O prekmurskih Slovencih Avgust Pavel O narodopisni in jezikovni razdelitvi prekmurskih Slovencev sem si pri­ dobil iz ljudskega govora sledeči pregled: »Bomécće« (bomécke v gornjem in Srednjem govoru, bojnécje v južnem) so prebivalci vasi Slovenska vés, Spougnji-, Goùrnji Siník, Čöpence, Dòlence, Štèvanovce in v njih bližini. V njihovem jeziku, zlasti v Slovenski vési, mo­ remo ugotoviti mnogo zanimivih in važnih posebnosti, n. pr. — da omenimo le eno — v Slovenski vesi in okolici govoré tudi ženske o sebi v moškem spolu: »gja san šou, un je šou« lahko reče o sebi moški in ženska. Isto sem opazoval še v jeziku prebivalstva v Mačkóvcih, Otovcih in Stánjovcih in v okolici. Vse­ kakor je to tak dušeslovni pojav, kakršnih so v slovanskih jezikih le malo odkrili raziskovalci duševnosti in jezika. Zanimivo je pripovedno izročilo, ki še danes živi med ljudstvom in je v zvezi z vasjo Stánjofce ter z njenim imenom. Ta pripovedka tako-le razlaga ime te vasi: »da so Slovènci na té krajé prišli, te so òprvin f Stánjofci stànoli; tòu je te büu te vèlki stàn; te máli stán so pa prèj f Küštanovci držàli. Od téc so se pòton rasplòdili po slovenski brigáj i dolínaj. Ali tou je že dávnok — dávnok bilòu, lejko šče več kak gjèzero pét stòu leit . . .«. »Bákargje (bákarge, bákarje)«: s tem imenom nazivajo nekateri tiste Slo­ vence, ki s kravami obdelujejo zemljo (»štèri z bàkmi, s kràvami orgjéjo«), tedaj prebivalce gričevnatih, hribovitih krajev; zlasti »bomécće« radi imenu­ jejo tako Slovence, ki prebivajo južno od njih: prebivalce krajev Svéti Djüri, Sláveče, Sòtina. Večéslafce, Grád, Òtofce itd. Po mnenju drugih nas pa vodi izvor imena »bákargje« v dobo zemljiškega podložništva: »pr Grádi je büu nigda svèita en grof, poiméni nikši Vákar; lidgjé, šteri so k njemi na gospò­ čino (tlako) odili, so ga zváli za Bákara, a ùni samí so se pa zváli òdnjega bákargje, kak kí njèmi slíšijo . . .«. »Ravenci (rovènci; ravénec)«: prebivalci ravnine, ki se pričenja pri Can­ kovi, približno do Sòbote: vasi Skàkofce, Kràjna, Poláince itd. V njihovem jeziku je dokaj tujk, zlasti nemških. Radi tega je njih besedni zaklad glede izvirnih besed najbolj reven. 13 »Dolenci(dòlinci; dòlinec):« prebivalci doline; ljudstvo ravnine p ro ti So­ boti in B eltincem , vključno s soboško okolico. N jih jezik označuje pogostejša raba dvoglasnikov (delao — delo, glédao — glédo, nábrao, nábro itd.). »Goričànci (goričánec, gorìček, gorički vrhé, goričànka) « : »ki po brigáj, po goráj prebivajo« okoli k ra je v Sveti Sebesčàn, Vàdarce, Bòdonce, Vàneče, Moščánce, Dànkofce, K ǜštanofce, Proséčka vés, Vídonec itd. O njih šaljivo p rav i lju d sk a pesem , da Závec je gorìčk i sin, slà tko v ìnce p íje, dáre trb èi pláčati, te se f šum o skríje. N jihov jezik je razm erom a najčistejši, besedni zaklad najbogatejši. »Lèdaščargje (lèdaščarge)«: okòulik Lèdave — prebivalci vasi na ravnini ob rek i L edavi: Topolòufce, Strükofce, Púžafce itd. »Marki (màrko, màrkec)«: ljudstvo V k ra jih Rakičan, Böltince, Brà­ tonce, Odrijànce, Bìstrica, Črènslofce in v njih okolici. K o sem poizvedoval o izvoru tega ljudskega poim enovanja, so m i odgovorili, da: »záto se zovéjo màrkí, àr je sàkšemi drügomi màrko, màrkec imé«. N ajbrž je tu nastala tudi k rasn a balada »M arko skače . . .« L judstvo zelo rado poje, tako da je p rav tu čuti iz ljudskih ust nájveč popevk, rom anc in balad. V njihovem vsakda­ njem Življenju sta jim neločljiva sprem ljevavca — tùrba in bàt. T udi v cerkev so n ekdaj hodili s torb o , s čim er se »Slovenskoga k m eta pesen« sam ozavestno baha: Či nedèla príde, gjopo si tè odenem i na pléča vržem turbo, k meši tak idem. N jihov jezik označujeta zlasti dve lastnosti: 1. j ostane n ajv ečk rat čist, tu d i za soglasniki; 2. v n ek a te rih besedah, zlasti v enozložnicah, izgovarjajo m esto labialnega å dolg ilabialni á (sán — sàn, mán — màn itd.). K er prebivajo v bližini m adžarske m eje, je poleg hrvatskega vpliva m očan tudi m adžarski vpliv. »Rèkaške (rekašće)« prebivajo ju g ozapadno od »M arkov« (Bákofce, Kroug itd .); naziv je zbadljivka: »à r skòron sàkši kròf nòsi«.. »Mőrčargje (m örčarge):« prebivalci v vaseh ob bregu Mure (Mőra). »Varašànki, varašànci« ( = m eščani): naziv prebivalcev vasi T ú rnišče, ki je bila po ljudskem izročilu p re d turškim gospodstvom poljsko m esto z veli­ kim prom etom . Cankovsko n arečje se ra zp ro stira zapadno od jezikovnega okoliša »R a­ vencev« in v neposredni soseščini Štajerske m eje. Cànkova sam a leži p ri­ bližno trič e tri u re oddaljena od nem škega m esteca R adgone ob obm ejnem p o to k u K ùčnici. K rog in krog leže vasi s popolnom a Slovenskim p rebival­ stvom: Koròufce, Göronce, Črnce, Krášče, Topolòufce, Skàkofce; prebivalci 14 15 skoro vseh teh vasi pripadajo k »Ravéncem«. Onstran Kučnice ji ležita naj- hliže dve štajersko-slovenske vasi: Zankòufce in Gòrca. Obe se pričenjata močno ponemčevati; njiju prebivalstvo brez vsake težave razume prebivalce Cankove, dasi se njihova štajerščina, narečje slovenščine, v marsičem razli­ kuje od naše slovenščine. Potemtakem se torej srečujejo na Cankovi trije tuji vplivi: 1. preko Radgone močan nemški tok, ki se v cankovskem narečju zlasti opazno kaže v besednem zakladu; 2. vpliv narečja slovenskih vasi, ležečih onstran Kuč­ nice; 3. madžarščina v upravi in šoli pa samo po sebi umevno vpliva najbolj močno na besedni zaklad. Iz uvoda v A vashidegkúti szlovén (vend) nyelvjárás hangtana (Budapest 1909), str. 3—5 prevel Vilko Novak. (Opomba prevajavca: Krajna imena so zapisana v cankovskem narečju.)