Največji slovenski dnevnik ▼ Združenih drŽavah Velja za vse leto * • . $6.00 Za pol leta.....$3.00 Za New York celo leto - $7.00 Za inozemstvo celo leto $7.00 TW w3JTi Daily m United States. Lisiidaf^ldhidelaTcevTAmei^ and legal HoUcUjs. 75,000 VKLXF0N: 00RTLANDT 2876 Bntered m Second Class Matter. September 21, 1903, at the Port Office ft Www York, H. Y., under Act of OongroM of Marsh 8,187»." NO. 166. — ŠTEV. 166. TOJFTO*; 00STL4HDT 287« KEW YORK, MOWDAY, JULY 18, 1W7. - POHDgJM, 18. JUUJA 1827. VOLU AVSTRIJSKI PRESTOUCI BODO KMALU NORMALNE RAZMERE Oblasti se boje novih izgredev. — Generalna stavka je ustavila ves promet. — Več tisoč inozemskih, posebno ameriških turistov, ne more nikamor. — Oproščen je treh motiarhistov je do-vedlo do bitke v srcu glavnega mesta. — Pariz in Rim v strahu. VANZETTI NA STRADALNI STAVKI Capt Harold CamPbeU Obrambni komitej Sacca in Vanzettija je izjavil, da je pričel Vanzetti s stradalno stavko, ker je izgubil vsako upanje. — Hoče rajši samovoljno končati življenje. BOSTON, Mas., 17. julija. — Bartclomeo Vanzetti je zgodaj včeraj pričel s stradalno stavko v Char lest own državni jetnišnici, so- __glasno z nekim ugotovilom, katero I amhaki Al is T- je objavil obrambni komitej za LONDON, Anglija, I 6. julija. — Tukajšnji av- Saeca in Vanzettija. itrijski poslanik je objavil, da je dobil z Dunaja Vanzetti rajše umre od lakote obvestilo, da je bil zopet ustanovljen red. kot .p„a '"l01" :'-ia dokler ne bosta governer ter po- raJ zvečer, je ubila osem oseb. [svetovalna komisnja dovolila, da■ poškodovala najmanj nadaljnih . • .1 i , • v i• , j t • ,se stavi Sacca in Vanzettija z njih st0 ter uničila na ducate domov, con raznih monarhitsticnih listov predstavljajo[zafrnvorniki vred pred obtožitelje, iko uničenia. Pripovedujejo, kako SO ljudske!da se javno analizira njih priče-! StlrJe 1-Mje so bili ubiti in več kot ducat jih je bilo resno poškodovanih, ko je tornado opustošil je bil lansko leto izmed vseh ameriških letalcev najdalje v zraku. On jp eden najboljših ameriških vojaških letalcev. uničenja. nožice navalile na policijske postaje, pretepale tražnike ter požgale oficijelne dokumente. Govori se celo, da so v par slučajih stopile čete na stran grednikov. Socijalno demokratje so izdali ma-ifest, v katerem se je glasilo: Mi nočemo kolizije med delavci ter vojaki epublikanske armade. Vsled tega, tovariši, ni-ake demonstracije, temveč tiho, dostojanstveno n popolno protestno stavko tekom 24 ur. Težko je reči, če je revolucijojiarno gibanje se-aj kontrolirano, kajti skoro vsa komunikacijska edstva so bila prekinjena. Vse ceste so zapušče-e, z izjemo avtomobilov republikanskih obramb-ih čet, kateri švigajo semintja. Vsa upanja se osredotočujejo na razprave, ki se rše med kancelarjem Seipelom ter socijalno de-okratičnim voditeljem Karlom Seitzom. Razprave imajo v glavnem cilj izpremembo v ladi. Splošno se domneva, da bo usvarjena koa-cijska vlada s socijalnimi demokrati in da bo oral odstopiti policijski predsednik Schober. BERLIN, Nemčija, 17. julija. — Frankfurter eitung pravi, da je dobila iz Inomosta sporočila, a je italijansko vojaško poveljstvo ob Brenner ju a avstrijski meji, obvestilo avstrijske oblasti, da o poslalo vlake pod vojaškim spremstvom v Nem-ijo, če ne bo takoj obnovljena železniška služba. Listi pravi, da je koncentriranih 10,000 laških t " za manevre" na meji v bližini Brennerja. PARIZ, Francija, I 7. julija. — Tako Pariz kot ondon obračata preplašene oči proti Dunaju. Bo-ta se namreč, da tiči v avstrijskem položaju ne-arnost dosti večjih zadreg. Malo vrjetnosti je, a bi mogli komunisti obdržati kontrolo na Duna u, tudi če bi se začasno pririnili v ospredje. To pa aditega, ker bi takoj Madžarska kot Italija vpri-:orili akcijo, da preprečita ustanovitev rdeče re-mblike. Dočim bi imela taka akcija za posledico ne-končne komplikacije, obstaja še nadaljna in huj-a možnost, namreč, da bi vprizorila akcijo Nemčija v slučaju, da bi se proglasili komunisti mov trom glavnega mesta male republike. V slučaju, da bi nemške čete stopile v Avstrijo, bi najbrž ne )dšle prej dokler bi ne postala avstrijska republi-ca na ta ali oni način del nemške republike. Kampanja za "anschluss" ali politično zvezo se je aktivno vršila tako v Avstriji kot Nemčiji in v slučaju komunističnega uspeha na Dunaju-bi bila brez dvoma pospešena akcija za dejanski "an-schluss". V nekaterih pariških krogih domnevajo, da se omalovažuje vlogo komunistov pri ne^ih, Jb so vanja. Saceo in Vanzetti sta bila ob- sojena na smrt potem ko sta bila ™ihno mestece South Park. spoznana krivim umora. Morala bi bito usmrčena v tekočem tednu, a governor Fuller jima je dovolil odmor ter imenoval posvetovalni komitej, kojega naloga je pregledati dokaze. Razblinjena upanja glede premoga. COLUMBUS, O., 17. julija. — Zadnje upanje na neposredno prijateljsko uravnavo premogarske-fra mezdnega spora v kateremkoli delu Ohija je bilo razblinjeno vče- vj],ar jT1žni rob Kansas City-ja. Kansas, več milj južno-zapadno od tukaj. Nekako pet in sedemdeset domov je bilo uničenih in le par od 250 hiš v mestu je ušlo poškodovanju. Tri osebe so bile ubite v bližini Leb, Kansas, devetdeset milj južno zapadno od Kansas City. Na-' daljni človek je izgubil življenje v bližini Burlingame. Kans.. severno od Lebo. Hišam je odneslo strehe, in drevesa so bila izruvana. ko je zadel VELIK VIHAR V NEW Y0RKU raj. ko so premogarji Rocking o-kraja zavrnili povabilo, naj sc se-stanejo prihodnji pondeljek z delodajalci, da se dogovore glede mezdne lestvice. poročalo se ni o nikakih smrtnih nesrečah. V South Park je bila ubita Mrs. Butts, stara 70 let. V soboto popoldne to te pojavile v New Yorku in okolici velike nevihte z nalivi. — Strela je u-bila tri ljudi. Cela serija neviht je obiskala v soboto popoldne okolico New Yorka in tako preplavila številne okraje, da je bil promet za nekaj časa popolnoma paraliziran. Vihar, ki je obiskal New York ob šestih zvečer, je sicer ohladil ozračje za deset stopinj, a mesto je plačalo za to visoko ceno. Štiri smrtne slučaje so povzročile nevihte, dva na Staten Islandu in dva v Brooklvnu. Policist Alehermes. star trideset let, je bil ubit od strele na 37. cesti in 7. Avenue v Brooklynu ob polosmih zvečer. Vrnil se je ravnokar s počitnic ter je bil na poti v neko prodajalno. Zapušča ženo in dva otroka. Mr. in Mrs. Advinolfi iz Tomp- i svojega doma. Otroci v višjih nadstropjih so bili nepoškodovani. Dvojice brez otrok niso nesrečne. CHICAGO, 111.. 16. julija. — Otroci niso neobhodno potrebni za srečo poročenih ljudi, je rekel Ar-kle Clark, dekan vseučilišča v Illi-nosu, v nekem članku, ki je izšel v American Magazine. — Otroci ne ojačijo vedno ljubezni med možem in ženo in pogosto zahtevajo večje žrtve kot pa so nagrade, katere prinašajo. izbruhnili na Dunaju. Kot kažejo zadnje volitve, nimajo komunisti nobene resnične zaslombe v dejkinsville, Staten Island sta bila v i. - i i •• i 1 • i« ubita od strele, ko sta sla v klet zeli in da so demonstracije v glavnem podpirali so- doma Otroci v višjih nad_ cijalni demokratje. To pa nudi le malo utehe o- stropjih so bili nepoškodovani, mm, ki se boje zveze med Nemčijo in Avstrijo, ker so socijalni demokratje za politično zvezo v Nemčijo. RIM, Italija, 17. julija. — Tukaj so zasledbvali z veliko pozornostjo izbruh izgredov na Dunaju, ker je Italija soseda Avstrije ter interesirana pri izveden j y St. Germainske mirovne pogodbe. Giornale d'Italia pravi: — Tretja internacijonala je brez dvoma prispevala k rdečim izgredom na Dunaju, kajti bolj-ševiška propaganda, ki ima za cilj splošno komunistično revolucjo, ima posebno pri srcu centralno Evropo in Balkan, kjer sta nezadovoljstvo in ekonomski nemir ugodno polje za njeno delova nje. — Bila pa bi napaka, — nadaljuje list, — pripisovati avstrijsko komunistično gibanje edinole vplivu boljseviških voditeljev, kajti prvi vzrok je v ultra-demokraitčnem in socijalističnem režimu, ki je bil ustanovljen na Dunaju. Politični režimi, ki trdijo, da branijo vse prostosti, ogrožajo vse potom svoje nezmožnosti, da vladajo. To je izkušnja, katero nam kaze politična zgodovina sočasne Evrope. — Dunaj, ki je postal močna postojanka socija-lizma, je sprejel tako "demagoško** politiko, da oslabi v ekonomskem ozira skednje razrede ter u-stvari rodovitna tla za komunistično gibanje. Komunisti niso hvaležni sorija&tom, ki so pospe&li njih razvoj ter so dvignili v orožju proti svojim Ta pravorek je objavila prevče rajšnjim popoldne porota, obstoječa iz sedmih žensk in petih moških, kateri je bila zadeva izročena ob eni popoldne. Priporočilo za milost je obvarovalo Lengela pred električnim stolom. Pet pravorekov je bilo možnih na temelju navodil sodnika Cle-vengerja: — Umor po prvem redu. umor po prvem redu s priporočilom milosti, umor pa drugem redu, uboj in oproščenje. Lengen, ki je izgledal kot 75-le-ten starec, čeprav je star 59. se je tresel, ko je nvidel silo pravoreka. Njegova žena in hčerka sta se ga oklenili ter se trpko jokali. Ko so odvedli Lengena proti o-krajni ječi. ki se nahaja poleg sod-nije, je šel mimo odra sodnika ter rekel: — Pred Bogom, jaz nisem storil tega. Jaz sem nedolžen. Nobene pravice ni na svetu. F. Rollin. Hahn. glavni zagovornik, je vložil prošnjo za nov proces. Don R. Mellett. izdajatelj Canton Daily News, je bil ustreljen v noči 16. julija preteklega leta, v ozadju svoje hiše. ko je spravil svoj avtomobil v garažo. Umor je vzbudil splošno pozornost radi naporov Melletta, da očisti potom svojega lista koruptne razmere v Cantonu. Sledilo je dolgo iskanje morilcev. in šele več mesecev pozneje je bil ujet in zasačen Pat McDer-raott, najeti morilec, ki je bil znan kot "key man" zarote. McDermott je bil spoznan krivim umora po drugem redu ter obsojen na dosmrtno ječo. Ben Rudner. trjrovec z železnino iz Massillon, je bil tudi spoznan krivim soudeležbe pri zaroti ter je dobil isto kazen. Louis Mazer, nadaljni član skupine zarotnikov, se je proglasil krivim uboja potem ko je priznal. Bil je obsojen od pet do dvajset let ječe. Maja meseca je bil spoznan krivim Floyd Stritenberger. prejšnji cantonski policist. Mazer je pričal za državo in prejšnji policijski načelnik Lengel, ki je bil kmalu po umoru odslovljen kot nesposoben, je pričal za prejšnjega policista. Potem ko je bil obsojen na doživljensko ječo, je Streitenber-ger vse priznal in to priznanje je imelo za posledico obtožite v Len-gela. PRTRESUIVA DRUŽINSKA TRAGEDIJA Deset let star boy scout je čedil hišo medtem ko je umirala njegova mati. — Ostal je sam z dveletnim bratcem. Deset tednov najboljše skavt-ske službe je zavrsil včeraj 10-Iet-ni William Bode. ko mu je umrla mati Katarine v svojem stanovanju. obstoječem iz dveh sobic, na iztočni peti cesti v New Yorku. Medtem ko so se drugi dečki igrali ter plavali, je William kuhal obede, raznašal blaRo. skrbel za svojega mlajšega brat tor sploh v vsem prevzel dolžnosti matere, ki je ležala bolna za pljučnico. Včeraj zjutraj je nespl William v sobo svoji materi zajtrk, kot je delal to že od nekdaj. Neka soseda je obiskala dom s košaro sadja, ko se je mladi dečko se vedno čudil molku matere. Očividno je bilo, da je bila mati mrtva. Obveščena je bila policija, ki je odvedla Williama in njegovega dve leti starega bratca Georgea na policijsko postajo na peti cesti. Kot resnični skavt je sprejel William novico ter jo prikril svojemu bratcu, ki je hodil po policijski postaji, noseč policijsko kapo ter nočni krepeljec. Dečka so odvedli k društvu za varstvo o-trok. ker nimata nikakih znanih sorodnikov. Mrs. Bode je bila stara 27 let in izza smrti svojega moža pred dvemi leti je vzdržala svojo malo družino z domačim delom in čiščenjem uradov. Policija je dognala, da je imela ob svoji smrti le še $70. Stavka proti plinu. "WICHITA. Kans.. 17. julija. — Dan brez plina v protest proti ta-kozvani krivični plinski pristojbini bodo praznovale gospodi' je v Wichita prihodnji torek. Vse hiše gospodinje so bile pozvane, naj zapro svoje cevi ter servirajo svojcem v torek le mrzle jedi. Seznam To je seznam, ki pokale, koliko ameriikoga ali kanadskega denarja nam je treba poslati, da poskrbimo ▼ stari domovini iapla&lo osnafienega zneska, bodisi ▼ dinarjih ali lirah. Podatki so veljavni do preklica, ki ie po potrebi objavi na tem mestu. Ne dvomimo, da Vam bo ta ponudba ugajala, posebno ie, ako boste rpoitevali svojo ko-rist in naao zanesljivo ter točno postrežbo. Dinarji Lm r Din. .... BOO .... t M0 Lir ...... 100t ... ... $ 610 Din. .... 1,000 .... $18.00 Ur ...... 300 ... ... $11.00 Din. .... 2,500 .... t 4SJ9 Lir ...... 800 ... ... $17.58 Din.---- ft.000 .... $ Lir ...... 500 ... ... $28.79 Din. .... 10,000 .... WIW Ur ...... 1000 ... ... $58.60 Za poSUjatre, ki pew Vajo Daw Dfaaijsv as pa Dfatlsei ttt doToUnJoM powbM mmfe P? N*asjb ■* Inijjis m DM afesM v uMa s lasa tar nšmmm m M fU* ■V"'* f f" • Posebni po« datkL m* Jev v JogaalatUl h mm FRANK SAKSER STATE BANK 92 Cortlandt Stmt, «K»m m , Neg kYorfc 11 Ki • V« i s *!• ..Jt i -(SLAB NARODA, 18. JUL. 1927 GLAS NARODA (SLOVENE DAILY) Owned and Published by SLOVENIC PUBLISHING COMPANY (A Corporation) Prank Sakser, president. Lonia Benedik, treasurer Place of business of the corporation and addresses of above officer«. 82 Cortlandt St., Borough of Manhattan, New York City, N. Y GLAS NARODA (Voice of the People) Issued Every Day Except Sundays and Holidays. Za celo leto velja list za Ameriko t» Kanado _________________________$6.00 Za pol leta ..............................$3.0(/ Za četrt leta ............................%lJiO Za Neto York ta celo let o....$7.00 Za pol leta---------------------------— Za inozemstvo ta celo leto ..$7.00 Za vol leta......................... T Subscription Yearly $6.00. Advertisement on Agreement. "Glas Naroda" izhaja vsaki dan izvzemsi nedelj t'w praznikov. Dopisi brez podpisa in osebnosti se ne priobčnjejo. Denar naj se blagovoli pošiljati po Money Order. Pri spremembi kraja naročnikov, prosimo, da se nam tudi prejšnjo bivaliice naznani, da hitreje najdemo naslovnika._ jEptiir Ralston hXB Paril, Francija. I mene. Ko sem dospel v pisarno Ker so' bile slabe delavske ra* ! Frank Sakser State Bank, so mi v mere po Detroit«, sem se odločil,'kratkem čase vso stvar uredili, da se podam na obisk v staro do- kar sem potreboval za letovanje, movino, s parni kom lile de Fran- Lepo se zahvalim za vse. Preskr-ce. Najprej se moram zahvaliti beli so nam tfcljše prostore, tako Mr. in Mrs. Anton Krušar, Pavlu da smo bili Slovenci bolj skupaj. Fortuna, Steve Nemcu in Johnu Na parniku smo se prav lepo za-Marjasec. ki so me spremili na bavali. postno. Med potjo sem tudi ob-1 Mesto Vew York se mi ni poseb-inkal aftožino Debelak v Cliff no d0padl0f seveda nahajal sem < Mi tie in'družino Joe Jamnik na bo1j v biižilli riverja. Vožnja poj Imperial. Toraj hvala vsem sku-'^r___-»-__.«.______i.:*___ „:! paj za postrežbo. Hvala tudi bo ^ ali pa ppd zemljo Franku Debelaku, ki me je vozil Mo tcžko jc 2a take ki niso va. z avtomobilom. New Yorku je jako hitra, naj si "GLAS NARODA", 82 Cortlandt Street, New York, N. Telephone: Cortlandt 2876. "REVOLUCIJA" NA DUNAJU" Y. Na Dunaju so izbruhnili neredi,'ker so avstrijska sodišča na sramoten način oprostila tri fašistovske ultra-nacijonalce, pangtrmane, ki so brez povoda umorili dva soeijalista in enega otroka. Ogorčenje je bilo povsem umevno ter je izraz splošnega prepričanja naroda po vsej avstrijski republiki. V zvezi s tem pa je značilno pisanje ameriških listov. Kakorhitro so dospele tozadevne vesti, so že pihali o "sovjetski" revoluciji, ki se baje obrača proti sedanjemu redu v Avstriji. V resnici pa je bil to le izraz razredno-zavednih delavcev, ki so na ta način protestirali proti sramotni ju-stici, ki je ščitila nacionalistične razgrajače in morilce. Še nekaj je značilno: — Kadar nastopi delavski narod, je "drhal", "svojat'', tolpa" in "pakaža". Po angleški se to pravi "mob", 'rabble" itd. Tako pišejo vsi ameriški listi, skoro brez izjeme. Če pa nastopijo nacionalistični tolovaji, fašisti, ki namenoma požigajo in more, so poštenjaki in rodoljubi. Delavske razmere so jako slabe po teh naselbinah. Rovi obratuje-io s skebi. Okoli rovov se izpreba-jajo biriči, ki straži jo skebe. Žalostno je videti druge, ki iščejo dela okoli, njih družine pa stradajo doma. Drugi dan sem zapustil Penn-sylvanijo in sem se podal proti Xew Yorku. Vožnja je bila 5e dosti ugodna. Ko sem dospel na postajo v New York, sem poklical Takoj je prišel njih uslužbenec po ape žbei jeni. Drupi dan smo se padali na par-nik. v bližini parnika jc čakala velika množica ljudi, ki so se poslavljali od nas. Parnik je jako velik in tudi ima jako lepo moderno urejene prostore. Vožnjo smo imeli dva dni' znana kinemtografska igralka, je PeUr Zgaga XAZNE YESTI kolik6 la4 i*a človek na glavi? Poletje je tu in čas kislih kumar. pa so se statistiki lotili pre-jhom, ki prevladuje na ženevski stevati lase na glavi. Treba pa jel konferenci, ni absolutno nobene Med Ircarnskim duhom in du- takoj povedati, da zavisi število las od promote m od debelosti ter tudi »hI barve las. Xi vseeno, kakšne lase imaš. bele. kostanjeve, ali črne. Kreei lasje so zelo gosti in člojvek jih ima na glavi do !>2 ti- bolj slabo. Bilo je več potnikov, ki so se jako slabo počutili. Pozdravljam vse znane rojake po širni Ameriki. V kratkem na tvrdko Frank Sakser State Bank. svidenje.! Frank Tehovnik. HVALEŽNI LJUBIMEC BREZSRČNA POSTAVA Mizar v Svdneju v Avstraliji, Henry Sten. je živel v veliki bedi. Sreče ni nikoli imel, in zato od p^j'nekaj "dnevi JUGOSLAVIA IRREDENTA Delavcem v Tržiču znižujejo mezde teden za tednom. življenja ni pričakoval nič prijetnega. Ko je prejel nekega dne n-radno obvestilo, da je postal univerzalni dedič John Midwooda in so jim napove- tudi dobra športnica. Vsak dan se vežba po par ur. 29 let v armadi. HIGHLAND FALLS, X. Y.. 17. julija. — Arinhdni lastniki so objavili, da je izstopil iz službe ser-žant William Beardsley. po zavr-šenju devet in dvajsetih let v armadi. Tekom približno* osmih tel je bil prideljen vojaški akademiji v West Pointu. Seržant Beardsley je pričel svojo vojaško karijfro, ko je stopil duhovne zveze. Duha ni sploh nobenega. Pač pa le silen smrad. * • Moda. posebno ženska moda, je velika pospa. Zanjo st vrše veliki boji. Moda predpisuje doljra krila, soč. Našteli so jih na človekovi i \ekatere ženske hočejo biti orijri-•rlavi samo 18.000. Najjrostejši so nalne n.r se obIafiti v floj„a kriia. Ženske so se razdelile v dva tabora. Prve so za dolga, druge za kratka krila. Vrši se hud boj. Katera stranka bo zmagala? Jaz sem sieer nasprotnik vojske in bojevanja, toda v ta boj bi se ne branil biti zapleten. svetli lasje, katerih so našteli na irlavo do 14:5 tosoč. Nekoliko redkejši so črni. toda vendar so na vrsti takoj za svetlimi. Na glavi jih raste navadno do 135 tisoč. Kodar je torej slab računar in nima poleti druge zabave, se lahko spravi na preštevanje las, da se prepriča, če je ta račun ura vil en ali zmišljen. Cena beg dalo odtegljaj 70 odst. dravinjske doklade, izostala pa je nato cela. ... doklada. Navaden delavec zasluži^' ProstovolJni artdenjski 1'olk v „ . , JVV. , ,sedaj na dan 11.23 lir čiste plai;e>|«P«nsko-ameriški vojni. Pozneje da znaša njegova dedsema poleg hrm ^ ^ ^ je služil pri obrežni artileriji, in- velikega posestva 100.000 angle-.g ^ ^ ^ na tpden fanteriji in West Pointu. akih funtov v gotovini, je ostal .. ■ | . , . . * . ,iir, potsm pa jr polno odteglja-i__ popolnoma miren, ker je bil trdno,. 4 , , . . , , I .„ , ..,»., i lJev- tako da delavec ne ho mogel' prepričan, da si je dovolil nekdo. izhajati ,v. na njegov račun neokusno šalo. vabilo na piknik, e se le zmzajo cene za i „.„-,-., . , . x prehrano in prenočišče! PravijoJ Midwooda sploh m poznal in zato da ^^ ladjedelnk.e katerega priredi severno konkurenco. Na Ellis Islandu se vsak dan dogajajo žalostni prizo ri, pred kratkim se je pa odigral prizor, ki je bil posebno žalosten in značilen obenem. Deportirana je bila neka ženska in njen majhen o- trokfl iHK | Njen mož se je bil pred več leti izselil v Združene države, ona je pa ostala v Evropi ter se spečala z nekim moškim. Posledica tega razmerja je bil otrok. Ko se je svojega greha dodobra zavedla, je takoj prekinila ljubavno razmerje z ljubimcem ter vsa skesana pisala možu, kaj je storila. Mož je vpošteval okoliščine, v katerih se je nahajala, velikodušno ji je odpustil, poslal ji je denar ter jo povabil naj pride z otrokom vred za njim v Ameriko. Ona se je odpravila na pot. Na Ellis Islandu je pa medtem že dospelo pismo njenega ljubimca, ki jo je očrnil, češ, da je ničvredna. Priseljeniška oblast jo je deportirala. Njo in otroka. Ameriška oblast je dala s tem, dasiravno indirektno, vzpodbudo k nadaljevanju nemoralnega razmerja. ' Ženski najbrž ne bo drugega kazala, kot da jse bo znova spajdašila s svojim prejšnjim ljubimcem, če bi bila pa pripuščena v Ameriko, bi morda lahko postala u-zorna zakonska ženska ob strani svojega moža. Ameriška oblast je s svojim odlokom poslala žensko v pest najhujšemu nasprotniku, kar jih ima na svetu mož dotične ženske, ki je velikodušen in priden ameriški priseljenec. Priseljeniška oblast dobiva danzadnem na stotine in stotine deuuncijacij, prihajajočih od ljudi, ki se hočejo maščevati nad svojimi nasprotniki ali pa izvajati nasilje nad njimi. N Umevno je, da se za vse take denuncijacije ne mem, toda veasi pa le naneseta slučaj in potreba, da je trebi tudi denuncijacije vpoštevati. Nobena denuncijacija ne izhaja iz plemenitih nagibov, in v marsikateremu slučaju bi bilo boljše, ako bi nepo-stavno priseljenega pustili tukaj; kot da bi ugodili želj; oziroma zahtevi denuiidjanta. Marsikateri liepostavno, priseljeni ima višje moralni standard kot pa lia stotine onih, ki so v vseh oyirih zadostili erki in duhu postave. S tem seveda ni rečeno, da bi kdo zagovarjal nepo-stavno priseljevanje. Včasih bi bilo po vseeno treba zatisniti oko ali obe očesi. Kot naprimer v slučaju, ki smo ga zgoraj navedli. \ ni mogel vrjeti, da bi podedoval po njem tako ogromno premoženje. Kmalu je pa dobil drugo u-radno obvestilo, v katerem je bilo točno povedane, zakaj mu zapu-Sea Midwood tako ogromno ded-šeino. Uradnemu obvestilu je bilo pri- 'II duro idioma orientalc' loženo tudi pismo, ki ga je napisal ce so vršile Midwood in ki se glasi: |lijanstva" in otroei. ki slišijo do- "Dragi Henrv! Gotovo se me ni a samo "trdo orijentalsko na-vee ne spominjate. Pred 30 leti reeje". so se priučili v kratkem sva bila zaljubljena v mlado Ha- easu. da govore čisto italijanščino rieto. Ljubila je oba, toda poro- To je čisti fašistični čudež, čila se je z vami. Bil sem zelo ne-1 srečen in nekoč sem hotel ustre Skrivnosten nmor. liti vas. njo in sebe. Pozneje sem j si pa premislil. Zdaj, ko ležim na' V bližini pokopališča v Zagra-smrtni postelji, se spominjam do- J11 so našIi Precl l,ar (lnevi avt°-godkov iz davne preteklosti. Vi mobil> močno okrvavljen. Zveza niti ne slutite, kaj se je takrat mpt* motorjem in ]>osodo za ben-| zjjodilo. Po vajini poroki sva se s oin Je biIa Pretr?ana Avtomobil j Harrieto cesto sestajala, Vi in jaz Je ^ast Prevorzne družbe Kolenc-sva bila mlada. Toda Harrieta. va- in Ceehet. Njen šofer Batič je od-5a soproga, je vas uničila. Bila je P^jal iz Gorice v Furlanijo dva nenasitna in zahtevala je od vas ^°sP°da- šoferja Batiča ni od nikoder in sledi za potnikoma tudi ni nikjer. V bližini Ronkov so našli sedaj Batičevo izkaznico identitete, vojaško odpustnico in obrt-nico. Mogoče, da sta tujca umorjenega Batiča vrgla v Soeo. Vrši se preiskava na vse strani. dr. "Delavec", št. 59 S. S. P. Zveze, v Conemaugli. Pa. drie 31. julija na Cokennaver-jevi farmi. Woodwalle, Height. — Vljudno vabimo člane in članice. V Medulinu. Ližnjanu in Siri-jrojake in rojakinje in sploh vse njanu pri Puli so zaključili šolsko Jugoslovane i/, johnstownske oko-leto v azilih "Lege". Prebivalstvo lice, da nas posetite v obilnem šte-v teh krajih je hrvatsko. Učitelji-1 villi. V enakem slučaju se bomo pravo apostolstvo ita- tudi mi odzvali. Začetek ob 1. uri popoldan. Vstopnina 10c. Za suba grla in prazne želodce bo vsestransko preski bljcno. V slučaju neugodnega vremena se vrši piknik v nedeljo 7. avgusta. Xa svidenje! Odbor. Kot znano, imajo uniptniki vsega dovolj, edinole denarja jim manjka. S tem je torej rečeno, da ie izjavil, da je bil spor z .Tugo-1 nimai° nii:'esar-slavijo od Ahmed bejra aranžiran' K nek(>mu umetniku je prišel samo zato. da je mojrel njega od- mlad fant ter mu t>rin<>spl P'smn staviti kot albanskega poslanika v|svojega gospodarja. In v pismu je Beogradu p"'0 rC('Pn0- *'a ,nnra "metnik ta- koj vrniti svoto. katero si je bil pred enim letom izposodil. KDO VE ZA NASLOV <: > ^ — Že tlobro. — je rekel umetnik fantu — bom sam govoril s tvojim gospodarjem. — Toda gospodar je rekel, da ne smem prej oditi, dokler ne dobim denarja. — Dobro, dobro, — je rekel u-met-nik. pa počakaj. Samo smiliš se mi. — Zakaj naj se vam smilim! — Zato. ker te pospodar ne bo poznal, ko se boš vrnil k njemu. ! Brada ti bo /.rasla najmanj do ko- ! len ... * > Post a ril a. izkušena ženska je da- i jjala dobre svete svoji mladi pri-jateljici — Predvsem ti reeetn. — ji je ■ zabičevala. da ne smeš nobenemu1 > moškemu vrjeti. Vsi moški lažejo. Lažejo vse dni in vse noči. lažejo od jutra do večera in še celo v spa- naiujn. Posebno ženskam nikdar no-Coal i bene resnične ne povedo. Boj se več, nego ste ji mogli dati. Izdatki za njene toalete so daleč prese-igali vaše dohodke. Končno šte bili prisiljeni seči po tujem imetju. Zato so vas utaknili v ječo in zdaj ste siromašen mizarski mojster. Toda kot ljubica je bila Harrieta Čisti drugačna. Skrbela je zame in me ljubila. Z njeno pomočjo sem si pridebil lepo premoženje. Tudi po njeni smrti ste ostali siromak. Za univerzalnega dediča sem van določil zato. ker mi je vas žal in ker je ostala Harrieta moja ljubica, dasi je bila vaša zakonska zena . MuMolml in mornariška konferenca« Mickey Walker RIM, Italija, 17. julija. — Mussolini se je včeraj obdregntl ob konference treh sil za omejitev o-boroževanja na morju, ko je rekel poveljnikom italijanskega brodov-ja, da je to "konfereca mraka". Po pregledu brodorja je imel Mussolini sprejem na krovu bojne ladje Cavour ter rekel: — Čestitam vam na resnično krasnem prizoru sile in discipline, katerega ste mi nudili danes zjutraj. Časi niso v splošnem preveč miri. Edinia posledica konference z* razoroženje, katero lahko imenujem konferenco polmraka je ta. da moramo biti pripravljeni, "da se bomo lahko odzvali pozivu kralja**. (Ter bežali kot po stari'navadil) svetovni boksarski middleweight Sampjon, ki se je mudil v Londonu te rse treniral z veslanjem po reki Temzi ANGLESK0-SL0VENSK0 BERILO English-Slovene Reader Sestavil dr. F. J. KEEN CENA s poštnino SAMO $3.— Knjiga vsebuje začetne nauke o izgovarjavi angleških besed; vaje za učence angleščine; berila in članke s slikami ter kratek angleško sloven-ki in slovensko angleški besednjak (4000 besed). Naročila pošljite na: naroda:* New York, N. Y. FRANK VALENC IC (\V ALENCHECK) podomače Hribarjev i/ Juršit" Krasu. Delal je pri Hecla ____ Isabel a plant in 13. junija je ne- moških, nikar jim ne vrjemi. To- znanokam odšel. Prosim e«ijeneM«. p(linnlp ena x?3emH je' rojake, da mi poročajo njegov na-1Edino enkrat ti bo moški govoril i resnico. ! — Kdaj ' — jo j«* radovedno vprašala mlada prijateljiea. j — Tiikrat. ko bo opletal za teboj in ti br» zatrjeval, da te ni vreden. Edinole tedaj moški resnico govori, ko pravi žeski. da je ni vreden.., slov, dam $20.00 nagrade. Ignatz Škoda, -Box 121, Hill Coke, Pa. "GLAS 82 Cortlandt Street N>ki list je stavil svojim naročnikom naslednja vprašanje: — Kateri človek jp nespameten? Prihajali so vsakovrstni odgovori. toda prvo nagrado je dobil naslednji: — Nespameten je tisti človek, ki podeduje po svojem strieu tisoč jdrlarjev'ter kupi s tisoeakom avtomobil in si od prijatelja izposodi pn dolar za pet galon gazolina. j In takih Ijuudi je dosti. Posebno med ameriško mladino. Ženska zahtevajo od predsedniška popolno enakopravnr>st z moškimi. Ameriški moški bi bili popolnoma zadovoljni in iz srca hvaležni, če bi imeli iste pravice kot jih ima-ženske v Ameriki. ZA SPLOŠNO VSE BANČNE POSLE, S j g j Statistiki so dojrnali. da je pro-samo t Ohieapu napravi- S ZLASTI PA ZA NAKAZILA V STARI ^hibicija S A I n/MMCI <7 IMttAnitll I in A I r 8,1» Trf 1 KRAJ, BODISI V DINARJIH, LIRAH ^ f | ALI DOLARJIH; — POTOVANJE V STARI KRAJ IN DO-PREMO SVOJCEV OD TAM IN ZA NALAGANJE DENARJA ft A OBRESTI PO MESEČNO OBRE^TOVANJE, se obrnite na: FRANK SAKSER STATE BANK 82 Cortlandt Street New York, N. 7 BflB ^ila več kot sto milijonarjev. S| Xe povedo pa. Če so se dotieniki 5 i bavili z bntlegdrija, ali so oprav-^jljali službo probibicijskih agen- l tov. . * r>dkar izdelujejo v Ameriki sto-procentno škotsko pijačo, mora biti človek stopetdeset procentent da jo nese. # V Mehiki se {>otezajo trije generali za predsedniško nominacijo. Eden medn ji m i bo nominiran in izvoljen. S tem si bo ustvaril dva močna nasprotnika — dva generala. In st^r^ i"gTa v Mehiki se bo zopet pričela. ^ '■:*■ - GLAS NAHODA, 18. JUL.rXMfcr WW*-* LINDBERGH m ^NFERENCI iMZ>. PETERLlK-PETItUŠKA: RAZBOJNIKI Trije prijatelji .so posctili dva'se je .spotaknil in pal v globoko druga, ki sta živela na kmetih pie- jamo, naravnost peklenščku na rolo uro od železniške postaje. Za-|ge. "Ah." je rekel peklenšček, bavali .so se vse popoldne tako ime- " zdaj te pa imam" — in je za-nitno, da so zamudili tudi posled- *adil astro nabrušene kremplje Janji večerni vlak in jim ni ostalo kobu v živo meso. drugega kakor prenočiti v vasi. Od prevelike bolečine je Jakob Peter in Pavel .sta spala pri planil kvišku, treščil zglavo v niz-enem. Jakoba pa je vzel k .sebi (ki obok. da se mu je kar zalskrilo drug prijatelj. Ko so se o polnoči.pred očmi, prižgal ognjilo in po-paslovili, so sklenili, da ne bodo'gledal na uro. Bila je pol štirih, čakali drug drugega, ampak, da | "Dobro." je mislil, "kar vstal naj vsak zase skrbi, da bo pred bom in .Ne počasi napravil." P repe t o uro, ko odhaja jutranji vlak,J križal se je. odmolil jutranjo mo-na postaji. S tem so si voščili lah- litvico. se lepo limil in počesal, stis- ko noč in do svidenja. nil klobase pod pazduho in se ti- Jakob je bil v družbi z ostalimi ho splazil po stopnicah pod milo tudi ponoči precej korajžen in je nebo. Pot je dobro |>oznal in kma-v slovo še krepko zaukal. ko je' lu je bil iz vasi. Gosta megla ga je stopil pred vežica vrata svojega I ogrnila, da je komaj videl deset prenočišča; potem je pa stisnil za- korakov predse....— vitek z i zbornimi kranjskimi klobasami. ki jih je kupil v krčmi "Nič ne morem spati, je rekel Pavel Petru, ko ga je čul. da se in je tsekel po razsvetljenih stopili- (premetava po postelji. "Nekakšen eah v svojo sobo. Na pol srečen jo liudir me vso noč grize, da je še enkrat 'razvrnil zavoj, poduhal strah; kar vstal bom!" — "Prav 'klobase in se zadovoljno oblizuil. ■ imaš." de Peter, "mene pa glava Iz same navade so mu oči ob- boli. kakor bi kdo s topim svedrom stale tudi na časopisu, v katerem vrtal po njej. Ta vražji krčmar je so bile klobase zavite. In glej. tam »otovo spet vino -s tobakom napoji bil natisnjen dopis iz tiste vasi; jil. Kar vstaniva in pojdiva na po-"Že zopet drzen napad. — Ka-1 stajo, vsaj zamudila ne bova. Moja kor smo poročali pred tednom dni, ura je iwnoci obstala, ti pa je itak je bil na tukajšnjega trgqvca z nimaš. Če prideva dosti zgodaj, po. mešanim blagom Jožeta Poženela. kličeva Vahtarja; imeniten bri-ko se je vračal zvečer s postaje, iz- njevec ima." — Kakor sta rekla, vršen razbojniški napad, ki se je iz- sta tudi storila. jalovil po zaslugi urnejših krač na-j V gosto meglo in v jutranji Morilec se je po svojem groznem pndenega. Zdaj moramo z žalost- mrak so odmevali koraki treh mož. j dejanju mirno v kuhinji najedel, nim srcem poročati o novem pri- Spredaj sta stopala Peter in Pa- na kar je pobegnil s plenom 0.10 meru, četudi, nam še prejšnji do- vel, pet minut za njima pa Jakob.Jčehoslovaških kron, ki jih je našel godek razurja dušo. Davi na vse' Do postaje je bilo še četrt ure v žejni umorjenega kmeta. P»esti-zgodaj je nesla tukajšnja branjev- hoda, ko reče Peter Pavlu: "ViJ.ialen zločin je vzbudil v Dovsber- hitevata. Čuti. kako mu pešajo moči ; vsk čas ga morata ujeti. Da bi jih oplašil in privabil druge ljudi. jame kričati: "Razbojniki, razbojniki! Pomagajte!". "Saj to je Jakob!" ga spoznata po glasu Peter in Pavel oba na-niah. "Kaj pa tuliš, zverina?!" Tudi Jakob je takoj spoznal prijatelja. In ker je bilo še zgodaj in so bili vsi trije potni od bega. so poklical Vahtarja in so izpili nekaj kozarčkov dobrega brinjevca... Tako se 'je dogodil in končal! tretji in najpredrznejši napad raz-' bojnikov. Vaški dopisnik molči o' njem, a jaz ga v teh vrsticah podam širši javnosti v tolažbo in raz. ved rilo. ■■-wirr bicli »o. koje namen je bil ustanoviti ]>ristajališča za zrakoplove po vseh Združenih državah. Na -liki -o z desne na levo; pomožni mornariški tajnik Kdward 1*. Warner, eol. Charles Lindbergh. pomožni mornariški tajnik McCraken in pomožni vojni .tajnik F. Truboe. USMRČENJE PETKRATNEGA MORILCA ZANIMIVI in KORISTNI PODATKI FOREIGN LANGUAGE INFORMATION SERVICE — JUGOSLAV BUREAU Ameriško bankarstvo. (Konec.) Ko je nastala Civilna vojna, ob-^nadziranje j'' dvignilo zaupanje čutila se je potreba po bančnem ljudstva v banke, ki so napredovale sistemu pod javno kon;rolo. ki bi in se pomnožile, pomagal finaueiru\i, viijno in o- j .Naslednja korak v razvoju ameri- I r| j • ' .it pravljati druge pa-le za vla:l'». ZaUkega bduknrstva je Miri a organiza-to je bil 1. l8fKJ organiziran sistem 1 eija "federalnega reservnega slste-" narodnih bank7'. Zakon je uve-j ma" 1. 11H4. Ta sistem je.omogdčil del takozvane National Hanks, ki(boljše sodelovanje bank kot javnih imajo svoj čar ter od federalne vla-j činiteljev in preprečil uevarirAit finančnih panik in drugih gospodarskih težav. I*o»l tem zakonom mo Kakor je bilo že poroča no. je bil prod kratkim na dvorišču di-vizijskega sodišča usmrčen petkratni morilec Fr. Sandtner, ki je 10. aprila 1926 umoril kmeta |^c banke >o morah* v federalno' Rudolfa Doellnerja. njegovo so- I blag ajno vložiti gotovo količino za-|>rogo Zofijo. 9-letnega sinčka ■ dolžnie 'bonds Združenih Držav Teodorja in 4-letno hčerko Ha no! kot janiščino z bankovce (Xation-in 30-Ietno služkinjo Ano Hofma-Ul hank notes', ki so jih bile vpra-novo. Od Doellnerjeve rodbine sta j vičene izdajati in ki so bile v cir-*e rešila samo 11-letni sinček Ga- kulaciji kot zakoni!i denar. Danke ,šper in 15-letni pastir Weidel.'so pri tem imele zmeren dobiček. Najvažnejša ]>Osh*diea tega zako- Brez dvoma bo vsakega zani-fin jaz bi naj vstopila v njeno dril-malo, kaj pripoveduje o st bi ena '• no. Zaslužila sem takrat stopet-najslavn»'jsih plesalk, znana kre- j in dvajset dolarjev na teden, olka Josephine Daker. zvezda pa- " Pridite k meni." je dejala gos-ciškt-ga Folifft liergere. I pa R agen. "dam vam stopetdeset • "Moja ri strašno revni.... ! "Potem bom premWila." V»uko nedelji) ,%ein šla v Da-sber "Dobro, tedaj vam dam dvesto« Washington gle lališee,, da gledam pede>ef Udarjev." ples. Ah! I'hrsiike.... Khisi'no. Tedaj >em pristala. I»ila >em no-pravijo. ne/.... T reda .■vm.se od ra (hI veselja. Dve uri sem objema-snieha! Na prstih >•• postavljajo, J la svojo zajč jo šapieo. potem sem takole, t->rri. torrk podobne s o šla na .brzojavni urad in brzojavi-u) a jI mini pticiu. ki ne morejo od- la: "Mama. uspeh!" Mama je bili teti. la bolna in je vsled tega ozdravila. Nogavic ni.-ejii imela, toda do- 1-1. septembra je odplnla Ueren-mov sem prinesla vse živali, ki caria v Cherbourg, Jaz sem bila sem jih videla ori. Živali m tudi na njej. Pri meni je prepove-charleston ljubim najbolj na s ve- dano žvižgati. To prinaša nesrečo, tu. Spala sem v--'-kr.iT v k !<*■ i z V I loga verjamem. Nekega večera mačkami in jisi; to la podgan ne >cm odšla v Folies li-rger čLslo .->a-morem tr|*-*i. Z revnim repkom ma, gola v .svoji loži in /milostna — pridejo na >v. • iti so swtohlinke! kajti jaz imam svoj « bolest. ki je Poznam jih. pa ne pokažem. Prihranim si jo za Tu I i majhne otroky imam rada. svoje molitve, Poklenila sem. >kl •-Pozneje, če/, par let, li »čem tudi nila roke, sklenila glavo in molil,-., jaz imeti otroke, toda. če bo hotel Tedaj je naenkrat prineslo nekega kdo od njih h kabaretu, ga zada- gospoda. Ne morem trpeti, če me \'im; .kajti, varujte mi. to življe- kdo moti. Pogledala sem dotičika nje ni 1» po. temu odgovarjajoče..., Tiho je od- S šestnajstimi !■ -Ti >em .-i ostri- sel in se opravičil, jaz sem pa o-gla lase in postala "girl *. Poklic- pravila svojo molitev, no sem nastopila prvjč v Philadel-'....Tudi pod bsivo ne smete nikdar liji. v Standard gledališču. Potem lnditi. ker prinaša s t no I o. sem šla v New York. Srerna nisem Derem bajk bila. Dan za dnem sem čakala na Sem izvrstna kuharica. In i-rajo vse "narodne banke" .-»padati majhen engagement.- ponoči .sem mam ogrorvn tek. P »d Federal Reserve System; tudi spala v parkih. nohi|a nin0„0 ijtI!,avnjh po_ pri-'....Zdaj pošiljam >v -ji rodbini v.-ak >em. ki so m,. iZvr..t„o zabavale, mesec ček. debel ček. Razlika, kaj M^eca leeeinbra. po božiču, .-eni ne: Postala sem de>na roka ronoi-, dobila tudi tod '.rzavr.e banke se mu lahko družujejo poti gotovimi pogoji. ■da::rs več kot (30 odsto v.-eh bančnih imovin dežele je vključe-;ne# nih pod "federalni reservni sis-na je bil razvoj enakomernega m-j tem". Imamo dvanajst "federal-stema bančnih metod in novčanic J nils roervnih bank", kajti dežela po vsej deželi. S ča>om so bile dr- se deli v ravno toliko federalnih žavne banke prisiljene prenehati z; rezervnih distriktov. Te banke .so In D road-! Mtisie Hali. f»:ird S;re. way. O. spominjam >e! "Vi igrate in pleš^-te kakor opi pLsuio (darovala otrokom božično ca." .-o me zmerjal ki .>o bile Ijtibosumn druge g.:d>. - .v v . izdajanjem bankovcev. Z.organiza' pod vrhnjim nadzorstvom taknzva- ka Jera Napr-stkova- košarico jajce meni ni nič kaj prav. Počakaj me »«ru splošno sočutje z nesrečnimi \.j j„ narodnega bančnega sistema ! n, Federal Reserve Do ird na bližnji trg. I/, samotne obcest-1 malo. takoj se vrnem." — "Kakor žrtvami in ogorčenje nad krvoloč- j,. za,vi ,-azvoj /dr.vega in moder- fWalhin«'tonu ne šumiee sta ji mahoma stopila ' nalašč." odvrne Pavel in stopi za n,m zločincem. Orožniki so moril-naproti dva moška. Cbožica .se j ill j Petrom v stran." meni se je pa j™ knialu izsledili. Sandtner je je tako prestrašila, da je izpustila j čevelj odvezaI." opisal vse podrobnosti svoje krvo košarico in. se je zagnala v beg. Kmalu nato prikoraka po cesti kar so ji dale moči. Košarico so Jakob. Ko zagleda deset korakov ločnosti. Prvotno je trdil, da somu našli kmetje, ki so pozneje prišli' mimo. Koliko jajce sta napadalca od poti človeka, zavitega v sivo meglo, se mahoma spomni sinočnje- ukrala. se ni dalo ugotoviti, ker|ga čitanja. Lasje se mu naježijo. so bila vsa razbita in razlita. Vidi noge se mu jamejo tresti in hitro pa se po vsem. da gre tu za dobro organizirano razbojšniko tolpo. Kaj neki dela politična oblast, da ne napravi temu konca .'" zažvižga "Naprej zastava Slave". Z glavo obrnjen v smeri ceste, strelja z levim očesom nazaj na j megleno postavo, ki nekaj onega Jakob je zavil klobase, prekrižal vi z rokami. Tedajci uzre njegov ,, . ri ,T . I, - i V- j" m" """.'ll-Jetnega Doellnerjevega sinčka se in globoko vzuihnil. Moj i>og. i OLstri pogled se drugo prikazen, ki . . . . . , .. , , . , I, ... , . ,(iasi>ena. ki je solznih oci pripo- vedoval kaj se je zgodilo usodne je zaeei razvoj zur.ivega m moder-j Washington«, ali njihovi resnega bankarstva v Združenih Drža- nični lastniki so narodne in držav. • -- . , va'K P(,%h'Vanje toliko narodnih ko- no banke ki ^o člani oo^lbiib f,» cinično prizna petkratni umor in i;.. , , - , .. po-diniJi le- ' In 11 kor državnih bank je pastah, cim deralnili re>ervnih bank in izbira- dalje bolj varno in dovršeno, vladno j jo večino njihovih upraviteljev. Te ------- včlanjene banke vlagajo svoje zlate reserve v federalne rcs»*rvne banke, i kjer ležijo kot skupno jamstvo za j obveze vseli članov. Vsak včlanje-| ne banka sme zahtevati posojilo I od^reservne banke. ;tko potrebuje dodatne funde. Federalne reservne banke so torej banke za banke, ravno tako kot običajne banke so ban-1 ke za občinstvo. pomagali neki sumljivi postopači pozneje je pa priznal, da je umoril Doellnerjevo rodbino sam. Morilec je prišel letos v jannar-fju ]>red divizijsko sodišče a* Plz-nji. kjer je cinično izjavil, da bi umoril vsakogar, kdor bi ga lio-,tel izdati. Med razpravo so vzbn- sem majhnem • Irevescc' : "Draga gospodična, hvala Vam z-t lepe igrače, ki ste nam jih darovali in z.i lepo popoldne. Srečna sem .> .svojo kuhinjo in s svojim "Jaz plešem tako in plešem zmi-j medvedom. Hvala tudi za sladka-rom na ta način in vam bom že se j rjj(.. š„ enkrat lepa hvala in Vam pokazala." sem jim odgovarjala, želim srečo in zdravje za 1!»J7. s "Shuffle Along" je bila prva, poljubi majlufe deklice, ki prinaša-revija črncev z Miller in I,yle>. j() >n.£0 q^.de." Slssle in Dlake. ]\loj<' ime je zrastlo \sak mesec za centimeter. S še>t- Lincolna se spominja |jale največjo pozornost izjovedbe in po tako nevarnem kraju bo mo-jleze za prvo iz jarka. — "Razboj ral jutri na vse zgodaj v temi lia.niki!" Ta misel prešine Jakoba, postajo.' On. ki ima zlato uro. zlat prstan in srebrno tobačnico. v denarnici pa celo nekaj stotakov. ker še ni plačal stanovanja! Dasi v sobi ni bilo zakurjeno, je nesrečnežu kar znaj oblil ob misli na jutrišnjo pot. , Dolgo ni mogel zaspati. In po-(lem se mu .jp sanjalo, kako so ga najiali razbojniki, mu vzeli uro. prstan, tobačnico in denarnico, ga slekli do golega, ošvrknili ga z noči v očetovi hiši. Ponoči se je še tisti mah pozabi na zastavo Sla-1naenkrat zbudn-n sicer v llip(U ve in se spusti v beg proti postaji, kar ga neso noge. "Glej, glej, Peter," pravi Pavel in pokaže z roko za bežečim Jakobom. "kako jo Oiuile tam hitro o-pleta! Gotovo je že pozno in se mu mudi na vlak." "Res bo kaj takega." reši Peter. "Kar steciva še midva, ako nočeva priti prepozno." In tako teko vsi trije, čedalje brezovo šibo in ga zapodili takega ■ h ire je in hitreje. Malo pred posta-V mrzlo noč'. Ko je tekel od njih. jo opazi Jakob, da ga onadva do- POSEBNA PONUDBA NAŠIM ČITATELJEM PRENOVLJEN PISALNI STROJ "OLIVER" Model 9. $25.— S strešico za slovensk« črke č, š, i $30.— OLIVER PISALNI STROJI SO ZNANI NAJBOLJ TRPEŽNI Pisati na pisalni stroj ni nikaka umetnost. Takoj lahko vsak piše. Hitrost pisanja dobite z vajo. * i ' SLOVENIC PUBLISHING COMPANY 82 Cortlandt Street, : : New York, N. T. mm UWOIBWOOO 4 UWDfWOOft N. V./ ko je oče omahnil pod morilčevo roko. Xaprlo se je skril pod pernico. Dpeek *je pripovedoval, kako je stopil k materini postelji neznan moški s sekiro v roki .in zahteval od matere denar Ker ni hotela porvedati, kje ima skrit denar, jo je morilec z vso silo udaril s sekiro po jrlavi. tako da ji je preklal lobanjo. Nato je umoril tri člane rodbine in ko je bilo krvavo delo končano, je začel brskati po omarah in skrinjah, kjer je našel samo J>50 čeboslovaških kron. Kakršno je bilo Sandtnerjevo življenje, taka je bila tudi njegova niladnvit. Rojen je bil v kaznilnici .Že v mladosti je kazal zločinsko nagrnenje. Kot 13-leten de- farmer AV. X. Willey iz Dallas, ček je bil v samostanu opetovanoj Oregon. Tekom njegove pred' kaznovan radi neposlušnosti in sedniške pampanje ga je prevarantih prestopkov. Nekoč je pla-J žal v svojem vozu iz kraja v nil na nuno in jo začel daviti. Bi^ kraj. Willey je star 88 let ter je i-bi jo zadavil, da ji niso prihitele ge vcjno ^ in fYrst na pomoč druge nune. Pozneje se je učil pri nekem krojaškem mojstru in ko ga je slod-'zidentu Masaryku brzojavko, v nji zasačil pri tatvini cigaret, jc kateri ga prosi. mij Sandtnerja mladi Sandtner izjavil, da bi za pomilosti. Češ. da z justifikaeijo cigareto umoril človeka. 'duše zločincev ni mogoče ubiti. Pne 29, decembra L l je bil( Pre zid tn t na brzojavko ni od-Sandtner obsojen 1ia smrt na ve- govoril. Sandtner je ostal einik do šalih. Njegov zagovornik je vložil zadnjega. Te dni je izjavil, da bi prošnjo za pomilostitev, ki jo je rad jedel in pil. Ko so mu prinesli pa prezident Masarvk odklonil. Te obed. je pripomnil, naj mu ]>rine-dni so morilcu sporočili, da je so še tort. Zvečer se je izpreliajal j smrtna obsodba potrjena. To vest po celici in veselo prepeval. Po-;mirno sprejel. Na vprašanje noči je dal poklicati duhovnika, javditorja. je-li razumel kar mu je j>o tem je pa izrazil željo, da bi j bilo sporočeno, je hladnokrvno rad še zadnjič v življenju igral odgovoril, da je dobro razumel, karte. Drugo jutro je mirno sto-Sandtnerjev zagovornik je poslal pil na morišče in prejel zasluženo zadnji dan pred justifikaeijo pre-.Eazen za svoje zločine. Federalni reservni sistem je pri-vedel sihija-trirali. ampak tudi draguljarji,'ki so povedali prav zanimive stvari. Vrednost slovitega diamanta ^naša nad miljon francoskih frankov! toda zgodovinska eena, kamna se sploh ne da določiti. Psihijater je izjavil, da je Sauter histeričen in padavičen in da torej ne more biti odgovoren za svoje dejanje. Kljub temu je sodišče sj>oznalo oba obtoženca krivim ter ju obsodilo na dve leti težke ječe. najst imi leti m-m bila že ravn'»tako močna, kakor >' ni sedaj. Potem sem bila na Iiroa.hvay \ Plantation Mikc Hali. liila .--m' pocsetniea zaT-jt* šapice, ki mi je pri- : n«\-.Ia srero in ki me ni nikdar za-piu-iila: poiHM-i j<> položila po l blazino. Povest r. t«-j zaji'-ji šii-' piči je prav čudna.... Kratko, nekega din* jf prišla neka dama. ki me je že videla na turneji. v Plantation gledališče. (»r-ganizirala je potovanje v Kvropo Skakanje iz balona Položila sem to pismo k svoji za jej i šapici. Z mirom >em >c .spakovala. 8aj-ohraz ni za spanje ustvarjen. Zakaj se ljudje ne spakujejo več.' 'I r»*nutno posedujem sedem ]»sov. tri ]iia< ke. pno papigo, dve kozi m eno rdečo ribo. Ilazveu tega plešem večkrat useFiinajst ur iia dan. ŽENA KOT LOTERIJSKI DOBITEK r Naročajte se na "Gin.; Naroda1', V italijanski provinci fagJiari je prišel nekemu lepemu 21 delnemu dekletu na um nenavaden do-mi-defc. Zn krasotico, ki je živela zadnjih 15 let v Ameriki, se je vn> jlo med domačiuimi fanti in snu-bači nešteto src. Vsak jo je hotel dobiti za ženo in nihče je ni privoščil drugemu. Posebno sta se za Katarino Pino, kakor je lepotici dekliško ime. pulila dva mladeniča. oba zastavna in krepka fanta. Kjerkoli sta srečala, sta se udarila in ljudje so morali paziti, da ne prideta nikjer skupaj, če niso hoteli prepira in tepeža. Dekletu in sorodnikom je jelo trganje za lepo nevesto kmalu presedati in krasotieo je haj>osIed odločila. tla se napravi za loterijski dobitek. Srečke so se prodajale kakor še nikoli poprej. Kmalu jih je zmanjkalo — denar, ki so jra vnovČili zanje, pa je bil določen za nevestino doto. Vendar je Katarina Pinno sklenila, da ne poroči moža. ki še ni 30 let star in ki nima toliko dohodkov, da bi jo lahko preživljal. Žrebanje loterije so pričakovali ljudje in številni snnbači z nepopisno napetostjo. Na dan odločitve so stali pred kolesom usode tisoči moških. Roka je izvlekla šteje jako nevaren, toda priljubljen vi,ko •• • Katarino Pinno je zadel šport v Angliji. Na sliki vidite'?0.*8* tri(lesetIeten ™>- , r> • ,ški. kakršnega si je lepotica žele- kapitana Davisona v trenntkns , , . tla; vsiljiva snubca, ki sa se pre-predno se mu je odprlo padalo, pirala za dekletovo roko. pa stn ■s katetim je srečno pristal. I odšla z dolgimi nosovi... A C O L O M B A Spisal: Prosper Merimee. Za Glas Naroda priredil G. P. 9 (Nadaljevanje.) — Kako lepo je to! — je vzkliknila Colomba, ko je bilo čitanje končano. — Kdo je to napravil, brat moj? Or so je bil še preveč razburjen. Miss Lidija jo odgovorila vsled tega smbljnje, da izvira t.i pesnitev od nekega F1 oren tinea, ki je umrl že davno pred stoletji. — Ko bomo v Pietraneri, ti bom dal čitati Danteja, — je rekel Orso. — Sveti l»og. kako lepo j<* to! — je ponovila Colomba ter priče bi čitati tri <-ili šliri stilu*. Ict sw~> ji ostali v spominu, najprej pritajeno, a vedno bolj z močnim glasom deklaiuirati in sicer z dosti večjim navdušenjem, kot gii je njen brat položil v stihe tekom Čitanja. Miss Lidija je bila popolnoma presenečena. — Vse kaže. je rekla, — da imate veliko veselje nad poezijo. Zavidam vas za srečo, da čitate Danteja prvič. — Iz tega spoznate, Miss Nevil. — je rekel Orso, — kakšna sila živi v Dantejevih verzih, da vpliva tako mogočno celo na majhno f divjakinjo. ki ne pozna nič drugega kot svojo molitev... vendar pa se motim! Ravnokar sem se spomni, da spada Colomba v pesniško bratovščino! Že kot < trok je bila neumorno zasposlena s pesni-kovanjeiu in moj cče mi je pisal, da je največja "voceratrice" v Pietraneri in deset milj naokrog. Colomba je vr. zvezek: Psalm 11S; Ti veselo poj ; Na dan; Divna n<>č.........40 5. zvezek: Job; V mraku; Dneva nam pripelji žar: Z vencem tem ovenčam slavo; Triglav ........40 0. zvezek: Oiiomin k veselju; Sveta noč; Stražniki; Hvalite Go-spoila; Občutki; Geslo .........40 7. zvezek: Slavček; Zaostali ptiC; Domorodna iskrica ; Pri sv.-.dbl; Pri mrtvaSkem sprevodu: Geslo .40 8. zvezek: TI osrečiti jo hoti (metan zbor) ; Ti osrečiti J« hoti (nm-v-i zbori ; Prijatelji in sen-c.* t in "» /bor); Stoji, solnčire stoj; Kmet. ki hlli .............40 SPISI ZA MLADINO: (GANGL) zv. trdo zveno. Pripovedke Jn l>esinl .........................50 o. zv. trdo vezano. Vsebuje 12 povesti .......................... 4. zv. trdo vezano. Vsebu.e S. ro-^CSti ....................... 5. 7v. rdo rr wino. A inski brat..... 6. trdo vezano. Vsebuje 10 povesil ....................... Umetniške knjige s slikami za mladino: Pcjielka; pravljica s stikuiii ....1.60 ..'0 .50 f.") 12 Pange Lingua Tantum Ergo Ge-nitori. (Gerbič) ..............A0 Srce Jezusovo, lil pesmi na čast leda...............Iv— Trnoljčica, pravljica s slikami____1,— SPLOŠNA KN-1ŽNCA: srcu Jezusovem. (F. Kimovec).. .50 | ŠL 1. (Ivan Albrecht) Slava nebeške kraljice. 'JO Mariji. nih pesmi za mešani zbor. — Sopran, alt, tenor, bas ........ Hvalite Gospoda v njegovih svetnikih, 20 pesmi na čast svetnikom". (Premrl) ................ 10 obhajilnih in 2 v čast presv. Srcu Jezusovemu. (Grum) ...... 12 Tantum Ergo, (Premrl) ...... Missa in bonorem Sanctae Caeeili- ae, (Foerster). ................ Missa in honorem St. Josephl — (Pojraehnik) .................. | Litanije presv. Srca Jezusovega (Foerster) ................... Ranjena I gruda. Izvirna povest, 104 str., broširano ......................35 , Št. 3. (Ivan Rozman) Testament, ljudska drama v 4 dej., broš, 105 struni .....................35 •40. št. 4. (Cvetko Golar) Poletno ' klasje, izbrane pesmi, 184 str., •351 broširano ..................... •5« ŠL o. (Fran Mllčinski) Gospod Fridolin Žolna in njegova družina, veselomodre črtice L. 72 strani, broširano .............. St 7. Andersonove pripovedke. Za slovensko mladino priredila •40 | Utva, 111 str., broš. .......... .50 .50 .40 Ier, 12:: strani, liro?!.......... . .59 I. ■ 'M. ( K saver Meško) Listki • 144 strani ................. . .65 St. :57. Domače živali ......... . M Št. .H8. Tarzan in svet ......... .1— št. La Boheme ............ Št 4ti. Magda ............... .40 Št. 47. Mister i j duše........... št. 4S. Tarzanove živali ....... . .90 št. 41». Tarzanov sin .......... . .90 št. 50. Slika De Grajre ....... .1.29 št. 51. Slov. balade bi reamace M št. Sauin ................. .1.50 št. 54. V metezu ............. št. 5H. To in onkraj Sotle..... . .39 št. ."»7. Tarzanova mladost ... . .90 št. 5S. Cilad (Hamsun i ....... . JO št. 61. (Cnlari Bratje in aestre. . .75 št. Idijot, I. del. (Dostojevskii.90 št. (S!. Idi jot, II. del ......... . M št. U4. Idijot. 111. del ......... . .90 Štev. BT . Idijot. IV. del ...... . .90 V« 4 deli skupaj........... .3.25 Štev. 66. Kamela, skozi uho šivanke, veseloigra..... .45 PESMI IN POEZIJE: Akropolis in «'iramii*i .......... .80 br«'>iraiiu ....................80 X%zazel, trdo vez ................1.— Balade in romance, trda vex. 1.25 mebka vez. ........................1.— i Bob za mladi zob. trda vez. .......10 (•oder; Pored narodnih pravljiv o Vrbkrm jezeru. (A. Fun tek > — Trdo vezano ................."5 I Kettejeve poezije, trda vez.......1.10 Kraguljčki (Utva) ............. | Ko so cvele rože, trda vez...... i Narcis (Gruden), broš........... i Primorske pesmi, t Gruden > vez... 9. avgusta: Columbus, Cherbourg. Bremen. 10. avgusta: Her »-riga na. Cherbourg; Pre«. Hard« Ing. Cherbourg, firemen 11. avgusta: We&tphalia. Hamburg 16. avgjsta: Reliance, Cherbourg, Hamburg; Berlin, Cherbourg Prrmen. 17. avgusta: Miuiretanla, Cherbourg; Geo. Washington Cherbourg. Premen. 1a avgusta: Albert Ba.lin. Chirbuure, Hamburg. 20. avgusta: lie merlc, Cherbourg. — Dresden, Brtmen. 23. avgusta: Thurlngia. Hamburg. 24. avgusta: Muenehen, Cherbfjurg. Frem#n Z. avgusta : New York. ChcrDou-g Hamburg. 26. avgusta: Olympic. Cherbourg 27. avgusta: l'r lnce, ilavrr; \'e«~ndarn. Bou-logne, Rotterdam; Pres. ItooMvelt. t'licrlx.urg, Brlu(«, Cherbourg, Hamburg. 31. avgusta: Bereiifi.ir.a, Cherbourg, 1. septembra: l eutM^hiand. Cnerbuurg. Hamburg. J septembra: 1'ai.m. Havre: Majestic. Cherbourg: New Amsterdam, Boulogne. Hotter-dan; Sierra Ventana. Bretn^n. .63 .60 JO .30 Pexmi Ivana Zormana: Originalne slovenske i-esnii in prevodi /tismili slovenskih pesmi v nnjileščini ..................1.25 Oton Zupančič: — Sto ugank ...................... ! V zarje Vidove, trd. vez......... ! Vijolica. Pesmi za miaiiost ...... .7* I Zvončki. Zbirka p»'stiij za slovensko mladino. Trdo vezano ..... .50 .:>o .90 .60 /3 90 Zlatvrog, pravljice, *rdn vez.......60 KNJIGE ZA SLIKANJE: Mladi slikar ........... ........ Slike iz pravljic ................ Knjige za tlikanje dopianie. popolna z barvami in navodil •».; Mladi umetnik .................l.?0 • _ _ _ Otroški \rtee .................l.L®! I G" R E J Zaklad za otroka................1.1*») i .... : Beneški trgovec. Isrokaz -r \ »)eja-M.fifl POUČNE KNJIQE: Dnevnik. Veseloigra v L dnanjlh .30 Cyrano de Brrgrrac. Heroična k«»-Amerika in Amcrikanci (Trunk) 5.— tnedija v i^tib dejanjih. Jrdu ve- Angeljska služba ali nauk kako m /HIm ..........................1 ^ An^Icško-slov. in slov. angl. slovar .90 Mati- (Meško'- tri dejan ia.......70 Aberednik ...................... ^01 Semenj v Hiebuiondu. 4 naj »treže k sv. maši .........10 dejauja ...................... JO Boj nalezljivim boleznim.........75 Starinarica. Ve.seiniEra v l. dejanju .30 Dva sestavljena plesa: ! Ob vojski. Igrnkaz v štirih slikah.. .HO SEST DNI PREKO OCEANA Najkrajia In najbolj ugodna pot za potovanje na ogromnih parnikltt: PARIS 6. avgusta. — 3. sept. FRANCE 27. avg. — 17. sept. K Najkrajša p..t p» železnici. Vn^Mn j« v f>"!«rbrit kritini r. vsemi modernimi udobmmil — I'tja'.i .,1 slavna fran-ro«k.i kuhinja. lzr»dn» nizke • ene. Zajamdite *i prostor za prvo vožnlo novega vebkana ILE DE FRANCE 1. avgusta VpraAaJt* kitfrrg.iknll pr«,|ilafltenega atrenfa hI) FRENCH LINE 19 State Street — — New York .35 .35 Oranu8 pro Pontifin.............40, §t. 8. Akt St. 113 ...............70 Kyrie K svetemu Rešnjemn (Foerster) ........ Sv. Nikolaj ......... .60 telesa — .40 M PESMI Z NOTAMI: MEŠANI In MOŠKI ZBORI Priložnostne pesmi (Grum) ......L10 Slovenski akordi (Adami*): 1. zv................... Št. 9. < Univ. prof. dr. Franc Weber.) Problemi sodobne filozofije. 347 strani, broš.............70 Št. 10. (Ivan Albreht). Andrej Ternouc, relijefna karikatura is minulosti, 55 str., broš.........J55 Št 11. (Pavel Golia) Petertkove poslednje sanje, božiena povest v 4. slikah, U str., bro5....... Št. 12. (Fran Milčinski) Mosotei prstan, narodna pravljica v 4 j dejanjih, 91 str., bros. ..........30 .. « št 13- M- Gat^in) Nadežda a IVMe* ..................•75l Nfltolajevna, roman, iwlovenU Pomladanski odmevi, I. in II. «*, I tj. Žun, 112 str., broS...........,30 .........................45 Št 14. (Dr. Kari EnsUS) Denar, Ameriška slovenski lin (Holmer) 1J59 \ narodnogospodarski spis, poslo- Orlovske himne (Vodopivee) ----U»| venil dr. Albin Ogris, 236 str^ 1« moških in mefianih zborov — broi ......................... ^0 (Adamič) .....................451 Št 16. (Janka Samec) Življenje, 16 jugoslovanskih narodnih pesmi ) pesmi, 112 str„ broS. ..«......'.. .45 (Adamič) 2. sv...............JI Št 17. (Prosper MarimeO) V< Dvanajst pesmi, I. In IL zv. Glasbena Matica ....... MOŠKI ZBORI- M M Slovenske namdnt pesmi (Hnhnd) Izdala Glasbena Matica ....... Trije mo«ri short (PaviK) — Izdala Glasbena Matica ...... (PlBTtič) . . . . V i iT.. tuše T vicah, povest, prevel Mirko Pretnar, 80 str. ............^0 Št 18. (Jarosl. VrehUckv) Oporeka Mtovčkega grajičaka, veseloigra v enem dejanja, poslovenil dr. Fr. Brada?. 47 str., broS. .. JS5 Št lft. (Gerfaart Bauptman) Po--46 i tepljiMl svon, dram. bajka ▼ pe-M tih dejanjih. poslorenU Anton M ' Fantek, 124 str^ bn& ........M V četvorka in beseda spisano in narisano .......................35 Cerkniško jezero ................1.40 Domaei vrt, trdo vez.............1.— Domači zdravnik po Knaipu trdo vezano ................1.60 Domači živinozdravnik ..........1.25 Domači zdravnik po Knaipu broširano ...................1.35 (Gospodinjstvo ...................L— Jugoslavija, Melik 1. zvezek.....1.50 2. zvezek, 1—2 snopič ......1.80 Kubična rarunica, — po meteraki meri ........................75 i Katekizem, vezan.................50 Kratka srbska gramatika........JO Knjiga o lepem vodenju. Trdo vezano ................1.00 Kako se postane državljan Z. D. .25 Kako se postane ameriški državljan .13 Knjiga o dostojnem vedenja .... .50 Ljubavna in snubilna pisna......50 Mlekarstvo s erticanil za Živinorejo .75 Nemško-angleški tolmač ........ 1.30 Največji spisovnik ljutmvnih pisem Nauk pomagati živini .......... .60 Najboljša slov. Kuharici, 6tW str. 5.— Naše gobe, s slikami. Navodila za spoznavanje užitnih in struiienlh gob ...........................1.49 Nasveti za hišo in dom; trdo vez. 1.— broSirano ....................75 Nemška slovnica .61 Nemščina brez učitelja — 1. del .......................30 2. del .......................30 Prva čitanka, vez. ............. .75 Pravila za oliko .................05 Psihične motnje na aikobolski podlagi ......................75 Praktični računar................75 Parni kotel, l»ouk za rabo pare----1.06 Poljedelstvo. Slovenskim gospodarjem v pouk...................35 Raennar v kronski in dinarski veljavi ...................... ,75 Srbska začetnica ...... .........40 Sadno vino ....................M Syke iz živalstva, trdo vezana .... JO Slovenska narodna mladina, obsega 452 strani ..........1.50 Slov. italijanski In ftaljamko slov. slovar .....................J6 Spolna nevarnost.................25 Spretna kuharica; trdo vezana ..1.45 broširana ..................120 Sveto Pismo stare in nove zavese, le|K) trdo vezana ............3.M Umni čebelar................. .. t— Umni kmetovalec ali splošni poduk kako obdelovati bi UMjiaii polje ....................... Varčna kuharica, trdo ves, ......L50 Velllti vsevede! ...».•••••••••••• J$ Zbirka demačfe zdravil...........79 Vošcilna knjižica................5* Zdravilna zelišča.................46 Zgodovina S. H. S* Melik 1. zvezek .................... .45 2. zvezek. 1. in 2. snopi« .....76 Zel in plevel, slovar naravnega zdravljenja, ves. ......... 1.90 ZBIRKA SLOVENSKIH rOTBfl: L sv. Vojwmlr aU imptw .... J9 t. sv. Modo krm dni ... ....... JS 3. zv. Vesele ptvcatt ........ •M * 4. sv. Pbvertl in dftt ... .. . . Jff m ■ .---. ^ * sv, snmum na. aji M mv., IMI.J1 Tončkove sanje na Miklavšev večer, Mladinska igra s i>etjetn v •>. dejanjih .....................60 R. U. R. drama v 3 dejanjih s predigro. (Capek), vez............45 Revizor, 5. dejanj, trda vezana .. .75 Ujetnik rarevine, veseloigra v 2 dejanjih .......................30 Veronika Deseniška, trda vez ....1.50 Za križ in ivobodo, Igrokaz v 5. dejanjih ...................... .35! Ljudski oder: 4. zv. Tihotapec, 5. dejanj .......60 5. zv. Po 12 le.ih, 4 dejanja.......60 Zbirka ljudskih iger: 3. snopič. Mlin pod zemljo. Sv. Neža, Sanje.......................60 l>. snopi.'. Na Betlehemskem polja, nah. Kazen ne izostane. Očetova kletev. Cašica kave............ .30 snopi?. Izgubljen sin, V ječi, Pastirici In kralji. Ljudmila, Planšarica .....................30 j 13. snopič. Vestalka, Smrt Marije device, Marijin otrok ........ .30 14. snopič. Sv. Boštjan, Junaška deklica. Materin M»coslov .. .30 15. snopič. Turki pred Dunajem. Fabjola in Neža ...............30 'JO. snopi?. Sv. Just; LHibezen Marijinega otroka .............. .30 SHAKESPEAROVA HEiA: Machbet, trde vez. ..............M broširano.....................70 Othelo ...........................70 Sen Kresne noči..................7G Pozor čitatelji. Opozorite trgovcc in obrtniki, pri kateriK kupujete ali naročate in ste z njih postrežbo zadovoljni, da oglašujejo v listu "Glan Naroda". S tem boste vttregli vtem Uprava *Gla« Narod*'. Naročilom je priložiti denar, bodisi v gotovini, Money Order ali poštne znamke po 1 al 2 centa. Če pošljete gotovino, rekomandirajte pismo. Ne naročajte knjig, katerih ni v ceniku. Knjige pošiljamo poštnino prosto. M 6 L A S NARODA" 82 Cortlandt St., Nev Tork Prav vsakdo- kdor kaj išče; kdor kaj ponuja; kdor kaj kupuje; kdor kaj prodaja; prav vsakdo priznava, da imajo čudovit uapeh — MALI OGLASI « *Cr«# Naroda-. Kako se potuje ? stari kraj in nazaj v Ameriko. K flor Jo namenjen potovati r ■tarl fcrej, jo potrebno, da Jo poo-Sen o potnih listih, prtljagi in dm-flli rtvareb. Vete! nate drlgoietne isknRnje Tam ml aamoremo dati najboljia pojaanlla in priporočamo, vedno le prvovrstne bnoparolk«. Tndl nsdriavljanl umrHo potovati v etarl kraj, toda preakrbeti si morajo dovoljenje all permit la Washington«, bodisi m eno leto ati 0 meaecev In ae mora delati pro. in jo t saj en meneč pred odpotora-njem ln to nararnoet t Washington, D. 0. na generalega naaalxJ. Ikega komisarja. Glasom odredbe, ki Je stopila f reljavo ti. Jolija, 1020 m nikomur k rrf ne poflje permit po poŠti, ampak ga mora Iti Iskati vsak poallee oeebno, bodisi v najbll£nji naselnl-8kl urad ali pa ga dobi t New Yo-kn pred odpotovanjem, kakor kedo v proSnjl zaprosi. Kdor potuje ven brea dovoljenja, potnja aa vroj« lastno odfovornost Kalčo dobiti svojce h starega kraja. Kdor fell dobltf sorodnike alf svojce la starega kraja, naj nam prej plie u pojasnila. Is Jugoslavije bo prlpoSčenlh v tem letn 070 prlaeljeneev, toda polovica te kvote je doloCena za amerlffke državljane, ki Jele dobiti sem darilo la otroke od 18. do 21. leta to pa m poljedelske delavce. JUnerUkl dZavlJan! pa sa more je dobiti sem lene la otroke do 18. lota brea da U bili »teti v kvoto, po. tretmo pa jo delati proinjo v Wash, tnetoa. Prodno pedvnamete kakt ioral, pilita FRAKI SAKSER STATE BANK •I OOBTLANDT R, NSW SOU