi posamezne momente, s katerimi bi bilo moč doseči ta ali drugi pozitivni učinek, ali pa odpraviti delovanje tistih činiteljev, ki negativno vplivajo ali slabe vzpodbudnost sistema.
Napačno tolmačenje načrta
Med mnogimi različnimi splošnimi in poseb-nimi predlogi, ki jih še proučujejo, se v zadnjem času po časnikih in tudi v javnosti posebno dosti govori o enem izmed teh predlogov, ki je na-letel na različne odmeve. Gre za načrt zakona o davkih na plače, ki ga je izdelal aparat zvezne uprave in ki so ga potein, ko je bil njegov načrt kot posebna celota končan, dobili na vpogled sindikati, zbornice in nekateri drugi družbeni organi ter ustarvove. Šlo je v prvi vrsti za prve informacije in pa za to, da bi ti organi in usta-nove povedali svoje mnenje o načrtu. Načrt ni bil tako pripravljen, da bi lahko služil kot pod-laga za široko diskusijo. Čeprav sicer v načelu ne more biti nihče proti takemu pretresanju vprašanj v najširši javnosti, vendar se je v tem primeru zgodilo, da časniki niso dali popolnih obvestil   o tem predlogu.   Sodeč   po nekaterih
poročilih, je bilo nekaj primerov nerazumevanja tudi v okviru diskusij, ki so dobile širši obseg, kakor se je računalo takrat, ko so ta načrt poslali omenjenim organom in ustanovam v pretres.
Moralo bi biti že vnaprej jasno, da gre tu za proučevanje enega izmed ukrepov, ki bi v skladu z drugimi ukrepi lahko prispeval h konkretiza-ciji naše ekonomske politike in ki je poleg dru-gega usmerjen tudi k dvigu življenjske ravni. Nekateri pa so tako reagirali, kakor da gre za ukrep, ki naj privede do znižanja stvarnega za-služka, zlasti v primeru preseganja norm, ali kakor da gre za dviganje cen in s tem v zvezi za znižanje realnih plač.
Čeprav tisti organi, od katerih je odvisea sprejem tega predloga, še niso v zvezi s tem na-črtom zavzeli določnejšega stališča, niti niso spre-jeli kakršnekoli odločbe, pa je treba prav zaradi publicitete, ki jo je dobil in važnosti vprašanja, ki ga načrt vsebuje ob tej priložnosti opozoriti na motive in vsebino tega posebnega predloga, na njegovo zvezo z drugimi ukrepi, o katerih vzporedno razpravljajo. To bo pripomoglo k temu, da bo tudi diskusija o drugih podobnih predlogih bolj koristna, ne glede na to, kdaj bodo in če sploh bodo ti predlogi uresničeni.
Ne gre za nikakršno znižanje plač
Predvsem je treba poudariti, da tu ne gre za nikakršen.ukrep, ki bi imel namen znižati dejan-ske ali realne plačb. Nasprotno, gre za povsem druge momente, za to, da bi sistem nagrajevanja postal bolj vzpodbuden in da bi bolj prispeval k rešitvi zgoraj omenjenih glavnih problemov našega gospodarstva in toroj tudi k dvigu življenjske ravni. Gre samo za uvcdbo nove oblike sistema razdelitve narodnega dohodka, ki naj bi imela omenjeni učinek, nikakor pa ne za spremembo dejanskih odnosov razdelitve na škodo življenjske ravni.
Stvar je namreč v tem, da te plače, kakršne so danes; ne odražajo realnega deleža živega dela v stroških proizvodnje in s tem v zvezi seveda tudi izdatek za plače ne more imeti večjega po-° mena za ekonomijo v podjetju. Po gospodarsko povedano, stroški dela se izražajo v lastni ceni proizvoda nerealno, kar dela napačen vsak račun o ekonomičnosti določenega načina proizvodnje, ali o rentabilnosti določene vrste proizvodnje. Posebno pa se to odraža na gospodarjenju z živim delom ali na učinkovitejšem izkoriščanju sodob-ne tehnike za dvig delovne storilnost. S tako tehniko pa naše gospodarske organizacije pogosto že razpolagajo. Gre za dejstvo, da so cene mno-gih proizvodov in uslug, ki spadajo v delavčevo potrošnjo, iz raznih vzrokov manjše kakor pa znaša dejanska vrednost teh proizvodov in uslug (stanovanja, kruha in podobno), in da te razlike padajo v breme skupnosti, ali ne spadajo y plače. Zaradi tega se dostikrat zdi, da je »bolj
(Nadaljeva >   na  2.   atrani)
(tJfcdaljevanje s k strani)
tentabilno« uporabljati živo delo kakor pa stroj, ki kaže, da je v primerjavi z nizkimi plačami delavcev predrag. Tega odnosa ni mogoče v kratkem času spremeniti, ne da bi to povzročilo vrsto motenj, ki bi skupnosti povzročile več škode, kakor pa bi mogle dati koristi take spre-membe. Po drugi strani pa je povečanje plač odvisno od dviga delovne produktivnosti, le-ta pa je spet omejena z realnimi možnostmi, tako minimalno nizke plače pa jo celo zavirajo.
Zategadelj so menili, da bi tako minimalno povečanje (ne zmanjšanje!) plač, ne glede na to, ali je in koliko je možno tudi realno povečanje, lahko vsaj deloma prispevalo k odstranitvi teh slabosti v haših odnosih. V kolikor bi bilo to povečanje samo nominalno, se ne bi smelo spre-meniti v efektivno kupno moč in tako privesti do skoka cen in motenj v gospodarstvu in c^lo do znižanja, čeprav začasnega, življenjske ravni. 2ato bi se našla rešitev v obliki davkov, s kateri-mi bi se znova odvzel vsaj del tistega, kar bi bilo dano iznad možnosti dejanskega dviga življenj-skega standarda na breme dobička, ki je, prav tako kakor davek, družbeni ne pa osebni do-hodek. Šlo je potemtakem samo za proobrazbo ene oblike družbenih sredstev v drugo. S to pre-obrazbo pa je bilo treba vsaj deloma rešiti dolo-čeni aktualni problem proizvodnje.
Po eni strani so obstajale nominalno nizke plače, po drugi pa so bile velike razlike med maso in gibanjem dobička gospodarskih organi-zcaij. S tem v zvezi je bil delež plač v dobičku malenkosten in nezadosten, čeprav bi ravno raz-merje med plačami in dobičkom moralo dajati članom kolektivov gospodarskih organizacij po-budo za razvijanje proizvodnje, za bolj eko-nomično poslovanje, ali za dvig delovne pro-duktivnosti in podobno. Progresivni davek bi amogočil občutneje večjo udeležbo plač v do-bičku, s tem bi postal sistem bolj vzpodbujajoč. Prevelike razlike med dohodki, do katerih bi lahko prišlo zaradi ostrega gibanja dobifka v nezadostno ustaljenem gospodarstvu, bi vsekakor lahko preprečili. To bi prav tako omogočilo tudi širše izvajanje premijskega sistema, ki se je tudi dosedaj pokazal kot učinkovit inštrument za razvijanje proizvodnje, ekonomičnosti poslova-nja in podobno.
Elostičnejše določanje taiifnih postavk
Taka nova oblika razdelitve naj bi omogočila tudi osvoboditev tarifnih postavk iz njihove sedanje zakovanosti v tako imenov^ne obračun-ske plače iz prejšnjega plačnega sistema, tako da bi jih bilo mogoče bolj svobodno postavljati. V zvezi s tem in v zvezi z realnim povečanjem zaslužka, do česar bo moralo nujno in neodvisno od tega priti, bo omogočeno, da bo bolj kvalifici-rano delo dobilo tudi pravilnejšo nagrado, ki bo ustrezalo večji produktivnosti. Tudi to je bila ena opaženih slabosti dosedanjih odnosov. S tera v zvezi posebej proučujejo možnost tako imeno-vanega svobodnejšega določanja tarifnih postavk brez administrativnega poseganja in podobno. Konkretno razpravljajo o raznih metodah ob-jektivne ocenitve delovnih mest in o drugih metodah, ki naj bi omogočile, da bi tarifne po-stavke določali na novi podlagi. V takih svobod-nejš>h pogojih formiranja tako skupnega plač-nega sklada, kakor tudi individualnih plač, bi bil davek lahko tisto sredstvo, s katerim bi se odnosi na tem področju lahko učinkovito prilagodili dejanskim možnostim.
Ta davek bi končno lahko kot posebna oblika družbenih sredstev v obliki dohodka proračuna zamenjal udeležbo proračuna pri dobičku. Tako bi proraiun, kot vir za finartsiranje skupne družbene potrošnje na določenem področju, dobil naravnejši vir svojih dohodkov, kakor pa ga ima danes, ko sodeluje pri dobičku gospodarskih organizacij. Ta dobiček pa ima svoje posebne zakone formiranja, ki niso odvisni od stanja in gibanja potreb, ki jih finansira proračun.
Preden bi tak ukrep dobil svojo končno oceno in preden bi morebiti sklepali o njegovem iz-vajanju, bi bilo treba vsekakor proučiti tudi ob-jektivne inožnosti za realno povečanje plač ter hkrati odločiti tudi glede drugih vpraSanj, ki so v zvezi s tem ukrepom o svobodnejšem postav-ljanju tarifnih postavk, o večji udeležbi plač pri dobičku in podobno. Treba je namreč upoštevati, da bi v zvezi z izvajanjem tega ukrepa, ne glede na to, koliko je sam po sebi pravilen, lahko grišlo do določenih premikov dejanskih odnosov. Zato pa je treba v zvezi s tem proučiti tudi vse druge ukrepe, ki prihajajo v poštev za rešitev vprašanj, ki zadevajo ta predlog. Šele na podlagi vseh teh
proučevanj je mogoče popolnoma spoznati smo-trnost tega predloga, kakor tudi videti, kako daleč lahko gredo svobodni odnosi pri formira-nju plač in podobno. V času pa, ko so razni organi dobili predlog, da bi povedali o njem svoje mnenje, ta proučevanja še niso bila kon-čana. Načrt je zaradi celotnosti koncepcije računal tudi z zagotovitvijo sedanjLh dejanskih ali realnih plač, ne glede na to, kakšno usodo bi doživeli drugi ukrepi. Ceprav so o tem razprav-ljali, pa predloženi načrt ne predvideva možnosti, da bi se preseganje norm plačalo tako, da ne bi mogel progresivni davek vplivati na povečani zaslužek, kar bi bilo mogoče doseči s preprostim mehanizmom. Vendar so rnenili, da ni treba vztrajati na teh momentih, predvsem zaradi tega ne, ker so računali z uvedbo te oblike razdelitve dohodka obenem z realnim povečanjem plač.
Proučevanje sistema v celoti
Neglede na vse te momente pa je že vnaprej jasno, da ne bi mogel biti v sedanjih pogojih sprejemljiv noben ukrep, ki bi utegnil spraviti v nevarnost sedanji standard. Pod to predpo-stavko gotovo ne bi vztrajali pri tem predlogu tudi tisti, ki so ga izdelali. Torej ni bilo v zvezi s tem predlogom nobenega vzroka za bojazen glede sedanjega standarda. Nasprotno, v prihod-nje lahko pričakujemo pri obdelavi našega siste-ma samo take ukrepe, ki bodo privedli do povečanja standarda.
Torej jc šlo tudi v tem primeru satno za pro-učevanje enega iz vrste konkretnih ukrepov, ki pridejo v poštev kot rešitev aktualnih problemov našega gospodarstva ali sistema nagrajevanja. Ta ukrep ni torej niti edini, niti najpomemb-nejši. Kakor smo že dejali, ta proučevanja ob-segajo tudi proučevanje sistema nagrajevanja v celoti, proučevanje predlogov za formiranje plač iz dohodka ali na podlagi dosežene proizvodnje, proučevanje svobodnejšega načina postavljanja tarifnih postavk, plačnega sistema, zlasti pa pre-miranja v breme lastne cene itd. To delo se bo Se nadaljevalo, zato je še prezgodaj govoriti o končnih odločbah. Seveda pa je splošno zanima-nje za sistem nagrajevanja koristno in so bile dobrodošle vse sugestije in predlogi, ki lahko prispevajo k režitvi teh važnih problemov našegd gospodarskega življenja.